TUDI LETOS SMO LEPO PROSLAVILI OBČINSKI PRAZNIK Kot vsako leto, lako smo tudi lotos svečano prosllaviliii dan delovnih ljudi trži-skc občino. Ta dan bo zapletali v tržaški zgodovini kot svetal spomin n.i prve ž'tve fašističnega, terorja i/ vrsi Iržiških delovnih Ijiudii. Slovesno praznovanje spomina prviih Žrtev in krvavih zmag je seveda samo majhna oddolži lev Ir/itškega ljudstva svojim prvoborcem, ki so žrtvovali svoja življenja za svobodo in neodvisnost jugoslovanskih najjOfJov. Praznovanje lega dne pomeni za nas 1 ržičane nove gospodarske, politične, kulturne in športne manifestacije, ki so odraz napredka tržiške občilne na področ-.i11 družbenega življenja. Naši gospodarski uspehi so vseko leto 1'olj vidnii. Iz tal rastejo nove gospodarske in privatne zgradbe, naša komunalna dejavnost je. vs:l mo/aicjš/v. V Tržič se človek vse lepše pripelje po novi asfaltirani cesti kol po s'arili luknj ih. Vedno več sredstev je. vloženih za javno m oest-"« razsvetljavo^ ild. Seveda je vsi- lo še 1're.nvalo in še zdaleč rte Ustreza potre-ham naraščajočega industrijskega mesta. \y časi. občinskega praznika se ji", od-v'iial zelo. lep i,n obširen progrispa prireditev. Za uverturo smo v'ileli najjvečje gorske dirke v Evropi1, dvakratno ruše-J1je rekorda itd., toda o lem ver v posebnem "članku. Ne smemo seveda poza-ptti žalne komemoracije na pokopališču 1,1 pod Slorž.jčcm. Posebno pa nas je '';izveselil s svojllm obiskom zvezni po-wtnec Boris Zmed, ki. jie prisoistlvoval' slavnostni se'ii! občinskega ljudskega odbora in pa svečani paradi športnih in Ostalih društev. Res lep je bil pogled na gffile Iržiških športnikov v svečanih obla-(''Mi, ki so strumno korakali mimo slavnostne tribune. Nato je bili na dvorišču Mestnega doma ,.Veseli večer', žal pre-('e.i' staji). Ves leden na so bite na SCO-''edn kultnrn • prireditve in športna tek-ftiovanjia, tako v namiznem lenir.u. kjer 11° zmagal Pančur pred Jakopinom, v gPftlJanJtt, kjer je zmagal^Janez Perko, (,knio'va.nje s skiroji za pionirje, odboj-p«rska lekma med prvim riti drugim Iraškim moštvom, ki se je seveda končala * Zmago prvega .moštva. . Na šahovskem brzoturnirju je zmagal p*fe. Taborniki: so izvedli propagandno tfbprjenje pod Kukovniro, AMD je orga-"latralb tudi izlet in ogled bivšega taborišča v Podljubelju. Posebno pa nas je razveselila dramska *eKcija pri DIM) ,.Svobohr' z Nopvvoodo-j.'.1 veseloigro „Skandal pri liarlbi letovib". j« kar dobro uspela. Precej ineopazro fi?' je šla mimo nas razstava gorenjskih •bkarjiev, kil je bila zelo slabo obiskana, °l»)'av |)o svoji kvaliifieli lega še zdaleč 111 zaslužila. Za konec praznovanja v čast občinskega l^aznika je ličil v domu ..Partizana" lelo-.'"mi nastop, nato je predsednik občin-' ljudskega odbora l.ovro Cerar raz- S seje občinskega ljudskega odbora Polletni plan zadovoljivo izpolnjen — Velike izgube v gostinstvu — Povečan stanovanjski sklad — Za 4 milijone manj dohodkov, kot je bilo predvidenih na okraju delil najboljšim športnim tekmovalcem ^'nnvinske diplome. Z veselim ljudskim Jlianjem pa je bilo letošnje občinsko 1 "*znovanje zaključeno. Vsa tržiška podjetja so v teh dneh pregledovala sadove svojega polletnega poslovanja. Zalo je bila zadnja seja zelo za-intoriVa. Poročilo o izvedbi polletnega druži,enega plana gospodarskih organizaciji pravi, da je bil plan kljub nekaterim objektivnim težavam v peiioti izvršen, Posebno zadovoljivo je polletni: plan realiziran v industriji, V" nepavšalirani obrti ter v kmetijskih zadrugah, kjer je ustvarjen tudi razmeroma visok dobiček. V induslrlljli je bil plan realiziran takole: v Bombažni predilnid in tkalnici s 45"/(i (dobiček 42e. 5. septembra jle bila Izdana znana, naredila bana Natlačena in objava CTO tekstilnemu delavstvu, ki1 je že' posledica hamove naredbe, (tovori o 'izpraznitvi; pisarn, predaji telefonov, dovolitvi popra; vif v tovarnah, naroča, da se blago, \4 je i zposlavl'jeno kvaru, spravi na. varno. Preko shodov in sestankov CTO sedaj dotu je na izpraznitvi tovarn. , 10. septembru je; bila v Delavski zbornicil konferenc«!,' kjer so bili prisotni člani CTO, delavski' zaupniki, in voditelji osnovnih organizacij. Razpravjljali so o položaju, nastalem po banovi naredbi. Sklenjeno je bilo, da. se delavstvo pozove na. Izpraznitev tovarn i'n da: se s tem omogočijo pogajanja. K banu so poslali deputacijo s spomenico, ki obljublja izpraznitev tovarn, prosi: pa tolmačenja naredbe, ki ne bo 'delavske samo* oib:ra(m|be onemogočila. Prosiijo zagoio-vila, da se po izpraznitvi tovarni ne bo poskušalo delali s staVkokaztil, da se ne 00 zaradi stavke nihče preganjal in d*1 se bo Olajšalo si tajanje in bbveišča-nje med slavko. Vse lo je ban obljubil. Zato pošlje banska uprava 11. septenJ; bra depešo vsem okr. glavarstvom, ki naroča, da se stavkajočemu delavstvu spregledajo tudi nezakonitosti, da naj s« ne, preganja niti stavkovnih Straž, "iti dovoza tirane, predvsem pa se ne sui-e pod nobenim pogojem s scllo izpraznje-Val.i obratov iln lo vse zato, da se de'lav- (Nadaljievanje na 8. strani; Andrej Tišler TRŽISKEGa CcVlJAkSTVA V Tržiču je bilo več čevljarskih, delavnic z daljšo življenjsko dobo. Oglejmo nekatere! Že omenjeni: Janez Motile je Po letih „vandranja" postal čevljarski taojster sredi, druge polovice 19. stoletja. Poleg lega, da je izdeloval čevlje po me-r'h je večkrat svoje izdelke peljal v „ko-peti' čez Ljubelj v Borovlje, Celovec i Id. Dobro je izučil več vajencev in si s solidnim delom pridobil ugled dobrega moj-pi*a,. Po prvi svetovni vojni je njegovo obrt prevzel njegov najstarejši sin Alojz, 'd je kmalu postal prvi strokovni učitelj naj držiš k i vajenski šoli, Kmalu za tem j« osamosvojil tudi mlajši sin Kon- se rad, Izdeloval je prvovrstne 'čevlje po meri, poleg tega pa tudi orlopedično obutevI'red drugo svetovno vojno se je tudi, Konrad Mehle usmeril na izdelovanje najboljših vrst zlasti športnih čevljev za izvoz. Z nacionalizacijo' večjih obratov leta 1948 je Mehletova delavnica, Ki je v Tržiču obstajala skoro t riče trt stoletja, prenehala z delom,. Že okrog 200 let nazaj zasledujemo v Tržiču več čevljarjev iz rodu Dobrinov. Zadnja delavnica s tem imenom je bila. na „Portuni' za Vir j cm. Ustanovil jo je teta 1882 Karel Dobrin,. Izdeloval je raz-,]o lažjo obutev za izvoz. Tako n. pr. obrnjene šivane in teksane hišne čevlje 3a poletje in zimo, Otroške Čevlje itd. C" je ,,Hiral" svoje izdelke na Koroško,, 81 je najel voznika, Pošiljal je čevlje na debelo v Gradec in na Dunaj v razne večje trgovine. Hišni čevlji so stali na pr. w—r»0 krajcarjev par, Za ta denar se je dobilo na pr. 30 žemelj. Njegovo obrt je teta 1936 prevzel njegov sin Joža, ki je izdeloval največ otroške čevlje fleks izdelave in zimske hišne čevlje. Leta 1948 je po 00 letih tudi njegov obrat prenehal z delom. Podobno 'obutev kakor Karel Dobrin so nekateri mojstri v tedanji dobi oddajali tudi v „Kapo", kjer so J° usnjar Stanislav Polak pečal tudi. z uvažanjem tržiških čevljev v razne pokrajine. Mojstrom je dajal material in od njih prejemal izdelane čevlje, Nad 50 let sla obstojali delavnici „Put-»ckova" (Grassmeier) in „brkova" (Sreč-iiiik), Nekaj časa sta menda Ludvik Crass-meicr in Štefan Srečnik delala skupno, Potem, pa vsak zase; pošiljala sla i/deb ke v začetku na Koroško, za časa bivše Jugoslavije pa — kol vsi ostali izdeh> Valci — raznim trgovcem v Ljubljano, Za-8'reb, Sarajevo itd, Pod Kukovnico sloji še danes menda, najmanjša hišica v Tržiču, ki, se. ji pra-Vt, »Gradiška". Tam je čevljaril s svoji-nit sinovi mojster Lovrenc Tomazin, ki ?