(T^/rTVFčO T^Tk^ TTC^T^?1 T7^L¥ A d
^XUV-št.30_CENA15din
Kranj, torek, 16. aprila 1991
Ijjfll Mercator Preskrba
TRGOVINSKO PODJETJE TRŽIĆ, d.d.
SALON POHIŠTVA + ŽELEZNINA
.^JS^O-898 Bračičeva 1/a Tržič -gf 50-894
Agromehanika
Hrastje 52 a   ® 064/324-033, 324-034
/^^^^^H^^^^^^^
Glasova preja
Vojaki po sili" so bili dolgo tougorazredni državljani
"*a v k    \aPr''a " Na drugi letošnji Glasovi preji, ki je bila v petek v hotelu Crei-po Sji- FanJu» sta se pogovarjala zgodovinar Jože Dežman in Alojzij Žibert, ki je gi F»0(ir?znier s'užil okupatorjevi vojski in je svoje spomine na vojno opisal v knji-Marijinim varstvom. Knjiga bo v kratkem izšla pri Gorenjskem glasu.
d° SDn ^ani so sv°)° Pravico
UveUavirlna in SV°J° zmag° Sisan "? ° tem tudi mnogo pr°tiknmZ boJern komunizem -Priš^ , ,Un'zem so do besede Si d dornobranci, med v    p    Ostaja prazno  polje
slovenskih fantov, ki so bili mobilizirani v nemško, italijan-sko in madžarsko vojsko. Zasluge, da je v slovenski prostor prišla tudi njihova beseda, be-seda tistih, ki so bili po sili raz-mer vojaki v okupatorjevi voj-
ski, pa ima prav gotovo tudi Alojzij Žibert," je v uvodu Glasove preje dejal Jože Dežman in poudaril, da nam ne more biti v čast, da še vedno ne ve-mo, koliko ljudi je okupator ugrabil v svojo vojsko, da ne vemo točnega števila žrtev...
Alojzij Žibert je najprej v kratkem "prehodil" pot, s kate-re se je, kot je dejal, tudi po za-slugi Marijinega varstva, vrnil domov v Slovenijo, kjer je po vojni zaradi "osebne karakteristike" pogosto imel občutek, da je drugorazredni državljan, nato pa je odgovarjal na vpra-šanja številnega občinstva, med katerimi je bilo precej takih, ki so doživeli enake ali podobne zgodbe, kot jih je Alojzij Žibert. (Več o Glasovi preji na Odprtih straneh petkovega Go-renjskega glasa.) • C. Zapio-tnik, slika: G. Šinik
Čojstvo pV TRADICIJE IN TUDI KAKOVOSTI - Minister za di °SllJ« 3o' r).2darstvo in prehrano dr. Jože Osterc je v petek odprl VtVa Povoi m 8°zdarstva in kmetijstva v Kranju, ki je hkrati tudi ^' dan s ^1"8*"8 sejemska prireditev v Republiki Sloveniji. MŠL Viln> £»n«^mu kakovostni korak na tem področju priznali tu-«tr 0|)č<ne 8*" Na sliki (z lcve Proti desni): predsednica IS jese-*bo e Slove lna KIinar' predsednik glavnega odbora Liberalne %* *d|"uženIJe V KranJu Franc Golja, predsednik republiškega (V ir- Pran o dela Jože ZuPančič, predsednik slovenske skupih Gr»s in učar> Predsednik kranjske občinske skupščine Vi-i^ dr- Jn* r!Publ'ški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in pre-K^**e Osterc- - A. Ž. - Foto: G. Šinik
KRANJ/1
Dražgoška 8 RADOVUICA
NOVO
Od 1. aprila dalje:
• FOTOKOPIRANJE LISTIN
Svetovni prvak Roman Pogačar
Lesce, 14. aprila - Potem ko je v ponedeljek postal svetovni prvak gorenjski smučar Jure Ko.šir iz Mojstrane, smo v četrtek Slovenci in Gorenj-ci dobili še enega svetovnega prvaka. Roman Pogačar. član ALC Lesce - Bled, je namreč na 3. svetovnem prvenstvu v paraskiju v VVengnu osvojil naslov svetovnega prvaka v kombinaciji. Odlično pa seje izkazala vsa ekipa padalcev Alpskega letalskega centra iz Lesc, ki je osvojila prvo me-sto v skupinskih skokih na cilj. V nedeljo zvečer so jim na letališču v Lescah pripravili svečan sprejem. • V. S.
Orehi za ministre
Čeprav sta Ivan Oman, predsednik Slovenske kmečke zveze - Ljudske stranke, ki zahteva od-poklic kmetijskega ministra, in minister dr. Jože Osterc na petkovi okrogli mizi o kmetijstvu, gozdarstvu in lovstvu na Gorenjskem sejmu v Kranju sedela drug ob drugem in dajala vtis, kot da je vse v najlepšem redu in da se ni nič Zgodilo, je v slovenskem kmetijstvu ta čas osrednje vprašanje, kakšna bo usoda zahteve vodstva Slovenske kmečke zveze - Ljudske stranke: se bo Peterle prvič odločil za zame-njavo enega od članov vlade, bo tokrat popustila sicer odločna in vztrajna kmečka zveza, bo pri morebitnem skupščinskem odločanju De-mosova koalicija povsem enotna, bo kmečka zveza v primeru, da Peterle ne bo uslišal njene zahteve, res odrekla parlamentarno podporo vladi...
Novinarji smo vsaj po tihem pričakovali, da bo pogovor "nanesel" tudi na nesoglasja med kmečko zvezo in kmetijskim ministrstvom in na zadnje aktualne dogodke, ki so po mne-nju dr. Osterca dobili kar prevelike razsežno-sti, vendar so se kmetijski strokovnjaki in poli-tiki pogovarjali o problemih, ki so za Slovenijo dolgoročno bolj pomembni kot to, kdo bo kme-
tijski minister (še naprej dr. Osterc ali kdo drug). Zakaj je v Srbiji lažje dobiti dobrega agrarnega ekonomista kot v Sloveniji, zakaj je samozavedanje kmetstva o pomembnosti njiho-vega dela še tako skromno, zakaj nekateri v Sloveniji še vedno (tudi v parlamentu) trosijo "parole", ki jih je razviti svet že zdavnaj zavr-gel, češ daje tudi kmetijstvo treba povsem prepustiti trgu in tržnim zakonitostim, kakšne so posledice nasilne ločitve kmetijstva, gozdarstva in lovstva (neravnovesje v naravi), so za škodo v gozdovih res krivi samo lovci ali morda delno tudi gozdarji, zakaj so v strokovnosti kmetovanja in gospodarjenja še tako velike rezerve, koliko je na kmetih čuta in smisla za kmečko arhitekturo, kakšna bo nova politika regresiranja - bo spodbujala tudi pridelavo tistega, česar imamo že zdaj preveč, se bo osredotočila le na hribovska in gorska območja, bo dolgoročno ali kratkoročno naravnana...
Pogovor ni odgovoril na veliko vprašanj, opozoril je le na probleme, ki so (bodo) trd oreh za vsakega, še tako strokovno podkovane-ga in politično odločnega ministra. 0 C. Za-plotnik
UGODNI NAKUPI         SEJEMSKE CENE        POPUSTI
kmetijska, gozdarska mehanizacija                                     lovska oprema
široka potrošnja                                                                   obrtniški izdelki
izobraževanje
Kranj, mesto brezposelnosti in^^
v v«                                                                                      t
revscme                                                 i
Uredništvo Gorenjskega glasa prireja že drogo javao okroglo mizo. Tokrat bo pogovor potekal o gospodarski krizi, v kateri se po-dira većina industrijskih velikanov, brezposelnosti, ki grozi   , množici delavcev, socialni stiski, ki zajema večji in većji    ' krog družin v kranjski občini. Na vprašanja, kako obvlada-   \ ti naraščajočo bedo Kranja, ki gre očitno vse bolj po poti   * obubožanega Maribora, bodo v torek, 23. aprila, ob 17. uri,   ? v sejni sobi 16 občinske skupščine v Kranju, odgovarjali gost-   \ je: JOŽICA PUHAR, republiška sekretarka za delo, VLA-   ) DIMIR MOHORIČ, predsednik kranjskoga tzvršnega sve-   J ta, SLAVKO KALAN, direktor Zavoda za zaposlovanje v Kranju, RADO PAVLIN, direktor Centra za socialno delo Kranj, ANK.A RUPNIK, socialna delavka iz Teksti!indu-..t, dogovarjamo pa se tudi s predsednikom mariborskega i/.-vršnega sveta Antonom Rousom in podpredsednikom slo venske vlade dr. Jožetom Mencingerjem.
Vabljeni!    \<
Večer Mozartove muzike
Kranj - Kranjsko glasbeno ob-i činstvo je minulo soboto zvečer lahko uživalo v imenitnem glas-benem večeru, ki so ga v kranjski župni cerkvi pripravili komorni orkester Carnium pod vodstvom Petra Škrjanca in violinist Miha Pogačnik. Akustika tega sakralnega prostora, druge primernejše koncertne dvorane mesto pač nima, je bila prime-ren okvir uspelemu muziciranju še novemu orkestru, ki se je zgledno programsko ujel z na-stopom znanega violinista. - Foto: Gorazd Šinik
ifflHWl
miišv p r e d b š l ja Mitiil
_________JOŽE         DOLHAB_________
GAULOISES BLONDES |
<'mwmmmmiAS 2. stran
NOVICEINDOGODKI
Torek, 16.aprila^!
ZUNANJEPOLITIČNI    KOMENTAR
MIHA  NAGLIČ
Med orlom in petelinom
Orel je prvak med nebesnimi, petelin med pritlelinimi plići; prvega v/ lasti jo Nemci, drugega Francozi. Slovenci se ne označujemo s pti-''1. če pa bi se. hi verjetno izhrali kokoš, ptico, ki je skromna in kori-stna obenem. In če bi kokoš vprašali, s kom oziroma pod kom bi mjši bila, komu bi se pridružila na toliko opevani "poti v Evropo", hi se gotovo odločila za petelina. A ko skidamo prenesti to ptičjo logika" v politiko, odpove: številni Slovenci bi šli očitno raje z Nemci, kokoš z orlom torej. Zato pustimo te pernate primerjave in si oglejmo realna razmerja.
Zanima nas, če za navidez že povsem povezano in vse enotncjšo Evropo še obslajajo in učinkujejo stari antagonizmi med tradicionalno mijmočnejšimi državami zahodne Evrope: Nemčijo, Francijo, Veliko B ritani jo, Italija... In će je tako, potem seveda ni vseeno, na katero od teh vlečnih sil bo navezala svoj voz asamosvojena Slovenija. Tuđi če bi uspeli tišti, ki bi ga lahkomiselno priklenili na Avstrijo in s tem na Nemčijo, je malo verjetno, da bi druge zahodnoevropske. države ob tem ostale ravnodušne. Italija se gotovo ne bi sprijaznila s ponovno nemško prisotnostjo ob severnem Jadranu, ki bi ji zaprla pat v srednja in vzhodno Evropa - v smet; ki je zanjo usodna: nekoć so iz nje pridrli barbari in unići I i stari Rim, danes se po poti rimskih legij odpravljajo laški poslavneži. Še težje bi se s pogledom na slovensko kokoš ob zavetju nemškega orla sprijaznil galski petelin. Staro francusko sovraštvo do nemštva (germanofobija) je še vedna živo v Iju-deh in tuđi med intelektualci: da je tako, so nazorno pokazali odgovori, ki jih je dal francoski filozof Bernard-Henri Levv v odmevnem inten juju nemški reviji Der Spiegel. Mitterrand in Kohl se sicer dobro razumeta, tada to še ne pomeni, da je negativni naboj preteklo-sti onemagoćen tuđi v Ijudeh. Velikanska žrtev, ki jo je od Franci je zahteval boj z Nemčijo v prvi svetovni vojni in grenka izkušnja kola-horacije med drugo ništa pozabljeni. Francozi so bili v kolaboraciji z Nemci bolj vneti kot naši rojaki; Nemci sami so se čudili mnoštvu zasebnih ovadb med Francozi in nevcrjetna je lahkotnost, s katero so "pospravili" kolaboracioniste po osvoboditvi. Slovenci smo hi li v tem oziru vendarle zmernejši in bolj občutljivi. Narodne sprave, ka-tere pno dejanje smo pri nas že opravili, med Francozi (še) ni bilo; svojo nacionalno sramoto so sicer skrili in potisnili vaše, a pozablje-na ni.
Nemci so bili v odnosu do Slovencev vedno gospodarji, zlepa ali zgr-da. Francozi pa so bili do nas bolj prijazni. A ne delajmo si utvar -hi li so pač dl je od Nemcev. Napoleonove Ilirske provi nce, Mala an-tanta po prvi sv. vojni, ki je bila pod francoskim pokroviteljstvom, dejstvo, da so bili na pariški mirovni konferenci po zadnji vojni od vseh zahodnih zaveznikov Francozi še najbolj naklonjeni nam ugodni resi ivi vprašanja zahodnih meja... vse to in še kaj priča o francoski naklonjenosti do Slovencev in hkrati o zvitosti, s katero so nas vplelli v svoja prizadevanja za slabitev nemške moči v srednjeevrop-skem prostoru.
Po združitvi Nemčije se začenja nova runda nemško-franeoskega tekmovanja za vpliv v vzhodni Evropi in v SZ. Nemčija je tuđi to-kral močnejša, skupni interes Pariza in Moskve pa je, da hi ne bila premoćna. Iz tega sledi, da bi navezava Slovenije na nemški sever, ki bi še povećala nemško moć, naletela na odpor tako na vzhodu kot na zahodu. Prejšni leden je slovenski zunanji minister v predavanju pred Društvom za zunanjo politiko na Dunaju zavrnil hotenja neka-terih slovenskih prvakov, da hi Slovenija postala del Avstrije: "To ni mogoče in tega si Slovenci ne želijo. Da, Slovenci hočejo postati del ev-ropskega sistema, katerega del hoće biti tuđi Avstrija... "(dr. D. Rupei) Pod evropskim nebom, na katerem kralju je nemški orel in pod streha nad dvoriščem, po katerem se domišljavo preslopa galski petelin, je še vedno gnezdo ter dovolj prostora in zrn za lastovko slovenske pomladi.
V nedeljo slovesnost na Okroglem
Kranj, aprila - Te dni mineva 49 let od herojskega boja trinaj-stih gorenjskih partizanov v okrogelski jami. Tradicionalna slovesnost pri spomeniku na Okroglem bo v nedeljo, 21. aprila, ob 14. uri. Kratek kulturni program bodo pripravili krajani Naklega, sodelovali pa bodo tuđi taborniki. Za parkiranje av-tomobilov bodo na voljo parkirišča DO Merkur v Naklem. Organizator Občinski odbor Zveze združenj borcev Kranj, vabi vse občane, posebej pa nekdanje borce, aktiviste in mladino, da se proslave udeležijo v kar največjem številu. Slovesnost bo ob vsakem vremenu. • D. D.
Ravnatelj, etični in pedagoški vodja
Kranj, 15. aprila - Predsednik Občestva izobražencev iz Kranja Jane/. Sparovec vabi pedagoške delavce iz Kranja in okolice na aktualno predavanje dr. Reginalda Vospernika, ravnatelja Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu, z naslovom Ravnatelj, etični in pedagoški vodja. Predavanje bo v petek, 19. aprila, ob 20. uriv razsta-vni dvorani Gorenjskega muzeja v Kranju, Tavčarjeva 43.
IJstapovilelj in izdajatelj: ('usopisno podjetje GLAS. Mošc Pijadeja I. Kninj_____
Urednička politika: neod\ !sm nesirankarski politično informativni poltednik s pou-Jarkom na dogajanjih na (iorenjskem________________________________
Predsednik Casopisnega sveta: Kan Bi/jak______________________________________
Direktor ČP Glas in glavni urednik: Marko Valjavoc____________________________
Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj_______________________________________
Novinarji in uredniki: Danica Dolenc. Helena Jelovčan. Jože Košnjek. Lea Mencin-ger. Stojan Saje. Durinka Sedcj. Vilma Stanovnik. Marija Volčjak. Cveto Ž.iplotnik. Danica Zav rl-Žlehir. Andrej 7-alar. Šlefan ?argi_______________
Oblikovanje: Igor Pokorn_____________________________________________
Tehnično ure ja nje: l\o Sekne. Mirjana Draksler. Nada Prcvc____________________
Lektoriranje: Marjeia Vo/lič: Fotografija: Gora/d Sinik, Jure C'igler_____________
Ti.sk: iv.tijcljc DhL.O -   T(*K. 1 isk časopisov in revij. Ljubljanu_________________
Uredništvo: Mošc l'ijadeja I. telefon. 2II-K60__________telciax: 213-163___________
Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Cesta JLA   16. telefon: 218-463. ielefax:
___^iv3M>________________________________________________________
Mali oglasi: telefon: 2 1 7-96(1       sprejomamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avto-
matskein od/i\ niku: uradne ure: vsak dan 7.     13.30. ob sredah do 16.3(1 ((osla
_____JI.A  16)___________________________________________________________________________________
Časopis i/ha|.i ob mrkih in petkih ( cna I 5.00 din/i/vod. Naroćnina: tromesečni obračun. indi\ iJualni naroćniki imajo 20 odiioikov popusta. Oglasne storilve: po ceniku (oM].i\a: 200din col cm Naročnina /a lujino: obračun enkral lelno I4H DIM n/ proračun \ ostale valute. Oproščeno plaćila prometnega davka (I r. list Republike Slovenije 7 ') | )
IZGORENJSKIHPARLAMENTOV
_________-=sss*
Seja vseh treh zborov skupščine
Jeseniški poslanci sprejeli proračun
Na marčevski seji nišo sprejeli predloga proračuna občine Jesenke, prva aprilska seja ni bila sklepčna, na    < nuli pa so po usklajevanju vendarle sprejeli občinski proračun za letos. Pri dogovoru o usklajevanju dave politike in predlogu o davkih občanov so imeli poslanci več pripomb.
Jesenice, 15. aprila - Tako je Rajko Skubic menil, da je v občini veliko vikendov, ki so le minimalno obdavčeni in bi kazalo razmisliti, da bi .stopnjo zvišali. Dobil je odgovor, da takšna obdavčitev velja v regiji in da v jeseniški občini ni vikenda, ki bi presegel vrednost 2 milijonov di-narjev. Poslanec Stranke demokratične prenove je predlagat, da za obdavčitev ne bi smela biti osnova le kvadratni meter površine, ampak bi morali vključiti tuđi druge kategorije. Ne nazadnje se postavlja tuđi vprašanje, kako je z vrednotenjem stavb, ki zaradi spremenjenih okolišam - gradnje avtoceste - nikakor ne sodijo več v prvo kategorijo, Objekti, ki stojijo na Lipcah, ne morejo biti toliko vredni, kot denimo na Rodinah ali v Kranjski Gori. Poslance iz Železarne je tuđi zanimalo, kaj je s ceno stanovanj, ki so po občinah zelo različne - na Jesenicah menda večje kot v Radovljici.
Sekretar ZB NOV Jesenice Ja-nez Palčič je opozoril poslance, da so za ZB nesprejcmljiva stališ-ča, da se za ZB na Jesenicah zmanjšajo sredstva za letos. Med drugim je dejal, da ZB opravlja nekatere nove naloge, da je v občini 13 organizacij, ki štejejo sku-paj 1393 članov, kar je več, kot jih imajo vse stranke skupaj! ZB je že lani skrajno racionalno gospodarila, redno obvešća izvršni svet o svojih dejavnostih in nikakor se ne more strinjati, da se je dotacija za organizacijo, ki je nadstrankarska, letos zmanjšala od 424 tisoč dinarjev na 355 tisoč dinarjev. Matjaž Peskar iz druž-benopolitičnega zbora je dejal, da delovanje borčevskih organizacij omogoča zakon, ki tuđi opredeljuje tako financiranje iz proračuna, da borčevske organi-
zacije lahko pokrijejo stroške. Na tem področju se v prihodnje obetajo spremembe, ko naj bi se borčevske organizacije preoblikovale v organizacije vojnih ve-teranov kot drugod po svetu in se ne bi smele ukvarjati s politični-mi zadevami. Menil je, da bi bilo pošteno, ko bi borčevski organizaciji dodelili sredstva, ki jih borci predlagajo.
Poslanci so po sprejemu uskla-jevanega proračuna zadolžili izvršni svet, da se sredstva maja namenijo za prvo fazo izgradnje gimnazije in pospeševanje kme-tijstva, izvršni svet pa junija po-roča o realizaciji sredstev za Špa-nov vrh, ki morajo biti porablje-na, sicer bodo prerazdeljena.
Bozo Pogačar je želei odgovor, ali bodo iz melioracijskega po-stopka na Blejski Dobravi izklju-
čeni tišti kmetje, ki se s tem ne strinjajo. kajti na Dobravi je pre-cej takšnih kmetov. Dobil je za-gotovilo, da nihče od kmetov, ki se s tem ne strinja, ne bo priza-det.
Rajko Skubic iz družbenopoli-tičnega zbora je zaprosil komisijo, ki je zadolžena za razmejitev lastništva na stavbi družbenopo-litičnih organizacij, jeseniškega »Kremlja«, naj na naslednji skupščini poroča, kot poslanec kršćanskih demokratov pa je po-sredoval oceno kršćanskih demokratov o polemiki med Janezom Markešem in Janezom Palčićem. Kršćanski demokrati se ne strinjajo z oceno, da je Janez Mar-keš kot predsednik družbenopoli-tičnega zbora izkoristil svoj položaj, ko je zborom skupščine po-sredoval pobudo o politični rehabilitaciji nekdanjega jeseniškega župana; kršćanski demokrati prosijo tuđi jeseniško ZB NOV, naj priskrbi podatke, ki bi osvet-lili primer nekdanjega župana, ki so ga obtožili izdajstva in kolaboracije.
Poslanec SDP Miro Harej je bil nasprotno mnenja, da Janez Palčič kot predstavnik ZB ni kr-šil skup.ščinske procedure in zahteval, da se Janez Markeš javno opraviči. SDP je zato zahtevala, da  se  predsednik  skupščine  do
polemike javno opredeh!        ,. Predsednik skupšeme dr. ^
dar Brudar je poskincem rujj ■ predlagal, naj  razmislijo o ali je 1. avgust še pnmere" občinski praznik; nato pa J  jja. jasnil, da bo pobudo o ^f"iDi\ čiji jeseniškega župana Vale       i Markeža   obravnavala  P^ . 1|;l, občinska   komisija,   evi«ien podatke in zbrala čimvev, u-, ; nega gradiva.  Po mnenju v ^ sednika republiške ^°ml^\'e\a-so ga seznanili s P"mcr0,  *,, are bilitacije Valentina Mar«e» -);1. vendarle za rehabilitacijo " ^ njega jeseniškega  župan ,   (U. naj bi to rehabilitacijo sPrcj..jne. di vsi zbori jeseniške skup ^ V  nadaljevanju  seje JJ ^. Terseglav menila, daje on«   ^ ba spremenjenega delovneg ^ v   Zelezarni   preuranjena-      a Klinarjeva. predsednica <zv    ^ sveta pa je dala pobudo, ^eSl, republiški   izvršni   svet        ^. skupšč.no.  kaj je z ure7 rtiami njem pogodbe med ze'    ,llTireč in  vlado.   Po Jesenicah "' ^ kroži  vrsta  variant  o P^^iji. prestrukturiranja   in  °._s(je|ov' dejstvo pa je, da 'iist;lja   ni"111 številnih obratih; nlhčefP'nlaci.le podat kov in no bene in'0 ^ Lju-več ni, kaj se na sestankin      ^ bljani, ko'govorijo o žele*' sploh dogaja.... • D- SedeJ
IZ    S L O V E  N  S KE    SKUPŠČ I jjj
Jutri in v četrtek bo zasedal slovenski parlament
Sedem mesecev vojaške suknje
Zbori slovenske skupščine bodo jutri in v četrtek, ražen predloga zakona o vojaški dolžnosti, obravnav   ^ predlog zakona o turistični taksi, osnutek zakona o cenah in predlog za izdajo spremenjenega zakona munalnih taksah.
Ljubljana, 16. aprila - Družbenopolitični zbor bo, ražen tega, razpra-vljal Še o predlogih nekaterih izjem pri plačevanju dohodnine ter poštanski interpelaciji prenoviteljev glede neustrezne razvojne politike slovenske vlade, zbor združenega dela pa o položaju in plačah funkcionar-jev v državni upravi.
Največ razprave bo zanesljivo pri predlogu zakona o vojaški dolžnosti, kar kažejo tuđi obrav-nave v skupščinskih delovnih te-le.sih. Jabolko spora med obrambnim ministrstvom in predvsem Liberalnodemokratsko stranko je razmerje med rednim in civilnim služenjem vojaščine. Vlada oziroma sekretariat za obrambo predlagata daljši, devet-mesečni rok za civilno služenje, redno služenje pa naj bi bilo dolgo 7 mesecev, liberalni demokrati pa terjajo za oba primera 7 mesecev in s tem enakopravnost vse. Po sodbi ministrstva je civilno služenje privilegij. Sicer pa ima predlagani zakon prehodni značaj in se rešitve ne prej udici rajo. O voja-
ški dolžnosti in ustreznih zako-nih bo ponovno razprava, potem ko bodo razrešena temeljna vprašanja slovenske nacionalne var-nosti, sicer pa je vlada upoštevala većino pripomb iz razprave.
