ZVEZA SINDIKATOV SLOVENIJE OBClNSKI SVET LJUBLJANA-SIŠKA OCENA akcije pri obravnavi zaključnih računov v OZD občine Ljubljana-Šiška za leto 1984 Mesec februar je čas, ko v organizacijah združenega dela obravnavajo in sprejemajo zaključne račune gospo-darjenja za preteklo leto in ko na osnovi ugotovljenih re-zultatov sprejemajo tudi ukrepe za učinkovitejše gospo-darjenje v tekočem letu. PRIPRAVE NA OBRAVNAVO V Informacijah občinskega sveta ZS Ljubtjana-šiška smo objavili obširno gradivo z napotki in pripomočki za obravnavo zaključnih računov v OZD. Informacijo je pre-je! vsak predsednik osnovne organizacije ZS oziroma predsednik konference osnovnih organizacij ZS, in sicer z naslednjo vsebino; — naloge 00 ZS v pripravah na obravnavo rezultatov gospodarjenja za leto 1984 — opomnik za izvajanje aktivnosti 00 ZS ob obravnavi zaključnih računov OZD za leto 1984 — združevanje dela in sredstev kot temelj nadaljnjega razvoja in uresničevanja ekonomske stabilizacije — priložen je bil seznam aktivistov v občini Ljubljana-Siška, ki se bodo udeležili posameznih razprav o zaključ-nem računu v organizacijah združenega dela. (V občini je bil imenovan 107-članski aktiv, in sicer s strani predstav-nikov občinskega sveta ZS 50 aktivistov, Izvršnega sveta SO 26 aktivistov, OKZKS 15 aktivistov, OK SZDL 11 akti-vistov in OK ZSMS Ljubljana-Šiška 5 aktivistov.) Za člano poliličnega aktiva je bil organiziran poseben seminar, prav tako pa je bil seminar za predstavnike osnov-nih organizacij ZS in predsednike delavskih svetov (v trefi skupinah), kjer so bili prisotni še dodatno seznanjeni z vse-mi potrebnimi aktivnostmi. Seminar je trajal pol dneva, bil je dobro obiskan ter so bili udeleženci z njim zadovoljni, saj so ga ugodno ocenili. Seminarja pa se iz naslednjih večjih OZD ni udeležil nihče: 1. Iskra Avtomatika TOZD Pfoj. in gr. sistemov 2. Iskra Elektrozveze DSSS 3. Iskra IEZE TOZD Keramika 4. Color DSSS ¦ , '• 5. Color TOZD Smole 6. Donit TOZD Filtri ¦ ¦ 7. Fructal Alko TOZD Alko 8. Pivovarna Union TOZD EVDS 9. Ingrad Celje TOZD Gradbena operativa 10. SGP Stavbenik TOZD Gradbena operativa 11. ŽG Mostovna 12. 2G PEP DSSS 13. Vektor DSSS 14. Metalka TOZD Skladišče 15. SOZD Sloveniia avto DSSS 16. Elektromehanika " . 17. Usluga DSSS " ' , . 18. Center za socialno delo Ljubljana-šiška 19. OS Veljko Vlahovič 20. Zavod Tivoli 21. Varnost TOZD Fizično varovanje premoženja Siška 22. Slovenijales Tovarna Sora Medvode 23. ČGP Delo TOZD Delavska enotnost * Kot pripomoček so predsedniki OO ZS in delavskih sve-tov prejeli na samem seminarju še vzorec kratke poliiične ocene ob obravnavi ZR za leto 1984. Tudi za člane poliličnega aktiva je bil izdelan poseben anketni list, katerega so le-ti ob obravnavi izpolnili, nato pa posredovali občinskemu svetu ZS Ljubljana-Siška. POTEK OBRAVNAV V ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA Potek obravnave poslovnih poročil in zaključnih računov v organizacijah združenega dela lahko ocenimo na podlagi več podatkov, ki smo jih prejeli na občinski svet ZS Ljub-Ijana-šiška, in sicer: — poročila, ki so jih na občinski svet ZS posredovali zadolženi aktivisti — poročila, ki so jih posredovali predsedniki 10 00 ZS oziroma predsedniki konferenc 00 ZS (izdelana na pod-lagi pripomočka za izdelavo poročila — zapisniki različnih sestankov v organizacijah združe-nega dela (seje 10 OO ZS, razširjeni sestanki vseh DPO, zapisniki zborov delavcev in podobno) — ocene individualnih poslovodnih organov. Nobenega sporočila, poročila, zapisniki oziroma sploh ničesar nismo prejeli iz naslednjih organizacij združenega dela (do 29.3.1985): 1. DO Agrostroj 2. DO Avtomontaža 3. Iskra Avtoelektrika TOZD Tovarna žarnic 4. Iskra Elektrozveze (prejeli le od TOZD TTS) 5. Iskra Telematika TOZD Montažno servisna organiza-cija 6. Kot Tacen 7. POZD Tiba 8. Donit (prejeli le od TOZD Komerciala) 9. Tekstil TOZD Tekstilna Medvode 10. Tekslil TOZD Tkalnica Vižmarje 11. Kmetijska zadruga Medvode 12. Gradles TOZD Podi in podloge 13. Komunalno obrtno podjetje Šiška 14. Nivo Celje TOZD Projekt inženiring 15. Gradbinec Kranj TOZD Gradbena operativa 16. 