Ureja: glavni in odgovorni urednik Peter Gunčar in uredniški odbor, ki ga sestavljajo: Jože Javornik — predsednik, Miloš Štempihar — namestnik in člani: Marija Semen, Vida Žumer, Anica Rozman, Nežka Štefe, Tine Rojina, Drago Žvokelj, Boris Pertot. Tisk: C P »Gorenjski tisk v Kranju
LETO VIII. — 24. XI. 1965 — ŠT. 10
tekstilec
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINDUS
KRANJ
Potek poslovanja v devetih mesecih tega leta
Opis razvoja in poteka gospodarskega poslovanja našega podjetja v prvih 9 mesecih tega leta. (Opis je vzet iz poslovnega poročila).
Ustvarjeni obseg proizvodnje — vzeto kot celota — je v prvih 9 mesecih letos pokril postavljene planske proizvodne naloge le v višino 96,3%, vendar je možno nastali primanjkljaj v glavnem opravičiti z objektivnimi pogoji, ker so v prvih mesecih vladale precej kritične razmere okoli oskrbe s surovinami in prejo, saj sta izpadla dva delovna dneva (v mesecu maju in juliju) na račun
državnih praznikov, pa tudi v proizvodnji so nastopile določene organizacijske motnje na račun priprav za izvoz, ki so jih povzročile kasnitve izdelavnih dispozicij s strani inozemskih partnerjev, končno je v letošnjem letu neugodno vplivala na proizvodnjo tudi klasična neuravnovešenost domačega tržišča.
Dosežena storilnost se je letos v primerjavi z lanskim letom na osnovi izvršenih efektivnih ur zboljšala za 5,4 %, kar lahko smatramo za zelo povoljni .uspeh. Dosežena storilnost na osnovi povprečno zaposlenega pa zaznamuje
padec 3,4 %, ki pa je le začasnega značaja zaradi prehoda podjetja na skrajšani delovni čas, pri čemer pa v tako kratkem času še niso mogli priti do izraza storjeni organizacijski ukrepi. Ekonomske enote naj temu problemu še nadalje posvetijo vso pozornost, da bo do konca leta vzpostavljeno zaželjeno ravnovesje.
Rentabilnost in ekonomičnost poslovanja nudita letos, če ju primerjamo z lanskim letom, znatno boljšo sliko, največ kot posledico novouvedenega kvalitetnejšega asortimenta in rentabilnejše pro-
UREDNIŠTVO TEKSTILCA CESTITA —
vsem članom kolektiva, upokojencem, vojakom in vsem bralcem Tekstilca
— DAN REPUBLIKE, 29. NOVEMBER
12. novembra je ibilo v Ljubljani ZAKLJUČNO POSVETOVANJE PREDSTAVNIKOV BOMBAŽNE STROKE. Posveta so se udeležili tudi predstavniki našega podjetja, in sicer tov. Rudi Polak, Zvone Cerne, Anton Rakovec, Ančka Rozman in France Krmelj.
Za to posvetovanje so bili pripravljeni naslednji referati:
—	POLOŽAJ BOMBAŽNE INDUSTRIJE OB GOSPODARSKI REFORMI — Rudi Polak,
—	INTEGRACIJSKI IN RAZVOJNI PROCES V MTT IN VKLJUČEVANJE V NOVE POGOJE GOSPODARJENJA — Miro inž. Pintar,
—	POMEN KOORDINACIJE MED PODJETJI V NOVIH GOSPODARSKIH POGOJIH — Zvone Cerne,
—	NUJNOST HITREJŠEGA PRILAGAJANJA TEKSTILNE INDUSTRIJE GOSPODARSKI REFORMI,
—	SPECIALIZACIJA V PREDILNICAH BOMBAŽA V NOVIH GOSPODARSKIH POGOJIH — Domiceli inž., PZTI.
V	današnji številki Tekstilca objavljamo v celoti referat tov. Rudija Polaka, glavnega direktorja našega podjetja, v naslednji številki pa bomo objavili povzetke 'iz referata tov. Černeta in Do-micelja inž., kolikor bomo referat zadnjega seveda dobili.
V	eni naslednjih številk pa bomo zanesljivo objavili .tudi vse sklepe, iki so 'bili na tem posvetovanju sprejeti in verjetno 'tudi že početek izvajanja teh sklepov.
izvodnje, katero je omogočila avtomatizacija obratov tkalnic.
Fluktuacija delovne sile se je v primerjavi s prejšnjimi leti pri-
(Dalje na 2. strani)
VSEBINA
—	Potek poslovanja v devetih mesecih tega leta
—	Predsednik IO Slovenije, Janko Smole v Tekstilindusu
—	Zaključno posvetovanje tekstilcev
—	Poklicna šola v našem podjetju dela «uspešno
—	Komisija za ocenjevanje predlogov poroča:
—	Varčevanja ne bi smeli zanemarjati
—	Notranje rezerve 'in stroški
.— Za boljšo organizacijo dela
—	Problematična proizvodnja za izvoz v plemeniti'lndci I
—	Nagrajevanje strokovnega 'kadra v naši administraciji
—	Vtisi o prijateljskem mestu OLDHAM
—	Ali poznate prometne predpise
—	«Na obisku v našem DELAVSKEM DOMU
—	Otroško zavetišče »RAZKA DRAGAR«
—	Moda '
—	Prispevki o prostih sobotah
—	Kako se odvaditi kajenja?
Predsednik IS Slovenije Janko Smole v Tekstilindusu
9. novembra je prišel na našo željo v podjetje predsednik izvršnega sveta Slovenije, tovariš Janko Smole. V daljšem pogovoru, ki so mu prisostvovali predstavniki družbeno-političnih organizacij, samoupravnih organov in operativnega vodstva, nam je tov. Smole zelo konkretno govoril o problemih in potrebah izvoza, o deviznem sistemu danes in v bodoče, o današnjih in bodočih obratnih sredstvih, o standardu, o notranjih rezervah in še o drugih razmerah in težavah, s katerimi se srečujejo kolektivi pri uresničevanju gospodarske reforme. Zelo konkretno in razumljivo je tov. Smole odgovarjal tudi na vprašanja, ki so jih postavili udeleženci tega pogovora. Nekaj specifičnih pripomb je dodal še predsednik občinske skupščine tov. Martin Košir.
Razgovor je bil prekratek, da bi zajel vso problematiko, je pa bil vsebinsko bogat, poučen in bo v večih pogledih koristil tudi oblikovanju naše bodoče politike poslovanja.	P. G.
Zaključno posvetovanje tekstilcev
gospodarski položaj predvsem z lastnimi silami. Sedanje stanje nam torej narekuje, da čim hitreje prilagodimo vise naše poslovanje novi situaciji ter si tako sami ustvarimo pogoje za boljše gospodarjenje. Glede na to menim, da bo treba posvetiti, poleg ostalih problemov, posebno pozornost dvigu kvalitete proizvodov ter pri tem odločneje pristopiti k odklanjanju vseh onih večjih in manjših vzrokov, ki so dosego tega cilja doslej zavirali. S pospešenim prehodom na avtomatizacijo je problem produktivnosti tesno povezan s pravilnim nakupom (asor-timanom) bombažnih vlaken, kvaliteta preje ter dobro pripravo. Z rešitvijo teh problemov ne dosežemo le večjo produktivnost avto-(dailje na 2. strani')
Tovariš Janko Smole med pogovorom
(tovariš Rudi Polak)	no podane možnosti za realno in
Bombažna tekstilna industrija se S'lo.bije presojanje zunanjih odno-po uvedbi gospodarske reforme ni sov Li vplivov na gospodarsko znašla v bistveno težjem .položaju udejstvovanje podjetij bombažne kot pred njo. Menim, da za oce- stroke. Vsekakor lahko trdim, da njevanje vpliva novega gospodar- je naša industrija praktično izčr-skega sistema na bombažno tek- pala vse možnosti materialne postiino industrijo, zaradi prekra- moči od zunaj ter je tako postav-tkega obdobja, danes še niso pol- ljena pred nalogo, da rešuje svoj
APEL
ČLANI KOLEKTIVA — DRAGI BRALCI!
Prepričani smo, da ste v prejšnji številki TEKSTILCA prebrali članek, v katerem pozivamo vse člane kolektiva, naj nam pošljejo svoje predloge za rubriko: AKCIJA — »PREDLAGAM«. Čudi nas, da smo doslej prejeli en sam predlog, čeprav bi takšni predlogi lahko zelo koristili podjetju, obenem pa bi pisec (če bi predlog odgovarjal kriterijem) dobil tudi lepo nagrado.
Ponovno zato apeliramo, da se vključite v to obliko sodelovanja v okviru splošnih naporov kolektiva, da bi odpravili razne slabosti in pomanjkljivosti ter tako dosegli ekonomičnejše poslovanje.
UPAMO, DA BOMO V PRIHODNJI ŠTEVILKI ŽE OBJAVILI ENEGA ALI MORDA VEC DOBRIH PREDLOGOV!
Uredništvo
Poklicna šola v našem podjetju dela uspešno
V drugi polovici septembra smo logije na razna področja. Te htevnejša delovna mesta. Le-tem pričali z rednim poukom na po- ljudi sicer zaposlimo na delov- omogoči podjetje primemo za-klicni šoli v našem centru, ki je n ih mestih, ki ne zahte vajo stro- htevne naloge, in to v razvoju, postala v zadnjih letih že redna kovnosti, jih pa pozneje s pri- v pripravi ali v proizvodnji. Mimo oblika izobraževanja v našem učevanjem na delovnem mestu teh smeri kadrovanja pa je za podjetju. To je šola, ki ob za- usposobimo za opravljanje dolo- naše sedanje razmere bistvena htevanem teoretičnem znanju čenega dela. Na primer: delovno tretja, ki zagotavlja operativni bazira na praktičnem usposablja- mesto v čistilnici bombaža, mi- kader v posameznih proizvodnih nju delavcev na samostojnih de- kalka, prisukovalka, predica, pre- enotah, za katerega vemo iz pre-lovnih mestih. Zahteva po tem vijalka osnove in votka, tkalka teklosti, da je relativno porabil intenzivnem praktičnem usposab- in delovna mesta v plemenitilnioi. največ časa za svojo usposobitev. Ijanju se vedno znova javlja zato, Drug tak primer so ljudje, ki pri- To so podmojstri in mojstri v ker tekstilna industrija zapo,slu- hajajo iz srednjih, višjih in viso- predilnicah in tkalnicah, be-je ljudi, ki prihajajo brez po- kih šol, ki imajo določeno stro- Rici, barvarji, apreterji, ti-trebnega znania tekstilne tehno- kovno znanje, potrebno za za- skarj.i in kuhalci tiskarskih
barv v plemeni tihiicah itd. To je naloga šole zato, ker izven podjetja ni bilo in še ni šole, ki bi omenjeni kader usposabljala, pri tem pa bazirala na praktičnem delu, kar je v določenih okoliščinah razvoja in specializiranosti naših strokovnih šol trenutno tudi nemogoče, pač zaradi specifičnosti posameznih tekstilnih podjetij.
In tako smo sedaj prišli do problema, ki smo ga marali rešiti, če smo hoteli zagotoviti intenzivno proizvodnjo. Znašli smo se namreč v takem obdobju, ki ne dopušča stihijskega ali dolgoletnega nenačrtnega usposablja-
(Dalje na 3. strani)
Komisija za ocenjevanje predlogov - poroča:
Dva predloga v zvezi z akcijo PREDLAGAM smo že prejeli. Moramo reči, da je odziv na akcijo skromen, vendar pa smo prepričani, da je to šele začetno obdobje in gotovo se mnogo1 koristnih predlogov ta čas šele oblikuje v mislih bodočih predlagate!jev.
Zato se pridružujemo ponovnemu pozivu uredništva in vabimo vse tiste člane kolektiva, ki želijo karkoli koristnega predlagati, na to storijo brez bojazni in pomislekov. Ce nič drugega, bodo pokazali dobro voljo in potrdili, da jim kot samoupravljalcem le ni vseeno, če ni vse v redu ali bi moglo biti boljše.
Naj še enkrat omenimo nekaj značilnosti glede vključevanja v akcijo. Vsak poslani predlog bo komisija obravnavala po štirih kriterijih (gotovo ste se jih zapomnili: »aktualnost, možnost, vred-
(Dalje na 3. strani)
Varčevanja ne bi smeli zanemarjati
Detajl revolverskih statev
Dejstvo je, da smo doslej o varčevanju komaj kdaj' govorili in 'še iniič narediti. To je slabo, ker je na dlani, da je varčevanje eden važnih elementov ekomomič-nejšega 'poslovanja delovne orga-niizacije.
Razumljivo je, da ni možno vpeljati dober in uspešen sistem varčevanja kar čez noč, niti ga ni možno izvajati zgolj z redkimi apeli na proizvajalce, še manj z 'grožnjami im preganjanjem. Kot vsaka taka oblika dela, zahteva tudi varčevanje določene proučitve in izdelavo sistema, ki mora vsebovati: KJE IN KAKO VARČEVATI, KAKO TO IZVAJATI KAKO USPEŠNO VARČEVANJE NAGRADITI IN KONČNO: KAKO UGOTAVLJATI STOPNJE
VARČEVANJA IN UČINEK. Gro torej za načrtno VARČEVANJE, katerega bomo morali uvesti tudi v naše poslovanje že v bližnji prihodnosti, če res želimo dobro sebi in delovni organizaciji.
Pa si poglejmo, kakšne razmere trenutno vladajo v našem podjetju.
Ne bom. sicer trdil, da vsi člani razmetu jejo z -dobrinami, da so malomarni in brez občutka za varčevanje, vendar je le preveč takih, ki so malomarni, razsipni in brez posluha za skupno korist. Iz dneva v -dan človek lahko vodi naslèdnje oblike razmetavanja in malomarnosti:
— okrog tkalnic in tudi) predilnic leže prazne- in polne cevke,
Potek poslovanja v devetih mesecih tega leta
(dalje s 1. strani) lično umirila. Podjetje je zaradi ekonomskih razlogov primerno omejilo zaposlovanje nove delovne sile. Obseg zaposlenih se je med letom znižal za 1,2 %. Izstopi so se zmanjšali za dobro tretjino, obenem pa se je močno spremenil tudi način odhoda. Izrazito so se znižale lastne odpovedi, sporazumne razveze in samovoljne zapustitve dela, na drugi strani pa so močno narasle odpovedi s strani podjetja, odklonitve zaradi nezadovoljivo opravljenega poizkusnega roka in disciplinski odpusti.
Investicijska dejavnost podjetja je v letošnjem letu minimalna in zreducirana na dokončanje v preteklih letih začetih ali pogojenih investicij; v glavnem torej na novo zgradbo perdilnice -in na zadnje ostanke avtomatizacije tkalnic. Novih investicij praktično ni več. Vzroka v tem pogledu sta: močno inflacijsko gibanje v preteklih letih, ki je prisililo podjetje na nova najemanja posojil za obratna sredstva, za odplačevanje katerih pa mora v okviru sedanjih pri-lik in utesnitev tek-s-tilne induisitrje upo-rab-lj-ati skoraj 40 % svojih amortizacijskih sredstev, čeprav so le-ta praviloma namenjena za osnovna sredstva, in uvedba raznih administrativno-gospodarskih omejitev in ovir za investiranje, katerim na splošno ni kaj oporekati, ki pa zelo različno prizadenejo posamezne gospodarske veje oziroma posamezna podjetja. Stara tekstilna podjetja, katerim se je — kot klasični industriji — brez -dvoma investicijski kruh najbolj skopo rezal, so danes ob novih restrikcij skih ukrepih gotovo med najbolj prizadetimi.
