GRAFIČAR NOVA ZNANJA Kje jih dobiti? Specilalizirani tisk za potrebe farma cevstske industrije ALTONA TEST SUITE Tehnična testna forma 4. del Z dobičkom lani 79 družb Koloidni in polimerni premazi za boljšo kakovost odtisa v kapljičnem tisku Tiskarna s 35-letno tradicijo - uspešna združitev klasičnega in digitalnega tiska i O) • o 1111 www.graficar.si K D ш 0 ID tf (D "O 1 ro C ■'94 m штт» i Ж L 1 ■ if g Kl NF! ь B к 1 b' v Stolpci nadzornih polj od S do Z - struktura Glavni namen kontrolnih polj S-Z je preveriti interakcijo različnih kombinacij grafičnih parametrov, ki vplivajo na končno podobo transparentih elementov direktno ali indirektno. Različno nastavljeni grafični parametri so naslednji: Л vrsta elementa: najnižji del polja je sestavljen iz skupine miniaturnih elementov s polnim barvnim tonom, linijsko izdelanega ele- menta (debela linija) in besedilom (znak minus); vsi trije segmenti so umeščeni tako, da tvorijo element nepravilne oblike; vsi trije elementi so barvno definirani enako, torej vizualno po upodobitvi bi morali dajati identičen barvni vtis barvni prostor: vsak trojček elementov uporablja specifični barvni opis različne odtenke črne in sive z uporabo barvnega modela DeviceGray (vrednosti 0,45, kar je ekvivalent 55% črnemu izvlečku), Device- CMYK (CMY-kanali so nični, K - črni izvleček ima vrednost 25 %), zgolj črni barvni izvleček (RTV-vrednosti 45 %) in enojni kanal barvnega modela DeviceN kot črni edini barvni izvleček (RTV-vrednost 60 %) ICC RGB (1,0/0,0/0,0 RGB s pripetim barvni opisom ECI-RGB.V1.0) DeviceCMYK (CMYK svetlo zelen barvni ton, 30 %/70 %/ 0 %/10 %) posebna oranžna barva oziroma izvleček, imenovan Orange 16 različnih učinkov mešanja tran-sparentnega zelenega elementa (uporaba barvnega modela Device-CMYK s polnilom izvlečka recepture 85 %/15 %/80 %/25 %) z ozadjem trojčkov elementov z različnim barvnimi opisi, tako kot je opisano zgoraj tri različne kombinacije mešanja barvnih prostorov - DeviceCMYK, ICC RGB in ICC Gray tri različne kombinacije mešanja barvnih prostorov so uporabljene v okviru skupin neizoliranih elementov (levo) in izoliranih elementov (desno) Tovrstni sestav različnih kombinacij mešanj transparentnih učinkov v odvisnosti od uporabe barvnih modelov omogoča sistematičen nadzor vseh navedenih kombinacij in obdelave v vsakodnevnih delovnih sistemih. Načeloma so nekatere od teh kombinacij absurdne in jih je težko reproducirati, a v dokumentih naletimo na vse mogoče kombinacije elementov, barvnih opisov in podobnega, kar je načelom zajeto v kontrolnih poljih S-Z. - VZEMISI - Matic ŠTEFAN odgovorni urednik DELO, d. d. Dunajska 5, 1509 Ljubljana www.delo.si bvdm. www.bvdm.org www.fogra.org www.eci.org ugra www.ugra.org JA JEST SUITE 2.0 ■H^^H^^^^k^^^H^HirtV vri глин л л nri tehnična testna forma - 4. del Da bi laže prepoznali nepravilno upodobitev znotraj tako kompleksnega kontrolnega polja, so na desni strani nakazane korektno obdelane oziroma upodobljene predloge. Vsak segment ozadja stolpca je kombinacija treh oziroma trojčka elementov: Obrobe > Polnila > Besedila > Vsak segment ozadja stolpca uporablja različen barvni opis: DeviceGray: 0,45 DeviceCMYK (%): 0/0/0/25 Črni izvleček: 45 % DeviceN črna: 60% ICC RGB, ECI-RGB (0..255): 255/Ö/0 DeviceCMYK (%): 30/0/70/10 Posebna barva (Orange): 85 % Vertikalni zeleni element z upora bo transparence je nameščen na ozadje stolpca Ta je definiran z barvnim opisom DeviceCMYK (cian: 0,85, magenta: 0,15, rumena: 0,8, črna: 0,25) in prosojnostjo 1 vrednosti 0,6 (opacity - opa-citeta). V vsakem stolpcu je uporabljen drugačen način mešanja zgoraj ležečih slojev spodnjim (glej spodaj). Vsak od stolpcev je zrcaljen v desno, desni del predstavlja dejansko želeno korektno upodobitev. Levi del je torej sestavljen iz tako imenovanih aktivnih nadzornih elementov, desne slike predstavljajo referenčno korektno upodobitev. Opombe: Glede na kompleksno sestavo tega nadzornega polja se kaj hitro zgodi, da levi in desni del vizualno ne učinkujeta identično. V nekaterih primerih je treba upoštevati nastavitve upodobitvenega gonilnika in so razlike ričakovane oziroma celo zaželene. Manjše vizualne razlike med aktivnimi elementi in referenčno sliko so zanemarljive. Stolpci matrice 4 x 4 nakazujejo 16 različnih načinov mešanja slojev v okviru možnosti PDF-podatkov Stolpci so organizirani v matrico 4 x 4, kjer vsak od stolpcev uporablja drugačen učinek mešanja vertikalnega zele- Multifjlv Lighten Screen I Satt light S л tu ratio n Color dodge Dil te re ne e Color Overlay Color burn E kcI j Sion Luminosity nega klina (skupno omenjeni klin šteje 16 različnih načinov mešanja zgornjega sloja s spodnjim: Normal, Multiply ...). Vsi drugi elementi stolpcev so neodvisno od stolpca identični. Šest blokov nadzornih stolpcev je barvno definiranih različno vse od CMYK-, RGB- in sivega (gray) upodobi- - VZEMISI - Nem-isoFated frans pare п су groups i Isolated transparency groups ■■■1 llll Blend s p. j co CMУК RGB i! Gray Blend space: RGB И » ■ i m 'Шшмм CMYK ■■■ nH Gray ■ I li U V С X К К К К V U 1С IС I ■ С It 1С 1С II II к к ( с Izolirane in neizolirane skupine različno barvno definiranih nadzornih polj S-Z. ШММШ ЙПМЙ f ♦ шт lin INNI 1 II ■■■ t II |HH I II IHM I II НР1НЧ1 РЧШЧ üft !»l- " II Hüls »"*• • Щ ili "il il Stolpci nadzornih polj S-Z. Primeri nekorektnih izhodnih upodobitev. f fi ìi ив si 1ЩН ■ ■■ f M ifs I II 1ШН I 11 tf* fili" "I- I HI I II IHM 11П1Н ini«* ■ Il IVI nhI" »ifc sii hhI tvenega barvnega prostora z uporabo izoliranih in neizoliranih transparentih skupin elementov. Vsaka matrica 4 x 4 kot celota uporablja različne kombinacije izoliranih in neizoliranih transparentih skupin elementov in upodobitvenih barvnih modelov, ki si z leve proti desni sledijo v zaporedju: Л neizolirana skupina elementov, opisana z DeviceCMYK (polje S) Л neizolirana skupina elementov, opisana z ICC RGB (polje T) Л neizolirana skupina elementov, opisana z ICC gray (polje V) Л izolirana skupina elementov, opisana z DeviceCMYK (polje W) Л izolirana skupina elementov, opisana z ICC RGB (polje X) Л izolirana skupina elementov, opisana z ICC gray (polje Z) Altona Test Suite 2.0 OownfcMd leteti m коп 1 um www.«*« g ojoil Ешормп Colmlnnmi»f|www*n-arg Teihnliil J 1 lMgy*mbfT ЛМ bvdm. www.bvdrnoro =a www.