2G CD TOZD Za vzdrževanje voz in strojev 17. ŽG Mostovna 18. Vektor DSSS 19. Avtotehna TOZD Zastopstva 20. Bratstvo jedinstvo 21. DO Sanitarija 22. Koopromet 23. Metalka TOZD Skladišče '. ' 24. Slovenija avto DO Velomolor 25. Slovenija avto DO Avtoimpex 26. Tekstil TOZD Maloprodaja 27. Lesnina TOZD Gramex 28. Elektromehanika 29. Elektrovod 30. Graverstvo šiška 31. Mercatortehna TOZD Spectrum 32. Mizarstvo Vižmarje 33. Obrtoprema 34. POZD Belplast 35. POZD Ofset 36. Tapo 37. Usluga 38. Tabor 39. Center za socialno delo Ljubljana-šiška 40. Klinični center TOZD Emona 41. Klinični center TOZD Interna klinika II 42. Zdravstveni dom Šiška 43. Zelezniški zdravstveni dom , 44. Zveza slušno prizadetih Slovenije 45. Glasbena šola Franc Šturm ¦ * ¦ 46. OŠ Franc Marn 47. Oš Heroja Franca Bukovca 48. Oš Heroja Staneta Kosca 49. Oš Heroja Tineta Rožanca 50. Oš Franc Rozman-Stane 51. OŠ Veljka Vlahoviča 53. Srednja šola za elektroniko 54. Svetovalni center 54. Svetovalni center 55. Univerza E. Kardelja VTVS 56. VVO Koseze 57. VVO Andersen 58. VVZ Manice Komanove :¦ 59. VVZ Medvode 60. VVZ Rezke Dragarjeve 61. VZ Fran Milčinski 62. Zelezniški šolski center 63. Družbeni pravobranilec samoupravljanja 64. Delovna skupnost skupščine občine Ljubljana-Siška 65. Varnost TOZD Fizično varovanje premoženja Siška 66. SOZD Uniles DSSS 67. ČGP Delo TOZD Delavska enotnost 68. Univerzum TOZD Založba 69. Zavarovalna skupnost Croatia 70. Muzej Ijudske revolucije Slovenije 71. Savske elektrarne TOZD HE Medvode število zaposlenih delavcev oziroma članov sindikata v navedenih OZD predstavlja 27 % od celotnega števila v naši občini. Poročila, ki so bila posredovana na občinski svet ZS Ljubljana-šiška so zelo različna, in sicer kažejo na to, da so bile vodene razprave od formalnih do zavzetih razprav o situaciji v OZD in o njenem položaju v celotnem gospo-darstvu ali panogi, nekatere razprave o zaključnem računu za leto 1984 so vredne pohvale, saj so bile dobro priprav-Ijene in v skladu z usmeritvami zveze sindikatov, druge pa zaslužijo in terjajo posebno proučitev in obravnavo. V delovnih organizacijah, za katere smo do 29.3.1985 prejeli kakršnakolj poročila o obravnavi zaključnega raču-na, je zaposlenih 27.740 delavcev, kar predstavlja 73 % vseh članov zveze sindikatov v občini Ljubljana-Šiška. Udeležba na zborih delavcev je bila v povprečju 68-od-stotna s tem, da v nekaterih primerih tudi manj kot 50-odstotna kot v Tiskarni Slovenija — 34%, ŽG PEP — 47-odstotna (zaradi narave dela — turnus), Gorenje-Tiki — 44%, kar vse moramo negativno oceniti. V večjih OZD, kjer imajo svoje interno glasilo, so podat-ke o poslovanju objavili v glasilu. Na zborih delavcev pa je poročilo za preteklo leto podal v največ primerih indi-vidualni poslovodni organ. sodelovali pa so tudi (v ca. 50 %) računovodja, ponekje pa tudi strokovni delavci plan-sko-analitske službe. I. V delovnih organizacijah oziroma v TOZD, ki dobro po-slujejo, je bilo večinoma razpoloženje na sestankih, v pri-pravah na zbore delavcev in na samih zborih delavcev do-bro. Zaradi temeljite prejšnje obravnave problematike IO 00 ZS in v delovnih sindikalnih skupinah, kjer so delavci podali svoje pripombe In so bile le-te v končnem gradivu upoštevanc, je bilo razprave razmeroma malo. Tak primer je zabeležen v Zastava avto TOZD Zastava, Slovenija avto DSSS SOZD in v Aero TOZD Tovarna celu-loze in papirja Medvode (kjer so delavci izrazili zadovolj-stvo ob informaciji o delitvi 1,3 osebnega dohodka). Neke bistvene razprave ni bilo v Slovinu DO Slovenija-vino verjetno tudi