DOLENJSKI LIST ŠT - 17 (1707) 29. aprila 1982 STRAN 25 SKUPSCINSKI DOLENJSKI LIST za občine ČRNOMELJ, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE Letnik XIX. Novo mesto, 29. aprila 1982 št_ n VSEBINA OBČINA ČRNOMELJ 116. Poročilo o izidu volitev za delegate v družbenopolitični zbor skupščine občine Črnomelj OBČINA KRŠKO 117. Odredba o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih skupščine občine Krško OBČINA NOVO MESTO 118. Dogovor o temeljih družbenega plantr občine Novo mesto za obdobje 1981 — 1985 119. Sklep o začasnih ukrepih družbenega varstva 120. Sklep o ureditvi cestnega prometa v Dolenjskih Toplicah 121. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Šmihel OBČINA RIBNICA 122. Sklep o osnovah za obračunavanje in plačevanje prispevkov za programe družbenega varstva otrok 123. Samoupravni sporazum o temeljih plana samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požari občine Ribnica za obdobje 1981-1985 OBČINA TREBNJE 124. Odredba o družbenih pravnih osebah in društvih, katerih arhivsko gradivo bo prevzemal Zgodovinski arhiv Ljubljana / Občina Črnomelj 116. Na podlagi 153. člena Zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (lir. list SRS 24/77 in 22/81) objavlja občinska volilna komisija v Črnomlju, da so bili pri izvolitvi delegatov družbenopolitičnega zbora skupščine občine Črnomelj na volitvah dne 14. 3. 1982 doseženi naslednji izidi glasovanja o izvolitvi: delovni ljudje in občani a) vpisanih v volilnih imenikih 12.590 b) glasovalo na volišču (po volilnem imeniku in s potrdili) 12.191 c) glasovalo po pošti 51 č) skupaj glasovalo (b+c) 12.242 d) glasovalo za kandidatno listo 11.515 e) glasovalo proti kandidatni listi 386 O neveljavne glasovnice 341 Na kandidatni listi je bilo 21 delegatov. Izvoljeni so bili kandidati, ki so dobili naslednje število glasov: I. kandidat glasov 1.BUKOVIX'Janko 11.497 2. DVOJMOČ Anton 11.470 3. JAKO! ČIČ Martina 11.475 4. JAKŠA Zvone 11.499 5. JANČAN Peter 11.497 6. MARENTIČ Anton 11.498 7. MIRT Marjan 11.490 8. PERKO Jure 11.358 9. PUCELJ Nada 11.484 10 'RADOJČIČ Mladen 11.464 II. RADOJČ1Č Simo 11.479 12. SIMČIČ Jože 11.499 13. SIMONIČ Zvezdana 11.499 14. STEGNE Jože 11.473 15. ŠKRINJAR Jule 11.446 16. ŠUTEJVida 11.501 17. VOVK Tomaž 11.507 18. VRLIN1Č Rade 11.471 19. ZALOKAR Vera 11.488 20. ZUPANC Pankracij 11.462 21. ŽALEC Matjan 11.492 Občinska volilna komisija je na podlagi volilnih spisov ugotovila, da sta bila postopek o določitvi kandidatov in glasovanje o izvolitvi delegatov izvedena v skladu z zakonom in da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na kandidature oziroma na izid glasovanja. Črnomelj, dne 25.3. 1982 OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA Predsednik: ANTONIJA GELTAR, 1. r. Tajnik: ANTON ŠTEEANIČ, 1. r. Občina Krško 117. Na podlagi 95. člena Zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS št. 24 1149/79) in 7. člena odloka o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih (Uradni list SRS št. 7 477/80) je izvršni svet skupščine občine na seji dne 13.4. 1982 sprejel ODREDBO o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih skupščine občine Krško I Normalni delovni čas delavcev v občinskih upravnih organih traja ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih 8 ur, to je od 6. do 14. ure, ob sredah pa 10 ur, to je od 6. do 16. ure. Čas prihoda na delo je od 6. do 7. ure, obvezna prisotnost na delu pa od 7. do 14. ure. ob sredah od 7. do 16. ure. Uradne ure v upravnih organih so: - ponedeljek in petek: od 7. do 14. ure - sreda: od 7. do 16. ure. Sprejemna pisarna občinskih upravnih organov, prijavno -odjavna služba, matična služba, krajevni uradi imajo uradne ure praviloma vsak delovni dan od 7. do 14. ure, le ob sredah od 7. do 16. ure. Zakonske zveze se sklepajo vse delovne dni v rednem delovnem času, ob sobotah pa od 8. do 13. ure. II. Število obveznih ur v mesecu (delovna obveznost) mora vedno pokriti 42 -urni delovni teden. III. Če to zahteva interes službe, lahko funkcionar, ki vodi upravni organ, določi čas prihoda delavca na delo. IV. Kadar to narekuje značaj nalog upravnega organa, je treba zagotoviti ustrezno dežurno službo. O potrebi in obsegu dežurstva odloča funkcionar, ki vodi upravni organ. V. Način evidentiranja prihoda na delo in odhoda z dela ter obračuna ur je določen s posebnih- navodilom, ki ga izda predsednik izvršnega sveta. VI. Določbe te odredbe se smiselno lahko uporabljajo tudi za druge organe občine, če ni za posamezne teh organov z zakonom ali drugim predpisom določeno drugače. Ta odredba začne veljati 8. dan po dnevu objave v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 14-3/82 Datum: 13. 4. 1982 Predsednik izvršnega sveta VINKO BAH, dipl. ing.. I.r. Občina Novo mesto 118. Na temelju 17. člena Statuta občine Novo mesto in 38.. 137. ter 138. člena Zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije sklepamo udeleženci: 1. Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti 2. Samoupravne interesne skupnosti: Občinska skupnost otroškega varstva Novo mesto Občinska izobraževalna skupnost Novo mesto Občinska kulturna skupnost Novo mesto Občinska telesnokulturna skupnost Novo mesto Občinska skupnost socialnega skrbstva Novo mesto Občinska skupnost socialnega vrastva Novo mesto Občinska zdravstvena skupnost Novo mesto Občinska skupnost za zaposlovanje Novo mesto Občinska raziskovalna skupnost Novo mesto Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Območna samoupravna interesna skupnost za ptt promet Samoupravna stanovanjska skupnost občine Novo mesto Območna vodna skupnost Dolenjske Kmetijska zemljiška skupnost občine Novo mesto Samoupravna komunalna skupnost občine Novo mesto Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom občine Novo mesto Samoupravna interesna skupnost za pospeševanje kmetijstva občine Novo mesto Samoupravna interesna skupnost na preskrbovalnem območju Elektro Ljubljana Samoupravna interesna skupnost Llektrogospodarstva Slovenije 3. Krajevne skupnosti 4. Banke: Ljubljanska banka - Temeljna dolenjska banka, Jugobanka - Temeljna banka Ljubljana in Beogradska banka - Temeljna banka Ljubljana 5. Zavarovalna skupnost Triglav - Dolenjska območna skupnost Novo mesto 6. Medobčinska gospodarska zbornica za Dolenjsko, Novo mesto 7. Občinski svet zveze sindikatov Slovenije Novo mesto 8. Izvršni svet skupščine občine Novo mesto DOGOVOR O TEMELJIH DRUŽBENEGA PLANA OBČINE NOVO MESTO ZA OBDOBJE 1981 - 1985 1. člen Z dogovorom o temeljih družbenega plana občine Novo mesto opredeljujemo udeleženci naloge skupnega pomena, ki so pogoj za uresničitev ciljev in usmeritev družbenega plana občine. V zvezi s tem prevzemamo konkretne naloge, materialne in druge obveznosti ter ukrepe glede njihovega izvajanja. Področja, ki so temeljnega pomena za nadaljnji družbeni razvoj občine Novo mesto in na katerih se bodo dogovorjene naloge uresničevale, je skupščina občine Novo mesto opredelila v smernicah za pripravo družbenega plana občine Novo mesto za obdobje 1981 -1985: I. SKUPNI CILJI RAZVOJA TLR OSNOVNI KRITERIJI PRESTRUKTURIRANJA GOSPODARSTVA II. USTVARJANJE IN RAZPOREJANJE DOHODKA III. ZAPOSLOVANJE IV. EKONOMSKI ODNOSI S TUJINO V. UREJANJE PROSTORA VI. ZEMLJIŠKA POLITIKA VIL RAZVOJ GOSPODARSTVA 1. Kmetijstvo in predelava hrane 2. Industrija 3. Gozdarstvo 4. Gradbeništvo 5. Trgovina in preskrba 6. Gostinstvo in turizem 7. Drobno gospodarstvo Vlil. INFRASTRUKTURA 1. Energetika 2. Vodno gospodarstvo 3. PTT dejavnost 4. Železniško gospodarstvo 5. Javni cestni promet IX. STANOVANJSKO IN KOMUNALNO GOSPODARSTVO 1. Stanovanjsko gospodarstvo 2. Urejanje stavbnih zemljišč 3. Komunalno gospodarstvo X. RAZVOJ DRUŽBENIH DEJAVNOSTI 1. Otroško varstvo 2. Izobraževanje 3. Kultura 4. Telesna kultura 5. Socialno skrbstvo 6. Zdravstveno varstvo 7. Raziskovalna dejavnost XI. KRAJEVNE SKUPNOSTI XII. SKLADNEJŠI RAZVOJ OBČINE XIII. SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA XIV. DRUŽBENI SISTEM INFORMIRANJA XV. KONČNE DOLOČBE I. SKUPNI CILJI RAZVOJA TER OSNOVNI KRITERIJI PRESTRUKTURIRANJA GOSPODARSTVA 2. člen Udeleženci dogovora bomo v srednjeročnem obdobju 1981 1985 uresničevali naslednje skupne cilje: nadaljevali bomb z izgrajevanjem samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju družbene reprodukcije postopno bomo preusmerjali in prestrukturirali gospodarstvo v proizvodnjo in storitve, ki so razvojno in tehnološko intenzivne in imajo dolgoročne možnosti za ustvarjanje večjega dohodka ter zagotavljajo večjo učinkovitost celotnega družbenoekonomskega razvoja občine - pospeševali bomo realizacijo kapitalno intenzivnih investicij in omejevali delovno intenzivne investicije, kar velja še posebej za industrijo, ne velja pa za vlaganja v Suhi krajini zmanjševali bomo strukturna neskladja - pospeševali bomo proizvodnjo, ki je namenjena izvozu in ki ima vse pogoje za dolgoročen uspešen prodor na tuje trge - zagotavljali bomo kvalitetne dejavnike razvoja, kot so: večja produktivnost, ekonomičnost in rentabilnost dela skladnejša razmerja v delitvi dohodka, izboljševanje kadrovske strukture, varčevanje z energijo, večja delovna disciplina - razvijali bomo infrastrukturo v skladu s potrebami gospodarstva, osebnega in družbenega standarda ob upoštevanju realnih možnosti - povečevali bomo primarno proizvodnjo hrane družbenega in zasebnega sektorja, kar je pomembno za zagotovitev dobre preskrbe prebivalstva - pospeševali in krepili bomo potrebo po ekonomski oziroma zavarovalni zaščiti ter se zavzemali za optimalno zavarovanje družbenega in zasebnega premoženja - pospeševali bomo izrabo razpoložljivih rudnin kot osnove za nadaljnji razvoj gradbeništva (kamnitih agregatov, kremenčevih peskov in gline) ob upoštevanju rudarskih, urbanističnih in drugih zahtev zaposlovali bomo delavce, ki bodo zagotavljali večjo produktivnost dela in izboljševali kadrovsko strukturo večali bomo obseg družbeno načrtovane gradnje stanovani, predvsem za potrebe združenega dela in sočasno gradnjo vseh spremljajočih infrastrukturnih objektov ter objektov družbenega standarda - pospeševali bomo razvoj lastne razvojno-raziskovalne dejavnosti in uvajanje njenih dosežkov v prakso, kar naj bo ena od osnov za kvalitetnejši gospodarski in družbeni razvoj - hitreje bomo razvijali območje Suhe krajine in krajevne skupnosti, kijih s tem dogovorom opredeljujemo kot manj razvite - smotrno in racionalno bomo uporabljali prostor, ravnali z naravnimi dobrinami, varovali in izboljševali bomo človekovo okolje ter čuvali naravo - ustvarili bomo boljše pogoje življenja in dela kot dejavnika rasti produktivnosti dela - postopno bomo izenačevali pogoje dela in življenja med mestom in podeželjem, s tem da bodo socialne, komunalne in druge storitve približno enako dostopne v vseh krajevnih skupnostih - razvijali bomo drubženi standard, ki naj ima prednost pred osebnim zagotavljali bomo stalno krepitev obrambne sposobnosti. 3. člen Da bi zagotovili kvalitetno preobrazbo gospodarstva občine Novo mesto ter dosegli optimalnejši in skladnejši razvoj v srednjeročnem obdobju 1981 1985, sprejemamo udeleženci tega dogovora naslednje osnovne razvojne kriterije: a) Razvijanje skladnejše gospodarske strukture v naslednjih smereh: večja podpora nadaljnjemu razvoju primarnega sektorja, da bi omogočili boljšo preskrbo; prestrukturiranje sekundarnega sektorja v tehnološko zahtevnejšo ter razvojno in izvozno intenzivno proizvodnjo; pospešen razvoj terciarnega sektorja, zlasti trgovine, zdraviliškega turizma in storitvenih dejavnosti. Omenjene dejavnosti so prioritet-- ne in se bodo v naslednjem planskem obdobju hitreje razvijale. b) Usmerjanje organizacij združenega dela v bolj produktivno in zahtevnejšo proizvodnjo, z večjim deležem znanja in raziskovalnih dosežkov, ki ima dolgoročne pogoje za ustvarjanje višjega dohodka na zaposlenega in na vložena sredstva. Na novo zaposleni delavci bodo z uporabo nove tehnologije znatneje prispevali k povečanju produktivnosti. c) Proizvodni programi bodo v večji meri sloneli na razvojno-razis-kovalncm delu, na visoki stopnji avtomatizacije in večji udeležbi znanja. Razvojno-raziskovalno delo bomo razvijali in ustrezno stimulirali. S tem bomo zagotovili pospešen razvoj domače tehnologije in zmanjševali tehnološko odvisnost od razvitih dežel. Razvojno-razisko-valno delo se bo odvijalo v razvojnih oddelkih, ki se bodo izpopolnjevali in ustrezno povezovali z raziskovalnimi organizacijami. d) Usposabljanje in usmetjanje proizvodnje za izvoz kot trajne in dolgoročne razvojne usmeritve, ki ima za cilj večje in stabilnejše vključevanje našega gospodarstva v mednarodno delitev dela. Temeljni poudarek bo na kvalitetnih premikih, kot so: višja stopnja predelave, kompletne investicije, kvalitetnejše oblikovanje in prilagajanje specifičnim zahtevam trga. Posebno pozornost bomo posvetili ustreznejši regionalni usmeritvi, kjer bomo spodbujali zlasti sodelovanje z deželami v razvoju, hkrati pa na enakopravnejših osnovah krepili tudi odnose z razvitimi deželami. e) Usmerjanje in krepitev proizvodnje, ki bo zagotavljala gospodarno rabo surovin in energije. f) Nadaljnje zaposlovanje bo temeljilo na racionalnem zaposlovanju, izboljšanju kvalifikacijske strukture in povečanju produktivnosti dela. Takšno usmeritev narekujejo majhne rezerve delovne sile in usmeritev v intenzivno gospodarjenje. g) Investirati moramo v dejavnosti, ki bodo ustvarjale tolikšen dohodek, da bo z njim mogoče kriti tudi stroške družbene in gospodarske infrastrukture v zvezi z novim zaposlovanjem. Organizacije združenega dela, katerih razvojni programi bodo terjali hitro zaposlovanje, bodo morale preskrbeti sredstva za zagotovitev stanovanj za nove delavce in drugih infrastrukturnih objektov ter objektov družbenega standarda. Ekonomsko upravičenost naložb bomo preverjali tudi z omenjenega stališča. Organizacije združenega dela bodo pri pripravi dokumentacije za nove investicije upoštevale in zagotavljale tudi sredstva za reševanje stanovanjskih problemov za nove delavce, za vlaganja v komunalno infrastrukturo, v povečane zmogljivosti na področju družbenih dejavnosti, ob tem pa tudi sredstva za potrebno povečanje lastnih objektov družbenega standarda. Investicijska vlaganja bomo v večji meri usmerili v deficitarne dejavnosti v občini, kot so: proizvodnja in predelava hrane, trgovina in drobno gospodarstvo. h) Materialno osnovo združenega dela bomo izboljšali z ustrezno spremembo osnovnih razmerij v delitvi dohodka in čistega dohodka. Hitreje od dohodka bodo rastla sredstva za akumulacijo združenega dela, medtem ko bodo osebna, splošna in skupna poraba naraščale počasneje od rasti dohodka. i) Osebni dohodki zaposlenih se bodo gibali počasneje od rasti dohodka. Njihova stimulativna delitev bo osnovni spodbujevalec rasti produktivnosti. Nosilci družbenega planiranja v občini bomo te kriterije upoštevali pri investicijskih odločitvah, proizvodnih usmeritvah ter drugih odlo- c<3 ra h* o« Os fN O r- k i4 cn O Q sO rt Z < oi H cn 1$)LENJSKI LIST ŠT - 17 ^1707) 29. aprUa 1982 Vi H 73 > K> čitvah na področju ekonomske, socialne in prostorske politike. 4. člen Pri planiranju in vrednotenju investicijskih naložb bomo udeleženci dogovora uporabljali in upoštevali minimalne kvantitativne kriterije in merila iz dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981 - 1985. Banke bodo pri usmerjanju sredstev upoštevale poleg kriterijev tudi razvojne usmeritve iz tega dogovora, kjer dajemo prednost tudi vlaganjem v trgovino na drobno in v drobno gospodarstvo. II. USTVARJANJE IN RAZPOREJANJE DOHODKA 5. člen Udeleženci dogovora ugotavljamo, da je glede na doseženi gospodarski razvoj v občini ob upoštevanju dogovorjenih kriterijev razvoja v obdobju 1981-1985 mogoče doseči naslednje poprečne stopnje rasti: - družbeni proizvod 5 % - narodni dohodek 4,8 % - dohodek gospodarstva 4,9 % - dohodek zasebnega sektorja 3,3 % Ocena temelji na 2,5-procentni poprečni letni stopnji rasti zaposlovanja in 2,4-procentni rasti produktivnosti dela. 6. člen Udeleženci dogovora bomo v okviru svojih pristojnosti sprejeli ukrepe in aktivnosti za zagotovitev povečanja dohodka na osnovi hitrejšega uveljavljanja kvalitetnih dejavnikov razvoja ter ustreznih odnosov v delitvi dohodka. Zato si bomo podpisniki, dogovora prizadevali, da se bodo v politiki doseganja in razporejanja celotnega prihodka in dohodka v letih 1981-1985 oblikovala naslednja razmerja: - dosežena bo počasnejša rast sredstev za osebne dohodke, za zadovoljevanje skupnih potreb in splošnih družbenih potreb od rasti dohodka za 10 % letno, - ob počasnejši rasti drugih oblik porabe bo omogočena hitrejša rast sredstev za razširitev materialne osnove dela in sredstev rezerv, tako da se bo delež teh sredstev v dohodku povečal. S tem bodo ustvarjeni pogoji za postopno krepitev materialne osnove združenega dela. Ob 4,9-odstotni poprečni letni stopnji rasti dohodka ter 4,5-odstot-ni poprečni letni stopnji rasti skupne, splošne in osebne porabe bodo organizacije združenega dela iz gospodarstva občine ustvarile možnosti za 5,9-odstotno poprečno letno rast sredstev za akumulacijo, oziroma 7,0-odstotno poprečno letno rast sredstev za reprodukcijo. , 7. člen Na področju razporejanja čistega dohodka bomo podpisniki dogovora opredelili skupne osnove in merila delitve sredstev za osebne dohodke na osnovi rezultatov dela, pri čemer bomo upoštevali: a. funkcijsko odvisnost osebnega dohodka od skupnega prispevka delavca pri ustvarjenem dohodku na osnovi živega dela, inovatorstva, racionalizacije in podobno, b. definirano zahtevnost in doseženo kvaliteto dela, c. rast osebnih dohodkov v odvisnosti od dosežene produktivnosti dela, d. družbeno dogovorjeno raven socialne varnosti. Udeleženci dogovora bomo tako opredeljena razmerja na področju razporejanja dohodka vgradili v svoje plane ter se v okviru svojih pristojnosti in odgovornosti zavzemali za njihovo izvajanje. III. ZAPOSLOVANJE 8. člen Podpisniki dogovora se zavezujemo, da bomo pospeševali razvoj tehnološko intenzivne proizvodnje, ki bo v večji meri zmanjšala primanjkljaj delovne sile ter odvisnost gospodarstva občine od priliva delavcev s področja izven občine Novo mesto. V skladu s tem si bomo prizadevali, da bo znašala stopnja rasti zaposlovanja 2,5 % letno in da bomo pri tem upoštevali določila družbenega dogovora o kadrovski politiki občine Novo mesto, samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov, samoupravnega sporazuma o zagotavljanju minimalnih standardov za življenjske in kulturne pogoje pri zaposlovanju in družbeni dogovor o temeljih skupne politike zaposlovanja v Jugoslaviji. V obdobju 1981 - 1985 se bo v občini zaposlilo 580 novih delavcev, od tega iz območja občine Novo mesto 4380, iz sosednjih občin ter drugih republik pa 200 delavcev. Po pokritju naravnega odliva, ki bo znašal 2250 delavcev, se bo v planskem obdobju 1981 1985 število zaposlenih povečalo za 3.330 delavcev. Organizacije združenega dela. katerih razvojni programi bodo terjali hitrejše zaposlovanje od dogovorjenih okvirov, bodo morale prispevati več sredstev za zagotovitev stanovanj za nove delavce in izgradnjo infrastrukturnih objektov. Pri gradnji infrastrukturnih objektov, kijih bo potrebno graditi zaradi povečanega obsega zaposlovanja, se bodo organizacije združenega dela z ustreznim deležem sredstev vključevale v sofinanciranje na osnovi konkretnih samoupravnih sporazumov. 