° je osamosvojil proti koncu 1!),. stoletja- V začetku je imel le „Hausierpass1', |°„ je dovoljenje za prodajo čevljev od do hiše. Tako je prodajal svoje iz-fllelke tudi, delavcem' na Ilrušici pri Je-s*jiicah, ki so v začetku 20. stoletja gra-?ui karavanški predor. Tomazin je de-jČevlje tako za domače prebivalstvo in ., izvoz, podobno kot njegovi sovrstniki l0(Janjega časa, ..Poleg naštetih obratov z daljšo živ-'jeiijsko dobo je tudi Klofutarjev obrat •ačel z delom "že v 19, stoletju in, pre-1 ^ P« prvi svetovni vojni; za število Je* obratovanja nam, žal, manjka podat-«ov. Prav tako je tudi težko na tem me-^J11 navesti imena vseh Čevljarskih moj- irov, ki so obratovali mod prvo in drugo 'velovno vojno. Nekateri so delali samo-\l°,luo le nekaj let, V knjigi Zgodovinski rol)ei župnije Tržič navaja V. Kragl ,i , °g 30 čevljarskih mojstrov, ki so ,5'tali okrog telit 193G in to samo v Tržil-A brez okolice. Skoraj vsako leto se IpI osamosvojil ali pa pustil obrat in e» delat v tovarno. lal za Leto za letom so bile gospodarske razmere slabše. Kupna moč delavcev in kmetov je začela padali. Pakova čevljarska tovarna v borovem v Slavoniji je s svojimi, trgovinami preplavila vsa večja mesta v Jugoslaviji, Cenejši izdelki, Čeprav slabe, kakovosti, so vendar privabili številne kupce. Naročila mojstrom so začela izostajati, marsikaterega brezposelnega pomočnika je sprejela v delo tovarna „Peko", pa, tudi Bombažna predilnica In Hvalnica, Nastala je trda borba za obstoj1. Rakovo konkurenco je bilo treba premagovati samo z dobrimi in kolikor mogbče cenenimi, izdelki. V jeseni leta. 1932 je bilo sklicano v Ljubljani Veliko protestno zborovanje zoper I vrel ko Bat'a, katerega se je udeležilo veliko Čevljarjev iz Tržiča in okolice. Mod zborovanjem je bilo več revolucionarnih vzklikov zoper državno oblast, ki dopušča propadanje solidnih dobrih čevljarjev v korist tujca Hale. Neki govornik je pozval zborovalcie, da naj gredo vsi. složno po zborovanju demonstriral: pred palačp kr, banstye upravo, dokler jim ta ne zagotovi, da bo prepovedala tvrldki Bat'a poslovanje, v naši, državi. Ker1 so sie pa sklicatelji zbali, da ne bi prišlo do kakih incidentov, so nas lepo pomirili z besjedami, da bi, bilo vsako demonstriranje brezuspešno, „Prišli, ste prepozno", je izjavil tajnik zbornice TOJ, dr. Pretnar, „če bi čevljarji Jugoslavije protestirali v Letu 1920, ko je. Bat'a prišle] v Beograd, bi morda uspeli. Danes pa. je Bat'a večji davkoplačevalec kol vsi Čevljarji skupaj. Zalo vedite, da ga državna oblast ne bo spodila iz državi©." Tako jie Pata ostal v Jugoslaviji, nam so pa na koncu zborovanja dali na pol koristen nauk, da naj si. z zadružništvom pomagamo sami ter naj skrbimo še za veČjb strokovno izobrazbo in za izdelavo kvalitetnih izdelkov. Nekateri čevljarski mojstri v Tržiču so si še pred gospodarsko krizo nabavili vsaj najpotrebnejše stroje za izdelovanje čevljev. Poleg Šivalnih strojev, na printer še stroj za čiščenje (Ausputz), za tanjšanje, šivanje in, za "sekanje podplatov, Zaposlovali so tudi po več pomočnikov in se še pred okupacijo razvili v večja podjetja z napol strojno izdelavo čevljev. Večji del manj premožnih mojstrov pa je ostal pri rOČni izdelavi, Vodstvo zadružne tovarne usnja Puno," v Tržiču, ki je dobro poznalo gmoten, položaj posameznih Čevljarskih mojstrov, je leta 1934 poskušalo' organizirati tržiške čevljarje na zadružni podlagi. Tovarna ,;Uuno" bi dajala material in razpošiljala izdelke. Polletni poizkus dela v (irassmeierjcvi delavnici se je menda dobro obnesicl, Kljub temu pa' se ta dobra zamisel ni uresničila, (Dalje prihodnjič:) Uradni odloki občinskega ljudskega odbora Na osnovi druge, točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS, št. 19-88/52) ter I, itn 0. člena zakona o stanovanjskem prispevku (Ur. list FLRJ, šl. 57-G15/55), v zvezi z določili uredbe za izvrševan je zakona o stanovanjskem prispevku (Uradni list FLRJ, št. 0-;!9/5(>) je, občinski ljudski odbor Tržič na seji dne t. junija 1956 sprejel O 1) L O K o- ustanovitvi občinskega kredi I nega sklada za zidanj© stanovanjskih hiš 1. člen Ustanovi se občinski kreditni sklad (v nadaljnjem besedilu sklad) za zidanje stanovanjskih hiš. V sklad se stekajo v določilih zakona O spevku, v uredbi za. o stanovanjskem prispevku zakonitih predpisih. 2. člen Sredstva sklada se uporabljajo za dajanje posojil za zidanje, dozidavo ali dovrši lev novih oziroma za popravilo* obstoječih stanovanjskih hiš interesentom, ki jih določajo že zgoraj navedeni predpisal 3. člen Sklad upravlja upravni odbor, ki ga imenuje občinski ljudski odbor Tržič, v katerem odboru je zastopnik občinske sindikalne organizacije ter zastopniki posameznih podjetij, zadrug in drugih družbenih organizacij, ki jih imenuje' občinski ljudski: odbor. Upravni odbor je za svoje voreu občinskemu ljudskemu 4. člen Sklad mora imeti podlagi G. razdelka XXVII. poglavja, zveznega družbenega plana za. telo 1955, se prenesejo na sklad, ustanovljen s tem odlokom. 7. člen Za zadeve in naloge sklada je pristojen svet za družbeni plan ila finance občinskega ljudskega odbora Tržič. 8. člen Ta, odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku Okraja Kranj, uporablja pa se od 1. januarja. 195G." St. 01/9-1759. Tržič, dne 5. 6. 1956. Predsednik ObLO: C erar Lovro r. sredstva, navedena sta novanjskem pri-ilzvrševanje zakona ter' v drugih delo, odgo-odboru. sina se mora določi rezervo, katere viski ada. pravilih 5. člen V pravilih sklada, ki jih sprejme uprav ni odbor s priltrditvljo občinskega ljud skega odbora Tržič, se ločijo način poslovanj: goji za razpolaganje z n 6. člen Sredstva kreditnega sklada za ziildanje stanovanjskih hliš z njegovo rezervo, ld je bil ustanovljen pri: občini Tržič na natančneje do-i sklada in polhovimi sredstvi Na podlagi 8. točke odločbe o prodajnih cenah za žita in mlevske izdelke (Uradni List FLRJ št. 31-339/55) in VI. in Vil. točke Navodila za izvajanje odločbe o prodajnih cenah za 'žita in mlevske izdelke (Urad. tint FLRJ št. 37/55), jie svet za gospodarstvo ObLO Tržič na seji dne 19. 7. 1956 sprejel naslednjo ODREDBO o določitvi najvišjih slrofikov trgovine na drobno pri prodaji moke lipa 1100 in 050 1. člen Najvišji stroški trgovine na drobno pri prodaji 1 kg moke tipa 1100 in, tipa 950 se določijo: a) za. območje občine Tržič na din 3,—, izvzemšii h) za. naselja: Podljubelj, Katarina itn Leše, za katera se doiloči diln 4,—-. 2. člen oblikovanju prodajne cene vkalku-Irgovliine na drobno poleg stroškov členu te odredbe ludi še znesek za 1 kg moke, ki se odvede v sklad za. pospeševanje prometa in predelavo k me lijakih pr ide! kov. 3. člen Ta odredba velja od dneva objave v Uradnem vestniku Okraja Kranj. St, 02/1-1530. Tržič, dne 19. 7. Predsednik sveta za gospodarstvo: Jože Sparovec 1. r Pri tirajo po 1. 2 din 195G. Predsednik ObLO: Lovro Cerar 1. r. Profesor Simon Mitlač Palovčani pred 150 leti Palovče so četrt ure oddaljene od Leš. Palovška {n lešanška. dolina je ločena po širokem hrbtu, nazvanem Brdo. Sicer so pa morfološke (površinske) razmere v obeh primerih precej stične. Tako v Ležali kakor v Palovičah je najboljša zem-a pod vasjo. Tam so polja in travniki, ad vasjo pa je kamenit „Kras", še višje gori pa vaški (srenjski) pašnik. Med obema krajema pa je velika izlika v zgodovinskem nastanku. Početek Leš sega' nazaj že v 11. stoletje (1070). Paloviče so napram temu dokaj mlajša naselbina. Njihov začetek pade šele na prehod iz srednjega veka v novi vek (okrog 1500). Razvoj vasi je verjetno slličen kakor v Lešah. Starejši del je. v spodnjem koncu vasi, mlajši pa na robatem Kra.su, Po podatkih, ki jiih imam pri rokah, so Paloviče 1817. leta štete 15 hiši z 82 prebivalci. Od tedaj so zrasle samo 3 nove hiše, in sicer Kajžfl (hišna številka 16), Krasnekova paštba, pozneje spremenjena v hišo (št. 17, Gustelnova) lin lani, zgrajena stavba, (še brez hišne številke in domačega imena). Marsikoga zanima, kako je bilo v Palovičah pred 150 teli. Današnji ljudje komaj vedo, kdo je okrog teta 1801). gospodaril na njihovih domovih. Reči moram, da se jle od tedaj mnogo spremenilo i!n po nekaterih hišah so se družine dvakrat ali: celo trikrat menjale. Nabral sem nekaj podatkov in jih tu objavljam! z željo, da Iti med domačimi zbudil zanimanje za njihov kraj in zlasti mladi! rod pritegnil k proučevanju zgodovine rojstne hiše. Hišna, številka 1 od nekdaj nosi ime „ pri Travnarju". Do zadnjega času je samotarila na širokem Brdu, obdana od sonca in. drevja. Je precej prostorna hiša in je bili a nekdaj močno imenitna. V18. stoletju stana tem domu gospodarila Gašper Kvandešt (f 2. L 1789 star 75 let) in njegova žena Lenka (f 19. 