Predlog zakona o turistični taksi določa, da turistično takso se-stavljata krajevna in prenoćitve-na taksa. Krajevna taksa je pri-hodek občine, prenočitvena taksa pa prihodek republike. Turisti-čna taksa naj bi se v prihodnje določala s točkami. Vrednost točke je 1,5 dinarja. Prenočitvena taksa bo znašala dve točki, kraje-vne takse pa se bodo gibale v raz-ponu od treh do 11 točk, glede na stopnjo razvitosti turistične infrastrukture in potrebe kraja. Kraje-
viiii taksa bo lahko različna po le-tnih čas ih in območjih občine. Prenočitveno takso bo republika namenjala predvsem za promocijo republike in njenega turizma, krajevno takso pa bodo občine delile za sofinanciranje storitev in ugodnosti, ki so jih gostje dele-
■i\o '"
žni brezplačno. za k0^",'^'1 propagando. Za kršenje j lK, zakona je predviđene ^ ^i 5.000 dinarjev. Otroci d°' --,eIn: naj bi bili plačila takse opr. .^e\\ polovični popust P^^^Loni ief mladi med 7. in l»- if^jel gostje v kampih. • J- *     ^.
V vojsko z 19 leti
Predlog zakona o vojaški dolžnosti med drugim določa: vojaški obvezni ki se vpišejo v vojaško evidenco v letu, v katerem dopolnijo 17 let; vojaški obvezniki, ki so vpisani v vojaško evidenco, dobijo vojaško knjižico, ki je javna listina; nahor se praviloma opravi v ko-ledarskem letu, v katerem nabornik dopolni 18 let, nahornik pa gre na svojo željo lahko na nabor, v koledarskem letu, v katerem je do-polnil 17 let; ocena nahorne komisije je lahko: sposohen za vojaško službo, delno sposohen za vojaško službo, začasno nesposohen za vojaško službo za eno do štirih let, nesposohen za vojaško službo; vojaški rok traja 7 mesecev; vojaški rok se služi v vojaških eno-lah in zavodih oboroženih sil, za služenje pa se šteje ludi usposa-b'janje v dotučenih enotah organov za notranje zadeve, za vojaške enote pa se štejejo tuđi enote in zavodi teritorialne ohramhe, med služenjem pa nosijo obvezniki uniforme teritorialne ohramhe; služenje se začne v letu, ko nahornik dopolni 19 let, nahornik, ki pa v tem letu ni končal srednje sole, gre na služenje, ko šalo konca, ven-dcir najkasneje do konca koledarskega leta, ko je dopolni/ 22 let, kdor pa nadaljuje šolanje, pa najkasneje do konca leta, ko je do-polnil 27 let; dovoljen je ugovor vesti vojaške dolžnosti zaradi religioznih, humanitarnih in filozofskih razlogov in je zala služenje civilno hrez orožja v zdravstvenih, socialnih, splošno reševulnih orga-nizacijah, v organizacijah za rehabilitacijo invalidov in drugih or-ganizacijah javnega pomena, ki jih dotoci pristojni upravni organ; opredeljeno je služenje v rezervni sestavi, v katero se lahko vkljući-jo tuđi ženske do 40 let starosti in moški do 50 oziroma 60 let starosti itd.
SLOVENIJATURIST
I______\Sfkf, pojdite z nam [_^^^^
|        KRANJ, Koroška29^el.: 211-946  ^
S  SLOVENIJATURISTOM   ZA  MAJS** POČITNICE NA IZLET:
AMSTERDAM, 5 dni, odhod 1. 5.
PARIZ, 5 dni, odhod 27. 4. in 1. 5.
RIM, 4 dni, odhod 25. 4. in 2. 5.
SICILIJA, 7 dni, odhod 29. 4.
GRČIJA, 8 dni, od 27. 4.                                           .
NEMČIJA - BAVARSKI GRADOVI, 3 dni, odhod 2. o-
JUBILEJNA ALPSKA TURA, 4 dni, odhod 27 4
DUNAJ, 2 dm, odhod 1. 5.
BENETKE - zeleni vlak, odhod 27. 4. in 2. 5.
GRADEC - graški sejem, odhod 27. 4. in 3. ter 5. »■     ,.
MUZEJSKI VLAK - IZLET V DOLINO SOČE, 1 dan,
hod 4. 5.
VOGEL - smučanje od 30. 4. - 5. 5.
NA MALE POČITNICE S »KLUBOM VESELA D^Ž* '7 PULJ (PUNTA, VERUDELA) z avtobusom za 4, s a dni, odhod 27. in 30. 4.                                             .
BANJOLE (PULJ), z avtobusom, 5 dm, odhod 30. ^ 4 NOVI VINODOLSKI - z avtobusom, 5 dni, odhod ^u-ČLANI KLUBA 10 % POPUST!
INFORMACIJE IN PRIJAVE:                                ,cTRlCA
SLOVENIJATURIST KRANJ 064/211-946,  B. Blbin 064/721-032, JESENICE 064/84-193
klubifafoP'
.^_16. aprila 1991
NOVICEINDOGODKI
3. STRAN   @©IMgKyj©lE2GLAS
°Jasnjevanje slovenskih stališč ob srečanju predsednikov
Slovenija je odločena
i Unskih" "J"' 11* aPr'la - V času srečanja predsednikov jugoslo-vjje j . r,l;Publik so navzočnost številnih novinarjev iz vse Jugosla-5lOven uJlne - skupaj jih je bilo več kot 150, izkoristili predsednik v'ade i ^Pščine ^r' France Bučar in trije ministri iz slovenske dveh t'L '°^e Mencinger, Lojze Janko in Igor Bavčar, da so na na prjif ?Vn''1 konferencah pojasnili slovenske odločitve in poglede tuie D ^""ost. Odziv domaćih novinarjev ni bil najbolj prepričljiv,
šk'ih« jf,i'an'ma' zlasti odnos do objavljenih evropskih in ameri-
j     ' »taijsc.
Poiem  l
Predsedn't por(X'''a   °   srečanju    objavili v petek, v bistvu ni po-•kov republik. ki smo ga    trebno dopolnjevati, saj smo za-
pisali vse, kar se je zgodilo na srečanju, nekoliko presenetljivo zaključno sporočiio pa omenja-mo v komentarju, se tokrat ome-jujemo na tiskovne konference,
ki so jih pripravili člani sloven-skega vodstva ob tej priložnosti. Novinarje je, ob, po mnenju mnogih, pretiranih varnostnih ukrepih dodobra zrentgenizirane in nekoliko utesnjene v hotel Ko-kra na Brdu, najprej obiskal predsednik Skupščine Republike Slovenije dr. France Bučar in v organizaciji sekretarja Republi-škega sekretartata za informira-
nje Staneta Stanica priredil tiskovno konferenco.
Na drugi tiskovni konferenci, ki so se je udeležili podpredsednik slovenske vlade dr. Jože Mencin-ger in ministra Lojze Janko in Igor Bavčar je bilo govora o istih vprašanjih le na nekoliko kon-kretnejši ravni.
Po tiskovni konferenci se je dr. Mencinger zadržal na pogovoru s nekaterimi tujimi dopisniki. Leti so ga opozarjali na zaupne informacije o organizaciji blokade Slovenije v primeru odcepitve tuđi -na monetarnem in surovin-skem področju, vendar jim je dr. Mencinger v gladki angleščini odgovoril, da težko verjame v frontalne blokade, saj tuđi naci-nalne banke v svetu vse manj podlegajo političnim interesom. Na nas je, da zgradimo tak sistem, da se borno z njimi znali strokovno in poslovno korektno pogovarjati. • Š. Žargi
0 eblSctina odločitevje naš imperativ
oOc/ ICa:r jt poudaril, da se bo prekinjena parlamentarna razprava Praveći''' na^alievala lakoj, ko bodo opravljene vse tište predpri-Publi'k- v° ^'^e :anli'va"e '" dogovorjene: stališča Predsedstva Re-Hadit*. en'Je' 8radiya I~vršnega sveta in medstrankarska us-tazkf^' ra-mcrah gospodarskega nazadovanja in socialnega n>ern°^a P°S°jenega v prečejšnji meri ludi z jugoslovanskimi raz-"dlnč'l' le serc'da potrebno pohiteti, vendar nas prav plebiscitna "a/f-,7 '" '"^' sPrc'Jeli °b tem zadolžujejo k uresničitvi ne glede (■ai. "." tale pogovorov v jugoslovanskcm mcrilu - do teli je dr. Bit-Skio ■>'^"0 skcptičen. Odločno so zavniili volitve v Zvezni zbor iijtl :.ll"e Jugoslavije, prav tako resoliuijo tega zbora o razreševa-Poga-S°.'anske krize, z JLA pa so vzpostavljeni stiki za začetek *'frf/ "''' ''s™ tujine nas skrbi/o saj nam lahko zelo otežijo siqIjxx'° "° Priznanje, uveljavitev in gospodarsko preživetje. Taka c/e/, l,a,so '^posredna podpora konzervativni politiki določenega i    u države.
Le z odprtim tržnim gospodarstvom borno preiiveli
V odgovorili slovenskih minislrov je bilo slišati, da je za samostoj-no Slovenijo že precej pripravljeno oziroma se s tujimi strokovnja-ki in institucijami pospešeno zaključuje. Jugoslovanskega gospodarstva ni mogoče stabilizirati niti reformirati, zato je samostojna pot edini izhod. Gospodarstvo ne trpi hitrih preskokov, ki so zanj lahko uničitjoči, ne glede na mednarodni sprejem pa se moramo sprijazniti z 20-odstotnim padcem standarda. Slovenija v mednarodni menjavi sodeluje pretežno s trinimi gospodarstvi, ki nišo pod takimi vplivi držav, da bi se smeli bati popolne blokade, prepričani pa so, da nas bo takoj po odcepitvi priznalo vsaj neka/ držav. Vlada ima natančen program, ki ga v celoti uresničuje, pripravljen pa je tuđi scenarij hitre in enostranske odcepitve.
^RANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE
nosti trženja v Južnoafriški republiki in Keniji
^Va obzorja slovenskega "biznisa"
žuitat°Vna .""šija" Liberalno demokratske stranke predstavila re-^iubi* SV°^ega °biska na crni celini.
% |a°a> 16. aprila - "V JAR nas sicer ob prihodu nišo sprejeli bu-Por0jj| ° Pa vsekakor ustvarili primerni poslovni vtis," je v svojem "ačrn °.obrsku podjetniške misije Liberalno demokratske stranke "(ovj ' Ce''n' zapisal Mojmir Ocvirk. eden od članov misije. Na pe-3reCe^redstav>tvi smo tako lahko slišali, da so možnosti. zlasti v JAR j j<ih|(0 Je' manjše v Keniji, tako da bi se slovenskemu gospodarstvu i?.rnecj0^,resl°valo prodiranje na ta trg. Še zlasti. kot je poudaril eden i;is (.■ u"e'ežencev misije, v tem trenutku, ko je vedno bolj jasno, da Novr°PU ne ^a^a z odprtimi rokami. Precejšnja zahvala za uspešno ^ITle2r?-° P°{ v ^friko Sre Ijubljanskemu World Trade centru in po-;ori| d,lrn Podjetjem, kl so sponzorirala to misijo. Igor Lavš je opo-iio^0Uje zlasti JAR tržišče, ki se odpira v svet in da ponuja velike ^a'no t tak° /a ProtiaJ° kot nakup. JAR je trenutno še izredno for-ienja , r8°vinsko omejevana, vendar pa s svojim modelom gospodar-Centra|Č prekaša vse ostale države v Afriki, kjer so zlasti države J4R p ne Afrike vse bližje katastrofi. Po mnenju Igorja Lavša si | ^rstL'^eva pridobiti pozicijo pomembnega posrednika za gospo-^n D Crne Afrike. Ocenjuje, da v prihodnosti JAR lahko postane No^^embnih partnerjev slovenskega gospodarstva. V Keniji je
v'co !j gačen- saj je ta država, ki je nekoč predstavljala afriško Vso'p ,es sre^i hude gospodarske krize. Edvard Oven je povedal, ^no^ • tavr|iki zasebne izvozne organizacije v JAR pokazali iz-*'i na DarllrnanJe za naše gospodarstvo in bodo predvidoma maja pri-{'isu ^slovni obisk in si sami vse ogledali. V Keniji pa v doglednem Pre<iv P^tiranih možnosti za uspešno sodelovanje, saj jih zanima Je žafrm ^Pital, ki bi ga v njihovo gospodarstvo vlagali tujci, to pa c«nier avno nasprotna želja od naše. Johannesburški World Trade t°4Oo an?.erava v bližnji prihodnosti vložiti kapital v vrednosti 300
Vfopi ''^n^v dolarjev v center, ki bi bil lociran nekje v srednji Ji(liv ' s Poudarkom na turizmu, zlasti na igralništvu. Božidar Zajc
"Slove"1- proJektu možnost za Slovenijo in njen turizem, seveda če 'Niti j.n'Ja tisla- ki bo izbrana. Za takšno vsoto pa bi se kazalo po-veda| "d.anez Režun je glede konkretnih uspehov misije v Afriki po-"] JAR   So.že za tri slovenska podjetja, ki jih je predstavljal v Keniji
lrkje ^ Pr'sla konkretna povpraševanja s crne celine. Mojmir Oc-l'lev- rilo? m's'J' "obdeloval" predvsem področje intelektualnih sto-j^aln *nost.' v lurizrnu in TV-medije. Ugotovi'l je, da so ravno inte-AK ^ ;st°ritve tište, katerih največje pomanjkanje čutijo tako v ,^Rpre v Keniji, Cene najrazličnejših proizvodov in storitev so v ,'bili tauCj nižJe kot v srednji Evropi, kaj sele v Sloveniji. Turistično }^i pre ° Kenija kot JAR za nas zanimivi, velika ovira pa je seveda Del° spec?.^a lJa in nazaj. Južnoafriški trg reklamne proizvodnje je r    esed-uCfn< saJ zahteva (pa ne samo zaradi posledic apartheida),
i ame7   M°Jmira Ocvirka. dvojne reklame. Reklame za belce in
^žlilf Crnce- saJ se izobrazbena struktura pri enih in pri drugih
ireti$tavn Uje- Velika ovira pri sodelovanju z JAR je, kot je opozorila
p na.sa 1Ca Krke, ki je že navzoča s svojimi izdelki na njihovem tr-
(i  °1. ki      reJena zakonodaja. Tako še vedno ni umaknjen zvezni
si"1 ^h 7Pr^P0Veduje trgovanje z JAR. Tuđi sicer je, po njenih bese-
v   nJe Pot      nodaJa takšna, da ne stimulira izvoza na tuje trge. Na-
n^'^'nii OvanJe misije "Slovenia in busines" načrtujejo njeni člani
šh^ghn   Vik°i ko se bodo tamkajšnje razmere ustalile. Trenutno
m rirr>ent i         čaka doma- sai Je bil° njihovo prvo potovanje še ck-
sn podJetn'"if-narave- v prihodnje naj bi se pri LDS institucionalizi-
v Novake,1 loby- ki bi začeto delo primerno nadaljeval. V Afnko
1 Bošt !' B"židar ZaJc, Edvard Oven, Janez Režun, Mojmir Oc-
' J'ln Kovačič in Igor Lavš. • M. Peternelj
Knkh
kj, t/a enakopravnost občanov
«, Se nad slove«sko oblastjo
v^Sih repj^f?,' !2- aprila - Slovenska država ne pomaga ljudem iz i^čijo v o ln vsem tištim, ki so na robu preživetja, zato naj se s°a"''Je dV^i"^0 2a enakopravnosl občanov, ki jim bo skušala po-% Ci"i po predsedn'k stranke Dragiša Marojević. Za 17. aprila f)r hec)0 ^ "°vno razpravo s lislimi, ki nosijo odgovornost za soci-^i°v5ka, šk |vVenii'- nanjo pa povabili Kučana. Peterleta, Bučarja, %T°riTiaciiOcCa< Baj'la ild- Organizirali bodo pogovor z ministrom \\l'A RTV ^tanetom Staničem, ter pozvali k bojkotu plačila naro-S\. Hšh v% pr so prikrajšani za informacije. V prvi polovici maja sf>re'""''arrio de vf°Ps.ki parlament in povedali, da v Sloveniji ne •Ma n„ m,okratične, ampak policijsko državo, delegacijo pa bo Posebna karavana.
Poziv Socialdemokratske unije
Združitev slovenske levice
Ljubljana, 11. aprila - Socialdemokratska unija Slovenije je na novinarski konferenci pojasnila svoje zamisli o združevanju in skup-nem nastopanju slovenske politične levice, tako parlamentarne kot zunajparlamentarne. Ena najmlajših slovenskih strank, ki nima ne-posrednega zastopstva v skupščini, meni, da levičarske ideje v parlamentu zastopajo le stranke, ki so izšle iz monopolističnih organizacij prejšnjega sistema. Da bi bil glas levice močnejši, je treba vzpostaviti sodelovanje teh strank z novimi levimi strankami, ki so jim vrata v parlament zaprta. Združitev levice je nujna zaradi dveh razlogov: slovenska vlada nima uspeha, ražen tega pa želi ustvariti močno centralizirano državo. Vladna politika je izrazito centralistična, militaristi-čna in represivna, s proračunom pa namenja veliko denarja policiji, vojski in močnemu državnemu aparatu. Socialdemokratska unija na-črtuje dve akciji: konstruktivno razpravo o varovanju javnega prostora, še zlasti medijev, ter razpravo o proračunu in vladni politiki.
Socialistična stranka ni zadovoljna z vlado
Strokovna, ne strankarska merila
Ljubljana, 12. aprila - Socialistična stranka Slovenije ni zadovoljna 7. delom vlade, so povedali na petkovi novinarski konferenci. Vlada greši pri urejevanju zdravstva in šolstva, ne upošteva strokov-nosti in ne vključuje v svoje delo znanje, s katerim razpolagamo v Sloveniji. Socialisti so že pred časom terjali rekonstrukcijo vlade, se-daj pa to pobudo obnavljajo, vendar naj bodo novi ministri izbrani po strokovnih in ne strankarskih merilih. Glede zdravstva socialisti menijo, da racionalizacija ne prinaša praktičnih učinkov, ampak samo zmanjšuje državno zdravstvo na račun zasebnega. Položaj šolstva je vedno slabši, javnost se razburja z aferami okrog zaključnih izpi-tov, grozi pa tuđi stavka. To kaže na bedo tega področja.
• Novice pripravi! J. Košnjek
Nova davčna zakonodaja
Enakopravnost za vse z novo davčno zakonodajo
Kranjski liberalni demokrati pripravili okroglo mizo z gostom Ja-nezom Kopačem.
Kranj, 16. aprila - Na četrtkovi okrogli mizi se je kljub skromnemu obi-sku, izkazalo, da je nova davčna zakonodaja na številnih mestih še vedno dvoumna in nejasna. Za številne zapisane zakone še nišo znana urad-na tolmačenja in tako si Ijudje zakone razlagajo po svoje, nekateri pa so jim še vedno nerazumljivi. "Že decembra so v parlament stalno pri-hajali Ijudje, ki so želeli iz tedna v teden spreminjati zakone v zvezi z davki. Ljudje enostavno ne razumejo, da se davčni zakoni ne morejo spreminjati kar tako," je opozarjal Janez Kopač, član Liberalno demokratske stranke.
Po njegovih besedah srno v prejšnjem davčnem in seveda tuđi pohjičnem sistemu (ko pade sistem pade tuđi davčna politika) poznali kar 47 različnih davkov in prispevkov, ki so temeljili še na Karde-Ijevi doktrini. Pobrani davki se nišo stekali direktno v proračun, ampak v posamezne sise. Po novi davčni zakonodaji se vsi davki stekajo direktno v proračunsko malho, kar po oceni Janeza Kopača tuđi ni dobro. Danes poznamo samo tri vrste davkov: neposredne (dohodni-na in davek na dobiček), socialne prispevke in prometne davke. Na novo smo uvedli dohodnino, ki pa jo poznajo vse zahodne države. Dohodnina po besedah Janeza Kopača odpravlja neenakopravnost med davkoplačevalci. "V parlamentu bi si želeli nizke davke in ogro-men proračun, to pa ne gre," je ugotavljal Janez Kopač.
Po mnenju Janeza Kopača bi Slovenija morala uvesti davek na dodano vrednost, ki zagotavlja, da med davkoplačevalci ni davčnih utaj. Tak davek poznajo npr. v sosednji Avstriji. Davek na dodano vrednost preprečuje utajo davkov in tako pripomore k nižjim dav-čnim stopnjam. Uvesti tak davek pa ni enostavno, zato je Kopač v parlamentu predlagal zakon, ki je temu podoben, vendar'je manj zapleten.
Na vprašanje enega izmed obiskovalcev, kaj je trenutno donos-nejše, biti obrtnik ali zasebni podjetnik, je Kopač odgovoril, da so trenutno obrtniki na boljšem. Zasebna podjetja, ražen družb z neo-mejeno solidarno odgovornostjo, so po sedaj veljavnih zakonih, ob-davčena dvakrat. Naslednji spraševalec se je zanimal, kakšen je trenutni status mladinskega oz. študentskega servisa v Kranju. "Vsi slovenski studentski servisi so trenutno tretirani kot pooblaščeni servisi.
NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR
ŠTEFAN ŽARGI
Konfuzna prihodnost
Medtem ko si predsedniki republik - udeleženci tretjega jugoslovanskega sestanka "na vrhu", nišo bili enotni v oceni, ali je skupno poročilo s tega srečanja konfuzno ali ne, bi lahko prav to sporočiio ocenili kot največje presenečenje tega dogodka na Brdu. Po čakanju na zaključek pogovorov, ki so trajali kar debele tri ure, se je pokazalo, daje bilo prav zaključno sporočiio oziroma dogovor o oblikovanju zaključkov zapisanih v njem, najtrši oreh, ki so ga morali streti udeleženci tega sestanka. Če odmislimo nerod-nost, da se je sporočiio pisalo in zagotovo večkrat prepisovalo na klasični pisalni stroj, pri tem je pa, po obvestilih slovenskega ministra "za resnico", ki nas je obveščal o poteku srečanja, narašča-lo od prvotno predviđenih treh strani na pet in končno na šest, in smo ga novinarji dobili sele proti koncu novinarske konference -torej z znatno zamudo in z roko vnešenimi končnimi popravki -kar vse bi odpravilo pisanje tega teksta na najpreprostejšem raču-nalniku, je bila vsebina zanimivejša. Za razliko od dosedanjih sporočil, spretežno "v celofan"diplomatskega oz. političnega jezika zavitih izhodiščnih načel za pogovore in zelo redkimi doseženi-mi kompromisi, smo tokrat dobili stališča, ki so povsem jasna v svoji kontrastnosti in kontradiktornosti. Gostitelju Milanu Kuča-nu sicer ni uspelo doseći popolne kristalizacije oziroma definicije pogajalskih pozicij vseh republik - še vedno ostajala Bosna in Hercegovina ter Makedonija "nekje vmes", je pa presenetljiva odločitev o izvedbi republiških referendumov. Znana je namreč zahteva "dveh očes v eni glavi"po nacionalnih referendumih, na katerih bi se prebivalstvo izjasnjevalo po narodnosnu pripadnosti, na enak način pa bi se ugotavljalo tuđi rezultate, v nasprotju z re-publiškimi, kjer je pomembno le prebivališče, rezultat pa se ugota-vlja na ravni posamezne republike. Ko se vprašamo, kaj ta prista-nek pomeni - nacionalni referendum bi najbolj kričeče zanikal suverenost republik in odprl vprašanje notranjih me ja. O tem, kakšen bi bil rezultat vsaj na Hrvaškem, pa ni dvomiti, nas je lahko bližnje prihodnosti v Jugoslaviji resnično strah. Da bi bila to le konsekventna principielnost, ki bi tvegala in dopuščala tuđi poraz velikosrbskih načrtov in časten umik "po volji naroda", ni verjeti, zato lahko le ugibamo, kaj nas caka še v tem mesecu: skrajno zaoštrena medijska in drugačna propagandna prepričevanja - dopisnica beograjske televizije je na tiskovni konferenci del tega že "pokazala" in medtem postala v Zagrebu nezaželena - ali pa prekrajanje republik, ki se je zgodilo po splitskem srečanju v tako imenovani "AP Krajina" na hrvaškem ozemlju s priključitvijo k Srbiji ter po Brdu v Bosni z "Bosansko krajino". Na tak način bi namreč razlike med republiškim in nacionalnim referendumom "lahko popravili". Alije torej tovor treh tovornjakov iz oddelkov za "namensko proizvodnjo" kragujevške Crvene zastave zaple-njen sredi noći v Bosni le del predreferendumskih priprav? Žal je na Balkanu tuđi to mogoče.
In Slovenija? Milan Kučan se na srečanju prav gotovo ni dol-gočasil. Slovenski plebiscit je sicer priznan, tuđi roki za njegovo uresničitev, vendar je do sporazuma o razdružitvi še daleč. Na Brdu so vsi predsedniki obljubili, da bodo pospešili parlamentarno razpravo o slovenski Resoluciji o razdružitvi - kar je za nas po-memben dosežek tega srečanja, ker pa Hrvaška vztraja na ena-kem pristopu, smo v bistvu ujetniki in talci tega. Tuđi vprašanja in opozorila navzočih tujih dopisnikov na Brdu kažejo na to, da nam tujina ob odcepitvi ne pripravlja ravno dobrodošlice in za "zasilnipristanek"suverene Slovenije v mednarodni skupnosti, ki bo vse prej kot mehak, moramo pa ga vsaj preživeti, je pristanek oziroma sporazum za odhod nujen. In zato se splača biti poleg.
STRANKARSKE NOVICE
in ne samo mariborski in ljubljanski studentski servis. Vendar ta po-oblaščenost ni pisno potrjena," je bil odgovor Janeza Kopača. An starši otroka, ki je izreden student, brez zaposlitve in star več kot osemnajst in manj kot šestindvajset let, lahko uveljavljajo davčno olajšavo za vzdrževanje družinskega člana? Udeleženka okrogle miže, ki je postavila to vprašanje, je opozorila, da so dosedanja tolmačenja zakona, tem olajšavam oporekala, oz. jih nišo priznavala. Janez Kopač pa je menil, da bi te olajšave morale biti, priznal pa je, da je zakon na tem mestu izredno dvoumno napisan.