zaradi ugodnih doseženih rezultatov. V Slovinu DS SOZD jo bila celovita analiza poslovanja izražena samo s stališča laslnega prihodka in dohodka, ne pa tudi s stališča izvrševanja programa dela za TOZD in DO v sestavljeni organizaciji. Skromna razprava ie bila v Fructal Alko TOZD Alko (v Ijubljanskem delu TOZD), za kar je vzrok predlog delitve 75 % OD, v kamniškem delu TOZD pa so iznesli problematiko gospodarjenja in spregovorili o napakah pri poslovanju. Tudi v IMP DO IKO DSSS niso na zboru delavcev nič posebnega razpravljali, obravnavali so poslovno poročilo za DSSS in ocenili dosežene rezultate na nivoju delovne organizacije. V IMP DO IKO TOZD ITAK je bilo poslovno poročilo dobro podano, ni pa bilo pripravljeno v skladu s priporočilom občinskega sveta ZS. V 2GP PEP so poslovno leto zaključili pozitivno in je bil celotni prihodek v primerjavi z letom 1984 celo pre-sežen in z optimizmom gledajo naprej. V Iskri TOZD TV Pržan je bilo precej problematike podane ustno na zboru delavcev. ¦ , II. V več OZD so razprave (po mnenju in oceni aktivistov) potekale dobro in so bile v skladu z usmeritvaml zveze sindikatov. Tako so v več sredinah 10 00 ZS izdelali poli-tično oceno poslovanja, ki je pozitivna, saj so vse priprave potekale kot je bilo dogovorjeno. Tako je bilo v TZ Lito-stroj TOZD PUM Livarne, TZ Litostroj TOZD PZO, Petrol DO Zemeljski plin, Avtoemoni, Standard Operalivi, TZ Li-tostroj TOZD TVN, Oš Valentin Vodnik, DO Delikatesa, Izo-braževalnem centru ONZ, Colorju DSSS, Iskri DO Avtoma-tika TOZD AVN in tudi v nadaljevanju navedenih TOZD. V nekaterih razpravah so na zborih delavcev ali v pri-pravah na zbore opozorili na problematiko poslovanja in dela jn nakazali načine reševanja različnih težav. V Tekstilu TOZD Galant je bila v oceni delovanja poli-tičnega sistema izpostavljena problematika SIS materialne proizvodnje, kjer menijo, da se izgublja sled za sredstvi, ki jih OZD namenjajo, in ob tem opozorili delegate na od-ločnejšo akiivnost. Po mnenju aktivista se bodo v tej TOZD pojavili kadrovski problemi v zvezi z zahtevano usposob-Ijenostjo. Izredno dobro je bil zbor pripravljen v VVO Najdihojca, v razpravi je bila izražena bojazen, da so bo število otrok v VVO zmanjšano, kar b'i imelo za posledico odvečno de-lovno silo. Pozitivno so ocenili združevanje VVO z eko-nomskega vidika, še vedno pa niso zadovoljni z osebnimi dohodki, predvsem jih moti, da za nekaterimi VVO v naši občini za isti »profil« delavca zaostajajo za od 3000 do 6000 dinarjev. V DO IKO TOZD Trata Crpalke je bilo poslovno poro-čilo, ki ga je podal individualni poslovodni organ, izdelano do potankosti po navodilih občinskega sveta ZS in na izredno preprost in razumljiv način posredovano delav-cem. Zaktjučni račun in poslovno poročilo so predhodno obravnavali na svojib sejah samoupravni organi in družbe-nopolitične organizacije ter sindikalne skupine. tako da na samem zboru ni bilo posebne razprave. V IMP DO IKO TOZD SKIP je potekala obširna razprava, ker so delavci zahtevali nekatera pojasnila v zvezi z realnostjo obračuna v zvezi z nagrajevanjem po delu. V Leku TOZD Invest servis je v razpravi prišel do izra-za kritični odnos delavcev do izposlavljenih ekstremnih stroškov po posameznih postavkah, posebej do obresti za obratna sredstva, tečajnih razlik, visokih terjatev in po-dobno. Kritično so obravnavali tudi financiranje SIS (še posebej družbenih dejavnosti) s konstruktivnimi predlogi za realizacijo oziroma posredovanje katerih so zadolžene delegacije. Izpostavili so tudi vprašanje zalog. Obračun uspeha poslovanja je bil podan kvaiitetno, razprava je bila kritična in konstruktivna, saj delavci menijo, da imajo mož-nosti oziroma da dejansko odločajo o razporeditvi dohod-ka, vendar se v praksi njihovi predlogi in težnje ne upo-števajo. V pivovarni Union TOZD Polnilnica je bilo poročilo