«ierg ■ www.h4n.or11 ugra wwwugra.Dcg ■ Kontrolno polje Page label Kontrolno polje Page label (ležeče desno od kontrolnega polja R) sestavljata dva siva kvadrata, ki ležita v spodnjem desnem kotu polja. Namen teh dveh kvadratov je nadzor barvnega upravljanja oziroma zamenjava izhodnega pripetega barvnega opisa (OutputIntent - OI). Zgornji svetlo siv kvadrat je namenjen nadzoru barvne pretvorbe, kot je uporaba funkcije optimizacije barvnih izvlečkov (ink saving) z uporabo ponastavljanja transparentnih slojev. Soodvisno od nači- metrični barvni pretvorbi upodobijo nevtralno sivo kot nevtralni sivi ton 50% izvlečka črne Л četrto območje pa je barvno definirano z barvnimi vrednostmi Lab 63,1/0/0. Ustrezna upodobitev glede na izhodni barvni opis z relativno kolorimetrično barvno pretvorbo naj bi učinkovala identično sivemu 50% črnemu tonu Pričakovana izhodna upodobitev Korektna upodobitev je enolična siva obroba. Opombe: Komaj opazna barvna razlika med dejansko črno sivo definirano in sivo RGB in Lab definiranim območjem ne nakazuje nobene napake barvne pretvorbe. Primer nekorektne izhodne upodobitve V prikazanem primeru je barvna pretvorba z uporabo zveznega barvnega profila (Device Link) povzročila vizualno kritično različen barvni vtis prvega in drugega območja obrobe (dejansko so se ohranile izvorne barvne vrednosti). na mešanja zgoraj ležečih slojev s spodaj ležečimi barvna pretvorba elementov s transparencami lahko vizualno močno učinkuje na spodaj ležečo barvo ozadja. Spodnji temno sivi kvadrat pa je namenjen nadzoru zamenjave izhodnega barvnega profila (OI Swap Indicator), kar je vizualno še posebej opazno na objektih, ki so barvno definirani z izhodno neodvisnimi barvnimi opisi, kot je RGB. Tehnične lastnosti Element za nadzor barvne pretvorbe je sestavljen iz treh objektov. Ozadje je vektorsko barvno definirano v barvnem modelu DeviceCMYK s tonskimi vrednostmi 80/57/67/10. Omenjeno ozadje je v celoti prekrito z objektom barvne definicije Device-CMYK in tonskih vrednosti 0/0/0/66 ter prosojnosti vrednosti 100 % v načinu mešanja Hard Light. Najviše ležeči objekt ima obliko znaka X, ki je prav tako barvno definiran v barvnem modelu DeviceCMYK s tonskimi vrednostmi 0/0/0/39 - pričakovan končni vizualni učinek je identičen ozadju znaka X. Struktura polja za nadzor zamenjave izhodnega barvnega opisa (OI Swap Indicator) je skoraj identična oziroma obstajata dve ključni razliki: ozadje je barvno definirano v barvnem modelu Lab z vrednostmi 60/0/0 in načinom percepcijske barvne upodobitve. Način mešanja zgoraj ležečega sloja je Color Burn. Pričakovana izhodna upodobitev: Ustrezna upodobitev je enoličnost obeh sivih kvadratov. Zgornji kvadrat je upodobljen z izključno 39% tonsko vrednostjo procesnega črnega izvlečka, spodnji pa izključno sivo nevtralno na osnovi barvnega izvlečka CMYK oziroma nevtralnimi sivo uravnovešenimi tonskimi vrednostmi izvlečkov 38/30/30/53. Primeri nekorektne izhodne upodobitve. Sivi kontrolni okvir testne forme Vzdolž robov testne forme poteka 5 mm debela siva obroba. Ta v svoji strukturi prikazuje različne tehnične možnosti reproduciranja sivega nevtralnega tona. Tehnično specifična območja so med seboj ločena z oznakami. V odvisnosti od programskih zmogljivosti in nastavitev obdelave so ta tehnično različna območja lahko upodobljena nekorektno, kar posledično ustvarja napačen neenoten vizualni vtis. Tehnične lastnosti Gledano z zgornjega levega kota v smeri k zgornjemu desnemu si območja obrobe sledijo: Л prvo območje je črn vektorsko definiran objekt (DeviceCMYK 0/0/0/100) s prosojnostjo 50 % in načinom mešanja Normal čez belo spodaj ležeče ozadje (DeviceCMYK 0/0/0/0). Ustrezna upodobitev transparentnosti je 50% procesni črni izvleček Л drugo območje je vektorsko definiran objekt, barvno opisan v modelu DeviceCMYK s tonskimi vrednostmi izvlečkov 0/0/0/50. To območje predstavlja referenco za korektno barvno upodobitev prvega območja Л tretje območje je vektorsko izdelan objekt z uporabo barvnega prostora ICC RGB (eciRGB v2). S korektno barvno pretvorbo v končni barvni profil, definiran kot izhodni (Output-Intent), se RGB-barvne vrednosti 161/162/162 ob relativno kolori- Vrednotenje testne forme Vrednotenje kontrolnih polj poteka s pomočjo pripadajočih referenčnih slik korektnih upodobitev oziroma polj. Ustrezno upodobitev je pod ustreznimi nastavitvami možno doseči na kateri koli izhodni napravi, aplikaciji ali sistemu za obdelavo grafičnih dokumentov. Vrednotenje glede na reference ni le ustrezno ali neustrezno, obstajajo lahko manjša odstopanja, ki so pač stvar specifičnih nastavitev uporabnika izhodne naprave, aplikacije ali sistema obdelave grafičnih podatkov. Uradno definirane korektne referenčne upodobitve pa seveda zahtevajo korektno skladno upodobitev. Da bi ustrezno vrednotili, je k testni formi priložena tabela vrednotenja. V skladu s sistematično ureditvijo kontrolnih polj na testni formi lahko uporabimo tabelo za pregledno in ustrezno vrednotenje. Kriteriji za vrednotenje so v tabeli razdeljeni v razrede: Л ni odklonov - VZEMISI - Altona Test Suite 2.0 ■ Technical Page ■ Evaluation template Patch Very small deviations, but still acceptable Deviations acceptable Clearly unacceptabl e deviations of the patch at all Remarks A В С D E F G H K L M N P Q R S T V W X Z ВЩ1 Page I: A В C I D E F G 1 H К L M Г M P Q R Label AltonaTestSuite 2.0 Technical Page Evaluation template S T V W X Z Page frame O noissues — X Verysmalldevialions,bulsliHacceplable — XX Deviationsthatmayormaynotbe acceptable — XXX Clearly unacceptable deviations — XXXX Some oral! of the patch not rendered at all Л le manjši odkloni, vendar sprejemljivi Л odkloni, ki so morda nesprejemljivi Л popolnoma nesprejemljivi odkloni Л nekatera od kontrolnih polj sploh niso upodobljena Kadar vrednotimo sistematično strukturno, lahko vse zaznane napake upodobitve definiramo z O oziroma z ustreznim številom znaka X: Л O - ni odklonov Л X - le manjši odkloni, vendar sprejemljivi Л XX - odkloni, ki so morda nesprejemljivi Л XXX - popolnoma nesprejemljivi odkloni Л XXXX - nekatera od kontrolnih polj sploh niso upodobljena Opombe: Vizualna ocena oziroma komaj opazne barvne razlike upodobitev dejanskih kontrolnih polj, na primer posebne oranžne barve (Orange), v primerjavi z referenčnimi