9. čien Prednostne panoge v okviru industrije: proizvodnja avtomobilov, stanovanjskih prikolic in opreme, kemično-farmacevtska industrija, del elektronske industrije (profesionalna elektronika), proizvodnja izolacijskih materialov na osnovi steklenih vlaken, lesna in druge industrije na bazi lastnih surovin v okviru surovinskih možnosti, bodo lahko povečale število zaposlenih za nove programe. Število zaposlenih bodo povečale tudi organizacije združenega dela s področja turizma in gostinstva, trgovine in drobnega gospodarstva. Poleg organizacij združenega dela iz navedenih panog bodo lahko povečale število zaposlenih še tiste organizacije združenega dela, ki zagotavljajo dohodek na zaposlenega nad doseženim poprečjem -svoje panoge in poprečjem občine, ki bodo prispevale k zboljšanju devizne bilance in ki bodo prispevale k odpravljanju strukturnih neskladij v občini. Organizacije združenega dela v tekstilni industriji števila zaposlenih delavcev ne bodo povečevale, ravno tako tudi ne ostale organizacije združenega dela. Nova delovna mesta bomo odpirali tudi v Suhi krajini in krajevnih skupnostih, kijih opredeljujemo kot manj razvite. Podpisniki dogovora bomo skrbeli za tako politiko usmeijenega izobraževanja, štipendiranja in strokovnega usposabljanja, ki bo zagotavljala višjo izobrazbeno strukturo zaposlenih, predvsem tehničnih kad- IV. EKONOMSKI ODNOSI S TUJINO 10. člen Udeleženci tega dogovora: organizacije združenega dela, Medobčinska gospodarska zbornica za Dolenjsko, Ljubljanska banka-Temeljna dolenjska banka, Beogradska banka -Temeljna banka Ljubljana, Jugo-banka-Temeljna banka Ljubljana ter izvršni svet občinske skupščine Novo mesto soglašamo, da je usposabljanje in usmerjanje proizvodnje za izvoz trajna in dolgoročna razvojna usmeritev in da je končni cilj večje in stabilnejše vključevanje našega gospodarstva v mednarodno delitev dela. Nadaljnji pospešeni izvoz bomo udeleženci dosegli z naslednjimi aktivnostmi: a) pospeševanjem sodobnih oblik poslovanja s tujimi poslovnimi partnerji na osnovi dolgoročne proizvodne kooperacije, ki bo temeljila na skupnih programih in skupnih vlaganjih, poslovnotehničnem sodelovanju in drugih oblikah dolgoročnega sodelovanja; b) aktivnim vključevanjem v mednarodno menjavo in delitev dela, kjer bo glavni poudarek na kvalitetnih premikih, kot so: višja stopnja predelave na osnovi domačih surovin, znanja in tehnologije, kompletne investicije, kvalitetnejše oblikovanje in prilagajanje specifičnim zahtevam trgg; c) ustrezno regionalno usmeritvijo, kjer bomo razširjali zlasti sodelovanje z deželami v razvoju, hkrati pa na enakopravnejših osnovah krepili tudi odnose z razvitimi deželami: d) stimuliranjem pospeševanja izvoza, ki ima za cilj pokrivati uvoz in vlaganja v proizvodnjo, ki se usmerja pretežno v izvoz. 11. člen Podpisniki tega dogovora bomo zagotovili take pogoje gospodarjenja, da bo na področju izvoza blaga in storitev dosežena v obdobju 1981 1985 9-odstotna poprečna realna letna stopnja rasti. Možnosti uvoza blaga in storitev bodo odvisne od uresničevanja z usklajenimi plani sprejetih izvoznih obveznosti. Organizacije združenega dela občine Novo mesto bodo v obdobju 1981 - 1985 povečevale uvoz blaga in storitev z 2-odstotno poprečno letno realno stopnjo rasti. V. UREJANJE PROSTORA Podpisniki dogovora: Zavod za družbeno planiranje Novo mesto. Občinska raziskovalna skupnost Novo mesto, komunalna in ostale organizacije združenega dela. krajevne skupnosti, Območna vodna skupnost Dolenjske, Samoupravna komunalna skupnost občine Novo mesto, Samoupravna stanovanjska skupnost občine Novo mesto ter ostale samoupravne interesne skupnosti, Medobčinska gospodarska zbornica za Dolenjsko, ljubljanska banka -Temeljna dolenjska banka ter izvršni svet občinske skupščine Novo mesto, bomo v obdobju 1981 - 1985 izvršili naslednje naloge: 12. člen Strategija in načini urejanja prostora Skladnost razvoja, smotrno uporabo površin, varstvo okolja, naravne in kulturne dediščine bomo zagotavljali z izdelavo prostorskega vidika srednjeročnega in dolgoročnega družbenega plana, urbanističnih prostorskih dokumentov, urbanističnih izvedbenih dokumentacij, posebnih urbanističnih dokumentacij, z urbanističnimi redi in z različnimi stopnjami varovanja na-. ravnih in kulturnih spomenikov. Urbanistično prostorsko dokumentacijo bomo izdelovali za tista področja, kjer predvidevamo največji razvoj, ter za področja, ki zaradi svoje funkcije ali stopnje urbanosti zahtevajo ekonomsko, socialno, funkcionalno in estetsko najbolj usklajene rešitve. Izvedbene urbanistične dokumentacije bomo izdelovali na področjih, kjer je osnovna namembnost že opredeljena in kjer načrtujemo izgradnjo komunalnih naprav. V tako urejena področja bomo usmerjali gradnjo stanovanj, izgradnjo oskrbnih in storitvenih dejavnosti ter kapacitete turizma in industrije. S posebnimi dokumentacijami bomo urejali prostor, ki zahteva glede varstva kulturnih in naravnih spomenikov poseben varstveni, organizaeijsko-tehnični pristop. Izdelavo posebnih urbanističnih dokumentov bomo usmerjali tako. da se bomo vključevali v regionalne in medrepubliške programe. Z urbanističnimi redi bomo urejali prostor na področjih, kjer izdelava drugih urbanističnih dokumentov ni predvidena. Urbanistične rede homo priredili potrebam načrtovanega razvoja prostora ter funkciji posamičnih krajev v mreži naselij. Z različnimi stopnjami varstva naravne in kulturne dediščine bomo usmerjali razvoj m varovali pred negativnimi vplivi tiste naravne in kulturne spomenike, ki imajo zaradi svoje naravne izvirnosti, vrednosti krajinskih, etnoloških, umetnostnozgodovinskih ali spomeniških vrednost poseben znanstveni, kulturno-vzgojni. ekološki ali krajinsko-pbl-ikovalski pomen. 13. člen Področja, ki jih bomo urejali z urbanistično prostorsko dokumentacijo. Z urbanistično prostorsko dokumentacijo bomo urejali kunkeijska območja urbanih centrov in podcen- STRAN 80 100 I22MIDŽTUJI8 SKUPŠČINSKI DOLENJSKI LIST ŠTEVILKA 11 trov. Funkcijska območja bomo v načelu obravnavali kot celoto, upoštevajoč pri tem medsebojne povezave in specifiko posameznih območij. Z urbanističnimi ali urbanistično dispozicijskimi načrti bomo urejali naslednja območja: - Dolenjske Toplice - Šmarjeta in Šmarješke Toplice - Otočec - Straža - Prečna - Šentjernej - Žužemberk Razen navedenih urbanističnih načrtov, ki jih bomo izdelali na novo, bomo obnovili, dopolnili in razširili urbanistični načrt Novega mesta in za te potrebe izdelali nekatere sekcijske študije (študija toplar-niškega ogrevanja, študija javnega cestnega transporta itd.). 14. člen Področja, kjer bomo izdelovali izvedbeno urbanistično dokumentacijo Izvedbeno urbanistično dokumentacijo bomo izdelovali za dele funkcijskih območij, kjer je bila raba prostora že opredeljena. Z njo bomo usmerjali izgradnjo družbenih stanovanj, storitvenih in oskrbnih dejavnosti in industrije na tista področja, ki smo jih namensko že opredelili. Izvedbena urbanistična dokumentacija bo usklajevala sociološke, ekonomske, vizualno-estetske in tehnične elemente in pripravljala temelje za družbene dogovore in samoupravne sporazume za izgradnjo posamičnih območij. Zazidalne načrte bomo izdelali za naslednja območja: - Dolenjske Toplice - Otočec - Dvor - Češča vas - Stopiče - Šentjernej (dopolnitev in sprememba) - Škocjan - Žužemberk - Cikava (industrijsko-obrtna cona) - Romsko naselje Žabjek - Bršljin (ureditveno-zazidalni načrt) - Straža - Regerča vas 1 - Mrzla dolina I Za nekatera manjša naselja ali dele naselij bomo izdelali zazidalne načrte s poenostavljeno vsebino. Vso izvedbeno urbanistično dokumentacijo bomo izdelovali tako, da bo možna postopnost tako glede finančnih in tehničnih možnosti in prilagojeno komunalnemu urejanju zemljišč. 15. člen Področja, ki jih bomo urejali s posebno urbanistično dokumentacijo S posebnimi urbanističnimi dokumentacijami bomo urejali področja, ki zahtevajo zaradi svojega kulturnozgodovinskega ali krajinskega pomena poseben družbeno-organizacij-ski ali znanstveno-tehnični pristop. S takimi dokumentacijami, ki bodo združevale elemente akcijskega in ureditvenega načrta, bomo urejali: - historično mestno jedro Novega mesta - področje Starih žag - območje Žumberak - Gorjanci 16. člen Urbanistični redi Urbanistične rede bomo preoblikovali tako, da bomo pomembnejšim naseljem določili smeri in obseg razvoja, ter stopnjo opremljenosti s komunalnimi napravami in oskrbnimi dejavnostmi. Za ostala naselja bomo oblikovali skupna načela in smernice za izgradnjo, ki bodo služile kot instrument usmerjanja gradenj na teh področjih. 17. člen Varstvo naravne in kulturne dediščine Naloge varstva naravnih in kulturnih spomenikov se bodo usmerile v aktivno varovanje naravnih in kulturnih spomenikov pred negativnimi vplivi drugih porabnikov prostora. V ta namen bomo varovali področja, ki imajo zaradi svoje naravne izvirnosti, vrednosti, krajinskih, etnoloških, umetnostno-zgodovinskih ali spomeniških vrednosti izrazit znanstveni, kulturno-vzgojni, ekološki, krajinsko-oblikovalni ali rekreacijski pomen z naslednjimi stopnjami varstva: - najstrožja varstvena stopnja (I) - stopnja krajinskega varstva (II) - stopnja urbanističnega varstva (111) Z najstrožjo stopnjo varstva bomo varovali: - dolino Starih žag - neposredni varstveni pas reke Krke - prizorišča zgodovinskih dogodkov NOB na Gorjancih - prizorišča zgodovinskih dogodkov NOB na Rogu - pragozdne rezervate: Pečke, Trdinov vrh, Ravna gora, Rog, Ro-žeška in Podsteniška koliševka, Kobile - naravne spomenike: lehnjakovi pragovi na Krki, izvir Temenice v Vrhpeči, izvir Šice v Slepi dolini, presihajoči izvir Minutnik - kulturne spomenike: železarna na Dvoru (kompleks) S stopnjo krajinskega varstva bomo varovali: - ožji varstveni pas doline reke Krke - gorski predel območja Gorjancev - kraško polje Globodol - parkovne gozdove: Portovald, Ragov log, gozd na desnem bregu reke Krke med Dolenjo vasjo in gradom Struga, gozd na Cvingerju in gozd severno od Dolenjskih Toplic, gozd pri Šmarjeških Toplicah - vplivna območja kulturnih spomenikov: Zafara - Cvibelj nad Žužemberkom, grad Žužemberk, grad Soteska, grad Stari grad, grad Otočec in Struga, grad Prežek, grad Gracarjev turn, grad Hmeljnik, Kartuzija Pleterje, Trška gora, Veliki in Mali Vinji vrh, Cerovec nad Dolenjskimi Toplicami, Gornji Kotr Gradišče nad Mirno pečjo, Kočevske poljane, Koglo, Mačkovec pri Dvoru, Mali Rigelj, Meniška vas, Pangrč grm, Podturn, Potov vrh, Slape, Dvor, Soteska, Stopno, Stranska vas, Šentjurij, Tolsti vrh, Velike Brusnice, Veliki Pod-ljuben, Vinkov vrh, Mihovo, Vrhovo, Otok, Čadraže, Loška vas, Gradišče pri Šentjerneju, Mačkovec pod Trško goro, Stranska vas pri Žužemberku, Graben; - naselja: Bela cerkev, Javorovica, Dvor, Jama, Ostrog, Cadraže, Šmarjeta, Orehek, Uršna sela, Trška gora, Zdinja vas, Karteljevo, Prapro-če, Poljane. S stopnjo urbanističnega varstva bomo varovali: - Novo mesto kot spomenik I. kategorije, Za staro mestno jedro bomo izdelali načrt prenove, - Žužemberk, Šentjernej, Dolenjske Toplice, Šmarješke Toplice in Otočec. Kot arheološka najdišča bomo varovali področja, ki se pomembna v slovenskem merilu, nakatera med njimi pa presegajo nacionalni okvir. Področja varovanja so naslednja: Cvinger v Dolenjskih Toplicah, Novo mesto, Marof - Mestne njive, kompleks Bela Cerkev - Šmarjeta z naselbino na Vinjem vrhu, grobišče Mihovo, gradišče in gomile na Vinkovem vrhu pri Dvoru, antične loka-litete: Groblje - Ostrog, Šmihel pri Žužemberku. Vse arheološke spomenike varujemo s tremi stopnjami varstvenih režimov: od najstrožje, ki zahteva izključno spomeniško funkcijo (raba se ne spreminja, prezentacija) do najblažjega, ki zahteva le strokovni nadzor ob spremembi s tem, da rešimo podatke o sestavi zaščitenega objekta. 18. člen Bilanca površin Z navedenimi ukrepi prostorskega urejanja bomo urejali prostor tako, da bomo preprečili nenačrtno rast naselij, nesmotrno porabo kmetijskih površin, zaščitili naravne in kulturne spomenike in usmerjali medsebojne odnose porabnikov prostora v smislu sprejetih usmeritev. Namembnost površin bomo spreminjali, kot prikazuje tabela: 19. člen Za področje izdelave urbanističnih dokumentov, agrarnih operacij in drugih posegov v prostor bo Geodetska uprava občinske skupščine Novo mesto izdelala temeljne geodetske načrte, karte in potrebno geodetsko prostorsko dokumentacijo. VI. ZEMLJIŠKA POLITIKA Podpisniki dogovora: organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, Kmetijska zemljiška skupnost občine Novo mesto, Območna vodna skupnost Dolenjske, ostale samoupravne interesne skupnosti, Poslovna skupnost za razvoj kmetijstva in živilske industrije Slovenije, Medobčinska gospodarska zbornica za Dolenjsko, Ljubljanska banka - Temeljna dolenjska banka ter izvršni svet skupščine občine Novo mesto, bomo v obdobju 1981 - 1985 izvršili naslednje naloge: 20. člen Kmetijska zemljišča, ki so po svojih danostih primerna za uporabo sodobne tehnologije v kmetijski proizvodnji in so temeljna materialna baza za pridobivanje hrane, bomo zavarovali pred drugimi porabniki zemljišč. Stanovanjsko gradnjo bomo dolgoročno usmerjali, kjer je to le mogoče, na slabša kmetijska in gozdna zemljišča. Infrastrukturne objekte in nove industrijske in obrtne cone bomo praviloma locirali na zemljiščih, ki so manj primerna za kmetijsko proizvodnjo. 21. člen Da bi očuvali najboljše kmetijske površine za kmetijsko proizvodnjo in dosegli čim večjo stopnjo samooskrbe v občini, bomo zavarovali pred nadaljnimi posegi predvsem sklenjena kmetijska zemljišča, kot so: desni breg reke Krke med Vavto vasjo in Srebrničami, dolina Sušice in Crmošnjice v Dolenjskih Toplicah, Mirnopeška dolina, Globodol, okolica Bajnofa, okolica Slatnika, Prečenska kotlina, nižinska zemljišča pri Šmarjeti in Škoq'anu ter Šentjcrnejsko polje. V obdobju 1981 - 1985 bomo zmanjšali obdelovalne kmetijske površine za 105 hektarjev. 22. člen Zmanjševanje kmetijskih površin bomo nadomeščali s površinami. Šifra Način rabe Stanje 1980 Bodoča raba površin (1985) prostora površ. ha % Zmanj. ali Bod. vel. ha % Indeks 9000 povečanje obdel. kme. 25984 34,2 - 105 25879 28,4 99,5 zemljišča 9001 neobdel. km. 5144 6,8 752 4392 5,7 85,4 zemljišča 901 gozdna zem. 40951 54,0 + 210 41161 54,2 100,5 9020 območja naselij s pos. funkc. 2195 2,9 + 251 2446 3,2 111,4 903 površina voda 350 0,4 ± 0 350 0,4 100,0 9040 območja tras. kom. naprav 1009 1,3 + 362 1371 1,8 135,8 9051 odlag. odpad. 10 0,0 ±- 0 10 0,0 100,0 9052 nerod, površ. 208 0,2 ± 0 208 0,0 100,0 90600 pridob. rudnin 14 0,1 + 18 32 0,15 228,5 90610 varst. pas. črpal. 4 0,0 + 4 8 200,0 9063 obm. varstva nar. in kulturne ded. 20 0,1 + 12 32 0,15 160,0 Skupaj 75889 100,0 ± 0 75889 100,00 100,0 DOLENJSKI LIST ŠT - 17 (1707) 29. aprila 1982 STRAN 29 pridobljenimi z melioracijami. V obdobju 1981 — 1985 bomo s hidromelioracijami usposobili 475 ha zemljišč na območju Grobeljske gmajne, Mokrega polja ter Dobruške vasi in Mršeče vasi. Agromelioracijska dela bomo izvajali na 235 ha. Za izvedbo agrarnih operacij bomo vložili 47,8 mio din. Pri financiranju bodo sodelovali Kmetijska zemljiška skupnost občine Novo mesto, Poslovna skupnost za razvoj kmetijstva in i živilske industrije Slovenije, Območna vodna skupnost Dolenjske in banke. VII. RAZVOJ GOSPODARSTVA 1. Kmetijstvo in predelava hrane Podpisniki dogovora: Kmetijska zadruga Krka Novo mesto. Kmetijska zadruga Žužemberk, Skupnost za psopeševanje kmetijstva občine Novo mesto, Emona ribarstvo Ljubljana, Dolenjski veterinarski zavod, Zavarovalna skupnost Triglav - Območna skupnost za Dolenjsko, Poslovna skupnost za razvoj kmetijstva in živilske industrije Slovenije, Medobčinska gospodarska zbornica za Dolenjsko, Ljubljanska banka -Temeljna dolenjska banka, izvršni svet občinske skupščine Novo mesto, bomo v obdobju 1981 1985 izvršili naslednje naloge: 23. člen S pospeševanjem kooperacijske proizvodnje in povečanjem proizvodnje na družbenih zemljiščih bomo v letu 1985 dosegli naslednjo tržno proizvodnjo: valne skupnosti za koruzo in pšenico, eno sadjarsko skupnost, več vinogradniških skupnosti (ki bodo zajele 70 ha vinogradov), 35 živinorejskih skupnosti ter 50 strojnih skupnosti, - zajeli v kooperacijsko rejo piščancev 6 usmeijenih kmetij, kjer bo to njihova dopolnilna dejavnost, - uvajali kot dopolnilno dejavnost na usmerjenih kmetijah kmečki turizem, - zavzemali se za zavarovanje kmetijske proizvodnje in pospeševanje zavarovanja, zlasti v kooperantskih, kreditnih in drugih razmerjih z zasebnimi kmetijskimi proizvajalci. Kooperacijska proizvodnja bo zasnovana na sovlaganjih sredstev in dela ter na riziku kmetijskih organizacij in zasebnih kmetovalcev. Za realizacijo kooperacijske proizvodnje bomo vložili sredstva v višini 160 mio din, pri čemer bodo znašala sredstva kmetov 40 %, sredstva Poslovne skupnosti za razvoj kmetijstva in živilske industrije Slovenije 10 % in bančni krediti 50 %. Združeno delo bo v skladu s samoupravnim sporazumom združevalo sredstva v samoupravni interesni skupnosti za pospeševanje kmetijstva za financiranje pospeševalne službe in uvajanje novih tehnologij v kmetijstvo. Dolenjski veterinarski zavod se bo vključil v prizadevanja pri pospeševanju živinorejske proizvodnje in se bo v ta namen dohodkovno povezal s temeljnimi združenimi organizacijami. Proizvodnja v letu 1985 posest. Vrsta proizvoda Enota mere Skupaj Na družb. mleko hi 131.800 9.800 mlado pitano govedo t 1.880 424 teleta za klanje kom 2.500 400 prašiči t 2.080 - piščanci-pohanci t 675 - v pšenica t 490 250 koruza t 1.520 1.020 krompir t 2.325 405 grozdje t 2.000 jabolka t 453 45 3 Z doseženim obsegom tržne proizvodnje bomo imeli leta 1985 po pokritju potreb v občini presežke pri mleku, govedu in krompirju. 