de-lavcem posredovano predhodno po sindikalnih skupinah, kakor tudi ocena dela individualnega poslovodnega orga-na. Na zboru delavcev zato širše razprave ni bilo. Velik pouderek so namenili inventivni dejavnosti. Potek obrav-nave je aktivist ocenil kot odlično. Dovolj kritično so pristopili k ugotovljenemu stanju v DO Sportoprema, kjer jim nove smernice zagotavljajo boljše gospodarjenje, ki bo slonelo na razvoju proizvodnje in ne na poviševanju cen. V DO Energetika (3 TOZD in DSSS) so bili materiali za zaključni račun dobro pripravljeni, sistematsko obde-lani in podana izčrpna poročila. Podatki so bili obravna-vani na delnih zborih delavcev. V DO PAP so izdelali rokovnik aktivnosti ob obravnavi rezultatov gospodarjenja ter usmeritve za obravnavo re-zultatov gospodarjenja za celotno delovno organizaciio. V TOZD Telematika je bila podana celovita informacija, razprava na zboru delavcev je bila polemična in ustvarjal-na. Aktivist je mnenja, da je še vedno čutiti, da ni pre-sežena zaprtost prejšnjih TOZD, sedanjih sektorjev, močno pa da je preseženo nezaupanje do strokovnih služb delovne organizacije ravno na podlagi redno objavljenih točnih po-datkov. V knjižnici Siška so ob obravnavi rezultatov poslovanja za leto 1984 ponovno opozorili na močno prisoten »pro-storski problem, ki je iz dneva v dan hujši. V Iskri Zmaj TOZD Baterije so na zboru delavcev ugo-tovili, da je bilo leto, za katero obravnavajo in sprejema-jo poslovno poročilo, eno najtežjih v zgodovini te OZD, čemur so vzrok številne spremembe pogojev gospodarje-nja v preteklih letih. Opredelili so vzroke, ki so vplivali na slab poslovni rezultat. Dolgoročno sanacijo vidijo v pre-strukturiranju dela programa na tiste izdelke, ki vsebujejo manjšo vrednost materiala in večjo udeležbo dela. V Ingradu TOZD GO so zaključni račun temeljito obrav-navali, predvsem ekonomičnost, dohodek na delavca in čisti dohodek na delavca. Dovoljena razmerja so presegli. Ohranjevali so socialno varnost delavcev in zagotavljali najnižji znesek OD, potreben za preživljanje. Poslovno leto so zaključili z izgubo, ob obravnavi ZR so ugotavljali no-tranje slabosli, sprejeli so sanacijski program. V skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi v delovno organi-zacijo bodo izgubo pokrile TOZD v sestavi DO Ingrad Ce-Ije iz sredstev rezervnega sklada. V DO Prod, ki je majhna delovna organizacija, vodijo ustrezno plansko politiko, saj že sedaj vlagajo sredstva za novo investicijo — peskokop, ker bodo sedanje zaloge zadostovale le še za največ pet let. Inštitut za turbinske stroje — na zboru delavcev je bila podana razlaga "zaključnega računa in različna gibanja celotnega prihodka v odnosu z drugimi pokazatelji. Obšir-na je bila razprava na sejah družbenopolitičnih organiza-cij, na samem zboru pa večje razprave ni bilo. V DO Gorenje-Tiki se ugotavlja, da se pod novim vod-stvom kaže večja enotnost in zaupanje kolektiva, Na del-nih zborih delavcev je bil velik poudarek dan planu za leto 1985, pri delitvi čistega dohodka pa so delavci dali pred-nost poslovnemu skladu, kar je vsekakor pozitivno za sta-nje te delovne organizacije. Vrsta pobud je bila danih za izboljšanje organizacije dela, pogojev dela, kvalitele proizvodnje. Vsa pisna poro-čila za razpravo so delavci pravočasno orejeii, na priprav-Ijalnem sestanku se je sestal !O OO ZS. Po opravljenih delnih zborih so načrtovali še skupni zbor delavcev in sejo delavskega sveta. V Nastanitvenem centru Šiška je izvršni odbor OO ZS izoblikoval ugotovitve o obravnavi zaključnega računa za leto 1984, ki so pozitivne in je obravnava potekala v skla-du z navodili. Plan ni bil v celoti realiziran zaradi neza-sedenosti kapacitet. Ugotavljajo, da so poseben problem boleznine in so sprejeli tudi stališče, da se preko občin-skega sveta ZS Ljubljana-Šiška opozori delavce v Zdrav-otvenem