slikami ne pomenijo dejansko napake oziroma odklona od korektne upodobitve. www.bvdm.orgwww.eci.org ( r It У GRAFIČAR POSEL&DENAR LANI BOLJŠE POSLOVANJE LETA 2011 - NETO ČISTA I2GUBA V PAPIRNI INDUSTRIJI JE BILA LANI POL MANJŠA KOT PREDLANI V slovenski papirni industriji, torej v proizvodnji papirja in izdelkov iz papirja, je lani poslovalo 107 družb ali poldrugi odstotek vseh. Podjetja so skupaj imela 4071 zaposlenih. Papirna industrija je lani po podatkih Ajpesa imela skupaj 731 milijonov evrov celotnih prihodkov, od tega so jih 550 milijonov evrov ali 70 odstotkov dosegli na tujih trgih. S čistim dobičkom je lani poslovalo 79 družb v papirni industriji ali 74 odstotkov. Čistega dobička je bilo malo več kot 11 milijonov evrov in v podjetjih z dobičkom je 2378 zaposlenih ali 58 odstotkov vseh zaposlenih v proizvodnji in predelavi papirja. S čisto izgubo je poslovalo 25 podjetij s 1693 zaposlenimi. Ker je bilo v papirni industriji lani 13,8 milijona evrov čiste izgube in torej več kot čistega dobička, je lani poslovala z 2,7 milijona evrov neto čiste izgube, kar pa je bil vendarle precej boljši rezultat kot leta 2010, ko je imela ta dejavnost 4,5 milijona evrov neto čiste izgube. Vrednost aktive je na zadnji dan minulega leta znašala 739 milijonov evrov. S papirno dejavnostjo se v Sloveniji ukvarja tudi precej samostojnih podjetnikov, vendar Ajpes tako podrobnih podatkov za samostojne podjetnike ni objavil, da bi iz njih lahko izluščili podrobnejše podatke za papirno industrijo. Med največjimi in najuspešnejšimi podjetji leta 2011 je bilo tudi Vesna BERTONCELJ POPIT vir: DELO, Posel&Denar "t:iDfOL. nekaj podjetij iz papirne industrije. Po skupnih prihodkih se je najvišje, na 61. mesto, uvrstilo podjetje Količevo Karton, ki je imelo lani 114 milijonov evrov celotnih prihodkov. Na 64. mestu je bil Vipap Videm Krško s približno 107 milijoni evrov prihodkov, na 79. mesto se je uvrstilo tretje največje papirno podjetje v Sloveniji Papirnica Vevče. Ta je lani imela okoli 91 milijonov evrov celotnih prihodkov. Na 83. mesto se je uvrstila Paloma, na 200. mestu pa najdemo logaški Valkarton. Na 277. mestu je pristal Radeče Papir v stečaju, na 279. mestu pa celjski Ce-tis. Med prvih 300 podjetij po čistem dobičku sta se uvrstili samo dve iz papirne industrije, namreč Količevo Karton na 53. mestu je imel skoraj pet milijonov evrov čistega dobička, Papirnica Vevče na 271. mestu pa dober milijon evrov. Med prvimi sto podjetji po številu zaposlenih se je s 743 delavci leta 2011 na 45. mesto uvrstila Paloma, med podjetji z najvišjo dodano vrednostjo na zaposlenega pa ni nobenega podjetja iz proizvodnje papirja in izdelkov. Zelo visoko pa se podjetja iz papirne industrije uvrščajo po izvozu. Leta 2011 se je tako s 106 mi- lijoni evrov izvoza na visoko 23. mesto uvrstilo podjetje Količevo Karton, ki je skoraj 93 odstotkov celotnih prihodkov doseglo na tujih trgih. Na 26. mesto se je z 88 milijoni evrov izvoza uvrstil Vi-pap Videm Krško, ki je na tujem dosegel malo več kot 80 odstotkov prihodkov, takoj za njim je s 84 milijoni evrov izvoza Papirnica Vevče, na 30. mestu Paloma, ki je lani dosegla 71 milijonov evrov izvoza, na 113. mesto pa se je na izvozni lestvici z šestimi milijoni evrov izvoza uvrstil Valkarton iz Logatca. Я-v, А * i '_ ' - V/ YÌ" 7 .. T L^TAJH 4JN!' Л ' 3 I тг JA г -т Ш '218 - л " Ö " z С L v j j V tiskarski industriji je razpon tehnologij v uporabi pester in velik. Klasična, laserska, kapljična in tako naprej. Nedavno je specializacija zadostovala, klasičnemu tiskarju se ni bilo treba obremenjevati z digitalnimi tehnologijami tiska in nasprotno seveda tudi ne. Giving Shape to Ideas Novembra bomo organizirali šolanje na temo upravljanja papirjev. K sodelovanju smo povabili strokovnjake s področja papirne industrije, ki nas bodo seznanili z osnovnimi lastnostmi papirjev ter z njihovim vedenjem pri digitalnem tisku. Naši strokovnjaki pa vam bodo s praktično predstavitvijo na naših digitalnih sistemih tiska pokazali, kakšne so potrebne nastavitve sistema glede na tip papirja, tudi za zanesljivo skladje obojestranskega tiska v enem prehodu. Več informacij in/ali prijava: Bojan Zupančič M: 386 (0)31 38 27 24 Danes, v gospodarski realnosti oziroma krizi, ki nam narekuje življenjski slog, ko recimo doma spreminjamo potrošniške navade, moramo v gospodarstvu prilagajati tudi posel za zagotavljanje uspeha in preživetje na trgu. V tiskarski industriji se to kaže z vse manj in vse manjšimi naročili, specializiranimi tiskovinami, zahtevami po tisku variabilnih vsebin ipd. V praksi pa to pomeni, da so časi specializacije mimo. Prenekateri klasični tiskar v Sloveniji se je že odločil in dopolnil svojo proizvodnjo z alternativno in bolj racionalno tehnologijo tiska. Najpogostejša, ker je za današnje naročniške zahteve tudi najbolj univerzalna, je digitalna tehnologija tiska. Pogosto na tem mestu naletimo na težavo. Način dela, delovni procesi in navsezadnje tudi tiskovine, ki jih lahko natisnemo ■—. na digitalnem tiskarskem sistemu, so lahko bistveno drugačni v primerjavi s klasičnimi, kar je kritična težava za uspešno poslovanje. Tako se lahko klasični tiskar hitro znajde pred dejstvom, da ob nakupu ne zna uporabljati tehnološko sodobnejšega sistema oziroma ne zna izkoristiti vsega potenciala, ker mu ponudnik sodobnih tiskarskih rešitev (in teh je pri nas dovolj) ob prodaji ni ponudil zadovoljivih možnosti, da osvoji potrebna znanja za uspešno delo s tovrstnimi sistemi. Zakaj? Prav zato smo se v podjetju Konica Minolta Slovenija odločili, da organiziramo serijo izobraževanj odprtega tipa na temo kakovostnega digitalnega upodabljanja. Namen je vsem obstoječim strankam posredovati specifična znanja s področja digitalnega tiska in uporabe tovrstnih sistemov, potencialnim kupcem pa ponuditi vpogled v tehnološke specifične značilnosti, zahteve in znanja, ki bodo pripomogla h kakovostnemu razvoju poslovanja in vpeljavi sodobnih tiskarskih rešitev v obstoječe delovne sisteme. Tako smo oktobra končali prvi sklop predavanj, katerih glavna tematika so bile osnove barvnega upravljanja. Naj se na tem mestu najprej zahvalimo vsem udeležencem za njihov množični odziv, saj smo morali zaradi izjemnega zanimanja poleg osnovnega termina razpisati kar dva dodatna. Prvo šolanje Kot rečeno, smo