24. člen Povečano tržno proizvodnjo bomo dosegli z vključevanjem večjega števila kmečkih gospodarstev v kooperacijsko proizvodnjo, za kar je potrebno okrepiti pospeševalno službo pri kmetijskih zadrugah. Število pospeševalcev se bo od sedanjih 5 povečalo na 11. Samopravna interesna skupnost za pospeševanje razvoja kmetijstva bo zagotovila sredstva za delovanje pospeševalnih služb pri kmetijskih zadrugah v višini 3,5 mio din ietno. S pospeševanjem kmetijske proizvodnje in uveljavljanjem kooperacijskih odnosov bomo: povečali porabo gnojil od 57 kg čistih hranil na 1 ha v letu 1979 na 100 kg v letu 1985, povečali obseg izmenjave semen, pšenice, koruze, in krompirja za več kot 100% v letu 1985 v primerjavi z letom 1979, - v občini ustanovili 4 pridelo- 25. člen Obseg površin za družbeno kmetijsko proizvodnjo se v tem srednjeročnem obdobju ne bo povečal. Z vlaganji za izboljšanje rodovitnosti zemljišč, s prestrukturiranjem kmetijske proizvodnje ter s posodobitvijo kmetijske mehanizacije bomo povečali pridelovanje koruze, hmelja in jabolk. Živinorejsko proizvodnjo bomo prilagodili količinam domače hrane. Za realizacijo programa tržne proizvodnje na družbenih površinah bomo modernizirali hleve v Jurki vasi, zgradili sušilni center žita v Šentjerneju, meliorirali zemljišča v Grobljah in Vrhu pri Škocjanu na površini 180 ha, obnovili 18 ha sadovnjakov na Brezovici in Strugi, obnovili 25 ha hmeljišč v Šentjerneju, nabavili dopolnilno kmetijsko opremo. 26. člen Razvoj primarne kmetijske proizvodnje terja uresničitev programa izgradnje predelovalnih in skladiščnih zmogljivosti, kot so: - komunalna mlekarna na Bajno-fu z zmogljivostjo 100.000 litrov mleka na dan v vrednosti 80 mio din. Nosilec investicije so Ljubljanske mlekarne Ljubljana, ki bodo vložile skupaj s kmetijskimi zadrugami Dolenjske 50 % sredstev, ostalo pa bodo bančni krediti; - hladilnica in predelovalnica mesa v Novem mestu, ki bo zgrajena z združevanjem sredstev združenega dela in uporabnikov objekta. KZ Krka Novo mesto se bo vključila v samoupravno sporazumevanje za izgradnjo objekta. Nosilec sporazumevanja bo izvršni svet občinske skupščine Novo mesto. - skladišče pri tovarni močnih krmil v Bršljinu z zmogljivostjo 4.500 ton v vrednosti 20 mio din. Za izboljšanje odkupa od zasebnih kmetov, posebej tistih, ki jih vključujemo v kooperacijsko proizvodnjo, in za boljšo preskrbo kmečkega prebivalstva, bosta kmetijski zadrugi pripravili dokumentacijo in začeli graditi zbirna skladišča v Mirni peči, Šentjerneju, Škocjanu, Šmihelu in Žužemberku in v Hinjah. S posodobitvijo obstoječih trgovin s kmetijskim repromaterialom in z drugimi artikli bosta kmetijski zadrugi zagotavljali boljšo preskrbo kmečkega prebivalstva. 27. člen Da' se zagotovi boljša oskrba tržišča s postrvjim mesom, bo Emona ribarstvo Ljubljana zgradilo do leta 1985 novo ribogojnico v Suhi krajini z zmogljivostjo 300 ton tržnih postrvi letno. Predračunska vrednost investicije je 43 mio din. 2. Industrija 28. člen Gospodarski razvoj občine bo v obdobju 1981-1985 slonel na razvoju industrije. Visoka vlaganja v avtomobilsko indistrijo in proizvodnjo bazičnih farmacevtskih proizvodov bodo po letu 191 dajala gospodarske učinke, ki se bodo pokazali predvsem v povečani produktivnosti, večji reprodukcijski sposobnosti in povečanem izvozu. Razvojni programi, ki se bodo pripravljali in izvajali v naslednjih letih, bodo usklajeni z razvojnimi usmeritvami gospodarstva v SR Sloveniji, gibali se bodo v okviru dogovorjenih investicijskih kriterjev in ob znatno večjem deležu lastnih ali združenih sredstev investitorjev. Organizacije združenega dela, ki že sedaj izvažajo znaten delež svojih proizvodov: Industrija motornih vozil Novo mesto, Tovarna zdravil Krka Novo mesto, Novoles Straža, Novoteks Novo mesto, Labod Novo mesto. Tovarna obutve Novo mesto, Iskra TOZD i iz občine Novo mesto in SGP Pionir Novo mesto, bodo tudi v naslednjih letih povečale obseg izvoza. Podpisniki dogovora: temeljne in druge organizacije združenega dela s področja industrije, Medobčinska gospodarska zbornica za Dolenjsko, Ljubljanska banka - Temeljna dolenjska banka, Beogradska banka -Temeljna banka Ljubljana, Jugobanka - Temeljna banka Ljubljana, izvršni svet občinske skupščine Novo mesto, sprejemamo za obdobje 1981-1985 naslednje naloge in obveznosti: 29. člen Industrija motornih vozil bo v letu 1981 zaključila začete investicije in povečevala proizvodnjo, tako da bo v letu 1982 proizvedla 112.000 osebnih avtomobilov, 35.000 prikolic in 5.000 dostavnih vozil. Izvršila bo priprave za povečanje obsega proizvodnje na 250.000 osebnih avtomobilov, 50.000 avtomobilskih prikolic in 10.000 dostavnih vozil, oziroma na obseg, ki bo dogovorjen med proizvajalci cestnih motornih vozil v SR Sloveniji. Tovarna zdravil Krka bo v letu 1981 zaključila začete investicije v proizvodnjo bazičnih farmacevtskih surovin (program 64). Do konca leta 1982 bo usposobila obrat za proizvodnjo izolacijskih materialov na osnovi steklenih vlaken. V sestavu te investicije je tudi izgradnja industrijskega tira za potrebe tovarne. Nova vlaganja v povečanje bazne in farmacevtske proizvodnje, kot so: tabletni obrat, obrat za fermentacijo, obrat za ekstrakcijo zdravilnih zelišč, bodo začeta v drugi polovici srednjeročnega obdobja. Temeljne organizacije združenega dela Iskra načrtujejo preusmeritev proizvodnje na nove in sodobnejše elemente in znatno povečanje obsega proizvodnje. Iskra - TOZD Ela Novo mesto bo v letu 1981 začela graditi proizvodni obrat na novi lokaciji. Isrka - TOZD Keramični kondenzatorji Žužemberk bo začela graditi obrat za proizvodnjo večslojnih keramičnih kondenzatorjev. Iskra TOZD HIPOT Šentjernej bo preusmerila velik del proizvodnje potenciometrov na keramični program za profesionalno elektroniko, osvojila bo proizvodnjo hibridnih debcloplastnih vezij ter razvila in uvedla v proizvodnjo kazalnike s tekočimi kristali. Iskra - TOZD Upori Šentjernej pripravlja proizvodnjo debeloslojnih hibridnih vezij. Iskra TOZD Tovarna napajalnih naprav Novo mesto bo na novi lokaciji na Cikavi začela graditi novo tovarno profesionalnih in večnamenskih napajalnih naprav za potrebe telekomunikacij, računalništva, avtomatizacije v industriji, prometu in energetiki. Novoles Straži bo vlagal v posodabljanje proizvodnje ter izvršil priprave za izgradnjo nove tovarne pohištva. Razširjal bo asortiment proizvodov s poudarkom na izvozu. Kremen Novo mesto bo zgradil obrat za proizvodnjo ognjevarnih mas, s čimer bo za del svojih proizvodov dosegel višjo stopnjo predelave. Novoteks Novo mesto bo z vlaganji v posodobitev tehnologije in odpravo ozkih grl povečal obseg proizvodnje in se močneje usmeril v izvoz. Z dograjevanjem lastne maloprodajne mreže bo dosegel boljšo prodajo svojih proizvodov na domačem tržišču. Labod v Novem mestu ne bo povečeval obsega proizvodnje in ne predvideva vlaganj. Tovarna obutve Novo mesto v naslednjih letih ne bo povečevala obsega proizvodnje z novimi vlaganji. Opekarna Zalog bo pripravila program za sanacijo proizvodnje opečnih izdelkov. Strešnik IGM Dobruška vas bo vlagal v razširitev in modernizacijo osnovne proizvodnje in nadaljnjo finalizacijo barvnih betonskih izdelkov na bazi lastne surovine. 30. člen 3. Gozdarstvo Gozdnogospodarski načrti predvidevajo na območju novomeške občine letno okoli 170.000 ,m3 poseka, od tega 57.300 m3 iglavcev. Struktura sortimenta v obdobju 1981 — 1985 bo naslednja: Večji porabniki kamenitih agregatov: Cestno podjetje, SGP Pionir in Novograd, bodo izmed sebe določili nosilca za odprtje centralnega kom-noloma z letno zmogljivostjo 500.000 m3 agregatov. Do konca leta 1981 bodo izvedli vsa pripravljalna dela. Ko bo kamnolom dosegel proizvodnjo, ki bo pokrivala celotne potrebe po agregatih v občini, bomo prenehali eksploatirati kamnolome, s katerimi upravljajo krajevne skupnosti. 5. Trgovina in preskrba Podpisniki dogovori: Trgovske organizacije Kmona Dolenjka Novo mesto, Mercator - TOZD Standard Novo mesto, Novotehna Novo me- Vrsta lesa Les za Celulozni Les mehansko les za predelavo iverke Iglavci 144.0 16,7 — Listavci 165,5 101,7 22,5 SKUPAJ 309,5 118,4 22,5 Drogovi Drva in ostali les 44,5 24,7 69.2 29.5 29.5 neto 000 . m3 Skupaj 205,2 343,9 549,1 Gozdno gospodarstvo Novo mesto bo v srednjeročnem obdobju obnovilo 114 ha gozdov. Nega gozdov bo zajela 984 ha gozdov. Povečano redčenje bodo izvajali na 145 ha. Melioracija bo zajela 51 ha, pogozdili pa bodo 10 ha negozdnih površin. Približno polovico vlaganj v gozdove na območju novomeške občine je predvidenih v Suhi krajini. Največji uporabniki lesa v občini: Industrija motornih vozil, Novoles in SGP Pionir, bodo z Gozdnim gospodarstvom sklenili sporazum o razdelitvi lesne mase. Kmetijska zemljiška skupnost in Gozdno gospodarstvo bosta na opuščenih kmetijskih površinah, ki niso primerne za sodobno kmetijsko proizvodnjo, ter na gozdnih površinah namensko vzgajala celulozni les. Tovarna celuloze „Duro Salaj” Krško se bo vključila v akcijo vzgoje celuloznega lesa na teh površinah. 4. Gradbeništvo Podpisniki dogovora: SGP Pionir Novo mesto, Cestno podjetje Novo mesto. Vodnogospodarsko podjetje Novo mesto, Medobčinska gospodarska zbornica za Dolenjsko, l jubljanska banka - Temeljna dolenjska banka in izvršni svet občinske skupščine Novo mesto bomo v obdobju 1981 1985 izvajali naslednje naloge: 31. člen SGP Pionir bo nosilec integracije gradbenih organizacij in izvajalcev zaključnih del v gradbeništvu na Dolenjskem. Ob povezovanju gradbenih organizacij, predvsem tistih, ki opravljajo zaključna dela v gradbeništvu, bo zagotavljal, da se zmogljivosti za izvajanje stroritev občanom ne bodo zmanjšale. SGP Pionir bo posodabljal gradbeno- mehanizacijo in vozni park. Pripravil bo dokumentacijo in začel graditi obrate žage, mizarstva in vzdrževalnega obrata na novi lokaciji. Z usmeritvijo na tuja tržišča bo znatno povečal izvoz svojih storitev. Cestno podjetje in Vodnogospodarsko podjetje bosta posodabljali gradbeno mehanizacijo in vozni park. sto, KZ Krka Novo mesto, KZ Žužemberk, Šolski center za gostinstvo Novo mesto, krajevne skupnosti, BTC Ljubljana TOZD Skladišča Novo mesto, Medobčinska gospodarska zbornica za Dolenjsko, Ljubljanska banka Temeljna dolenjska banka, Jugobanka Temeljna banka Ljubljana, Beograjska banka - Temeljna banka Ljubljana, občinski svet Zveze sindikatov in izvršni svet občinske skupščine Novo mesto bomo v obdobju 1981 -1985 izvršili naslednje naloge: 32. člen Preskrba prebivalstva pa tudi preskrba združenega dela s področja proizvodnje z reprodukcijskimi materiali v občini je slaba. Da bi izboljšali preskrbo prebivalstva in oskrbo z repromateriali, bomo omogočili proizvodnim in trgovskim organizacijam, da zgradijo v Novem mestu svoje prodajalne. Trgovske organizacije, nosilke preskrbe, bodo v okviru Medobčinske gospodarske zbornice za Dolenjsko v sodelovanju s sveti potrošnikov uskladile svoje načrte razvoja trgovske mreže. Pri usklajevanju bodo udeleženci upoštevali naslednja stališča: maloprodajne mreže trgovin ne smemo siromašiti z zapiranjem obstoječih maloprodajnih mest, razen v primerih, ko z zgraditvijo novih ali z adaptacijo obstoječih trgovin v tolikšni meri povečamo prodajne površine, daje v večji meri ogrožena ekonomičnost in rentabilnost poslovanja ostalih trgovin; - malpprodajno mrežo trgovin bomo razvijali predvsem v krajih, ki jih s tem dogovorom opredeljujemo kot oskrbovalne centre, pri čemer naj imajo tisti oskrbovalni centri, kjer pride na prebivalca oskrbovalnega območja manj kot 0,15 m2 maloprodajnih površin, prednost; načrtovali bomo zgraditev samopostrežnih trgovin v že zgrajenih soseskah v Novem mestu, ki imajo več kot 400 stanovanj, nimajo pa urejene preskrbe; že v fazi izdelave urbanistične dokumentacije se bomo vključevali v programiranje preskrbe novih so- sesk v družbeno usmerjeni gradnji in določili nosilca preskrbe soseske. Zavzemali se bomo za ustanovitev regijske samoupravne skupnosti za preskrbo. V srednjeročnem obdobju 1981 - 1985 bomo .povečali preskrbovalne zmogljivosti z zgraditvijo najmanj 5.000 m2 maloprodajnih površin in 1730 m2 skladiščnih površin za potrebe maloprodaje. Z uresničitvijo programa izgradnje maloprodajne trgovske mreže bomo do leta 1985 povečali sedanje prodajne površine na prebivalca od 0,26 m2 na 0,32 m2 na prebivalca. V Novem mestu bomo zgradili blagovnico na Novem trgu, samopostrežne trgovine v soseski Irča vas Brod, v Šmihelu in v Bršljinu, adaptirali prodajne površine na Glavnem trgu in v Gotni vasi, adaptirali in dogradili center za preskrbo kmetij in prebivalcev v Šmarjeti, Dolenjskih Toplicah, Šmihelu pri Žužemberku in na Dvoru ter adaptirali in posodobili 10 obstoječih prodajaln v občini. BTC Ljubljana - TOZD Skladišča Novo mesto bo zaradi vse večljin potreb gospodarstva po skladiščnih prostorih odkupil okoli 15 ha zemljišč v Češči vasi Zalog in zgradil 5000 m2 zaprtega skladiščnega prostora. 33. člen Posodobili in uredili bomo obstoječo tržnico in se lotili postopne ureditve celotnega Prešernovega trga v preskrbovalni center. Šolski center za gostinstvo se bo vključil v izvajanje dopolnilnega programa preskrbe v oskrbovalnem centru na Prešernovem trgu. Da bi izboljšali preskrbo z mesom, mesnimi izdelki, sadjem! in zelenjavo, bomo do leta 1983 zgradili večnamensko hladilnico z manjšo predelovalnico mesnih izdelkov. Za izgradnjo tega objekta bomo združevali sredstva združenega dela. Sklenili bomo poseben samoupravni sporazum, v katerem bomo določili način združevanja sredstev, način poslovanja hladilnice in nosilca investicije. 34. člen Šolski center za gostinstvo Novo mesto bo do konca leta i 981 pripravil v sodelovanju z organizacijami združenega dela program razvijanja objektov družbene prehrane. Na podlagi programa se bomo odločili o načinu drganiziranja družbene prehrane delavcev in občanov v občini in o razvoju objektov družbene prehrane, pri čemer bomo upoštevali načelo, da je delavcu in občanu treba zagotoviti prehrano v ustrezni kvaliteti in ceni. 35. člen V letih 1981 1985 bomo po- stopoina povečevali blagovne rezervne v občini tako, da bomo :eta 1985 dosegli 2,5-mesečno rezervo žiiul in blaga, ki je potrebna za prčškrbo prebivalstva. V letih 1981 1983 bomo vlagali sredstva predvsem v povečanje blagovnih rezerv, v naslednjih letih pa bomo del razpoložljivih sredstev namenjali tudi za vlaganja v povečanje skladiščnih zmogljivosti. Sredstva za financiranje blagovnih rezerv bomo oblikovali iz sredstev proračuna občine in sredstev po- slovnih in rezervnih skladov trgovskih organizacij. 6. Gostinstvo in turizem Podpisniki dogovora: organizacije združenega dela s področja turizma in gostinstva: Krka, tovarna zdravil Novo mesto, Gotjanci Novo mesto, Šolski center za gostinstvo Novo mesto in KZ Krka Novo mesto, Ljubljanska banka - Temeljna dolenjska banka ter izvršni svet občinske skupščine Novo mesto, bomo v obdobju 1981 - 1985 izvršili naslednje naloge: 36. člen Organizacije združenega dela s področja turizma in gostinstva so se v okviru Poslovne skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč in s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov oz. temelji planov v okviru Krke, tovarne zdravil - Novo mesto, Gorjanci Novo mesto, Šolski center za gostinstvo Novo mesto in KZ Krka Novo mesto dogovorile, da bodo povečale turistične prenočitvene in druge zmogljivosti v občini Novo mesto v obdobju 1981-1985 za: - 210 ležišč v objektih zdraviliškega turizma v Šmarjeških Toplicah, - 40 ležišč v hotelsko-stanovanj-skem objektu v Straži, ' - 60 ležišč v objektih kmečkega turizma, - 300 sedežev v objektih zdraviliškega turizma, - 820 sedežev v drugih gostinsko --turističnih objektih. V turističnih središčih in v Novem mestu bomo nosilci razvoja turizma gradili tudi spremljajoče turistične objekte z namenom, da popestrimo turistično ponudbo. Šolski center za gostinstvo bo obnovil in nadalje razvijal gostinske zmogljivosti na predelu Brega. Tovarna zdravil Krka bo izvršila vse priprave za začetek izgradnje objektov zdraviliškega turizma v Dolenjskih Toplicah. Z izgradnjo turističnih zmogljivosti sc bo znatno povečal promet v gostinstvu, prav tako pa se bo povečal devizni priliv od turizma. 