domu, ker je nesprejemljivo, da le-ti izdajajo po-trdila o sposobnosti za opravljanje dela ob nastopu dela, kasneje pa se izkaže, da je delavka le nekaj dni na delu, vse ostale dni pa v bolniškem staležu. V Tekstilu TOZD Predilnica Medvode so posebej iz-postavili nekatera vprašanja kot je likvidnostna situaciia, problematika zastojev, kvaliteta dela in odsotnost z dela. V OS Milan Mravlje sta bila poslovno poročiloin pismena ocena poslovodnega organa prilagojena dejavnosti OZD, saj določena vprašanja obrcvnavajo ob zaključku šolske-na leta. V DO Rašica so potekale intenzivne priprave na zbore delavcev, razprave so vodili v izvršnih odborih OO ZS in v sindikalnih skupinah. V samih razpravah so imeli nekaj težav, saj oo se morali v dolovni organizaciji uskladiti zaradi drugačnih navodil, ki so jih glede obravnave za-ključnega računa in rezultatov poslovanja prejeli v TOZD te delovne organizacije izven občine Ljubljana-Siška. Potek zbora dolavcev v Domu starejših občanov je ocenjen kot izrcden in je po mnenju aktivista pokazal več-jo stopnjo urejenosti poslovanja in medsebojnih odnosov kot v času popreje. V pivovarni Union TOZD Distribucija je bil sestanek do-bro pripravljen, večje razprave ni bilo razen pri obravnavi delegatskega sistema, kjer so člani delegacij izrazili np-zadovoljstvo glede obširnosti materialov. Delavci si tudi ne želijo prevzemati funkcij v samoupravni delavski kontroli na nivoju delovne organizacije. Podano je bilo vprašanje glede višino reprozentančnih stroškov in izraženo mnenje, da bi del teh sredstev namenili za družbeno prehrano. Tudi v TOZD Kvasarna, (ci je majhen kolektiv in so vsi vključeni v prizadevanja za izboljšanje gospodarstva, je bilo postavljeno vprašanje glede doplačila za družbeno prehrano. Razpravo so vodili tudi o novi investiclji in n)e-nl potrebnosti. V DO Unitas je bil sestanek dobro pripravljen z vsemi potrebnimi materialni, a so delavci indiferentni. V glavnem ie bil poudarek dan vprašanjem možnosti povečanja OD, kar pa je odvisno od povezovanja z dobavitelji surovin in izboljšanja delovne discipline, ki pogojujejo tudi dosega-nje planov in boljših poslovnih rezultatov. Probleme ima-jo z obrantimi sredstvi, ki jih je premalo in z visoko fluk-tuacijo zaposlenih. Slovenija avto DO Avtomerkur TOZD K. E. G. — Pred obravnavo na zboru delavcev so na ravni družbenopolrtič-nih organizacij in samoupravnih organov obravnavali veči-no osnovnih vprašanj o ZR za leto 1984, ocena obravnave je dobra. V Iskri DO Elektrozveze TOZD TTS se je pred zborom delavcev sestal IO OO ZS in druge družbenopolitične orga-nizacije. Temeljito so obravnavali gospodarsko situacijo TOZD in DO, problematiko nizkih OD, vprašanje potreb po stanovanjih, pomanjkanje delavcev, težave s prevozi ob prihodu na delo. Vse bolj je čutiti zaupanjc v lastne moči, družbenopolitične organizacije so za saniranje sta-nja odigrale pomembno vlogo. III. V nadaljevanju navajamo OZD, pri katerih so se pri obravnavi ZR pojavile določene dileme, ki bi jih bilo po-trebno razrešiti, pri nekaterih pa je bilo potrebno izbolj-šati delo družbenopolitičnih organizacij. V Leku TOZD Trženje je bil v razpravi na zboru delavcev prisoten kritičen, vendar nekonstruktiven odnos delavcev do širših družbenih obveznosti, posebno za SIS družbenih dejavnosti. Vprašanja iz razprave so se nanašala na za-dovoljevanje osebnih potreb, posebno na sistem delitve OD. Prevladova! je občutek, da delavci nimajo vpliva na del dohodka za družbene obveznosti in da slvarno ne odločajo o njegovi delitvi. Konstruktivnejši je bil odnos do notranjih problemov. V Leku TOZD Farmacija je bilo poslovno poročilo zelo dobro podano, ni pa bilo čutiti večje angažiranosti osnov-ne organizacije ZS. Razprave ni bilo. Pripombe so bile dane na predlog za odstop sredstev za izgradnjo cest, kjer so delavci glasovali