v prvem sklopu obravnavali osnove barvnega upravljanja. Šolanje je bilo razdeljeno na tri dele. V prvem smo do zdaj obdelali osnovne pogoje za korektno barvno upravljanje, ki je odvisno od več dejavnikov. Eden ključnih za korektno in zanesljivo konsistentno barvno reprodukcijo so optimalne razmere, v katerih deluje tiskarski sistem. Na splošno gledano so po večini razmere, v katerih delujejo naši sistemi za digitalni tisk, naslednje: od 10 do 30 °C z 10 do 80 odstotki relativne vlažnosti. V teh okvirih lahko okoljske razmere razdelimo na štiri območja: A, B, C in Q. Zadnje je optimalno območje delovanja in ga definira temperatura od 18 do 23 °C s 40 do 60 odstotki relativne vlažnosti. Vsako odstopanje od tega pomeni manjšo stabilnost pri zagotavljanju konsistentne barvne korektnosti, hkrati pa tudi manjšo produktivnost. Tako je na primer produktivnost v območju Q lahko do 330.00 odtisov, v območjih B in C do 150.000 odtisov in v območju A do 100.000 odtisov na mesec. V drugem delu smo si ogledali, kako razumemo in vidimo barve. Vsi vemo, da se delijo na primarne in sekundarne. Primarne barve so vidna spektralna območja valovanja svetlobe, ki jih navadno opisujemo z RGB-opisom barv. Z mešanjem primarnih barv dobimo sekundarne barve oziroma jih navadno omenjamo kot CMYK (cian, magenta, rumena, črna), ki so hkrati na splošno standard v tiskarski produkciji za klasične tehnologije tiska in tudi za sodobne digitalne. Bistveno pri tem je védenje, da je barvni prostor izhodnih naprav CMYK bistveno manjši v primerjavi z barvnim opisom izhodnih naprav RGB (računalniški monitor, digitalni fotoaparat ipd.). Pomembno se je tudi zavedati, da obstajajo različni barvni opisi glede na izhodno napravo. Tako imamo v CMYK-modelu več različnih barvnih opisov, ki pripadajo specifičnim skupinam izhodnih naprav in referenčnim uporabljenim tiskovnim materialom (ISO-coated_v2_eci.icc, ISOuncoatedyellowish. icc in drugi barvni opisi). Za korektno reprodukcijo in obdelavo grafičnega digitalnega materiala je pomembno vedeti, kateri profil je bil uporabljen kot vhodni (na primer pri pripravi PDF) in kateri naj bi bil izhodni (referenčni barvni opis tiskarske naprave). Če se profila razhajata oziroma nista sin-hronizirana glede na dejanske procesne sisteme, ne moremo pričakovati, da bodo barve na tiskovini korektne. V zadnjem delu šolanja smo se dotaknili različnih korakov barvnega upravljanja, ki se izvajajo neposredno na sistemu za digitalni tisk (na primer upravljanje optične jakosti obarvanja - Density Balance Adjustment, frekvenca nadzora nad optično jakostjo obarvanja s tipali - Toner Density Sensor Speed, upravljanje korekcijskih krivulj tiskalnika - Printer Gamma Offset Adjustment ...). Poleg upravljalnega vmesnika sistema za digitalni tisk so na voljo tudi različna barvno upravljalna orodja in RIP-rešitve. Pri Konici Minolti uporabljamo EFI Fiery, CREO in Konica Minolta HIKARI rastrsko procesni kontrolnik (RIP). Čisto na koncu pa smo si ogledali še delovanje programske opreme ColorCare, ki je namenjena naprednejšemu barvnemu upravljanju. Kako naprej? Seveda je naš namen nadaljevanje šolanj. Eno od prihodnjih bo zagotovo obravnavalo napredno barvno upravljanje, kjer bomo tudi v praksi predstavili, kako se spopasti z različnimi težavami barvnega neujemanja znotraj naloga, od naloga do naloga, kako natisniti posebno (PANTONE) barvo v upo-dobitvenem načinu CMYK. Kot povsem ločeno temo pa pripravljamo šolanje o upravljanju tiskovnega materiala oziroma papirja. Dejstvo je, da so fizikalni vplivi na papir v digitalni tehnologiji (laserski tisk) povsem drugačni v primerjavi s klasično. Že dejstvo, da je temperatura fiksirne enote med 120 in 180 °C, pove veliko. Kaj to pomeni za vlažnost papirja, kako se odvisno od tipa papirja (sijajno ali motno premazni, nepremazni papir, papir, posebej namenjen laserskemu tisku ...) ta odziva, kakšne so fizikalne lastnosti različnih tipov papirja, kako nastaviti skladje obojestranskega tiska v enem prehodu v odvisnosti od tipa papirja. Skratka, zelo obširna tema, za katero verjamemo, da bo ponovno deležna velikega odziva. Že prej smo pisali, da marsikdo ne izkorišča celostno potencialov sodobne tehnologije tiska. Nedvomno je med njimi možnost variabilnega tiska vsebin, zato bomo to temo obravnavali v povsem ločenem šolanju. Enostavna, večnivojska personalizacija, v kombinaciji z aplikacijami spletnega tiska so nedvomno elementi, ki predstavljajo novo razširjeno ponudbo in s tem dodano vrednost tiskovin. Zaključek No, pa ne bomo danes izdali vseh tem, ki jih nameravamo predstaviti. Naše izkušnje kažejo, da so naša šolanja dobro sprejeta, da so udeleženci zadovoljni (nekateri bolj, drugi malo manj), zato verjamemo, da se bomo tudi na prihodnjih šolanjih videli v kar največjem številu. i KOLOIDNI IN PO V prispevku je poudarek predvsem na premazih in večplastnih slojih, ki ne izboljšujejo le kakovosti odtisa, temveč tudi celotno strukturo papirja. Današnji brizgalni tiskalniki so precej zmogljivi, brizgajo kapljice z več šobami naenkrat in vsaka šoba lahko izstreli več kapljic. Če so te kapljice velikosti do 1 pl, ni toliko težav s kakovostjo odtisa, kot če so volumsko večje. Glavna naloga površine papirja je namreč ujeti kapljico v celoti, ne da bi se preveč razpršila na površini. Vendar pa samo brezhibno sprejetje oziroma vpojnost kapljice na površini ni dovolj. Pomembne so še interakcije na površini, predvsem ko se začne proces absorpcije, penetracije in sušenja oziroma fiksiranja črnila v strukturo papirja. Ko danes nabavljamo papir za kapljične tiskalnike, lahko pogosto opazimo na embalažnem ovoju zavitka, poleg drugih podatkov seveda, tudi opis izdelka, na primer: glossy paper, photo-quality paper, photo paper, coated paper, matte paper, plain paper, non-coated paper itn. To se dogaja zato, ker proizvajalci uporabljajo za izdelke iz iste kategorije različne opise. Groba razvrstitev papirjev glede na plast premaza Groba razvrstitev je odvisna od plasti receptorja za sprejemanje črnila (IRL) na površini papirja. Papirji brez plasti receptorja so navadni (ang. Plain paper) ali nepremazani, tisti s plastjo receptorja pa premazani papirji (ang. InkJet paper). Premazan papir s tako plastjo receptorja črnila daje zelo dobro kakovost izpisa in obarvanje