Potek prodaje na domačem tržišču ni zadovoljil, kljub precejšnjim naporom podjetja, da bi doseglo primeren plasman svojih izdelkov. Vsega skupaj je bilo prodanih le okoli 94 % ustvarjene proizvodnje. Notranje tekstilno tržišče je bilo skozi vse leto pod vplivom splošnih gospodarskih pogojev, torej silno razburkano in neuravnovešeno. Medtem ko je v prvem tromesečju zavladala izrazita konjunktura, v kateri je doslej doseglo podjetje za ta čas največji obseg prodaje, je v drugem tromesečju (po koncem marca meseca izdanih admini-strativmo-gospodarskih ukrepih) nastala popolna stagnacija. V tretjem tromesečju — po uveljavitvi gospodarske reforme — je prodaja ponovno oživela, vendar pa ni dosegla zažieljene ravni, čeprav je ne moremo oceniti kot slabo.
Izvozni posli so se razvijali še dokaj uspešno. Letno izvozno zadolžitev pri Jugobanki smo na osnovi postavljene dinamike presegli za 14 % in vsega skupaj izvozili za 1,526.000 dolarjev raznih tkanin. Približno 75 % izvožene vrednosti je šlo na konvertibilno področje, 19% pa na ostalo klirinško področje in 6 % na vzhodnoevropsko področje.
Nabava in oskrba na domačem tržišču in iz -uvoza se letos ponovno razvijata približno v enakih pogojih in razmerah kot sta se svoječasno pred leti, ko je pogosto prihajalo do -pomanjkanja
raznega materiala. V -prvem polletju je bilo posebno kritično vprašanje osnovnih surovin, skozi vse leto pa vlada izrazit problem oskrbe s prejo, tako -po količini kakor tudi po asortimentu. Skozi vse leto nastopajo tudi večji ali manjši zapleti okno-g oskrbe z ostalim materialom.
Finančno poslovanje podjetja je bilo s kratko Izjemo v začetku leta vseskozi pod izredno hudim in stopnjevanim pritiskom pomanjkanja denarnih sredstev.
Vse od nastopa novega gospodarskega sistema v začetku 1.1961 Pa prav do konca preteklega leta je podjetje preživljalo precejšnje pomanjkanje finančnih sredstev,
ki ise je, skladno s stopnjevanjem splošnih in inflacijskih pojavov, stalno večalo, šele z lani nastalo in skozi prvo tromesečje trajajočo visoko prodajno konjunkturo je prišlo v mesecih februarju in marcu tudi do primerne sprostitve finančnega poslovanja. Proti koncu marca letos izdani adrrai-nistrativno-gospodarski predpisi in ukrepi pa so v zelo kratkem času zopet pahnili podjetje v izredno kritično finančno situacijo, ki je nekajkrat že resno ogrožala redno in nemoteno obratovanje. Tu sta mišljena predvsem oskrba z bombažem, kjer Matrez kot absolutni monopolist brezpogojno zahteva plačilo vnaprej za
dodeljeni kontingent surovine, in pa nabava raznega reproinateria-la iz uvoza, za katero je treba vnaprej zagotoviti po)ž/rebno dinarsko protivrednost na račun deviznih sredstev. Ker po marčevskih ukrepih poslujeta v podjetju v nekih normalnih normah samo še proizvodnja in donekle itevoz, dočim so zaloge gotovih izdelkov, še bolj pa terjatve do kupcev hitro i-n močno narasle, ni mogoče računati na sorazmerno hitro izboljšanje stanja ter je pričakovati, da se bo podjetje še nekaj časa moralo prebijati skozi precejšnje težave do ponovne normalizacije finančnega poslovanja.
Zaključno posvetovanje tekstilcev
(nadaljevanje s 1. strani) matsikih statev, temveč avtomatično tudi boljšo kvaliteto izdelkov.
Vse to pa nam narekuje izvedbo odgovarjajoče organizacije v samih podjetjih ter smelejši pristop k vključevanju podjetij bombažne tekstilne industrije v specializacijo proizvodnje. Pri tem je treba najprej izvesti specializacijo v bombažnih predilnicah. Specializacija proizvodnje bo pripomogla k boljšemu koriščenju kapacitet in e tem k dvigu produktivnosti po eni strani, po drugi strani pa k specializaciji za standardno izdelavo določenih številk preje. Tako organizirana proizvodnja bo ustvarila pogoje za sestavo standardnih najboljših mešanic za določene kvalitete preje, kar bo v daljni fazi pripomoglo k dvigu produktivnosti v vseh predelovalnih fazah. Po rešitvi specializacije proizvodnje v naših predilnicah, bi jo lahko prenesli tudi na tkalnice in. piemenitilnice. Priznati moram, da je na tem področju bilo doslej narejenega zelo malo ali skoraj nič. Problem sam je bil na različnih posvetovanjih večkrat obravnavan, žal kot že rečeno, rezultatov ni bilo. Trdim lahko, da so vsa dosedanja posvetovanja in razprave o specializaciji potrdile prepričanje, da je perspektiva naše industrije v specializaciji proizvodnje. Vprašujem Be, zakaj kljub vsej dobri volji in ob zdravih tehnoloških in ekonomskih utemeljitvah, industrija k rešitvi tega problema ni, pristopila. Osebno menim, da je delni vzrok za to v večletnem obdobju ustvarjeno nezaupanje med podjetji. Zato je treba problematiko specializacije temeljito obdelati; pri tem mislim predvsem na prikaz gospodarnosti take specializacije. Predvsem pa naj bi se te študije ne obdelovale samo v ožjem krogu tovarniških strokovnjakov, temveč naj bi se dale v obravnavo samoupravnim origanom, ki bi ob dokazani gospodarnosti kaj hitro iznesli svojo odločitev. Sedaj pripravljamo na Poslovnem združenju študijo za specializacijo proizvodnje v bombažnih predilnicah dveh kombinatov. Seveda s tem ne zapiramo vrat vsem zainteresiranim proizvajalcem, da se v okviru obstoječih možnosti priključijo tej akciji, ki bi v večjem obsegu še bolj potrdila pravilnost izvajanja specializacije. Prepričan sem, da bi prav
današnje posvetovanje, na katerem so pr.sotni tudi predstavniki samoupravnih organov naših delovnih kolektivov bombažne stroke, lahko bistveno prispevalo k hitrejšemu reševanju nakazanih problemov.
Na zadnjem posvetovanju kon-fekcionarjev je, kot sem to razbral iz dnevnega časopisja, in kot je to ob takih posvetovanjih tudi običajno, padlo precej pikrih pripomb na račun bombažne industrije. Moj namen ni, in menim, da pri tem izrekam misli tudi ostalih, da ma današnjem in bodočih sestankih rešujemo problematiko odnosov konfekcije in proizvajalcev metrskega blaga v že nakazani zaostreni obliki proizvajalcev bombažne konfekcije. Mnenja sem, da je po gospodarski reformi res že skrajni čas, da naše sodelovanje poglobimo in s skupnimi silami skušamo odstraniti vse težave, ki so pot sodelovanja doslej ovirale. Menim, da ustaljena oblika kritiziranja kvalitete naših izdelkov ni vedno umestna, posebno zato ne, ker vem, da se večina proizvajalcev tkanin za naša konfekcijska pode j1 tj a zelo dobro uveljavlja na skoraj vseh zelo zahtevnih zapadnih tržiščih. Naša industrija je količinsko zaostala na področju izdelave sintetičnih tkanin ter sodobno ple-menitenih tkanin, za kar je glavni vzrok pomanjkanje dodatnih kapacitet za pranje in širinsko sušenje. Izdelava vseh tovrstnih tkanin je tehnološko popolnoma osvojena, vendar prihajajo te tkanine na tržišče v manjših količi-
nah predvsem iz vzrokov, ki eem jih navedel. Naša konfekcijska podjetja se po gospodarski reformi malo teže vključujejo v nove pogoje kot proizvajalci bombažnih tkanin in iščejo izhod v proizvodnji uslužnostnih del »Lohn-arbeita« za inozemsko tržišče. Trenutno reševanje nastale situacije s to obliko dela je sedaj za to industrijo navidezno ugodno, perspektivno je pa taka rešitev zanjo in za celotno gospodarstvo ne le najslabša, temveč tudi škodljiva. Bombažna tekstilna industrija je nedvomno najbolj zainteresirana na koordinaciji svoje proizvodnje z lahko konfekcijo. Proizvajalci bombažnih tkanin se namreč zavedajo, da bodo svoj ekonomski položaj na notranjem, predvsem pa tudi na zunanjem tržišču lahko utrdili le ob najtesnejšem sodelovanju z industrijo lahke konfekcije. Morda ne bi bilo slabo, če bi organizatorji današnjega posvetovanja ob sodelovanju s Poslovnim združenjem tekstilne industrije, organizirali skupno posvetovanje proizvajalcev bombažnih tkanin in konfekcije, na katerem sem prepričan, da bomo ob konkretnem obdelovanju določene problematike lahko rešili številne probleme ter tako pripomogli koordiniranemu delu med obema proizvajalcema.
Ko zaključujem svoje uvodne besede poudarjam, da sem v njih nakazal le nekaj problemov vključevanja tekstilne industrije v gospodarsko reformo. Dobršen del problematike pa bo še obdelan v posameznih referatih.«
Za boljšo organizacijo dela
Za vsak sistem vodenja je nujno potrebno, da so naloge vseh vodilnih oseb in drugih strokovnih sodelavcev ali služb točno določene. Največ nereda in slabih medsebojnih odnosov povzročajo posamezne netočno opredeljene funkcije s konkretnimi in uzakonjenimi pravicami in dolžnostmi.
Za odpravo nedoslednih, neopredeljenih delovnih področij, neusklajenosti služb in delovnih mest ter neopredeljenih pooblastil pa bi bilo nujno treba slej ko prej izdelati poseben pravilnik oziroma poslovnik podjetja, kjer bodo vse te nejasnosti od-
pravljene. V njetm bi bilo potrebno za vsa strokovna delovna mesta konkretno določiti doižnosti in pravice, povezane z drugimi delovnimi mesti in pooblastila. Dober pravilnik ó nalogah posameznih vodilnih in strokovnih delovnih mest bi moral biti narejen tako, da je vsako delovno mesto obdelano posebej in to v štirih zaporednih rubrikah.
V prvi rubriki: »mora (dolžnosti) bi morali zajeti vse naloge (tekoče in občasne), ki jih mora določena oseba na delovnem mestu opravljati.
(dalje na 3. strani)
včasih celo razbiti zaboji, polni navitkov,
—	v plemeniti,klicah leže na ve-čih mestih ikonci surovega blaga, dostikrat v umazanih lužalh. Delavci pogosto obrišejo svoje roke kar s surovim blagom,, ki je navito v bale,
—	včasih romajo veliki kosi .surovega blaga na odpad,
—	v barvni kuhinji večkrat vržejo stran velike .količine dragih barv,
—	v pisarnah so .koši za smeti visak dan polnil skoraj praznega bankpost papirja, skoraj novega karbon papirja in podobno.
Vsi iti primeri dokazujejo malomarnost mnogih članov kolektiva, ki povzroča dokajšnjo škodo posamezni enoti in podjetju.
—	Pogosto vidim, da mizarji uničujejo, zaboje, ki so še celli in potrebni le majhnega popravila,
—	pogosto vidim, tkalke, ki prevažajo prejo 'iz predilnice kar v košarah, ki jih vlečejo po tleh,
—	pogosto vidim pisarniški papir v straniščih,
—	pogosto leže na tleh polovični svinčniki,
—	pogosto kaplja voda na barvano blago v plemeniitiliniici,
—	včasih, je zamazano že tiskano blago,
—	bale bombaža stoje v lužah pred prediiloiico II,
—	elektromotorji so že stali na dežju, namesto v skladišču,
—	avtomobili stoje na dežju din mrazu, -mislim tiste, ki so last podjetja,
—	tovornjaki se vračajo prazni iz enega v drugi obrat,
—• v upravi nabavljajo nove (lepše) kemične -svinčnike, ravnila in podobno, čeprav so prejšnji še dobri r'n uporabni.
Veliko škode se naredi v ekonomski enoti »uprava«, kjer delajo nekateri s papirjem, kot da' je izastonj, in sicer1:
—	za 'material za samoupravne organe porabimo ogromne količine papirja, ki je dostikrat le deloma do kraja izkoriščen včasih pa je tak materia'! še brez želenega učinka,
—	za razne predloge pravilnikov, elaboratov, analiz ta druigo porabimo zopet ogromno papirja, ker je treba natipkati in razmnožiti osnutek, nato prvi predlog, pa drugi predlog, pa spremenjeni predlog, pa predlog predloga, pa predlog za UO in potem še predlog za CDS,
•— tudi	zapisniki uničujejo
ogromno papirja, čeprav bi njihovo vsebino pogosto' lahko povedal v dveh ali treh stavkih,
—	tu so dalje 'še razni rezervni deli, ki j‘ih mečemo stran, čeprav so še uporabni, tu so dalje razne neveljavne tiskovine, ki leže v skladišču,
—	razni pomožni 'material, ki ga mi več možno uporabiti,,
—	itd. itd.
V teh primerih je delho kriva malomarnost, nepremišljenost, neznanje, pomanjkanje občutka za varčevanje skupne lastnine, delno pa tudi neodgovornost im. pomanjkanje premisleka, proučitev in vestnost«.
—■ zgodi se, da kupimo stroj, ki potem leta leži brez dela in koristi,
—	zgodilo se je, da smo kupili kombi za prevoz članov kolektiva iz obrata I v II in obratno, pa smo ga obenem uporabljali -tudi za prevoz težkega materiala, za izlete v Noviigrad in podobno, in sedaj je stara »kiišta«,
—	zgodi se še mnogo, mnogo drugih napak.
Ne rečem, da gre tudi v teh primerih za malomarnost, vendar resno dvomiim, da se je vse to zgodilo iz opravičljivih in utemeljenih vzrokov.
Vsi našteti primeri so seveda le delček vsega, kar smo doslej že napak naredili, zaradi česar je 'imelo in ima podjetje dokajšnjo škodo, verjetno v vseh povojnih letih 'kar veestoamiili jonsko škodo. Kako tudi ne, če starne:
—	tkg mehkih cevk — 550 din
—	1 kg trdih domačih cevk — 903 dim
(dalje na 9. strani)
Poklicna šola v našem podjetju dela uspešno
(nadaljevanje s 1. strani)
nja omenjenega kadra, temveč zahteva premišljeno in načrtno kadrovanje ter res intenzivno usposabljanje ljudi za vse vrste rekonstrukcij strojnega parka in za spremembe v tehnologiji in v celotnem poslovanju podjetja, čas je, da spoznamo, da sta znanje in sposobnost važna faktorja za ustrezno produktivnost dela. Kdor to ne upošteva ali zanika, pač
onemogoča lasten razvoj. Skrb za vzgojo kadrov v našem podjetju nosi naš izobraževalni center, ki je v sklopu kadrovsko socialnega sektorja. Večini članov kolektiva je mano, da je center v preteklem obdobju že večkrat organiziral to poklicno šolo za tkalsko in apretersko smer. To je bilo dvoletno šolanje tkalskih mojstrov in tiskarjev ter enoletno šolanje belilcev in apreterjev pa tudi kuhalcev tiskarskih barv.