proti. Razpo-loženje v tem delu je bilo zelo kritično do dela in obstoja samoupravnih interesnih skupnosti. V DO Monter je obravnava rezultatov gospodarjenja na zboru delavcev potekala v redu, vendar aktivist meni, da bi morali delavci dobiti pravočasno na vpogled osnovne bilančne kazalce v primerni obliki, pa tudi samo organi-zacijo in vodenje zbora delavcev bi bilo mogoče izboljšati. V DO Dekorativna je bilo gradivo za temeljitejšo raz-pravo prepozno oddano in so bili delavci po mnenju akti-vista slabo obveščeni glede raznih sprememb kot na pri-mer popravki norm. Delavci so bili nezadovoljni. Vse osta-le zadeve v zvezi z obravnavo poslovnih rezultatov so bile zadovoljive. V DO Tuba je obravnava ZR in priprave na to obravnavo potekalo v redu, vendar sta aktivista pri tej delovni orga-nizaciji izpostavila drugačno problematiko. Organizacija je namreč uveljavila večino kvalitetnih dejavnikov gospodar-jenja, ob čemer pa zanemarjajo razširjeno reprodukcijo zaradi pretirane previdnosti. Poslovno poročilo nakazuje neopredeljenost razvojnih ciljev in dosedanjo usmerjenost na kratkoročne cilje. Duržbenopolitične organizacije v obči-ni bi morale podpreti v poslovnem poročilu nakazano po-litiko bolj smelega razvoja. SOZD Slovenijales Tovarna Sora Medvode je TOZD, v ka-teri je razprava o ZR na zboru delavcev potekala v glav-nem le v številkah, premalo je bilo izrečenih besed o re-ševanju težav, s katerimi se srečujejo. Izvršni odbor 00 ZS v akcljo praktično ni bil vključen. Ingrad TOZD Mobilia — Zbor delavcev je obravnaval samo zaključni račun, pripombe so bile dane le na slabe osebne dohodke v težnji k uravnilovki. Kljub intervenciji obeh aktlvistov razprava o ZR za leto 1984 ni potekala po danih usmeritvah. Različni kazalci in pokazatelji ozi-roma primerjalni podatki sploh niso bili obravnavani (ker je računovodktnja zbolela). Političnih struktur ni bilo čutiti In je zanje dana ocena — neaktivnost. Tiskarna Slovenija — Poročilo so sicer izdelali pregled-no in objektivno, ocene IPO ni priložene. Poročilo pred zborom delavcev nl bilo obravnavano niti v slndikalnih skupinah niti na seji izvršnega odbora 00 ZS nlti v 00 ZK. Orbital — Pri razlagi rezultatov poslovanja so navajali prcdvsem številke in indekse, nekih globljih vzrokov pri posameznih podatkih niso navajali. O delovanju delegat-skega sistema ni bilo mogoče izvedeti ničesar. IV. Posebno pozornost bi kazalo nameniti obravnavam za-ključnega računa za leto 1984 v naslednjih OZD: Dežnik, Stavbcnik Koper TOZD GO Ljubljana, Slovenija avto DO Avtomerkur TOZD T. R. G., Iskra Center za elektrooptiko In Zavod Tivoli. V Dežniku so neurejeni odnosi med vodilniml delavci in delavci, kar se odraža na odklanjanju dela, preveiikih bolniških izostankov in samovoljnih odhodih z dela. čutiti je odpor do mladih delavcev in njihovi zaposlitvi ter do izobraževanja lastnih kadrov. Imajo zelo visok odstotek režije. Pravilnik o OD ne stimulira pridnega delavca. SGP Stavbenik TOZD GO Ljubljana — Na zboru delav-cev je bila obravnavana problematika stečaja, likvidacije oziroma uvedbe ukrepa družbenega varstva v TOZD. De-lavci predhodno niso obravnavali poročila IPO. Zaključ-nega računa na zboru delavcev niso sprejeli in je nujno klicati strokovne in poslovodne delavce na odgovornost. SOZD Slovenija avto DO Avtomerkur TOZD T. R. G. — V tej TOZD je obravnava ZR potekala kot tipičen primer, kako se razprave o ZR ne smo voditi. Na zboru delavcev je bilo navrženo kup števllk, pismenega gradiva ni dobil nihče, direktor ni predložil poslovnega poročila. Razprave ni bilo. Na osnovi razprave aktivista so obljubili, da bodo na-slednji dan po zboru delavcev v OO ZS in v 00 ZK ocenili priprave na zbor in potek zbdra. Osebno mnenje aktivista je, da direktorju te TOZD ni mogoče dati podpore. Hala Tivoli — Kljub prizadevanjem aktivista, da bi