slike, ker so to plast razvili upoštevajoč tudi razvoj barv in črnil. Premazani papirji s posebnimi premazi -fotopapirji/fotografski papirji Premazani papirji s posebnimi premazi so namenjeni za uporabo na kapljičnih tiskalnikih za najboljšo kakovost slike. Te vrste papirjev so najbolj priljubljene na trgu, čeprav je njihova cena kar visoka. Med komercialno dostopnimi papirji so fotopapirji najdražji. Imajo poseben premaz na površini, ki se imenuje IRLplast za sprejemanje črnila (Ink Receptor Layer) ter ima funkcijo pravilno sprejeti kapljico črnila in jo absorbirati. Kakovost odtisa na teh papirjih je primerljiva s kakovostjo slik pri običajnih fotografijah. Materiali za izdelavo plasti receptorja črnila Za plast, ki sprejema črnilo, se uporabljajo različni materiali. Plasti receptorja črnila za papir fotokakovosti/fotopapir lahko v grobem razdelimo na dve skupini: polimerni tip in koloidni tip. Obe vrsti imata svoje prednosti in slabosti v zvezi z metodo pridelave, stroškov, kakovosti in učinkovitosti in težko je reči, kateri je bolj- ši. Vendar pa se zdi, da se je trg polariziral v dva tabora: v cenovno usmerjen polimerni tip in na drugi strani na kakovostno zmogljivost usmerjenih koloidnih delcev. Polimerni tip Ta plast receptorja črnila je sestavljena iz vodotopnih makromolekul. To je zmes, ki ima velike molekule, topne v vodi. Vo-dotopne makromolekule se pogosto uporabljajo za plast črnila receptorjev, kot so celuloza, želatina, polivinilalkohol itn. Dobre značilnosti te vrste so lahka proizvodnja, sijajna površina in stabilnost pri shranjevanju, slabe pa slaba vpojnost črnila, daljši čas sušenja in nizka odpornost proti vodi. Črnilo se fiksira na bazi absorpcije kationov in anionov (slika 2). Kapljični odtisi potrebujejo trdno fiksiranje barvila, da se zagotovi njihova obstojnost pri shranjevanju. Barvilo, ki se običajno uporablja na brizgalnih tiskalnikih, nosi negativni naboj, zato se uporablja kationske snovi za njegovo fiksiranje. Papirje za kapljični Posnetek površine z elektronskim mikroskopom - mikroporoznost premaza s hibridno mešanimi organsko-anorgansko finimi delci. Površina je prekrita s kation-skimi polimeri, ki absorbirajo barvilo z anion-skim nabojem. Zato so odtisi bolj vodoodporni in manj nagnjeni k poškodbam zaradi vlažnosti pri shranjevanju. _t_ ■ : Kation polimer + - ~ + Delci __ s i tike - + * ;+ Absorpcija Absorpcija kationov in anionov. Leopold SCHEICHER, graf. inž. Inštitut za celulozo in papir Ljubljana T: +386 (0)1 200 28 49 F: +386 (0)1 426 56 39 E: leopold.scheicher@icp-lj.si S: www.icp-lj.si ZA boljšo kakovost odtisa v kapulcnem tisku b Konvencionalno Aluminijev dioksid Primerjava med konvencionalnim premazom (levo) in premazovanjem z aluminijevim dioksidom, ki je fino parcialno nanesen samo na zgornji plasti (desno). tisk, ki vsebujejo zelo prilagodljive kation-ske polimere in so sposobni kakovostno vezati različna barvila, je možno uporabljati na večini brizgalnih tiskalnikov. Koloidni tip Ta sloj za sprejemanje črnila je sestavljen iz majhnih nevidnih delcev. Imenujejo jih tudi koloidni delci. Kot taki se uporabljajo za plast sprejemanja črnila in so po kemijski sestavi predvsem anorganske spojine, kot so titanov, silicijev in aluminijev dioksid. Eno od prvih komercialno uspešnih na-notehnoloških področij so nanopremazi, ki vsebujejo nanodelce ali pa tvorijo površino, ki je nanostrukturirana (urejena na nanometrskem nivoju). Nanopremazi za papir običajno vsebujejo nanodelce silicijevega, titanovega ali aluminijevega dioksida, ki naredijo površino hidrofil-no. Njegove najpomembnejše prednosti so, da daje premazu, v katere je vgrajen, boljše tiskovne lastnosti in ohranja zunanji videz. Aluminijev dioksid tvori fino parcialno strukturo na površini papirja in zagotavlja večjo intenziteto barv ter izboljšanje sijaja odtisa. Bolj ko je fina parcialna struktura, hitrejša bo absorpcija črnila. Tanka in gladka površina iz aluminijeva dioksida omogoča ostrejše slike in dobro reprodukcijo z enakomerno gradacijo. Premazni sloj Koloidni tip sloja Absorpcija črnila. Lastnosti tega tipa sloja so visokokako-vostna reprodukcija, ne zahteva daljšega časa sušenja in hitro navzema vodo, njegove slabosti pa težka proizvodnja, hitre fizične poškodbe in razbarvanje površine. Silicijev, titanov ali aluminijev dioksid Pri kapljičnem tisku je zelo pomembno, da se črnilo absorbira in fiksira čim hitreje, kar je odvisno od mikro- in makroporozno-sti površine. Tehnologija je zasnovana na bazi silike, pri kateri se uporabljajo mikroskopski delci silicijevega dioksida (že skoraj na ravni nanoobmočja), ki omogočajo izdelavo visokosijajne površine, ki hkrati dobro absorbira. Ta tehnologija omogoča tudi uporabo pigmentnih tiskarskih črnil. Črnilo pronica v premaz Proces sušenja Princip absorpcije črnila v kapljičnem tisku ob prisotnosti koloidnega in polimernega tipa premaznega sloja. 1) Leva slika prikazuje stanje, v katerem se bo kapljica črnila dotaknila površine koloidnega in polimernega sloja. 2) Slika v sredini prikazuje trenutek, ko kapljica črnila doseže površino papirja. Dva papirja lahko popolnoma različno absorbirata črnilo. Črnilo je penetriralo v prostore med koloidne delce plasti (zgoraj), medtem ko se pri polimernem tipu črnilo absorbira v nabreklo plast polimera (spodaj). 3) Desna slika prikazuje stanje površine po tisku. Površina koloidnega tipa je suha, ker se črnilo infiltrira v prostore med delci. Površina polimernega tipa pa je mokra, ker se je črnilo absorbiralo v strukture nabreklih polimerov. Črnilo, ki se je absorbiralo v polimerih, se skoraj nikoli ne osuši popolnoma. Polimerni tip sloja Premazni sloj Premazna plast nabreka Mokra površina Po tisku Osnova Osnova MATERIALI Plast za oblikovanje slike Plast za utrjevanje črnila ■ [' Plast za preverjanje beline Papir Polietilen Ultra sijajni sloj Sloj za absorpcijo črnila Sloj Baryta emulzije Plast papirnih vlaken Podplastni sloj Ultra fini delci Mikro pore Shematični prikaz prečnega prereza in struktura več slojev (multi layer paper). Shematični prikaz prečnega prereza in struktura več slojev (Multi Layer Paper). Baryta je sloj emulzije, občutljive na rdečo, zeleno in modro barvo. Princip absorpcije črnila pri koloidnem in polimernem premazu Princip absorpcije črnil pri polimernem