GEOGRAFSKI OBZORNIK POLETNA UNIVERZA V BOVCU Milena Petauer V drugi polovici avgusta 2 0 0 1 se ¡e že osmo leto zapovrstjo končala t. i. poletna univerza v Bovcu. Glav- ni namen univerze je povezati akademsko mladino dežel Alpe-Jadran s ciljem medsebojnega spoznava- nja in regionalnega sodelovanja. Letošnja osrednja tema je bila »Regionalna identiteta v transnacionalni Evropi«. Univerze se je udeležilo 4 6 študentov, od tega 15 i z Slovenije, 14 i z Italije, 1 1 i z Avstrije, trije i z ZR Jugoslavije, dva i z Črne Gore in eden iz Bolgarije. Sodelovali so tudi predavatelji s štirih univerz: ljubljan- ske, celovške, tržaške in videmske. Poletno univerzo v Bovcu je ustanovil zgodovinar, univerzitetni profesor Andrej Moritsch. Na idejo o ustanovitvi je prišel skupaj z rektorjem mariborske univerze prof. dr. Ludvikom Toplakom. Prof. dr. Andrej Moritsch je univerzo tudi vodil in zbiral gradivo za zbor- nik. Letos spomladi je prof. dr. Moritsch iznenada pre- minil. Vodstvo poletne univerze je prevzel dr. Kari Stuhlpfarrer, profesor za novejšo zgodovino na celovš- ki univerzi, sicer specializiran za področje problema- tike manjšin in za dogajanja, povezana z drugo svetovno vojno. Večino svojega znanstvenega dela je posvetil preučevanju območja tromeje Slovenije, Avstri- je in Italije. Ukvarjal se je z obdobjem nemške oku- pacije v drugi svetovni vojni ter s tedanjimi in kasnejšimi izseljevanji prebivalcev i z teh krajev, še posebno i z Kanalske doline. Kraj Bovec, kjer se odvija poletna šola, ni bil naključno izbran. Najstarejši prebivalci Bovca so živeli v štirih različnih nacionalnih državah: najprej v habsburški monarhiji, nato v Italiji, potem v Socia- listični federativni republiki Jugoslaviji in po letu 1991 v suvereni Republiki Sloveniji. Poletna univerza je zasnovana tako, da smo ime- li v dopoldanskem času jezikovne tečaje, popoldan pa predavanja, seminarje ali delavnice. Jezikovni tečaji so bili v nemškem, slovenskem in italijanskem jeziku. Organizirani so bili v dveh skupinah, za začetnike in napredujoče. Od leta 1998 pa poteka tudi tečaj fur- lanščine v eni skupini. Popoldanska predavanja so vodili profesorji raz- ličnih univerz. Osrednja tematika je bila transnacio- nalnost in identiteta. Omenila bi predavanje dr. Karla Stuhlpfarrerja: Transnacionalnost-osnovni pogoj za Evropsko Unijo in predavanje dr. Antona Gosarja s Filo- zofske fakultete, z Oddelka za geografijo: Geografi- ja - učni predmet, ki ustvarja identiteto. Na popoldanskih srečanjih udeležencev poletne šole in predavateljev smo uporabljali jezike z območ- ja avstrijsko-slovensko-italijanske tromeje: slovenščino, nemščino in italijanščino. Le povzetki so bili včasih nare- jeni v angleščini. T r i popoldanska srečanja so bila namenjena delavnicam o nacionalnih stereotipih. Slovensko sku- Skupni posnetek udeležencev ekskurzije pri spomeniku J. Kugyja v Trenti (foto: Dušan Prašnikar]. 27 GEOGRAFSKI OBZORNIK pino ¡e vodil prof. dr. Janez Cvirn s Filozofske fakul- tete, z Oddelka za zgodovino. Razprave o stereoti- pih so bile zanimive, ker smo na ta način poskušali razumeti značaj in navade ljudi drugih narodnosti. Na poletni univerzi so bile organizirane tudi ekskurzije. Strokovno je bil voden ogled po Bovcu in ogled muzeja v Kobaridu. Vodenje sta prevzela prof. dr. Anton Gosar in prof. dr. Jurij Kunaver. Prof. dr. Anton Gosar je vodil tudi celodnevno ekskur- z i jo. Obiskali smo muzej v Trenti, se ustavili pri spo- meniku J. Kugyja in preko Vršiča prišli do Kranjske Gore ter si ogledali še Planico. Nato smo prečkali mejo in se ustavili v