Davčna zakonodaja se bo še spreminjala, dosedaj je bila pri nas opravljena le dvetretjinska davčna reforma, razprava o spremembah davčne zakonodaje pa bo maja v skupščini. • M. Peternelj ■
Konkurenčni sindikati o privatizaciji
Zaposleni naj dobijo tretjino premoženja
Ljubljana, 11. aprila - Na delovnem sestanku so se srečali predstavniki Neodvisnosti - konfederacije novih sindikatov Slovenije, Zveze svobod-nih sindikatov in Konfederacije sindikatov 90 in se dogovorili o skupnih stališčih do zakona o privatizaciji.
Vsi so si edini, da je treba tretjino družbenega kapitala neodpla-čano prenesti na zaposlene in upokojence v obliki »voucherjev« (vrste obveznic). Te lahko vsak lastnik - prinašatelj vnovči na trgu vred-nostnih papirjev. Nominalna vrednost voucherjev se določi po meri-lu skupne delovne dobe. Delavci bodo na ta način postali solastniki, kar bo izboljšalo motiviranost za delo.
Ostali delež družbenega kapitala pa naj se po mnenju sindikatov v obliki delnic razproda na prostem trgu za pridobivanje kapitala, ki bo namenjen zlasti ustvarjanju novih delovnih mest. Privatizacija mora biti hitra in decentralizirana, saj se boje, da bi država z zakonom dobila prevelike pristojnosti in gospodarstvu ne bi dala možnosti za izvedbo lastninjenja. Ekonomski proces se mora osvoboditi neposrednih nadzornih mehanizmov, tako da se država omejuje predvsem na spodbujanje privatizacijskih procesov. Izvršnemu svetu predlagajo, naj s temi elementi dopolni osnutek zakona o privatizaciji-
Predlagajo tuđi, da bi za ta nadvse pomemben zakon (imenoval naj bi se Zakon o lastninjenju in privatizaciji podjetij) v skupšćini morala glasovati velika većina poslancev. Na novo bodo morali urediti tuđi sistem upravljanja podjetij. Zahtevajo tuđi, da se Markovi-čev zakon o podjetjih nadomesti s slovenskim, hkrati pa naj izvršni svet pripravi zakon o soodločanju, ki bo uvedel pravni red, varstvo in zaščito delavcev. Sindikati terjajo tuđi obvezno skrbništvo nad hol-dingi, ki so nastali večidel s knjigovodskimi prenosi kapitala med podjetji v okviru bivših sozdov, zdaj pa razpolagajo z ogromnim družbenim kapitalom. Nimajo pa ustreznega organa upravljanja, zdaj v tej vlogi nastopa kar vrhovni managemenl. • D. Ž.
OTBJIKIOT^GLAS  4. STRAN
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
UREJA:ANDREJŽALAR
Torek, 16. aprilajgl
Konec tedna
Dogovorjeni in sprejeti programi v krajevnih skupnostih na eni strani, na drugi pa denar za krajevne skupnosti v ob-činskih proračunih, ki naj bi ga dobile na podlagi, po zvečim že v minulem obdobju uveljavljenih kriterijih, na začetku tega programskega leta vodstva v prenekateri krajevni skupnosti spravljajo v zadrego. Tam, kjer so na primer programi "podpr-ti" z dogovorjenimi prispevki oziroma samoprispevki, jih "veže" skupni dogovor, po letih velike inflacije pa zdaj ob še tako dobrem takratnem obračanju denarja danes ugotavljajo, da jim ob sedanji težkih gospodarskih razmerah, ko Ijudem usi-hajo redni mesečni dohodki, nenadoma "visijo v zraku" načr-tovane in sprejete obveze.
Tako se marsikje, kljub načelu, da se jim ob plačevanju davkov ne bi bilo treba "ukvarjati" z različnimi deli in akcija-mi, za katere naj bi poskrbele javne službe, zdaj odločajo, da tovrstna dela opravijo sami recimo ob koncu tedna, denar pa jim na ta način ostane za nujne naloge v kraju. Zato recimo ni prav nič čudno, če se ob koncu tedna odločijo v kraju za očiščevalno akcijo, poskrbijo nazadnje tuđi za odvoz vseh "nabranih" odpadkov in na ta način morda "prislužijo", tistega nekaj denarja, ki bi ga iz proračuna morali odšteti zanjo. Takšne delovne konce tednov pa po većini še vedno lahko za-sledimo v krajevnih skupnostih izven mest oziroma večjih sre-dišč... • A. Žalar
Razstava Branka Čušina
Radovljica - Samostojni kulturni delavec-likovnik Branko Čušin, dolgoletni član likovnega kluba Dolik z Jesenic se predstavlja z olji in akvareli v avli radovljiške občinske skupščine. Avtorja, ki je znan po upodabljanju čebelnjakov in drugih starih arhitekturnih objektov, ne poznajo samo na Gorenjskem in v Sloveniji, ampak tuđi v tujini in ćelo v ZDA. Vsa razstavljena dela v avli skupščine so tuđi naprodaj. • (jr)
Že od leta 1963
Kranj - Moški pevski zbor Društva upokojencev Kranj pod vodstvom Venclja Sedeja obstaja že od 1963. leta. Letos se je predstavil tuđi v skupini zborov, ki so 15. marca nastopali v dvorani Gimnazije v Kranju na občinski reviji pevskih zborov. S tremi slovenskimi pesmimi je na reviji dobil odobravajoči aplavz in s tem tuđi spodbudo za delo in trud v prihodnje. • OP)
Odvoz kosovnih odpadkov
Kranj - V mestnih in primestnih krajevnih skupnostih v kranjski obćini bo konec tedna Javno podjetje Komunala Kranj v sodelovanju z Dinosom in Surovino ter Turisti-čnim društvom Kranj organiziralo odvoz kosovnih odpadkov. Krajani lahko odpadke, kot so železo, leseni odpadki, steklo in podobno pripravijo že v petek, 19. aprila, ker jih bodo odvažali ta dan popoldne. Druge odpadke pa bo podjetje Komunala odvažalo v soboto. • (až)
Delovni konec tedna
Besnica, Katuna Gorica - V marsikaterem kraju oziroma krajevni skupnosti na Gorenjskem je bil minuli konec tedna kljub ne ravno najbolj ugodnemu vremenu delovni. Tako je bilo na primer tuđi v krajevnih skupnostih Besnica v kranjski in v krajevni skupnosti Kamna Gorica v radovljiški občini.
V  krajevni skupnosti Besnica, kjer že nekaj časa poteka akcija za izgradnjo telefonskega omrežja in novih telefonskih priključkov, so v soboto številni domaćini polagali telefonski kabel (na sliki zgoraj) od centrale v Zgornji Besnice do Spod-nje Besnice in naprej proti Pesnici.
V  krajevni skupnosti Kamna Gorica pa so ob pripravah na uresničitev tretjega dela programa Krajevnega samoprispev-ka (ureditev ceste skozi Kamno Gorico) imeli v soboto očiščevalno akcijo. Tradicionalnega spomladanskega čiščenja so se poleg šotarjev, učiteljev, gojencev udeležili tuđi domaćini (na sliki spodaj). Akcijo je letos vodil član sveta krajevne skupnosti Brane Vodopivec. • A. Ž.
Krajevna skupnost Podnart
Izteka se tretji samoprispevek
Kar s tremi samoprispevki so v zadnjih petnajstih letih v krajevni skupnosti urejali ceste. Zdaj pa jim zmanjkuje denarja za vzdrževanje.
Podnart, 15. aprila - Krajevna skupnost Podnart z naselji Podnart, Češnjica, Dobravca, Ovsiše, Poljšica, Prezrenje, Rovte in Zaloše, v katerih je blizu tisoč prebivalcev, je imela v minulem obdobju v radovljiški občini vlogo oziroma položaj neke vrste vzorčne krajevne skupnosti. Bila je na primer med prvimi, kjer so se krajani na podlagi sprejetega programa odločali na referendumu za samoprispevek. Pri volitvah je že leto dni prej začela preskušati vzorec skupščine in sveta krajevne skupnosti. Lani spomladi, ob volitvah, pa je bila spet prva, ko so se odločili, da skupščino krajevne skupnosti ukinejo in so potem na predlog predsednika (mandatarja) izvolili nov svet krajevne skupnosti.
Konec junija letos se bo v krajevni skupnosti izteklo pla-čevanje tretjega petletnega sa-moprispevka, s katerimi so v zadnjih petnajstih letih urejali predvsem ceste. Podnart je na-mreč ena tistih krajevnih skupnostih, kjer nekaj hiš že sesta-vlja naselje, do naselja pa vodi običajno kar nekaj kilometrov dolga cesta. Veliko većino teh čest (18 kilometrov) so uredili in asfaltirali in potem vsa leta skrbeli tuđi sami žanje; tako med letom kot pozimi.
"S cestami smo na ta način na podlagi samoprispevka nekako "podelali"; čeprav bi še našli kakšen odsek, ki bo morda v prihodnje prišel v program ure-janja," ocenjuje predsednik sveta krajevne skupnosti Vinko Zadnikar. "Smo pa v tem trenutku na nekakšnem razpotju, če se tako izrazim. Dogaja se nam namreč, da so nekatere as-faltne prevleke že potrebne pre-nove oziroma krpanja, po drugi strani pa nimamo denarja (ne v občinskem proračunu, ne v krajevni skupnosti) niti za celoletno vzdrževanje in gospodarjenje s celotnim premoženjem, ki ga imamo. S sedanjim tretjim sa-moprispevkom pravzaprav sele ta trenutek ugotavljamo, da smo z denarjem v minulih dveh letih še kako dobro gospodarili. Lju-dje v krajevni skupnosti so bili na trenutke ćelo že malce nezadovoljni, ker se ni nič posebnega
dogajalo. Zdaj pa se je pokazalo, da se obnove Kulturnega doma in urejanja ne bi mogli lotiti, če denar od samoprispevka v obdobju inflacije ne bi hitro vlaga-li v material."
Tako trenutno v krajevni skupnosti poteka največja akcija - obnova in razširitev doma, za katero pa še ne vedo, kdaj bo pravzaprav končana. Na bližnjem zboru krajanov, ker ob koncu minulega leta nišo mogli pripraviti praznovanja krajevnega praznika zaradi adaptacije dvorane, se bodo skušali dogovoriti, kako naprej. V domu bodo dobili še eno manjšo dvorano, lokal za člane društva upokojencev, sa-nitarije in v nadstropju prostor za Strelsko družino Stane Ža-gar. Obnovili pa bodo tuđi ce-lotno ostrešje doma.
"Kako borno obnovo doma dokončali, ta trenutek še ni jasno," ugotavlja tajnik krajevne skupnosti Mirko Faganel. "Denarja od samoprispevka je pre-cej manj, kot bi pričakovali, ker jih je kar precej med zaposleni-mi, ki že nekaj časa z zamudo dobivajo le zajamčene osebne dohodke. Do polletja naj bi po-računali še obveze, ki jih imajo lastniki gozdov za zadnja tri leta. Na bližnjem zboru krajanov, kjer borno podali natančno po-ročilo o vseh delih iz samoprispevka, pa se borno morali dogovoriti, kako naprej. Računa-
V soboto na Primskovem
Osmo družabno srečanje najstarejših krajanov
Primskovo, 15. aprila - Tuđi letos v odboru krajevne organizacije Rdečega križa Primskovo ni bilo pomislekov glede tradicionalnega srečanja vseh upokojencev oziroma starejših krajanov v krajevni skupnosti Primskovo v kranjski občini. Predsednik krajevne in hkrati občinske organizacije RK Jože Eljon nam je povedal, da so srečanje, ki bo v soboto, 20. aprila, ob 16. uri v Zadrunem domu, začeli pripravljati že pred dvema mesecema.
Upokojenci oziroma najsta-rejši krajani tovrstna srečanja že dobro poznajo. Letos bo že osmo po vrsti in tokrat so prvič natisnili 1.100 vabil. Pa se vse-eno lahko zgodi, ker se je števi-lo upokojencev precej povećalo v zadnjem času, da ga kdo ne bo dobil. Zato vabilo velja vsem upokojencem v krajevni skupnosti.
"Tako kot vsa leta bo poleg kulturnega programa letos tuđi zares bogat srečelov. Prepričan sem, da nikomur ne bo dolgčas in žal, če bo prišel...," nam je med delom na Petrolovi ben-cinski črpalki Zlato polje II v Kranju, kjer je vodja (sicer pa je že već kot 20 let pri Petrolu) povedal Jože Eljon. Zaupal nam je, da je zares zadovoljen, ker je v takšni delovni organizaciji, kot je Petrol, saj imajo v njej izreden posluh in razume-vanje za različne dobrodelne in podobne akcije. Tako so na primer pred časom podprli pobudo za odkup Groharjeve do-mačije na Sorici, vsa leta pa je Petrol tuđi na primer pokrovitelj srečanj najstarejših krajanov na Primskovem. In tuđi letos bo Petrol poleg Merkurja Kranj in Trgovine Kašča Primskovo glavni pokrovitelj srečanja.
Na srečanju v soboto v Za-družnem domu bo za dobro voljo skrbel ansambel Štirje kovači. V kulturnem programu pa bodo brezplačno nastopili Oktet Jelovica. Bratie Župan, igra-
Jože Eijon
lec Jože Vunšeic, harmonikar Andraž Sajovic in Otroška plesna skupina Primskovo. S#ve-da kot povezovalec tuđi tokrat ne bo manjkal Janez Dolinar.
V zvezi s tradicionalnim sre-čanjem, ki ga prireja organizacija RK Primskovo, pa velja spomniti, da so lani ob koncu leta v organizaciji RK imeli na Primskovem prireditev Božično voščilo, drugi petek maja letos pa bodo pripravili Podoknico s Francem Pestotnikom. Sicer pa vsako leto v krajevni skupnosti obiščejo na domu vse bolne in nad 80 let stare krajane, se jih pa spomnijo tuđi za novo leto in ob drugih priložnostih. Zato se tuđi lahko pohvalijo, da so njihove krvo-dajalske akcije vedno obiska-ne. Vsak drugi torek pa imajo v Zadružnem domu Primskovo tuđi brezplačno merjenje krv-nega pritiska... • A. Žalar
mo, da borno s skupnimi močmi program "speljali" do konca; pri čemer bo dobrodošel vsak dinar, ki ga bodo za dokončno ureditev prostorov lahko name-nili sedanji uporabniki doma..." Kaj več od rednega vzdrže-vanja poleg sedanje akcije pri Kulturnem domu v krajevni skupnosti ta trenutek ne raču-najo. Vsekakor pa se bodo skušali dogovoriti v občini o dveh, treh problemih. Ko so pred leti v krajevni skupnosti nabavili zabojnike za smeti za vsa naselja, so domala odpravili divja odlagališča smeti. Ob dragih odvozih pa so morali potem opustiti tuđi odlaganje odpad-
kov v opuščenem P^Sa-krajevni skupnosti. Zđaji J.^ ka sanacija tega odia» ti kamor pa nišo odvazali ^ le v krajevni skupnosti, i )a. tuđi drugi. Po lanskih P^. vah pa bi morali zdaj na v šah in pri Kemćni tovar^ Podnartu urediti tud« ove■ poškodbi oziroma odvoc^j ._ nje. Sami tega ne bodo■ z^ Računajo, da jim bo p"* • s0 na pomoć širša skupnosj. ^ ^. nenazadnje pred leti tuo ^ jevni skupnosti dobrsen st" narja namenili za "P^v n; bi) ceste v Rovtah, doklcL,eijski dokončno saniran zen plaz. • A. Žalar
Vinko Zadnikar
Mirko Faganel
Ucjena cesta na Šmarjetno goro - Po obiskih ob k°nf|eVUe & (pa tuđi sicer) sodeč, si je Šmarjetna gora s hotelom »e ^„j. pridobila ime in vabljivost, po kateri je bila včasin1 z koSj. Zdaj je znana že po dobri kuhinji, predvsem po nedeljs ^0 lih in zmerni ceni žanje... V načrtih pa imajo še marsi ■J"savno, naj bi hotel še letos dobil nočni polbar, trim kabin$marjet')0 dogovarjajo pa se tuđi za igralnico. V teh dneh pa na » ^Q ce-asfaltirajo tuđi obnovljeno in razširjeno dva kilometra sto. - A. Ž                                                  asa^đl
■■■»=*          ■    ■>«
Garažna hiša v Bistrici pri Tržiču - SGP Gradbint«. * 4ggf«' Tržič gradi v Bistrici pri Tržiču garažno hišo, ki bo im* [jišc* raznih boksov v treh etažah. Garažno hišo gradijo na a(jnr ki je bilo z zazidalnim nacrtom B-4 rezervirano zaj \e takšnega objekta. Pred leti je bil na tem zemljiscu zg^ p8 je prvi del garaž. Garaže zdaj gradijo za trg, većina lc'binec Pf zaradi izjemno ugodne cene že prodanih. V SGP avono 'e s Tržič smo izvedeli, da imajo za morebitne kupce na ^ ^tr nekaj garažnih boksov v kletni etaži bodoče gar,az|)n_i07. - ^ resenti dobijo informacije po telefonu 50-042 in 5»-Va. - Foto: Aleš Gorišek                             ______^_^—-**"
OTROŠKA TRGOVINA
Tomšičeva 16, 64000 KRANJ
- 19'u Delovni čas: od 9. - 12. ure, od 15- '
ZELO BOGATA IZBIRA OTROŠKIH POMLADANSKIH            I
OBLAĆIL 0-16 let_____—^
Iggk, 16. aprila 1991
GORENJSKI KRAJIIN LJUDJE
UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR
5. STRAN  @®m®KI(JJ©32IGLAS
Marjeta Destovnik
Civilni invalidi vojne so povsođ enakovredni vojaškim      a
r-t.    ,
. !vi;n' »nvalidi vojne so menda edina kategorija ljudi, ki se jim je v novem sistemu l2l>oljšaldružbeni položaj.
Prain" ™ P°8°vo.r ° Položaju civilnih žrtev vojne je bil njihov nedavni "ju B* * V o')Om'n voin' »amreč slavijo 6. aprila, ko je ob bombardira-'ožnosr8^!8 prv'^ v Z8odovin' padlo največ civilnih žrtev - in ob tej pri-liudm- • j anie slovenskih civilnih invalidov vojne z enako prizadetimi DrTtAIk1 AIPe - Jadran- Srečanja se je udeležila tuđi MARJETA nam • IK' Predsednica Medobčinskega društva CIV Gorenjske in m ° "Jem strnila nekaj vtisov. AT/.I,"
vpIl- Upna vPr«šanja ste slo-hZ ,. avilni invalidi vojne pre-
2Ss kolegi iz deiei AiPe -ja-
»Letos smo bili Slovenci v Ča-vaHH8°Stltelji P°sveta civi|n'h in-
bj.ndov vojne iz tehdežel (lani je •o srečanje v Italiji), udeležili
Kn6 ga kar Stevilčno kolegi s km uC (sode'«vala je tudi se-stvi\ a Za invalide pri ministr-■   u za delo in socialno politiko),
stav utnje so Prišli tako Pred" invli'-T   centralnih   organizacij
vaiidov kot zastopniki teh or-gniZaciJ  s Koroške,   množično
Ropstvo tovrstnih nacionalnih ^nizacij so imeli tuđi Italijani. afi, P?vem' da Je srečanje po-•drfv'l tuđi naš sekretar za borce d 'nvahde Franc Godeša, istega „r/a nas je sprejel tuđi pod-Obr k vlade MatiJa MaleSič. stva aVali smo vPrašanJa var-de* ,c!vilnin invalidov vojne v Zakn, Alpe " Jadran, primerjali jih i *• ureditve in pravice, ki pol "2lvamo. V ostalih državah je U ' ,2aJ civilnih invalidov vojne ,**»nejši kot pri nas, saj jih ne
obo'Jej° °d V0Jaških invalidov in Je °oravnavajo kot žrtve voj-
ne. Pri nas pa je za obe kategoriji različno poskrbljeno že v zvezni zakonodaji, republike pa tuđi vsaka po svoje kroje politiko na tem področju.«
Na srečanju ste sprejeli tuđi zelo odmevno izjavo o miru in soiitju med narodi?
»Sprejeli smo izjavo, pod kate-ro se je na dan civilnih invalidov vojne, 6. aprila, ko smo v Čatežu priredili srečanje, podpisalo 650 ljudi. Izjavo bo med drugimi pre-jel tuđi evropski parlament. V njej smo zapisali, da imamo civilni invalidi vojne pravico in dolž-nost opozarjati na vojne grozote, saj smo bili zaradi njih oropani srečnega otroštva in zaznamova-„ni za vse življenje. Zato zahteva-mo, da se vojne grozote ne pono-vijo nikoli več. Države smo opomnili na deklaracijo združenih narodov o človekovih pravi-cah, od vlad dežel Alpe - Jadran pa zahtevali, da se razglase za demilitarizirano območje. Tuđi na-šo državo (Jugoslavijo in republike) smo pozvali, naj mirno razre-šuje notranjopolitično krizo. Za te cilje borno civilni invalidi voj-
ne združili vse sile in trajno sode-lovali tuđi v prihodnje. Sicer pa je eden od ciljev srečanja, da se poenoti zakonodaja, ki ureja položaj civilnih invalidov vojne, za vse evropske države.«
Zakonodaja v Sloveniji vam je od lanskega decembra že nekoliko bolj naklonjena kot poprej?
»S tem je udeležence srečanja seznanil tuđi naš sekretar Godeša. Slovenski parlament je na-mreč 27. decembra 1990 sprejel dopolnitve zakona o civilnih in-validih vojne, s cimer se je naš položaj močno popravil in lahko trdimo, da smo ena redkih kate-gorij prebivalstva, ki v novem sistemu lahko trdi kaj takega. Zakon je po novem zajel tuđi 40 do 50-odstotne invalide, ki so bili poprej izključeni iz zakonskega varstva, dobili smo pravico do klimatskega zdravljenja, dvignila se je invalidnina, in sicer s prejš-nje 50-odstotne do 75-odstotno v odnosu do invalidnine vojaških vojnih invalidov, medtem ko so nam dodatek za pomoč in po-strežbo izenačili, poprej pa je predstavljal 85 odstotkov voja-škega. S tem se je izboljšal zlasti položaj najtežjih invalidov. Za letos pa nam je sekretar obljubil, da z dopolnjeno zakonodajo lahko pričakujemo popolno izenači-tev in ureditev varstva invalidov na sodoben, evropski način. Na Češkem so denimo položaj civil-
nih invalidov vojne uredili z zakonom že leta 1946 in jim name-nili veliko pravic, mi pa se žanje borimo od sedemdesetih let sem in sele 1978. smo dobili zakon, ki nam je dal precej manj pravic, kot jih imajo vojaški invalidi.«
Vodite tuđi gorenjsko organizacijo civilnih invalidov vojne. Kaj delate?
»Veliko truda smo lani vložili v sodelovanje pri snovanju zakona. Ukvarjali smo se s socialno in zdravstveno dejavnostjo za naše člane, skrbeli za letovanje, ob poplavah smo zbrali 9.000 dinar-jev in jih namenili poplavljen-cem, šport in rekreacija zaradi starosti članstva postajata manj aktualna, zato pa več pozornosti ob srečanjih namenjamo kulturi. Gojimo zlasti aktiven odnos do mirovne kulture. Skrbimo tuđi za spomenik žrtvam fašizma na Slatni pri Begunjah, kamor več-krat krenemo na pohod. Sicer pa gostujemo v Domu borcev in invalidov v Kranju in želimo, da bi nam ti prostori ostali v trajni na-jem.« • D. Z. Žlebir
Rdeči križ v Radovljici
Uni rekordna krvoda jalska letina
ftdex  Jlca< *2- aprila - Po Četrtkovi skupščini občinske organizacije hvaln           a ie imela sekretarka MILKA AGREŽ povedati veliko po-
dejav„8a ° roinulem letu. Uspehe gre pripisati tuđi posluhu občine, ki *asl.i"°St humanitarne organizacije financira do tretjine, ostalo namreč ■"' * lastno dejavnostjo.