in koloidnem tipu je mogoče pojasniti z znanimi primeri. Absorpcija polimernega tipa se lahko primerja z absorpcijo papirja za plenice, koloidni tip pa s principom delovanja sušila iz silikagela. Pri principu absorpcije papirja za plenice se vlaga absorbira in nabrekne v polnilu, v primeru principa delovanja sušenja silikagela pa v finih prostorih v polnilu. Kako se papirji polimernega in koloidnega tipa razlikujejo pri nakupu komercialno dostopnih papirjev? Žal komercialno dostopnih papirjev za kapljični tisk niso uvrstili v polimerni ali koloidni tip glede na plast receptorjev črnila. Zato jih je težko ločevati samo po videzu. Če je pri navodilih za uporabo navedeno: koloidna tehnologija, mikrotehnologija, hitro sušenje, gre navadno za zavitek papirja s koloidnimi delci. Če s prsti otipamo površino papirja polimernega tipa, občutimo pod prsti nekaj lepljivosti. Konstrukcija večplastnih papirjev (multi layer paper) za kapljični tisk Fotopapir za kapljični tisk lahko poleg enega sloja vsebuje več različnih slojev z različnimi lastnostmi. Srebrovi halogenidi se uporabljajo v fotografskih filmih in fotografskih papirjih skupaj z grafičnimi filmi in papirji, kjer srebrove halid kristale v želatini prevle-čejo na osnovo filma, stekla ali površino papirja. Na teh papirjih dobimo najbolj kakovostno tako imenovano fotografsko sliko (Silver halide print). Za primerjavo poglejmo barvne obsege pri fotografski sliki (levo) in kapljičnem odtisu na več-slojnem fotopapirju (desno). Prečni prerez fotopapirja za kapljični tisk z več sloji za najbolj kakovostne odtise Zgornja plast absorbira črnilo z veliko optično jakostjo in tako doseže visoko stopnjo obarvanja ter s tem bogato reprodukcijo barv. Globina fiksiranega barvila vpliva na obarvanost odtisa. Za pridobitev visoke obarvanosti in ponovljivosti je najbolje, če se barvilo fiksira predvsem na površini papirja. Primer Konica Minolta V ta namen je Konica Minolta uporabila večplastnost kapljičnega papirja QP, ki je sestavljena iz treh absorbirajočih plasti, od katerih ima vsaka različno sposobnost fiksiranja. Prav tako se lahko s pomočjo tehnologije večkratnega premazovanja, ki izkorišča tehniko izdelave fotografsko občutljivih tiskovnih materialov in zagotavlja do mikrona natančno definirano debelino sloja, pridobiva izredno zanesljive in stabilne proizvode oziroma več-slojne tiskovne substrate. Papir na osnovi vlaken ali FB-papir (Fiber Based Paper) z emulzijo Baryta Ta fotopapir je namenjen kapljičnemu tisku in je primeren za reprodukcijo slik z najvišjimi ločljivostmi in širokim barvnim obsegom. Papir je poleg osnovnega sloja vlaken (FB-sloj) sestavljen še iz večplastne mikroporozne formacije slojev, ki poskrbijo za reprodukcijo fotografske slike najvišje kakovosti. Razvili so ga za tiskanje na kapljičnih tiskalnikih s pigmentnimi črnili. Povzetek Digitalni tisk je hitro povečal svojo priljubljenost v zadnjem desetletju. Predvsem barvni kapljični tisk je našel velik trg v domačem okolju in malih pisarnah. Papirji za kapljične tiskalnike so pogosto prevlečeni s plastjo receptorjev za sprejem črnila s kratico IRL (Ink Receptor Layer), ki vsebuje pigment, kot je silicijev dioksid. Silika zagotavlja hitro sušenje v tisku, vendar pa kaže slabo afiniteto do barvil, ki jih vsebujejo črnila za kapljični tisk. Da bi odpravili to pomanjkljivost, so majhno količino kationskega polimera tipično vključili v IRL-formulacijo. Novi nanostrukturirani pigmenti morda ponujajo prednosti pred običajnimi pigmenti iz kremena, ki se uporabljajo v IRL-for-mulaciji. Njihov odprti okvir strukture povzroča v posameznih delcih veliko prostornino por, ki so potrebne za ustrezno absorpcijo črnila pri tisku. Literatura: 1. Nanostructured Materials and Their Use in Ink Receptor Layers - Neumann, D1; Raver-ty, WD2; Vanderhoek, N3 2. Inkjet printing of nanosized silver colloids -Hsien-Hsueh Lee, Kan-Sen Chou1 and Kuo-Cheng Huang 3. Ink-paper interactions and effect on print quality in inkjet printing - Anna Lundberg, ITM ÖVIK Ana CEJ Canon Adria, d. o. o. Dunajska cesta 128a, T: +386 (0)1 530 87 2 F:+386 (0)1 530 87 41 L г ■ ■ ■L — 1 i V Grafiki Gracer iz Celja se že od leta 1976 ukvarjajo z grafično dejavnostjo oziroma of-setnim tiskom ter veljajo za tretjega največjega tiskarja v regiji. Njihova glavna dejavnost so tisk revij in katalogov pa tudi knjig in obrazcev. Z digitalnim tiskom so se srečali že v preteklosti, vendar zaradi zahtevane kakovosti klasičnega ofsetnega tiska niso bili zadovoljni s končnimi izdelki. Miran Gracer, direktor Grafike Gracer, ki je sicer naklonjen najnovejšim tehnologijam, saj je prepričan, da brez njih v tem poslu ni uspeha, v digitalni tisk ni nikoli preveč zaupal, kjer je razvoj tehnologije trajal predolgo. Zaradi splošnega zmanjševanja naklad in cenovne nekonku-renčnosti ofsetnega tiska pa so se naposled le odločili, da poskusijo z digitalnim tiskom in Canonovo kakovostjo. Enostavna odločitev Canonov partner MDS IT, d. d., ga je povabil v podjetje v Gradcu, v katerem za tisk lastnih katalogov uporabljajo digitalni tiskalnik Canon imagePRESS. Da bi preizkusili resnično vrednost digitalnih izpisov, so s seboj prinesli nekaj datotek s sivimi prehodi med rastrskimi pikami, ki so zahtevni tudi za ofsetni tisk. Nad rezultatom poskusnih izpisov so bili navdušeni, zato je bila odločitev lažja. »Z robustnostjo, kakovostjo odtisa barvnih prehodov in kakovostjo dela z različnimi vrstami papirja se je Canon imagePRESS dobro odrezal, tako da pomislekov nismo imeli. Odločili smo se za nakup najnovejšega tiskalnika imagePRESS in z njim uspešno nadomestili odsluženi digitalni tiskalnik,« je pojasnil Gracer. Razširitev ponudbe in fleksibilnosti Canon imagePRESS C7000VP je pomenil precejšnjo časovno pridobitev, z njim so lahko tudi izpopolnili proces priprave dela. Krog njihovih strank se je razširil, saj so ponudbo storitev obogatili z dodatnimi izdelki. Precejšnjo količino tiska so prenesli na digitalni tiskalnik, predvsem v nakladah pod 300 izvodov. Zaradi prehoda na digitalni tisk niso opustili obstoječih tiskarskih programov, pač pa so jih nadgradili. Zdaj z digitalno tehnologijo tiskajo kataloge, vizitke in letake, z dodelavno enoto tudi brošure in knjižice, za večje naklade pa še vedno uporabljajo klasični tisk. Pri tem je