10. 1792 slara. 70 let). Rod Kvandešlov verjetno izvira iz Gorice pri Radovljici. Posestvo jte nato prešlo na rodbino Jane, Po vrsti se omenjajo gospodarji Peter Jane, sin. Jožef (por.'26, 2. 180(1 "z Uršo Svab iz /gor. mlina v Lešah) in. vnuk Jurij (por. 16. 2. 1816 z Johano Eder, hčerko graščinskega gozdarja v Bočevenei. iz Bistrice [trii Tržiču). V zadnjem času se je pri hiši udomačilo ime Boh i nje, ker se je mati-vdova drugič poročila. Bohinjci pa izvirajo od „Slosarja" v Lešah,, Številko 2 je nosila hiša ,,pri, Krasne-ku". Ker sloji na kraškem terenu, izvira odtod Ludi domače lime. Odkar imam podati«.;, je s lo hišo povezano ime Mernik. Odkod izvirajo M urniki, ni lahko ugotoviti, ker se v bližnji in daljnji okolici večkrat, pojavlja ta. priimek. V Paloviče so verjetno zašli preko Begunj in SI ali ne. Pri naslednji hiši šl, .'5 se je vedno reklo „pri ZEtodrU". 'tu so se svojčas pisali Potočnik (Helena Potočnik 'f 4. .». 1783 stara 31 tel, njena mati Jora P. j- 26. I. 1797 v starosti 80 lel na vodenici). Bilo je veliko otrok, pa so vs'i v zgodnji mladosti pomrli vsled otroške božjasli, za jeliko in kozami. Hiša je za kratko dobo prešla na Matevža Langusa (iz Mlake;. Poleni so se pa tu naselili! Dolžani. Dne 5, 2. 1813 se je poročil 31 letni Lovrenc. Dolžan s Terezijo Bohinc, iz Leš šl. 118. Njihovi nasledniki so do zadnjega bivali I u. Na hišni številki 1 se j,e reklo „pri Kovaču". Pred 150 teli so se lu pilsali Legal. Dedinja tega posestva in zadnja lastnica lega imena Helena Legal seje poročila 5. 7. 1807 z Jurijem Gogalo "iz Vrbe pri Žirovnici. Njun prvorojenec Janez (loga I a je po doraslosti zagospodarili na lem ('omu in se kot 41 letni poročil 19. 2. 1819 z enako staro Nežo Frolieh, gr/sta- čo na Visočah. št. 2 (pri Mokorelu). Zaradi pozne žcn.illve verjetno na bilo potomstva, pa je hiša prešla v druge roke. V zadnjem času so se „Kovačevi" pisali Kralj:. Številka 5 se jle držala hiše „pri Sim-novcu". Pred letom 181X1 SO se. I u pisali: Zupan. Tako je. 8. 2. 17X1 umrla Neža Zupan, ki je prva oseba, o kateri ločno vemo, da je pokopana v Lešah. Hiša in posestvo je čez par lel prišla v lasi Janeza Bohinjca, saj že 10. 2. 1787 beremo, da mu je umrla na tej hišni številki en dan stara in še neimenovana hčerka. Omenjeni Bohinjc je imel obenem posestvo tudi v Lešah, zato je razumljivo, da je bila „šiknnovčeva" hiša zelo upoš'evana. Sem so hodil po dekela imo-vilejSi posestniki. Tako se je Islarejša Mina. poročila .z Antoino/m Glitfbibičnlikolm na, Mlaki (30. 1. 1801), mMša Neža. pa, z Johanom Janšo v II rasah pri Lescah (5. 2. 1816). Zunanjost hiše še danes sprii-Čuje, da so prod 100 leti tu gospodarili premožni ljudje. Preko pola slej(i hiša s šl. (i, po domače „pri Miklču". V 18. stoletju je tu gospodaril rod Valjavoev. 1 .8, 1787 je' lu umrla Marija Valavc, vdova, 49 lel stara. Njen sin Jožef je prevzel posestvo in tli gospodaril s svojo ženo Uršulo Spen-dov. Njuna mlajša hči Ana je odšla na Slovenske Brezjie (por. 9. 2.' 1829 z Va-lenlino Miklavšek), starejša hči Uršula. 28 let: pa jie dobila mladega moža Andrej« Zaplotnika, 23"let, pol kmeta in vojaka 17. pešpbfka, na Letencah pri Goricah (por. 20. 5. 1829). Pozneje priimek Valavc na Miklavčevini premine, današnji rod lam nosi drugo ime. Hišna številka 7 se je držala „pri Modru", lo je hiše na prehodu iiz doline, na kraški svet. Tam so se v Starejši dobi pisali Kokalj (Jurij Kokail, 75 let, f 14. 3. 1793). 'Potomci Modroviih Kokaljev še danes žive v Lešah (Žagar, slara hiš, št. 58, nova št. 2). Doma pri Modru pa bilo v drugi polovici prejšnjega sloja uvedeno novo pisanje Bešler, ker se je sem prižemi! gospodar (Valentin), s škofjeloških hribov iz Nemci, kjer so-Beštri doma. Številka 8 je pripadala hiši „pri Kel-narjiu". To je edina hiša v Palovičah, ki nosi nemško označbo, 'tudi! sicer jie hiša zgrajena popolnoma v svojevrstnem slogu, ki nima primere med pa lovskimi stavbami. Po ohranjenih podatkih so se stari Ke.lncrj,:: pisaii Jaklič (Martin J, kajžar, 64 lel, + 25. 12. 1781; Mina J., vdova, 68 let, f 3. 9. 1789). Za Jakliči pridejo Rozmani. Tako je sporočeno, da je umrla 5 mesečna Nežica 21. 5. 1.791 na otroški božjasli, medlem ko se. je 21. 9. 1806 poročila 18 letna Marija Rozman s 21 letnim Mihaelom Slaparjem iz Ljubi nega. Tako je po ženi Ivah hiša prehajala od enega roda na drugi rod, pri, čemer se je menjavalo tudi pisanje. Sele v novejši dobi se je lu ustalil rod Dolžanov. Sosednja hiša nosi št. 9 in domače ime „pri Vrbance! jfnu". Tu je, živela nek!? Neža Prešeren in dočakala visoko starost IX) let (j- 17. 1. 1798). Iz teh skromnih podatkov ni: mogoče ugotovili, če je bila ona v sorodu s pesnikom Francetom Prešernom v Vrbi. Svoj čas so se, vršile velike poizvedbe o tem in Vrbanoeljhova hiša je bila v ospredju zanimanja. Sicer so se pa na prehodu iz 18. v 19. sloCetje pisali Justin. Zabeležena je Magdalena, žena Tomaža Justina, ki jie stara 40 let, umrla 2. 4. 1781. Bod Justinov je trdoživ, od 1 a krat pa tlo danes je obdržal posest Vrbancljevo. Naj bi ostal še naprej tako močan, delaven in podjeten, itakor so bili davni predniki. V neposredni bližini na križišču poti sloji hiša. šl. 10 z domačim imenom „pri Ja.kuhl". Tu gospodari rod Zupanov neprekinjeno najmanj 200 tel. Kar sem zgoraj rekel o rodu Justinov pri Vrbanc-Iju, velja prav tako za, rod, Zupanov pri Jakulu. Najstarejši .Takula mi je poznan iz I. 1783, 'bil je Simon Zupan'. Dvakrat je bil poročen'nin imel ivetiko otrok, ki pa so po večini že v zgodnji mladosti pomrli na jetiki in otročji božjasli. Njemu je sledil, sin Jožef. Star 34 let: se je poročil (1. 2. 1825) s 23 letno Marijo Ovse-nek od Sv. Lucije, Pa. že čez leto dni je poslal vdovec. Svojo drugo, ženo Jero Jane je spet našel pri Sv. Luciji med Podgorci dri jo 8. 5. 1820 pripeljal v dolino na svoj dom. (Nadaljevanje sledi) KMETIJSKA ZADRUGA KRIŽE priredi v dneh od 4.-9. seplembra ZADRUŽNI TEDEN s sledečim I. V TOREK I, SEPTEMBRA: io'b 18.30 Poljedelsko sadjarsko predavanje spremljano s is trakovnim filmom. Predava ing. Marko Glažar in. ing. Frani- Gi-jan. II. V SREDO 5. SEPTEMBRA: ob IM0 Sodobro kmečko gospodinj'«Ivo — predava ing. Nada Engelman. Po predavanju celovečerni zabavni film. III. V ČETRTEK 6. SEPTEMBRA: ob 18.30 Predavanje o živinoreji. predava ing. Dušan Engelman. Predavanje bo spremljano s filmom. IV. V PETEK 7. SEPTEMBRA: idb 18.30 Bolezni lin prva pomoč pri živinoreji1 — predava veterinar Ivan Primožič. Po predavan jhi celovečerni! zabavni llilm. V. V SOBOTO 8. SEPTEMBRA; ob 20. uri VESELI VEČER na katerem bodo sodelovali „Qča", „lj!pe" in Veseli kvartet iz Kranja. Pred prodaja vstopnic v trgovini KZ Križe. Vsa predavanja in Vesel}' večer se vrše. v Zadružnem domu v Križali. VI. V NEDELJO i). SEPTEMBRA; RAZSTAVA GOVEJE ŽIVINE v Sna- kovem. Ob 7.30 dogon živine, oh 8.351 o-cenjevanje in ogled živine. •' sporedom: Vil. V NEDELJO 9. SEPTEMBRA: ob 13. uri KONJSKE DIRKI-; na Ledinah: a) z jahalnimi konji, b) z enovprežnimi kmečkimi vozovi -poljubnimi, c) z zapravijlivčki. V konkurenci lahko tekmujejo samo konji iz območja KZ Križe in Kovor, vsi ostali tekmujejo izven konkurence. VIII. V NEDELJO 0 SEPTEMBRA: «b 15. irri pred, Zadružnim domom razglasitev in podelitev nagrad najboljšim živinorejcem in tekmovalcem na dirkah. Po razdelitvi nagrad KMEČKA VESELICA na Bcnkovem vrtu, na kateri h" igral priljubljeni Avsonikov kvintel iz Begunj. Pri vseh prireditvah Zadružnega dne V Krizah se bodo prodajale spominske značke, od katerih bodo tri izžrebane in nagrajene in sicer: !. nagrada prašič, H-ovca, III. 201) kg krompirja. Vse, posebno pa kmelovalce vabi Kmet iijska zadruga Križe Za nami so jubilejne ljubeljske dirke Rekord Ilillebrandta dru krat ruien! — Močna konkurenca! ~- Triumf motorjev znamke „Puch"! — Izredna organizacija! ŠAH Šahovsko Življenje vedno bolj razgibano Lahko rečemo, da so bile letošnje 'juhe!jske dirke najbolj uspešne do se-•'aj. Toliko gledalcev se v ljubeljski dolinii prav gotovo še nikoli ni zbra-saj jih je billo okati 18.000! Organizacija, letošnjih