Komisija za ocenjevanje predlogov - poroča:
(Nadaljevanje s 1. strani)
nost in formulacija), pa je malo verjetno, da posamezni predlog ne bi mogel biti obravnavan po teh kriterijih vsaj z najnižjo oceno. Po točkovanju je nagrada za najnižje ocenjen pozitiven predlog 4.000 din, najvišje ocenjen predlog pa dobi 18.000 din nagrade. Te nagrade predstavljajo samo priznanje za sprejemljiv predlog, avtorju pa še vedno pripada tudi nagrada po pravilniku o novatorstvu, razionalizaciji in tehničnih zboljšavah, če se predlog dejansko izvede in nastanejo iz tega finančne koristi za podjetje.
Vaš predlog podpišite samo s šifro (n.pr. tkalec, mikalnik, votek, anilin, kakšno ime, številko itd.); v posebno kuverto dajte listek z vašim polnim naslovom, jo zalepite in nanjo napišite enako šifro, s katero ste podpisali predlog. Predlog in to zaprto kuverto dajte v drugo kuverto, ki jo naslovite: uredništvo Tekstilca, akcija »Predlagam«. Na ta način bo omogočeno, da bo komisija vsak predlog obravnavala popolnoma objektivno, kajti kuverto z naslovom avtorja bo odprla šele potem, ko bo predlog ocenjen.
Splošni podatki, ki jih bo avtor navedel za podprepitev svojega predloga, morajo biti seveda resnični, kajti za zagotovitev anonimnosti razpisa in objektivnosti ocenjevanja jih komisija razumljivo ne bo preverjala. Pač pa bo komsija vestno preverjala vse tiste podatke, ki jih bo avtor navajal kot pričakovani uspeh njegovega predloga.
Komisija bo svoje ugotovitve in rezultate objavljala v našem glasilu po sledečem principu:
a)	nagrajen predlog — kratek, toda bistven izvleček predloga, stališče komisije, ocenitev, višina nagrade in popoln naslov avtorja;
b)	nenagrajen predlog — tudi tu bo naveden bistven izvleček predloga, stališče komisije, nagrade seveda ne bo, avtor pa bo naveden samo s šifro.
In še tole: akcija traja neomejen čas. Za iprvo obdobje sta UO in CDS podjetja odobrila 100.000 dinarjev. Od uspeha akcije, torej od vašega sodelovanja je odvisno, kako dolgo bo trajalo to prvo obdobje. Že poslane in nove predloge bo komisija v kratkem obravnavala in rezultate objavila v prihodnji številki.
Za boljšo organizacijo dela
Število slušateljev je vedno odgovarjalo potrebam proizvodnje.
V	letošnjem šolskem letu smo začeli usposabljati: beliloe, bar-varje, apreterje in kuhaice tiskarskih barv v plemenitilnici ter tkalske podmojstre v tkalnici. Za vsa omenjena delovna mesta je enoletno šolanje z zaključnim izpitom. Slušatelji v tkalskem oddelku bodo lahko nadaljevali pouk (vendar le najboljši) v mojstrski stopnji šolanja, nakar bodo morali ob zaključku drugega leta šolanja narediti še zaključni mojstrski iizpit.
V	apreterski smeri obiskuje pouk 8 slušateljev, in sicer:
—	2 belilca
—	2 apreterja
—	2 barvarja
—	2 kuhalca tiskarskih barv.
Tkalski oddelek pa obiskuje 21
slušateljev. V letošnjem šolskem letu pripravljamo torej skupno 29 kandidatov za opravljanje zaključnih izpitov.
Za izvajanje celotnega programa so tudi letošnji predavatelji in inštruktorji iz vrst članov našega kolektiva, kar zagotavlja dober uspeh, ker ie-ti poznajo specifičnosti naše proizvodnje.
Pouk, ki poteka v dveh izmenah, jamči na ©m straw za nemoteno delo slušateljev, na drugi strani pa zahteva več volje, vztrajnosti in občutno večji napor slušateljev, ki se žele izpopolniti. Vse to pa je potrebno, če hočemo doseči pozitivne rezultate. Nekajletna praksa namreč potrjuje in dokazuje, da se trud in vložena sredstva bogato obrestujejo.
M. ž.
,:/U ^
Delavka polni čolniček za revolverske statve, na katerih se izdelujejo pestro tkane tkanine.
Notranje rezerve in stroški
(nadaljevanje z 2. strani)
V drugi rubriki z naslovom: »Obvezne povezave« bi bilo potrebno definirati pri posameznih nalogah, s katerim delovnim mestom se mora oseba v zvezi s to nalogo povezati (soodločanje, izročitev neke dokumentacije na drugo delovno mesto ipd.).
V tretji rubriki z naslovom: »Priporočene povezave« pa bi bilo potrebno navesti, s katerimi delovnimi mesiti naj se delavec za rešitev posameznega posla (nalog) posvetuje oziroma poveže.
Četrta rubrika pa bi nosila naslov: »Pravice — pooblastila«. V njej bi bilo potrebno opisati v ka-
terih stvareh in v kakšnem obsegu lahko strokovni delavec samostojno odloča.
Tak pravilnik bi bil za podjetje kot celoto in za posamezne ekonomske enote tako potreben kot je pravilnik o razdeljevanju osebnih dohodkov. S takim pravilnikom v največjli meri zagotovimo dobro organizacijo dela (žal pri nas zelo šepa!) in delovno disciplino. Sama opredelitev posameznih delovnih mest pa bi dvignila čut za osebno odgovornost in bi bila tudi osnova za analitično oceno delovnih mest.
J. Javornik
Izvršitev osnovnega plana sept., okt. in kumulativno
September Predilnica I Predilnica II Predilnici skupaj	v ef. kg 91,8 % 92,0% 91,9%	v bb. kg 89,5 % 84,3% 87,4%	v ef. kg 99,3 % 104,3 % 100,9 %	v fob. kg 101,8 % 98,3 % 100,4%
Oktober Predilnica I Predilnica II Predilnica skupaj	86,3% 87,6% 86,7%	84,4% 84,4 % 83,3 %	97,8% 97,8 % 99,4%	99,9% 99,9% 98,6 %
TKALNICE September Tkalnica I Tkalnica II Tkalnici skupaj	SEPTEMBRA IN OKTOBRA v mt v votkih v mt 92.9	% 98,6 % 97,4 % 85.9	% 86,9 % 87,3 % 90,7 % 94,4 % 94,2 %			v votkih 102,4% 89,6 % 97,9 %
Oktober Tkalnica T Tkalnica II Tkalnici skupaj	87,7%. 83,9% 86,5%	94,3 % 84,9% 91,0%	96,3% 87,0% 93,4%	101,6% 89,1 % 97,2%
PLEMENITILNICI SEPTEMBRA IN			OKTOBRA	
September Plemenitiinica I Flemenitilnica II Plemenitilnca skupaj	v tm 87,8% 78,9% 85,1%	v m2 91,8% 80,0% 87,9%	v tm 92,7% 92,2% 92,5%	v m2 96,1 % 91,7% 94,6%
Oktober Plemenitiinica I Plemenitiinica II Plemenitilnca skupaj	87,3% 83,7% 86,2%	91,2% 84,1 % 88,9%	92,1 % 91,3% 91,8%	95,5% 90,9 % 94,0%
Pri pregledu vsebine dela organa samoupravljanja v podjetju lahko ugotovimo, da se o stroških zelo malo razpravlja, da organi samoupravljanja večkrat razpravljajo in, to včasih precej žolčno o zelo malo pomembnih stvareh (n. pr. razprava o tem ali bomo nekomu zvišali osnovno ocenitev za dve točki ali ne). Res je tudi, da smo začeli varčevati tudi pri nas, vendar varčujemo zopet tam, kjer podjetju ne prinese večjega dohodka. Mnogo premalo pozornosti pa posvetimo varčevanju tam, kjer bi lahko, prihranili lepe milijone s pametnim gospodarjenjem s sredstvi.
V gospodarsko razvitih državah spremljajo poslovne odločitve na osnovi podatkov, ki jih daje sodobno organizirano računovodstvo, predvsem pa tako imenovano stroškovno računovodstvo. Sprejemanje ustreznih ukrepov je možno le, če vemo, kje bodo ali kje so stroški nastali, v kakšni višini in zakaj so nastali ter ali so stroški tudi gospodarska utemeljeni. Zato podatki računovodstva ne smejo služiti samo za sestavo zaključnih računov in periodičnih obračunov, ampak predvsem za izbiro najracionalnejših poslovnih odločitev. Za zvišanje produktivnosti nista važna samo kvaliteta in obseg proizvodnje, ampak je važna tudi količina opredmetenega dela, ki je potrošena v proizvodnji, se pravi višina stroška.
Frva naloga obračuna stroškov je izkoriščanje (uporaba) v knjigovodstvu zbranih podatkov; knjiženje pomeni le del opravil, kar je samo začetek dela v računovodstvu. V središču je uporaba teh podatkov za kontrolo ali nadzor nad stroški. Kontrola pa je možna le, če je organizacija podjetja od direktorja do zadnjega preddelavca jasna glede odgovornosti za stroške in, če obstojajo merila, s katerimi je možno kontrolirati vsa dogajanja na področju izdelave prodaje in uprave dnevno, tedensko in mesečno.
Pogoj za organizacijo, pri kateri je upoštevana odgovornost za nastale stroške, je razdelitev linijskih in štabnih funkcij, pri čemer so jasno označene in opredeljene dolžnosti, odgovornosti in avtoriteta. Le tako lahko nekdo prevzame odgovornost za vse nastale stroške na svojem področju dela oziroma pristojnosti.
Kontrola stroškov materiala, dela in splošnih stroškov je možna samo z določitvijo meje stroškov ali merila, ker le tako lahko vodstvo podjetja raziskuje možnosti za zniževanje stroškov. Vse čini-telje, ki vplivajo na stroške, je treba analizirati, pri čemer morajo biti stroški razstavljeni na fiksne in variabilne. Na osnovi raziskovanj tržišča, zmogljivosti podjetja in obsega prodaje morajo biti stroški določeni tako, da omogočajo podjetjem maksimalno gospodarnost in rentabilnost.
Pri nas vsekakor premalo časa uporabimo za proučevanje stroškov. Ce do sedaj nismo temu problemu posvečali dovolj pozornosti, bo pa odslej treba precej več storiti. Dejstvo je namreč, da nam šele poznavanje višine dejanskih stroškov in primerjava teh s predvidenimi stroški omogočata pravilno oceno uspešnosti .poslo-
vanja, zakaj le tisti del dohodka, ki je rezultat znižanja stroškov, pomeni realno osnovo za zvišanje standarda. Mnogo bolj bodo morale strokovne sfažbe podjetja in samoupravni organi zasledovati stroške ne samo v globali! za celo podjetje, temveč tudi po stroškovnih mestih nastajanja.
Vsak član kolektiva mora imeti jasno predstavo o tem, kaj so stroški, ,s čim nastajajo ali kako nastajajo, koliko so vredni posamezni stroji, strojne naprave, material, nadalje s kakšnimi stroški delajo organizacijske enote. Pri tem je posebno važno, kako in koliko lahko vsak posameznik vpliva na višino stroškov. Izboljšanje standarda je možno samo, če v celoti in na vseh področjih uveljavimo načelo smotrnega gospodarjenja in poslovanja.
J. Javornik
Storilnost 6,7 °/o OD 39%
Ce pogledamo podatke o delovnih dosežkih in osebnih dohodkih za prvih 9 mesecev letošnjega leta in iste primerjamo z enakim obdobjem lanskega leta vidimo, da se je storilnost dela dvignila v celotnem podjetju za 6,7 % (upoštevana osnovna vrednost proizvodnje po lastni ceni na dan na 1 zaposlenega na delu). Zvišanje 'storilnosti je bilo doseženo najbolj v tkalnici I (indeks: 11,8). Dober rezultat pa je bil dosežen tudi v predilnici I. V splošnem pa je iz podatkov, ki jih je zbral statistični oddelek, razvidno, da vse proizvodne ekonomske enote obrata II zaostajajo za storilnostjo povprečja lanskega tričetrtletja.
Vrednost proizvodnje po lastni ceni je za obrat I v povprečju na isti ravni kot lani, medtem ko je v obratu II padla za 5,3 %. V celoti je v podjetju vrednost proizvodnje po lastni ceni za 1,3 % nižja od povprečja istega razdobja lanskega leta.
Medtem ko j e storilnost narasla za 6,7 %, pa so se osebni dohodki v povprečju dvignili za 39 %. Največji porast (48,8%) je bil zabeležen v tkalnici I. Sicer pa je vrstni red po ekonomskih enotah glede dviga osebnih dohodkov sledeč:
ENOTE	Indeks : OD	Indeks: Storilnost	Indeks: Sredstva za OD
1. Tkalnica I	148,8	121,1	137,3
2. Plemenitiinica II	142,6	97,4	139,6
3. Termocentrala	137,9	—	131,8
4. Uprava	137,1	—	131,4
5. Tkalnica II	137,0	97,8	130,8
6. Vzdrževalni obrati	135,7	—	134,8
7. Predilnica II	134,2	98,9	129,3
8. Plemenitiinica I	133,6	100,8	128,5
9. Predilnica I	132,4	107,3	135,6
10. Gravura	128,7	—	120,0
Skupaj: EE	139,0	106,7	133,1
Ce primerjamo storilnost in v	odstotkih	izražene	oseb. dohodke,
potem odinosi med enotami niso preveč sorazmerni.
Problematična proizvodnja za izvoz v plemenitilnici I?
Na svoji 6. redni seji je CDS našega podjetja potrdil pravilnik o nagrajevanju za izvoz. Ker komisija, ki je pripravila besedilo pravilnika in CDS nista upoštevala večino pripomb in spreminjevalnih predlogov plemeni-tilnice I, smo mnenja, da je treba o našem izvozu objaviti nekaj pojasnil v tovarniškem glasilu.
Izvajanje gospodarske reforme ne bi imelo nobene trdne osnove, če ga ne bi povezovali e stalnim pospeševanjem vključevanja podjetja v mednarodno 'delitev dela, t.j. z izvažanjem naših izdelkov predvsem v tiste države, iz kate-r h tudi največ uvažamo. Čeprav si je naše podjetje na področju izvoza pridobilo že precej izkušanj ta sii ustvarilo tudi dokajišen ugled kot izvoznik finalnih izdelkov, pa si še v mnogočem nismo
uredili poslovanja tako, da bi bili pogoji finaiizacije 'tkanim po na-ročnih inozemskih kupcev .kar najbolj ugodni ali vsaj kolikor-toliiko normalni. KAKŠNE SO SEDANJE RAZMERE:
Proizvodini obrat potrebuje za izvršitev nekega naročila predvsem naslednje: jasno in tehnično obdelamo dispozicijo. realen rok izdelave in zadoisitine količine surovih tikanjn ter pomožnega materiala ustreznih kvalitet in
asortimenta. Vse t0' neposredno vpliva na kvalitetno izdelavo izdelka v določenem, roku. Poglejmo si, v kakšni meri so pri nas našteti pogoji zagotovljeni.