Ni. ■
?ile dii J Mll.kine hvale pa so je &h x ne krajevne organizaciji ga križa' ki so v Rado" nosti Slel3er humanitarne dejav-k0 ;e In krvodajalstva, medtem kali   °»činska organizacija ne-
^n njihov servis. °rfian-      ni 'mamo 19 krajevnih nf^acij RK in le tri med nji-b°mo ^^ deJavne, tako da jih
p°stavVUSai' v PrinodnJe trdneje Mii^ ' na noge,« je povedala krajjL A8rež. »Domala v vseh ve^b S5> se dobro izkazali ob no-Vef ^k>n poplavah, ko so zbrali
Poslaij tisoč d.inarJev i" Jih ht\* ■ na poplavljena območja. bljen"Ja 'eta smo zbirali tuđi radi n * °b'ačila, lani pa smo zara-^(vpriniernosti našega skladiš-nadstropju stare sole v Be-
gunjah, kamor moramo tone oblačil vleči s škripcem) akcijo opustili. Letos akcija bo, radi pa bi tuđi drugo skladišče, najraje v Radovljici, da za ljudi, ki so potrebni rabljenih oblačil, ne bi bilo tako od rok. Krajevne organizacije RK pa se izkazujejo tuđi na drugih področjih, denimo pri laični negi ostarelih in bolnih na domu, merjenju krvnega pritiska in podobnem. Pri krvodajalstvu smo lani dosegli rekord vseh ča-sov, saj je darovalo kri 2077 ljudi. Prej nam je pri zbiranju krvo-dajalcev po tovarnah pomagal sindikat, ker pa se ta ukvarja z drugimi stvarmi, smo v RK sami poskrbeli za novačenje daroval-cev. Kaže, da je bil ta pristop uspešen,   obrestovale   pa   so   se
najbrž tuđi področne (nič več centralna) proslave za krvodajal-ce. Priredili smo štiri. Uvedli smo tuđi nabiralnika za prosto-voljne prispevke, zbrano pa namenili za krvodajalce.«
Sicer pa se Rdeči križ ukvarja še s kopico dejavnosti, od prve pomoči    za    bodoče    voznike,
zdravstveno vzgojo po šolah, do poizvedovalne dejavnosti. Veliko truda je treba, ko na željo ljudi iščejo pogrešane svojce, toda hva-ležnost odtehta vse. Milka Agrež nam je pripovedovala o neki gospe, ki je iskala 14 let pogrešane-ga brata in ga našla s posredovanjem Rdečega križa. Ta humanitarna organizacija ima med ljud-mi očitno veliko ugleda, kar dokazuje tuđi pomoč posamezni-kov, podjetij in ustanov, kadar je
potrebna. Radovljiška knjigovežnica jim je vselej pripravljena natisniti vabila in druge tiskovine, pevski zbor LIP Bled zapoje na vsaki proslavi, in še bi se našli primeri. Ko smo Milko Agrež vprašali, kako si bodo porazdelili dejavnost z župnijsko Karitas, ki je tega dne nastala v Radovljici, je dejala, da se bodo dogovorili o sodelovanju, saj je dela za obe organizaciji dovolj. • D. Z. Žlebir, Foto: J. Cigler
tas v Sloveniji vse bolj razširjena
"obrodelnost povezana z ljubeznijo
Se?? Ljlca'16- aprila - Pretekli SnisS a je bil v radovljiškem sKe k„ 4 "stanovni zbor župnij-Seie *rUas' V župnijski dvorani
So i* sv-.° lep0 števil° 'Judi' ki noVe  ^°Jin vrst izvolili tajnika
rPniisOT^aciJe. Prvi tajnik [% i!*f Mantaš v Radovljici je JekoSaladr. MetaKoman, ki ,ni5ki K,:1ravnica zaposlena v jese-
S ^o "'ŠnicL Tak°J P° izvoIi-reDrir.      P°Prosi]i za izjavo.
h' %&a. sem' da bo s skupni-
S nrP Š1°- Sicer Pa sem neko" braIipgsenečena, ker so me iz-
veH(ja   . ern smo se pogovarjali,
%« ■ 12v°litve nisem pričako-
i Jn>ca ( p°veda!a novoizvoljena
rtUPniii° i* najvišja funkcija v
S*l°onr    5aritas)'  ki  bo  svoje
, veda av^ala naslednjih pet let.
d' Vel^i.       pri delu pomagalo
a so U, ?. drugih ljudi, v petek
lilva      lli tudi ostale člane taj-
za diakonijo pri župnij-
skem svetu se s karitativno dejavnostjo v radovljiški župniji ukvarja že petnajst let. V teh le-tih je karitativno dejavnost vodila Mili Černe. Na petkovem srečanju je na kratko predstavila delo v teh letih. Skrbeli so za varo-vance doma ostarelih, obiskovali bolne in starejše župljane, redno mesečno so pošiljali pakete s hrano na Madagaskar. Ker pa so se v zadnjem času poštne storitve iz-redno podražile, bodo v prihodnje na Madagaskar pošiljali oblačila. Različne pakete s pomočjo so pošiljali in jih še, na Kosovo. »Povem vam, to ni izgubljen čas, čeprav ga včasih veliko porabi-mo. To se vse povrne,« je bila prepričana Mili Černe.
Udeleženci ustanovnega zbora pa so se dotaknili tudi nekaterih težav in slabosti, ki se pojavljajo ob dobrodelni dejavnosti. Pred vojno so tako imeli v Radovljici dom za zapuščene matere, danes
takšnega doma ni, čeprav so si bili edini, da bi bil spet potreben. Prav tako bi morali poskrbeti, da bi brezdomci, ki jih je vedno več, dobivali vsaj enkrat dnevno topli obrok hrane. Pri teh akcijah se bo novoustanovljena Karitas po-vezovala tudi z občinskim Centrom za socialno delo in organizacijo Rdečega križa, katere predsednik je že ponudil pomoč. Velike količine rabljenih oblačil, ki jih vsako leto zberejo preko te organizacije, bodo sedaj odstopih Karitasu. Župnijski Karitas se bo v začetku še moral spopadati s prostorskimi in najbrž tudi fi-nančnimi težavami.
V kratkem razgovoru nam je skušal župnik Janez Sket pred-vsem odgovoriti na vprašanje, za^ kaj so se v radovljiški župniji odločili za ustanovitev lastne Karitas, če so s pomočjo sveta za diakonijo že v preteklosti opravljali karitativno dejavnost. »Or-
ganizacija Karitas kot oblika po-vezovanj župnije s škofijo pome-ni večjo možnost komunikacije. Prav tako pa pomeni Karitas tudi mednarodno sodelovanje, kar omogoča več pomoči tištim, ki jo potrebujejo in več možnosti za tište, ki jo nudijo.«
Kakšna je pripravljenost vaših župljanov, da pomagajo? In lju-dje, se zatekajo k vam po pomoč?
Janez Šket: »Ljudje so se že za-tekali k nam po pomoč. To pomoč jim tudi že vseskozi nudimo. Bolj organiziranih je bilo nekako deset ljudi, ki so se ukvarjali s karitativno dejavnostjo, ven-dar se jim je ob večjih akcijah pridružilo tudi veliko drugih.«
Kaj si boste zastavili kot svojo prvo večjo nalogo, vi in vaša nova Karitas?
Janez Šket: »Predvsem pomagati družinam, ki so v material-nih težavah, organizirati delo. Povezati tište, ki pomoč iščejo in tište, ki jo potrebujejo.«
Mojca Peternelj
DELAVSKIODVETNIK ODCOVflR|A|
Prevzem delavcev
na delo v drugo organizacijo
Vprašanje:
V podjetju ukinjamo eno od delovnih enot. Delavce te enote naj
bi prevzel na delo zasebni podjetnik. Kakšen je postopek prevze-
ma ter kakšne pravice gredo delavcem, ki so prevzeti na delo pri
delodajalcu?
Odgovor:
Zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (Ur. list SFRJ št. 60/89 in 42/90) vsebuje v 15. členu le naslednjo določbo: »Delavec je lahko prevzet na delo v drugo organizacijo oziroma pri delodajalcu pod pogoji in v primerih, določe-nih s splošnim aktom.« Republiški zakon o delovnih razmerjih ne vsebuje določb o prevzemu na delo. To pomeni, da morajo podjetja v svojih splošnih aktih urediti vsa procesna in materi-alno-pravna vprašanja o prevzemu na delo. Če ta pogoj ni iz-polnjen, ni dovoljeno uporabiti instituta prevzema na delo v drugo organizacijo oziroma pri delodajalcu.
UpoŠtevaje samo naravo obravnanega instituta priđe prevzem delavca na delo v drugo organizacijo oziroma pri delodajalcu v poštev le, kadar se v podjetju ukine določena dejavnost v celoti in kadar zaradi tega razloga preneha potreba po delu bodisi posameznega delavca (npr. ukinitev delovnega mesta kulturnega animatorja), bodisi skupine delavcev (ukinitev določene službe, oddelka, delovne enote, delavnice, ipd.).
Postopek prevzema bi moral biti v splošnem aktu urejen na naslednji način: Ker je prevzem na delo v drugo organizacijo posledica določene organizacijske spremembe (= ukinitve dejavnosti oz. dela delovnega procesa), je treba najprej na pri-stojnem organu upravljanja (praviloma na delavskem svetu) sprejeti sklep o ukinitvi dejavnosti. Predlog, ki mora vsebovati jasno razvidno ekonomsko upravičenost organizacijske spremembe, poda poslovodni organ. Če je ob tem doseženo sogla-sje z drugo organizacijo oz. z delodajalcem o prevzemu delavcev na delo, se sele na tej podlagi lahko sklene pismeni sporazum. Sporazum skleneta poslovodna organa obeh organizacij. Pisni sporazum nadomešča celotni postopek sklenitve delovnega razmerja v drugi organizaciji oz. pri delodajalcu.
V splošnem aktu oz. v podjetniški kolektivni pogodbi morajo biti obvezno urejene tudi pravice, ki gredo delavcem ob prevzemu na delo v drugo organizacijo oz. k delodajalcu. Me-nimo, da bi morale biti tem delavcem zagotovljene najmanj enake pravice, kot so jih imeli v podjetju (osebni dohodek, le-tni dopust, šolanje ob delu, ipd.), poleg tega pa bi jim morala biti priznana tudi pravica do vrnitve v podjetje v primeru, če bi jim brez njihove krivde prenehalo delovno razmerje v novem podjetju pred potekom dveh let.
Pravna služba pri
Svetu kranjskih sindikatov,
Breda Milič, dipl. iur.
VESTI
Borci o predvidenem krčenju zdravstvenih pravic
Na predviđeno krčenje zdravstvenovarstvenih pravic so se oglasili tudi borci, in sicer z zahtevo o ohranitvi dosežene ravni so-cialnega in zdravstvenega varstva. Pri tem se sklicujejo na programske usmeritve slovenskega izvršnega sveta, ki se je 28. junija lani zavezal k spoštovanju ustavne in zakonske določbe o poseb-nem družbenem varstvu borcev NOV, vojaških vojnih invalidov in civilnih invalidov vojne ter določila Ustave republike Slovenije o zagotavljanju posebnega družbenega varstva udeležencev NOV.
Borci pravijo, da pri omenjenih kategorijah ljudi ne more biti govora o privilegijih, saj gre le za »pravice iz nepredvidljivih rizi-kov, ki jih terja patriotska, nacionalna in državljanska obveznost, ter za uskladitev in uresničitev socialne politike, sprejete v skladu z mednarodnimi akti o socialnih pravicah posameznikov in vojnih veteranih, na kar nas že leta opozarjajo mednarodne veteranske organizacije«. Zahteva je torej utemeljena z merili, ki veljajo tudi v drugih evropskih državah. ZZB NOV Slovenije ne pristaja na zmanjševanje dosežene ravni zdravstvenega varstva vojaškim vojnim invalidom, civilnim invalidom vojne in prejemnikorn stalne občinske priznavalnine.
Med ukrepe na področju zdravstvenega varstva sodi tudi predviđeno zmanjšanje pravic do ortopedskih in drugih pripomočkov, kar prizadeva invalide. To ni utemeljeno ne s finančnega ne s stro-kovno humanega vidika, te pravice pa imajo zagotovljeno tudi z zvezno zakonodajo. Republika Slovenija je s podpisom medrepu-bliškega sporazuma tudi na tem področju sprejela določene obveznosti.
Predavanje o zdravi prehrani
Društvo upokojencev Kranj prireja za svoje člane in druge upokojence predavanje, ki bo starejše ljudi nedvomno zanimalo. V četrtek, 18. aprila, ob 18. uri, bo dr. Ana Kraker - Star-man predavala o zdravi prehrani. Predavanje bo v veliki dvorani društva na Tomšičevi 4. Vstopnine ni.
Predavanje o vzgoji rož
Društvo upokojencev Naklo vabi vse ljubitelje cvetja na ' predavanje gospoda Antolina o vzgoji in vzdrževanju balkonskih rož, ki bo v petek, 19. aprila, ob 19. uri v Domu kulture v Naklem.
Dražji vrtci
Jesenice, U. aprila - V Vzgojnoizobraževalnem zavodu Jesenice so pripravili predlog ekonomskih in dskrbnih cen, ki naj bi jih na Je-senicah uveljavili s 1. majem letos.
Cena je izračunana na otroka in je razdeljena na dva dela: 55 odstotkov cene, iz katere se krijejo stroški za vzgojni del in zagota-vljajo v proračunu, in 45 odstotkov cene, ki jo morajo pokriti star-ši.
Tako naj bi starši prispevali za otroke do dveh let 1.854 dinar-jev, za otroke od dveh do treh let 1.670 dinarjev in za otroke od treh do sedem let 1.400 dinarjev. • D. S.
(OT3SS3OTEIJGLAS   6. STRAN
PISMA, PODLISTEK
Torek, 16. aprila1992
ODMEVI
Razburjenje zaradi sečnje na Golem vrhu št. 3
z 29. 3. 1991
Domačija, ki je prestala in še prestaja krivice in gorja. Čudi me, da sta govornika gospod Župan iz krajevne skupnosti in sosed, kije mejaš, zamolčala, da na tem posestvu živiva - mati in hči, ki obdelujeva zemljo popra-vljava poslopja in plačujeva dav-ke in to že kar triintrideset let.
Sedaj dobivam postranske po-smehe krajanov, češ nobenega ■ni, da bi se postavi! za Kocunov gozd. Še živeče otroke pokojne lastnke smo obvestili v Kanado. Zakaj ni prišla vloga pravočasno, je še odprto vprašanje. Tuđi meni je bila storjena škoda. Bodo zasuli jame narejene na cesti pod jamo in tja do gozda ? Jih bom morala zasuti sama, tako, kot vse doslej? Denar od te sečnje bi prišel tuđi meni prav za popravila poslopja, strojev in še in še. Gbzdna je pohitela s sečnjo, ker težko shajajo s 60 hektarji zaple-njenega Kocunovega gozda -zemlje. Jaz pa moram shajati s 5 hektarji. Že deset let nimam kaj posekati.
Res je, da so pogozdovali. Vendar tako velike količine mladih smrekic nišo mogli posaditi, saj so še povezane v šopkih ostale v gozdu, in se posušile. Tuđi to je res, da so razredčili smreke drobne kot debele in to kar za nekaj desetletij. Poznam vse raz-mere tega posestva in vem za ves potek meja v gozdu in na posestvu. Spominjam se tuđi, kako so leta 1960 takratni občinski možje razdelili negozdne parcele željnim interesentom.
Tuđi gozdarji, ki so se prevažali mimo mene, so se miposme-hovali. Morda so vedeli zakaj? Oskrbnica posestva in nećakinja pokojne lastnice Marija Bogataj - mlajša Goli vrh 3
P. S.: Besede izrečene: »Svojcev ni« so neresnične.
»Sečnja« pod Golim vrhom
V Gorenjskem glasu z dne 29. marca 1991 iz članka A. Žalarja »Razburjenje zaradi sečnje na
Golem vrhu« veje na dan kvazi-strokovnost in zlonamernost po-datkov, ki sta mu jih ponudila Ignac Buh (predsednik krajevne skupnosti Lučine) in »dobri« sosed Kosir in z njimi na vse načine zapletata zadevo, kiji mi gozdarji pravimo: gozdarjenje z gozdom na osnovi srednjeročne-ga gozdnogospodarskega nacrta in po izvedbenem nacrtu (v kon-kretnem primeru gre za gozdove v družbenem lastništvu - nekda-nji Kocunov gozd v oddelkih 58 in 59).
Pravilno bi rad zapisal vsaj nekaj izkrivljenih trditev:
Z družbenimi gozdovi, ki nišo predviđeni za vračanje nekda-njim lastnikom, tuđi sedaj go-spodarijo gozdarji gozdnega gospodarstva. Na srečo še vedno.
Sečnja in odvoz lesa je samo ena faza, ki je navzoča pri vsa-kem nacrtno gospodarjenem les-noproizvodnem gozdu in izrazi: »precejšnji poseki in vsakodne-vnp od vaza nje lesa« in »še ne-pospravljeni les« nimajo s stro-kovnim opisom tega dejanja no-bene zveze. Spravilo lesa v goz-dovih s pestrim lastništvom in v hribovitih terenih pod Golim vrhom mora logično potekati po vlakah čez parcele več in to strp-nih posestnikov, ki si na mejah svoje posesti ne kopljejo jarkov ali postavljajo mitnice za povra-čilo škode, ampak si pomagajo pri čim bolj strokovni in racionalni izgradnji traktorskih vlak in gozdnih čest in po končanem delu škode na gozdnih žilah tuđi popravijo. Vsak svoje, tuđi gozdarji, ki spravljajo les iz državnih gozdov.
Zanimivo bi bilo vedeti (rezultati so vidni v zadnjem srednje-ročnem nacrtu z g. e. Poljane), koliko gozdnih čest in vlak je bilo v zadnjem desetletju zgrajenih z delom in denarjem kmetov in tuđi delom gozdarjev in denarjem iz družbenih gozdov. Moje čestitke obojim.
Ne verjamem pa, da so se po-škodovale gozdne ceste samo zaradi lesa izpod Golega vrha. Vsaj na sliki (v članku) so videti ceste čisto v redu. Skrbijo pa žanje vsi, ki vozijo po njih. Gotovo gozdna gospodarstva ne naj-manj.
Letošnja sečnja vodovoda ni poškodovala, vsaj iz članka se to lepo razbere, ampak če podpis pod »nedolžno« sliko trdi druga-če, mora bralec »zgrabiti« nastavljeno kost.
Obrekovanje predsednika krajevne skupnosti, »da sekajo v družbenih gozdovih vsevprek, pospravijo pa nič, da ne pogoz-dujejo in se zato razrašča na po-sekah robidovje in da v njih goji-jo lubadarja in puščajo razdeja-nje na cestah, da kmetje znajo gospodariti, v družbenem Kocu-novem gozdu pa še ni videl, da bi pogozdovali, ampak samo sekajo,« sele pokaže vso pomanj-kljivost razumevanja pravega gospodarjenja z gozdom. Ne, koliko sadik si posadil, po tem se ne ceni dober gozdar ali gospodar, ampak koliko naravno pomlajenih površin si vzgojil brez ene same umetne sadike, koliko hektarjev naravne obnove si ustvaril v svojem življenju. Po tem se ceni pravega gospodarja v gozdu.
Torej redna sečnja v zimskem razmočenem obdobju v družbenih gozdovih pod Golim vrhom ni nikakršno »početje, zadnje dogajanje« in ne potrebuje nobe-hih tožb za občino, izrednih ogledov inšpektorjev.
Na vse te »polresnice« je zagovor gozdarskih strokovnjakov ■ (dipl. gozdarskega inženirja, vodja proizvodnje z dolgoletno prakso in gozd. tehnika, ki izva-ja gozdnogojitvene ukrepe pod vodstvom vodje gojenja in var-stva in po smernicah gozdnogo-
spodarskih načrtov v enoti Poljane) preveč skromen in v veliki meri zelo slabo predstavljen.
Potrebni so vsaj naslednji poudarki, da se vidi tuđi druga stran medalje:
Gozdovi, ki so pod Golim vrhom, so izvzeti iz »moratorijskih predpisov« po preveritvah na zemljiški knjigi in se v njih gospodari po načrtih in sečnje v njih izvajajo po navodilih sred-njeročnega nacrta brez kakšne-ga prizvoka o »lastniškem prekr-šku«. Ni važen poudarek o tež-kem stanju »družbenega gozdar-stva« in gluhem času za zado-stna vlaganja v gozdove vseh upravljalcev, ampak na pravil-nem strokovnem delu. Izraz, »da sekajo le polovico načrtovanih površin« je treba razložiti tako, daje kar polovico gozdov v druž-beni lasti zaradi moratorija treba izvzeti iz normalnega gospodarjenja.
In kot sem že omenil, da je majhno ali pa veliko število po-sajenih smrekovih sadik le »ma-vec za zlomljeno nogo«, lahko še dodam, da gozdarja in lastnika gozda poniža na raven poljedel-ca lesnih njiv.
Obe strani medalje kazeta precej izkrivljene in poenosta-vljene resnične motive, ki pa jih je avtor A. Žalar v zgoraj ome-njenem članku pravilno ovredno-
til sele v zaključku, do katerega   I pa je prišel res samo tišti bralec, ki ni končal branja z »bombasti-čnimi« novicami v prvem delu.      |
Vreden je ponovitve (ob avtor-jevem do voljenju):
Obe plati medalje (obtožba in zagovor) pa pravzaprav kazeta delno zabrisane odtise dogajanj, ko je prihajalo tuđi do nespora- i zumov, slabe volje, občutka izi-granosti in nemoći, včasih za eno stran do nerazumljivih za-vračanj prošenj, zahtevkov... Po drugi strani pa so bile »gozdne« na loškem območju, kar zadeva dobro sodelovanje s krajani, krajevnimi skupnostmi, večkrat predstavljene tuđi kot zgled še komu in še kje... Vendar pa se tokrat na obeh straneh kaže predvsem »značilnost trenutka«. V gozdarstvu ga označujejo kot nevzdržno brezvladje, negoto-vost... med Ijudmi pa je zaskr-bljenost, tesnoba, jeza...
Moj sestavek naj samo malo bolj osvetli pot, po kateri naj se pravi gozdarji in vzorni gospo-darji napotijo v gozd. Brez nepo-trebnega hrupa in zlih misli. Kranj, dne 2. 4. 1991
Marjan Štempihar
KfwjjH
Nudimo:
— erotično perilo
—  erotične pripomočke
— različne izdelke primerne za "štos" danla
— preparate za stimulacijo
— porno revije
—  porno videokasete
Blago lahko naročite po povzetju, pošljemo tudl kataloge.
Odprto                          ^.
od 10. -12. ure in od 15.-^
ure, sobotaod10.-13.30ure
PRIDITE, NEBO VAM
ŽAL!                      _______I
__________—
SKUPŠČINA OBČINE ŠKOFJA LOKA Komisija za volitve in imenovanje ter kadrovske zadeve
Komisija za volitve in imenovanje ter kadrovske zadeve Skupščine občine Škofja Loka razpisuje na podlagi 70. člena Zakona o zavodih (Ur. 1. RS, št. 12/91) ter 147. člena Zakona o usmerjenem izobraževanju (Ur. 1. SRS, št. 11/80, 6/83, 25/89, 35/89) ter Zakona o spremembah določb zakonov, ki določajo pooblastila in naloge družbenopolitičnih organiza-cij (Ur. I. RS, št. 8/90) in na podlagi sklepa 16. seje komisije z dne 11. 4. 1991 prosto delovno mesto
DIREKTORJA
zavoda Srednje lesarske sole iz Škofje Loke
Za direktorja je lahko imenovan, kdor poleg splošnih pogo-jev, določenih z Zakonom o zavodih in z Zakonom o usmerjenem izobraževanju izpolnjuje še naslednje pogoje:
- da ima visoko strokovno izobrazbo,
- da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj na področju vzgoje in izobraževanja,
- da izpolnjuje še druge pogoje za učitelja, določene z Zakonom o usmerjenem izobraževanju (pedagoško-andragoška izobrazba, opravljen strokovni izpit za profesorja srednje sole)
Izbrani kandidat bo imenovan za štiri leta. Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, naj v roku 8 dni po objavi razpisa pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev Komisiji za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve Skupščine občine Škofja Loka, Poljanska c. 2, Škofja Loka.
Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 30 dneh od dneva objave razpisa.
mmmm:                juui     .           > mm*m
SALON POHISTVA
Želite opremiti stanovanje, poslovni prostor ali lokal.
PRIDITE V RADO VIJICO V HOTEL GRAJSKI DVOR od 17. do 25. aprila 1991.
vsak dan, ražen nedelje.              ^^^^^^^
od 10. do 19. ure.                  J^^offl!Wfc
Tel.: 75-585                    ^BTrTffBr
Lesna industrija Idrija         ^mLjAj^lJm* ArtTex d. o. o., Ljubljana     ^^^^^^^^ Pohištvo • sedežne garniture # svetila • zavese, prti, posteljnina • pregrinjala, preproge
Čakajo vas nizke cene in lepo pohištvo!        _____^
Aiojzij Žibert
30
Pod Marijinim varstvom
Spomini Slovenca - nemškega vojaka -I na drugo svetovno vojno v letih 1941 - 1945.
Iz Krasnoe v Bialy Kamin pri Zoločev
Dne 15.junija 1944 seje naša enota preselila v Bialy Kamin. Tu smo dobili nove tovornjake, opremljene za osebni prevoz in oro-žje. Bil sem zopet dodeljen v stanovanjsko komisijo (Kwartiermac-herkomission). Iskali smo prostore za bivanje vojakov po zasebnih hišah. Domaćini so imeli kar precej velike hiše in se nišo upirali vze-ti vojake na stanovanje. V vsako hišo je bilo določenih po 6 do 10 vojakov. Spali so po tleh na slami. Okrog vaši so si vojaki izkopali strelske jarke, stražna mesta in zasilne bunkerje za primer napada.
Bil sem pomožni tolmač in sem bil z domaćini kmalu v najbolj-ših odnosili. Vabili so me na razgovor enkrat v to, drugič zopet v drugo hišo. Povsod so mi stregli po svojih močeh in bili z menoj zelo prijazni. Naša skupina je imela vso hrano kar pri družini Jurkevič in nam nišo pustili, da bi sli v našo četno kuhinjo. Mi smojim v zahvalo prinesli olja, soli in drobno mlete moke, kije ti Ijudje že dalj časa nišo imeli, kajti v Rusiji je bila preskrba civilnega prebivalstva med vojno zelo slaba. Domaćim smo oskrbeli tuđi bencin, ki so ga rabili za razsvetljavo v petrolejkah. Da ni prišlo do eksplozije, so bencinu pridajali navadno kuhinjsko sol.
Pri silno prijaznih domačinih v vaši Bialy Kamin smo živeli kot doma. Edino nevšečnost so nam povzročali zračni napadi. Fronta ni hila veČ tako oddaljena inje potekala na crti Kremenec - Ternopolj tako, da so se pogosto slišale k nam zamolkle topovske salve.
Ob nedeljah nismo vadili. Navadno je bila kje na travniku ali v kakem poslopju masa, po tem opravilu pa smo bili prosti. Lahko nas je po več skupaj, oprtanih z orožjem za vsak primer odšlo v vas. Tu smo lahko, kramljali z domaćini, poslušali njihove pesmi, pili vodko in se veseliti. Domaćini so nas radi sprejemali medse, posebno će smo bili iudi mi dobri z njimi. To seje med ljudstvom kaj hitro
izvedelo. Vsi pa so se pritoževali nad vojaki SS, ki so strašno terorizirali prebivalstvo, jih zapirali in pretepali ter odganjali na delo v Nemčijo ali v ozadje, kjer so morali kopati strelske jarke, bunkerje ali delati na polju in industriji v zelo slabih življenjskih razmerah.