zelo pomembno, da lahko uporabljajo 99 odstotkov vseh običajnih ofsetnih papirjev za obe vrsti tiska. Kot veliko prednost ocenjujejo tudi ponovljivost tiska. Stranke so izboljšano ponudbo opazile in so z njo izredno zadovoljne, zavedajo se, da med klasičnim ofsetnim in digitalnim tiskom ni več opaznih razlik. Pocenil se je tudi končni izdelek. Kljub temu jim izračuni kažejo, da naj bi se naložba v digitalni tiskalnik povrnila v dveh letih in pol, če bodo kazalniki trga ustrezni. Najsodobnejša tiskarna Canon imagePRESS C7000VP ponuja visoko kakovost odtisov, tehnologije in storitev, zato so v Grafiki Gracer z njim zelo zadovoljni. Priporočajo ga tistim, ki potrebujejo dodelavno napravo, in tudi tistim, ki se šele podajajo na pot digitalnega tiska. »V naši tiskarni smo ponosni na precej sodobno tiskarsko floto, izdelki, narejeni na Canonovem digitalnem tiskalniku, pa so po kakovosti primerljivi z izpisi najboljših ofsetnih tiskarskih strojev na trgu,« je poudaril Miran Gracer. Pet novih medijev za kapljični tisk Le Bon Le Bon je predstavil novo platno in štiri nove folije. Vsi so namenjeni kapljičnemu tisku velikega formata. Bonjet Atelier Artist Glossy Canvas je površinsko viso-kosijajen material, namenjen izdelavi oglasnih panojev s fotografskim tiskom. Izdelan je iz poliestra in bombažnih vlaken in ne vsebuje zdravju škodljivih surovin. Rahlo rumenkasta potiskljiva površina je namenjena umetniški reprodukciji. Kot platno je namenjeno izdelavi samostoječih oglasnih panojev. Novost so tudi štiri nove folije iz polipropilena. Folije Bonjet Graphic Poly Banner Outdoor so površinsko motne. Zaradi svoje sestave so odporne in primerne tudi za dodelavo z varjenjem. Tri od štirih novosti se med seboj razlikujejo le po debelini, in sicer: 140, 180 in 220 mikronov. Primerne so za izdelavo panojev, plakatov, osvetlitvene aplikacije, in to za notranjo in zunanjo rabo. Polypropylene Banner Outdoor Self-Adhesive je četrta folija, ki jo od drugih treh razlikuje predvsem samolepilna hrbtna osnova. Posebno lepilo zagotavlja, da jo je možno kadar koli enostavno odstraniti. Omenjena folija je namenjena izdelavi etiket, plakatov in drugih samolepilnih aplikacij. Podpira tisk s pigmentnimi barvili, izpisi so vodo-odporni in zato primerni tudi za zunanjo rabo. Več informacij na www.bon-image.com. sledite nas na veČ kanalih Colorgate je objavil novo različico rešitve spletnega tiska Webgate 1.5. Omenjena rešitev je zasnovana na sple-tnoprodajnem sistemu Magento in je namenjena prodaji tiskovin velikega formata. Nova rešitev omogoča ponudnikom tiskarskih storitev vstop v svet spletnega poslovanja. Uporabnik novosti lahko v ozadju spletnega sistema ureja produkte, kot so plakati, tapete in panoji. Stranke v sistemu spletnega tiska pa lahko poljubno urejajo navedene produkte v petih korakih. Vstopna različica Webgate 1.5 stane 3900 evrov. Programska rešitev je namenjena vsem ponudnikom tiska velikega formata in tudi komercialnim tiskarjem, ponudnikom priprave, tiska embalaže in industrijskega tiska. Eden od korakov upravljanja oziroma spletnega naročanja tiska velikega formata. GRID 2 G1 2 WtBHtóTSQNAI. SYMPOSIUM OJ «APWt ÉhG>M&=ftMj AN!> [JfcüCiN November Primer izdelave koledarja s pomočjo FB-modula Facebook Connect. XMPie podpira tudi spletni tisk variabilnih podatkov s FB Programska rešitev Xerox XMPie omogoča Facebooko vim uporabnikom integracijo podatkov s svoje FB-strani za spletno personalizirano naročanje tiskovin. S pomočjo modula Facebook Connect lahko odslej uporabniki tega družabnega omrežja naročajo tiskovine z le nekaj kliki. Obiskovalec je s klikom na ikono omenjenega modula preusmerjen na portal uStore XMPie, ki omogoča izbor želene predloge (koledar, letak...). Sistem v ozadju na osnovi predloge in izbranih podatkov profila FB-strani izdela grafično korekten PDF-dokument za tisk, ki ga je treba potrditi, v končnem koraku definirati še naslov dostave in s tem je storitev spletnega tiska opravljena. Aplikacija Facebook Connect je na voljo za distribucijo vsem obstoječim uporabnikom sistema uStore 6.0 ali več in PersonalEffect Print MI. Uporabniki sistemov spletnega tiska predloge preprosto kreirajo s pomočjo vtičnika uCreate XMPie za Adobe InDesign. Izdelujejo lahko od predlog voščilnic, vabil in različne vrste koledarjev pa vse do brošur in plakatov. Predloge lahko vključujejo polja z variabilnimi podatki, skupaj s kuponi, QR-kodami in oglasi. Več informacij na www.xmpie.com. Več informacij na www.colorgate.com. SU*4u luiilu prireditve zoiz - oktober. november. december www.graficar.si 4. 10. 12-5. 10. 12 London (Velika Britanija) Packaging Innovations 2012 Največji sejemski dogodek v Veliki Britaniji rešitev, materialov in postopkov izdelave primarne in sekundarne embalaže. 10. 10. 12-13. 10.12 Sinsheim (Nemčija) Druck+Form 2012 Dogodek, na katerem se vsako leto predstavi več kot 140 razstavljavcev z vsega sveta. Predstavijo nove rešitve priprave tiska, tiska, dodelave, obdelave papirja, dodelave... 18. 10. 12-19. 10. 12 Sofija (Bolgarija) 7. Balkan Print Forum + 2. InPEQ Pod motom High quality, profitability and competitiveness - visoka kvaliteta, dobičkonostnost in konkurenčnost bodo predstavljeni številne novosti in nasveti. 18. 10. 12-20. 10. 12 Los Angeles (ZDA) SGIA 2012 Sejemski dogodek sitotiskarskih rešitev s področja izdelave oznak, označb, tiska tekstila, umetniške grafike, okoljevarstvenih rešitev ... 29. 10. 12-30. 10. 12 Frankfurt (Nemčija) IFRA Expo 2012 Mednarodni sejem rešitev časopisnega in revijalnega založništva (strojna in programska oprema, storitve, materiali...). 15. 11. 12-16. 11. 