ljubeljskih dirk je bila brezhibna, o njej' se je zelio pohvalno izrazil tudi predsednik' AMZ Jugoslavije generalmajor Kos bi Todorovio, ki je de-1*1: »Organizirati tako veliko, .prireditev na lem majhnem delu naše države je res velika stvar. To sodelovanje med Športnimi društvi in drugimi organizaci-jlftjni ter organi državne varnosti je vzor velike diiseipli ne in zmožnostii". .Jubilejne dirke oziroma IV. mednarodne niso biiie zanimive in uspeh; samo po veliki: udeležbi in odlični organizaciji, j'nipak tudi po rušenju .lanskolietailh rekordov, sko a,j v vseh tae.orijah. Začenši od novega rekorda v kategoriji 125, kjer ■j° Mladen Gerič na „Puchu" za (i sekund ]zbo:lj.Sal lanskoletni:' rekord, ki je bil 9.03. V tej kategoriji smo imeli priliko Prvič v zgodovini i ljubeljskih dirk občudovati ludii drzno solo vozačico, M aro Bratino. V kategoriji 250 in 350 ceni je slavil Avstrijec Vveingartmann dvojno zmago. Bili smo priča tudi novemu rekordu 4,54.0! V teh kategorijah je staral tudi Tržiean Pavel Rupar ter v obeli kategorijah prispel na cilj kol najboljši jugoslovanski tekmovalec, kar predstav-.ia lep uspeh, posebno v 250 cem, kjer • * zasedel 4. mesto, kar je [ep uspeh tildi • Ugoslovanskega avto-moto športa. Veselje odličnega Avstrijca, VVeingarl-■uanna, pa je bilo kratkotrajno, z iltered-n°, za gledalce skoraj fantastično vož-W>, saj so Orsaria že večkrat videli v Wku ali v Ograji, je le-la izboljšal VVein-Sptmannov rekord za 4 sekunde! Nov at>Solutni rekord znaša sedaj : 4,50.31 V Vožnji prikolic do 500 cem je Poško s>»ajder na P.MVV 500 cem priboril dru-zmago Jugoslaviji! ter dosegel tudi 'jajlioljši jugoslovanski, čas na letošnjih "Irkah 5.08.5, ki pa jie še vedno za 2 se- kundi sHabši od predvojnega rezultata Nikole Jurčiča. S prikolicami nad 500 cem pa je „stari" znanec Ljubelja Rol-land Benz slavil na (I močno zmago, predvsem zaradi odstopa edinega, konkurenta Snajiderja, temu se je namreč pokvaril na „ovinku" motor, pri čemer bi se kmalu zgodila nesreča, saj je Pogratz s so\o-začico W;inlersberge,r z vso silo naletel, na snaji 'erj:i. Le zaradi spretnosti in hladnokrvnosti Pongratza je ostalo vse ,,pri življenju". Majhen spominček je odnesla menda samo šo vozačica. Lep uspeh je v tej kategoriji beležil ludi Slovenec Karel Li'čcii na IIHi) 1000 cem, ki je zasedel drugo mesto. V vožnji avtomobilov do 1300 cem je med tremi enakovrednimi tekmovalci zmagal llarlmann prod Poltronieniem in Slovencem Malnaričem na „Porsch". Med avtomobili nad 1300 cem pa Avstrijec Vogl ni imel konkurence. Svoj lanskoletni čas 5,17.1 je popravil za celih 17 sekund in eno' desetinko. Zanimivo je pogledati izreden triurni' motorjev znamke, „Puc.li", ki so odnesli skoraj vsa prva mesta od kategorije 125 cem do .'150 cem, v kategoriji 2">() cem so se motorji znamke ,,Pueh" plasirali oe"o od prvega pa do osmega mesta. Seveda t. vozači vred Pričakovana konkurenca z madžarsko znamko Cseple je popolnoma odpadla. Madžarskega tekmovalca nisi našel niti na 5 mestu. Kaže da li motorjiil sploh ne ustrezajo gorskim progam. Majhno presenečenje, zaradi motorja predvsem, je Orsario na ArJelu 500 cem, ki je dosegel ludi1 izredno povprečno bili ost 63 km na uro. Toda rezultat, je plod res izredno drzne, hkrati pa dovršene vožnje, saj je kazalo kol da sla človek in motor listi predmet. Vsekakor pomenijo letošnje medna .rodne dirke na Ljubelj krasno afirmacijo jugoslovanskega nvlo-molo šoorta, ki si s stroji lastne produkcije vedno bolj utira pol: v mednarodno areno. NOGOMET Pred startom v Ljubljansko-primorski ligi . .r° lepiti zmagal) v kvalifikacijskih u'kiiiah so Iržiški' nogometaši imeli" zasluženi odmor. Verjetno bo tako nekako *zko začeli zopet s prvenstvenim lekmo-Vau,ein, posebno v tako močni konku-[*,?cii kol bo v Ljublja:nsiko-|)r;'imorski j*8*. Toda simpalizerji iržiških nogome- ftsev vsekakor že nestrpno pričakujejo začetek velikih bojev. . iržiški nogometaši se zavedajo pri-jodnjiih velikih botrb, zalo se v zadnjem lasu vedno bolj marljivo pripravljajo za '."'.ilmljši uspeh v slovenski ligi' Do.se-,)ui so imeli, že več zelo močnih trenin-"?y, katere so vsi nogometaši pridno °Mskoval,i. V prvenstveriih tekmah v Ljubljansko-^•'uiiorski ligi, ki se prične 2. septembra, - o»đio plave barve zastopali naslednji , "Koiiiehiši: vratarji: 'tone Markič, Jari-Oblak, Štrukelj; branilci: Dornik, Z'u-V11.1 ter SlepčeviČ, okrepitev iz JLA iz n-'~l>tv; kl1''lci: Eler' PuŠkarevič, Zaletel, n',i verjetno bo prišel v pošiev še ^;'di talentirani Speliaf; nanadalci: Mc-s*», Petemel oziroma Murki'1. Iliistja, "rasovec in CamiH. Definitivni postava in '''!'v,',(,a določena pred vsako tek-lil? ^''kakor bodo s sestavo moštva ve-T: težave, zaradi majhne 1'žbire; raču-jl Pa moramo tudi na eventualne po-', "uhe, v jeseni bo moštvo okrepil še s:'f'''\ ki še vrne iz JLA, Računa pa .^..'"di na mlade igralce, ki bodio naslo-(JjP v R moštvu v gorenjski' podzvezi, |Ji 'zven konkurence. Pravlako bodo ^'"ovali v gorenjski ligi še pionirji, j ,udiiinii pa zaradi po manjkanj a kadra '°s ne bodo tekmovali. Tržiško športno javnost, posebno pa simpallilzerje „plavega moštva" bo vsekakor zanimal razpored tekem Ljubljan-sko-primoirske lige. V prvem kolu 2. septembra bomo v Tržiču gledali gorenjski deri« Trži« : Triglav, kjer je favorit Triglav. V drugem kolu, i), septembra bodo Tržič'auil gostovali v Ljubljani na igrišču Slovana. Tretje kolo bo dalo na Iržiškem igrišču zanimivo tekmo med znanci iz kvalifikacijskih tekem, torej 23. septembra Tržič' : Branik. V četrtem kolu, 30. septembra bodo Iržiški nogometaši imeli za nasprotnika Mladost v Kranju. Pelo kolo obeta Tržičanom sigurne točke, saj zmaga proti Iliriji v Tržiču res ne sme bili! problem. Šesto kolo: Gorenjska : Primorska aliil Tržič : Izola. Posebno vroča pa bosta sedmo in osmo kolo pro-li, Krimu v Ljubljani in Grafičarju v Tržiču, lo bo že meseca oktobra. V devetem kolu, s katerim se konča jesenski del, torej 4. novembra, pa vsaj na papirju v Novi Gorici, nimamo kaj iskati. Tona, žoga je okrogla! TRŽIČ :.TRIGLAV I :4 (I • 1) V prvi prvenstveni' tekmi Ljubi jansko-prlmorske lige je bil favorit res Triglav iz Kranja,, toda tako prepričljive zmage vsekakor ui'isiro pričakovali. Domače moštvo je samo v prvem polčasu pokazalo zadovoljivo igro. (ločim so bili v drugem polčasu Kranjčani absolutni gospodarji na igrišču. V tej slabi igri domačega moštva lii lahko pohvalili te obrambo, I. j, Klerja v prvem polčasu, Pclcrnela in Puškareviča. Izrazilo slali dan je imel tokrat domači napad. V čast občinskega praznika je bilo tudi letos šahovsko tekmovanje. Tekmovalo se je po posebnem sistemu. Za individualni brzoturnir je vsak tekmovalec navedel, za kateri' klub ali društvo bo nastopil; uspeh prvih treh tekmovalcev pa se je šlel za niošlveuo tekmovanje. Tako smo iz 11 'igralcev dobili štiri moštva. Z nastopom C. Robleka in Stefeta je vprašanje prvega oziroma drugega mesta odpadlo. Tokrat je Štete premagal Robleka in tako zasedel prvo mesto s 13 točkami (10»o/o) pred Hoblekom 12, Koče v ar jem 9, Brezavškom 8 in pol, Vi-dovičeim 8, Slalceni in Hribarjem po 7, Megllčeml (i in Peraičem 5 in pol to|čk itd. V moštvencin tekmovanju so zmagali študenti v postavi: Rohlek, Kočevar in Brczavšek z 21) in točke pred Turističnim društvom 23 in pol točke, Mladino 22 in Svobodo 15 točk. Naše moštvo se je udeležilo s precej slabo postavo polfinalnega prvenstva gorenjskih Svobod .in prosvetnih društev v Stražišču ter zasedlo drugo mesto. Premagali smo Podnarl in Šenčur z (>:2. Izgubili pa z zelo močno postavo Slra-žišča. Z osvojitvijo drugega mesta se je moštvo DPI) „Svoboda" v Tržiču plasiralo v finale moštvenega prvenstva gorenjskih Svobod itn prosvetnih društev. V pol finalu je teklo pravzaprav samo 1'rczavšku, ići jie v svoji „1!" skupini zasedel prvo mesto. Roblek in Slefe sta f|e v A skupini plasirala res sarrto v lokižilno A skupimo, kjer pa sla zaigrala mnogo bolje ter med'12. prvokategorni-ki zasedla prvo oziroma tretje, mesto. Brezavšek pa je v finalu v II skupini zasedel pelo mesto V finalu je naše moštvo nastopijo z močnejšo postavo in uspeh ni izostal. Premagali smo Javornik s 5:3 in igrali neodločeno s Kranjem oziroma Siraži-ščem 4:4. Ker je ludi SI razišče premagalo Javornik s 5:3, smo tako deliili z njimi prvo in drugo mesto. Toda če vzamemo za merilo rezultat na prvih deskah, potem je zmagalo moštvo iz Tržiča, saj je bil rezultat na prvilh dveh deskah 2:0. »na 4 pa. 2 in p|.fl : 1 ,in poli v korist Tržiča. Rezultati odločilnega dvoboja: Rob-tek:Bavdek 1:0, Slefe : Bukovac 1:0, Kos; Kavčič pol! : pol, Ker.