37. člen Občinska skupščina bo za realizacijo ciljev razvoja turizma: sprejela odlok o organizirani oddaji zasebnih turističnih sob in sob v zasebnih gostinskih objektih s ciljem, da se zagotovi enotnost turistične ponudbe, - z davčno politiko stimulirala in spodbujala vlaganja občanov, zlasti zdomcev, v gostinsko-turistične objekte, - znižala davek na promet alkoholnih in brezalkoholnih pijač ki se prodajajo tujim gostom. Ljubljanska banka - Temeljna dolenjski banka in druge banke bodo: Zagotovile združevanje sredstev za vlaganja v turistične objekte, usmerjale vlaganja sredstev občanov v izgradnjo zasebnih gostinskih objektov, še zlasti vlaganja deviznih sredstev zdomcev, ki se vključujejo y celotno turistično ponudbo preko kooperacijskih odnosov z organizacijami združenega dela, usmerjale sredstva za vlaganja v zmogljivosti kmečkega turizma. o Z < CC DOLENJSKI LIST ST - 17 (1707) 29. aprila 1982 STKAiVJf 7. Drobno gospodarstvo Podpisniki dogovora o razvoju drobnega gospodarstva: Medobčinska gospodarska zbornica za Dolenjsko, Krajevne skupnosti, Kovinar Novo mesto, Novomontaža Novo mesto, Novotehna Novo mesto, Novograd Novo mesto, Keramika Novo mesto, Obrtna zadruga Hrast Novo mesto, Združenje zasebnih obrtnikov Novo mesto. Izobraževalni center za tehniške stroke Novo mesto, Zavod za izobraževanje kadrov in produktivnost dela Novo mesto, Ljubljanska banka - Temeljna dolenjska banka, Zavod za družbeno planiranje Novo mesto, Samoupravna stanovanjska skupnost občine Novo mesto, občinski svet Zveze sindikatov Novo mesto ter izvršni svet občinske skupščine Novo mesto, sprejemamo za obodjbje 1981-1985 naslednje naloge in obveznosti: 38. člen V urbanističnih in zazidalnih načrtih bomo upoštevali potrebep po poslovnih prostorih za osebne storitve in storitve v gospodinjstvu. Za tiste dejavnosti drobnega gospodarstva, ki povzročajo hrup, obremenjujejo promet in potrebujejo več parkirnih površin, bomo predvideli lokacije v industrijskih ali obrtnih conah. V programu urejanja stavbnih zemljišč za obdobje 1981 - 1985 bomo zagotovili lokacije za gradnjo zasebnih delavnic v naslednjih območjih: Novo mesto: Cikava 10 lokacij Regerške košenice 10 lokacij Šentjernej 4 lokacije Škocjan 2 lokaciji Prednost pri pridobitvi lokacije imajo občani, ki opravljajo obrt deficitarnih strok drobnega gospodarstva. V neorganizirani gradnji imajo prednost pri pridobitvi lokacije tisti občani, ki nadaljujejo ali začenjajo obrt, ki je potrebna za zadovoljevanje potreb kmečkih gospodinjstev. Prednost pri pridobitvi lokacije za zasebne gostinske obrate imajo tisti občani, katerih gostinski obrati dopolnjujejo turistično ponudbo in se dolgoročno kooperacijsko povezujejo z združenim delom s področja turizma. 39. člen Zavod za družbeno planiranje Novo mesto in Samoupravna stanovanjska skupnost občine Novo mesto bosta skrbela, da se pri pripravi zazidalnih načrtov za stanovanjske soseske predvidijo zmogljivosti za .osebne storitve v tolikšnem obsegu, da bodo zadovoljevale potrebe občanov v novih soseskah in potrebe občanov, ki gravitirajo na nove soseske. Organizator in nosilec izgradnje prostorov za drobno gospodarstvo je Samoupravna stanovanjska skupnost občine Novo mesto. Ljubljanska banka Temeljna dolenjska banka bo Samoupravni stanovanjski skupnosti zagotavljala ugodne kredite za izgradnjo poslovnih prostorov za deficitarne osebne storitve. Samoupravna stanovanjska skupnost bo za te prostore zaračunavala najemnino, ki ne bo višja od stanarine. 40. člen Ljubljanska banka - Temeljna dolenjska banka in druge banke bodo na osnovi samoupravnih sporazumov o temeljih plana banke in v skladu z zastavljeno politiko bank pospeševale razvoj drobnega gospodarstva s tem, da bodo v letnih planih predvidele sredstva za financiranje razvojnih programov s pod- ročja deficitarnih dejavnosti za potrebe osebnih storitev in storitev gospodinjstev. Izvršni svet skupščine občine Novo mesto bo s prožnejšo politiko cen obrtnih storitev spodbujal razvoj deficitarnih dejavnosti drobnega gospodarstva, predvsem tistih, kjer je vloženo pretežno živo delo in ki ga ni moč nadomestiti z novimi tehnološkimi postopki. S selektivno davčno politiko bo oblikoval namenska sredstva za subvencioniranje najemnin stanovanjski skupnosti pri oddaji poslovnih prostorov v novozgrajenih soseskah. Vlil. INFRASTRUKTURA Podpisniki dogovora: Flektro Ljubljana TOZD Elektro Novo mesto, Elektro Ljubljana - TOZD Elektro Ljubljana - okolica, SIS na preskrbovalnem območju Elektro Ljubljana, SIS Elektrogospodarstva Slovenije Ljubljana, Savske elektrarne Ljubljana, Območna vodna skupnost Dolenjske, Vodnogospodarsko podjetje Novo mesto, Območna SIS za ptt promet, Podjetje za ptt promet Novo mesto, Železniška transportna organizacija Novo mesto, Gorjanci Novo mesto - Straža, Medobčinska gospodarska zbornica za Dolenjsko, Ljubljanska banka -Temeljna dolenjska banka in druge banke ter izvršni svet občinske skupščine Novo mesto, sprejemamo za obdobje 1981 - 1985 naslednje naloge in obveznosti: 1. Elektrogospodarstvo 41. člen Potreba po električni energiji se bo v občini Novo mesto povečevala s povprečno stopnjo rasti 9,15 c/< in bo znašala leta 1985 191,400 MWh. Za racionalno porabo električne energije bodo organizacije za distribucijo električne energije skupaj z uporabniki izdelale program racionalne porabe, ki bo temeljil predvsem na: proučitvi upravičenosti uvedbe kompenzacije jalove energije in upravičenosti uvedbe daljinskega krmiljenja uporabnikov, - smotrnem načrtovanju izgradnje elektroenergetskih naprav, - ukrepih uporabnikov za zmanjšanje izgub električne energije, - izobraževanju uporabnikov za varčno rabo električne energije. 42. člen Na območju občine Novo mesto in širšem področju Dolenjske bodo za izboljšanje preskrbe z električno energijo v letih 1981 - 1985 zgrajeni naslednji objekti 110 kV prenosnega in distribucijskega značaja: a) objekti prenosnega značaja (investitor Savske elektrarne Ljubljana); razdelilna postaja 110 kV Hudo s priključnimi 110 kV daljnovodi kot razvodi električne energije na 110 kV nivoju v okviru dolenjske regije, - dvosistemski daljnovod 2x110 kV Krško Hudo, — dvosistemski daljnovod 2x110 kV Novo mesto - Trebnje. b) objekti, potrebni za sanacijo distribucijskega omrežja potrebna sredstva 38,5 mio din. Investitor Elektro Ljubljana TOZD Elektro Novo mesto. Poleg navedenega bodo za izboljšanje elektroenergetskih razmer v občini Novo mesto zgrajeni naslednji distribucijski objekti srednje in nizke napetosti: a) objekti, potrebni zaradi predvidenega porasta konzuma: 3 transformatorskih postaj 20/0,4 kV 24 km daljnovodov 20 kV 52 km nizkonapetostnega omrežja, Potrebna sredstva 44,4 mio din. Investitor Elektro Ljubljana -TOZD Elektro Novo mesto, b) objekti, ftotrebni za sanacijo distribucijskega omrežja: 27 transformatorskih postaj 20/0,4 kV, 19 km daljnovodov 20 kV, 13 km nizkonapetnostnega omrežja. Potrebna sredstva 23,6 mio din. Investitor Elektro Ljubljana -TOZD Elektro Novo mesto iz združenih energetskih sredstev, c) družbeno usmerjena izgradnja: Za potrebe družbeno usmerjene izgradnje stanovanj v občini Novo mesto bo vloženo 21.400.000 din, in sicer za naslednje naložbe: 10 kabelskih transformatorskih postaj z visoko napetostnimi priključki; Elektro Ljubljana - TOZD Elektro Novo mesto bo zagotovil svoj delež v višini 6.560.000 din, od tega 2.060.000 din lastnih sredstev, 4.500.000 din so dolgoročni krediti banke. Poleg navedenega bomo izvedli zaključevanje pomembnejših srednjenapetostnih vodov s sosednjimi. Elektro Ljubljana - TOZD Elektro Ljubljana - okolica bo v letih 1981 - 1985 na območju Suhe krajine zgradil nizko napetostno omrežje v Praprečah ter transformatorske postaje v naslednjih krajih: Boršt, Spodnji Kot, Zgornji Kot, Dešeča vas. Veliko Lipje, Stavča vas, Cvibelj, Mali Lipovec, Zafara, Podlipa, Brezova reber. Predračunska vrednost investicij na območju Suhe krajine je 12.249.000 din. 2. Vodno gospodarstvo 43. člen Območna vodna skupnost Dolenjske in izvajalci bodo v planskem obdobju 1981 - 1985 na območju občine Novo mesto realizirali naslednje naloge: a) vzdrževali nižinske vodotoke in izvajali javno in rečno nadzorstveno službo. Dejavnost se nanaša na reko Krko in njene pritoke; b) investirali v urejanje naslednjih vodotokov: - regulacija Sušice v Dolenjskih Toplicah - nadaljevanje regulacijskih del z ojezeritvijo na odseku navzdol od že izvršene regulacije do Bučarjevega jezu v dolžini 400 m, regulacija potoka Kobile skozi urbano območje Šentjerneja, nadaljevanje regulacije pod Šmalčjo vasjo navzgor, kar zahteva urbani razvoj Šentjerneja. regulacija potoka Pendiijevke pod Dol. (iradiščem v dolžini 700 m. Predvidena regulacija bo omogočila regulacijska dela na potokih Kamnišček in Črnivec, s čimer bo omogočena melioracija 200 ha mokrih zemljišč. c) investirali v varstvo voda in vodnih količin: soudeležba pri urejanju preskrbe s pitno vodo v Suhi krajini, - soudeležba pri odpravi onesnaževanja Krke pod Novim mestom (centralni čistilni sistem Novo mesto), d) v sodelovanju z občinsko raziskovalno skupnostjo nadaljevali raziskovalno nalogo ..Varstvo reke Krke in površinskih voda”. Za realizacijo programa so predvidena sredstva v višini 90,3 mio din in sicer: za vzdrževanje vodotokov z javno in rečno nadzorstveno službo 22,8 mio din - za investicije v urejanju vodotokov 20,0 mio din - za investicije v varstvo voda in vodnih količin (sofinanciranje programa samoupravne komunalne skupnosti) 47,5 mio din 3. PTT dejavnost 44. člen V letih 1981 - 1985 bo območna SIS za PTT promet skupaj z izvajalci povečala dostopnost poštnih storitev uporabnikom, s tem da bo: - povečala število telefonskih naročnikov na 9154, za kar bo potrebna povprečna letna rast 16 %, - povečala število teleks naročnikov od 22 na 38, - izboljšala dostavo poštnih pošiljk tako, da bo leta 1985 v dnevno dostavo vključenih 70 % občanov. Da bi dosegla načrtovano raven poštnih storitev, bo v tem srednjeročnem obdobju zgradila novo poštno stavbo v Novem mestu, v kateri bo v prvi fazi montirana 6000 številčna elektronska centrala, povečala bo centrale v Novem mestu, Dolenjskih Toplicah in Žužemberku s po 400 priključki, v Hinjah pa bo vključena v promet nova ATC' s 40 priključki. Na Trdinovem vrhu bo zgradila radiorelejni sistem, ki bo povezal Novo mesto s Posavjem in Belo krajino ter tranzitno centralo v Ljubljani. Ta sistem bo omogočil vključitev okoli 200 telefonskih in telegrafskih zvez. 4. Železniško gospdarstvo 45. člen V obdobju 1981 - 1985 pričakujemo počasno letno rast potniškega prometa ter znatno povečanje tran-sjrorta blaga. Osnovna naloga železniškega gospodarstva v srednjeročnem obdobju bo zagotavljanje večje varnosti prometa in hitrejše usposabljanje železniške infrastrukture. Med večje naloge regionalnega značaja spadata: - obnovitev progre Novo mesto - Ljubljana in Trebnje - Sevnica, ki se bosta usposobili za 20-tonsko osno obremenitev in za hitrost 70 km na uro pri tovornem transportu in 80 . km za uro pri potniškem prometu. Z obnovitvijo teh prog bo razbremenjena progra Ljubljana -Židani most; - obnovitev proge Novo mesto -Metlika za usposobitev za 18-tonsko osno obremenitev in hitrost 60 oz. 70 km na uro. Za večjo varnost prometa bodo v letih 1981 - 1985 izvršili naslednja dela: zavarovanje postaje v Uršnih selih in zavarovanje obeh cestnih prehodov v Novem mestu. ža izboljšanje želeniškega transporta bodo modernizirali železniško postajo v Novem mestu. Modernizacija bo obsegala povečanje tirnih zmogljivosti, ureditev zunanje razsvetljave, zgraditev centralne po-stavljalnice ter ureditev signalno--varnostnih in telekomunikacijskih naprav. Zaradi dotrajanosti bodo obnovili železniško progo Novo mesto Straža. Železniško gospodarstvo predvideva svoj delež pri tej akciji v višini 15 mio din. V srednjeročnem obdobju bodo izvršili pripravljalna dela za gradnjo industrijskega tira za potrebe SG.P Pionir Novo mesto in Kuriva Novo mesto. Vedno večja je zahteva po kontejnerskem prometu, ki ga že uporablja Novoles Novo mesto - Straža in ga predvidevajo tudi druge organizacije združenega dela. Proučili bodo upravičenost izgradnje kontejnerskega terminala v Novem mestu. 5. Javni cestni promet 46. člen Avtopromet, gostinstvo in turizem Gorjanci Novo mesto - Straža bodo v obdobju 1981-1985 povečali obseg svojih storitev v blagovnem prometu s stopnjo poprečne letne rasti 2 do 3 % ter v potniškem prometu do 3 % letno. V obdobju 1981-1985 bodo zamenjali dotrajani vozni park, kjer se bo poprečna nosilnost tovornih vozil zmanjšala zaradi zamenjave težkih vozil (28 ton) z lažjimi (20 ton). V skladu s prometno politiko v SR Sloveniji in Jugoslaviji, ki določa, da se težji tovori in tovori in tovori na daljših relacijah prevažajo po železnici, bo TOZD Tovorni promet skrajšal tudi jroprečno prevoženo pot. Z moderniziranimi in povečanimi prevoznimi zmogljivostmi se bodo v TOZD Tovorni promet lahko vključili v sodobne oblike integralnega transporta. Investicije v obdobju 1981 -1985 bodo usmerili prvenstveno v dejavnost mestnega in primestnega prometa, delno v medkrajevni potniški promet in turistične prevoze, s čimer bodo omogočili prehod potniškega prometa z osebnimi vozili na potniški promet z avtobusi. V letih 1981 1985 bodo na- bavili 121 novih tovornih vozil, 20 potniških vozil za mestne in primestne prevoze, 12 vozil za medkrajevne prevoze in 20 vozil za turistične prevoze. IX. STANOVANJSKO IN KOMUNALNO GOSPODARSTVO 1. Stanovanjsko gospodarstvo Podpisniki samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto za obdobje 1981 - 1985 in obenem podpisniki tega dogovora: graditelji stanovanj in ostale organizacije združenega dela, Samoupravna stanovanjska skupnost občine Novo mesto in ostale samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, Ljubljanska banka Temeljna dolenjska banka Novo mesto, Medobčinska gospodarska zbornica za Dolenjsko Novo mesto, občinski svet Zveze sindikatov Slovenije Novo mesto in izvršni svet občinske skupščine Novo mesto sprejemamo za obdobje 1981 -1985 naslednje naloge in obveznosti: 47. člen Pri določanju osnov srednjeročnega plana in pri realizaciji plana bomo upoštevali: - cilje in potrebe na stanovanjskem področju v občini, temeljne cilje razmeščanja poselitve glede na razvoj mesta, centralnih krajev in naselij v občini, - potrebe delavcev in občanov po celovitosti preskrbe in oskrbe, varstvo, razvoj in izboljšanje bivalnega okolja, - cilje in naloge na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. V občini Novo mesto bomo v obdobju 1981 1985 zgradili 1609 stanovanj, od tega 807 v blokovni gradnji, 802 individualnih stanovanjskih hiš ter 272 samskih garsonjer. Poprečna površina stanovanja, zgrajena v blokovni gradnji, bo znašala 57,6 m2, poprečna individualna stanovanjska hiša pa 112,6 m2. Od 807 stanovanj, zgrajenih v družbenousmerjeni gradnji, bo 474 družbeno najemnih stanovanj, 205 solidarnostnih stanovanj in 128 etažnih stanovanj. Družbeno usmcijena stanovanjska gradnja in organizirana gradnja individualnih stanovanjskih hiš se bo odvijala v Novem mestu, kjer bomo v soseskah Cesta herojev, Žibertov hrib, lrča vas - Brod, Žabja vas, Novi trg in Regerške košenice zgradili 707 stanovanj v družbeno usmerjeni gradnji, 196 stanovanjskih hiš v organizirani gradnji, 40 stanovanjskih hiš v neorganizirani gradnji, 202 samskih garsonjer. Družbeno usmerjena gradnja stanovanj in organizirana gradnja individualnih stanovanjskih hiš se bo odvijala še v naslednjih krajih: Dolenjske Toplice, Dvor, Mirna peč, Otočec, Straža, Stopiče, Škocjan, Šentjernej in Žužemberk, kjer bomo zgradili: 100 stanovanj v družbeno-usmeijeni gradnji, 394 stanovanjskih hiš v organizirani gradnji, 40 samskih garsonjer. V ostalih krajih občine bo v obdobju 1981 - 1985 zgrajenih še 172 stanovanjskih hiš v neorganizirani gradnji. ,V obdobju 1981 - 1985 se bomo lotili prenove in modernizacije stanovanj v mestnem jedru Novega mesta in nekaterih drugih dotrajanih hiš. Osnova za prenovo mestnega jedra bo program prenove, ki ga bo pripravil Zavod za družbeno planiranje Novo mesto. 48. člen Proizvajalci stanovanj bodo zagotovili zadostne zmogljivosti za uresničevanje predvidenega obsega stanovanjske graditve, prenove stanovanj in vzdrževanje stanovanjskega sklada. Zavzemali se bodo za večjo produktivnost pri gradnji stanovanj, uporabo ukrepov racionalizacije in za posodabljanje tehnologije gradnje. 49. člen Za uresničitev zastavljenega programa stanovanjskega gospodarstva bodo udeleženci samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti zagotovili sredstva v višini 2.494,7 milijonov dinarjev. Za reševanje stanovanjskih problemov delavcev bomo namenjali sredstva iz čistega dohodka v višini 4,7'/ od BOD in 1,3% od BOD iz dohodka za vse namene solidarnosti v občini in republiki. Del sredstev iz čistega dohodka, to je 1,2% od BOD, bomo začasno združevali za namene vzajemnosti za dobo 20 let in po 2odstotni obrestni meri. 50. člen V samoupravnem aktu samoupravne stanovanjske skupnosti in v pravilnikih o reševanju stanovanjskih vprašanj organizacij združenega dela in delovnih skupnosti bomo podrobneje opredelili obveznost plačila lastne udeležbe za pridobitev družbenega stanovanja in udeležbo pri nakupu ali gradnji stanovanja. Pri podrobnejših opredelitvah bomo upoštevali naslednja izhodišča: lastna udeležba za pridobitev družbenega najemnega stanovanja bo znašala 5 % do 20 % vrednosti stanovanja, - lastna udeležba za pridobitev solidarnostnega stanovanja bo znašala 1 % do 4 % vrednosti stanovanja, - lastna udeležba za pridobitev družbenega stanovanja je vračljiva, višina udeležbe pa je odvisna predvsem od ekeonomskega in socialnega položaja občana in njegove družine. Delavec in občan bo moral zagotavljati lastna sredstva od vrednosti stanovanja v višini: - 35 % za nakup etažnega stanovanja, - 40 % pri organizirani gradnji zasebne stanovanjske hiše, - 45 % pri neorganizirani gradnji zasebne stanovanjske hiše. 51. člen V občini bomo v skladu s sklenjenim samoupravnim sporazumom postopoma uveljavili ekonomske stanarine do leta 1985. Ekonomska stanarina bo uveljavljena v letu 1985 v višini 3,04 % revalorizirane vrednosti stanovanjskega sklada v občini. S prehodom na ekonomske stanarine bomo zagotovili materialno osnovo za samoupravno dogovarjanje in odločanje pri gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini. 2. Urejanje stavbnih zemljišč 52. člen Program urejanja stavbnih zemljišč predvideva pripravo in komunalno opremljanje stavbnih zemljišč, ki bodo omogočala izgradnjo: 571 stanovanj v družbeno usmerjeni gradnji (blokovna gradnja), 576 stanovanj v organizirani gradnji, 25 obrtnih lokacij, 202 samskih garsonjer ter spremljajoče objekte v soseskah, ki se bodo gradile v Novem mestu. Poleg tega predvideva program pripravo zemljišč za posamezne investitorje s področja gospodarstva ter pripravo zemljišč za gradnjo stanovanj po letu 1985. Vrednost celotnega programa znaša 490 mio din. Program bo omogočil gradnjo stanovanj: v Novem mestu soseske: lrča vas Brod, Žabja vas, Jedinšči-ca. Novi trg - kare „L", Regerške košenice, Cikava obrtna cona in v ostalih krajih: Dolenjske Toplice, Dvor, Mirna peč, Otočec, Straža. Škocjan, Stopiče, Šentjernej in Žužemberk. Udeleženci sporazuma bomo pripravili in sprejeli kriterije za različne ravni komunalnega opremljanja v občini. S postopnostjo komunalnega opremljanja bomo v letih 1981 1985 omogočili predvideni obseg stanovanjske gradnje in gradnje spremljajočih objektov v stanovanjskih soseskah ter ostalih gospodarskih in družbenih objektov. Prav tako bomo izdelali kriterije in merila za delež posameznih investitorjev pri financiranju urejanja in komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč. Za financiranje programa urejanja stavbnih zemljišč bomo združevali sredstva v višini 1,2% od BOD iz dohodka. 