Ne moremo mimo dejstva, da velik dleti novih naročili, pri danem roku izdelave, me upošteva v zadostni meri proizvodni ciklus in čas za eventualne dodelave, ki so potrebne tedaj, kadar vsa naročena količina zaradi nekega razloga ni izdelana v taki kvaliteti, kot jo kuipec zahteva. Od predložene risbe vzorca do kolekcije je dolga pot, in to preko izdelave barvnih izvlečkov, graviranja, barvanja fondov, tiskanja in fimiišiiramja kolekcije, njenega tehničnega .pregleda im odobritve.
Šele od trenutka odobritve kolekcije lahko govorimo o pričetku .proizvodnega ciklusa, ki traja za normalno količino vzorca povprečno 3 tedne. Če ,po adjusti-ranjiu ugotovimo, da vsa .izdelana količina ne pokrije naročenih količin., potrebujemo zopeit isti čas za dodelavo manjkajoče količine -izdelka. Ti primeri1 tóso redki, ker je znana zahtevnost inozemskih kupcev, vemo pa tudi, da v proizvodnji vedno obstaja določen triziko, posebno, tedaj, če so naročen1 težki vzopci na artiklih slabše kvalitete. Iz .tega sledita dva zaključka:
1,	Dispozicija je tehnično prečiščena šefe tedaj, ko je že izdlela-na in odobrena kolekcija naročenih desertov, ne pa tedaj, fco -sprejmemo vzorce šele v graviranje!
2.	Rok izdelave bi morali določiti šele po odobritvi kolekcije in bi moral za tiskanje tkanine trajati najmanj 6 tednov. Če se ta rok zaradi izrednih okoliščini mora skrajišati, se mora obratu odobriti ustrezna rezerva tkanin iznad naročenih (višek), da tako odpade nevarnost aniainj-kov pri določanih variantah im preji omenjane naknadne dodelave, ki terjajo -dodaten čas izdelave.
Posebno neugodni za proizvodni obrat so primeri, kadar po za-Mjučiitvi določene izvozne poigod-be sploh še ni znano, katere vzorce bomo tiskali in v kolikšnih količinah po variantah. Zgodi se, da moramo čakati 'tudi po dva ali več meisiecev po podpisu pogodbe na konkretna naročila, kar močno skrajša razpoložljivi čas za izdelavo, pa tako pridemo v časovno stisko. Ker moramo v 'takih primerih z izdelavo prekomerno hiteti, vpliva to na kvaliteto, vedno, pa so ogroženi še iz-delavni roki.. Ni redek tudi primer, da kupec diispomira naše vzorce is popelimov, satenov ali staničnih oziroma zimskih tkanin na navaden eie, kar izdelavo močno otežkoči ali celo onemogoči, ker na cicu pač mil možjno doseči istega efekta vzorca*.
Kot posebno okoliščino si oglejmo to, da je (dolžina večine naših tiskarskih valjev pod* 100 cm, pa se zato večkrat zgodi1, da moramo desen, ki je bil graviran na teh valjih, ponovno gravirati na daljše valje, ker je kupec pač naročil .izdelek na širšem .artiklu, kot smo ga sicer tiskali.
Tako vidimo, da mora dajanje in prevzem,anje naročil za izvoz upoštevati vrsto okoliščin*, ki odločilno vplivajo na možnost realizacije naročila.
Kako pa je z ostalimi pogoji za proizvodnjo?
Kar zadeva surove tkanine, nastopajo* težave pri sezonskih artiklih, za katere se večina naročil skoncentrira na določeno letno obdobje in tako preseže razpoložljive zaloge in dohod tega artikla iiz tkalnice (npr. rinete). V takih primerh nujno pride' pri. eni ali drugi: dispoziciji ■do prekoračitve roka, ker moramo' 'čakati, da se nabere dovoli.j surovih tkanin za njeno pokritje. Da igra kvaliteta surovih tkanin pri proizvodnji za .izvoz piameimib-no vlogo, menda mi treba posebej poudarjati.
V današnjih ipogoji-h poslovanja nam povzroča precej glavobola problem preskrbe z ustreznimi barvili, kemikalijami i:n s pomožnimi tekstilnimi sredstvi. Ne moremo 'trditi, da se nabavni oddelek ne trudi, da bi uspešno reševal preskrbo s tem materialom, vendar naleti običajno na take zapreke in težave, da večkrat zmanjka enega ali drugega materiala, predno mu uspe nabaviti nove količine. Dobavni roki za barvila i;n pomožna sredstva iz inozemstva — din teh je za našo proizvodnjo nad 80 % — trajajo namreč tudi pol leta, pri tem pa danes nimamo pojma, kakšne količine materiala bomo* čez pol leta dejansko potrebovali glede na tedaj veljavne dispozicije! Tako .poskušamo manjkajoče standardne materiale nadomestiti z drugimi, s katerimi pa le redko uspemo doseči isiti izgled in .kvaliteto tkanine. Zaradi naštetih težav je 'izvoz takih tkanim vseskozi probfematičen.
Poleg doslej povedanega je seveda še marsikatera 'težava v sami proizvodnji, ki povzroča neustrezno kvaliteto, le-ta pa dodatno .delo ali zakasnitev roka. Tu ne d-grajo pomembno vlogo samo subjektivni vplivi, kot to žele nekateri, prikazati, ampak tudi občasno pomanjkanje ustreznega pritiska pare, preobremenitev do-ločen'h faz predelave (parilniki, pralnica, aipretura i. sl.), sezonski pritisk na nekatere proizvodne enote (barvarna, kosmatilnica) in še marsikaj, kar pa v tem članku ni možno podrobno opisati, čeprav pogosto onemogoči vsako pametno planiranje in smotrno .izkoriščanje proizvodnih kapacitet.
Za naš izvoz je značilno to, da ga v pretežni meri sestavljajo tiskani in cenejši artikli, kar v dokajšnji meri osiromaši naš proizvodni asortiment. To osiroma-šenje neposredno zniža maso za osebne dohodke članov enote. Primerjalna analiza gibanja proizvodnje, izvoza, asortimenta in ustvarjene mase osebnih dohodkov, ki. jo' je izdelal :naš obrat za obdobje januar-julij letos, je jasno dokazala to trditev. S podatki te analize srno seznanili in opozorili merodajne ljudi v podjetju, da obrat pri forsirani proizvodnji za izvoz izgubi del mase za OD, '.namesto da bi bilo obratno. Zato nas je tembolj, začudilo, da ni bil nihče iz obrata poklican, da bi sodeloval s komisijo, ki je pripravljala besedilo pravilnika za nagrajevanje izvoza, in to niti tedaj, ko so obravnavali naše pripombe, ki smo jih dali na predlog pravilnika, še večje je bilo maše nezadovoljstvo., ko -sm.o na seji ODS zvedeli, da je bila večina naših, dodatnih predlogov zavrnjena, čeprav so bili dobronamerno pripravljeni, čeprav smo upoštevali vse izkušnje, ki jih imamo s proizvodnjo za izvoz. Ni zato čudno, da sta ODS in osnovna organizacija ZK naše EE zavzela do tega sklepa CDS negativno stališče in zahtevata ponovno obravnavanje vseh naših predlogov in korekturo pravilnika.
M. P.
Nagrajevanje strokovnega kadra v naši administraciji
Na 4. redni seji Centralnega delavskega sveta podjetja, ki je bila dne 16. 8. 1965, so bili sprejeti sklepi, na podlagi katerih je( bila zadolžena koordinacijska komisija za osebne dohodke, da pripravi poseben pravilnik o nagrajevanju EE tkalnica in plemenitilnica I in II v zvezi z izdelovanjem tkanin za izvoz. Nadalje je koordinacijska komisija morala pripraviti tudi predlog za nagrajevanje strokovnega kadra v tehničnem in komercialnem sektorju z ozirom na dosežene rezultate v proizvodnji, prodaji in izvozu. Vse ekonomske enote pa so morale po tem sklepu CDS pripraviti tudi predloge sprememb in dopolnitev pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov za leto 1966.
V zvezi s temi pripravami posebnih pravilnikov o nagrajevanju po proizvodno-ekonomskem učinku, o nagrajevanju za izvoz, o nagrajevanju strokovnega kadra v tehničnem in komercialnem sektorju ter o raznih predlogih za spremembe in dopolnitve pravilnikov o delitvi OD, je potrebno navesti nekatere kritične pripombe in misli, ki naj bi, v pozitivnem smislu, prispevale k ureditvi raznih vprašanj na področju notranje delitve.
Vsekakor je treba pozitivno oceniti prizadevanja odgovornih činiteljev v podjetju-, da se nagrajevanje članov kolektiva ureja s .posebnimi pravilniki, ki naj bi vsebovali čim več tistih elementov, kateri so potrebni, da se doseže načelo »od vsakega po njegovih sposobnostih, vsakemu po njegovem delu«. Vendar je ob tem potrebno -navesti dejistvo, da pri nas rešujemo vsa ta vprašanja preveč razdrobljeno in nikakor ne moremo spoznati in osvojiti tega, da je treba zadeve, ki so odločilnega pomena za kolektiv, obravnavati kompleksno, kar bi bilo edino pravilno. Tako ne bi bilo treba sestavljati posebnega pravilnika o nagrajevanju za izvoz ali pravilnika o nagrajevanju strokovnega kadra v nekaterih službah, ampak bi se vsi elementi iz teh pravilnikov zajeli v novem pravilniku o delitvi osebnih dohodkov, kateremu bi morala biti osnova: NOVA ANALITIČNA OCENITEV!
Kar se tega problema tiče, obstojajo v našem podjetju različna mnenja, stališča in tolmačenja, ki na celotno zadevo vplivajo v zaviralnem smislu in bi lahko rekli, da že mejijo na trmoglavost. To bi si lahko kdo razlagal tako, kot da je pri nas pač vse v najboljšem redu in da zato ni razlogov za take spremembe, ki bi povzročile' veliko dela. Vendar bi to delo marsikaj izboljšalo in spremenilo. Nikakor se namreč ni mogoče strinjati in odobravati stališča, da je bolje ohraniti sedanji sistem in razmerja v notranji delitvi osebnih dohodkov z vsemi nepravilnostmi, ki jih ni malo, in poleg tega še trditi, da obstojajo ravnotežja med vsemi EE in da so možne le majhne razlike. Da to ne drži, navajam značilni primer anomalije, ki jo vsebuje naš dosedanji pravilnik o delitvi osebnih dohodkov. Za vse proizvodne EE veljajo določila o obračunavanju tistih delovnih mest, ki so vezana na skupinski obseg dela. To so taka delovna mesta, ki po svojem značaju ne morejo imeti niti individualnega, niti skupinskega akorda, vplivajo pa NEPOSREDNO NA REZULTAT DELA. Popolnoma pravilna in, razumljiva je uporaba teh določil za delovna mesta, kot so n. pr. izpahovalec mik., sortirka preje, čistilci strojev, čiščenje grebenov, prehiralka barvane preje, pregled tiskanih tkanin, prešivalka komadov itd. Manj razumljiva oziroma nelogična pa je uporaba teh določil za delovna mesta v ADMINISTRACIJI, ki po kvalifikaciji zajemajo nekatera višja, srednja in celo nižja strokovna mesta v proizvodnih EE. Kot primer naj navedem delovna mesta: vodja obratne pisarne, tehnična evidenca, obračun osebnih dohodkov, personalna evidenca in administracija, obračun partij. S čim je mogoče dokazati, da ta delovna mesta izpolnjujejo določila pravilnika, ki pravi, da je od OSEBNEGA DELA delavcev na teh mestih odvisen večji ali manjši delovni učinek skupine, izmene ali ekonomske enote in da so zaradi tega upravičena do tega, da imajo lahko vezan akord? Na podlagi takih določil in načina obračunavanja OD lahko ugotovimo dejstvo, da obračunovalke osebnih
dohodkov v obratnih pisarnah, katerih delovna mesta so ocenjena n. pr. s 130 točkami, prejemajo večji osebni dohodek, kot obračunovalke OD v upravi, ki imajo enako ocenjena delovna mesta. Razlike se gibljejo pri nekaterih tudi po več tisoč dinarjev mesečno. Ne bom se .spuščal v ocenjevanje meril, ki so potrebna pri določanju obračunskih postavk, ker bi pri tem zašel na še bolj kočljivo področje, pač pa smatram, da so taka odstopanja le prehuda, če dobro poznamo delo obračunovaicev v obratu in ga primerjamo z delom obračunovaicev v upravi. To ni edini primer: lahko bi navedli še nekatere druge, kjer se administrativno delo v obratu enači z delom v upravi, kar zopet ne drži in zaradi česar nastopajo še občutnejše razlike v OD. To pa je v očitnem nasprotju z načelom, po katerem naj bi delavci pri enakem osebnem trudu in enakem uspehu ekonomske enote, praviloma prejemali enake osebne dohodke na enakih delovnih mestih! Skratka, tu ne moremo govoriti o stvari, ki naj bi bila s pravilnikom urejena, ampak je mogoče trditi le nasprotno. Zato je že skrajni čas, da odstranimo taka nesorazmerja in pomanjkljivosti iz našega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov.
Oglejmo si še drug značilni primer, ki na podlagi pravilnika določa za nekaj nad 40 delovnih mest, za katera se zahteva višja strokovna izobrazba, razpon v osnovni ocenitvi delovnih mest od 150 do 245 točk. To pomeni, da je v tej kategoriji delovnih mest razlika med najnižje in najvišje ocenjenim delovnim mestom 95 točk al okoli 40.000 dinarjev. Dvomim, da je to realno, če upoštevamo in poznamo dejanske pogoje, ki jih ta delavna mesta po sistematizaciji in zahtevanih kriterijih izpolnjujejo. V zvezi s tem je potrebno omeniti še to, da v pravilniku zasledimo primere, ko so ocenitve višjih strokovnih mest enake srednjim strokovnim delovnim mestom: N. pr.: vodja pisarne tkalnice (Viš) = blagajnik (SS), normirec (Viš) = = obr. knjig. (SS) ali vodja ekspedita (Viš) = pomočnik vodje knji. os. doh. (SS). Kakšni nagibi in interesi prevladujejo pri nas, da dopuščamo v pravilniku o delitvi OD take očitne nepravilnosti, se lahko upravičeno sprašujemo? Mogoče pa tiči glavni vzrok v tem, da pri določanju teh mest ni bila ocenjevana strokovnost, ampak tisto, kar z njo nima nobene zveze? Naj bo že tako ali drugače, mnenja sem, da je glede teh vprašanj potrebno zastopati popolnoma nedvoumna stališča, ki ne bodo omogočala takih kombinacij v dokumentu, kakršen naj bo pravilnik o delitvi osebnih dohodkov!
Glede na podane ugotovitve nujno pridemo do zaključka, da je za odpravo vseh teh »drobnih« nepravilnosti potrebno poiskati ustrezne rešitve v nekaterih drugih metodah, ki bi jih lahko _ uporabili, da bi dobili boljše in objektivnejše kriterije in merila za nagrajevanje strokovnega kadra v administraciji, naj bo to v proizvodnih EE ali upravi. Ena od teh metod je ANALITIČNA OCENITEV DELA v strokovnih službah podjetja.