šl'lč : Perčie I 0:1, Prezavšek : Berčič 11 pol ; pol, Meglic • Zbilič 0:1, S ti bolj : Džordževič 0:1 in Hribar : Jankar 1:0. Tudi v mo.štvenem prvenstvu Gorenjske smo dosegli v predlekmovanju prvo mesto. Po zmagi nad Colniikom z 8:0 brez borbe in po ločno predvilldenen) izgubljenem rezultatu proti Kranju 3:5 smo ločno za pOl točke pred Kranjem II, ki je premagalo Golnik „samo*' s 5 fa\ pol : 2 in pol. Ce sedaj analiziramo vse dvoboje, vidimo, da so Tržiiič zastopali sledeči igralal z. naslednjim uspehom: na t. deski Rohek dobili 1, izgubil 1 proti Ja-vorniku. 2. Slefe dobili 4, izgubil 2, izgubil proti Kranju H in v polfinale, 3. Kos dobil 1, 'remiziral 2. izgubil 3, 4. Kersič (ni nastopil v pol finalu »Svobod") dobil L iizgubil 1, t remiziral. 5. Brczavšek 'ni nastopil v pollinalu dobil 1. 2 remiziral, (>. Stilni j dobil 3, 2 remiziva'i. 1 izgubil. 7. Mefllič !! dobil, 1 remiziral, 2 izgubil, 8. Hribar (nastopil samo v finalu Svobod, Igral 2 partiji1 in obe dobil). Rezerve: Vidoviič nastopil v polfinalu ,,Svobod", dobil vse tri parli'e, Perko (samo v finalu ,,Svobod"!, dobil L 2 izgubil, Semič od treh partij eno i-eiiiikira'1, oslalo iz"ubil, Ddv-žan (od treh partij v polfiaalu) 1 dobil, 1 remiziira1, I izgubil. Lep UŠpeh so dosegli triie naši člani na propagandnem brzonoleinem turnirju Slovenije na .lesenieali. OB 30 LETNICI STRELSTVA s^&^^o^^_MPl^i^^a: ali na pomoč poleg občine I udi delovni KI a CnPCM lOKPIV/l kolektivi Tržiča. Koliko skrbi, sej, debat IN M \jVjr\CINUOr\l.IVI in pornenkov je bio potrebno, da se 1 gradilo, vedo samo člani gradbenega od" Ko se je za'čelo širiti slrelslvo na Go- organizatorji in ustanovitelji, iz delav- Bora, koliko truda in znoja ter ubiiiniš; renjskem, je bila tudi) v Tržiču ustanov- skib vrst, sami mladi ljudje, ki so, st;- kili ur, pa ve skoraj sleherni član, saj ljeiia strelska družina. Billo je 17. de- < lan jo strelsko družino ustanovili 27. 1. so se strelci v velikem številu odzvali eembra 1930, ko je bil na ustanovnem 1949. Začetek je bil tudi. tokrat ležale -kol in prihajali na delo na strelišče. Vsak jc občnem zboru izvoljen, odbor, ki je prvič, saj je biiio treba zopet začeli popo.1- z veseljem opazoval, kako raste njihov prevzel naloge za razvoj strelskega Spor- notna znova. Približno v istem času so dom — njihovo strelišče iz tal. ta v našem mestu r Kol vsak drug šport, bile v Tržiču ustanovljene kar tri strel- Ves trud in znoj pa je bil pozabljen, je tudi ta imel svoje začetne težave in slo; družine (v BPT, v Peko lin v mestu), ko so 5. oktobra. 19.12 izročili v upora? to še toliko bojj, ker je bilo za gojenje ki se pa zaradi začetnega pomanjkanja bo ta novi športni objekt Tržiča. Praz-potrebno poleg orožja in streliva pripra- orožja in streliva, kakor tudi vseh osla- ničnost je povečalo še razvitje družin; viti tudi prostor — 'strelišče, ki je moiea- lih rekvizitov niso mogle uvel javiti.. M no- skega prapora, ki je bi prvi strelski lo biti. dobro zavarovano. Ker pa so usta- žičen vpis delavstva, mladine in prebi- prapor v Jugoslaviji in kateremu je kuno vilclji in prvo vodstvo strelski; družine valstva v te družine sjioer hi prinesel, i nova I predsednik ljudske skupščine LRS imeli trdno voljo, so vse težave premo- zaželene aktivnosti in lako so družine tov. Josi]) Vidmar. Svečanosti se je postili in že leta 1933. izročili svojemu na- obstojale le de jure In ne dej faelo. Se- leg najvidnejših predstavnikov oblasti, menu slreiišče v takozvaneui ,,Vrtcu" veda je prav neaktivnost povzročilo pred- političnih, sindikalnih in drugih orga* nad Koroško cesto (bivšo Ljubeljsko ce- vsem pomanjkanje strelišča, saj je zna- nizacij ter ostalega javnega življenja in slo), ki ga je zgradil član upravnega no, da uničeni objekt bivše družine ni Armade udeležila Lud.il množica Tržiča* odbora lakraine družine, tesarski moj- bil Uporaben, odprla strelišča (brez za- nov, ki so vsi z občudovanjem sprcni-ster Franjo Sirilih. To akcijo je s'ved'a kitoma za pokazivače) se pa niso obne- 1 fali poročila o graditvi novega streli; močno podpr.a takratna občinska upra- sla, saj1 so jih strelci izf lirali zdaj Lu. šča v Tržiču, saj' so ga marljivi strelci va ter dala poleg zemljišča na razpolago zdaj lam. zgradili v pičlih tren mesecih. Tržič tudi sredstva za popravilo poti do sa- Dobro teto kasneje je bilo treba mi- in z njim Gorenjska pa sta dobila prvo mega objekta.. V ostalih materialnih po- slini na reorganizacijo strelske organi- moderno urejeno strelišče, Iržiški slrcl-Irebah (orožje, strelivo) pa je že, takrat zarije v Tržiču. Razpustili- sla se strel- ci pa dolgo pričakovani lastni prostor pomagala jugoslovanska vojska, saj so ski družini v BPT in. v Peko, njihovo za izvajanje svojega dela. družine prejemate orožje od vojne ko- članstvo pa jie le delno prešlo v mestno In kaj je še prinesla izgradnja stre* inande v Škofji Loki. slre'sko družino, ki pa je bila prav lako ll.šč.a? Brez dvoma velik uspeli za \ro- Družina je že ob ustanovitvi štela cca potrebna temeljile preureditve. V me.se- vojno slrelslvo Gorenjske. Naši strelci 00 članov, po nekaj letih se je članstvo cu februarju 1931 je bilo po drugem so se pričeti izpopolnjevali, kvaliteta j« kar podvoji.0, kar potrjujejo ustna iy.ro- sklicu občnega zbora navzočih le 17 postajala iz dneva v 'dan boljša. Drugi čila, da je bilo zanimanje za strelfslvo članov, ki so »volili skoraj popolnoma uspeli pa je bil v masovnosti'. Vrste strel* že takrat' zadovoljivo, posebno če u po- novo vodstvo družine, ki se je skrbno cev so še množile liin družina je postala šlovamo, da je bili a cena strelivu v pri- zavzelo za obnovitev dela le družine. V najmočnejša na Gorenjskem in med prvi* morja vi z današnjim znatno višja, saj so lo vodstvo je bil 'izvoljen tudi nekdanji mli v Sloveniji. Prirejala je vse več i'n več plačevali člani, vojaški naboj po 0.50 član vodstva lov. Blaž S ter, ki jle poslal tekmovanj, doslej jih je imela že 112, din, nečlani pa kar desetkrat draže. kot. edini stari član zopet aktivni strelen, zmage na teh tekmovanjih pa so lifc vse Predvsem pa je zanimivo, da so dlan s Ivo To leto je torej potekalo v znamenju ob- popolnejše in češče. 'Niso se ustrašili sestavljali predvsem delavci, ki so neko- nove in konsolidacije članstva strelske najmočnejših strelskih družin, v Sloveli k okni l posegli celo v vodstvo, ki je družine. Odražalo se je predvsem v vajah ni ji, saj je verna slika tega rezultat v billo v glavnem sestavljeno, iz vidnih vo- na prostem zemljišču na Citnpru. Shrani- tekmovanju z najmočnejšo štajersko dru-dtini.h Tržičanov. bo za orožje, strelivo M rekvizite pa je žino iz Štor 5 : i v korist Tržičunov, na- Delo v družini' je temeljilo v glavnem družina imela v prostorih BPT, kar je bi- stopali pa so tudi. na okrajnih, repnb; na vajah, družina pa je prirejala tudi ]o zelo odročno, saj so morali strelci za liških in državnih .prvenstvih, posegli družinska prvenstva, najboljši strelci pa sleherno vajo nositi poleg pušk in stre- pa enkrat, celo v mednarodno konku-so že takrat večkrat zastopali Tržič na liva skoraj 2 km daleč, ludi1 tarče, poka- renco na tekmovanju v Bukarešti s svojo tekmovanju v Kranju. Uvedli so tudi cu- zivače in drugi potrebni material, ki so članico Min ko Brloneelj, 13 lepih poki}" krat na leto družinsko prvenstvo za pno- ga uporabljali za. streljanje. lov krasi njihov kotiček trofej in pri-hodni pokal, ki. so ga strelci izmenoma Na občnem zboru leta '1952, ki pa. je znanj v strelskem domu, nešteto dalj' osvajali, dočiin so ekipni pokal osvojili bil. že zelo dobro obiskan, pa