Bojna crta se je nevarno približala in je potekala iz smeri Za-blotce, Olesko, Byali kamien, Sasov, Olejov. Neki večer smo morali na vso hitrico pospraviti naše taborišče. Oddali smo odvečno prtlja-go in kamioni so nas odpeljali proti gorečemu ozadju, od koder so odmevali topovi in so okolico razsvetljevale raznobarvne rakete. Av-tomobili so zavili v gozd in se ustavili pod drevesi, da bi bili tako zamaskirani proti sovražnim fotografom iz zraka. Tanki so se postavili na stražo ob ob^ronkih gozda.
Komaj se je zdanilo, že se je na naše položaje usul strahoten topovski ogenj. Bili smo moćno presenećeni in skrajno zbegani. Le kako so nas mogli tako hitro odkriti? Na nekaj tisoč kvadratnih me-trih gozda je sekalo nad sto topovskih cevi. Potem se je vsa pokrajina zameglila in takrat pa so se dvignili iz tal rdečearmejci. Bilo jih je kakor mravelj. S silnim rjovenjem so se z nozi in lopatami zapodi-li proti nam. Gozdna jasa se je pordečila od krvi. Bajoneti so zabadali, rezali in trgali, lopate so sekale, Ijudje pa vpili, kleli, stokali in jokali ter umirali v silnih bolečinah. Gozdna drevesa so ležala po tleh kakor po hudi nevihti, vsa razsekana od izstrelkov, med njimi pa so ječali številni ranjenci. V komaj dobri uri smo izgubili več kot 200 mladih mož in fantov, med njimi tuđi precej oficirjev. Bolničarji so imeli polne roke dela. Avtomobili so odvažali ranjence nazaj, to-da tuđi po njih so sekale topovske granate in padale letalske bombe. Oklopniki so bili že po kratkem upiranju uničeni ali odbiti.
En napad je sledil drugemu. Tako se ni dalo zdržati dalj časa. Na begu smo videli neverjetne prizore. Ranjenci so ležali vse križem,
nekateri v plitvih jarkih, ki so si jih sami skopali, da bi M .^gjj skromno kritje, drugi pa so sedeli za razcefranimi debil ali< p,^a\o obraz zarit v zemljo, a ni bilo videti težkih ran. Mnogo jih Je r(J^ na tleh. Držali so se za prsi ali pa imeli sklenjene roke, obraZP stc tegnjen v krčevit jok. Nekateri vojaki so bili oprti na dreve ^^ bla, na puške ali ćelo na zasajen bajonet... Za kritjemje j„/<jv0 fant, zleknjen na tleh. Ležal je v znak z razbito črepinjo, p pa je imel čelado, v kateri je bilo nekaj možganov...
,    strrfd
Videl sem vojaka srednjih let, naslonjenoga na sm.?r'jeVicije je predse s polzaprtimi očmi, z glavo naslonjeno na prsi- V ^ držal sliko žene in otroka, desnica mu je visela mrtva ob p^. tleh je ležalo še več okrvavljenih pišem. Imel je razparanep ■ ^e\e gi zopet je imel dolg raženj v roki, na njem pa privezan KO ^ak srajce. Ramoje imel predrto, lice in vrat. Neki vojak je *:Z*aizobe' čezjarek. v trebuhu pa je imel zasajeno bodalo, ki gaje dri *^ ^. ma rokama, kakor bi ga hotel izvleči. Obraz je imel spac*\ ^a\o & kov in bolečin. Zasmilil se m{je in na hitrico sem potegni' jeSti. njega, pri tem pa je zdrknil vjarek, da me je s treslo po vse
NaROCUI KNJIGO
Alojzija Žiberta Pod Marijinim varst\om knjigo ml posuite sa naslo\
plaCampopo\zetji
PODPIS
■ -ka cefla )• Knjiga bo predvidoma izšla konec maja. prednarocnis n(jrOć0'
300 dinarjev (cena v redni prodaji bo 450 din). l:PolnJf pjjadepJ' ce pošljile na naslov: Časopisno podjetje Glas, ^'ose..tU)pisa-Kranj. Knjigo lahko ludi vplačale pri blagajni iw.št'ga ci sta JLA 16. Kranj.
Igrek, 16. aprila 1991
KULTURA
UREJA:LEAMENCINGER
7. STRAN    ©©EMJOTEJIGLAS
Ob iziđu nove pesniške zbirke
"KRPICE" NADE SEVER
esenice - V začetku aprila so na literarnem večeru v Šivčevi hiši v Radovljici predstavili prvo samostojno pesniško zbirko tridesetletne jesemske pesnice Nade Sever. Doslej je objavljala v literarnih revijah, v Literarnem nokturnu Radia Slovenija in pred tremi leti kot ena ------._______                                           od devetih avtorjev v jeseniškem zborniku 84 pesmi.
. rP'ce   izdane v samozaložbi
' 7- likovno opremo  Braneta
srni    ! S° avt0"čin  izbor pe-
2 napisanih v zadnjih sed-
™h »etih, na voljo pa so v več-
kni-8°fenjskih  in  ljubljanskih
„njigarnah. Mesec dni po iziđu
no se z avtorico pogovarjali o
"jenem ustvarjanju.
°d kdaj pišete in zakaj?
v 5 ^?^1' so začele nastajati že ^'hletih, vendar je to kas-
čem P°Stal° načrtno delo. No-nn,, namreč biti na ravni po-P°danskega    aH    nedeljsk;
tren 'h' ki izliJe na PaP" tišti *nutek vrveča čustva. Nikoli
ui ne pišem za druge ali za Krnar' čeprav si želim, da bi
'P'ce našle pot do tistih, ki j • t0 zanima. Potrebo po pisahu sem  vedno  čutila,  saj  je
\ svoje otroke, oče, ljubitelj
i niin /astrupil s SV°J° 'Jubez-VeJi ° kulturne dediščine. Do, ? Sem imela moćno željo J, UstVarJanju, pred leti na pri-Se v klParstvu, zaradi česar ćela Po, aranžerski soli ćelo za-
Miant Vati tečaJ na lJu-SlVL          Likovni     akademiji.
ovij",01.3 'e bila žal  premoćna nad"* m S poez'J° sem nekako žestila   to   neizpolnjeno
potrebo po ročnih spretnostih. Potem je prišla še strast in zdaj preprosto delam, uživam pri tem in se ne sprašujem, zakaj. Morda je to oblika samovzgo-je, samospoznavanja, stika s samo seboj.
Pišete tuđi prozo?
Ne, to je lahko le želja, saj slepota in premajhna občutlji-vost koncev prstov pomenita nepremagljivo tehnično težavo.
Vedno potrebujem nekoga, da mi prebere napisano, da lahko predelujem, popravljam. Da se sicer pisati tuđi "v glavi", a je izredno naporno. Sama sem tuđi precej eksplozivna, misli mi stalno preskakujejo, vedno delam več stvari hkrati. To je dobro, ker se ideje dopolnjujejo, a nastane zmešnjava in zapiso-vanje je nujno potrebno.
Kakšne teme in motive izhira-te?
Teme ni oziroma jih je veliko. Pišem o čemerkoli, tuđi o vaških posebnežih iz domaćega okolja, kakor se jih spominjam iz svojega otroštva v Lescah. Zelo me zanima tuđi podoba mojega jezika, moje govorice. Te pesmi so kot hlebčki iz moje moke, od katerih naj si vsak, ki to želi, odreže svoj kos. Tuđi zame je poezija kot dva kosa kruha in kadar mednju priđe prepih, vetra ne spraviš več iz hiše, kot je povedal mlad pes-nik na nedavni predstavitvi literarne revije Sejalec.
Kakšen pomen ima navdih?
Navdih ni problem, dovolj je, na primer, da začutim veter.
vibracije, ki jih povzroča niha-nje dreves, morda začutim ćelo barvo. Včasih je navdih posebna, zanimiva beseda, ki jo sli-šim. Navdih je v resnici le ton, do zvoka pa je potem še daleč. Vsaka pesem nastaja dolgo časa. Pisanje je resno delo, ki zahteva veliko rutine in sede-nja za pisalnim strojem. Več kot sediš, več nastane. Ideje potem pridejo same od sebe.
Kakšen krog ljudi pozna vaše pesmi?
Majhen seveda, v glavnem drugi jeseniški ustvarjalci, s ka-terimi se srečujemo na literarnih večerih. V Sloveniji namreč veliko ljudi piše poezijo, bere se pa bolj malo. Sicer je pa to dobro, saj je poezija za v žep ti-stega, ki ga zanima. Če bi jo bralo veliko ljudi, bi (občutlji-vo blago, kot je) postala kot konfekcija. Žal tisto, kar je naj-bolj znano, ni nujno najboljše. Med neznanimi pesniki je toliko zelo dobrih, veliko boljših od tistih "v špici", ki so pozornost ljudi dobesedno ugrabili zase. V založbah se ne uspejo prebiti, zato so lastne izdaje nujnost. • T. Jurjevec
Nada Sever in njena psa vodnika
Krstna uprizoritev na Loškem odru
FARSA IZ POLITIKE IN SEKSA
L°skem odru končujejo sezono s praizvedbo farsične kriminalke Milana Dekleve Vonj po mrtvecih v režiji Iztoka Alidiča. Opazen —.___^_                                                                      napredek izrazne kulture.
iiulka« v'°Va >>družins.ka krimi-\;i ^ °nj po mrtvecih ne skri-nastararnen-i časa, v katerem je Uvrš'če .'"• zaradi katerih je bila renert^a-ln Potem umakrijena z i    skem    , Ja v Primorskom'dram-
Nesč l'iŠČU v Novi Gorici-rične ,a se v zvrst politično sati-ki staararnatike osemdesetih let, vala'J° ohl'kovala in zaznamo-Drag "asl1 Dušan Jovanović in svoje , "čar' vendar uveljavlja vni jnvnac!'nosti prcdvsem na rane m e"tlvne in skoraj neizčrp-Se|nimi orićne 8°vorice z domi-
Del«levovepfllkami- Sicer Ra Je v goče 2     ' 'arsični komediji mo-
•nedie /'li'1' ludi elemente com-
^novi arte v temi in dramski kov Do' medtem ko tipizacija li-
*a igriv"Ujf lzzivalne priložnosti tiuliko °" l:urnorno ironično tea-
je prenr'' le^a zanrskega teksta
Ski mo,?ta "n linearna: mesar-
Jster Zupančič skuša  do-
gnat i, s kom ga žena Mercedes vara in ko to ugotovi. se odloči, da jo bo zastrupil. Toda njegovo mesnico imajo nenehno pod nad-zorstvom pooblaščeni prisluško-valci zaradi služkinje, ki pa je sicer študentka slavistike in pripravlja diplomsko nalogo o slovenski emigrantski literaturi v Argentini. In potem se široka dru-ščina znajde za zapahi, najprej služkinja Joža in njen Ijubimec, potem pa še mesar s svojima re-zonerjema kritikom in urednikom časnika, resi pa jih kot deus ex machina skrivnostna Mercedes s svojim ljubimcem oficir-jem, ko izvede nekakšen državni udar. Igra torej, skozi katero od-sevajo ironični refleksi resnično-sti.
Prav to ludistično podstat De-klevove farsične kriminalke je v izdatni meri podkrepil režiser Iz-tok Alidič, ki sta mu seks in politika slej ko prej inspirativna vira
tako pri pisanju grotesk kot pri uprizarjanju drugih tekstov. Zdaj že opazrno uigrano skupino lo-ških komedijantov je dopolnil z Andrejem Kraj cerjem iz svojega Gledališča čez cesto, kjer so pred leti razvili specifični distančni igralski izraz totalne ironije. Ta refleks je opazen tuđi v uprizori-tvi Deklevove farse in ni brez hu-morno zabavnega učinka. Režiser Alidič je v tem smislu poskr-bel za relativno obvladovano stilizirano igro, pri čemer so mu opazno sledili poleg Krajcerja zlasti Janez Debeljak v viogi ča-sopisnega urednika z zanj značil-no stoično držo in s pozorno soi-gro, nadalje Tina Teržan v vlogi življanja željne študentke in služ-kinje Jože; Nadja Strajnar je oblastniško Mercedes oblikovala kot fatalno žensko, ki ob svojih erotičnih igricah uravnava tuđi politične niti. Posrečeno dvojico pooblašćenih prisluškovalccv, vo-dovodarjev in preiskovalcev sta odigrala Matjaž Eržen in Igor Žužek; zagretega upornika studenta Levičnika je ekspresivno ponazoril Jure Franko, frazerske-
ga gledališkega kritika Govekar-ja Josip Drabik (kakšen pa naj bo kritik, če ne prav tak!), polkovni-ka Medvedića pa z medvedjimi poudarki Zvone Tomac.
Scenska konstrukcija z vrtlji-vim osrednjim elementom z obločnicami ter z znakovnimi se-stavinami ambientov po zasnovi Pavleta Mihaliča je omogočala hitro menjavo prizorišč in hkrati adekvatne igralne prostore. Ko-stumi, zlasti ženski, so podpirali režiserjevo intencijo, da se predstava napolni z erotično atmosfero. Nekoliko agresivna, vendar simpatično izzivalna predstava.
Po večletnih prizadevanjih so na Loškem odru v tej sezoni pripravili kar tri bolj ali manj po-srečene uprizoritve. Nemara je bil skupen imenovalec malce lu-roben in brezizhoden, pa vendar: Mrožkov Tango, Pavlovčeva Car-mina burana in nazadnje Dekle-vov Vonj po mrtvecih so kar sprejemljiv dokaz za voljo akter-jev, ki skušajo in hočejo življenj-ski resničnosti primakniti analitični gledališki refleks.
France Vurnik
^^^Razstava o Janezu Bleiweisu
OČE KraSLOVENSKEGA NARODA
° *iv|jeir HnJ'žn'ci kranjske gimnazije je odprta zanimiva razstava ilovom »'Ir^6'11 kranJskega rojaka Janeza Bleivveisa, ki jo je pod m   Oče slovenskega naroda" pripravil prof. Miha Mohor. ^*"""*"-------------     Na ogled bo do konca aprila.________________
r'tvi poJ^ftavo sem si zamislil za pedagoški namen," je ob otvo-
Nstvom      prof- Miha Mohor, "učenci naj bi šijo ogledali pod
esedi ;e profesorjev zgodovine ali slovenščine. V sliki in pisani
nJeg0VQ   predstavljeno življenje Janeza Bleivveisa, prikazano je
Je klii?i?Vlnarsko del° in njegov odnos do literature. Znano je,
mi v čas    Pe8«dovanju kritikov in drugih sodobnikov med prvi-
Je8ovih £1S sPustjl tuđi literaturo. Predstavljeni so trije letniki
a!'Zrno     r1C in sicer Prvi letnik' 1843' let0 1848 in let<? pred ?e| 2a slov '          sPoštovati ga je treba kot človeka, ki seje zav-
Sal sloven i" šol°' P°sebej za slovensko gimnazijo, ki je napi-Je tud' kot .čltanke - berila za nižjo gimnazijo. Predstavljen pa S0(lobno v    aVnik in veterinar, tu so tuđi njegove diplome in
del0 in    zadnJem delu razstave pa je predstavljena refleksija i   ° nj°rn Pomen Janeza Bleivveisa v slovenski publicistiki, kar s? Klnecl Vadn^h dvaJsetih letih pisali Peter Vodopivec, Mat-r   ga dela ?Ojan Stih in drugi ter o pomenu njegovega veterinar-^rnih 2e!:. r- Srdjan Bavdek. Na ogled so tuđi knjige naših lite-
a in °Q0Vlnarjev, ki so se lotili celostne obdelave življenja, rv    Qrean'ena Janeza Bleivveisa za slovenski narod." * i   ^anisl!2310^1 razstave o Janezu Bleivveisu v prostorih knjiž-
' • r> ne.81mnaziJe vabijo na ogled učence vseh gorenjskih • uolenc
ZADNJA ABONMAJSKA PREDSTAVA
»Pokvarjenec ali lepota in moč« A. Dumasa v izvedbi Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja.
V okviru abonmajskih predstav Prešernovega gledališča v sezoni 1990/91 bodo celjski gledališčniki za vse abonmaje uprizorili zgodovinsko komedijo Alexandra Dumasa »Pokvarjenec ali lepota in moč«. To je zadnja abonmajska predstava sezone. Komedijo so pripravili prevajalec Aleš Berger, režiser Vito Tau-fer lektor in dramaturški sodelavec Tomaž Toporišič, scenograf Ro'berto Stell, kostumografinja Barbara Stupica in avtor glasbe Vito Taufer. V komediji nastopajo: Janez Bermež, Dario Varga, Miro Podjed, Drago Kastelic, Zvone Agrež, Marjan Bačko, Ani-ca Kumer, Darja Reichman, Mija Mencej in Borut Alujevič.
»Parižani res ne premorejo kančka zdrave pameti; tri leta sem se ukvarjal z mojstrovino, dramo Kaligula, v gledališču pa je doživela samo nekaj ponovitev. Delo, za katero ste mi čestitali (Pokvarjenec ali lepota in moč) pa sem napisal v osmih dneh in občinstvo kot noro drvi v gledališče.« Tako je zapisal nekemu prijatelju A. Dumas po premieri svoje komedije.
Komedijsko živopisna predstava bo zaključila letošnji abon-ma kranjskega gledališča. Zadnja predstava naj velja kot povabi-lo za pnhodnjo sezono, ki jo v Prešernovem gledališču že pripra-vljajo. Prva predstava celjskega gledališča bo v torek, 16. aprila.
(ar)
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava slik Vinka Hlebša iz Tržiča. V prostorih Gorenjskega muzeja. Tavčarjeva 43, so odprte razstave: Gorenjski kraji in Ijudje v I. in II. svetovni vojni, Po sili vojak, ter razstava keramike umetnic Šonje Rauter - Zelenko in Nine Zelenko. V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava ISovepri-dobitve etnološkega oddelka Gorenjskega muzeja 1988 - 1990. V Prešernovem gledališču začenja danes, v torek, ob 19. uri gostovanje SLG Celje s komedijo Alexandra Dumasa Pokvarjenec ali lepota in moč -za abonma rdeči in izven. Jutri, v sredo, bodo predstavo ponob-vili za abonma zeleni in izven, v četrtek, 18. aprila, pa za red četrtek in izven. Fpetek, 19. aprila, pa bo predstava za redpetek 1. in izven. JESENICE - V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava grafi-čnega oblikovanja avtorja Damjana A. Jensterleta. V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstavo okamnin, rud in mineralov iz zbirke Jožeta Bediča in Tehničnega muzeja.
RADOVLJICA - V dvorani radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30 ob diapozitivih opopotovanju z vlakom na Kitajskogo-voril prof. Marjan Veber. V fotogaleriji Pasaža razstavlja fotografije Sandi Novak, član Foto kluba A. Prešeren Jesenice. V galeriji Ekos razstavlja Janko Korošec, član skupine 6 + 4.V avli radovljiške občinske skupščine razstavlja slikar Branko Čušin. BEGUNJE - V galeriji Avsenik gostuje mariborska galerija LM z izborom slik priznanih jugoslovanskih umetnikov. ŠKOFJA LOKA - V knjižnici I. Tavčarja bo danes ob 17. uri ura pravljic. Jutri, v sredo, ob 18. uro bo ob diapozitivih o kulturni dedi-ščini Gorenjske predaval dr. Cene Avguštin. V četrtek, ob 18. uri pa bodo v okviru FKK predstavili slike na temo Lepota detajla. V galeriji ZKO - knjižnica je na ogled fotografska razstava na temo Moja kultura bivanja, ki jo je pripravil Fotoklub LTH Škofja Loka. Vgaleriji Loškega muzeja bodo v četrtek, 18. aprila, ob 19. uri pripravili srečanjegorenjskih likovnih skupin:za razstavo je likovna de-la izbral prof. Andrej Pavlovec. Stalne zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan, ražen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V Groharjevi galeriji razstavlja Mirna Pavlovec. V galeriji Fara je na ogled fotografska razstava č\&x\ov FKK Radovljica.
VIOLINSKI RECITAL
Kranj - Danes, v torek, ob 20. uri bo v dvorani Giasbene sole Kranj nastopil Branko Brezavšček, ki sodi med vidnejše violiniste slovenske mlajše generacije. Za seboj ima mnoge uspešne koncerte tako doma kot na tujem. Branko Brezavšček je stalni član Slovenske filharmonije, sodeluje pa tuđi v novem kranj-skem komornem orkestru Carnium in sicer kot koncertni moj-ster.d Na klavirju bo violinista spremljala njegova soproga Brina Jež - Brezavšček, ki se uveljavlja tuđi kot skladateljica. V programu koncerta je tuđi njena "Surprise" za violino solo. V nocojšnjem violinskem recitalu so na programu še dela G. F. Handla, J. Ježa, C. Debussvja, I. Štuhca in S. Prokofjeva. • Peter Škrjanec
NOVE SLIKE P, OBLAKA
Sežana - Konec minulega tedna so v prostorih novega Kultur-nega doma v Sežani, svečano gaje odprl predsednik republike Slovenije Milan Kučan, odprli slikarsko razstavo blejskega sli -karja Poldeta Oblaka. Slikar, ki je znan predvsem po svojem fragmentističnem slikarstvu, se tokrat predstavlja s ciklusom impresij in skic na temo Slovenski Kras. Za Poldeta Oblaka Kras ni nekakšna nova tema, saj zadnja leta tako rekoč živi med Miinchnom, svojim stalnim bivališčem, in Sežano, svojim začasnim bivališčem. Slikarja je povsem prevzela snovna moti-vika Krasa, kot piše v katalogu k razstavo Rado Bordon, predvsem njegova enkratna konkretnost, s pokrajinsko in arhitektonsko monumentalnostjo in razgibanostjo ter svetlobno in barvno večno se spreminjajočo igro. Nastala so olja na platnu in pasteli na velurnem papirju, barvno izredno žive in poetične slikarske zabeležke s Krasa, ki Poldeta Oblaka predstavljajo v drugačni slikarski izraznosti, ki je doslej nismo poznali. • L. M.
VEČER SAMOSPEVOV
Radovljica - V Glasbeni soli Radovljica bo v četrtek, 18. aprila, ob 18. uri koncert, na katerem bodo samospeve domaćih in tujih moj-sirov peli Marjana Benčina, Irena Svoljšak, Mirjani Kalin, Dam-jan Ristič in Gordan Pal - vsi iz ljubljanskega razreda prof. Zlate Ognjanovič. Pri klavirju bo pevce spremljala Barbara Kordaš.
NOVA JESENIŠKA PREMIERA~
Jesenice - V Gledališču Tone Čufar bodo v soboto, 20. aprila, ob 19.30 pripravili zadnjo premiero te sezone. Uprizorili bodo dve enodejanki iz slovenske dramatike preteklega stoletja: Jakoba Ale-ševca NEMŠK1 NE ZNAJO in Josipa Ogrinca KJEJE MEJA. Re-žiserja predstave sta Miran Kenda in Vera Smukavec. Sceno in ko-stume so pripravili v domači hiši, za glasbo je poskrbel Primož Kerštanj. V obeh igrah nastopajo: Irena Leskovšek, Betka Jevtič, Mira Bolte, Rado Mužan, Klemen Kosir, Klemen Klemenc, Borut Verovšek in Igor Škrlj. Predstavi bodo ponovili ludi v nedeljo za izven, v ponedeljek in torek, pa za abonma in izven.
NATEČAJ ZA RADIJSKO IGRO RADIA STUDENT:
Radio Student, revija Literatura in sponzorji: Državna založba Slovenije, Nama ter Cankarjeva založba razpisujejo
NATEČAJ ZA RADIJSKO IGRO
Pogoji natečaja:
l.Radijska igra mora biti doslej neobjavljeno avtorsko delo poljubne tematike in dolžine.
2.  Dva izvoda radijske igre, označena s šifro, pošljite na naslov: Radio Student, C. 27. aprila 31, blok VIII, Ljubljana, najkasneje do 15. 5. 1991. Avtorstvo se dokazuje s tretjim izvodom.
3. Žirija v sestavi 2 sodelavcev RŠ, 2 sodelavcev revije Literatura, uveljavljenega dramatika in režiserja bo med največ tri nagrajence razdelila nagradni sklad 27.000,00 din.
4.  Radio Student in revija Literatura si pridržujeta ekskluzivno pravico do objave vseh primernih del.
Rezultati natečaja bodo objavljeni v istih medijih v roku 14 dni po njegovem izteku.
cmfimmmzzGLAS   8. stran
GOSPODARSTVO
UREJA: MARIJA VOLČJAK
Torek, 16. aprila 1991_
BPT Tržič pred generalnim štrajkom in stečajem
Odrešilni stečaj
Tržič, 15. aprila - Na ponedeljkovi tiskovni konferenci je v.d. direktor BPT Jakob Štabuc novinarje seznanil z izredno težkim položajem delavcev in tovarne. Ker vodstvo do srede tedna zago-tovo ne bo spravilo skupaj denarja za plače, pričakujejo v četr-tek, 18. aprila, v tovarni generalni štrajk. Prava odrešitev bi bil za vse stečaj pred prvim majem, je rekel Jakob Štabuc.
Delavci upravičeno zahtevajo 50-odstotni povišani osebni dohodek, pravi v.d. direktor Jakob Štabuc, izplačilo regresa, povrnitev stroškov prevoza na delo in za malice, vendar nima-jo kje vzeti. Denar iščejo pri vseh upnikih in če ga ne bo - vse pa kaže, da ga ne bo - delavci grozijo z generalnim štrajkom, dokler ne bo ustreženo vsem njihovim zahtevam. Kakšne bodo posledice, si ni mogoče zamisliti. Delavci tuđi nišo pripravljeni delati nekaj prostih sobot, da bi nadoknadili izpad proizvodnje za šest preteklih štrajkovnih dni. Posledica so neizpolnjene pogodbe do tujcev, katerih potrpljenje pojenjuje in vsak čas lahko pričakujejo storno njihovih naročil. Denarja za plače se-veda tuđi zato ni. Delavcev ne morejo odpuščati, ker ni denarja za izplačilo šestih mesečnih plač. Te dni bodo dobili v tovar-no tuđi rezultate finančne izvedenke, ki proučuje, če so v fina-čnem smislu še kakšne rešitve za BPT, vendar upanja je malo. Upnikov imajo za okoli 40 milijonov dinarjev, a le malo tega denarja je dosegljivega. BPT pa ima za okrog 35 milijonov dinarjev dolgov, brez bančnih kreditov, seveda.