Zal moram ugotoviti, da to vprašanje pri nas doslej še ni rešeno, kljub temu, da so se že pred leti začele določene priprave, ki pa so ostale na mrtvi točki. Vzrokov, ki delo v tej smeri zavirajo, ne bom raziskoval, ker Imajo svoje korenine v določenih subjektivnih težnjah, ki se v tej problematiki pri nas še posebno izražajo. Ravno to pa je v ostrem nasprotju z načeli, po katerih naj danes določamo osnove in merila za nagrajevanje strokovnih kadrov. Ce hočemo v tej smeri doseči napredek in določila v našem pravilniku o delitvi OD izboljšati, tedaj je potrebno, da preučimo tudi predlog, ki naj bi vseboval sledeče postavke:
1.	Program dela strokovnih služb v celoti.
2.	Razporeditev dela in funkcij na zaposlene v strokovnih službah.
3.	Popis in analitična ocenitev dela.
Dobra organizacija dela in poslovanja namreč zahteva, da se vsako delo določa načrtno. Nena-
(dalje na 5. strani)
Pošljite predloge za rubriko »PREDLAGAM«!
Razkladanje surovega blaga s tovornjaka. O tem je sicer že pisal leteči, danes pa objavljamo še sliko.
Vtisi o prijateljskem mestu OLDHAM
C dalje na 9. strani)
Del naše skupine z Mr. Wattom v sredini
Točno ■ob napovedanem času imajo uvedeno tudi nočno delo, in drugo za delavce. Ko so za nas nas je pripeljal enonadstropni vendar ne za ženske. Začudilo nas priredili kosilo, so nas povabili avtobus pred tovarno električnih je, ko smo zvedeli, da imajo v to- v restavracijo za uslužbence, naprav — Ferranti, kjer sta nas varni dve menzi; eno za uslužbence Že čakala dva vodilna uslužbenca podjetja.
Ta tovarna ima podobno proizvodnjo kot kranjska Iskra, le da je precej večja. Najprej so nas peljali v menzo, kjer so nam na kratko opisali organizacijo proizvodnje in proizvodni program.
Po tem zanimivem razgovoru smo se razdelili v skupine in z vodiči odšli na ogled tovarne. Priznati moram, da se kar precej utrudiš, predno zopet zapustiš tovarno.
Najprej smo prišli v veliko dvorano, kjer izdelujejo električne števce, števci so zelo zanimivi, ker so bili za nas novost. Izdelani so namreč tako, da ne moreš prej uporabljati ’električne energije, dokler ne vržeš v števec denar. Podobno kot pri nas v telefone v javnih govorilnicah. Šele potem, ko je elektrika že plačana, lahko uporabljaš svoj el. aparat. Na ta način so dosegli to, da gospodinjam ni potrebno ob koncu tedna plačati velike vsote za elektriko. Takšne števce pa uporabljajo tudi po hotelih in na drugih prostorih, kjer se zbira mnogo ljudi (postaje). Uporabljajo jih predvsem moški s svojimi brivskimi aparati.
Števce izdelujejo na tekočem traku. Speljan je pod stropom, od njega pa visijo nekakšne kljuke nad delovne mize, kjer so obešeni deli in razni polizdelki bodočih števcev. Ob traku delajo predvsem lene. Vse so v lepih belih nylon haljah, pa bi človek prej menil da delajo v ambulanti, kot pa v industriji. No, delo je pač čisto. S t.em trakom so delo precej poenostavili, zlasti transport, saj so zmanjšali število zaposlenih za 25, pri isti količini gotovih števcev. Na koncu tekočega traku jih le pakirajo, ker so bile vse kontrole opravljene le prej.
V tej tovarni, ki zaposluje okoli 1.000 ljudi, delajo še razne elek. merilne instrumente, instrumente za letalsko industrijo, instrumente za testiranje števcev, elektronske radarje in kontrolne gasilske
naprave, elektronke za rentgenske Od leve proti desni: Mr. Watt — Anglež in vodja naše skupine, Vili Žarke, transformatorje, razne izo- Tomat — vodja naše skupine, Wattova hčerka, A. Marijančič — član
latorje, stikalne plošče in še mno- naše skupine go drugih artiklov. Zanimivo je tudi, da ne kupujejo polproizvodov, pač pa jih izdelujejo sami.
Celo papir, ki ga rabijo za pakiranje in izolacijo pri transformatorjih, je njihov proizvod. Od vseh materialov uvažajo le neke vrste steklo, vse ostalo pa pridobivajo v Angliji. Svoje izdelke izvažajo v ameriške in evropske države, med katerimi je tudi lu-goslavija.
Delovni dan v tovarni traja od 8. ure zjutraj do 5. vre popoldne. Vmes imajo tri-četrt ure prosto za kosilo, lo. Hranijo se lahko v tovarniški menzi, kjer je obrok zelo poceni.
Tisti, ki stanujejo v bližini tovarne, pa gredo domov, kjer imajo možnost napraviti kosilo tudi v tem kratkem času, ker pač uporabljajo največ že industrijsko pripravljeno hrano. Pripomniti moram še, da kosilo ni njihov glavni obrok, pač pa imajo obilnejši zajtrk. V nekaterih obratih
Ali poznate prometne predpise^

Na nagradni test št. 6 smo prejeli 27 rešitev. Pri pregledovanju odgovorov smo ugotovili, da so se reševalci pri vprašanju št. 2 (utripanje rumene luči na semaforu) skoraj v celoti opredelili za odgovor b (velja desno pravilo). To nas je začudilo in napotilo, da smo ponovno pregledali točnost vsega, kar je natisnjeno pri 2. vprašanju. Žal smo ugotovili, da smo pri korekturi prezrli napako, ki bistveno spreminja smisel posameznih odgovorov. Pri odgovoru pod c bi moralo namesto »po prometnih znakih« pisati pravilno »po prometnih predpisih«. Zaradi tega neljubega tiskarskega škrata je moč zagovarjati delno točnost odgovora pod b in točnost odgovora pod c. Vsled tega 2. vprašanje nismo upoštevali pri ocenjevanju pravilnosti celotnega testa.
Kaj torej pomeni utripajoča rumena luč na semaforu?
Utripajoča rumena luč zavezuje vse udeležence v prometu, da morajo voziti oziroma hoditi z večjo previdnostjo (čl. 67).
To določilo pomeni: če utripa rumena luč na semaforu v križišču dveh enakovrednih cest, velja za režim vožnje desno pravilo. Ce pa utripa rumena luč na semaforu v križišču dveh cest različne veljave, ima prednost vozilo, ki je na prednostni cesti. V obeh primerih pa narekuje rumena utripajoča luč večjo previdnost. Seveda so ceste v tem primeru predpisano označene s prometnimi znaki.
Ce torej v kranjskem križišču utripa rumena luč, pomeni, da morajo vsi vozniki voziti z večjo previdnostjo, prednost pa imajo vozila, ki so na cesti od Kranja proti Kokrici ali obratno (belo-rumen kvadrat), ne glede na to, če vozijo naravnost ali v križišču zavijajo (pri zavijanju je seveda potrebno upoštevati tudi pravilo o zavijanju vozil na isti cesti). Vozila, ki so ria cesti od gasilskega doma proti zdravstvenemu domu ali obratno pa nimajo prednosti (trikotnik z vrhom navzdol).
Pri ostalih vprašanjih skoraj ni bilo napak. Tri napake so bile pri 5. vprašanju (kazen je l.OOOdin), eno napako pa smo zasledili pri četrtem vprašanju, pri katerem se je reševalec odločil, da prehiteva osebni avtomobil na prekratki varnostni razdalji, čeprav na tem mestu-prehitevanje sploh ni dovoljeno (označba na vozišču).
Glede na število reševalcev smo izžrebali 6 pravilnih rešitev. Po 500.— dinarjev prejmejo: vojak Miha Remic, V. P. 3427/3 VE-4, Niš (čestitamo!), Angela Jenko, Konfekcija »Trglav«, Ivan Kavčič, predilnica I, Anica Mihelčič, predilnica II, Marija Kavčič, počitniški domovi, Franc Stupnikar, vratarna.
NAGRADNI TEST ST. 7
(Pravilen odgovor označite z x v ustrezajočem kvadratu)
IME IN PRIIMEK: ..............................................
EE:
1. Ali mora traktorist, ki zavija v levo, odstopiti prednost nasproti prihajajočemu motoristu, ki vozi naravnost:
a) ne;
b) ni predpisa;
c) da;
2. Vaša reakcijska sposobnost znaša 0,8 sekunde. Navedite točno, koliko metrov boste prevozili v tem reakcijskem času (od trenutka, ko zaznate nevarnost pa do trenutka, ko nanjo reagirate), če vozite motorno vozilo s hitrostjo 72 km na uro:
3. Koliko metrov nazaj od roba površine, na kateri se ceste križajo, računamo, da je še vedno križišče:
Oldhamski trg
Nagrajevanje strokovnega kadra...
a) 20 metrov;
b) od označenega prehoda za pešce;
c) 10 metrov.
(Nadaljevanje s 4. strani)
črtno delo in nedoločena oseba, ki naj tako delo opravi, ne predstavljata pravega dela, ampak je to posel, ki naj ga opravlja kdorkoli. Ravno to pa ustvarja ugodno podlago za neodgovornost in malomarnost, iz česar največkrat izvirajo nezdravi odnosi v posameznih službah ali v kolektivu. Zaradi tega, ker se danes še ne uporablja planiranje, ocenjevanje in merjenje dela delavcev, zaposlenih v strokovnih službah, v praksi tudi nimamo dognanih kriterijev in meril med ročnim in umskim delom.
Da pa bi mogli v strokovnih službah oceniti delo, ki ga opravljajo uslužbenci, je za to nujno potrebno uporabiti metodo analitične ocenitve dela, ki se metodološko in smiselno precej razlikuje od analitične ocenitve delovnih mest, katera je primernejša za proizvodne ekonomske enote.
Naj prikažem to s primerom. Vzemimo delovno mesto analitika tržišča, ki mora poleg ostalega dela, izdelati tudi analize o plasmanu proizvodov in o nabavi blaga, poročati o gibanjih na tržišču, obveščati organe vodenja in upravljanja o tem itd. Ce
predpostavimo, da je za to delovno mesto določeno n. pr. 500 točk ali 50.— dinarjev, je oseba na tem delovnem mestu prejela teh 50.000— dinarjev tudi tedaj, če ni izdelala niti ene analize. To pa se ne bi moglo dogoditi, če bi bila ocenitev izvršena na osnovi stvarno opravljenega dela. Ta primer razumljivo kaže na to, kako lahko metoda ocenitve delovnih mest v strokovnih službah deformira princip delitve po delu in v kolikšni meri lahko zavira proces, po katerem naj bi se osebni dohodki zaposlenih delili v odvisnosti od opravljenega dela in njegovih rezultatov.
Tem vprašanjem, ki sem jih v tem sestavku nakazal, bi morala, poleg ostalih, posvetiti nekaj več pozornosti tudi koordinacijska komisija za osebne dohodke. To je važno posebno še zaradi tega, ker je od pravilne rešitve teh vprašanj odvisno, kakšna bo vsebina našega novega Pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, po katerem bo nagrajevan tudi kader v strokovnih službah podjetja.
(Delni vir: »INFORMATOR«)
E. V.
4. Z vozilom se bližate naselju, skozi katerega po splošnem predpisu ne smete voziti hitreje kot 60 km na uro. Od kod naprej velja omejitev:
a)	od prvih hiš ob cesti;
b)	od table, na kateri je napisano ime kraja;
c)	šele v gosto naseljenem območju.
5. Ali je dovoljeno parkirati vozilo na pločniku:
a)	da, če je pločnik dovolj širok ter parkirano vozilo ne ovira pešcev;
b)	na pločniku sploh ni dovoljeno parkirati;
c)	da, vendar mora to označevati prometni znak.
Na obisku v našem DELAVSKEM DOMU
Zakaj ne bi pisali enkrat tudi o članih našega kolektiva, ki stanujejo v tem domu, zakaj ne bi oojavi'i nekaj slik?
i	EU
p	1: a m
Bariča Primožič pa zelo rada bere
Upravnika doma sem dobil pri malici. Da želim slikati, je ugotovil takoj, ker sem bil oborožen z aparatom in bliskovno lučko, ni pa vedel, da sem urednik Tekstilca, dokler mu nisem to povedal. Poprosil sem ga za spremstvo, kar mi je rad ustregel.
Obiskala sva le žensko stran doma; kdaj drugič pridete na vrsto tudi moški!
Prava sreča zame, sem pomislil, da se slikanja nisem lotil kar sam, ker bi verjetno moral oditi brez slik. Kjerkoli sva namreč potrkala, je bilo treba čakati, da so nama odprli. Nekatere stanovalke so še spale, druge spet malce lenarile, kar pa je razumljivo, če so delale v nočni izmeni. Malo sva morala, pač potrpeti, da so se napravile in uredile svoj mali domek.
Ta presledek sem izkoristil za nekatera vprašanja, na katera mi je upravnik rad odgovoril. V celoti je z razmerami v domu zadovoljen, le manjša skupina moških stanovalcev mu skuša delati preglavice in probleme. TISTIM, KI JIM RAZMERE V DOMU NE UGAJAJO BI SVETOVAL, NAJ SE KAR LEPO PRILAGODIJO PREDPISOM, KER NI NI-
Katica Hrgovan ljubi ročno delo
V sobici Ivanke Knaus
KJER ZAPISANO, DA MORAJO ZA VSAKO CENO V DOMU TUDI OSTATI. KAJ IN OD KJE SO PAČ NI VAZNO! KANDIDATOV ZA TAKO PRIJETNA STANOVANJA IN ZA TAKO UGODNE STANOVANJSKE RAZMERE BO V NAŠEM PODJETJU VEDNO DOVOLJ.
Itončno naju je poklicala Ivanka Knaus, ki dela v tkalnici II, stanuje pa v sobi 217. Njena sobica je čista in polna domačnosti. Čeprav je mahna, sem imel občutek, da se Ivanka v njej počuti dobro, da je zadovoljna in srečna. škoda, da se ni pustila slikati, saj bi imela tako lep spomin na ta mali dom, če ga bo kdaj zapustila.
Detajl v sobi Angele Rehbergar-jeve
V	sobi 305 sva dobila Angelco Rehbergar. Angelca je bila pred dnevi operirana na glavi, vendar že toliko močna, da je vstala in mi omogočila, da sem naredil nekaj posnetkov njene garsonjere. V njenih prostorih vlada red in vse je zelo čisto, umirjeno. Tudi sanitarije so bile čiste, kar vse dokazuje, da je Angela ženska, kot je treba. Mimogrede je Angela z nekaj besedami potrdila moje mišljenje o upravniku, da je strog, da pa ima razumevanje za vsakogar, da rad pomaga, da ima končno smisel tudi za primerne šale.
»Kam pa sedaj?« me je vprašal moj vodič. Še sobo z dvema posteljama bi rad posnel, sem odvrnil.
Ustavila sva se zato pred št. 115. »Dve mladi dekleti«, je tiho pripomnil; »ena je član ODS«. »NAPREJ!« je dejal dekliški glas.
V	res prijetno urejeni sobici sem zagledal dve mladi dekleti.
Mar niso ljubki?
Ena je nekoliko večja in črnolasa, energičnih potez in gest, pa sem takoj v mislih zaključil, da je to gotovo tista, ki je član ODS. (Pozneje sem se o tem tudi prepričal). Bila je to Katica Hrgovan, dela pa v tkalnici I. Druga je morda nekaj let mlajša, precej živahna, obenem pa res Ijub-
Vidi se, da mu je prijetno, da je zadovoljen
ka in tako, kot so zdrava dekleta. Bariča Primožič, tako se pač piše, nama je ponudila celo stole, da bi sedla. Res škoda, da nisem imel časa, saj bi bilo z njima res prijetno malo kramljati. Vse kaže, da sta dobri prijateljici (to je potrdil tudi upravnik!), da sta zadovoljni, veseli in da imata veliko smisla za prijeten dom. Njuna sobica mi je najbolj ugajala. Vsa oprema je prijetna, topla in skladno izbrana, za dekoracijo pa imata lepo negovatte rože. Človek jima lahko čestita.