na-vezal kontakt s predsednikom 10 00 ZS, mu to ni uspelo in to zato, ker predsednika, ki je bil izvoljen na občnem zboru v letu 1984, že skoraj leto dni ni več v tej OZD (v registru osnovnih organizacij ZS pa to ni zabeleženo, ker osnovna organizacija ZS ni opravila svoje dolžnosti in ni javila kadrovske spremembe). Po več poizkusih je akti-vist usp^l navezati stike z namestnikom bivšega predsed-nika, ki pa o ZR ni vedel povedati niti datuma razprave. Kljub dogcvoru in prošnji aktivista niso obvestill o datu-mu razpravc na zboru delavcev, zato smatra, da le-te naj-brž niso imcli ali pa je bila samo formalna. Obravnavanje ifi sprejemanje ZR v Iskri DO Center za elektrooptiko bo zaradi nesoglasja med 10 OO ZS in akti-vistom obravnavalo in ocenilo predsedotvo občinskega sveta ZS Ljubljana-Siška. V. V sredinah, kjer je poslovanje po družbenih kriterijih urejeno in so sorazmerno dobri OD, so med drugim me-nili, da ni potrebno ocenjevanje poslovodnega organa, saj z izkazanimi poslovnimi dobrimi rezultati že sledi nepo-sredna ocena. Pa vendar občinski svet ZS meni, da dober poslovni rezultat ni merilo za odnos do samoupravnih orga-nov, družbenopolitičnih organizacij in delegatov SIS, kar dokazuje ocenjevanje v Rašici, kjer so ocenili v celoti do-bro poslovodno strukturo, pa vendar poudarili, da želijo več angažiranja pri delu delegacij za zbor združenega dela in samoupravne interesne skupnosti ter želijo večjo prisotnost med člani kolektiva. V Mercatorju Hoteli Gostinstvo TOZD llirija so predla-gali delavskemu svetu program ukrepov za izboljšanje po-slovnih rezultatov, kateri je odgovoren med drugim tudi za prodajo in nabavo, ker se na teh področjih čuti ne-ucpešnost, s čimer je analogna ocena. Istočasno IOOOZS opozarja na dosledno izvajanje odgovorene kadrovske po-litike. Kritično so ocenjevali poslovodni organ v OŠ Hinko Smrekar, kjer je teža na neustreznem odnosu ravnatelja do samoupravnih organov ter samoupravljanja ter predi-menzionirano krilizerstvo do dela posarneznih delavcev. Vsled tega jc tudi ocena neugodna. Za pomoč pri organziranju razprav o ZR so zaprosili iz OS Smlednik, kjer se s poslovodnim organom niso mo-gli sporazumeti za korekcijo poslovnega poročila in ga na zboru delavcev niso sprejeli. V OS Milan Mravlje niso kljub aktivnosti 10 00 ZS uspe-li dobiti ustreznega sodelovanja za usmerjeno razpravo in k ocenjevanju poslovodnega organa niso pristopili. V knjtžnici Siška dela individualnega poslovodnega orga-na niso ocenjevali, ker je bil večino leta v bolniškem sta-ležu in bo letos izpeljan postopek za invalidsko upokoji-tev. Njegova dela in naloge je opravljal namestnik. V Colorju DSSS so ocenili, da so poslovodni delavci vestno opravljali svoje delovne dolžnosti, vendar v pove-zavah med DSS in TOZD še niso našli vseh skupnih ciljev, kateri bi jih pbvezali v bolj učinkovito celoto. Podobno so menili v Colorju TOZD Premazi, kjer so ugotovili, da je direktor odgovorno opravljal svoje delovne dolžnosti. Zeleli pa bi, da se sodelovanje med TOZD in DSSS še izboljša, predvsem na relaciji komerciala—raz-voj—nabava—proizvodnja. V DO Lek poslovodnih delavcev niso ocenjevali niti v TOZD niti na nivoju delovne organizacije, teče pa redno mesečno acenjevanje vseh delavcev po sistemu, po kate-rem si delijo povprečno 20% OD z naslova delovne učin-kovitosti, kar pa seveda ni predmet obravnave ob zaključ-nem računu. Ugodno pozitivno so poslovodne organe in odgovorne delavce ocenili v: VVO Najdihojca, Tuba TOZD Ciciban, Slovenija avto DSSS SOZD, Iskra IEZE TOZD Naprave in orodja, Unitas, Rašica TOZD Pletilnica, Nastanitveni cen-ter Siška, PAP TOZD ProiZvodnja, Iskra IEZE TOZD Feriti, Tekstil TOZD Galant, Litostroj TOZD PZO, Avtoemona, Li-tostroj TOZD PUM Livarne, Petrol DO Zemeljski plin, Dom starejših občanov, Litostroj TOZD TVN, OS Valentin