Stečaj bi bil kljub vsemu rešitev pred še večjo katastrofo, ki jih lahko zadene, če ta ne bo izveden pred prvim majem. Mednarodni tender je s stečajem padel v vodo, vendar ima to-varna še vedno možnosti z novoustanovljeno firmo Voje, ki za-jema življenjsko pomembne funkcije tovarne, ter z italijanskim proizvajalcem, ki bi tovarno vzel v najem in v BPT prinesel novo strojno opremo za predilnico in nov proizvodni program -proizvodnjo sintetične preje. Pomembno je, da bi bil njegov program hitro uresničljiv, proizvodnja je ekološko čista, pred-vsem pa bi lahko hitro zaposlila najprej okoli 150, potem pa še približno toliko delavcev. Vodstvo BPT se zaveda, da bo štrajk, ki se pripravlja, organiziran dobesedno iz obupa delavcev. # D. Đolenc
| IZ GOSPODARSKEGA SVETA
Bistrica pri Tržiču - Danes ob 11. uri bo v Bistrici pri Trži-ču ob magistralni cesti E-94 v smeri Ljubelj - Podtabor odprt prenovljen bencinski servis Tržič II. Petrol Trgovina Ljubljana TOE kranj se namerava v letošnjem letu lotiti tuđi obnove ben-cinskega servisa Tržič I. Obnovljeni servis nudi bogato ponud-bo, v zasnovi je samopostrežnega tipa, vendar pa bo do začetka obnavljanja servisa Tržič I. posloval kot klasična bencinska črpalka (zlasti glede cene naftnih derivatov). • M. Va., foto: Aleš Gorišek
Sedem mednarodnih specializiranih sejmov
Zagreb, 16. aprila - Danes dopoldne se ponovno odpirajo vrata na Zagrebškem velesejmu: v 24 sejemskih halah 2200 razsta-vljalcev iz 18 držav predstavlja svojo dejavnost, ki je združena v sedmih specializiranih sejemskih prireditvah z bogatim obsejem-skim programom strokovnih srečanj.
Medtem ko seje v Kranju jubilejni 30. Mednarodni sejem gozdarstva in kmetijstva prevesil v drugo polovico ter bo v pe-tek zaprl vrata, se pozornost slovenskega gospodarstva - z da-našnjo otvoritvijo specializiranih sejmov - usmerja v Zagreb. Do nedelje, 21. aprila, bo na 160 000 kvadratnih metrih v 24 sejemskih halah ter na več kot 100 000 m2 odprtega razstavne-ga prostora Zagrebškega velesejma možno videti: mednarodni sejem knjig, učil ter opreme za izobraževanje »Interliber -Educa«; mednarodni sejem kmetijstva in prehrane; razstavo izumov, inovacij ter tehničnih izboljšav »Inova«; mednarodni sejem prometa in zvez »Promet«; mednarodni sejem pohištva, notranje opreme in spremljajoče industrije »Ambienta«; mednarodni sejem obrti in drobnega gospodarstva; ter mednarodni sejem blaga za široko porabo.
Razveseljivo je, da so organizatorji, kljub očitnemu trganju poslovnih vezi v Jugoslaviji, uspeli prodati ves razpoložljiv prostor velesejma ter obdržati tuđi razstavljalce iz tujine (Evrope, Azije in Amerike). Dejstvo pa ostaja, da prevladujejo podjetja iz Slovenije in Hrvaške, med slovenskimi razstavljalci ter izvajalci posameznih obsejemskih prireditev pa se pojavlja tuđi veliko podjetij z Gorenjskega. O položaju in poslovni orien-taciji gospodarstva precej pove podatek, da so se sodelujoči na sedmih specializiranih sejmih v Zagrebu odločili za manjše razstavne prostore, s tem je število razstavljalcev večje in po-nudba pestrejša. Tuđi na Zagrebškem velesejmu so minili čaši ogromnih sejemskih hal, ki so jih zakupili gospodarski kolosi ter smo na razstavnih prostorih pasi i oči na realsocialističnih predstavitvah tehnološko zaostalih in energetsko potratnih, zlasti pa ekološko spornih izdelkov.
Na sejmu izdelkov za široko potrošnjo svojo ponudbo pred-stavljajo proizvajalci in trgovci iz Hong Konga, v sklopu sejma kmetijstva in prehrane je posebna pozornost namenjena bioe-tiki v kmetijski proizvodnji ter v agroživilski industriji, na raz-staviščnih prostorih sejma prometa in zvez pa seveda obisko-valce čakata navtićni salon in velesejemski »Avtoshop«.
M. Va.
Odvzemi premoženja slovenskim podjetjem v Srbiji
Divja privatizacija po balkansko
Jugoslovanski trg je vse bolj razdeljen, tujci že iščejo vzporedne poslovne partnerje oziroma poslovne zvez mimo slovenskih podjetij.
Kranj, 12. aprila - Gospodarska zbornica Jugoslavije je dala pobudo republiškim vladam, naj odpravijo ovire za pretok blaga in sto-ritev znotraj Jugoslavije, kakšen bo uspeh, je težko reći. Razmere so namreč tako zaoštrene, da slovenskim podjetjem v Srbiji po balkansko plenijo premoženje, kar sodišča pridno registrirajo. Prvo je sicer v Sarajevu doživela Adria Ainvavs, kar pa bodo kot vse kaže razveljavili, iz Srbije pa na proteste ni odziva, verjetno ga tuđi ne bo.
Vsejugoslovanska zbornična akcija (podprla jo je tuđi srb-ska gospodarska zbornica) je seveda hvalevredna, vendar pa je njen uspeh vprašljiv, saj katastrofalne razmere v gospodarstvu politikov očitno še ne skrbijo dovolj.
Rdeči karton za devet srb-skih, tri hrvaške in en slovenski zakon
Zbornična pobuda je izrazito pragmatična, odpravili naj bi vsaj ovire prostega pretoka blaga in storitev, saj je iluzorno pričakovati, da tuđi pretok de-la in kapitala. Odpravili naj bi torej republiški gospodarski in-tervencionizem, ki se je začel s prvim srbskim bojkotom decembra 1989, ko je poslovne stike prekinilo 229 srbskih podjetij, v več kot 400 primerih pa je prišlo do izpada novih naročil, da seveda ne govorimo o neplačevanju računov. Slovenija je tedaj škodo nadomestila s kosovskim deležem v skladu federacije, zmanjšala je udelež-bo na srbskem trgu in povečala deleže na drugih, zlasti na hr-vaškem trgu.
Ko so se stvari počasi nekoliko umirile, je srbska oblast jeseni 1990 začela novo trgovinsko vojno, sprejela je zakone in odredbe o taksah za slovensko in hrvaško blago in njihove poslovne enote v Srbiji, s cimer jim je krepko povečala stroške. Hrvaška je nato sprejela zaščit-ne zakone, v Sloveniji nišo bili sprejeti, vlada pa je slovenske-mu SDK naročila, naj se ne iz-peljuje plačil srbskih prispev-kov in taks. Srbski intervencio-nizem pa je bil kot olajševalna
Zelo odmeven je bil poskus prisvajanja poslovalnice Adrie Airways v Sarajevu. Najvišji predstavniki Bosne in Hercegovine so že izjavili, da ne bodo dovolili prisvajanja imetja lastnikov iz drugih republik. Adria Arways pa je dobila sporočilo, da je Temeljno sodišče v Sarajevu izdalo začasno odredbo, naj se takoj vzpostavi prejšnje stanje, kar pomeni, da bo Adria lahko takoj prevzela svoje prostore, ki si jih je pred tednom prilastila skupina delavcev njenega sarajev-skega predstavništva.
okoliščina upoštevan v prepre-čevanju stečajev, podobno, kot so upoštevali posle z I rakov, izvoz in poplave.
Za odpravo ovir svobodnega pretoka blaga in storitev na ju-goslovanskem trgu bi tako morali v Srbiji ukiniti devet zako-nov, na Hrvaškem tri in v Sloveniji enega. Sporen je namreč zakon o dajatvah pri nakupu živine, mesa, mesnih izdelkov, mleka in mlečnih izdelkov, ki je bil sprejet novembra 1990, vendar kasneje ni bil uvelja-vljen.
Štiri proti ena
Intervencionističnim predpi-som se je v zadnjem času pridružilo še odtujevanje premoženja, bolje rečeno plembe. Začelo se je s "samoupravno republiškim" prilaščanjem druž-bene lastnine hrvaških podjetij v Srbiji (Beobagat, Rade Kon-čar,  Varaždinska tekstilna  in-
dustrija, Ina), zdaj pa se to do-gaja tuđi slovenskim podjetjem (Radenska, Integral, Slovenija-les, Vegrad Velenje, Aero Celje).
Slovenija po statističnih po-datkih na Hrvaškem 1.347 poslovnih enot, v Srbiji 828, v Bosni in Hercegovini 378, v Makedoniji 150 in v Crni Gori 69. Hrvaška podjetja imajo v Sloveniji 380 poslovnih enot, srbska 248, bosansko hercegovska
43, makedonska 21 in crnogorska 7. Slovenija ima torej v drugih republikah 2.772 poslovnih enot, podjetja iz drugih republik pa jih imajo v Sloveniji 699. V povprečju je razmer-je torej štiri proti ena, kar velja tuđi za Srbijo. Jasno je torej, da bi Slovenija v medsebojnem plenjenju "zob za zob" pote-gnila kratko.
Tatvine slovenskega premoženja
Balkanski način divje privatizacije poteka zelo hitro, s po-močjo sodišč, zato so pravdni in kazenski postopki tako re-koč brez upa zmage. V poslovnih enotah slovenskih podjetij skupina zaposlenih ustanovi novo, mešano podjetje in nanj kot soustanoviteljski vložek prenese običajno podcenjeno lastnino poslovne enote. Z vpi-som v sodni register nimajo te-žav, čeprav je postopek v na-srotju z veljavno zakonodajo. Nova podjetja, ki razpolagajo s premoženjem, znanjem in po-
Vse večji problem je globalna neusklajenost blagovnih in finančnih tokov. Slovenija v druge republike proda skoraj za polovico več, kot od tam dobavljamo, v industriji pa 1,3-krat več. Naše terjatve pa so 1,4-krat večje kot obveznosti, v industriji ćelo 3,2-krat večje.
---------------------------------------
Nova oblika je zadrževanje plačilnih nalogov slovenskim podjetjem, čeprav nekatera srbska skušajo plaćati račune, srbska SDK po narociu srbskih oblasti plačilne naio-ge zadrži, kar jim kasneje tuđi ne štejejo v morebitno Dio-kado žiro računa.
Tujci so praktični in ravttajo tako, da je posel dober. ro Jugoslaviji iščejo paralelne poslovne partnerje, ker posu> ne morejo več dobro speya,. preko slovenskih podjetij. « jih ovira jugoslovanski mw vencionizem. Slovenija ta* izgublja tuje posle, kar se o še bolj pokazalo pri osamo* vajanju.
slovnimi stiki slovenskih p° " jetij, si na lastno pest dolocu tuđi  obveznosti  nekdanje k slovne enote, običajno od 0°'^ čenega datuma naprej ali določene  obveznosti,  niK<» pa ne prevzamejo vseh.     . Tako je v Slovenijalesovi P
slovni   enot   v   Beogradu   »■ marca določeno gtevilo oei cev sklenilo, da se iz|oćlJ%. ustanovijo novo, mešano p   ^ jetje, preostale delavce pa s> noči na 22. marec z groznjo, bodo sicer izgubili delo.pri*1 • da so podpisali sklep. Soai* je novo podjetje registrira'0 isti   dan   in   kot   ustanovite^ vpisalo   45   delavcev   ter    jn ustanovitveni kapital stavo ^ vse zaloge v vrednosti vec 14 milijonov dinarjev, ki so Slovenijalesa.                         n0
Takšnim metodam se p«v' ni moč zoperstaviti, saj Jih P pira oblast.  Najboljši soP^ ventivni ukrepi, slovenska P jetja lahko svoje interese v     ? gih   republikah   zavaruje^ ustanovitvijo             kapita     ._
družb, katerih lastnik so rn čna podjetja. • M. Volčj«*
38. gostinsko turistični zbor Slovenije bo v Portorožu
Predstavitev našega turizma in gostinstva
Ljubljana, 11. aprila - Gostinsko turistični zbor, ki že skoraj štiri-deset let predstavlja osrednjo manifestacijo slovenskega turizma in gostinstva bo, po lanskem premoru, ta konec tedna spet v Portorožu. Namesto sindikata, ki je bil dosedanji organizator, pa je organizacijo prevzela Gospodarska zbornica Slovenije skupaj z Zvezo obrtnih združenj Slovenije, Turistično zvezo Slovenije, sekretaria-tom za gostinstvo in turizem in obema sindikatoma. Novi organizatorji so tradicionalno srečanje letos na nekaterih področjih že spre-menili, še več kvalitetnih sprememb pa obljubljajo prihodnje leto.
Štirideset let je že od prvega tako imenovanega turistično go-stinskega zbora, ki pa je v začetku izgleda! precej drugače kot zadnja leta. Gostinski in turistični delavci so se najprej ob koncu sezone srečevali, si izmenjava-li izkušnje, povedali, kakšna je bila sezona. Nato so zbor presta-vili na pomlad, saj je poslajal vse bolj obiskan, gostinski in turistri-čni delavci pa so se hoteli predstaviti pred sezono in pokazali, kaj so se novega naučili čez zimo. Poleg tega so bila organizirana različna lekmovanja, od špor-tnih do tistih, ki so povezana z gostinskimi in turističnimi poklici. Tuđi letošnji, 38. gostinsko-tu-ristični zbor je obdržal nekaj tradicionalnih tekmovanj, bo pa krajši in prvič ne bo organiziranih športnih iger.
Kot so na četrtkovi tiskovni konferenci povedali portoroški gostiteji. Obalno kraška luristi-čno poslovna skupnost, so pred
Čeprav so marca zelo zaskrbljeni pričakovali prve goste, so bili ob velikonočnih praznikih presenećeni, saj gostov ni bilo opazno manj kot lani in tako upajo, da bo tuđi poletje uspešno. Ta konec tedna v Portorožu pričakujejo gostinske in turistične delavce iz vse Slovenije, ki jim obljubljajo prijetno druženje, pridobivanje znanja in spoznavanja lepot Portoroža in okolice. V četrtek se bo srečanje začelo ob 10. uri z modno revijo oblačil za gostinske delavce, nato bo tekmovanje soba-ric, tekmovanje v pripravi cock-tailov iz morskih sadežev in tekmovanje v pripravi ribjega brodeta. Popoldne bo tekmovanje barmanov in predstavitev turistične avtokarte Slovenije s 100 do-brimi gostilnami. Poleg tega bodo v ćetrtek in petek pripravljena razstava kulinaričnih in slašči-čarskih izdelkov ter razstava pro-i/.vajalcev in trgovine, obiskoval-
ci pa si bodo lahko ogledali razstavo omizij. jedilnih listov. ceni-kov pijač in gostinskih spomin-kov. V petek dopoldne bo ekipno tekmovanje v kuhanju in po-strcžbi menuja, tekmovanje re-ceptorjev in tekmovanje v pripravi jedi pred gostom. Popoldne bo tekmovanje o poznavanju slovenskih vin, v pivnici hotela Pa-Iace pa organizatorji pripravljajo Vesele gostinske igre. Obiskoval-
ci so bodo lahko ogledali h '    v - topli bife, pri pripravi r. pa bodo sodelovali naši svei      ; znani  kuharji.  Kot so P°*arani organizatorji, so letos raZ. ' qo-z udeležbo iz  Ljubljane ''..turj. renjske, saj se bodo iz vse    ^ stične" Gorenjske udeiez i     ki movalnega  dela  le  precisu hotela Golf z Bleda, hotela* ke pas iz Kranjske Gore in K" ■ Creine. • V. Stanovnik
Nova gospodarska publikacija                            ,
Slovensko gospodarstvo ponup
V razvitih tržnih gospodarstvih, kjer vse več pozornosti n« ^^jt tuđi informacijskim tehnologijam, je v navadi, da enkrat a ^ y0, na leto izidejo posebne gospodarske publikacije, v katerin J ..|,ov0 Ijo pregled posameznih gospodarskih subjektov skupaj * LfsKf dejavnostjo in pomenijo korišten pripomoček pri vsakdanje vanju.                                                                                         sloveni-
V letošnjem letu se izid takšne publikacije obeta tuđi    ^ gosp0' ji. Publikacija je nastala kot rezultat poslovnih dogovorov ^vjto darskimi zbornicami v Nemčiji, ki so izrazile zanimanje predstavitev in ponudbo slovenskega gospodarstva.             . 0 go*P°'
Generalno zastopništvo za izdajo publikacije S'oy.eIJert ^as, Je darstvo ponuja, ki je izdelana po nernški verziji Wer ne prevzelo podjetje ABE iz Zagorja ob Savi.                 .       , v jn sto1^
Prvi del publikacije je namenjen seznamu proizvod          p0Sa-
tev, ki jih ponuja slovensko gospodarstvo, v drugem deiu s     ^. i0 meznih proizvodih v abecednem redu navedeni proizvajJ zadnjem delu še enkrat razvr.ščeni po abecednem redu.         jj rn'n''
Za distribucijo publikacije bo poleg založnika skrbe^  ^„nen1^ strstvo za informiranje. Poleg tega, da jo bodo prejeli v^ |jena |U nejši gospodarski subjekti v Nemčiji in Avstriji, bo razapodjetJe slovenskim predstavništvom v tujini, ki jo bodo razdeln< tuđi tištim, ki že sodelujejo s Slovenijo.                 .      . . • jzšlajeS^'V
Za sedaj vlada za vpisovanje v publikacijo, ki naj nl  j^^j rfl'^ veliko zanimanje, vpisovanje pa je priporočilo tuđi rep    |ovenske^, sirstvo za informiranje, saj gre za legitimno predstavitev :;^.jfx0 jn gospodarstva skupaj z naravnimi lepotami, kulturno de   .zV(1(joV ristično dejavnostjo. Predviđena naklada v visini 21 U zaradi velikega zanimanja presežena. • M. G.
AVTO ŠOLA RENT-A-CAR
NON STOP tel: 213-619 328-602
MLADI VOZNIK
l2^6-aPriiai99i      ______________30. SEJEM GOZDARSTVA IN KMETIJSTVA___________a stran &jmmmjiGLAS
30' sejem gozdarslva iii kmetijstva
V nedeljo
30 tisoč obiskovalcev
opetk ,vi otvoritvi letošnjega jubilejnega sejma goz-donl;/a m kmetijstva prireditelji in razstavljalci vsak
po pohvalah, ki so jih organi-°l0ni letošnjega 30. sejma goz-ng tva m kmetijstva dobili že nj' petkovi otvoritvi tako od mi-anć* Za kmetiistvo kot številnih pre10V" med katerimi je bil tuđi
asednik slovenske skupšči-Dre France Bučar, se prijetna U esenečenja kar vrstijo. Sejem, rai 7?nrem tokrat sodeluje sko-vi U     d°mačih in tujih razsta-
narnC8V-  ie  na Primer'  kot  so QQn vceraj sporočili iz uprave
v rreniske9a sejma, si je samo leaeljo ogledalo okrog 30 ti-SoL obiskovalcev. Razstavljalci p0 Prssenečeni, ker tolikšnega kov ?Vne9a uspeha nišo priča-2rri '!• v nedeljo je na primer hram! donnala vseh pre-leo nih artik|ov, ki so jih po~ j^^stave ponudili razstavljal-
ci tuđi v prodajo.
Sicer pa sejem dobiva pohvale tuđi nad urejenostjo in izred-no pestrim ter bogatim strokov-nim programom različnih spremljajočih dejavnosti na temo gozdarstva, kmetijstva, lovstva... Pozornost sta v soboto se posebej vzbujala nastop in predstavitev enotne ponudbe iz Železne Kaple, predvsem pa Kmetijsko-gozdarska šola iz Šentruperta na Koroškem.   .
Ob kopici različnih razstavljal-cev in dejavnosti pa ob kriti-čnem pogledu na sejmu lahko ugotovimo, da tuđi tokrat del kranjskega gospodarstva ni (znal ali zmogel) izkoristil prire-ditev morda vsaj v tišti potrošni-ški naravnanosti. Tako na pri-
Iz informativne službe Go-renjskega sejma so nas obve-stili, da bo danes, 16. aprila, okrog poldneva letošnjo se-jemsko prireditev v Kranju obiskal tuđi nadškof dr. Aloj-zij Suštar.
mer na sejmu ni gumarjev, tek-stilcev in še koga... Do petka,  ko  bodo  letošnji
sejem zaprli, bo na programu še nekaj spremljajočih prireditev. Ena takšnih bo prav gotovo tuđi strokovni posvet in prakti-čen prikaz pogozdovanja iglav-cev in listavcev, nega in zaščita gozdov jutri, 17. aprila, ob 11. uri... • A. Ž.
Čestitka organi-zatorjem sejma
Republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije dr. Jože Osterc, ki je v petek dopoldne sejem odprl, je če-stital organizatorjem za dose-danje in pripravo letošnjega sejma. Poudaril je, da so Kranjčani lahko ponosni, da so bili organizatorji prve po-vojne prireditve v Sloveniji namenjene pospeševanju gozdarstva in kmetijstva.
"V vseh tridesetih letih ste sejem bogatili in večali njegov obseg. Posebno pohvalo zaslužite zdaj, ker ste k sodelova-nju uspeli pritegniti tuđi do-mačo kmetijsko solo in Kme-tijsko-gospodinjsko solo iz Šentruperta na Koroškem, kjer se je izobrazilo za poklič dobre gospodinje že dosti slovenskih deklet. Gorenjci se očitno bolj kot drugi zavedate pomena izboljšanja bivalne in prehrambene kulture kmetov, ki pomembno prispeva k atraktivnosti pokliča in tuđi k ure-jenosti pokrajine..."
Še posebej pa je opozoril, da mora novi zakon o gozdo-vih, ki je v pripravi, v prihod-nje gozdarja-strokovnjaka spremeniti iz dosedanjega de-lilca pravio v svetovalca. Prav to pa bo terjalo tuđi miselni preobrat pri gozdarjih-stro-kovnjakih in kmetih-lastni-kih gozdov. K temu naj bi pripomogla drugačna organiziranost gozdarske službe; predvsem pa prepričanje enih in drugih (strokovnjakov in lastnikov), da so tovrstne spremembe nujne. "Gozd je za Slovence preveč pomem-beii, da bi smeli dovoliti posa-nieznikom, da uveljavijo svoj razdiralen prisiop... "
arT! na enem mestu nudita ugodne nakupe za:
>• GRADBENI MATERIAL         • VODOVODNE INSTALACIJE <4 od temeljev do strehe         "' ventili, fitingi, cevi, PVC
^ BARVE IN PREMAZE                   Pr09ram-                            .
iupol, gašeno apno, lesni      •CENTRALNO OGREVA- 4r premazi...                                    NJE
peči, bojlerje, črpalke, re-
gulacijo...
• ELEKTRO MATERIAL       ^ žice, stikala, doze, fleksi
ZAG0TAVLJAMOVAM:                       ™"'
lroko paleto artiklov po konkurenčnih cenah r9ani2iranje prevoze na vaše gradbišče
V ČASU SEJMA POPUST
?^SČITE ALI POKLIČITE NAS IN ^^UPAJ BOMO IZPOLNILI VAŠE ŽELJE
lk.____                         Žabnica 68 tel. / fax.: 064/44-539

LESNA INDUSTRIJA ^^^^ IN OBJEKTI, p.o.
K;drićcva 56. 64220 Škof)d Loka Telofon: 064/632 181: Telefax: 064 631 I 14
Za povezavo vaše dnevne sobe in terase vam priporoča-mo naše panoramske stene. Izdelujemo jih v tren tipskih dimenzijah:
240 / 220 cm 300 / 220 m 356 / 220 cm oziroma po naročilu
LU O
il]
z 1
Aprila vam nudimo 10 - 15 % popusta na gotovinsko pla-čilo oziroma nakup na obroke za vse naše proizvode. Sprejmemo tuđi plačilo s smrekovim lesom. sprejmemo tuđi piačilo s smrekovim lesom
VLJUDN0 VAS VABIMO, ' DA NAS OBlSČETE NA G0ZDARSK0 KMETIJSKEM SEJMU V KRANJU' V GASU od 12. 4. do 19. 4.
AJTAJTlTiV/i 4VTO p.o.      LJUBLJANA,  CetovškaiSO            I
OBIŠClTE NAS NA
TRADICIONALNEM SEJMU GOZDARSTVA   IN   KMETIJSTVA V KRANJU   V ČASU OD 12. DO 19. aprila 1991 (hala A)
Nudimo vam veliko izbiro:
•  KOLES
•  MOTORJEV
•  KMETIJSKE MEHANIZACIJE
•  PREVLEK, itd. z 5 % popustom
•  NAKUP  AVTOMOBILOV ZASTAVA PO ZAJAMČENIH CENAH
•  MOŽNOST NAKUPA TUĐI PO SISTEMU »STARO ZA NOVO«
•  NAKUP    AVTOMOBILOV    CHRY-SLER, RAT
VSE INFORMACIJE DOBITE NA SE-JEMSKI tel. 064/216-387 NE ZAMUDITE PRILOŽNOSTI! NAKUP IZVOZNIH MODELOV JUGO Z 10 % POPUSTOM
ruTTji^^^ff^fc idGtui^kiH^^^rrnpfii
2oc4
podjetje z gradbenim materialom Lancovo 7 c, Radovljica, tel. 75-781
Obiščite nas na sejmu gozdarstva in kmetijstva v Kranju, kjer prodajamo ves gradbeni material, predvsem pa bi vas opozorili na ugodne cene.