Beljaku, Podkloštru, Ukvah ter Trbižu in se čez Predel vrnil i v Bovec. Obiskali smo torej tri drža- ve, ki na tromeji oblikujejo enotno regijo. Poletna šola je namenjena tudi medsebojnemu spoznavanju udeležencev ter tesnejši navezi stikov. Mis l im, da je ravno to pomemben temelj za kasnejša znanstvena in strokovna sodelovanja. AGUL - ALUMNI KLUB GEOGRAFOV UNIVERZE V LJUBLJANI Mojca Dolgan - Petrič, Bibijana Mihevc O Alumni klub Geografov Univerze v Ljubljani Od jeseni leta 2 0 0 1 je slovenska geografija bogatejša še za eno društvo, to je Alumni klub geo- grafov Univerze v Ljubljani ali skrajšano AGUL. Pobu- do za ustanovitev kluba diplomantov geografije Univerze v Ljubljani je dal dr. Anton Gosar na družab- nem srečanju diplomantov geografije v okviru praz- novanja 80. obletnice Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Naj spomnimo, da se je 4. novembra 1 9 9 9 v Cankarjevem domu na »Sre- čanju generacij« zbralo 150 diplomantov geografije. Več sponzorjev je prispevalo lepe nagrade (potova- nja, letalske vozovnice, knjige), dobiček v viš ini 2 8 4 . 0 0 0 S I T pa so organizatorji srečanja namenili računalniški opremi za kartografsko zbirko Oddelka za geografijo, ki je ena najbogatejših, javnosti odpr- tih zbirk kartografskega gradiva v Sloveniji. Obsega okrog 3 8 . 0 0 0 zemljevidov in 4 0 0 atlasov. Preureje- na je bila leta 1996 , nova računalniška oprema pa je posodobila poslovanje ter omogočila avtomatizira- no izposojo kartografskega gradiva. 70-t 60- 50- 40- 30- O i N - ^ f - O O O O C N ^ J O C O O O O C O C O C O C O O O O O O O 0 * 0 0 0 > 0 - 0 0 - 0 0 0 0 Slika 1: Diplomanti Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani 1980-2000. Alumni1 klubi oziroma društva imajo v svetu že zelo dolgo tradicijo, še posebno v anglo-saksonskih deže- lah, kjer je konkurenca med univerzami zelo velika. Glavni namen alumni klubov je povezovanje diploman- tov tudi po zaključku študija, podpora in promocija izobraževalnih ustanov ter izmenjava informacij o možnostih zaposlitve. Za poklicno kariero je zelo pomembno, s katere univerze ali šole prihaja kandi- dat, univerze pa se tudi rade pohvalijo s svojimi naj- boljšimi diplomanti. Povratne informacije fakultetam zelo koristijo pri ocenjevanju in oblikovanju študijskih pro- gramov ter načrtovanju števila študijskih mest. V Slo- veniji je o delovanju alumni klubov malo znanega, čeprav društva diplomantov pod različnimi nazivi na nekaterih visokošolskih ustanovah delujejo že nekaj časa (Ekonomska fakulteta, Fakulteta za strojništvo Uni- verze v Ljubljani, Visoka šola za management v Kopru). Pred leti je bilo ustanovljeno tudi Akademsko društvo diplomantov Univerze v Ljubljani, vendar je njegovo delovanje kmalu zamrlo. Eden od razlogov za ustanovitev Alumni kluba geo- grafov je tudi vedno večje število diplomantov, ki vsa- ko leto dokončajo študij na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete (slika 1). V osemdesetih letih prejš- njega stoletja je povprečno diplomiralo na leto 14 absol- ventov, v devetdesetih letih 35 , v zadnjih petih letih ( 1 9 9 6 - 2 0 0 0 ) pa se je povprečno letno število diplo- mantov povzpelo na 55 . Velika konkurenca sorodnih poklicev na trgu delovne sile je verjetno razlog, da vse več diplomantov najde zaposlitev v poklicih, ki niso v tesni zvezi z geografijo (uprava, politika, novinars- tvo, turizem, gospodarske družbe itd.). Vezi s stroko se kljub velikemu številu strokovnih geografskih društev zrahljajo in za marsikaterim diplomantom se izgubi vsaka sled. 1 Alumnus lat. - gojenec izobraževalne ustanove 28