V vrtcu sem naletel na pravi ZIV - ŽAV. Same nasmejane bučke za majhnimi mizicami, nekatere s široko odprtimi učki, druge zopet razigrane. V enem kotu je stal lepo urejen sobni peskovnik, ki je predstavljal odlomek iz pravljice o RDEČI KAPICI, na steni je bil že izdelan stenogram z motivom o neki drugi (dalje-na 1. strani)
Delavski dom v Stražišču
Negovalka dojenčkov z najmlajšim
Obisk v DELAVSKEM...
V moderno opremljeni kuhinji delavskega doma v Stražišču
pravljici. Baje bodo to pravljico tudi uprizorili. Tisti deček, ki so mu škrateljčki kar plesali v ličkih, bo — seveda na moj predlog — REPA, ki tudi nastopa v omenjeni pravljici.
V	drugi sobi so bili nekoliko manjši otročički, ki so me sprejeli bolj resno in zadržano. Na steni so imeli skoraj gotov stenogram, ki je ponazarjal deklico z dežnikom, v omari pa res lepe izdelke iz ilovice, divjega kostanja in vžigalic.
Na kraju sem prišel še v sobo dojenčkov. šest malih bučk je tam kraljevalo, med njimi dve punčki in štirje fantki. Kot v v vseh sobah, je bilo čisto in pospravljeno tudi v tej. Negovalka ■ je pestovala najmanjšega varo-vančka, v stajici sta se igrala dva, preostali trije pa so bili vsak v svoji posteljici in moleli od sebe vse štiri, kot da je njihov ves svet. škoda, sem pomislil, da je ta vrtec v Kranju edini, ki sprejema dojenčke. Mar ne bi bilo lepo in prijetno, če bi imele iste možnosti tudi mnoge druge mamice, ki še nimajo ustreznega varstva za svoje malčke. Koliko skrbi in težav bi jim odvzeli, koliko veselja in lepih dni bi jim dali.
Skočil sem še v kuhinjo. V taki kuhinji je res užitek kuhati. Svetla, prostorna, moderno opremljena in zračna pač nudi vse, kar človek tako zelo potrebuje, da dela z veseljem in uspehom. Vražje zapeljivo je dišala pečenka, pojedel bi pa tudi juho, če bi mi jo ponudili.
V	bifeju se je vrtela vedno pridna in prijazna Marica, ki jo mnogi poznate že iz Novigrada, kjer je bila letos glavna kuharica. Skoda, da nisem smel objaviti njene slike, ker je tako želela.
V	dveh kratkih uricah sem tako spoznal delček življenja v tem domu, ki je mnogim postal prijeten in topel drugi dom; spoznal sem nekaj srečnih stanovalk, videl nekaj srečnih in zadovoljnih. otrok tja do tistih šestih dojenčkov, ki mi na žalost niso znali
povedati, da se res prijetno počutijo, čeprav ni poleg njihovih mamic.
Povsod, kjer sem hodil, sta vladala mir in red, torej vse tisto, kar naš delavec in delavka potrebuje, da se spočije in nabere novih moči za izvrševanje svojih obveznosti in za prijetno življenje.
PREDNO KONČAM, BI DEJAL ŠE TOLE: NUJNO POTREBNO JE, DA SE OBSTOJEČI SISTEM V TEM DOMU VSESTRANSKO ZAGOTOVI. TISTE, KI GA SKUŠAJO SPRAVITI IZ RAVNOTEŽJA, PA JE TREBA IZ DOMA OD-STRANITI-
Peter Gunčar
V ENI PRIHODNJIH ŠTEVILK TEKSTILCA BOM SKUŠAL OPISATI TUDI DRUGI DEL DOMA, KJER STANUJEJO MOŠKI!
V prvi soBi otroškega vrtca
V drugi sobi so bili otročki bolj resni
Otroško zavetišče »REZKA DRAGAR«
S postavitvijo »DELAVSKEGA DOMA TEKSTILINDUS« v Stražišču je dobila svoje prostore tudi otroška ustanova, ki je bila res že potrebna. Ta vzgoijno-var-stvena ustanova nosi ime po narodnem heroju »Rezki Dragar je* vi«, nekdanji delavki v podjetju »Tekstdlindus«.
Otvoritev je bila 1. 7.1965. Ustanova sprejema v varstvo dojenčke, stare 6 in več mesecev in tudi predšolske otroke, in to predvsem otroke naših delavcev, Pa tudi otroke staršev, ki niso zaposleni v našem podjetju.
Ta ustanova oziroma »vrtec« dela v dveh izmenah. Dopoldanska izmena je od 5.30 iure do
16.	ure, popoldanska pa od 12. do
19.	ure. Hrano za dojenčke in predšolske otroke pripravljajo posebej, torej ločeno od ostale hrane v delavski restavraciji v obratu III. Mesečni oskrbni dan (varstvo, malica in kosilo) znaša za predšolske otroke 7.500 din, za popoldansko izmeno (brez kosila) pa 4.000 din. Oskrbni dan za dojenčke pa stane 9.000 din.
no 14 dojenčkov in 40 otrok. Dojenčki so raizdeljeni v dve skupini, predšolski otroci pa v dva oddelka po 20 otrok. Posebnost tega vrtca v Stražišču je, da edino ta vrtec v Kranju sprejema tudi dojenčke.
Dojenčke negujeta dve negovalki, ki skrbita za pravilno prehrano, za počitek in za telesni ter duševni razvoj dojenčka. Z ljubeznijo in nežnostjo doseže negovalka, da se dojenček počuti prijetno in varnega tudi v materini odsotnosti. Posebna skrb negovalke je, da vestna bdi nad zdravjem dojenčka. Vsako negativno spremembo, ki jo opazi, takoj javi upravniku vrtca in otroški zdravnici.
Dejstvo je, da se pojavi pri otrocih, ki so stari več kot 2 leti, želja po znanju in telesni aktivnosti. Otroka se zato v tej dobi začne vsestransko vzgajati, in prav ta vzgoja obsega v vrtcu vsa področja: telesno, umsko, estetsko
in moralno.
Za vsestranski telesni razvoj predšolskih otrok, da so zdravi,
z vsakodnevnimi sprehodijo svežem zraku, z gibalnimi igrami in z jutranjo telovadbo na prostem. S pomočjo teh dejavnosti si otroci pridobivajo pozitivne lastnosti, kot so: tovarištvo, pogum, samozavest, premagovanje bolečin, čut odgovornosti, odločnost, poštenost, natančnost, kritičnost, spretnost, discipliniranost itd. V vrtcu pridobijo otroci tudi smisel za higieno, ker si morajo redlno umivati roke pred jedjo ta po
..... :.... - ~
't
Vitrina z izdelki otrok
jedi, po uporabi stranišča in podobno. Navadijo se tudi sami obuti, oblačiti, pospravljati za seboj itd.
Otroke se v vrtcu seznani z družbenopolitičnim življenjem in kaj kmalu pokažejo zanimanje Za dogajanja v družbi ta v naravi. Najprej se otrok seznani z bližnjo, nato z daljno okolico. Starejši že poznajo imena bližnjih naselij in hribov, vedo, kje je tovarna, kjer delata mati in oče, kje je šola, kjer se uči njegova sestra ali bratec. Seznanijo se s prometom, s prometnimi znaki in
Stenogram v prvi sobi
z nevarnostmi na cesti. Promet se jim v malem prikaže v peskovniku, nakar se skupno igrajo. Otrok spoznava v vrtcu delo odraslih, ker opazuje delo osebja ustanove. Približa se mu živalski svet: najprej domače živali, nato še divjad. Ker je vzgoja pravilna, imajo otroci živali res radi. Spoznavajo tudi rastlinski svet, posebno v času, ko so na sprehodu. Veliko- zanimanje kažejo iza imena cvetlic in pa za letne čase, v katerih le-te rastejo.
Zelo važno je, da se obogati otrokovo jezikovno znanje. Gleda se na pravilno izgovarjavo in rabo slovenskih besed, obenem pa na pravočasno odstranitev popačenk in grdih besed. Otroci poslušajo in pripovedujejo pravljice, nastopajo in uprizarjajo razne igrice.
V vrtcu se otroci nauče tudi lepega vedenja in spoštovanja do
starejših. Vzgaja se jih v duhu tovarištva, pravilnih medsebojnih odnosov, prilagajanja drug drugemu, izvrševanja preprostih nalog itd. Poseben poudarek je posvečen ljubezni do sotovarišev v primeru bolezni. Skupno proslavljajo irojstne dni in praznujejo državne praznike, kjer poslušajo ta berejo partizanske povesti in doživljaje.
Vrtec skrbi tudi za glasbeno vzgojo otrok. Večina čuti veliko veselje in potrebo po petju. Pri tem se jim budi občutek za ritem. Seznanijo jih z osnovami tona (glasno — tiho, visoko — nizko, hitro — počasi, naraščanje in pojemanje itd.). Pri petju se gleda predvsem na pravilno držo, dihanje in izgovarjanje. Otroci poslušajo v vrtcu tudi radio, in sicer glasbene oddaje za nižjo stopnjo in pesmice ter ritmične obdelave.	(dalje mai stör. 10)
V vrtcu j© zaposlenih sedem gibčni in odporni, skrbijo v vrtcu ljudi. V obeh izmenah je trennt- tri negovalke. Otroke utrjujejo
ì&KMAj:______.*.JL—.
Peskovnik, v katerem je odlomek iz Rdeče Kapice
Pošljite predloge za rubriko l »PREDLAGAM« ■
Zima
1.	Obleka äz tweeda, enostavnega kroja s kratkimi ali z dolgimi rokavi. Ob ovratniku po dolžini in spodaj ima okusni obrobni dvojni salv, spredaj pa okroglo prirezane vogale na ovratniku in na krilu.
ne rame. Namesto ovratnika dima rahk> drapirano stoječi volanček.
4.	Kos,t:im|čiak šs za jesenske dni. Krilo ima spredaj in zadaj po 4 gube.
5.	Obleka diz progastega blaga ravnega kroja. Rokave in ovratnik kombiniramo' z enobarvnim blagom.
6.	Topell plašč zvončastega visečega kroja in kimono' roikavi. Za ovratnik vzamemo krzno.
2.	Ljubka obleka iz enobarvne eintetike ali volnenega blaga. Kroj je rahlo zvončast. Okrasno volano nared rno iz istega blaga.
3.	Dvodelna obleka ravnega kn> ja. Jopica ima nekoliko podaljša-
7.	Zimski plašč oprijetega zvončastega kroja s krznenim šal ovratnikom. 'Pasi se veže s pentljo.
8.	Lep zimski kostim, iz toplega volnenega blaga temnejše barve, pentlja je iz istega blaga, krznioi pa črne barve.
9.	Peferinica s kapuco za fantke in deklice iz debelega blaga v karo vzorcu živahnih barv. Na straneh ise pelerina zoži v rokave. Žepi so vrezani.
10.	Elegantna črna obleka rah-bo oprijetega kroja. Rokavi in ovratnik so kvačkani. Vzamemo lahko črno volno ali črn bombažni (kvaičkanec (če se ga v trgovini ne dobi, vzamemo belega in ga same pobarvamo v črno barvo.)
10. a: Vzorček za kvačkanje je čisto enostaven. Kvačkamo poi 3 stebričke in 5 zračnih, druga vrsta se menja tako, da kvačkamo' stebričke v zračne lin tako nastane karo vzorček. Na ta način lahko dopolnimo' staro, obleko pa bo zopet nova. Poizkusite.
MaK
A0 Oo
Skica spada k št. 10 in kaže način kvačkanja
Pričeske in nega las
Mnogo žena vzdihuje, da imajo tež^e z lasmi, da jim pričeska kakršU prinesejo, od frizerja, vzdlrži koimaj nekaj dlni. Mar gre morda le za pogoste neprijetnosti?
Marsikateri lasje so zares »nemogoči«. Kakšni pa so? >Na to ni težko odgovoriti. To so mastni, težki, potlačeni lasje, ali pa tudi obratno: suhi, slabotni, pod glavnikom uporni, brez leska, lin zakaj so taki? Morda bi morali iskati vzroke v zdravstvenem počutju. Morda organizem ni povsem zdrav aili pa smo se preprosto zanemarili, vse to pa se pozna tudi na laseh.
Zdravnik vam bo povedla!, da je poglavitni: vzrok, da so vaši lasje postali1 mastmi din težki, preutrujenost, medtem, ko1 je izčrpanost, psihična in fizična, tista, Iki povzroča, 'da postanejo lasje suhi in brez odpornosti. Lasje brez leska kažejo, da jim manjka nekaj hranljivega. Kakšna sredstva pa
Pričeska za deklico
naj si ‘izberemo, da bi preprečili te nevšečnosti?
Predvsem, morate dopolniti, vašo vsakdanjo, prehrano z vitaminskimi snovmi in z jedmi, bogatimi na .proteinih, ki bodo dale moč vsemu telesu in obenem tudi lasem. Priporočljiivo je vse, kar 'nam nudi mačje, ker vsebuje dosti jodovih sestavin, zelena solata in artičoke, ker imajo v sebi razne soli, korenje in jabolka, ker so' v njiih vitamini.
Potrebno je tudi, pogosto in premišljeno pranje las. Pri tem moramo skrbno izbrati šampion, ki mora biti tak, kakršnega zahteva določena vrsta las.
Pričeska za močne lase
Mastne lase moramo prati vsakih 5 dk> 6 dni s šamponom, ki bo lase razmastil. Da bi omejili izločanje žlez lojnic, je po pranju s 'šamponom dobro uporabiti še -malo ne premočno alkoholnega lotoina.
Suhi lasje so, še bolj občutljivi kot mastni in se radi lomijo. Zato jih nikar ne umivajte več kot enkrat ina teden in to s kakim vd-taminizirainim šamponom.
Take lase, ki, so zelo prhljajasti, pa je treba prati samo s posebej pripravljenimi šamponi.
A kako naj bi izbrali pravi šampon? Tudi za to je treba imeti nekaj spretnosti.
Lepa in enostavna pričeska
1.	KAKŠNI SO LASJE?
Predvsem, je treba ugotoviti, kakšne vrste so lasje. Pred ogledalom si prečešete lase in opazujte, če padajo rahlo, vsak zase, ali pa se sprijemaijo v tanke šope. V prvem primem so vaši lasje suhi, v .drugem :p.a čezmerno mastni. Oglejte si šc konice las. Morda se cepijo ali 'lomijo. Če bi opazili tudi kaj takega, potem je to znak, da. vaši lasje niso zdravi iin da zahtevajo posebno nego, da ee bodo okrepili.
2.	TUDI ŠČETKA JE POTREBNA
Ko ste izbrali šampon, nikar takoj ne zmočite las, ampak jih najprej začnite krtačiti. Vzemite ščetko iz naravnih ščetin (ne iz umetne mase) sin obrnite vse lase naprej. Začnite krtačiti od tilnika najprej naprej, potem pa jih vrzite nazaj im prekrtačite od čela nazaj. Tako boste poživili krvni obtok in lase prezračili, ker so tudi tega potrebni.