BETONSKE GARAŽE
samo obod                                  20.000,00 din
opremljene                                   40.000,00 din
KLETNI MONTAŽNI SVETLOBNI JAŠEK 10 % sejemski popust                  1.240,00 din
MODELARNI BLOK
franco gradbišče                                  8'38 dm
VZIDLJIV MREŽASTI PREDPRAŽNIK
cena                                                  723,00 din
JAŠEK ZA ODVOD VODE
1 tekoči meter                                  450,00 din
Naš telefon na sejmu 211-724
4^0/ H3^%cu msTr^k okna * senčiia *vrata * niše
P             - posojilo - ugodne cene - organiziran prevoz - montaža -        ^^1^
h                                                                   jJ^ft   TTPT   C\KTTi^ A    ^kofja Loka 64220' Kidričeva 58
'^Jdi   na   KRANJSKEM   SejmU      M OJhLjKJ V ivii Tel. 064/631-241,Telefax:064/632-261
^I^JIKHKKGLAS   10. STRAN
30. SEJEM GOZDARSTVA IN KMETIJSTVA
Torek, 16. aprila^.
Agromehanika
Kranj, Hrastje 52 a
Nove telefonske številke                   Trgovina rezervnih delov
064/324-033, 324-034     32568°
• VISOKOTLAČN! STROJ   ZA PRANJE
od 5700 din
• AVTOPRIKOUCA
od 5700 din dalje
• AKUMULATOR 12/97
1.360 din
• ŠKROPILNE PALICE
150 din
• KARDAN
767 din
• TRAKTOR IMT 539
128.600 din
Kmetijska zadruga Sloga Kranj - Na tradicionalnem prostoru med obema sejemskima halama na 30. sejmu gozdarstva in kmetijstva je seveda tuđi Kmetijska zadruga Sloga Kranj. Za redno in stalno sodelovanje na sejemskih prireditvah v Kranju je Sloga letos ob jubileju dobila priznanje Go-renjskega sejma. Sicer pa nam je direktor zadruge Marjan Roblek povedal, da so na tej prireditvi poskrbeli za popestritev. Poleg različnih kmetijskih strojev za obdelavo zemlje, gnojenje, setev in sajenje prodajajo na sejmu tuđi zaščitna sredstva ter orodje za vrtičkarje. Konkurenčen na sejmu pa je traktor Zetor.
PRIPOROČAMO SE ZA OBISK
NA SEJMU IN V NAŠIH POŠLOVALNICAH!
agrotehnika gruda
PE GORENJSKA: Kranj, Dražgoška 2, ______________________teL: 216-681
alples industrija pohištva
64228 Železniki, telex: 34557 yu alples, tel.: 064-67121, telefax: 064-66380
Na Sejmu gozdarstva in kmetijstva v Kranju od 12. do 19. 4. 1991 razstavljamo: predsobi SOLO in AL-siva, dnevno sobo iz programa AL v crni izvedbi, samsko sobo AL v jesenovi izvedbi, TV in video omarice ELITE, klubsko mi-zo MAJA.
Pri nakupu pohištva vam nudimo
15 % sejemski popust ter kredit 1 + 5
Popust v tem času velja tuđi za nakup v salonu v Železnikih
PREPRIČAJTE SE 0 NAŠI ZARES KONKURENČNIPONUDBI!
Štefan in sin Branko Kobal iz Vižmarij tuđi letos sodelujeta na sejmu v Kranju in med drugim predstavljata novo opremo za hleve s prosto rejo ter bokse za konje. Uveljavljena firma poleg ostalih izdelkov iz svojega tradicionalnega proizvodnega programa nudi tuđi tehnične rešitve, dokumentacijo za preureditev hlevov in servis molznih strojev Alfa Laval. Pričakujemo vas tuđi v Ljubljani, v Vižmarjih, Tacenska 90, tel.: 061/50-002
Sejemski popust pri SloveniJ lesu - Slovenijalcs je tuđi meo
tistimi razstavljalci, ki na ^ mihv Kranju nikdar ne maw
kajo. Bogdan SnoivodjaP dajnega mesta v PE W "  Jg6 bljani - Šentvid, ^f'Jl za področje stanovanje uy me in blaga široke poW*g, nam je še posebej pnpj^ ogled Regala Como s scdc garnituro po zelo ugodn Ltudi
Sicer pa imajo na sejmui otroške sobe (iz uvoza), sp   { ce, predsobe, kuhinjsko P* štvo in bogato izbiro dru^j. blaga za široko Pf°sTorenj' ščite jih v hali A na Oor ^ skem sejmu. Po sejrriu P oglasite v Vižmarjih, P en J ob 86 vsak dan od 7. do i*-   .,j, sobotahod7.dol3.ure. četepajihlahkotudipote'
nu 061/51-881.
I^[f^J6. aprila 1991
30. SEJEM GOZDARSTVA IN KMETIJSTVA
11. STRAN   L^MBBfiMESGLAS
SLOVENSKE ŽELEZARNE
č vas vabi
i na svoj razstavni prostor
■ na sejmu gozdarstva in kmetijstva
; v Kranju, od 12. do 19. aprila
\         NUDIMO VAM:
:                   • hlevsko opremo
:                   • diske za kmetijske stroje
•  kovinske podboje
•  obrtna kleparska in mizarska dela t dodajne materiale za varjenje
•  žeblje
;                   t odvodnike za cestišča
■ POSEBNA SEJEMSKA PRODAJA ŽEBLJEV \ IN ELEKTROD ZA VARJENJE.____________
Za obi.sk se priporoča ŽELE ŽARNA Jesenice.
SALON   POHIŠTV A   D ETELJICA tel.: 064/50795
VSE ZA UDOBNO BIVANJE
Združena lesna industrija Tržič in salon pohištva Deteljica vam predstavlja novosti v proizvodnji pohištva - pohištvo CLASSIC in sedežno gartnituro TRENTA na SEJMU GOZDARSTVA IN KMETIJSTVA v Kranju od 12. do 19. aprila 1991.
Poleg tega vam nudimo pohištvene izdelke in sedežne garniture iz redne lastne proizvodnje, ter:
#  sejemske popuste
#  ugodne plačilne pogoje
#  brezplačno dostavo na dom
V našem salonu pohištva na Deteljici pri Tržiču vam nudimo tuđi pestro izbiro pohištva najbolj znanih domaćih proizvajalcev. Oglasite se, radi vam borno svetovali.
Odprto:
Po., pet. od 8. -19. ure
Sobotaod 8. -13. ure
PRIČAKUJEMO   VAŠ  OBISK!!
mv--------~W                                  MERKUR Kranj
^^F             ^p       na Sejmu gozdarstva in kmetijstva v Kranju
j. ^r             Sejemske cene
\Jr    in strokovno svetovanje
V Merkur se tokrat predstavlja na 30.^ sejmu gozdarstva in kmetijstva z bogato in pestro ponudbo. Že pri vhodu v večnamensko dvorano na desni strani v preddverju predstavlja program iz njihove zunanje trgovine, še večji in izredno pester izbor po zelo ugodnih sejemskih cenah s popusti do 25 odstotkov pa je potem v ve- i čnamenski dvorani Gorenjskega sejma.                                           I
hoVeJ vam Predstavimo del nji-nemynr pr°9rama na razstav-ste dnh i ,oru- Pri Merkuriu bo-skoor^1 kmetiJSko in poljedel-silnicg r.< m°torne kose in ko-orod; ' skropilnice, gozdarsko 2ar,je Lrm?torne žage in verige teriaig ^Ozne žage. brusne ma-6lektričn P za motorne žage, 3paratp rocno orod)e. varitne ln menlno orodje.
veg°Sebnost >z 'ega dela njiho-
tokraur!tavne9a Programa so SSli S1V u9otovo ver|ge- Po-^i verio u rodo z vsemi vrsta-?ke, naL ot so na primer živin-?'aidre ^e-Poveznice oziroma
?h dol7?nlaroke ver'9e v razl1-;.vse p^h- Seveda imajo tu-
S on   b,ne dodatke za ^
NtSaŠlroke9aProgra-Si ta?ne?a sodelovania s
&^ ALPimT Pa so tokra^ na
^stav'^senaMerkurievem ltl°torSmiP-OStoru Predstavlja
u^ in k 2^9ami' motornimi
arob'lci za organske od-
padke, SANDVIK pa z različnim gozdarskim orodiem.
Ce se boste oglasili pri Mer-kurju v večnamenski dvorani na Gorenjskem sejmu in se odloči-li za nakup, vam prav gotovo ne bo žal. Poleg sejemskih cen (samo na sejmu do 25 odstotkov popusta!) vam bodo njihovi predstavniki tuđi strokovno svetovali in vam s tem olajšali odlo-čitev za nakup. Sicer pa ima Merkur na sejmu vsak dan od 10. do 12. in od 15. do 17. ure na njihovem razstavnem prostoru prikaz delovanja električnega ročnega orodja Iskra ERO in Black & Decker ter varilnih apa-ratov Varstroj. Jutri, 17. aprila, od 10. do 12. in 15. do 17. ure pa bodo prikazali tuđi uporabo brusilnih materialov Comet.
Ce boste obiskali letošnji 30. sejem gozdarstva in kmetijstva, zato ne pozabite obi-skati in malce bolj pozorno ogledati razstavni prostor Merkurja Kranj v večnamenski dvorani. Če ne zaradi drugega, že zato, da vam potem po sejmu, ne bi bilo žal...
(mmm^jms3GLAS  12. stran
30. SEJEM GOZDARSTVA IN KMETIJSTVA
Torek, 16. aprilaj9£2.
Problemi slovenskoga lovstva
Novo zakonodajo prflagoditi razmeram
Kranj, 13. aprila - Drugi dan letošnjega sejma go/.darstva in kme-tijstva v Kranju je minil tuđi v znamenju lovstva. Člani slovenske lovske organizacije so se zbrali na posvetu o aktualnih problemih lovstva, med katerim so predstavili brošuro Franca Šetinca "Lovec, divjad in naš čas". Sledi! je še posvet gorenjskih lovskih kinologov. Obe prireditvi so dopolnili z revijo vseh pasem lovskih psov.
Naše prebivalstvo je po-manjkljivo ali ćelo napačno informirano o slovenskem lovstvu, zato je dragocen pripo-moček za realen prikaz lovske organizacije in oceno pomena lova prav nova brošura Franca Šetinca z naslovom "Lovec, divjad in naš čas", je v uvodu posveta o lovstvu naglasil predsednik skupščine Lovske zveze Slovenije inž. Bruno Sku-mavc. Kot je v kratki predstavi-tvi nove izdaje Lovske zveze Slovenije v nakladi 10.000 izvo-dov zagotovil, bodo njeni bral-ci našli v njej tuđi odgovor o smiselnosti lova. Lov namreč ni le regulator poseljenosti na-rave z divjadjo, ampak je z okrog 1000 tonami mesa velike divjadi na leto pomemben člen človekove verige prehranjeva-nja.
Posvet o aktualnih problemih slovenskega lovstva je predsednik Skumavc začel z opisom priprave treh zakonov, ki zadevajo dejavnost lovske organizacije. Zakon o zaščiti ži-
valskega sveta, v katerega se-kretariat za varstvo okolja vgrajuje zaključke Sveta Evro-.pe o ekologiji, predvideva za-ščito gozdnih kur, divje gosi, kun in nekaterih zveri, predla-ga pa tuđi prepoved lova v času razmnoževanja divjadi; glede slednje omejitve lovci meni-jo, da bi zlasti pri jelenjadi onemogočila uresnićitev pla-nov odstrela. Zakon o gozdo-vih, ki ga pripravlja sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo, prinaša več dilem glede vpliva gozdarstva na lovstvo. Ta in druga vprašanja bodo lovci skušali opredeliti v skupne interese s kmeti in gozdarji med pripravo novega zakona o lovstvu.
Izhodišča za zakon o lovstvu je podrobneje opisal predsednik Gorenjske lovske zveze Janez Konc, ki je ocenil, da gre naša sedanja zakonodaja s tega področja v korak z evropsko. Zato je v njo treba vnesti le nova določila, ki jih narekujejo družbene spremembe. Bistveno
novost naj bi pomenil pogodbeni odnos lovske organizacije do razpolagatelja lovišča, ki bi se urejal z zakupom za nedolo-ćen čas. Lovišče bi ustanavljala in dajala v upravljanje občina neodvisno od lastninske pravice. Zakon bi lovsko organizacijo zadolžil k preprečevanju nastajanja škod z različnimi ukre-pi, predvsem z okolju primerno številčnostjo divjadi. Ob tem bi lovski družini kot upravljalcu lovišča naložil odgovornost za škodo po divjadi, katere število je regulirano z odstrelom, kar pomeni konec izmikanju plačil za upravičene zahtevke.
Razprava je potrdila, da so prav spodrsljaji lovskih družin pri tem in nekatera dejanja po-sameznikov v nasprotju z lovsko etiko v zadnjih letih načela ugled lovstva med ljudmi. Zato želijo v lovski organizaciji uve-ljaviti določilo, da bi bili lahko člani lovskih družin samo do-mači ljudje, ki bi spoštovali pravila obnašanja. Na posvetu so še med drugim priporočili, naj gorenjske občine sprejmejo lovsko-gospodarske nacrte za sedanje srednjeročno obdobje, ki morajo ostati v veljavi do sprejema nove zakonodaje. # Stojan Saje
Gospodinjska šola iz Št. Ruperta se je predstavila
Na Koroško po znanje za vsak dan
Kranj, 13. aprila - Na željo Gorenjskega sejma in kranjskih občinskih mož se je na letošnjem kmetijskem sejmu v Kranju prvić predstavila Strokovno kmetijska gospodinjska šola iz Št. Ruperta v Velikovcu, ka-mor že dolga leta po znanje za gospodinjstvo in kmetovanje hodijo naša dekleta. Samo solo in njeno delo nam je pobližje predstavila vodja sole sestra Metodija Arneitz. Čez pet let bo šola praznovala 100-letnico ob-stajanja.
Lcpa, velika zgradba v St. Ru-pertu pri Velikovcu je bila sezi-dana na pobudo g. Treiberja, ko-roškega duhovnika, leta 1896 in namenjena slovenski ljudski soli. Sprva so v njej učile slovenske šolske sestre iz Maribora, pozne-je pa koroške šolske sestre. Že med prvo svetovno vojno pa so tu začel i z gospodinjskimi tečaji, to se je razvijalo, poslala je kme-tijsko gospodinjska šola, sele 1976. pa je poslala strokovna in tuđi dvojezična šola.
"Samo prvi letnik strokovne sole je pri nas," pripoveduje sestra Metodija, "za drugi letnik pa gredo koroška dekleta v nemško go-spodinjsko solo, tu pri vas pa za vpis v vašo gospodinjsko solo nare-dijo le še en izpit. Predavanja so pri nas v obeh jezikih, ker morajo naša dekleta znati delno slovensko, vaše pa delno nemško in je takole skupno šolanje za oboje idealno. Knjige so nemške, pišemo pa slovensko. Le po okrog 25 učenk imamo letno na naši soli, delamo pa v dveh skupi-nah: ena ima predavanje, druga prakso in obratno. Tokrat je 18 Slovenk in 8 Korošic. Včasih je bilo razmerje zamenjano, je bilo več Korošic in manj vaših deklet. Veliko zanimanje je za našo solo in prav nobene reklame ne potrebujemo, morda pa je prav, da vaši ljudje vidijo, kaj vse se pri nas dekleta naučijo delati."
Znano je, da se za to solo zani-majo predvsem kmečka dekleta, saj je ni lepše in boljše dote, kot gospodinja, ki zna postoriti vse pri hiši, ki obvlada ročna dela, zna dobro skuhati in še kaj. Že vrsto let se pri nas zavzemamo, da bi vendarle ustanovili solo, šentruperški podobno, a ne uspemo.
"Dekleta se pri nas v enem letu naučijo predvsem dobro porobiti prosti čas. Saj gredo lahko v mesto, tuđi s športom se lahko ukvarjajo, toda največ se ročnih del naučijo prav v prostem času. Po treh mese-cih šolanja pri nas ne boš nobene nikjer videl dolgočasiti se. Pet dni na teden traja pauk, sobote in nede-Ije so proste. Naše navadno gredo domov, vaše pa hodijo domov le v začetku, potem pa ostajajo v internatu. Te zaposlimo samo z ročnim delom. Te od naše sole odnesejo največ."
Strokovno kmetijsko gospodinjsko solo v Št. Rupertu vodi 8 šolskih sester in s tem se tuđi ži-vijo. Vsaka učenka plača mese-čno 1.700 šilingov za internat, 150 šilingov je vpisnina, 300 šilingov pa plačajo za uporabo strojev na soli, predvsem za raču-nalnike, ki jih zdaj že tuđi uvaja-jo.
Ze dolgo si to solo hodijo ogle-dovat naši šolski strokovnjaki, na
Koroškem so jim pripravili že vse potrebne materiale, dali navodila, a stvar se pri nas ne pre-makne. Če bi kakšnih deset let nazaj poslušali gostilničarja Bezjaka z Bele pri Preddvoru, bi tak-šno solo imeli danes na Šmarje-tni gori, a ni bilo posluha zanjo. Danes naši tarnajo. da nimajo kadrov. A z dobro voljo bi se za-gotovo dobilo vse.
In katere predmete imajo učenke Strokovne kmetijsko gospodi njske sole v Št. Rupertu v Velikovcu? Verouk (ta je v Av-striji obvezen), slovenščina, nem-ščina, računstvo, politična vzgo-ja, umevanje življenja, zdravstvo, petje, telovadba, znanstvo o perilu in oblačilih, gospodinjstvo. nega otrok, hranoslovje, vrtnarstvo, gospodarstvo, stroje-pis, kuhanje, šivanje, ročnosti, računalništvo, ekologija. Vsega po malo, največji poudarek pa je dan praksi. Tako dekleta, ko kon-čajo ta razred, vedo na primer vse, kar gospodinja mora vedeti o vrtu, od tople grede do pospra-vljanja in uporabe in shranjeva-nja pridelkov z vrta, znajo šivati, plesti, izdelovati že prav mojstr-ske slaščičarske izdelke, predvsem pa, je vesela sestra Metodija, znajo izkoristiti čas.
Marija Krušič, Mokronog na Dolenjskem: "Brala sem o tej soli. Morda je za mojo hčerko. ki ima že družino, mulce pozno, toda razmišljam o tovrstni soli za vnučko. Danes jih v osnovni soli ne naučijo veliko gospodinjstva, celoletni razred bi pa seveda dal veliko tega prepotrebnega znanja."'
Roman Žakelj, Sp. Kanomlje, Idrija: "Zanima me pelletna srednja kmetijska šola v Rožu, ven-dar tam predavajo le v nemščini, greš pa iz rije lahko na več razli-čnih fakultet, tako široka je. Če bi bila predavanja v slovenščini, bi hčerka zagotovo ne šla nika-mor drugam v solo, kot v Rož. Tale, enoletna, je pa premalo."
Marinka Velikonja, predmetna učiteljica iz Tolmina: "Skoda, da te sole ni pri nas. Po tistem, kar sem o njej prebrala - menda v Naši ženi - se dekleta naučijo same koristne stvari. Vsako dekle bi moralo skozi takšno solo." • D. Dolenc
Gospodarstvo
Slovenije
ponuja
PUBLIKACIJA,
Kl BO TEMELJIT IN LEGITIMNI PREDSTA VNIK SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA DOMA IN NA TUJEM:
i # Seznam proizvodov in storitev • Indeks proizvajalcev po proizvodili I • Abecedni red podjetij in obrtnikov
ZAGOTOVITE
SI SVOJ POSLOVNI USPEH
S PREDSTAVITVIJO V PUBLIKACIJI!
0 -
61410 ZAGORJE  ob  Savi Cesta  2O.julija  2c,  p.p-  24        , telefon:   (0601)  62  094,  62 0V telefax:  (0601)  62  091
___-----------"
Kranj
trgovina in gostinstvo
H^l^l
Nakupovalni center
STORŽIČ Kokrica
vas vabi na tradicionalni
PRODAJNI DAN
vpetek, 19. aprila 1991.
Začeli borno ob 11. uri, trajalo pa bo vse do 18. ure, vmes pa bo
veselo, zabavno, zanimivo, predvsem pa možnost poceni in
ugodnega nakupa.
Sodelujejo proizvajalci z degustacijami piva, sladoleda, vina, kruha
inšeinše.
Popoldne ob 16. uri nastop kranjske godbe, plesne skupine iz Kranja in veliko nagradno žrebanje.
Kar pa je najvažnejše - cene bodo akcijske - torej zelo
ugodne.
Zato se v petek dobimo na Kokrici v NAKUPOVALNEM
CENTRU STORŽIČ.
IgfM6. aprila 1991
KMETIJSTVO
UREJA:CVETOZAPLOTNIK
13. stran mmmm®mGLAs
Okrogla miza "Gozd - polja - predelava - lov
Nobena država ne prepusti kmetijstva zgolj trgu
r« Jože Osterc: "Kdor ločuje kmetijstvo, gozdarstvo in lovstvo, ^8*» da povzroči neravnovesje v naravi."
Kranj, 12. aprila - "Kmetijstvo in gozdarstvo sta na Gorenjskem pa tuđi drugod v Sloveniji tesno povezana, zato si kmetij brez gozda ne moremo zamišljati. Za uspešno kmetovanje in gospo-darjenje je najpomembnejše strokovno znanje; tega nam še precej manjka in bo zato, da bi ga pridobili, treba veliko narediti. Sa-mozavedanje kmetov o pomembnosti njihovega dela je še pre-skromno (zgrešeno se je počutiti manjvrednega, za postavi jenega), prav tako zavedanje države in državne oblasti o pomembnosti kmetijstva. Čeprav govorimo o tržnem gospodarstvu, si nobena družba ne more privoščiti, da bi kmetijstvo povsem prepustila trgu, ampak vsaka tako ali drugače posega, intervenira, pomaga... Da bi se izognili vsakoletnim kampanjam in vprašanjem, kako
'"orarn "•"""" :'mmmmm zagotoviti denar za spomladansko in jesensko setev in za žetev, se mOst^° Prtzadevati za to, da bo kmetijstvo (tuđi posamezne kmetije) finančno čimbolj sa-S|Ov ^fn^' ie na okrogli mizi v okviru 30. sejma kmetijstva in gozdarstva dejal predsednik ie n« kmečke zveze - Ljudske stranke in član republiškega predsedstva Ivan Oman, ki Je Pogovor tuđi vodil.
ea|a°mala.<?veurne razprave, ki seje konja ie P° Sl1' razmer" (nenapovedana gost-Se vk,azP.ravlJalce "počastila" s šopkom in PoniA   u      v razPravo), povzemamo naj-
"cmhnejše.
Dr. Jože Osterc, republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano:
Kdor ločuje kmetijstvo, gozdarstvo in lovstvo, tvega, da povzroči neravno-vesja, ki ima za naravo škodljive in^^^^^^^Bi posledice. Gozd PoteJe sta bila pri nas stoletja povezana, deVa   SoJu na silo ločili, zdaj pa se priza-
nitakfv0^3^'iu spet Povezali- Kmetijstvo k0 stl .dobičkonosna dejavnost, da bi lah-tudi ni ^rez re8resov. Ne vem, kako da Setih ter' e^onomisti ne razumejo, da cildUsJstVa .zaradi dolgega proizvodnega dve 02 *p.r' Pranju živine je denar vezan
rn°8oč tn '-eta^' k* Je naravn0 omejen, ni obrat V pnmerJati z industrijo, kjer je ^^^Pitala veliko hitrejši.
Janez Ahačič, republiški gozdarski inspektor:
Glavni problem je propadanje gozdov. Četr-tina gozdov v Sloveniji se zaradi porušenega rav-notežja med goz-dom   in  divjadjo
x,-^b a   MiiiMimi ne  PomlaJa  več
Trno v ^™™™"" po naravni poti. dega d"Vs.kl Planoti je 65 odstotkov mla-°d?totko VJa obJedenega< na Pohorju 40 Uri'^ila še\VuPrekrnurJu Je divjad povsem Zaskrbij. •    hektarJev topolovih nasadov,
L0?dnoBr;ej°   tUdi   P°datki   za   kranjsko
aJ b0 ^.sP°darsko območje... Bojimo se,
VanJem nJiSPremenjenih pogojih z vzdrže-
Uddlh nasadov in gozdnih komu-
nikacij. "Sistem" je že ogrožen, ceste in vlake se ne vzdržujejo. Pogozdovanje seje letos občutno zmanjšalo, na Krasu nam je več pogorelo, kot smo uspeli pogasiti. Da smo resili problem, kam z odvečnim sadil-nim materialom, smo morali dva milijona sadik gozdnega drevja prodati na tuje.
Slavko Gliha, direktor Kmetijske-ga instituta Slovenije:
Na institutu sem bolj vesel strokovnjakov, ki znajo znanje pre-nesti v prakso, manj pa tistih, ki ogromno vedo, a jim gre praktično delo slabo od rok. Kar zadeva agrarne posege v naravo, sem od Zelenih pričakoval, da bodo bolj ten-kočutni do posameznih posegov in da bodo več delali na naravovarstvenem osveš-čanju ljudi. Jaz trdim, da večjih koristi, kot so jih agromelioracije prinesle, deni-mo, na Dolenjskem, v zadnjih sto letih ni noben drug ukrep.