12 Novi Sad (Srbija) GRID 2012 6. profesionalni in znanstveni simpozij na temo grafičnih medijev in tiska. Palamides s hladnim lepljenjem znižuje stroške vezave Razvojni skupini Palamides in Ribler sta razvili prototipsko rešitev za hladno lepljeno vezavo, 420i Eco. Zaradi hladnega koncepta dodelave je sistem energijsko veliko bolj učinkovit. Prototip je bil prvič predstavljen z zmogljivostjo vezave 100 kosov knjig na uro, uradni prodajni produkcijski model pa bo omogočal vezavo zmogljivosti 500 knjig na uro. Obdeloval bo lahko knjige dolžine hrbta 4200 mm in debeline do 50 mm. Sistem je namenjen predvsem za potrebe stroškovno učinkovite vezave manjših naklad. Hladno lepilo naj bi zagotavljalo vezavo, primerljivo uveljavljenemu vročemu lepljenju, rezkanje papirja pa boljše absorpcijske lastnosti, kar posledično zagotavlja omenjeno kakovost vezave. Kakovost je zagotovljena tudi v okviru vezave posebnih in debelejših papirjev. Nova rešitev bo tudi ekološko bolj sprejemljiva, saj je lepilo laže razgradljivo v primerjavi s poliuretanskimi. Več informacij na www.palamides.de in www.ribler-gmbh.de. Nov Flintov kemijsko neodvisni film za lasersko razvijanje Skupina Flint Group Flexographic Products je skupaj z inženirji Folex prestavila nov film za lasersko razvijanje. Po osvetlitvi za dokončno razvijanje ne potrebujemo dodatnih kemikalij. Kemijsko neodvisen laserski film LADF (Laser-ablative dry film) je združljiv z infrardečimi laserskimi sistemi, ki jih navadno srečamo v izdelavi digitalnih fleksoform ali laserskem knjigotisku. Obdelan film lahko uporabimo za analogno UV-razvijanje fleksoform, knjigotiskarskih in ofsetnih form ter tudi motivov na sitih za sitotisk. Uporablja se še za razvijanje tamponov za tampotisk. Film je debel 175 mikrometrov, kar zagotavlja enostavno upravljanje in dimenzionalno stabilnost. Film LADF lahko obdelujemo pri dnevni svetlobi, odporen je tudi proti UV-vplivom. Združljiv je torej z vsemi standardnimi IR-laserskimi sistemi za obdelavo digitalnih flekso- in knjigotiskarskih plošč. Več informacij na www.flintgrp.com. Lasersko razvijanje kemijsko neodvisnega filma LADF. barvni geslovnik Marko KUMAR tipografski geslovnik Klementina MOŽINA Univerza v Ljubljani terminološki slovar Buzzword Buster Matic ŠTEFAN odgovorni urednik Gorazd GOLOB Univerza v Ljubljani GESLOVNIK Revija Grafičar že nekaj časa spletno ponuja barvni in tipografski geslovnik ter terminološki slovar Buzzword Buster z namenom definirati slovensko strokovno izrazoslovje grafične dejavnosti. Ponujamo ga tudi v tiskanem delu. KALIBRACIJA (Calibration) Poenostavljeno pomeni pregledovanje, nastavljanje ali sistematično standardiziranje merilnega obsega kakšnega instrumenta. AFNA (at symbol, at sign) tipografsko znamenje (@); povezava naslovnika in strežnika v naslovu elektronske pošte; v anglosaškem območju uporabljeno kot trgovsko znamenje. REFLEKSIJSKI OBJEKT (Reflective Object) Trden objekt - površina ali snov, ki odbija nekaj ali vse valovne dolžine vpadne svetlobe. Refleksijski objekt, ki v vse smeri odbija 100 odstotkov vpadne svetlobe, se imenuje popolni difuzor -idealna fotometrična površina, ki odbija svetlobo katere koli valovne dolžine v vse smeri, je obenem tudi idealno bela površina. REKLAMNI (PRILOŽNOSTNI) TISK (Novelty Printing) Tisk na predmete, kot so podloge, pisala, baloni, žogice za golf, pepelniki, ki se uporabljajo za oglaševanje. GRAFIČAR Založnik in izdajatelj DELO, d. d. Predsednik uprave DELO, d. d. Marjeta ZEVNIK Glavni in odgovorni urednik Matic ŠTEFAN Lektorica Zala BUDKOVIČ Uredniški odbor Bogdan ROMIH Gregor FRANKEN Klementina MOŽINA Leopold SCHEICHER Igor GLIHA Naslov uredništva DELO - Grafičar Dunajska cesta 5, SI-1509 Ljubljana Slovenija tel. +386 (0)1 47 37 424 splet: www.graficar.si Grafična podoba in priprava Matic ŠTEFAN Fotografija (naslovnica) Janja ŠUSTER Oglasno trženje Tomaž ROMIH tel. +386 (0)1 47 37 507 Tisk ovitka KOROTAN - Ljubljana, d. o. o. Tisk in vezava KOROTAN - Ljubljana, d. o. o. Letna naročnina je 22 EUR. Posamezne številke po ceni 4,60 EUR je možno naročiti na naslovu uredništva. Revija izide šestkrat letno. Imetniki materialnih avtorskih pravic na avtorskih delih, objavljenih v reviji Grafičar, so družba DELO, d. d. ali avtorji, ki imajo z njo sklenjene ustrezne avtorske pogodbe. Prepovedani so vsakršna reprodukcija, distribucija, predelava ali dajanje na voljo javnosti avtorskih del ali njihovih delov v tržne namene brez sklenitve ustrezne pogodbe z družbo DELO, d. d. Uredništvo ne odgovarja za izrazje in jezik v oglasih in prispevkih, ki so jih pripravile tretje osebe (oglasne agencije, reprostudii...). Tudi ni nujno, da se odgovorni urednik strinja s strokovnim izrazjem in definicijami ter vsebino v objavljenih prispevkih. Kodak Solutions Kodak NexPress SX 3600 digitalni barvni tiskarski stroj Lastnosti: 5 barva - 3D lak, mat & sijaj lak. Light Black, RGB barve Povečan format tiskarske pole: 356 x 660 mm (SE opcija: 356 x 520 mm) Možnost tiska iz ROLE - Roll Feeder Opcijska enota za UV lakiranje - UV coater Gramature papirja: 60 - 350g/m2 Hitrost: od 2.272 do 3.273 odtisov/uro (B3 format) Zmogljivost: 1,6 miljonov odtisov/mesec Naša ponudba: ATÉCÉ - Fiberweb cevne navleke in krpe za čiščenje ATLANTIC ZEISER grafični števci in oprema za številčenje BLUEPRINT - Super Blue mrežice za tisk brez madežev BÖTTCHER vse vrste tiskarskih valjev DACO tkanine za strojno pranje gum DAY INTERNATIONAL - Varn ofsetne gume, poliester podloge in pomožna sredstva za tisk DERPROSA folije za hladno in toplo plastificiranje ECRM CTP oprema EFI programska oprema za upravljanje in vodenje tiskarn FALK naprave za predpripravo vode za grafično industrijo FLINT GROUP barve za tisk na pole in rotacijski tisk FOTECO emulzije in kemikalije za sitotisk FSD folije za hladno in toplo plastificiranje GRAFIK Digital mediji za digitalni tisk MODULARNI SISTEM www.grafik.si GRAPO Technologies UV InkJet digitalni tiskalniki GUARRO CASAS knjigoveški prevlečni materiali KAMI pomožna sredstva za reprodukcijo KIMOTO vsi materiali za izdelavo montaž KODAK GCG ofsetne plošče, grafični filmi, kemikalije, CTP oprema in materiali digitalni poizkusni odtis КОМ РАС avtomatski vlažilni sistemi KONICA MINOLTA digitalni produkcijski tiskalniki LG Hausys samolepilne foilje za digitalni tisk NORBERT WIETSCHER drobni grafični pripomočki PAVAN potrošni in nadomestni deli PRESSTE K DI digitalni ofset tiskarski stroji PRÖLL barve za sitotisk RITRAMA samolepilne folije in papirji TETENAL kemični proizvodi za grafično industrijo Papir Servis d.o.o., Ljubljana, Podružnica GRAFIK, Brnčičeva 31, 1231 Ljubljana-Črnuče telefon: 01 548 32 24 • trgovina 01 548 32 32 • faks: tajništvo 01 548 32 10 elektronska pošta: grafik@grafik.si • www.grafik.si Prede kot mačka z Mondi hibridnim papirjem Obiščite novo spletno stran www.mondigroup.com/printing PROFESSIONAL PRINTING PORTFOLIO HYBRID REŠITVE. ZA VAŠ USPEH. www.mondigroup.com/printing mondi