3. Komunalno gospodarstvo Podpisniki samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne komunalne skupnosti občine Novo mesto za obdobje 1981 - 1985 in hkrati podpisniki tega dogovora: organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravna komunalna skupnost občine Novo mesto in ostale samoupravne interesne skupnosti, KGP Novograd Novo mesto, Podjetje za ptt promet Novo mesto, Elektro Ljubljana - TOZD Elektro Novo mesto, Ljubljanska banka - Temeljna dolenjska banka Novo mesto, Medobčinska gospodarska zbornica za Dolenjsko Novo mesto, občinski svet Zveze sindikatov Slovenije Novo mesto in izvršni svet občinske skupščine Novo mesto sprejemamo za obdobje 1981 - 1985 naslednje naloge in obveznosti: 53. člen Pri določanju osnov in pri realizaciji srednjeročnega plana bomo udeleženci upoštevali: - temeljne usmeritve razvrščanja poselitve glede na razvoj Novega mesta ter ostalih centralnih krajev in naselij v občini, - smotrno in racionalno rabo prostora ob upoštevanju zemljiške politike, - dosedanjo razvitost komunalne infrastrukture in nalogo, da pospešimo razvoj komunalne infrastrukture v manj razvitih krajevnih skupnostih ali njenih delih, - neizvršene naloge iz obdobja 1976-1980, - potrebe urejanja in komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč za realizacijo plana stanovanjske graditve, položaj komunalnih organizacij in njihovo reprodukcijsko sposobnost, - varstvo, razvoj in izboljšanje bivalnega okolja, - cilje in naloge na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. 54. člen V občini Novo mesto bomo v obdobju 1981 1985 zgradili, rekonstruirali in modernizirali 60,0 km cest, in sicer: nedokončane naloge iz srednjeročnega programa 1976 1980: Cesta herojev - rekonstrukcija Brusnice Gabrje Kandija - Uršna sela Bršljin Straža Šmarješke Toplice Draga Dolenjske Toplice Gor. Sušica Šmarje Cerov log - Orehovica Mokro polje Sadinja vas Ajdovec Stranska vas Gradenc Prevole (gradnja z MDA) začete in dokončane naloge v srednjeročnem obdobju 1981 1985: Partizanska cesta v Novem mestu Novo mesto Metlika, priljuček Vinja vas Podgrad odcep ceste Bršljin Prečna Ceščavas Zalog prestavitev Ljubljanske ceste Stopiče Mali Orehek. V istem obdobju bomo zgradili dva mostova: v Prečni in Orehovici. Samoupravna komunalna skupnost in izvršni svet občinske skup- ooc oc a« 63 ON (N r- o * c« —1 Z W -4 O Q r i r* 1 z : < ; a : H > v i ščine Novo mesto bosta z Republiško skupnostjo za ceste sklenila sporazum o uresničevanju izgradnje vpadnic in prometnic v Novem mestu, pri čemer bo dana prednost izgradnji nivojskega križanja ceste in železnice v Bršljinu in novega mostu v Novem mestu. Program komunalnega urejanja okolja vsebuje izgradnjo novega osrednjega pokopališča v Novem mestu, ureditev tržnice v Novem mestu, dokončanje ureditve odlagališča komunalnih odpadkov v Leskovcu in sofinanciranje izgradnje nove osrednje avtobusne postaje v Novem mestu. Predračunska vrednost vlaganj znaša 189.600.000 din. Za vždrževanje objektov kolektivne komunalne rabe, kot so: vzdrževanje cest in mostov, vzdrževanje ulic, trgov in zelenic, vzdrževanje objektov javne razsvetljave in sema-foijev, ter tokovino bomo potrebovali sredstva v višini 170.256.000 din. Samoupravna komunalna skupnost bo sofinancirala komunalne akcije, ki jih bodo v skladu s svojimi programi izvajale krajevne skupnosti v višini 131 mio din, in sicer: - za ureditev pokopališč 7 mio din - za sofinanciranje programov KS pri urejanju cestnega omrežja 43 mio din - za sofinanciranje komunalnih akcij v Suhi krajini in manj razvitih krajevnih skupnostih 40 mio din - za sofinanciranje izgradnje vodovoda in kanalizacije 41,6 mio din Organi samoupravne komunalne skupnosti bodo v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi izdelali kriterije in merila za sofinanciranje, pri čemer bo upoštevana predvsem stopnja razvitosti krajevne skupnosti. 55. člen Program vodovodnih sistemov obsega: skupinski vodovod Novo mesto Šentjernej (nižinski de!) - dograditev III. faze, Mirna peč - II. faza, Bršljin - Straža 11. III. in IV. faza, Orehek - Dolž - Vrhe 1. faza, Globočec - Žužemberk - dograditev, Dolenjske Toplice Uršna sela - Dobindol, primarni vod Irča vas - Brod, Stopiče JZ del, Stopiče - Podgrad, Trška gora, Visejec -Gradenc - Malo Lipje, Veliko Lipje Lašče, Jedinščica - Regerča vas Šmihel. Predračunska vrednost del znaša 145,2 mio din. 56. člen Program gradnje kanalizacijskih sistemov in čistilnih naprav predvideva naslednje naloge: dograditev II. faze centralne čistilne naprave Novo mesto, glavni sušni zbiralnik (S kanal) z vsemi pripadajočimi objekti v Novem mestu, kanal Sl od Mačkovca do centralne čistilne naprave s črpališčem, kanal K s črpališčem ZBDV in tlačnim vodom, kanal R od Gotne vasi do začasne čistilne naprave v Kandiji dograditev, kanal A odsek Javna skladišča Cestno podjetje, kanal A 1 odsek Novoteks vojaški kompleks in črpališče, kanal L, rekonstrukcija odseka IMV KZ Žabja vas, glavni sušni zbiralnik S ih čistilna naprava v Šentjerneju, glavni sušni zbiralnik S, zbirni kanal B (levi breg) s povezavo na kanal S v Dolenjskih Toplicah, glavni sušni zbiralnik v Škocjanu, glavni sušni zbiralnik in začasna čistilna naprava na Otočcu, začasna čistilna naprava na Dvoru, začasna čistilna naprava v Stopičah, glavni sušni zbiralnik v Žužemberku in glavni sušni zbiralnik od začasne čistilne naprave do centralne čistilne naprave, zbirni kanal desnega brega in centralna čistilna naprava v Straži, anuitete. Predračunska vrednost programa znaša 261.815.000 din. 57. člen Udeleženci bomo uresničili pogoje za realizacijo programov na področju komunalnega gospodarstva v obdobju 1981-1985, in sicer: - program samoupravne komunalne skupnosti, ki obsega novogradnjo, rekonstrukcije in modernizacije cest, komunalno urejanje okolja, komunalno energetiko, sofinanciranje programov krajevnih skupnosti ter funkcionalne stroške v višini 810.488.000 din, - program izgradnje vodovodnih sistemov, kanalizacijskih sistemov ter čistilnih naprav v vrednosti 407.015.000 din, - program urejanja in komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč v višini 490.000.000 din. Udeleženci dogovora bomo za financiranje programa samoupravne komunalne skupnosti združevali sredstva: - za obnavljanje in vzdrževanje komunalnih naprav kolektivne rabe iz dohodka v višini 1,2 % od BOD, - za financiranje vzajemnega programa iz dohodka v višini 1,4 % od BOD. Pri financiranju programa komunalne skupnosti bodo sodelovali še: - KG P Novograd Novo mesto s sredstvi vodarine in kanalščine ter prispevki za priključke v višini 86.700.000 din - Območna vodna skupnost Dolenjske v višini 47.500.000 din - samoprispevki občanov v višini 28.000.000 din - - dosedanji viri financiranja, kot so sredstva od prodanega pogonskega goriva, cestne takse in pristojbine, prispevek za uporabo mestnega zemljišča in sredstva občanov. X. RAZVOJ DRUŽBENIH DEJAVNOSTI Podpisniki dogovora: samo- upravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti občine Novo mesto, krajevne skupnosti, Medobči ska gospodarska zbornica za Doler sko Novo mesto, občinski svet 7 veze sindikatov Slovenije Novo mesio in izvršni svet občinske skup ičine Novo mesto bomo v ob' obju 1981 1985 izvršili naslednje nalo- ge: 58. člen Skupna poraba se bo v srednjeročnem obdobju 1981 1985 gibala v skladu s 6. členom dogovora in bo njena rast za 10'/ počasnejša od rasti dohodka. Tako gibanje bo pripomoglo, da se bo zmanjševal delež skupne porabe v družbenem proizvodu. Planirana gibanja družbenega proizvoda, dohodka in osebnih dohod- kov dovoljujejo letno stopnjo rasti sredstev za skupno porabo 4,5 %. Prednost pri razvoju dajemo otroškemu varstvu, kjer bomo do konca srednjeročnega obdobja vključili 42 % otrok v družbeno varstvo, osnovnemu šolstvu in usmerjenemu izobraževanju, kjer bomo izvedli program izgradnje šolskega prostora, ter socialnemu skrbstvu, da bo zadovoljilo potrebe v skladu z dogovoijenimi standardi in z normativi. Poprečna letna stopnja rasti sredstev, ki jih bomo združevali v interesnih skupnostih v obdobju 1981-1985, bo znašala ob upoštevanju prenosov obveznosti med interesnimi skupnostmi 4,9 %, pri čemer predstavljajo povečane obveznosti (novoustanovljena razisko- valna skupnost, nepokrite obveznosti za otroški dodatek) in povečani stroški zaradi novih zmogljivosti v zdravstvu (zdravstven: dom v Novem mestu in zdravstvena postaja v Straži) 1,1 poen, to pa pomeni, da bi brez novih obveznosti bila stopnja rasti 3,8 %, to je pod dovoljeno. Zaradi omejene porabe sredstev za družbene dejavnosti v letih 1981-85 ne moremo razšiijati pravic na' področju družbenih dejavnosti, posebno še, ker so se povečale obveznosti občinskih družbenih dejavnosti do združevanja sredstev v republiške skupnosti, kar velja še posebej za kulturno in teiesno-kulturno skupnost, pa tudi zato, ker bomo v obdobju 1981 -1985 vlagali znatna sredstva za povečanje prostorskih zmogljivosti usmerjenega izobraževanja, osnovnega šolstva in otroškega varstva v skladu z referendumsko sprejetim programom leta 1979. Zato bo razšiijanje programov možnč le v povezavi z neposredno svobodno menjavo dela interesnih skupnosti in izvajalcev z uporabniki. Samoupravne interesne skupnosti in izvajalci bodo preverili obstoječe normative in cene, racionalizirali poslovanje in s tem prispevali k uresničevanju stabilizacijskih prizadevanj. 59. člen Samoupravne skupnosti družbenih dejavnosti bodo v letih 1981 1985 združevale sredstva za izvedbo sprejetih programov in za investicije v višini 4.829.008.000 din. Od tega bodo združevale sredstva za izvedbo skupnih in solidarnostnih programov v republiških skupnostih v višini 357.562.000 din. za investicije pa bodo namenile 612.678.000 din. 1. Otroško varstvo 60. člen Do leta 1985 bomo povečali število predšolskih otrok v dnevnem NAZIV SKUPNOSTI Skupnost otrošk. ar. Občinska izobraževalna skupnost ■ Kulturna skupnost Telesnokul. skupnost Skupnost soc. skrb. Občinska zdrav. skup. Obč. skup. za zaposl. Obč. razisk. skupnost SKUPAJ Globalna poraba 1981-85 907.475 1.391.642 191.546 84.645 171.384 2.066.443 49.865 26.088 4.889.088 družbenem varstvu na 2390 tako. da bomo zajeli 42 7r vseh otrok, starejših od 8 mesecev. 60 % predšolskih otrok, starih pet let, ki niso varovanci vrtca, bomo vključili v 80-urne vzgojne programe. Vse predšolske otroke, stare 6 let, ki niso vključeni v vrtce, bomo vključili v 150-urno malo šolo. Povečali bomo zmogljivosti otroškega varstva za 600 mest v vrtcih, in sicer: Novo mesto: soseska ob Cesti herojev (jasli) 78 mest, Kandija 160 mest, Ljubljanska cesta dograditev 36 mest, soseska Irča vas - Brod 200 mest. V krajih izven Novega mesta 126 mest. Do leta 1985 bomo povečali število delavcev v vzgojnovarstvenih zavodih za 80 delavcev, 4 delavci bodo izvajali program male šole. Po načelu vzajemnosti in solidarnosti bomo v okviru Zveze otroškega varstva SR Slovenije izvajali naloge, ki zajemajo varstvo in nego otroka neposredno bo rojstvu in po njem, pomoč za opremo novorojenčka, denarne pomoči družinam pri preživljanju otrok ter pospeševanje razvoja i zg oj no varstvene dejavnosti I (solidarnost). Program skupnih nalog bo Zveza otroškega varstva SR Slovenije izvajala v takem obsegu kot do sedaj, enak pa bo tudi sistemu solidarnosti. 2. Izobraževanje 61. člen Do konca srednjeročnega obdobja bomo povečali število oddelkov v osnovnih šolah od sedanjih 284 na 298, število učencev pa od 7176 na 7332. V celodnevno šolo in podaljšano bivanje bomo zajeli 34 učencev, s tem da bo nadaljevanje vključevanja učencev v celodnevno šolo upočasnjeno in časovno premaknjeno v leta 1983 do 1985. Celodnevno osnovno šolo bomo razvili v tistih šolah, kjer bodo za to najustreznejši pogoji. Občinska izobraževalna skupnost bo financirala dodatne dejavnosti osnovnih šol z eno ekskurzijo na leto, z regresiranjem šolske prehrane, regresiranjem šolskih učbenikov. regresiranjem šole v naravi za učence 4. in 5. razreda v skladu z vsakoletnimi možnostmi. Letno bomo štipendirali okoli 100 štipendistov za jaedagoške poklice. Izobraževanje odraslih bo zajemalo osnovnošolsko izobraževanje 6 oddelkov ter dopolnilno izobraževanje občanov m delavcev za samoupravljanje. družbenopolitično delovanje in funkcionalno izobraževanje Cene 1980 v 000 din Od tega Združe- Sredstva za inve- vanje v za izvedbo sticije rep. SIS programa 100.000 222.662 584.813 423.678 21.000 68.000 612.678 3.282 86.038 8.668 4.020 24.487 8.405 357.562 964.682 84.508 75.977 167.364 1.913.956 41 460 26.088 3.858 848 delavcev. Občinska izobraževalna skupnost bo to izobraževanje sofinancirala le v manjši meri in bo moral izvajalec pridobiti sredstva z neposredno menjavo dela. V glasbeni šoli bomo povečali število oddelkov od sedanjih 15 na 19 v letu 1985. Neposredni uporabniki storitev glasbene šole bodo prispevali del stroškov šolanja na glasbeni šoli. Vzgojno svetovalno delo bo ostalo na enaki ravni, kot je sedaj. . Na osnovi programa naložb v šolske prostore bomo v razdobju 1981-1985 nadaljevali izgradnjo šol v skladu z referendumskim programom, ki predvideva izgradnjo poleg že začetih gradenj: osnovne šole Stopiče, centra usmerjenega izobraževanja v Novem mestu, adaptacije stavbe za potrebe glasbene šole, dograditev ekonomsko-administrati-vnega šolskega centra v Novem mestu še gradnjo ali dograditev ostalih šol. Skupščina izobraževalne skupnosti bo na osnovi vrednotenja izdelanih kriterijev določila vrstni red izgradnje šol. S postopnim prehodom na usmerjeno izobraževanje bomo uresničili program izobraževanja, kakršen izhaja iz kadrovskih potreb združenega dela. Skladno s temi potrebami bomo nadaljevali z razvijanjem višjega šolstva. Pri vsebinski izpeljavi usmerjenega izobraževanja in uveljavljanja novih družbenoekonomskih odnosov bodo imele posebno pomembno vlogo enote posameznih posebnih izobraževalnih skupnosti pri vzgojno-izobraževalnih organizacijah usmerjenega izobraževanja. V zvezi z ureditvijo Jakčevega doma bomo premestili šolske prostore ŠCG Novo mesto v sedanjo stavbo izobraževalnega centra tehničnih strok, ki jo bomo ustrezno preuredili in dozidali. 3. Kultura v 62. člen Kulturna skupnost Novo mesto bo v obdobju 1981-1985 skrbela za ustanavljanje novih knjižnic in približevanje knjige bralcem. Preko zveze kulturnih organizacij bo skrbela za povečano aktivnost amaterske gledališke dejavnosti, za razvoj amaterske glasbene kulture, za podpiranje dela domačih likovnih umetnikov ter vsakoletnih slikarskih kolonij Novoteksa Novo mesto in Krke, tovarne zdravil, Novo mesto. Preko odborov glasbene mladine bo kulturna skupnost skrbela za večje število glasbenih prireditev. Prizadevala si bo za krepitev obstoječe folklorne skupine in za ustanavljanje novih folklornih ter plesnih skupin. Posebno skrb bomo v bodoče posvečali varstvu narave in kulturne dediščine. Pri sanaciji te dediščine bodo imele prednost sanacije gradov Hmeljnik, Žužemberk in Soteska ter cerkve v Pletarjah. Vključevali se bomo v napore za sanacijo starega mestnega jedra Novega mesta-. Kulturna skupnost se bo vključila v prizadevanja za postavitev TV pretvornika na Gorjancih ter organizacijo Radia Novo mesto. Za naložbe v povečanje prostorskih zmogljivosti v kulturi v letih 1981-85 ne bo na razpolago znatnejših sredstev. S sredstvi naložb bo kulturna skup- nost sodelovala predvsem pri realizaciji dogovora o ureditvi Jakčevega doma v Novem mestu in pri dokončanju že začetih naložb. 4. Telesna kultura 63. člen Najpomembnejša naloga telesno-kulturne skupnosti v srednjeročnem obdobju je vključitev čim večjega števila občanov v množične športno-rekreativne dejavnosti. V te dejavnosti bomo vključili 13.800 predšolskih in osnovnošolskih otrok, srednješolcev in občanov. Prizadevali si bomo, da bodo večje organizacije združenega dela imele po enega profesionalnega organizatorja rekreacije. Telesnokulturna skupnost bo v obdobju 1981-1985 regresirala najemnino za uporabo športne dvorane ter odplačevala anuitete od kreditov, najetih za zgraditev športne dvorane ter ostalih športnih objektov. Telesnokulturna skupnost v obdobju 1981 -1985 ne bo imela sredstev za investicije. Izvršila pa bo priprave za vlaganja v izboljšanje in izgradnjo telesnokulturnih objektov. Proučili bomo smotrnost izgradnje rekreacijskega centra na Gorjancih. Na osnovi programske dokumentacije bomo za izgradnjo tega rekreacijskega centra v naslednjem srednjeročnem obdobju pripravili poseben samoupravni sporazum. Občinska izobraževalna skupnost in telesnokulturna skupnost bosta pričeli postopek za sklenitev sporazuma o gradnji šolskih telovadnic takih razsežnosti, ki bi ustrezale športnim tekmovanjem. 