je člansl- nih diplom in priznanj ter skoraj 40 nevedno Kranjčani. vo poleg običajnih forma lnoslji ter vo- dalj za uspehe na tekmovanju, kakor tU* Za uspešen začetek in nadaljevanje de- lilev, postavilo med ostale sklepe ludi di spominski znak za organizacijske zala v strelskem športu v Tržiču gre brez lega: za vsako ceno. jle treba v le- sluge v slretslvu, so njihov ponos. Šle; dvoma priznanje prvemu predsedniku Via- koče m letu 1956 zgradili vsaj provizor- vihti člani in članice, pa ludi mladinci dimiirju dr. Premrou in njegovemu odbo- no strelišče, kjer se bodo lahko vršile že več let čvrsto branijo, naslov prvaka ru, pa tudi poznejSim vodstvom, v kla- vaje brez skrbi za varnost, ljudi ter po Gorenjske. letih so bili lov. Kosmač Janez, Bolto- predpisih SZ.T. Vse lo delo, ves Irud in napor jd rič Anton, Sirilih Franjo, Demšar Slav- To je bilo geslo, lo je bil delovni pro- bil našim strelcem v razvedrilo in nlh-ko, Prešeren, K rajnih, Lazar. Blaž Šler, gram Iržiških strelcev v letu 1952. Uprav- če od njih ni obžaloval svojega dela in Anton Seljak, Ivan Vidmar, Ivan Slopar ni odbor je imenoval poseben gradbeni svojega prostega časa za razvoj sir eliti drugi. odbor iz članov Jurjevčič Jože, Perico Ja- siva. Danes pa stojijo pred pro I i temo m. Poleg Strokovnega odnosno športnega než, Šler Blaž in Hvalica Slavko, ki ga kako priti' do strelske dvorane, da bodo dela pa je, družina vršila tudi drugo važ- je vodil tov. Lado Fabjan. Tako uprav- imeli ludi pionir ji-strel ci svoj kraj t» no nalogo, utrjevala je namreč, narodno- ni kol gradbeni odbor sla se krčmilo vaje in tekmovanja in prav sedaj najbolj' s I no zavest svojega članstva, saj je lc-lo oprijela naloge -itn delo na izgradnji stre- čakajo podpore ljudske oblasti 'ter poli* uspelo v takratnem življenju izključili ]\šča. se je pričelo že 3. julija 1952. Ze- ličnih organizacij, da jim pomagajo, iz vodstva in iz članstva znane kultur- mljiščc za slreiišče. sla dobrovoljno: od- Včh bundovce Šuberla Jožefa in Šušterja, ker pač ni maralo, da ima take ljudi, v svo- a m «,_ _ (Ke&s ^z$,a$s% Tekmovalne za Dormkov pokal glavnem sestavljeno iz bivših Sokolov in socialistov, ki so pač imeli v družini tudi Kol. vsako leto, odkar praznujemo ob- so vedno pripravljeni s svojo udarno ves svoj vpliv. črnski praznik, so tudi letos člani in močjo, pod vodstvom občinskega povelj' Za uspešno delo v strelski organizaciji članice gasilske zveze v Tržiču skupno iiika Viktorja Dornika izvesti svoje naje Minister vojske in mornarice Ida 1938 z ostalimi množičnimi organizacijami mu- loge, da skupno obvarujemo ljudsko i'1 odlikoval 7 članov tržiške strelske dru- ni fes titra! i in. se spominjali tragičnega in privatno imovino prod požari in drugi' zine, med katerimi sla lila tudi pokojni krutega dogodka, ki so ga liizvršili po- mi 'elementarnimi nezgodami, zvesti svo* na gasil" preven- 1911 zamrlo tudi delo te družine, saj ji lgaš|i'fcii 'Jn gasilke na , pred večer pred tivne službe na ob'močjiu sedanje zvc/A je okupator uničil glavni objekt — stre- praznikom v paradi boleli dokazali, kil- je Upravni odbor občinske gasilske ZV?" iišče, arhiv in material. Podatke, pa. so ko globoko_ cenijo pridobitve iz NOB, ki ze na svoji 5. redni seji sklenil, da p'1' uničili baje sami zvez. Doba okupacije jc delo strelske družine in šele nekaj let silska sveza sodelovala s sedmimi gasil- zaporedoma a'li pa 3-krat. v presledku1; kasneje — par let po osvoboditvi - je ski mg, društvi v veffld verižni vaji v Poleg prehodnega pokala prejmejo pj'v''' uspelo družino obnovili, odnosno usta- mestu. S to vajo so člani pokazali kljub Iri plasirana društva po eno' praktičn" novilii: novo družino, po novih načelih in trenutnim težavam, glede tehnične opre- darilo. Tekmovanje bo vsako leto *" pravilih. Tok ral so se pa pojavili novi me, dobro izvežbanost. Pokazali so, da 15. junija pa do" 25. maja priihodnjcg11 Anton Bohorič in še živeči Janez Ko- besneli okupatorji s pomočjo domačih jem u geslu: Na pomoč! smač. izdajalcev sredi visokih gora' dne 5. av- ' Da bi še hoj j poživili delo i S prihodom okupatorja pa je poleti gusta 1941. S svojo manifestacijo so skem podnočjlu in pri razvijanju telo te družine, saj ji lgaš|i'fcii ijjri gasilke na ,predvečer" pred livne službe na območju sedam glavni objekt — stre- praznikom v paradi boleti dokazali, kil- je Upravni odbor občinske gasil lerial. Podatke, pa so ko globoko cenijo pridobitve iz NOB, ki ze na svoji 5. redni seji sklenil, da p"' po navodilih svojih so jih našit borci izvojevali v krvi in redi letno' tekmo van jle "za prehodni P0' trpljenju v štiriletni borbi. Ob zaključ- kal, ki ga dobil najboljše gasilsko dr"' jo prekinila torej vse ku proslav za občinski praznah je ga- štvo v Irajlno .lasi,' če ga osvoji 2-krp Stran 7 kla, razglasi lev rezultatov pa bo na praznik gasilstva, to jie zadnjo nedeljo v mesecu maju. Pred kratkim je poteklo sto let rojstva »Ožeta Dor ni ka, enega od ustanovili eljev gasilstva na področju sedanje u:lne. Mornik je bol najagilnejši gasilski veteran, ki je živel iii delaj samo aa gasilstvo. Bil je neustrašen borec proti požarom, saji ga je vedno gnala ljubezen do svoje rodne' grude, ljubezen do sočloveka, ki je z veseljem' priskočil v nesreči na pomoč. Njegovo delo je dalo "i»Hne sadove itn kmalu so ga poznali daleč naokrog, tudi izven naših meja. Se so živil njegovi sovrstniki, ki so Jožeta dobro poznali ,iin ga hranijo v častnem Spominu. V spornim, nanj' je Upravni odbor sklenil, da se prehodni pokal imenuje po njem. Ker so se taka in podobna tekmovanja izkazala kot koristna, da. se ugotovi katero društvo je najbolj delavno, pp,-!'eg lega pa da se dvigne še preventivna stužlui, kakor tudi zainteresiranost posameznikov, je npr. odbor sklenili, da operativni štab izvede vrsto tekmovanj, ki mi bi bila stalna izpodbuda pri nadaljnjem delu. Zato ima razpisano lek-tnOvanje dvojni pomen. Pri tem tekmovanju želimo vsem društvom obilo sreče z željo, da bi zasedla čim boljše mesto. Vas, "dragi, občani, pa vabimo k sodelovanju. Elementarne nezgode, nesreče, nebudnost, malomarnost in neprevidnost pri delu z ognjem, vso to nam vedno narekuje, da je treba skupne borbe in skupnega dela, če hočemo obvarovali pred katastrofami svoje vsakodnevne napore Posebno pa vabimo mladino k sodelovanju. Saj ravno ona lahko pripomore k utrditvi našega gasilstva. Ne odklanjajte sodelovanja .lin ne branile svojim sinovom in hčeram vstopa v naše vrste, temveč sami jih pripravite na lo. Nas gasilce in vas s'.ar-se pa kliče odgovornost. Zalo ne stojte ob strani kot opazovalci' in ne posmehu j le se delu zavednih Iržiiških gasilcev. Lahko si mislile, da tudi pri vas nesre-sreča ni izključena. Morda boste, prvi potrebni mašo pof.nočl'1 Zalo pa brez oklevanja, vstopile v .naše vrste. Iz ljubezni do domovine in do sočloveka smo vsak trenutek pripravljeni s požrtvovalnim delom priskočiti na pomoč vsakomur, ki je v nesreči, tudi Vam. Lausegar Ivan Hodile so: Sajovic Zagorka iz. Bistrico — dečka; bile Ana iz Tržiča — gečka; Derlink Jožefa ilz Kranja — deč-9i Go'lmajer Angela iz Ziganje vasi — *eklico; Kokol Ana fiz Bistrice — dečka; Klemene Gabrijela ilz Tržiča - dvojčka, «*ka in deklico; Repi.nc. Cecilija iz Zg. jetrnega — dečka. Čestitamo! . Umrli so: Sedej Janez, upokojenec j* Ifelriec, star OS let; Pohar Janez, so-W iz Leš, star 75 let; Klobčavar Alojiz, J»Pokoljienec iz Tržiča, star 76 tet; Va-wec Jožef, krojač z Brezij pri Tržiču, star 07 iet; Oman Janez, čevljar iz Tr-star 80 let; Korošec Neža, gospo-l|lnja iz Tržiča, slara 82 let. Svojcem naše sožaljei Poročeni: Bučan FraTic, čevljarski Pomočnik ilz Medna, in Dobravee Sta-'"slava, predillka iz Visoč; Aliačič Jožef, vJp*nik iz Jelendola, in Pavši k Slaui-sl;ivu, tovarniška delavka s Slapa; Kos-Pjač Vladimir, električar, in Tcyrovsky SJjrija, tovarniška delavka, oba iz Tr ?'La; I.aussegger Jožef, lovarnilški de-.IIVl'e, in Nemec Marija, predilka, oba ^Tržiča; Ahačič Rudolf, tekstilni teh-"I« iz Tržiča, in*Rovtar Frančiška, š,i-Mska pomočnica iz K rižev, Bešter Vin-S1! krojaški mojster z. Rudnega, in Prpar i.erezija, predillka iz Tržiča; Neme Pran-!''sek, tovarniški delavec iz Podljubelja, M, Okoliš Julijami, kmečka delavka s "'Jan; Rituper Stanislav, kovač iz Olov-r?vv> in Gašperček Ivanka, tkalka iz Tr-'l''a; Hladnik Andrej, trgovski ponioč-S* S Pristave, in llojkar Ljudmila, bol-"s' zaradi popravila mostu pred predo-), 1,1 • Ves promet z .avtomobili ali vozovi v leni času ustavljen. Možen bo samo °bod pešcev. POZIV I,,,''.'pravijalni odbor za proslavo 20. ob „jV":''' stavke tekstilnih delavcev Slove-i trosi vse t.isle, ki hranijo slike ali lili''' .