(dalje na 9. 'Strani)
Prispevki o prostih sobotah
Pavla Zamer
PRIPRAVLJALNICA V OBRATU II Proste sobote uporabim naj več-
spim ali ne. »Mami«, me pokliče, kadar nočem odpreti vek. Običajno pritisnem prst na usta, in pravim: Bodi tiho! Nakar hitro vstaneva in odideva iz sobe, da ne bi
‘ -mtT
■ falls
krat za ureditev stanovanja in za prebudila ostalih. Šele v kuhinji ureditev vrta, pa seveda tudi za Pri boljši svetlobi, se pozdraviva. razne drobne opravke, katerih Koliko sreče je v otrokovih očeh ima vsaka gospodinja na pretek. v takih jutranjih urah. Ne, to ni Perem pa ob sobotah ne, temveč moč napisati.
že med tednom, da se mi tako Hitro se umijeva, oblečeva in že ne nabere preveč dela za sobo- pohitiva ven, v lepo in sveže juto in nedeljo. Če mož ženi po- tro. Prijetno zagaziva v porumenelo maga, potem še nekako zmore listje. Zvrsti se veliko zakajev in vsa gospodinjska dela in .ima sem prav toliko zatojev, in že sva zopet in tja tudi kako prosto urico, če doma z divjim kostanjem v žepu, pa si sama za vse, potem se pa nasmejana in zadovoljna. Prinesla to le redko zgodi. Meni ostane sva tudi mleko. Sin ga je prine-sedaj, ko imamo proste sobote, sel, pa želi to povedati vsem. Če prosto samo nedeljsko popoldne, ne gre drugače, jih seveda enostav-vendar sem tudi za teh nekaj no zbudi.
uric hvaležna podjetju, ker mi jih Zabave v prijetnem domačem je z uvedbo prostih sobot omogo- krogu res ne zmanjka. Ne skali je čilo.	pospravljanje, pranje, kuhanje, ni-
Naj zato žive, naše zlate in pro- ti domača naloga našega šolarja. ste sobote!	Vse poteka urejeno in brezskrb-
no. Na uro pogleda le naš šolar,
Vida Zaaoričnik da ne'bi zamudil pouka■
9	Po kosilu sedem na verando in
MOJA PROSTA SOBOTA	uživam sonce in sveži zrak. Delo,
Prebudim se in prisluhnem, če ki sem sa poprej predvidela za nebom morda kar v temi ugotovila deljo, zdaj lahko opravim v dveh ali je že jutro. Navadno je še vse dneh. Zato ni napak, če preživim tiho. Kmalu pa zaslišim brnenje tifico ali dve na soncu, v družbi avtobusa, ki ima postajo blizu na- mojih dragih.
šega doma. S tem avtobusom se .	.	..	.......
vsak dan odpeljem na delo v pod- Dostikrat pomislim: kako prijetno Ivica m sin Marjan jet j e. Kaj pa danes? Danes sem še ^e’ da se mi ni treba drenjati tudi v postelji. Ura je 15 minut čez 5. ob, sobotah. Kako prijetno je clo-Druge dni stojim ob tem času na- veku Pn srcu ob dejstvu, da m vadno že v gneči. Z eno roko se Pr°J{ samo ob nedeljah, ' temveč držim za drog v avtobusu, z dru- tlldl ob sobotah, go pa molim vozno karto spre- Že se je oddaljilo brnenje avto-vodniku, ki se zaspano drenja med busa, jaz pa še vedno sedim na nami, opravljajoč svojo službo, verandi. Nihče mi ne šteje minut,
Ob takih prilikah moram paziti ker so samo moje. na tanke, občutljive nogavice, da Tato sproščena lahko opravim jih ne raztrgam, na svetle čevlje, do noči še marsikaj, posebno zato, da mi kdo ne stopi nanje in na ker je pred menoj zopet brezskrb-sopotnike, da ne bi komu kaj na- na nedeljska noč. Niti ure nisem redila.	navila, saj je tudi jutri zame prost
Danes mi vse to ni treba, ker dan. sem še v postelji. Avtobus je odpeljal brez mene. Tudi jutri bo Jelka Dopudja odpeljal brez mene.
Prijeten občutek domače toplote	1
me prevzame, da ponovno zadrem- *	0 ^	*
Ijem. Še in še se prebujam in Čeprav mi> pisanje ne gre poseb-prisluškujem, če se ni morda pre- n,o '°1 d rok, bom vendarle skušala budil moj sinek, če morda ne pri- poveda’ti, dia imi proste sobote ve-
t v* .	. f.j •	«mrrtfinnliA
Izlet v Kumrovec
______	Meseca oktobra je organiziral branim krajem, saj ga je večina
^ f| naš aktiv ZB izlet v rojstni kraj videla prvikrat, med njimi tudi , '	našega predsednika Tita. Izleta’ so nekdanji borci.
iiirtaležili ni a mi 7, R im tildi H m eri
TAKI IZLETI SO PRIJETNI IN POUČNI, PA NAJ JIH BO VEC TUDI V PRIHODNJE!
Pričeske in nega las
našega predsednika Tita. Izleta' so nekdanji borci, ■se udeležili člani ZB in tudi drugi člani kolektiva.
Peljali so se z našim avtobusom. V Kumrovcu so si ogledali Titovo rojstno hišo, spomenik in tudi muzej.
Vsi udeleženci so bili razpoloženi, predvsem pa zadovoljni z iz-
I
Pred Titovim spomenikom. Na sliki je Polajnarjeva družina, in
(dalje z 8. strani)
3.	MASAŽA Z OLJEM
Ko ste opravili s krtačemjem, začnite lasišče masirati, kaj ti prav od lasišča je odvisno' zdravje las. Masiramo s prstnimi blazinicami, s katerimi oarahlo krožimo. Če so lasje zelo suhi, vzemite prav malo mlačnega olivnega olja. Nalijte .si ga v posodico im vanj namočite kosmič vate, s katerim začnite masažo, ki pa ne sme trajati več kot 5 minut.
4.	KORISTNO STRIŽENJE Povečini nosimo v teh časih
■kratke frizure, vendar je še mnogo deklet, ki se nočejo odločiti, da bi lase postrigle. Na žalost pa ■dolgi lasje prav radii obolijo in konice se začnejo cepiti. Tu ne pomaga nič drugega, ko da jih Spominska plošča v Kumrovcu. Na postrižemo. Pogumno vzemite v njej so med drugimi tudi ožji so- roke škarje in porežite lase vsaj
SIS»?"’
Medtem pripelje mimo avtobus, sicer: oče Janez, žena Iva, hčer rodniki maršala Tita, ki so padli prav malo, toliko, da boste od-
v NOV	stranili razcepljene konice.
5. KAKO SI POMAGAMO DO PRIČESKE?
Zdaj lase končno lahko umijete. Oblijte si glavo z mlačno vodo, nanesite šampon in ga pustite učinkovati nekaj minut. Zavijte glavo v toplo brisačo, da bo gor-kota poživila krvni Obtok. Potem splaknite lase izmenoma v topli in mrzli vodi, kar bo lasem vrnilo lesk. Osušite si jih narahlo z brisačo in tečno jih navijte na navijače.
sluškuje prav tako kot jaz: kdaj 'i-Jso pomenijo. __ se bom zbudila. Ko ]se končno Predino ismo v našem podjetju prikradejo prvi snopi svetlobe v uvedli skrajšani delovni teden, sobo, se ojunači in prepriča, če	(dalje na 10. strani)
Vtisi o prijateljskem mestu OLDHAM
(dalje s 5. strani)
Mogoče bo koga zanimalo, kje pustijo matere svoje otroke, če delata starša istočasno. Ker začnejo otroci hoditi v šolo že s petim letom, preživijo dan v šoli, mlajšim pa poiščejo varuhinjo, ki je največkrat študentka. Otroških ustanov, kot pri nas, nimajo.
V Ferrantiju imajo tudi svojo industrijsko šolo, ki traja eno leto. Tu se fantje usposobijo samo za določeno delovno mesto. Že . .	r 1	,	, , —	, , .. . , .	, med samim šolanjem pa so za-
Vodoravno: 1. negovoreča oseba ca, 37. nasprotje resnega dela, 38. slovenskega literarnega zgodovi- za otok Fotmnoeo ob kitajski oba- posjeni v tovarni da takoj spo. na gledališkem odru, 8. pritlikava ime slovenskega pesnika z vzdev- inarja, kritika in esejista <1875— to, 13. ibratica beograjske konfete- zna,-0 iivuenje kakršnega bodo oseba iz pravljic, 13. znamenit kom »garaški slavček«, 39. banko- 1937) 58. besedica, e katero se cij&ke oindiusltraqe, M. moško ime, imeli preteku učne. dobe. V francoski romanopisec, avtor ci- vec določene vrednosti, 40. avto- opravičimo, 58. oljkin plod, 60. 15. kratica za »Ljubljanske novi-klusa romanov z naslovom
Skupina članov ZB in prijateljev pred rojstno hišo maršala Tita
Križanka — Križanka — Križanka — Križanka — Križanka
,w	----- ..	,,	,	,	. tem letu dobivajo nagrado, kot
Clo mobilste krmilo, 4L desni pritok umazanija umazanost 62. zapon- ce« 1(6. predzadnja soglasnik m priučeni delavcL Za tist ki kon.
__ _	«.«no onoiCironriViO hS ./-»irvoilirlz-i t n IT rvarf i ■. eoinrl Oinnlili- -»r	iii/ + /-\_ .....
niča, arestantka, 65. občutki, za- tretji soglasnik v abecedi1, 117. to-
18.
čajo fakulteto, pa je določeno, da
in šele nato pridejo na svoje stalno delovno mesto.
(Dalje prihodnjič)
R. A.
(dalje z 2. strani)
i^Hgn^SvSinL	«•	pwotelto pito za moto Im mstf, M daja-	o*
Il-JL ta., T	«: @ia(ao m»« M,»ka. «, b. gg-?	‘ST'5 %£ ffSÄFs*; %5£ ‘° «**• -	“ - *«—?
skrbnica, 23. preprosto poulično	sednjak,	47.	prometna arterija \	pranje,	7T. to, kar ostane.	22.	vijuga, okljuk, 25. kradljivec,
glasbilo1, 24. najvažnejši priporno-	mestu, 48. umetno tekstilno vlak-	27.	pojav, da v besedi stojita dva
ček za taborjenje, 26. tveganje, no, ki se je pojavilo na tržišču v Navpično: 1. del sklanjatve, 2. samoglasnika zaporedoma; hiat,
28. kemični simbol za erbij, 29.	zadnjem času, 50. pripadnik sta-	tuj ljzraz za zdravico, napitnico;	30. ime	znane vohunke iz prve
žuželka s pekočim pikom, 30.	rogeimanskega naroda, po kate-	3. ime mlade slovenske gledališke	svetovne	vojne — Hari. 31. eie-
srbsko moško liimie 31i	«-il™i,mnn.	rrom PVrnirirNrvTH .c.«» iHinniftc. rnmipmaiieno	ilrrroI.Vtfa. T*:!czhrfwf*. A ihianzn iIjvUt«. *v	.oin.nttriiru rwHlfv^pin c
ime za prežvekovalce iz
kljarjev 32. ceste, steze; — -------------=~ *.-----U s -	,	,. -	• .	„	, ,	, .	,, ^ .	,.	,
četnici slavnega jugoslovanskega	jeseni«),	53.	hudo trpljenje, 54.	ostanek	posekanega	drevesa	k:	35.	žival, ki leta, 36 trata, livada,
elektrotehniškega izumitelja, ki je	delavec,	ki	postavlja stroje dn	ostane	v zemljii, 9.	pevski	zbor,	37.	evropski tur 38. nočna ptica,	v
deloval v ZDA MS56_____1943)	35	diruige naprave, 55. osnovna mera,	10. kemični sumibol za radon, lil.	39. spoj,	kontakt, 40. p'opulama	—	l kg trdih (uvoženih cevk —
nebesno telo, ki kroži okoli Son-	56. pesmi hvalnice, 57. začetnici	cirkuški umetnik, 12. drugo »me	evropska	pevka zabavne glasbe	1600	din
’ “	(Caterina), 41. globoka nezavest, _ l kg preje — 1100—1600 din
42.	trohnobe obvarovano truplo, — 1 kg bombaža — 700 do
43.	olupljen del sadeža, 44. mestna 1600 din
hiša, magistrat, 45. dejanje, ki ga	—4' meter surovega blaga —
storimo' ob odhodu, 46. avion, 48. okrog 500 din žensko, ime, 49. glavna reka za- — 1 list bankpost papirja — hodnega dieta Indije, ki; se izliva 1,5 diin
v Arabsko morje, 50. ljubkovalna	— 1 list Karbon papirja —
oblika ženskega imena (Ana), 51. 16,5 diln
misel, poanta (mmož.), 52. dela-	— 1 kg tiskarske barve —
vec, ki opravlja težaško delo, 54. 16.000 din.
domača oblika ženskega imena da o rezervnih delih, ki. jih dobi-■(besedi TACA spremeni eno čr- mo le za devize in o strojih., ki ko), 55. ime odličnega ameriškega stanejo milijon dim in več, sploh filmskega režiserja Kazana, 56. ne govorim.
najvišjie božanstvo v nordijski Vse povedano dovolj jasno do-mitologiji, bog boja 'in. zmage (iz kazulje, da je sistem varčevanja istih črk kot Dl NO), 58. ime več nujno potreben tudi v našem vatikanskih papežev (zadnji je bil podjetju, saj smo tate1 in tako pred Janezom XXJII.), 59. teni- mod zadnjimi, ki ga še nimamo, ca, 60. kratica mariborske tekstil- vsaj' ‘kar zadeva večja slovenska ne tovarne, 61'. (kratica avstrijske podjetja.
poročevalske agencije, 63. kemič- Upam, da teh nekaj podatkov ni simbol za tehmicij, 64. kemič- in predlog o varčevanju ne bo ni simbol za nikelj, 66. saimoglas- šlo mitaio merodajnih, kot je šel nik 'in soglasnik, 68. začetnici so- že maimkak dober ‘in pameten dobnega ameriškega skladatelja predlog.