5. Socialno skrbstvo 64. člen Preko skupnosti socialnega skrbstva bomo v obdobju 1981 -1985 zagotavljali občanom, ki niso sposobni za delo in nimajo sredstev za preživljanje, denarno pomoč. Predvidevamo, da bo znašalo število upravičencev družbene denarne pomoči, ki jim je to edini vir preživljanja, 125 in 350, ki jim je to dopolnilni vir preživljanja. Zagotavljali bomo sredstva za svetovalno delo na področju socialnega skrbstva v taki višini, da bo prišel en strokovni delavec na 4.000 prebivalcev. Začasne denarne pomoči bomo nudili potrebnim občanom le v najnujnejših primerih. Knkratno denarno pomoč bomo nudili v izjemnih primerih. Stroške za zavodsko varstvo v splošnih zavodih bomo v celoti ali delno pokrivali največ 150 občanom, zavodsko varstvo v posebnih zavodih pa enakemu številu kot do sedaj. Izvajali bomo tudi ostale naloge iz občinskega temeljnega in dopolnilnega programa. V okviru programa skupnih nalog bo skupnost socialnega skrbstva Slovenije sofinancirala programe Romov, skrbela za osnovo oseb neznanega bivališča, sofinancirala skupnost socialnega varstva Slovenije in socialno-humanitarne organizacije na ravni republike ter investirala gradnjo objektov socialnega značaja skupnega pomena. 6. Zdravstveno varstvo 65. člen Prednostne naloge v zdravstvu so v obdobju 1981—1985 naslednje: preprečevanje in zdravljenje kroničnih in degenerativnih obolenj, preprečevanje in zdravljenje nalezljivih bolezni, zgodnje odkrivanje in zdravljenje sladkorne bolezni, preprečevanje in zdravljenje zobnih obolenj, zmanjševanje odsotnosti z dela zaradi bolezni in nege družinskega člana. Za dosego prednostnih nalog bomo v splošni zdravstveni službi zaposlili več zdravnikov, zobozdravnikov ter drugih zdravstvenih delav, cev. Leta 1985 bomo dosegli pri kadrovski zasedbi v bolničnem zdravstvu 85do 90 %republiškega poprečja, pri splošnem zdravstvu pa 100-odst. republiško poprečje. Vlaganja za povečanje zdravstvenih zmogljivosti bodo v srednjeročnem obdobju manjša kot prej in bo delež občinske skupnosti znašal 68 mio dinaijev. Dopolnjena bo oprema v zdravstvenem domu v Novem mestu, v bolniškem kompleksu bo zgrajena pralnica in realiziran bo program izgradnje zdravstveno informativnega centra (ZIC). 7. Raziskovalna dejavnost 66. člen V obdobju 1981-1985 bomo spodbujali množično inventivno dejavnost, pomagali bomo pri izdelavi kriterijev za nagrajevanje raziskovalnega, inventivnega in inovacijskega dela, povezovali bomo raziskovalne zmogljivosti v občini in jih vključevali pri izdelavi raziskovalnih razvojnih programov, ki imajo skupen značaj. Strokovni kadri, ki delajo na raziskovalnem področju, se bodo aktivno vključili v raziskave, opredeljene s programom raziskovalne skupnosti v občini. Intenzivirali bomo delo strokovnih društev. V šolah bomo seznanjali mladino s pomenom znanosti in popularizirali raziskovalno dejavnost. Zavzemali se bomo, da mladinski raziskovalni tabor preraste v mednarodni mladinski raziskovalni tabor in dobi stalno raziskovalno bazo. Raziskovalna skupnost bo v sodelovanju z uporabniki pripravila prioritetni red nalog, opredeljenih v programu raziskovalne skupnosti. Raziskovalna skupnost bo nosilec združevanja sredstev za realizacijo prioritetnih nalog. Prizadevali si bomo, da se bodo izsledki raziskovalnih nalog uporabili v praksi. 8. Zaposlovanje 67. člen Poprečna letna stopnja zaposlovanja v obdobju 1981- 1985 bo 2,5'/. Prednost pri zaposlovanju bodo imeli delavci z območja občine Novo mesto. Zavzemali se bomo za pospešeno vračanje naših delavcev z začasnega dela v tujini ter za racionalnejše izvajanje nalog v zvezi 7. usposabljanjem in zaposlovanjem invalidnih oseb. Skupnost za zaposlovanje bo iskalce zaposlitve usmerjala v tiste dejavnosti, ki imajo prioritetni značaj v bilanci zaposlitve. Politika poklicnega usmerjanja in štipendiranja bo pripomogla k zmanjšanju neskladja med izobraževalnimi odločitvami mladine in odraslih ter kadrovskimi potrebami. Občinska skupnost za zaposlovanje bo v sodelovanju z združenim delom pripravila posebne programe izobraževanja in usposabljanja Romov. Upravičenim brezposelnim občanom bomo zagotavljali socialno varnost. Sredstva, kijih bomo združevali v republiški skupnosti za zaposlovanje, bodo porabljena za financiranje programa raziskav za področje zaposlovanja in izdelavo nomenklature in profilov poklicev. 9. Tehnična kultura 68. člen Organizacije tehnične kulture so v občini Novo mesto povezane v zvezo organizacij tehnične kulture, ki koordinira njihovo dejavnost. Najpomembnejše naloge organizacij tehnične kulture v obdobju 1981-85 so: - vzgojno-izobraževalna dejavnost preko tečajev, seminarjev in različnih oblik praktičnega dela v delavnicah, - raziskovalna dejavnost, ki se spodbuja s skupinskim in individualnim delom v krožkih in v drugih oblikah raziskovalnega udej- stvovanja, - športno udejstvovanje, kjer se mreijo skupinski in individualni dosežki med organizacijami v občini in širše z namenom, da se preverijo uspehi dela in evidentirajo tekmovalni uspehi, - usposabljanje članstva v specializiranih dejavnostih, ki so pomembne za obrambno pripravljenost in se preverjajo v tekočih vajah posameznih delov ljudske obrambe in družbene samozaščite. Organizacije tehnične kulture bodo usklajevale svoje programe z interesnimi skupnostmi izobraževanja, raziskovanja, da telesno kulturo in z nalogami ljudske obrambe in družbene samozaščite. Naštete skupnosti bodo v letnih planih predvidele sredstva za sofinanciranje skupno dogovorjenih nalog. XI. KRAJEVNE SKUPNOSTI Podpisniki dogovora: organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti s področja gospodarstva in družbenih dejavnosti občine Novo mesto, Ljubljanska banka - Temeljna dolenjska banka in druge jtanke, Medobčinska gospodarska zbornica za Dolenjsko Novo mesto in izvršni svet občinske skupščine Novo mesto, bomo v obdobju 1981-1985 izvršili naslednje naloge: 69. člen Nadaljevali bomo z uveljavljanjem in poglabljanjem samoupravnih in družbeno-ekonomskih odnosov v krajevnih skupnostih z razvijanjem in utijevanjem delegatskih odnosoy. Posebno skrb bomo posvetili ustvarjanju takih pogojev, da se bo občan lahko uveljavil kot vsestransko svobodna osebnost in kot temeljni subjekt razvoja. DOLENJSKI LIST ST - 17 (1707) 29. aprila 1982 STKAiVjf o. et Os’ H in U m —) Z w -J o Q Razvijali bomo različne oblike dela,'da bodo delovni ljudje in občani v največji meri vključeni v odločanje o vseh zadevah. Razvijali bomo sodelovanje delegacij in delegatov z organi krajevne skupnosti. Izpopolnjevali bomo sistem informiranja in obveščanja občanov v krajevni skupnosti, pri čemer se bo vključeval tudi občinski 1NDOK center. Nadaljevali bomo dograjevanje statutov in drugih samoupravnih aktov krajevnih skupnosti. V skladu z interesi občanov bomo spodbujali prostorsko preoblikovanje posameznih krajevnih skupnosti v smislu boljše teritorialne zaokroženosti. Da bi dosegli boljše uspehe pri izvajanju programov dela, bodo krajevne skupnosti svoje srednjeročne in letne programe usklajevale med seboj. Programe in plane bomo zastavili tako, da bo njihova realizacija vodila k izenačevanju pogojev življenja znotraj krajevne skupnosti. Za reševanje prostorskih problemov bomo vključevali v svoje programe gradnjo večnamenskih družbenih centrov, oz. se bomo vključevali v izgradnjo takih centrov, če so ti načrtovani pri družbeno usmerjeni gradnji sosesk. 70. člen Za zadovoljevanje splošnih in skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih bomo dograjevali sistem financiranja krajevnih skupnosti, ki bo temeljil na samoupravnem združevanju dela in sredstev med delovnimi ljudmi in občani, temeljnimi organizacijami združenega dela, samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi. ftogrami krajevnih skupnosti predvidevajo izvedbo nalog in akcij v obdobju 1981 -1985 v skupni vrednosti 397 mio din. XII. SKRLADNEJŠI RAZVOJ OBČINE Podpisniki dogovora: organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti s področja gospodarstva in negospodarstva občine Novo mesto, Ljubljanska banka - Temeljna dolenjska banka Novo mesto, Beogradska banka — Temeljna banka Ljubljana, Jugobanka - Temelnja banka Ljubljana, Triglav Ljubljana - Dolenjska območna zavarovalna skupnost Novo mesto, Medobčinska gospodarska zbornica za Dolenjsko Novo mesto in izvršni svet občinske skupščine Novo mesto, bomo v obdobju 1981-1985 izvršili naslednje naloge: 71. člen Za pospeševanje razvoja na manj razvitem območju Suhe krajine je bil leta 1978 podpisan družbeni dogovor, ki ga je podpisalo 85 udeležencev dogovaijanja. Suho krajino sestavlja 14 krajevnih skupnosti iz občin Grosuplje, Kočevje, Novo mesto in Trebnje, ki so združene v skupnost krajevnih skupnosti. S področja občine Novo mesto se vključujeta v skupnost krajevnih skupnosti krajevni skupnosti Hinje in Žužemberk. Območje Suhe krajine je od leta 1981 opredeljeno kot nerazvito območje v Sloveniji. Podpisniki dogovora bomo izpolnjevali obveznosti iz dogovora in sicer: Medobčinska gospodarska zbornica za Dolenjsko Novo mesto bo spodbujala, usmerjala in povezovala interese organizacij združenega dela ter organizirala aktivnosti za hitrejši razvoj organizacij združenega dela na območju Suhe krajine in za nova investicijska vlaganja. Ugotavljala bo neizkoriščene prednosti in posredovala svoje predloge za konkretne investicije zainte- 1. Vlaganja v komunalno infrastrukturo in sicerr: 393.000.000 din - v ceste 262.000.000 din v vodovode 46.000.000 din - v kanalizacijo 18.000.000 din - v posodobitev pokopališč 10.000.000 din - v omrežje PTT 33.000.000 din - v elektro omrežje in javno razsvetljavo 18.000.000 din - v avtobusna postajališča 6.000.000 din 2. Vlaganja v objekte družbenega standarda in sicer: 28.000.000 din družbeni domovi 22.000.000 din šolska in športna igrišča 4.000.000 din - zdravstveni domovi 2.000.000 din 3. Vlaganja v izboljšanje preskrbe 1.000.000 din o m Z < od Program ni v celoti pokrit z razpoložljivimi in predvidenimi viri financiranja, zato ga bo potrebno uskladiti ali poiskati dodatne vire financiranja. Za del pokrivanja programa bomo združevali sredstva iz čistega dohodka v višini 0,50 od BOD. S temi sredstvi V višini 90 mio din bomo pokrili 23 7r vrednosti programa. Ostali del pa bodo predstavljali samoprispevki občanov, prostovoljno delo občanov, sredstva komunalne skupnosti za sofinanciranje komunalnih akcij v krajevnih skupnostih ter sredstva proračuna občinske skupščine. resiranim organizacijam združenega dela. Ljubljanska banka Temeljna dolenjska banka Novo mesto, Beogradska banka Temeljna banka ty;fc,jana in Jugobanka - Temeljna banka Ljubljana bodo sodelovale z organizacijami združenega dela in Medobčinsko gospodarsko zbornico za Dolenjsko Novo mesto ter izvršnim svetom občinske skupščine Novo ntesto pri injiciranju in usklajevanju razvojnih projektov. Združevale bodo sredstva za kreditiranje naložb v Suhi krajini. Za vlaganja v nerazvita območja Suhe krajine bodo banke dajale dogovotjene kreditne olajšave. SR Slovenija bo sodelovala pri pospeševanju razvoja Suhe krajine z merami, ki so navedene v dogovoru o temlejih plana SR Slovenije, kot so: zmanjševanje davčne osnove za plačilo davka na dohodek temeljnih organizacij, ki vlagajo na manj razvitih območjih, zniževanje obveznosti plačila davka na dohodek temeljnih organizacij združenega dela, sofinanciranjem izdelave razvojnih programov in inicialnih razvojnih načrtov ter refundiranjem dela stroškov izdelave projektne dokumentacije za naložbe. Izvršni svet občinske skupščine bo skrbel za usklajevanje planov samoupravnih interesnih skupnosti pri vlaganjih in financiranju v Suhi krajini. Spodbujal bo organizacije združenega dela za vlaganja v Suhi krajini in skrbel, da bo z ukrepi urbanistične in lokacijske politike to omogočeno. Z davčnimi olajšavami bo pospeševal razvoj kmetijstva in drobnega gospodarstva. 72. člen V letih 1981-1985 bomo v Suhi krajini izvršili naslednje naloge: Industrija motornih vozi! Novo mesto bo odprla proizvodni obrat v krajevni skupnosti Hinje, kjer bo v prvi fazi našlo zaposlitev 80 delavcev. Iskra Žužemberk bo z novimi vlaganji povečala obseg proizvodnje in zaposlila nove delavce. Emona ribarstvo Ljubljana bo zgradila novo ribogojnico za tržno proizvodnjo postrvjega mesta. Kmetijska zadruga Žužemberk je nosilec razvoja kmetijstva v krajevnih skupnostih Hinje in Žužemberk. V sodelovanju s KIT Ljubljana in Poslovno skupnostjo za razvoj kmetijstva m živilske industrije Slovenije bo organizirala pospeševalno službo in skrbela za izvedbo razvojnih programov na območju kmetijstva. Elektro Ljubljana - TOZD Elek-tro Ljubljana okolica bo zgradil nizkonapetostno omrežje ter 11 transformatorskih postaj. Samoupravna komunalna skupnost občine Novo mesto bo v skladu s svojimi plani izvršila naloge pri gradnji in rekonstrukciji cest. gradnji vodovodov, kanalizacijskih in čistilnih naprav. Izvedbo komunalnih programov krajevnih skupnosti Hinje in Žužemberk bo kejmunalna skupnost pospeševala tudi 7. večjim deležem solidarnostno združenih sredstev za sofinanciranje komunalnih akcij v krajevnih skupnostih. Samoupravna stanovanjska skup-nost bo omogočila izgradnjo družbenih stanovanj in stanovanj v organizirani gradnji, in sicer v Žužcrn-. berku 11 družbenih stanovanj in 65 individualnih hiš v organizirani gradnji ter na Dvoru 40 individualnih hiš v organizirani gradnji. Občinska izobraževalna skupnost bo izvršila vsa pripravljalna dela za gradnjo osnovne šole v Žužemberku. Kulturna skupnost Novo mesto bo nadaljevala sanacijo gradu Žužemberk. 73. člen V občini Novo mesto bomo pospeševali policentrični razvoj. Poleg Novega mesta, ki je zaposlitveno središče občinskega in regionalnega pomena in mora zato opravljati oskrbne funkcije regionalnega značaja, bomo v občini razvijali naslednja pomembnejša lokalna in zaposlitvena središča: Dolenjske Toplice, Straža, Šentjernej in Žužemberk. Kot lokalne oskrbne centre bomo razvijali naslednje kraje: Belo cerkev, Birčno vas. Brusnice, Gabrje, Prevole, Mirno peč, Orehovico, Podgrad, Stopiče, Škocjan, Smarjeto, LTšna sela in Otočec. 74. člen V obdobju 1981 1985 bomo pospeševali poleg krajevnih skupnosti Hinje in Žužemberk razvoj nasleiT-njih manj razvitih krajevnih skupnosti v občini: Birčna vas, Podgrad, Uršna sela in Prečna. 75. člen Razvoj navedenih krajevnih skupnosti bomo pospeševali predvsem s pospešenimi vlaganji v komunalno infrastrukturo in z izboljšanjem položaja na področju preskrbe. Samoupravna komunalna skuj>-nost bo v kriterije za sofinanciranje komunalnih akcij v krajevnih skupnostih vnesla določbe, ki bodo zagotavljale večji delež solidarnostnih sredstev. Trgovske organizacije, nosilke preskrbe, bodo povečale maloprodajne zmogljivosti v manj razvitih krajevnih skupnostih s posodobitvijo obstoječih prodajaln in izboljšale kakovost preskrbe. Samoupravne interesne skupnosti s področja družbenih dejavnosti bodo pri financiranju dopolnilnih programov in investicijskih vlaganj upoštevale prednosti in v svoje kriterije vtkale elemente solidarnosti pri financiranju manj razvitih krajevnih skupnosti. K razvoju manj razvitih krajevnih skupnosti bodo prispevale tudi zvezne in lokalne mladinske delovne akcije. .XIII. SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA samozaSCita Podpisniki dogovora: organizacije združenega dela. krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti občine Novo mesto in izvršni svet občinske skupščine Novo mesto, bomo: 76. člen Uresničevali naloge splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite in si prizadevali za uspešno utrjevanje, razvijanje in nadaljnje podružbljanje tega področja. V svoje obrambne razvojne načrte bomo vgrajevali nalogčV ki izhajajo iz predpisov o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, ter naloge, ki izhajajo iz družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, - varovali socialistične samoupravne odnose in vrednote, ki temeljijo na družbeni lastnini in samoupravljanju delovnih ljudi, in družbeno lastnino, ki jo upravljamo in z njo gospodarimo; - zagotavljali osebno in premoženjsko varnost: - seznanjali se z vsebino in metodami ter oblikami sovražnega in drugega družbeno škodljivega delovanja, ocenjevali varnostne razmere in sprejemali varnostne ukrepe in aktivnosti za varnost organizacij združenega dela in skupnosti, izvajali ukrepe in dejavnosti v sistemu družbene samozaščite kot najširšem temelju varnosti države, s katerim se uresničuje in izgrajuje ci lotri mostni in obrambni sistem nslc družbe. 77. člen Za povečanje obrambne pripravljenosti in varnosti v občini bomo: - opremljali enote in štab teritorialne obrambe z orožjem in ostalo vojaško opremo, urejevali ozemlje za oborožen boj in usposabljali pripadnike teritorialne obrambe, - ustanavljali specializirane enote civilne zaščite in usposabljali njihove pripadnike, zagotavljali zaščitna in reševalna sredstva ter drugo opremo, tako da bodo te enote leta 1985 80-odstotno opremljene, - dopolnjevali občinski center za opazovanje in alarmiranje ter vizualne opazovalnice s tehničnimi sredstvi, orožjem in ostalo opremo, usposabljati pripadnike službe za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje, - ustvarili blagovne rezerve osnovnih živil in industrijskih izdelkov za vojne potrebe in izredne razmere ter gradili skladišča za hrambo blagovnih rezerv, - usposabljali kadre za delo v ljudski obrambi, opremili organe družbenopolitične skupnosti in družbenopolitičnih organizacij z orožjem in vojaško opremo, - gradili in vzdrževali javna zaklonišča za zaščito občanov. 