(!r,1.-;e dokumente o stavki, da jih l)i,M'.!''.io za razstavo, ki bo odprla ob Ij, .'»vi. Gradivo oddajte v tajništvu olič. "skega odbora ali tudi v pisarni Tuja društva. ZAHVALA Ob nenadni im prerani smrti našega dragega moža. in očeta JOŽEFA VALJA VGA krojača in posestnika na Brezjah št. 8 so iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem iin znancem, vsem va-šČanom, obrtnikom iz Tržiča in okolice, članom PGD Brezje, pri Tržiču in vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti in nam izrekli sožuTje. Zahvaljujemo se vsem darovalcem vencev in, lepega cvetja, čč. duhovščini za spremstvo do preranoga groba, tov. Fre-lihu za toplo občutene besede ter vsem, ki so z nam* .sočustvovali. Vsem ponovno iskrena, zahvala.. Žalujoča družina VALJAVEG ZAHVALA Za vso pomoč, ki so jo nudili, ob smrtni nesreči mlojega edinega sina Marjana, se podpisana najlbpleje zahvaljujem komandirju LM Andreju Smoleju", Viiliju Erštetu ter Karlu Kravparju, družinam Užar, Martino vič, Klemcnčič, Poljancc, Perne, Jazbec, prav posebno še reševalcem gorske reševalne službe iu vsem. kji so, sočustvovali z menoj,. MARIJA FAGANEL, Sebenje ZAHVALA Vsem, ki so v lako velikem številu spremili našega dragega pokojnega očeta na njegovi zadnji poti, ki so' podarili vence 111 cvetje, dalje dr. Živcu in dr. Marlin-čiču za njuno požrtvovalno nuđenje zdravniške, pomoči, kakor tudi godbi, pevcem in sindikalni podružnici tovarne ,,Peko" ter vsem, ki so sočustvovali z nami, se toplo zahvaljujemo. Sedcjevi s kolodvora • • DC'ut& • • SPORED ZA SEPTEMBER: L—3. „Skandal v Skuriju", ameriški barvni film, I. S. ..Dokler se ne zdani", amer. barvni film. 0—7. „Dekk z dežele", ameriška drama. 8.—10. „Osamljena pištola", amer. barvni film. II. 12. ..Obsedenost", francoski barvni' film, drama. 13, 1 I. ..Močnejša od noči", nemški kriminalni film. 15.-17. ,,Mogambo", ameriški barvni film. 18 19. „Zgodba o Miikiju", nemški barvni film. 8.6- tekm&imli V počastitev občinskega praznika so bile izvedene pionirske, dirke s skiroji. Okoli 900 občanov vzdolž dirkalne proge je, z navdušenjem opazovalo potek dirk. AMD v Tržiču je razporedilo- dirkače v štiri kategorije in lo po starosti pionirjev, pionirk in mladincev. Za tekmovalce do 5 let starosti jie bil start pred Planinskim društvom, od 5 do 7 let pri Dolharju, od 7 do 10 let pri Babicu, od 10 let do 11 let pa od sredine Glmpra. Za vse kategorije pa je bil cilj pred Turističnim društvom". Vsi tekmovalci so se pred dirko zbrati pred Mehanično delavnico okoti 10. ure popoldne in se nato skupno odpeljali: po trgu do cilja, od tod pa nazaj na svoja starina mesta. Vseh dirkačev je bilo 58, od katerih je prispelo na cilj 54. imenitno je 'bilo opazovati prikolico, posebno pa sovozača. kako se je metal na ovinkih po prikolici. Dirke so trajale dve uril. Po kratkem nagovoru funkcionarja propagandne komisije pri AMD ing. Aniona' Matija iin direktorja dirk so milo razdelili ' lepe nagrade najboljšim tekmovalcem. Vsem, ki so se planirali na prva mesta, je dalo društvo na razpolago motorno kolo „Moped", da so- se olb instrukcija lov. sekretarja AMD Francija Globočnika vozili, po Cankarjevi cesti. Opazili je bilo, da vozilo bolje upravljajo pionirke od pionirjev. ■ ' Društvu prijateljev mladine in Socialistični zvezi delovnega ljudstva se AMD v Tržiču tiajfiskronejc zahvaljuje za denarne zneske, ki so ogromno pripomogli, da so tekmovalci teh dirk prejeli tako obilna lin lepa darila. Prireditelj dirk pa je pogrešal občinskega ozvočenja, ko jc bil vendar ta dan občinski praznik in ga jie mladina s tem športnim tekmovanjem ' dostojno proslavila. Da so dirke tako lepo potekate, se AMD zahvaljuje vsem tistim, ki so agilno sodelovali pri izvedbi dirk. ,r s Sredi septembra bo AMD Tržič izvedlo še. enkrat pionirske dirke s skiroji. Dirke bodo tem bolj zanimive, ker lio prireditelji spuščal iz starta po tri dirkače. Od vsake kategorije bodo prvoplaslrani prejeli skilro. Zbirališče, bo kol vedno pred Mehanično delavnico. Datum dirk in čas bosta objavljena s plakati. Želimo, da bodo zastopane,na teh dirkah prikolic« in avtomobilčki. Tudi za nadaljnja štiri mesta bodo tekmovalci prejeli darila. Obenem namerava AMD Tržič v začetku septembra uvesti že četrti,' tečaj za, šoferje amaterje za A in. B kategorijo motorni!) vozil. Ker je že sedaj veliko povpraševanje po tečaju, pobil i le z vpisovanjem, ker bo verjetno število kandidatov omejeno. ŠOLSKE OBJAVE Ravnateljstvo nižje gimnazije v Tržiču Obvešča svoje dijake, da se prične redni pouk na gimnaziji v soboio, 15. septembra, Ta dan naj se zbero vsi dijaki ob osmi uri zjutraj pred gimnazijskim poslopjem, kjer bodo dobili nadaljnja obvestila. Glasbena šola v Tržiču obvešča, da so naknadni vpisi za dosedanje in nove, gojence, izjemoma samo- še od 15. do 18. se.pl nmjhra od 8. do 10. uro dopoldne in od 15,30 do 17,30 ure popoldne v pisarni ravnateljstva. Vpisnima znaša 50 din. Bazglasilev urnika bo v sredo, lit sep-tetidbra in sicer ob K), uri. dopoldne za vso liste gojence, ki imajo na svojih šolah popoldanski pouk, ob 15. uri"poipojl-diMJ pa za liste gojence, kil imajo dopoldanski pouk. Vsi, navedeni se' zbero v mali dvorani Glasbene, šole. Najmlajši (cicibani) naj pridejo v spremstvu staršev! Stran 8 trziski vestnik SI. H Kako in kaj deli Planinsko društvo v Križi Redko pišemo o planinskem društvu v Križali. Vse, kar se v tem delokrogu dela, ostane Skrito, vidni uspehi pa se kažejo v njegovih zavetiščih in Domu na Kriški gori. Društvo je bilo ustanovljeno leta»1949, Razvilo se je i/, skupinice "članov planinskega, .društva v TržitSu in poslalo samostojno* društvo Z idejo: zgradili Dom na Kriški gori;, 'takratni organizatorji še danes vodijo društvo in je viieina le-leb v upravnem odboru, Ideja zgraditi Dom nai Kriški gori je, bila zelo lepa, a za takrat skoraj neizvedljiva, ko vendar ni bilo lahko najti na deželi ljudi, ki bi z veseljem in smislom za razvoj planinstvu v tej pokrajini' začeli z detotn Vse prizadevanje je abtnleCto na mladih, ljudeh večina tovarniških delavcih iin uslužbencih, So vedno mi je dobro v spominu, kako so se razvijali razgovori, na kak način pridobili starejše ljudi v upravni odbor, da bi društvo tako postalo mo!čna organizacija,. Iz Ida v leto se člani upravnega odbora društva niso mnogo menjali, vse dokler ni bila zgrajena ko-včav, s katero so ravno ti mladi ljudje dokazali svojo sposobnost,. Ljudje, ki so pbprej gledali na društvo kol na družbo, ki skupaj zahaja v planine samo za razvedrilo, so se tedaj pričeli pridruževati in tako postavili še močnejši steber za nadaljnji razvoj,. Danes ima društvo ž>e nekaj starejših ljudi, ki v svojem poklicu kažejo velike uspehe, ne zanemarjajo pa tudi nobenih obveznosti, ki jim jih nalaga drUštvo. Kot sem že omenil, se društveni uspehi kažejo v njegovih zavetiščih. Društvo ima svoj Dom na1 Kriški gori. Koča je bila zgrajena v letih 1950 do 1952. Ima, lepo urejene prostore, nekaj sob in skupno ležišče* Razgled iz Le postojanke zadovolji vsakogar, ki pride na Krhko gorlov Vsakdo, ki je videl lepo Gorenjsko vse tja do Ljubljane in Domžal, na zahodu pa do Bleda, se. rad vrne in privede še nove obiskovalce. V Gozdu ima društvo zavetišče, ki je oskrbovalno že od leta 19l!j. Vsakdo pozna ,,1'odvogaa-jevo" hišo. ta še izza predvojnih let, drugi zopet izza časa vojne, nekateri pa šele izza, povojnih časov, Hiša ima lepo lego s krasnim razgledom na naš najvišji: vrli Triglav. Oprema v lej postojanki je dostojna in primerna. lina: teh postojank