ruskega rodu (»Žar ptica«),	Peter Gunčar
Prispevki o prostih sobotah
ki
bi
kaj lesenih palčk, pa naj koristniki jedo po kitajsko oziroma po
japonsko. Mar ni tako res pamet- .	,
. ,	(dalje)	ma sedaj preko tedna bolj ispo-
11 ' novembra sem pa spet obču- torej proste sobote, seru morala čite ta imamo tudi večje veselje doval nakladanje bombaža pred narediti vse .gospodinjske oprav- do dela ina delovnem, mestu. Tr-skladiščem v obratu 1 Skoda res, ke ob nedeljah, in ker jih. ima dim pa, da je učinek odvisen od da človek ne more takšnih dogod- vsaka gospodinja dovolj din pire- medsebojnega razumevanja m kov posneti na film ki bi našim več, namreč raznih opravkov, sem medsebojne pomoči. Ce tega med strokovnjakom lahko’lepo pokazal, bila poprej vsako nedeljo zelo sodelavkami in mojstrom ni, po-kako so pred več tisoč leti zidali utrujena in tudi živčna. Sedaj na- tem je razumljivo, da učinek pa-piramide Veste res prijetno je redim skoraj vsa dela že ob so- de. Zaradi velikih prednosti, bilo gledati tisto porivanje bal botali, pa mi nedelja ostane za jih imamo od prostih sobot navzgor, sopihanje in tudi kakšno počitek in pomiritev živcev.	zelala, da nam, lede res ostanejo,
pikro je bilo slišati. Uganili ste Še posebno cenimo proste so-
verjetno že, da je zopet zbolel naš bota tiste žene, ki delamo v tn Tončka ZctOIIC edilni viličar, tokrat bo bržkone izmene. Verjetno mnogi veste, ka-Uradnik mi je povedal, da se Naš Janez je bil zelo hud, ko je po injem. Sicer pa omenjeno na- ko naporno je nočno delo, pa si MOl^LA SbM St tudi drugi alami kolektiva pritožu- zvedel, da je nek nepridiprav kladanje ni bilo naporno samo zato lahko predstavljate, da je ODPOVtUAll jejo zaradi brezobzirnosti lastnika ukradel jedilni pribor v koči na zaradi obolelega viličarja, temveč takšni ženi ki pride v nedeljo PROSTIM SOBOTAM tisteea Ficka ,ki ogroža živlienie Krvavcu- M°ie mnenje je, da ga prodvsem zato, ker imamo v na- zjutraj z dola, zelo težko se go- Imela pa sem jih vendar nekaj, in	v našem nndtet.iu Med verjetno ni ukradel, temveč le šem podjetju res izredno moderno spodtajiti, saj je ze od nočnega da lahko odgovorim na postavlje-
ni varnost v asem p j J . a prenesel na SVOj .dom, morda kot in učinkovito organizacijo dela. bela dovolj utrujena. Sedaj smo n0 vprašanje: Kako preživite pro-drugimi je rekla neka zenska ta- zbi^ec lesketajočih predmetov, jjan prej so namreč s tovornjaki Pa kar zadovoljne, saj simo triikrat ste sobote?
kole: »Le za las sem mu ušla. Take morda kot skrbni mož, ki ne meče pripeljali ta bombaž v podjetje v proste, te eno soboto me.	Delo sem imela vedno že vna-
nesramnosti pa še nisem doživela!« stran denar za takšne reči, ki jih	obrat I, namesto da	bi ga eno-	Proste sioibote eo torej: za mas	prej planirano tako, da sem že v
Kot vse kaže, bo treba tega olove- lahko dobi zastonj. V tisti svoji	staVno peljali v obrat	II. Tako je	žene rest velika pridobitev, verjet-	petkih popoldne oprala perilo in
ka opozoriti, da tudi zanj veljajo hudi jezi je Janez zagrozil, da bo	prjglo dd odvečnega	razkladanja	no majvečja poleg delavskega sa-	delno očistila tudi stanovanje. V
splošni ta tovarniški predpisi o dal nov pribor privezati na verigo, jn ponovnega nakladanja v obratu moiuipravilj atija. ^	. soboto zjutraj sta otroka lahko
vendar sem mu jaz to odsvetoval,	-
tdlMitik,
vožnji, če ne bo pomagalo, pa je venuto- sem mu jaz LO ousveiuvai, L Kot vedno velja tudi tokrat da se bo ker tudl veriga ni vec zadostno pregovor: »ZAKAJ ENOSTAVNO, spametoval	jamstvo. Bolj zanesljivo bi bilo, čE GRE TUDI ZAPLETENO!
verjetno še kak način
sem mu predlagal, če namesto ko-Ko že omenjam vožnje in avto- vinskega pribora da narediti nein abile, bi povedki še tole: že velikokrat smo pisali o tem, da je mmwm a	m	— » . a
za privatna vozila prepovedano vo- Ichiro S© QQ	tl
ziti v obratu I od pleimenitilinišike	M w	w UMA
zgradbe naprej proti tkalnici in predilnici. Večina članov kolektiva to opozorilo m tudi prometni znak
spoštuje, so pa vendar še taki, ki ln to Pomagal Ko j prvi dan
L. č.
Glede samega ddlovniega učinka ležala kakšno urico več, ker jih Pa bi rekla tole: miiisMm, da uvad- sicer pokličem, kadar grem v ha prostih sobot ne b, smela službo, da ne bi zaspala. Poleg zmanjšati količinske in kakovost- tega sita vsaj takrat pošteno zaj-ne proizvodnje, ker simo brez dvo- trkovala. Kadar je bila prosta sobota sem zato imela veliko skrbi manj, saj sem bila prepričana, da bosta otroka bolj zbrano sledila pouku.
Med odsotnostjo otrok sem ure-
(nadaljevanje članka, ki smo ga trenutek za začetek, kajti startali neki bi bili prostovoljen jetnik dila stanovanje, nakupila kar sem
boste dobre volje in to je nadvse tudi še en sam dan, ko so vam potrebovala ter .se potrudila, da važno!	pa vrata ječe odprta nasteiaj? je bilo itudi (kosilo boljše, kot
čemu bi si s škodljivim dimom Tako je s to rečjo!	običajno. Ko so se vrnili otroka
samo zaradi svoje nespameti? Čemu bi se vračali v jetniško celico, zakaj
mirno vozijo naprej. Ce velja pred- vfa™ ,vse to seveda še ne bo od-. r. ,	j , tentalo neugodja. Če boste sprva
piš za ene, naj velja tudi za druge! nekoliko >>in Mšce<<> naj vas w
Nekam čudno se mi zdi tudi to, nikar ne moti. Če se tega bojite, da smo morali delati kar vse pro- je morda celo dobro, kajti pre- , .	... .	_
ste sobote v mesecu novembru,	pričani ste	lahko,	da vse skupaj.	's.e J=a.	nosl1
Razumem sicer navedeni vzrok, da	niti ni tako	hudo,	kot mislite, da	ra	1	svo,e	nesvame i.
je namreč treba delati zato, ker	bo. Že res,	da bo	hudo, prav gobi bilo drugače samo dvajset de-	tovo pa ne	tako zelo, da temu ne
lovnih dni ta bi bili temu primer- bi bili kos.
no nizki tudi osebni dohodki, ven- Vsa stvar je v tem: ne se bati! dar pa mi ni razumljiv postopek Neka mera zdravega rešpekta okrog uveljavitve tega sklepa. Gre pred sovražnikom je vselej dobra namreč za naslednje: že od julija in predvsem pomaga. Tokrat pa sem smo vedeli, da bo imel no- se borite z zelo močnim sovraž-
zgorevajočega nikotina in piridi- Leta 'in leta ste razmišljali o in mož, sem bila pošteno utrujena in aldehidov kvarili to čudovi- tem, nič kolikokrat slabo plani- na> vendar zadovoljna, saj je bilo to nedeljsko jutro? Čemu bi si rano začeli in poskušali, da bi se delo opravljeno, pred menoj pa za en sam dan še nalagali breme, odrekli tobaku — zdaj je pa čas, še prosto sobotno popoldne in ne-
delja.
Otroško zavetišče...
da to storite!
Morda bo spočetka težko/ toda Popoldne, če je bilo lepe vreme, na to ste pripravljeni.	smo skoraj vedno šli na sprehod
v.	v bližnji gozd, včasih pa tudi na
Da bi vam pa cim bolj poma- obisk k sorodnikom. Tudi zvečer gali, bomo v naslednjih dveh po- smo nekoliko potegnili. Takih je Slavjih dali še nekaj preizkušenih bilo nekaijl mojih p]rastih sobot. in treznih nasvetov in namigov, Ker imam predpisan 42-urni de» (nadaljevanje s 7. strani)	^aJN? boste lahko tudi vztrajali. lovni teden, bi morala ostale dni
Tudi likovno oblikovanie imaio	/ega, *vo'ega določenega v tednu delati od 6. _ 15. ure, če
,	,	1 utl1 likovno oblikovanje imajo. stop dne dalje boste vsakomur, bi hotela hiti nrnsta n,h sobotah
vember dvajset delovnih -dni, že od	nikorn, zato je-kar. prav, da se	Tako se učijo slikati, risati, rez-	ki	bi vam	ponuđil cigareto, zlahka	To Da	*	morem Lr sama ku
tedaj smo vedeli, da bodo nižji	pripravite na pravcati spopad.	Ijati, lepiti, šivati in obbkovaU	odklottUi>	rekoč: >>Hvalcli ne	ka.	« „“k	/™,-
osebni dohodki — še posebno zato, Vazno je pri vsem tem tole: v svoje izdelke.	dim!«	. ’ pa 01 aru'*na un©la kosilo
ker v skrajšanem delovnem času	bo’^dl^ bojte us voTkakrŠna	Za razvetMo je Poskrbljeno,	Brez kakega opravičevanja vam	vLjet^'sLno^uiirh.rano	ker	se
ne dosegamo takih rezultatov, kot	** ^Lrebitni neusveh	ffi ^ ^ve ln prireditve.	bodo privJe te\esede (z srca,	nJnze	Mjub	na5iklji,te	zdrav
smo juh poprej - pa smo s pred-	koh misel na morebitni neuspeh	Redno organizira vrtec proslave za	v	nasprotju s	tistim ki ni še	ni-	stvenih	razlogov	ne moremo no-
togomi počakali pirav do zadnjega	ali polom ,e smesna in bedasta.	DAN MRTVIH, za 29. NOVEM-	koli kPadil	ste	S in mhl	sbavati	P
dne. Mar ne bi _ Mo pravilno, da	5. Opazujte in čakajte!	BER, 22. DECEMBER, 8. MAREC	To ye pa ^kakor nekaj na kar
bi tak predlog iznesli pravočasno	Zadnja priprava je enostavna,	in 1. MAJ. Za dan mrtvih so otro-	sje lahko upravičeno ponosni
in ustrezno pripravijem? Dejstvo,	toda važna, ker pomeni izbiro	ct nesli cvetje in sveče na grobo-
da pirvo soboto, to ije 6. novembra,	najprimernejšega časa za vaš do-	ve padlih partizanov. Za 29. no-
nekateni oddelki niso imeh kaj	ločeni »stop« ali »stop dan«. Ve-	november pa bodo okrasili igral-
delati, nekateri pa so imeli dovolj	dite, naslednje dni ali tedne boste	nice ln Titovo sliko s cvetjem in
dela samo za eno izmeno', pač ni	razmišljali o tem, da bi prenehali	pripravili interno proslavo z lut-
V pohvalo tistim, ki so vse to or-	kaditi, in boste pri tem ugotovili,	kovno igro: »O kurirčku Jurčku«,
gandzlradi. Nepravilnost tako pozne	da to niti ni tako strašno niti ne	Za 8. februar bodo odšli v mesto
odločitve pa je tudi v tiem, da	kaj nemogočega. Prikradla se	in si ogledali Prešernov spomenik;
smo mnogi clami že prej planirali	vam bo misel, da bi nekega dne	življenje v vrtcu pa bodo pope-
proste sobote, predvsem 27. mo-	morda vsaj poskusili.	strili s pustnim rajanjem,
vembra (večja skupina gre celo na Seveda pa za ta poskus ni pri-
Tako so postale sedaj proste sobote moj problem.
ZAHVALA
Ob tragični izgubi moža in očeta FRANCA KONČANA
se zahvaljujemo vsem organizacijam in sodelavcem pod-Iz povedanega sledi, da člani Jetja »TEKSTILINDUS« za izrečeno sožalje, za pozornost
izlet v Italijo!) kar je ta bo po» mer en čas, ko greste, recimo, na našega kolektiva niso zamanj da- in za podarjeno cvetje. Lepo se vsem tudi zahvaljujemo za
vzrocilo večje ah manjše probleme	važno službeno pot	ali ko priča-	U sredstva za ta vrtec v	tem delu	sDremstvo	na nieeovi zadnii noti
tudi v verah družinah. Ce bi odio-	kujete goste, ko ste organizirali	Kranja. Starši, ki imajo	otroke v	P mstvo	na Jgl zadnJ1 Potl-
čitev sprejeli pravočasno, ce bi se partijo bridgea ali pa vas čaka tem vrtcu so zelo zadovoljni in	Žena Francka, sin Janez in
nanjojtndi pravilno pripravili, bi morda kaj takega ali podobnega, to, z delom vzgojnega osebja in s	hčerka Anica Z družino
imeli članii ta kolektiv brez dvoma Opazujte in počakajte nekaj počutjem svojih otrok. Odpadla	Pripomba uredništva!
od tega več koristi, odpadlo pa bi časa> da boste primerno uravno- jim je tako skrb, kam z otrokom	Prosimo vse tiste, ki’ se jim Francka Končan zahvaljuje da nam
tudi godrnjanje.	vešeni, da bo vaš	čolnič mirno	v času, ko delajo, otrok	pa je bil	oproste, ker	ZAHVALE nismo objavili takoj	po	smrti tov. končana,
Ne bo odveč, če povem še pogo-	drsel po gladini in	ko v bližnjih	prepuščen samemu sebi.	čeprav jo je	tovarišica Francka prinesla	pravočasno.
vor, ki ista ga imeli dive naši dneh ni pričakovati kakršnihkoli delavki v avtobusu. Takole je po- teŽav in motenj. Toda ne odlašaj-takal: »Kaj pa ti praviš Mica o te predolgo, ker se vam utegne novembrskih »prostih« sobotah?« zgoditi, da bi zgrešili ugodni tre-»Če b že res rada vediva, bom pa nutek, ki ste se nanj toliko časa povedova!«, jii je odgovorila Frauc- pripravljali in ga pričakovali. ka. »Za novembrske so djal, da Morda se boste nekega jutra mormo devat za pvačo, decembra recmo v nedeljo zbudili poseb-bodo reki, da so se poijavle težave no dobre^ volje. Dobro ste se na-zarad plana, januarja pa bodo spet SP^> občutek imate, da vam bo kej pogruintal in reki, da ne kaže s}° vs,e dobro izpod, rok, in pa drgač kot da gremo spet na manj čudovit sončen dan je. prosth sobot!«	Morda vam bo prav tedaj si-
nila v glavo misel, da bi prene-Nekateri člani kolektiva trdijo, hali kaditi in nekako zazdelo se da vladajo v našem skladišču z raz- vam bo, da bi bilo to kar mogo-nim potrošnim materialom dokaj če. Prav ta čudovita nedelja bi čudne navade. Pravijo, da običaj- utegnila biti vaš stop dah!
Janez Kemperl
Urednik
no zmanjka prav tiste reči, ki jo pridejo iskat in katero v določenem oddelku nujno potrebujejo. Kako to, če imajo v skladišču kartice, na katerih točno stoji, ko-
Poskusite si takole od časa do časa dopovedati, da ste s kajenjem opravili.
In vedite tudi tole: opravili ste vse potrebne začetne priprave. Na pomanjkanje močne volje se še likšna je zaloga in kolikšna spomnili niste, že nekaj dni ste poraba. Čudno se jim zdi, zakaj kdaj pa kdaj pomislili na mož-odgovorni ne naroči ustreznih no st, da bi prenehali kaditi, zbra-količin pravočasno, čeprav bi to ^ s^e & vse, kar vam pri kaje-
moral. »Mar ni smešno?« je dejal n,u "e, ugaJa’ vse bol’ se tud! že „	,	. , .. zavedate, da se pravzaprav nima-
nekdo, »da mora potem letati s te gesa bati
steklenico sam okrog in iskati Zdaj je čas, da se mirno in dolični material«. Pa je res čudno, čvrsto odločite. To je pametno in tudi res!	izbran in temeljito pripravljen Udeleženci pogovora s predsednikom izvršnega sveta Slovenije