78. člen Za povečanje obrambne pripravljenosti in varnosti v krajevnih skupnostih bomo: - organizirali štabe in enote civilne zaščite tako, da bo v te enote vključeno vsaj 10% občanov; usposabljali enote civilne zaščite tako, da bo letno dodatno usposobljeno 8 % pripadnikov; opremljali enote . ivilne zaščite in dosegli leta 1985 80% opremljenosti; - zagotavljali sredstva za za-temnjevanje, maskiranje, za radiološko, biološko in kemično zaščito, prvo pomoč, požarno varnost ter usposabljali prebivalstvo za obrambo in zaščito, - usposabljali kadre za delo v ljudski obrambi, - pripravljali objekte in ustvarjali ostale pogoje za življenje in delo na območju, ki je določeno za nastanitev evakuiranega prebivalstva, usposabljali enote narodne zaščite. Za povečanje obrambne pripravljenosti in varnosti v združenem delu in samoupravnih interesnih skupnostih bomo: - organizirali štabe in enote civilne zaščite tako, da bo v te enote vključeno vsaj 11% delavcev; usposabljali štabe in enote civilne zaščite tako, da letno dodatno usposobimo 8 % pripadnikov; opremljali enote in dosegli leta 1985 80 % opremljenost, - zagotavljali sredstva za za-temnjevanje, maskiranje, za radiolo- ško, biološko in kemično zaščito, prvo pomoč, požarno varnost ter usposabljali delovne ljudi za obrambo in zaščito, - zgradili, adaptirali in vzdrževali zaklonišča in druge "objekte za zaščito prebivalcev in materialnih dobrin, - usposabljali delovne obveznosti za opravljanje dejavnosti v vojni, - zagotavljali sredstva, objekte in ustvarjali pogoje za delo v vojni, - usposabljali enote narodne zaščite. 79. člen Za financiranje nalog ljudske obrambe in družbene samozaščite v občini in v krajevnih skupnostih bomo potrebovali sredstva v višini 103.700.000 din. Za izvajanje nalog teritorialne obrambe v občini, skupnih nalog v pokrajini in drugih nalog bomo zagotavljali sredstva v občinskem proračunu v višini 61.700.000 din. Za izvajanje ostalih nalog bomo združevali sredstva iz dohodka organizacij združenega dela v višini 0,1 % od dohodka, iz iste osnove bomo združevali sredstva tudi delavci v delovnih skupnostih ter občani, ki samostojno opravljajo dejavnosti z osebnim delom, z delovnimi sredstvi v zasebni lasti in pri njih zaposlenimi delavci. Iz naštetih virov bomo združili 42.000.000 din. XIV. DRUŽBENI SISTEM INFORMIRANJA Podpisniki dogovora: Dolenjski informativni in tiskarski center Novo mesto, Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji -podružnica Novo mesto. Zavod za družbeno planiranje Novo mesto, Ljubljanska banka — Temeljna dolenjska banka Novo mesto, ostale organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, Medobčinska gospo* darska zbornica za Dolenjsko, občinski svet Zveze sindikatov Slovenije in izvršni svet občinske skupščine Novo mesto bomo v letih 1981- 1985 uresničili naslednje naloge: 80. člen Prizadevali si bomo usposobiti občinski 1NDOK center tako, da bo sposoben opravljati svojo funkcijo obveščanja delegatov in delegatske baze. Na osnovi skupnega dogovora bomo zagotovili, da bo vsak delavec in občan dobil gradiva, ki so namenjena delegatskemu odločanju. Delegatsko glasilo ODLOČAJMO bomo razširili na področje dela in ■odločanja v samoupravnih interesnih skpnostih, družbenopolitičnih organizacijah, krajevnih skupnostih in društvih. Časopis Dolenjski list bo še naprej izpolnjeval funkcijo medija javnega obveščanja delavcev in občanov širše Dolenjske. Za obveščanje delavcev v združenem delu in občanov v krajevnih skupnostih ter šolah bosta občinski svet Zveze sindikatov in občinska konferenca SZDL spodbujala izvajanje internih glasil. V okviru ČZP Dolenjski list in v sodelovanju z občinsko kulturno skupnostjo bomo razvijali založniško dejavnost pod imenom Dolenjska založba. Občinska konferenca SZDL kot nosilec naloge bo skupaj s ČZP Dolenjski list in RTV Ljubljana izvedla priprave za ustanovitev lokalne RTV postaje. Materialna sredstva bodo po posebnem sporazumu zagotavljali RTV Ljubljana, občinska skupščina, samoupravne interesne skupnosti in organizacije združenega dela. Dolenjski informativni in tiskarski center bo izvršil priprave in začel gradnjo poslovnih prostorov na Cikavi. Sodobna opremljenost bo omogočala, da se bodo naloge s področja javnega obveščanja s tem uspešneje izvajale. Novinarski servis ČZP Dolenjski list bo zagotavljal združenemu delu in krajevnim skupnostim pdmoč pri izdajanju internih glasil. Občinska konferenca SZDL Novo mesto bo skupaj z izvršnim svetom občinske skupščine vodila akcijo za zgraditev TV pretvornika na Gorjancih. Nosilec investicije je RTV Ljubljana. 81. člen V občini bomo dograjevali enotni informacijski sistem tudi s tem, da bomo poenotili napore pri;zbiranju podatkov, ustvarili enotno osnovno bazo podatkov, opravili večkratno zbiranje podatkov in poročanja o isti problematiki. Poenotenje zbiranja informacij in enotna podatkovna baza bosta omogočila uporabo podatkov za več organov in organizacij ter pospešila hitrost pretoka informacij. Akcijo bo vodil in koordiniral izvršni svet občinske skupščine. XV. KONČNE DOLOČBE 82. člen V tem dogovoru podane določbe bomo udeleženci dogovora o temeljih družbnega plana vključili v družbeni plan razvoja občine Novo mesto za obdobje 1981-1985. Uresničevanje nalog in aktivnosti iz tega dogovora bomo opredelili v izvedbenih planskih aktih, to je v vsakoletnih resolucijah občine Novo mesto. Udeleženci se obvezujemo, da bomo v samoupravne sporazume o temeljih svojih planov vključili vse konkretne naloge, obveznosti, pravice in odgovornosti, kijih prevzemamo z dogovorom o temeljih družbenega plana in katerih uresničitev je skupnega pomena za razvoj občine. Da bi zagotovili stabilne pogoje gospodatjenja, se udeleženci tega dogovora samoupravno dogovorimo, da bomo dosledno uresničevali naloge, dogovorjene v tem dogovoru in drugih planskih aktih, ki so osnova tega dogovora. 83. člen Udeleženci bomo redno spremljali, analizirali in ocenjevali izpolnjevanje obveznosti iz tega dogovora in v primeru takih sprememb v razvoju, ki bi v dinamiki, obsegu ali načinu onemogočale izpolnjevanje prevzetih obveznosti predlagali spremembo dogovora po enakem postopku, kot je bil sprejet. 84. člen K temu dogovoru lahko pristopijo tudi drugi udeleženci, če sprejmejo s samoupravnimi sporazumi o temeljih svojih planov take obveznosti, ki so bistvene za uresničevanje skupnih ciljev in nalog, dogovorjenih v družbenem planu razvoja občine Novo mesto za obdobje 1981-1985. 85. člen Posamezni udeleženci podpisujejo ta dogovor in sprejemajo obveznosti v mejah svojih pristojnosti in pooblastil. Morebitne spore, ki bodo nastali v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti, dogovorjenih s tem dogovorom, rešuje arbitraže, ki ima predsednika in štiri člane. Po enega člana arbitraže imenujejo: občinski svet Zveze sindikatov Slovenije Novo mesto, Medobčinska gospodarska zbornica za Dolenjsko Novo mesto, izvršni svet Skupščine občine Novo mesto in udeleženec dogovora, kije povzročil spor. Predsednika arbitraže določijo člani arbitraže sporazumno. 86. člen Ta dogovor začne veljati, ko ga podpišeta dve tretjini podpisnikov: objavi se v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 30-05/80 Datum: 2. 4. 1982 119. Podpisniki: Na podlagi 617., 618., 622. in 628. člena v zvezi s 619. členom Zakona o združenem delu (Uradni Ust SFRJ št. 53/76), 9. in 10. člena Zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni list SRS št. 32/80) ter 213. člena Statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski Ust št. 5/79) je skupščina občine Novo mesto na skupni seji vseh zborov dne 14. 4. 1982 sprejela SKLEP o začasnih ukrepih družbenega varstva 1. Skupščina občine Novo mesto nastopa zaradi bistvenih motenj v samoupravnih odnosih z začasnimi ukrepi družbenega varstva zoper: - Industrijo motornih vozil Novo mesto n. sol. o., Novo mesto, - TOZD Tovarna avtomobilov Novo mesto n. sol. o., Novo mesto, Zagrebška 18 - 20. s tem, da: I. ugotavlja - da je potekel mandat vršilca dolžnosti individualnega poslovodnega organa delovne organizacije IMV Novo mesto in da ne more biti več imenovan - da je potekel mandat vršilca dolžnosti individualnega poslovodnega organa TOZD Tovarna avtomobilov Novo mesto, da razpis ni uspel in da vršilec dolžnosti ne more biti več imenovan; II. imenuje z dnem 1. 5. 1982 za dobo enega leta DOLENJSKI LIST ŠT - 17 (1707) 29. aprila 1982 STRAN 29 STRAN 28 DOLENJSKI LIST ŠT - 17 (1707) 29. aprila 1982 - v DO IMV kolegijski začasni organ - v TOZD Tovarna avtomobilov kolegijski začasni organ. 2. Začasni organ DO IMV prevzame vse pravice in obveznosti poslovodnega organa delovne organizacije. Začasni organ TOZD Tovarne avtomobilov prevzame vse pravice in obveznosti poslovodnega organa TOZD. 3. Kolegijski začasni organ DO IMV šteje osem članov, in sicer: predsednik: Janez ŠTER, generalni direktor DO Slovenijales -Trgovina - namestnik predsednika: Matija ŠKOF, namestnik generalnega direktorja DO Slovenijales-Trgovina - podpredsednik: Marjan SIMIČ, v. d. generalnega direktorja DO IMV Novo mesto - podpredsednik: Janez ROŠKAR, delegat zveznega zbora skupščine SFRJ - član: Milan NAGLIČ, generalni direktor Avtocommerca, Ljubljana - član: Janez GREGORIČ, samostojni svetovalec Združene ljubljanske banke - član: Božo KOČEVAR, direktor Srednje šole tehničnih usmeritev Novo mesto - član: Vili PAVLIČ, direktor TOZD BLP Novo mesto, Novoles Delovno organizacijo IMV zastopa in predstavlja predsednik kolegijskega začasnega organa, v odsotnosti predsednika pa namestnik predsednika z enakimi pooblastili in odgovornostmi. 4. Kolegijski začasni organ TOZD Tovarna avtomobilov šteje tri člane, in sicer: - predsednik: Pavle VALENTIČ, pomočnik in namestnik generalnega direktorja DO IMV Novo mesto - član: Vlado BAHČ, vodja konstrukcije gospodarskih vozil v TOZD Tovarna avtomobilov Novo mesto - član: Tone PIRC, vodja planskega oddelka v TOZD Tovarna avtomobilov Novo mesto. TOZD Tovarno avtomobilov zastopa in predstavlja predsednik kolegijskega začasnega organa. Začasna organa morata zagotoviti, da bodo sprejete sprembcmbc samoupravnih splošnih aktov v zvezi z določili o kolegijskem vodenju v 9 mesecih od uvedbe teh začasnih ukrepov. Razpis prostih del in nalog poslovodnih organov mora biti objavljen po spremenjenih samoupravnih splošnih aktih 3 mesece prej, preden potečejo ti ukrepi. 6. O nadomestilu osebnega dohodka delavcev za čas opravljanja funkcije v začasnem organu odloči izvršni svet skupščine občine. 7. Ta sklep začne veljati takoj, je dokončen in izvršljiv. Obrazložitev: Družbeni pravobranilec samoupravljana Novo mesto je na pobudo delavskega sveta DO IMV Novo mesto poslal z dopisom št. 9/82 z dne 12. 4. 1982 občinski skupščini Novo mesto predlog za začasne ukrepe družbenega varstva v DO IMV Novo mesto in v TOZD Tovarna avtomobilov Novo mesto, s tem da skupščina ugotovi, da je mandat vršilca dolžnosti individualnega poslovodnega organa v DO IMV in TOZD Tovarna avtomobilov potekel, da ne moreta biti več imenovana in da je bil razpis za poslovodnega organa v TOZD Tovarna avtomobilov neuspešen ter da skupščina imenuje v obeh organizacijah združenega dela kolegijski začasni organ za dobo enega leta od 1. 5. 1982. Predlog za začasne ukrepe družbenega varstva utemeljuje družbeni pravobranilec samoupravljanja s tem, da so v DO IMV in TOZD Tovarna avtomobilov nastale motnje v samoupravnih odnosih, ker je potekel že drugi 6-mesečni mandat vršilca dolžnosti poslovodnega organa, ohranjanje in obnovitev takega stanja pa ni možna. Ker organizacija ne more biti brez poslovodnega organa, je edina zakonita pot, da se uvedejo začasni ukrepi družbenega varstva in imenuje začasni organ. Izvršni svet skupščine občine je na seji dne 12. 4. 1982 obravnaval pobudo delavskega sveta DO IMV in predlog družbenega pravobranilca samoupravljanja in menil, da je predlog za izdajo začasnega ukrepa zoper DO IMV in TOZD Tovarno avtomobilov utemeljen. Ugotovljeno je: V sestavni del organizacijskih sprememb, predvidenih v strokovnih ocenah, je vključeno tudi preoblikovanje individualnega poslovodnega organa v DO IMV v kolektivnega. Pripravljena izhodišča in strokovna gradiva ne omogočajo takojšnjega pristopa k spremembi posameznih samoupravnih splošnih aktov na področju organizacije in opredeljevanja oblike organizacije poslovodnega organa. V DO IMV in TOZD Tovarna avtomobilov je potekel že drugi 6-mesečni mandat vršilca dolžnosti poslovodnega organa, ohranjanje in obnovitev takega stanja ni več možna glede na določbo 510. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ št. 53/76), ki določa, da delavski svet imenuje brez razpisa vršilca dolžnosti, če ni bilo mogoče pravočasno imenovati poslovodnega organa, in da zadeve iz delovnega področja poslovodnega organa sme opravljati vršilec dolžnosti največ 6 mesecev. Upoštevaje navedene ugotovitve, skupščina občine zaključuje, da je edino utemeljeno in smotrno, da se imenuje v navedenih organizacijah združenega dela začasni organ, ki bo zakonito opravljal začasno za dobo enega leta poslovodno funkcijo, ob neokrnjenih pravicah delavcev pri samoupravljanju in pristojnostih delavskih svetov in izvršilnih organov. Začasni organ bo moral poskrbeti med drugim tudi, da se ustrezno sprememne samoupravni splošni akti z vzpeljavo določb o kolektivnem vodenju in da objavi razpis 3 mesece pred potekom začasnih ukrepov za predsednika in člane kolegijskega poslovodnega organa. Odločitev občinske skupščine v izreku tega sklepa temelji na določbah 617. člena in 628. člena v zvezi z 9. točko 619. člena Zakona o združenem delu ter 10. členu Zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva, samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni list SRS št 32/80). S tem je sklep skupščine utemeljen. Ta sklep se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Sklep je v smislu 633. člena zakona o združenem delu dokončen in zoper njega ni rednega pravnega sredstva. Prizadeti, zoper katere je izrečen začasni ukrep, sindikat in družbeni pravobranilec samoupravljanja imajo pravico, da v roku 15 dni vložijo zahtevo na sodišče združenega dela SR Slovenije, da odloči o zakonitosti tega sklepa. Zahteva za preizkus zakonitosti sklepa ne odloži njegove izvršitve (11. člen Zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva, samoupravnih pravic in družbene lastnine). Številka: 017-1/81 Datum: 14. 4. 1982 Predsednik skupščine občine Novo mesto UROS DULAR, 1. r. VROČENO: 1. DO IMV Novo mesto, Zagrebška 18-20 2. TOZD Tovarna avtomobilov Novo mesto Zagrebška 18-20 3. Začasni organ DO IMV - 8 x 4. Začasni organ TOZD Tovarne avtomobilov - 3 x 5. Družbeni pravobranilec samoupravljanja Novo mesto 6. Občinski svet zveze sindikatov Novo mesto 7. Temeljno sodišče Novo mesto, Enota Novo mesto 8. SDK Podružnica Novo mesto 9. Spis, tu 120. Na podlagi 9. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS št. 5/82) in 240. člena Statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 5/79) je izvršni svet občinske skupščine Novo mesto na svoji seji dne 6. 4. 1982 sprejel naslednji SKLEP 1. Odsek ceste od Kopališkega doma v Dolenjskih Toplicah do stavbe Dolenjske Toplice 48 se določi za enosmerno cesto, s tem da se omogoči promet iz smeri občinske ceste 1. skupine št. 106, Vavta vas -Podturn. Ta sklep se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu in začne veljati takoj. Številka: 34-3/82-9 Datum: 6. 4. 1982 Predsednik IS JANKO GOLES.l. r. 121. Na podlagi 5. točke Statutarnega sklepa o ustanovitvi krajevne skupnosti Šmihel, 8. in 16. člena Zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. list SRS št. 23/77) in 2. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS št. 3/73' in sklepa zbora delovnih ljudi in občanov z dne 20. 1. 1982 je skupščina krajevne skupnosti Šmihel na svoji seji dne 19. 2. 1982 sprejela naslednji SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Šmihel 1 člen Za območje krajevne skupnosti Šmihel se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka za izgradnjo primarne kanalizacije kanala ,,R 3” in ,,R-2” terglavnih priključkov na kanal „R-3” in „R-2”. 2. člen Za realizacijo v 1. členu navedenega programa bo potrebno zbrati 20.899.769,00 din, od tega s krajev-nim samoprispevkom 10.000.000,00 din. 3. člen Krajevni samoprispevek se bo uvedel za obdobje petih let, od 1. 6. 1982 do 31. 5. 1987. 4. člen Krajevni samoprispevek bodo plačevali: 1. zaposleni občani od svojih čistih osebnih dohodkov in od drugih osebnih prejemkov, od katerih se plačujejo prispevki iz osebnega dohodka, po stopnji 2.5 'Tc mesečno, razen tistih, ki prejemajo zajamčeni osebni dohodek, 2. upokojenci po stopnji 2,5 '• od pokojnine mesečno, razen tistih, ki prejemajo pokojnino z varstvenim dodatkom, in tistih, katerih pokojnina je nižja od 6.143,00 din: 3. zavezanci za davek od osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti v višini 2,5 % katasterskega dohodka letno, razen tistih, ki jim je kmetijska dejavnost edini vir preživljanja, njihov katastrski dohodek pa znaša manj kot 3.000,00 din: 4. delovni ljudje, ki opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost ali intelektualne storitve s samostojnim osebnim delom (samostojne poklicne dejavnosti), v višini 2.5 '7 čistega osebnega doh ika. Krajevni samoprispevek ne p'a-čuje od socialnih podpor, r alid-nine. pokojnine z varstvenim dodat kom, otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov ter od nagrad učencev v gospodarstvu. 5. člen Sredstva krajevnega samoprispevka se zbirajo na posebnem računu krajevne skupnosti. 6. člen Referendum bo v nedelio, maja 1982, od 7. do 19. ure običajnih glasovalnih mestih v Za izvedbo referenduma je po na volilna komisija krajevne ski sti. 7. člen Na referendumu imajo pravico glasovati vsi občani, vpisani v splošni volilni imenik, ter zaposleni občani, mlajši od 18 let. 8. člen Na referendumu se glasuje tako, da občani na glasovnici, ki mora vsebovati določbe 1. člena tega sklepa, obkrožijo besedo ,.ZA”, če se strinjajo z uvedbo krajevnega samoprispevka, in besedo „PROTI”, če uvedbi krajevnega samoprispevka nasprotujejo. 