društva je ludi zavetišče na Trsleniku. Marsikdo sploh ne ve, kjie je to in kaj je lani. To je bolj nižinska, postojanka, oddaljena 20 minul iz Goric, ali na sredini pota v Preddvori. DrUštvo oskrbuje lo zavetišče že od leta 1952 in je prehodnega značaje. Namenjena jc turistom, ki iz Kranja in okolico obiskujejo StoržlK. Imamo pa lam lepo urejeno kegljišče ter dostojne gostilniške proslorq, Tujci, ki se ustavljajo v tem zavetišču, se pogosto ozrejo na vrh SlOr-žiča in obžalujejo, da nimajo doma tega, kar v leni lepem gorskem kraju lahko vidijo,. . Vse to je plod posameznih članov. Vsa plmčila za razna dela so majhna razen honorarja uslužbencu v knjigovodstvu,. Vsi li uspehi pa SO elane upravnega odbora privedli do novih idej iin zamisli,. Na Kriški gori so že prvi delavci, ki pripravljajo material za zgraditev steklene dvorane. Veranda bo postavljena ob sprednji steni kote v dolžini 5 m. Veranda bo služila za jedilnico v poletnem času,. Sredstva za gradnjo te verande, ki bO v glavnem iz lesa in stekla, bo društvo jemalo iz 10o/o dajatev PZS, iz pred; plalčiia, plačanega. DPP, in iz dobička, k je že ustvarjen; na drugi strani pa upamo na še večje uspehe v drugem polici-ju. Te dni smo tudi že prejeli dovoljno količino lesa za opremo v kuhijilji, ki je že naročena pri mizarju in za okna v verand.',. Veranda se bo letošnje leto izdelala le do polovice, lo se pravi: tlak. ki bo betonski, stebri, okna in streha, ki bo iz ploičevinoi. Notranja oprema bo izdelana prihodnje leto. Zelo pomembno bo tudi lo, da bo društvo v mesecu septembru letošnjega letaj razvilo svoj društveni prapor. Za kuniovninjo je društvo zaprosilo tovarno obutve „Planika" v Kranju Društvo še ni prejelo od tovarne odgovora, upamo pa, da. bo kumovanje prevzela,, Ko že naštevam uspehe, ne smem pozabili na požrtvovalnost dosedanjih predsednikov drušlvai. Pivo leto je bil pred; sednik Lovrenc Česen, za. tem dve leli Vinko Golmajer. eno leto Ivo Petrina in sedaj dve'leti Anton Lukaue. Vsi ti ljudje so žrtvovali ves svoj prosti čas za razvoj društva. Marsikdo je pri delu v društvu celo pozabi1 -"j delo (lome. Kriški planin i vabijo vse in vsakojMi naj se prepričajo o njihovem delu t'1 Obiščejo njihovo postojanko. Doni na Kriški gori je redno oskrbovan, za. km' skrbita Tine in Marica«, Velika tekstilna stavka pred 20 leti (Nadaljevanje z 2. sirani, skim zaupnikom ollajša privesti delavstvo do lega, da izprazni obratne prostore. CTO in strokovne organizacije sedaj z vsemi slami delujejo, da delavstvo tovarne izpraznil. Sklicujejo sestanke in shode, 11. septembra izpraznijo tovarne stavku joči v Tržiču, 'tu so o izpraznitvi razpravljali že nekaj dni po objavi banove naredbe, 'tedaj so bili posebna pristaši za izpraznitev pristaši .IS/, toda na zborovanju v tovarniškem parku so zaenkrat še prevladovali irevolulRonenii mladi, ljudje, ki so hoteli, da se stavka nadaljuje, seplicmil.fra je bilo na sestanku v 'Kovojrju sklenjeno, da se naslednji dan tovahio izprazni in se pusti le straže pred vhodi. To se jie res zgodilo 11. sep-i.enthra. 12. septembra popoldne je bil v Mariboru shod, katerega se je udeležilo preko 3000 delavcev. Govorniki pozivajo, da delavci zapuste tovarne. Večina delavstva to sprejme in se razšle. Manjše skupino še zborujejo, končno pa le pride do izpraznitve tovarn in postavitve stavkovnih straž 30 do 10 ljudi pred tovarno. Delavstvo je bilo demoralizirano tuko, da komunisti in napredni ljudje lega niso mogli preprečiti. Tovarno je za,p;usliilo , hudi delavstvo v PreihoMii, Ljubljani in SI. Vidu. Škofjeloško delavstvo obljublja, da bo izpraznilo lovarne takoj, ko jih izpraznijo v Kranju. Oblast in delavske organizacije sedaj z vso silo napadajo kranjsko delavstvo, ki še vztraja v borbi, češ, da samo oni onemogoča jo pogajanja. Po časopisih se javljajo naslovi oziroma glasovi, ki pozivajo oblast, naj izprazni lovarne. Vodstvo kranjske slavko se resno zaveda nevarnosti napada na tovarno. V tem smislu izdaja navodila, da se v primeru napada da posebni znak s sireno, da ženske slepijo v prve vrste iti da se poje državna himna. Delavstvo pripravljajo na morebitni napad na zborovanjih po tovarnah. Poslanec Serarov je dal 15. septembra navodilo, da je treba tovarne brezpogojno izpraznili do 20. ure. Temu so se odzvali stavkajoči v tovarni Brumen & Thaler, ki so pustili pred vhodom (.-člansko stražo. Pozno zvečer vodi v vratarnici Jugo-češke predsednik mestnega stavkovnega odbora Tominc sestanek z vsemi stavkovnimi tovarniškimi odbori, kjer energično zahteva nadaljevanje slavko v tovarni, kar obvelja po burni debati ludi kol sklep. 10. septembra zjutraj ob .'k uri pripelje posebni vlak gojence žandarmerijske šole in poMcije, Vlak, brez luči, se je ustavil nad današnjo Planiko. Prvo napadejo Jogučeško. ' Kovačič Stanko objavi napad s sireno. Sledi napad na Jugobruno. V drugih krahjskfrh tovarnah in. v Škofjeloški prodiin.iei pa delavsko samo zapušča tovarno in žandarmerija jih zasede, v Jugočcški in Ju-gobriini skoraj ni bilo delavca, da ne bi bili deležen pendreka. Število zlomov rok, no.g. ključnic se ne da več Io'mo ugotovili!. Vse dopoldne preganjajo žan-darjii stavkajoče po meslu. Slražišču in Smarjelni gbnii. Preko dneva je ilegalni sestanek delavcev na Smarj.el.ni gori. Delavski zaupniki poizkušajo intervenirali na sivz-kem načeisivu, kjer pa jih brezobzirno zavrnejo. Isli dan dopoldne objavi banska uprava v posebnem obvestilu, da je žandarmerija, kombinirana s policijsko stražo iz Ljubljane, davil od t. do (k ure izpraznila vse. tekstilne tovarne v Kranju' in da slo popoldne prično pogajanja za sklenitev kolektivne pogodbe, v resnici se pogajanja prično 17. 9. 1930 zjutraj. Zanimiva je izjava vsili treh strokovnih organizacij, Kranja in Slražišču, izdana 17. septembra, podpisana pa že II. septembra. Tu ugotavljajo, nedisciplino član- stva napram Strokovnim organizacija'" in da delavstvo sledi neodgovornim elementom. Javljajo, da so zalo sklenil' odpoklioalil svojie člane iz krajevneg*, okrožnega in centralnega tarifnega odbora, ki jih bodo nadomestili bolj „ružu ni m" liudije. Obsojajo neodgovorni?' elemente, ki delajo na to, da se, stavka v tovarnah nadalijiuijc in javljajo, da odklanjajo za nadaljnji potek, akcijje j" posledice vsako odgovornejši:. Pozivajo delavstvo, da. Se stavka, do- podpisa kolektivne pogodbe nadaljuje izven tovarne- Od 17. do 22. septembra tečejo pogajanja za kolektivno pogotdbo. V tem času je ilegalni! sestanek kranjskega in škofjeloškega, delavstva, ki E stavkalo nekje, v bližini Crngnoba. Sestanek so sklicali kranijs-ki delavski zaupniki. Glavna razprava se je odvijah1 okoli vprašanja, kako v slučaju, če ne bodo ivsi stavkajoči sprejeli 'nazaj v delo — ponovno zasesti tovarne. 23. septembru je bila podpisana kolektivna pogoUha. Sie isli dan izdata skupni prog.as SDS/, 'lu JSZ, ki naznanja, da je po dolgolr.ijnili težkih borba*1 dosežen sporazum glede, kolektivne p?" godbe in lo kljub Sipki orgamiza iji i'1 nediscipliniranemu članstvu, ki jc V"' slušalo „nezrele" nasvete. 20. septembra se začne po obra lih * delnim obratovatijiem. V Kranju, 'trži'1'" in Škofji Loki vsled stavke ni'bilo spi"1" jeli h na delo 273 delavcev, od lega 0 t& upnikov. Delavska zbornica sedaj i",7\ pravijo, komu od zaupnikov naj o'M"' pravno zaščito. Sklenejo, da jo dajo '': listini, ki se niso v (Stavki na kSi kršen ko * način eksponirali. Začno dolgotrajne s;'1' lie pred Okrajnim sodiščem v Kranj"' 1'pravnim sodiščem v Celju, Okrožm11 sodiščem v Ljubljani in Stolom sedmO' rioe v Zagrebu, Vse do poslednje ilnslu1'' ce so delavski zaupniki pravdo dol'U'j pred Stolom sedmorice so jo dokom1'' izgubili. To je bilo končano' šele avg"slil 1938. leta, ' »TrJMIH vestnik« izhaja vsakega 1. in 15. v mesecu. / Izdajatelj: Turistično društvo v Tržiču. / Urejuje uredniški odbor. 'Zanj odgovaiM Stunrvfel. / Tiska »Gorenjski tisk« v Kranju. / Naslov uredništva in uprave: Tržič, Cesta Jugoslovanske ljudske armad« ' / Celoletna naročnina 360.— din, polletna 180.— din. Posamezna številka 15.— din. / Tekoči račun št. 61-kb-4-Z'y ' Telefon št.