Vod-nik, Turboinštitut, Delikatesa, Izobraževalni center ONZ, Kompas Magistrat Motel Medno, Pivovarna Union TOZD Polnilnica, Iskra IEZE TOZD Keramika, Giposs TOZD Trgo-vina, Savske elektrarne TOZD HE Medvode, Oš Rihard Jakopič, Viator DS SP Tovorni promel in Splošna fino-mehanika. VI. V času obravnav ZR smo obravnavali tudi poročila o iz-vajanju programov |n programe za leto 1985 v SIS družbe-nih dejavnosti ter materialne proizvodnje. Iz razprav so poudarjena naslednja stališča: — Se vedno beležirpo posredovanje preobširnih gradiv delegatom, prekratki roki med prejemom gradiva in skli-cem skupščine ter da strokovni in odgovorni delavci ne nu-dijo ustrezne pomoči delavcem. — V VVO se še vedno planira gradnja novih kapacitet — med tem pa zapirajo oddelke zaradi zmanjšanega šte-vila priliva otrok ter viška kadrov (VVO Najdihojca in VVO Bežigrad). Vzroki za manjši vpis otrok niso izpostavljeni in predlagajo strokovno oceno: zdravstvene službe, social-nega varstva, komiteja za družbeno dejavnost in odgovor-nih služb v VVO. — V izobraževalnih programih ni opredelitev za nove dodatne programe finančnega kritja, ki je vse preveč v breme posameznikov in povzroča socialno razlikovanje med otroci. — Prehrana v OS mora biti zagotovljena za vse otroke. — V programu skupnosti za kulturo niso izpostavljene in finančno opredeljene kulturne dejavnosti OZD; Vodni-kova hiša bi morala biti v finančnem programu kulturne skupnosti SR Slovenije, saj je skupnega pomena; knjiž-nica šiška mora s svojim programom in obliko dela za-gotoviti možnost izbora literature za vse vrste bralcev. — Socialno varstvo ne bo moglo zagotavljati sredstev glede na povečane potrebe s strani prosilcev in se mora socialna politika uresničiti s socialno evidenco in zago-tavljanjem socialne varnosti delavcev z delom. — Domovi starejših občanov so vse bolj obremenjeni z nepokretnimi bolniki, za kar niso bili zgrajeni ter imajo zaradi tega še bolj otežkočeno delo. — V zdravstvenem varstvu se je povečalo število kura-tivnih pregledov v škodo preventivnih. Obremenitve nege na domu so povečane s skrajševanjem ležalne dobe, kar je fizična in finančna obremenitev tako Zdravstvenega doma Ljubljana kot Doma starejših občanov. — Dispanzerski dejavnosti v programih dajemo pred-nost, vendar je izvedba vprašljiva, saj zaradi nasprotnih stabilizacijskih ukrepov (racionalizacija kadrov, višanje participacij ...) lahko pričakujemo porast kroničnih obolenj med prebivalstvom, saj se istočasno zmanjšuje ekonomski status posameznika. — Planirana rast materialnih stroškov je nerealna in na-njo nimajo vpliva niti uporabniki niti izvajalci. Skupna problematika družbenih dejavnosti: — Osebni dohodki niso dosegli izravnave višine OD med gospodarstvom in družbenimi dejavnostmi, vsled tega beležimo že manjši interes do dela oziroma doseganje kvalitetnega dela, saj stimulacija ni rriožna. Rast materialnih stroškov posega tudi v kvaliteto dejav-nosti. — Amortizacija kljub zvišanju ne zagotavlja obnove za-starelosti opreme (predvsem starejših objektov). — Odločanje o organiziranosti SIS družbenih dejavno-stj prepuščamo odločitvi delegatov, vendar poudarjamo sle-deče: O potrebno je zagotoviti možnosti odločanja vseh delav-cev • njuno opredeliti mesto in nivo odločanja s poudarkom na odgovornosti • predlagano je tudj bilo, da je potrebno izdelati posto-pek usklajevanja in preglasovanja • vse ugotovljene pomanjkljivosti o sistemu delegatske-ga odločanja je potrebno programsko čimpreje izboljšati toliko, da ne bi beležili več prisotnosti teh težav, ki ovi-rajo delegatsko odločanje • nesprejemljive so spremembe med samim sklicem skupščine, katere nemalokrat vplivajo na bistveno vsebi-no in odločanja, saj tako delegati mmajo možnosti dobiti stališča svoje konference. Ljubljana, dne 29.3.1985 Gradlvo pripravilt: Branka fius, I. r. Vesna Kovač, I. r.