9. člen finančna sredstva za izvedbo referenduma zagotovi krajevna skupnost Šmihel. 10. člen Ta sklep začne veljati z dnem objave v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 37/82-1 Datum: 22. 2. 1982 Predsednik skupščine KS: UREK DARKO, 1. r. Občina Ribnica 122. Na podlagi 35. člena Zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS št. 35/79) in 13., 18., 19.' ter 20. člena samoupravnega sporazuma o temeljih planov Skupnosti otroškega varstva Ribnica za obdobje 1981-1985 je skupščina Skupnosti otroškega varstva Ribnica na 14. skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 23. 12. 1981 sprejela SKLEP O OSNOVAH ZA OBRAČUNAVANJE IN PLAČEVANJE PRISPEVKOV ZA PROGRAME DRUŽBENEGA VARSTVA OTROK Ta sklep v skladu z določbami Zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS št. 33/80) določa osnove za obračunavanje in plačevanje prispevkov delovnih ljudi, ki se jim ne ugotavlja dohodek, in delavcev, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih. Prispevki so namenjeni za uresničevanje programov, ki so jih delavci, drugi delovni ljudje in občani določili s samoupravnim sporazumom o temeljih planov družbenega varstva otrok v občini Ribnica za obdobje lj81 - 1985. Za uresničevanje programov družbenega varstva otrok v Skupnosti otroškega varstva Ribnica združujejo sredstva tudi: - delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost kot »talni poklic, ki se jim ne ugotavlja usohodek, kot, denimo, književni opevajalci, plesalci, pisatelji, obliko-8'a!ci, likovni umetniki, gledališki imetniki, filmski umetniki, sklada-glssbem-umetniki, arhitekti, rejnice, duhovniki, izumitelji in avtorji tehničnih izboljšav, športniki, železniški in ulični prtljažni nosači, novinarji, zdravstveni delavci, simultani in konskutivni prevajalci, artisti, manekeni ter modni delavci, fotografi, znanstveni in tehnični prevajalci, gradbeni inženirji in tehniki ter drugi (v nadaljevanju: delovni ljudje); - delavci, zaposleni pri zasebnih delodajalcih- 3. Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz dohodka za delovne ljudi je enaka osnovi, določeni v pogodbi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. 4. Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz osebnega dohodka za delavce, zaposlene pri zasebnih delodajalcih,' je osebni dohodek, vštevši vse prispevke, ki se plačujejo iz osebnega dohodka. 5. Znesek osnov iz 3. in 4. točke tega sklepa ne more biti nižji od zneska najmanjšega osebnega dohodka po zakonu o najmanjšem osebnem dohodku. 6. Prispevek za program družbenega varstva otrok plačujejo delovni ljudje in zasebni delodajalci v rokih, določenih v zakonu o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti. 7. Uprava za družbene prihodke SO Ribnica mora v skladu z zakonom in določili tega sklepa obračunavati in pobirati prispevke od vseh delovnih ljudi in zasebnih delodajalcev. 8. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 174/81 Datum: 23. 12. 1981 Predsednica skupščine OV Ribnica: BREDA ORAŽEM, 1. r. 123. Na podlagi smernic za pripravo družbenega plana občine Ribnica za obdobje 1981 - 1985, Zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Ur. list SI RJ št. 6/76), Zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Ur. list SRS št. 1/80) in Zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Ur. list SRS št. 17/73) sprejemajo delavci uporabniki, krajevne skupnosti na območju občine Ribnice, območna zavarovalna skupnost Ljubljana, občinska skupščina ter samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požari občine Ribnica kot izvajalec. SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih plana samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požari občine Ribnica za obdobje 1981 - 1985 Na podlagi predhodne uskladitve , elementov sklepanje samoupravnih sporazumov o temeljih plana v skupščini samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom, ki so jih posredovali drugi nosilci planiranja, ki so dolžni sklepati samoupravne sporazume o temeljih plana, so se udeleženci tega samoupravnega sporazuma' dogovorili takole: 1. člen Udeleženci - uporabniki ter udeleženci - izvajalci ugotavljajo, da je Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom občine Ribnica sestavni del celotne družbene samozaščite. 2. člen Udeleženci tega sporazuma so se dogovorili za usklajevanje in za usklajen razvoj požarne varnosti s potrebami in materialnimi možnostmi uporabnikov na območju občine. Nadaljnje izvajanje in razvoj požarne varnosti, v kateri nastopajo kot izvajalci prostovoljne gasilske enote, mora zagotoviti sposobnost in pripravljenost enot, da v vsakem primeru in ob vsakem času učinkovito intervenirajo ter s tem zagotavljajo varovanje družbenega in zasebnega premoženja, kakor tudi varovanje oziroma reševanje življenj. 3. člen Izvajalci tega sporazuma se zavezujejo, da bodo v srednjeročnem planskem obdobju 1981 - 1985, za katerega se sklepa ta sporazum, zagotavljali: - razvijanje požarnovarstvene kulture pri vseh uporabnikih tako v samoupravnih organizacijah, kakor tudi v krajevnih skupnostih, - strokovno usposabljanje kadrov za učinkovite intervencije ob požarih in drugih elementarnih nesrečah, - odpravljanje razvojnih neskladij med posameznimi izvajalci požarnega varstva, - uveljavljanje učinkovitejše in racionalnejše oblike požarnega varstva, - sodobno opremljanje svojih enot v skladu s potrebami, s tem da bodo pri tem upoštevali družbeni dogovor o skupnih osnovah za delitev dela na področju požarnega varstva in formiranju regijskega centra za požarno varnost, kakor tudi pravilnika o najnižjem številu gasilcev, ki jih mora imeti gasilska enota, minimalni tehnični opremi gasilske enote in osebni ter skupni zaščitni opremi gasilcev (Ur. list SRS št. 25/78). 4. člen Za uspešno izvajanje nalog s področja požarnega varstva po oceni požarne ogroženosti in izdelanih načrtih požarnega varstva bodo podpisniki izvajalci zagotavljali ob- stoj, razmestitev in razvoj SISVPI’ občine Ribnica, OGZ Ribnica in naslednjih gasilskih enot, ki bodo za izvajanje svojih programov uporabljala sredstva, ki jih združujejo podpisniki uporabniki na področju občine Ribnica: prostovoljne gasilske enote v gasilskih društvih: Grčarice, Lipovec, Dolenja vas, Prigorica, Nemška vas, Goriča vas, Ribnica. Bukovica, Dolenji Lazi, Jurjeviča, Sušje, Velike poljane, Sv. Gregor, Vince Zapo- tok, Zamostec, Sodražica, Žimarice, Gora, Mali log, Hrib in Retje. 5. člen Na osnovi ocene požarne ogroženosti in načrtov požarnega varstva bodo sredstva, ki jih združujejo podpisniki - uporabniki, usmerjena za adaptacije in dograditev gasilskih domov, za tehnično izpopolnitev gasilskega orodja, vozil in zaščitne opreme. Za materialno izpopolnitev in strokovno usposabljanje prostovoljnih gasilskih enot po gasilskih društvih z organiziranimi tečaji za gasilce, pri občinski gasilski zvezi za gasilce strojnike in nižje gasil, častnike ter častnike za preventivno požarno vzgojo občanov, mladine, pionirjev in šoloobveznih otrok po šolah. Del združenih sredstev bo porabljen za odplačilo anuitet posojila, ki je bilo uporabljeno za nabavo gasilskega orodja, avtocisterne, vozila 1MV, terenskega vozila in gradnjo gasilskih domov po razvojnem programu 1976-80 v znesku 3.500.000 dinarjev. Letna anuiteta znaša 600.000 dinarjev in jo je treba odplačevati do leta 1988. 6. člen Z navedenimi prostovoljnimi gasilskimi enotami in zagotovitvijo opreme in druge materialne osnove po obeh predhodnih členih bodo enote sposobne intervenirati ob požarih in elementarnih nesrečah v skladu z izdelanimi ocenami požarne ogroženosti in načrti požarnega varstva. 7. člen Za zagotavljanje obveznosti izvajalcev iz predhodnih členov je potrebno na nivoju občine združevati naslednja sredstva: 8. člen Podpisniki uporabniki v občini Ribnica bodo združevali sredstva za izvajanje programa požarne varnosti v skladu z oceno požarne ogroženosti. in sicer: 6 7/ tehničnih premij, ki jih izdvaja območna skupnost Ljubljana, - 0,30 '7/ od bruto osebnega dohodka zaposlenih v gospodarskih in negospodarskih dejavnostih v ob- 9. člen Na ta način bodo zbrana sredstva za kritje potreb razvoja in funkcioniranja gasilskih enot na področju občine v naslednji višini, ki je razvidna iz priložene tabele. 10. člen Sredstva iz členov, ki govorijo o potrebi in formiranju sredstev^ se bodo valorizirala vsako leto za naprej, skladpo z rastjo realnih osebnih dohodkov, predvidenih z resolucijo skupščine SR Slovenije. 11. člen Samoupravna interesna skupnost pripravi vsako leto finančni načrt prihodkov in odhodkov, ki vključuje vse materialne stroške ter sredstva, porabljena za osebne dohodke delavcev, kot tudi sredstev za razširitev materialne osnove dela, ter jih predlaga skupščini SIS v obravnavo. vi H 73 > 2 K> 'J 1$)LENJSKI LIST ŠT - 17 ^1707) 29. aprila 1982 £ o, e« Os fN O r- £ £ * co *—> Z 3 o a vO fN Z < oi H cn Skupščina SIS obravnava poročilo o izvajanju tega sporazuma in sprejema ukrepe za njegovo dosledno izvajanje. 12. člen Skupščina SIS bo predlagala udeležencem tega sporazuma spremembo ali dopolnitev, če z ukrepi iz prejšnjega člena ne bo mogoče zagotoviti izvajanja sporazuma. 13. člen Sporazum velja, ko ga podpiše večina soudeležencev sporazumevanja, uporablja pa se od 1. 1. 1981 dalje. SEZNAM PODPISNIKOV SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O TEMELJIH PLANA SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI ZA VARSTVO PRED POŽAROM SKUPŠČINE OBČINE RIBNICA ZA OBDOBJE 1981 - 1985 INLES TOZD Tovarna stavbnega pohištva, Ribnica - INLES TOZD Trgovina, Ribnica - 1NI.ES Industrija stavbnega pohištva, Ribnica - INLES TOZD Loški potok - INLES TOZD Sodražica - DONIT Sodražica - Ribniška kovinska industrija, Ribnica - Obrat KRIM, Sodražica - ITPP Ribnica - ZKGP TOZD Gozdarska kooperacija, Ribnica - ZKGP TOZD Gozdarstvo Jelenov žleb, Ribnica - Kmetijska zadruga Ribnica - TOZD Obrat SUKNO, Jurjeviča - TOZD Slovenijales, obrat ŽIČNICA, Ribnica - Komunalno podjetje KOMUNALA, Ribnica - Samoupravna stanovanjska skupnost Ribnica - MERCATOR TOZD Ribnica - Železniška postaja Grosuplje, manipulativno mesto Ribnica - PTT Ribnica - Elektroservis Ribnica - Zdravstveni dom Ribnica - Skupščina občine Ribnica - Občinska konferenca ZKS Ribnica - Osnovna šola Sodražica - Osnovna šola Loški potok - Posebna osnovna šola Ribnica - Delavska univerza Ribnica - Skupne strokovne službe SIS občine Ribnica - Krajevna skupnost Ribnica - Krajevna skupnost SV. Gregor - Krajevna skupnost Loški potok - Združenje samostojnih obrtnikov SO Ribnica - Služba družbenega knjigovodstva Ribnica - OZD Eurotrans, Ribnica - Obrtno podjetje, Ribnica - SIS za komunalno in cestno dejavnost Ribnica Občina Trebnje 124. Na podlagi četrtega odstavka 95. člena Zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS št. 1/81), 262. člena Statuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list št. 9/79) in na predlog Zgodovinskega arhiva Ljubljana izdaja Sekretariat za občo upravo in družbene dejavnosti občine Trebnje ODREDBO o družbenih pravnih osebah in društvih, katerih arhivsko gradivo bo prevzemal Zgodovinski arhiv Ljubljana 1. člen Družbeno pravne osebe in društva, ki imajo sedež na območju občine Trebnje (v nadaljnjem besedilu: družbeno pravne osebe in društva), katerih arhivsko gradivo bo v skladu z določbami zakona o naravni in kulturni dediščini (v nadaljnjem besedilu: zakon) prevzemal Zgodovinski arhiv Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: arhiv), so naslednja: Trebanjska industrija montažnih objektov „TRIMO", Trebnje Tovarna alkoholnih pijač in destilacija „DANA”, Mirna Kmetijska zadruga Trebnje Trebanjsko gradbeno podjetje „TREGRAD”, Trebnje Vzgojno-izobraževalna organizacija Trebnje Občinski pihalni orkester Trebnje Društvo živinorejcev za vzajemno pomoč v Trebnjem, Trebnje Čebelarsko društvo Trebnje Strelska družina Trebnje Društvo TVD ..PARTIZAN” Mirna Skupščina občine Trebnje in občinski upravni organi Krajevna skupnost Trebnje Temeljno sodišče Novo mesto -enota Trebnje Samoupravna stanovanjska skupnost Trebnje Samoupravna komunalna interesna skupnost Trebnje Skupnost za pospeševanje kmetijstva Trebnje Kmetijska zemljiška skupnost Trebnje SIS za varstvo pred požarom Trebnje Občinska izobraževalna skupnost Trebnje Občinska zdravstvena skupnost Trebnje Občinska kulturna skupnost Trebnje Občinska telesnokulturna skupnost Trebnje Skupnost otroškega varstva Treb-nje Skupnost socialnega skrbstva Trebnje Skupnost socialnega varstva Trebnje Občinska skupnost za zaposlovanje Trebnje Občinska raziskovalna skupnost Trebnje Občinska konferenca ZKS Trebnje Občinska konferenca SZDL Trebnje Občinska konferenca ZSMS Treb- nje Občinski sindikalni svet Trebnje Občinski odbor ZZB NOV Trebnje Arhiv prevzame tudi arhivsko gradivo pravnih prednikov in pravnih naslednikov v tem členu navedenih pravnih i oseb in društev. 2. člen Družbeno pravne osebe in društva, ki imajo dokumentarno gradivo, ki izvira iz časa od 9. 5. 1945, oziroma - do nacionalizacije 5. 12. 1946 ali 28. 4. 1948, kadar gre za gradivo gospodarskih podjetij - do 18. 7. 1946, kadar gre za gradivo zadrug, morajo to gradivo v celoti izročiti arhivu. 3. člen Družbeno pravne osebe in društva iz 1. in 2. člena te odredbe morajo sodelovati z arhivom pri ugotavljanju, odbiranju in izročanju arhiv- skega gradiva arhivu, ter pri vodenju evidence o njem in morajo za izvajanje obveznosti po določbah zakona zagotoviti potrebna sredstva in strokovno usposobljene delavce. 4. člen Družbeno pravne osebe in društva, katerih arhivskega gradiva ne bo prevzemal arhiv, morajo to gradivo trajno hraniti, ga varovati in omogočati njegovo uporabo. Drugemu imetniku lahko odstopijo arhivsko gradivo le s pristankom arhiva. Pojasnila, kaj je arhivsko gradivo v smislu 58. člena Zakona, daje družbeno pravnim osebam in društvom na njihovo zahtevo Zgodovinski arhiv Ljubljana. 5. člen V primeru, da je arhivsko gradivo posamezne družbene pravne osebe ali društva iz prejšnjega člena potrebno zaradi dopolnitve gradiva, ki ga je že prevzel arhiv na podlagi 1. člena te odredbe, bo o izročitvi tega gradiva arhivu odločil za kulturo pristojni upravni organ občine z odločbo. 6. člen Določila 2., 4. in 5. člena te odredbe se ne nanašajo na dokumentarno gradivo, iz katerega se odbira arhivsko gradivo, za katerega opravljajo naloge varstva v skladu z zakonom Arhiv SR Slovenije in organi iz 100. člena zakona. 7. člen Ta odredba se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu in začne veljati 8. dan po objavi. Številka: 010-1/81-2 Datum: 13.4. 1982 Sekretar sekretariata za občo upravo in družbene dejavnosti: MILENA ZALAR, 1. r. o Herbz\ KOMPAS C32E3J IZPOSOJANJE VOZIL V NOVEM MESTU. Novi trg 6. telefon: (068) 23—937,telex: 35811 VU KOMNOV TREBANJSKA INDUSTRIJA MONTAŽNIH OBJEKTOV, n. sol. o TREBNJE TOZD JKP n. sol. o. TREBNJE OBJAVLJA prosta dela in naloge za: trimo 1. VEČ KONSTRUKCIJSKIH KLJUČAVNIČARJEV 2. VEČ VARILCEV 3. VEČ ORODJARJEV za delo v proizvodnji jeklenih konstrukcij in na vzdrževanju. Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje za sprejem: pod 1., 2., 3.) Sprejmemo kvalificirane delavce ustezne stroke. Posebni pogoj za opravljanje vseh del in nalog je 3-mesečno poskusno delo. Kandidati, pošljite prijave na naslov: „TRIMO", trebanjska industrija montažnih objektov TREBNJE, 68210 Trebnje. Rok za vložitev prijav je 15 dni po dnevu objave v časopisu. 242/17-82 ■■■■■■■■■■ emona posavje asoio brežice 68 250 Brežice. Cesta prvih borcev 35 TOZD GOSTINSTVO, o. sub. o. Komisija za delovna razmerja Objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas VODENJE IN ORGANIZIRANJE DELA V TURIST HOTELU V BREŽICAH Pogoji: Razen splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — da imajo končano višjo hotelsko šolo in 3 leta delovnih izkušenj na samostojnih delovnih mestih v gostinski dejavnosti; — da imajo končano VK gostinsko šolo in 5 let delovnih izkušenj na samostojnih delovnih mestih v gostinski dejavnosti; — da niso kaznovani in niso v kazenskem postopku za kazniva dejanja iz 511 čl. Zakona o združenem delu. Poskusno delo bo trajalo 3 mesece. Kandidati naj pošljejo prijave v 15 dneh po dnevu objave na naslov ,,Emona—Posavje" trgovina in gostinstvo Brežice - splošni sektor, Brežice Cesta prvih borcev 35. Prijavam naj priložijo dokazila o strokovni izobrazbi, O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 15 dni od poteka razpisa. 244/17—82 GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO „Delavski sveti TOZD ..Gozdarstvo" Novo mesto, TOZD ..Gozdarstvo" Podturn, TOZD „Gozdarstvo" Črnomelj in TOZD „Transport in gradnje" Novo mesto razpisujejo dela oziroma naloge: 1. VODJE TOZD ..Gozdarstvo" Novo mesto 2. VODJE TOZD ,,Gozdarstvo" Podturn 3. VODJE TOZD ..Gozdarstvo" Črnomelj 4. VODJE TOZD ,.Transport in gradnje" Novo mesto Razpisni pogoji pod zap. št. od 1 — 4: — strokovna izobrazba gozdarskega inženirja in najmanj 5 let delovnih izkušenj v gozdarstvu ali strokovna izobrazba gozdarskega tehnika in 10 let delovnih izkušenj v gozdarstvu, — strokovne in organizacijske sposobnosti, — moralnopolitične kvalitete in sposobnost za razvijanje samoupravnih socialističnih odnosov. Mandat delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi traja štiri leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj pošljejo kandidati v 15 dneh po objavi razpisa v časopisu na naslov: pod zaporedno št. 1 na TOZD ,,Gozdarstvo" Novo mesto, Šmihelska 14, 68000 Novo mesto, pod zaporedno št. 2 na TOZD ..Gozdarstvo" Podturn, Podturn 17, 68350 Dolenjske T oplice, pod zaporedno št. 3 na TOZD ..Gozdarstvo" Črnomelj, Pod smreko 10, 68340 Črnomelj pod zaporedno št. 4 na TOZD ,.Transport in gradnje" Novo mesto, Gubčeva 15, 68000 Novo mesto z Oznako „za razpisno komisijo" Kandidate bomo obvestili o izbiri v osmih dneh po opravljeni izbiri". 243/17—82 n e/y C/J Obiščite od 30. aprila