Mina Demšar, vodja Zveze hra-nilno kreditnih služb Slovenije:
Ko smo pred nedavnim analizirali finančne tokove v Sloveniji, smo ugotovili, da bi v primeru, čc bi nam uspelo združiti ves denar kmetijstva, živil-stva in gozdarstva, imeli dovolj sredstev za lastne potrebe. Slovenska zadružna kme-tijska banka, ki smo jo ustanovili pred letom dni, je pripomogla k temu, da se v kmetijstvu in živilstvu zadržuje več denar-ja in da nalagajo denar v to banko tuđi podjetja iz drugih dejavnosti. Hranilno kreditne službe bodo z novo organizira-nostjo zadrug dobile novo vlogo in bodo
"služile" vsem kmetom, ne samo tištim, ki se bodo včlanili v zadrugo, ampak tuđi ostalim. Ob denacionalizaciji borno zahte-vali, da se nekdanjim zadružnim posojilni-cam in hranilnicam vrne tuđi odvzeti kapital. Ker imajo naše kmetije v povprečju Ie 3,5 hektarja obdelovalne zemlje, na trgu nišo in ne bodo konkurenčne, zato bodo tuđi v prihodnje potrebovale posojila. In zakaj so posojila hranilno kreditnih tako draga? Zato, ker tuđi kmetje zahtevajo, da se njihov denar realno vrednoti. Nekaj časa smo sicer poskušali z nižjimi obrestni-mi merami, vendar kmečka solidarnost ni neomejena in nam je kapital začel uhajati. Jože Hobič, kmet in lovec, poslanec kmečke zveze v republiški skupščini: Menim, da Ie zasebna lastni-na daje jamstvo za dobro kmetovanje in gospo-darjenje. Status kmeta je prežive-ta kategorija, po novem naj bi imeli Ie kmeta in gozdnega posestnika. Kar zadeva odnos kmetijstvo, gozdarstvo in lovstvo, se zavzemam za to, da bi divjad gojitveno podredili glavnim dejavnostim, pri varstvu pa bi morali divjadi dati prednost. Zakaj so kmetje sploh začeli govoriti o lovstvu? Mislim, da predvsem zaradi škode, ki jim jo je povzročila divjad, odnosa lovcev do tuje lastnine pa tuđi zato, ker so se lovci pojavljali tuđi v vlogi cenil-cev škode. Novi zakon o lovstvu naj bi to uredil drugače.
Marija Markeš, namestnica republiškega sekretar-ja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano:
To, da bi se I tišti, ki so se izse-lili, naselili nazaj v vaši, na podeže-Ije, zveni preveč lepo. Najprej je treba zagotoviti možnosti za normalno življenje ljudem, ki tod že živijo, in če jih borno zagotovili tem, bodo morda tuđi izseljenci razmišljali o vrnitvi.
Franc Golja iz Kranja:
Kar zadeva škodo, ki jo je v gozdovih povzročila divjad, verja-mem podatkom gozdarskega in-špektorja, vendar pa za vse ni mo-goče kriviti samo lovcev, ampak tuđi gozdarje, ki so dopustili, da se je del kmetijskih zemljišč, ki. so bila pomemben prehranski vir za divjad, zarasel in se spremenil v gozd, da se je v gozdove "naselil" nemir, da so ne-kateri gozdovi postali monotone združ-be... • C. Zaplotnik
~    v                        "-----------------------------------------~~~------------------
anJe kmečkih žena iz Slovenije
dijetno s koristnim
*fH 15
]Cftrai donJJ?rila " V dv<>rani Gorenjskega sejma v Kranju je bilo
l Milena tf srečanJe kmečkih žena iz Slovenije. Kot je poveda-
K etlc« izko • °Vec l rePubl'ške kmetijske svetovalne službe, so
J^i na oeiiitlle priJ.etno s koristnim, se z avtobusom pripeljale v
b   ai»ja kii     •       seims» kmetijstva in gozdarstva in se udeležile
ta|o tr«Ii.n^ bi P° besedah republiške poslanke Mihaele Logar
lradicIOnalno.
{? ^Slovei^to kmečkih že-
e>ta zaJVe V>enu se" tb Stv° in n   umet'Jstvo' g°z"
»aieen°abt7Poudaril,da vkardeve^oknvanakmeti-
S ŠoS resorjev" (zdrav->ce f0' trosko varstvo,
^r> sicerKnme,tica   Mihaela
t Uečke P°slanka S'oven-
k>žilVuePub>ški skupščini,
CU km&' da se kranJ: 1 > viSi  (1iJSko-8°zdarskemu
f 8ove dl'^.Je pri snovanju
Ska rok,-lrle    sodelovala
Kd . Marija Marke-
Mihaela Logar: "Čeprav sem članica kmečke zveze, se ne strinjam z zahte-vo vodstva kmečke zvtze o zamenjavi kmetijskega ministra in dajem javno podporo dr. Ostercu."
ševa, namestnica kmetijskega ministra za kmetijstvo, ki je tuđi precej zaslužna za srečanje kmečkih žena na sejmu in za predstavitev           gospodinjske
kmetijske sole iz Šentruperta. "Moški je po naravi bolj kon-
servativen od ženske, ki so bolj sprejemljive za ideje, a tuđi bolj kritične," je dejala in pou-darila, da so težave, kakršne doživljajo naše kmečke žene, podobne tuđi v drugih drža-vah, kjer je prav tako kot pri nas "ves svet v moških rokah". Logarjeva je še povedala, da so v Sloveniji že začeli z novo re-gijsko organiziranostjo kmečkih žena (v kratkem naj bi se organizirale   tuđi   na   Gorenj-
skem) in da bo letos pri Vrb-skem jezeru svetovni kongres kmečkih žena, ki se ga bodo udeležile tuđi slovenske predstavnice.
Srečanje je popestrila kmeti-ca Stanka Golob s tolminskih hribov, ki je "razdrla" nekaj krepkih na račun našega kmetijstva in sodobnega življenja, nazadnje pa so žene poslušale še predavanje dr. Slavka Zgon-ca o vzgoji cvetja.© C. Z.
POTAPLJAŠKA ŠOLA organizirajo
ADRIANA - DC
Informacije tel.: 064/311-272 od 8. - 9. ure in od 13,-15. ure
Malo je verjetno, da bi Demos razpadel samo zaradi kmetijskega ministra
Na vprašanje, ali se bo predsednik slovenske vlade Lojze Peterle uklonil zahtevi Slovenske kmečke zveze - Ljudske stranke po zamenjavi kmetijsko-gozdarskega ministra dr. Jo-žeta Osterca ali ne, bi lahko bolj določno odgovorili, če bi že vedeli za rezultate včerajšnjih dopoldanskih pogovorov med Peterletom, vodstvom kmečke zveze. nekaterimi predstavniki Demosa in ministrom dr. Ostercem. Če bi sodili po tem, kar je doslej Peterle o zahtevi kmečke zveze povedal za javnost, bi lahko zapisali, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha. Peterle namreč ni najbolj navdušen nad zamenjavo kmetijskega ministra, med drugim tuđi zato ne, ker sam po tem, kar je slišal, ni mnenja, da bi bilo treba dr. Osterca za-menjati, in ker je tuđi od članov kmečke zveze dobil nekaj pišem, v katerih kažejo nestrinjanje z vodstvom stranke in pod-pirajo dr. Osterca. Tuđi podružnice kmečke zveze nišo povsem enotnega mnenja, da bi bilo dr. Osterca treba zamenjati. Lju-tomerska, na primer, zahteva od ministra Ie, naj uresniči program, ki ga je obljubil ob prevzemu funkcije in da naj se še posebej prizadeva pri predlogu zakona o denacionalizaciji in za uvedbo regresiranja "kmečke nafte". Vpodružnici Ljubljana - Šiška pa menija, da kmetijski minister ni edini krivec za slabšanje razmer v kmetijstvu in da bi njegova zamenjava zdaj povzročila samo še večjo škodo.
Naj bo tako ali drugače! Lojze Peterle tokrat ne bo v lahkem položaju, tuđi zato ne, ker mu je odločnost kmečke zveze že znana, prav tako tuđi "grožnja", zapisana v stranki-nem glasilu, češ da ima predsednik samo dve možnosti: ali bo upošteval zahtevo SKZ-LS ali pa se bo moral odpovedati podpori stranke. Če bi se odločil za drugo, bi to že pomenilo, da vlada nima več večinske podpore v parlamentu in da je vprašljiv tuđi nadaljnji obstoj Demosove koalicije. Ker je kar težko verjeti, da bi Demos razpadel samo zaradi kmetijskega ministra, je prej pričakovati rešitve, ki bodo pomenile kompromis ali Ie delno izpolnitev zahtev kmečke zveze.
Sicer pa problem ni tako preprost, kot se marsikomu zdi. Kmečka zveza ima pravico predlagati zamenjavo kmetijskega ministra, končno besedo pa ima vendarle parlament, kjer kljub Demosovi večini ne gre vedno vse gladko. Lahko se zgodi, da se zatakne že pri odpoklicu ministra ali potem pri volit-vah novega. • C. Zaplotnik
Strokovno svetovanje
0 gradnji hlevov
in gospodarskih poslopij
Kranj, 12. aprila - LIO Škofja Loka prireja v četrtek od 11. do 15. ure na svojem razstavnem prostoru na kmetijsko - gozdar-skem sejmu v Kranju pogovor in svetovanje o uporabi lahkih lesenih konstrukcij pri gradnji hlevov in gospodarskih poslopij. V LIO uporabljajo tehnologijo spajanja lesenih profilov z jeklenimi ploščami - ježevkami, ki omogoča velike razpone konstrukcije brez podpor, večjo uporabnost prostorov ter hi-trejšo in cenejšo montažo. • C. Z.
MEŠETAR
Podjetje Prima Vipava (kmetijstvo. živinoreja, svelovanje) prodaja na 30. sejmu kmetijstva in gozdarstva v Kranju krmila ita-lijanskega proizvajalca. Poglejmo si nekaj njihovih cen!
vrsta krmila                                                                 cena (v din/kg)
popolni starter za teleta Emo bonnv                                           10,00
popolni starter za prašiče Start zero                                           15,00
popolni starter za prašiče Start 10                                              13,00 superkoncentrat za mešanje z osnovno krmo
- za krave molznice Euro dairv                                                   10,30 -za prašiče Step 201                "                                                    13,00
- za prašiče Step 502                                                                    11,00
- za prašiče Step familv                                                               13,00
- za kure nesnice Nucleo ovaiole                                                12,00 dopolnilno krmilo (seno osnovna krma)
- za konje Sole countrv                                                                 8,00
- za kunce Cunisol                                                                      10,00 vitamini Vitasaltz                                                                       29.00
• • •
Agromehanika prodaja v poslovnem centru v Hrast ju pri Kranju različne kmetijske stroje. priključke in druge pripomočke. Poglejmo nekaj cen!
vrsta stroja                                                                        cena (v din)
akumulator 12-36                                                                     734,30
akumulator 12-45                       •                                              921,20
akumulator 12-97                                                                   1.359.60
motorna žaga Partner, tip 400                                               5.376,60
avtomobilska prikolica                                                          5.600,00
kardan za škropilnico in obračalnik                                        767,40
kardan za silokombajn                                                           1.802,40
traktor 1MT                                                                        121.683,00
traktor TV                                                                           64.800,00
plugIMT                                                                               6.300,00
rotacijska kosilnica IMTs hidravliko                                 29.200,00
škropilnica 200 L s 6-metrsko napravo                                 9.840,00
vozna prevozna škropilnica z motorjem Tomos 10             10.140,00 škropilnica 300 L KPL z 8-metrsko napravo                   •    11.950,00
• • •
Industriaimport, ki ima delovno enoto tuđi v Ljubljani, razstavlja-la pa naj bi tuđi na 30. sejmu kmetijstva in gozdarstva v Kranju, prodaja med drugim kompresorje Schneider (Nemčija), ki so uporabni tuđi v kmetijstvu. pa belgijske stroje Robland za obdelavo lesa. Poglejmo nekaj cen, h katerim pa je treba prišteti še prometni davek!
vrsta stroja                                                                        cena (v din)
kompresor profim. 200-25                                                     5.404,20
kompresor 255-40                                                                11.636,60
kompresor super 400-60 380 V                                            25.052.10
kompresor stationar 590-300                                               37.068,90
kombinirka x 310 tri 3 CV                                                  85.627,40
'   GLAS    u. STRAN
SPRAŠUJEMO, SVETUJEMO
UREJA:VILMA STANOVNIK
Torek, 16. aprila 199^
________________-------'
Gorenjski serviser hyundaiev po specializaciji v Koreji:
Hiter razvoj proizvodnega programa
Vodje domaćih uradnih servisov za južnokorejskega proizvajaka avtomobilov so po uvodnih seminarjih doma v začetku leta odšli na enomesečno izpopolnjevanje v matično tovarno. Po povratku iz Koreje serviser za Gorenjsko Janez Kadivec pravi, da Hvundai sledi zgledu japanskih proizvajalcev avtomobilov: veliko vlaga v razvoj, oštri kriterije in izboljšuje kvaliteto. Za Mitsubishi (po njihovi licenci je izdelan ludi Hvundaiev motor) že izdelujejo sesta-vne deie.
Janez Kadivec, ki je že dve leti pooblaščeni mehanik za Subaru, je lansko jesen prevzel tuđi uradni servis za hvundai in je tako zdaj edini uradni serviser obeh proizvajalcev na Go-renjskem. Tako kot naše ceste, korejski ponvji (te izvedbe je pri nas daleč največ) oblegajo tuđi delavnico v Šenčurju pri Kranju, kjer je sedež servisa in že zdaj je med "klienti" petkrat več korejskih kot japonskih konjičkov. V delavnici je bilo zato treba zaposliti še enega mehanika, Janez Kadivec pa zaradi opravkov s strankami, organizacijo in poslovanjem delo naj-večkrat le nadzoruje. Na nedavnem množičnem srečanju čla-nov kluba Hvundai so tehnični strokovnjaki uvoznika hvundaiev Slovenijalesa povedali, da so pregledi dela servisov in tuđi mnenja kupčev avtomobilov pokazali, da gorenjski servis dobro opravlja svojo nalogo. Najbrž je to razlog, da v Šenčur pri-peljejo svoje konjičke tuđi vozniki od drugod, ne le z Gorenj-ske.
Glede na začetne težave sele uveljavljajočega se proizva-jalca avtomobilov preseneča ocena Janeza Kadivca o podobnosti pristopa, zahtev in kontrole servisov s strani obeh, japonskega in korejskega proizvajalca: "Mislim, da v tem med subarujem in hvundaiem skoraj ni razlike. Oba zahtevata dosledno upo-števanje navodil, kontrole pa so pri obeh oštre, pogoste (tuđi dvakrat mesečno) in nenapovedane. Preverjajo poslovnost v odnosu do strank, kvaliteto dela, urejenost delavnice in red-nost plačevanja nr/:-<---cM: dclov
Ena od korejskih limuzin na "zdravniškem pregledu" v šenčur-skem servisu. (Foto: J. Cigler)
Kakšna popravila so potrebna pri hvundaih, glede na to, da so še skoraj novi?
Odpraviti je treba nekatere malenkostne napake, večino-ma pa avtomobili prihajajo na redne servise, ki jih proizvaja-lec predvideva po prvih tisoč prevoženih kilometrih, nato pa še, ko števec pokaže 5, 10 in 20 tisoč kilometrov. Toliko časa (ali eno leto) velja tuđi garancija za celoten avto.
Kakšno je bilo usposabljanje za uradne serviserje?
Lanski teoretični seminarji v Ljubljani so bili priprava na šolanje v Koreji. Tam sta bili dve tretjini učenja praktično delo. Po trije mehaniki smo imeli svojega inštruktorja, potem pa smo delali tuđi v tovarniškem servisu. Tam je vpeljan zahodni sistem, predpisi so oštri, v delavnici vladata red in urejenost, delo je sistematično in vsako vozilo mora ob prihodu na servis skozi kontrolo. Ogledali smo si tuđi celoten Hvundaiev proizvodni proces. Na specializacijo v Korejo je moral vsaj en mehanik iz vsakega pooblaščenega servisa, ostali pa se bodo usposobili v Ljubljani, kjer pripravljajo izobraževalni center.
Janez Kadivec pravi, da so bili korejski gostitelji do njih izredno poslovni. To pa je tuđi tisto najpomembnejše, kar mo-rajo v odnosu do strank serviserji zdaj upoštevati tuđi pri nas. • T. J.
ljubljanska banka
Osnovna bančna načela:
LIKVIDNOST, VARNOST, RENTABILNOST,
združena v BLAGAJNIŠKEM ZAPISU LB - Gorenjske banke d. d., Kranj
Vabimo vas v:
Kranj, JLA 1, (217-271) Jesenice, Maršala Tita 8, (82-681) Radovljico, Gorenjska c. 16, (75-646) Šk. Loko, Titov trg 3/a (621-580) Tržič, Trg svobode 1,(50-661)
Gorenjska banka d. d., Kranj
klub iUAuujJ
^M0  t^mSONČEK
•  Gramofonske plošče            Punas     ,.^0
•  Kasete                                  Id^
•  CD plošče                              &&&•
Koliko je vreden dinar
Tečajna lista z dne 12.aprila
Država                               Devize           Velja za srednji tečaj
Avstrija                          100 ATS                       127,8944
NemćTja                         100 DEM                     9000000
Italija                             100ITL                           12128
Švica                              100 CHF                     1065,8623
ZDA                                  1 USD                        15,0659
Dinar ČeZ mejO - Na avstrijskem Koroškem je dinar še vedno vreden precej manj kot na naših tečajnih listah, za sto šilingov pa le redkokje odšteješ manj kot 200 dinarjev. Pri Špa-rovcu je menjava tradicionalno med boljšimi. Sto šilingov je vrednih 180 dinarjev. V Italiji je dinar vreden še vedno od 50 do 60 lir, najbolje pa menjajo v Tržaški kreditni banki.
Cma UOrza - Črnoborzijanci so spet prišli na svoj račun, saj ponovni strah pred devalvacijo sili vsakega, ki mu ostane kakšen dinar od plače, da ga zamenja za kaj trdnejšega. Če-prav je preplačilo naraslo tuđi na 40 in več odstotkov, sproti lahko prodajo vse od mark do šilingov in švicarjev, po katerih je zadnje čaše precej povpraševanja.
Novosti na naših oprtnih vlakih
Ljubljana, aprila - V ljubljanskem kontejnerskem terminalu Železniškega gospodarstva Ljubljana so za voznike tovornja-kov na oprtnih vlakih prejšnji mesec pripravili nekaj novosti. Pri jutranjem odhodu oprtnega vlaka iz Ljubljane v Miinchen vozniki dobijo malico, hkrati pa tuđi nekaj časopisov in turisti-čnih prospektov, ki jih brezplačno posreduje Gospodarska zbornica Slovenije. Skupaj z Yukombijem naj bi s kakovostno ponudbo zagotovila večje sodelovanje voznikov pri organizaciji oprtnega transporta. Služba ekonomske propagande pa pripravlja ustrezne oznake na vpadnicah glavnih cestnih ob-voznic, s katerimi bodo voznike tovornjakov obveščali o lokaciji kontejnerskega terminala v Ljubljani. • V. S.
Glasov test: ford orion 1.4 CLX
Vmesni člen
Ford orion ima v Fordovi avto-mobilski družini vlogo povezo-valca med manjšimi in večjimi modeli in se z nekaterimi svojinu lastnostmi uvršča v višji srednji razred. Orionu so v tovarni namenili tri različne motorje, na naši preizkušnji pa smo se to-krat vozili z najšibkejšim 1,4 li-trskim. Vozilo so nam za preiz-kušnjo odstopili pri kranjskem podjetju VIKTORIJA.
Bistvena razlika med escor-tom in orionom je v podaljša-nem zadku, tako da ima orion kar zavidljivo velik prtljažni prostor, kar se za limuzino tuđi spodobi. Občutek sedenja v ve-likem avtomobilu daje tuđi po-tniška kabina, kjer se lahko tuđi tišti, ki imajo zaradi svojih telesnih mer težave s sedenjem, počutijo dokaj ugodno. Dovolj prostora je tuđi za voznika, saj se prednja sedeža pomakneta dovolj daleč nazaj, ne da bi pri tem ovirala potnike na zadnji klopi, ki ji je mogoče podreti dvodelno naslonjalo, žal pa konstruktorji nišo pomislili na popolno prevrnitev. Sicer pa so sedeži udobni, vendar precej trdi. Očitno so v tovarni želeli narediti nekakšen ortopedski sedež, ki pa voznikovo hrbteni-co po daljši vožnji precej utru-ja, hkrati pa ne nudi najboljše bočne opore. Polica za zadnjo klopjo je nagnjena in sicer od stekla proti klopi, tako da ob zaviranju popade z nje vse, kar je naloženo. Na splošno pa je notranjost zelo lepo obložena, kar smo opazili že pri fiesti. Izgled armaturne plošče je dokaj
klasičen, kar je nasploh pogo-sto v zadnjem času, je pa zato pregledna in postreže vozniku z vsemi najpomembnejšimi po-datki. Kot zanimivost velja omeniti kazalec za količino goriva, ki količino kaže tuđi, koje motor ugasnjen. Pri armaturni plošci so ponovljene nekatere flestine napake. V mislih imamo predvsem prekratko ročico za luči ter smerne kazalce, in precej komplicirano volansko stikalo za vklop brisalnikov. Precej bolje je z volanom, ki je tako kot v fiesti izredno dober, precej neposreden in lahek za obraćanje. 1,4 litrski motor s katalizatorjem se vrti sicer lah-kotno, vendar je v skoraj tono težkem orionu za silo kos svoji nalogi. Končna hitrost, ki po naših meritvah znaša okoli 160 km/h, je dokaj solidna, precej slabše pa je s pospeški, saj orion od 0 do 100 km/h porabi kar 15 sekund. Ne ravno najbolje preračunano prestavno raz-merje se še bolje čuti v vožnji navkreber, kjer je potrebno večkrat pretakniti v nižjo pre-stavo, da motor priđe do sape. Dokler se voznik ne navadi, ima tuđi težave s prestavlja-njem, saj se orionov menjalnik ravno ne odlikuje z natančnost-jo. Motor je razmeroma tih (tuđi zaradi dobre zvočne izolacije), hrupnejši postane sele pri večjih vrtljajih, vsaj na zunaj pa je glasen tuđi v prostem teku. Orion je avto, s katerim bodo lahko zelo zadovoljni vozniki srednje generacije in mirnej-šega karakterja, tišti pa, ki si želijo hitrejše vožnje naj si rajši izberejo močnejši motor, ki skupaj z dobro lego na cesti, s katero se orion lahko pohvali, zadovolji tuđi zahtevnejše voznike.
TEHNJČN1 PODAJ Kl: Limuzina s štirimi vrati in prečno na-meščenim štirivaljnim motorjem. Motor: 1392 ccm, 52 kW (71 KS), katalizator, elektronsko vbrizgavanje goriva, petstopenj-ski menjalnik. Teža praznega vozila: 995 kg, dovoljena skupna
teža: 1450 kg. Najvisj« ^ 163 km Poraba goriva P^; 120 km/h, mestn\vinćeneia 5,8/7,0/10,0 I %°nSZ Poso; super bencina na W *> ^tjaZ da za gorivo: ^};n.aXeX Gregorič, foto Juri] Cig '*.
BANČNINASVETI
Vprasanje:                                                                                 ir To
Prebrala sem, da imajo v Združeni Nemčiji skoraj 400 razlidnih ban", je na prvi pogled veliko, ampak glede na število prebivalcev zelo ww se Slovenci tuđi po tem podatku skušamo primerjati z Nema. Ra*j ° dela, kaj v Gorenjski banki menijo o »modi« ustanavljanja vseh sori w' od komercialnih, kmetijskih, obrtniških, itd., v Sloveniji ter o pnnoan takih bank, ki nimajo poslovne tradicije? Odgovor:                                                                                       ^
V  odgovoru na vaše vprašanje ne bi izhajali iz Pr'mKtr|jne Nemčija - Jugoslavija, saj primerjava zaradi različne P?! {ve. opredelitve in različnega gospodarskega razvoja kaže na d
ne razlike obstoječega stanja v obeh deželah.                         ^
V Jugoslaviji trenutno deluje 125 bank (Republika bl0V<*kJ,. 26). Pred letom dni, ko so se banke organizirale po novern z
nu o bankah je bilo registriranih 73 bank (R Slovenija 2^).^ ^ noma so to banke z daljšo poslovno tradicijo. Povećanje s     ^ 125 vključuje ponovno reorganizacijo BB d. d., Beograd, ta* je v letu dni nastalo okoli 25 »novih bank«.                  .     hanj<e
Veliko »novih« bank ali hranilnic, ki po zakonu nišo d<*   ^ je nastalo iz dosedanjih »internih bank« in »posebnih tirw  ^ služb« in jih težko primerjamo s »pravimi« bankami. Zato tu novo relativno veliko število v primerjavi z Nemćijo.                 cj
LB - Gorenjska banka d. d., Kranj ne nasprotuje tenu ^ nastajanja novih bank, saj konkurenca pospešuje razvoj.      |q_ banka ne nastane čez noć. Menimo, da bodo komitenti z     :irT], čiti, kdo jim nudi boljši servis in kje se bodo počutih s vlogami bolj varne.
Več kot 90 tisoč obiskovalcev na sejmu Alpe ■ Adria
Ljubljana, 13. aprila - Najbolj obiskan slovenski sejern A P Adria je bil letos prvič organiziran v dveh delih. Prvi deJJ  ^ tekal pod naslovom Svoboda gibanja, predstavljat pa je \s ^Q turistične ponudbe, sodelovanja v prostoru Alpe Jadran i vostih na področju športne ponudbe. Ta del sejma si J<* 0^eset lo okrog petdeset tisoč obiskovalcev. Nekaj več kot štin   ^ tisoč obiskovalcev pa si je ogledalo tuđi drugi del seJ'Iia'uoda je končal minulo soboto, potekal pa je pod naslovom Svo bivanja. Na njem je bilo predstavljeno vse, kar rabimo za^ spodinjstvo, za gradnjo in opremo hiš ter okolice. Ker Je ^Q na sejmu veliko znižanj in ugodnih pogojev za nakup, Je živo zlasti na prodajnih prostorih. • V. Stanovnik       ^^__^.
PiklMMi|<l
VIKTORIJA d. o. o. Trgovina na drobno in debelo, zunanja
in posredništvo                                  no^-l'i^
KRANJ, Skalica 1, le!.: 324-734, lax. ^
433 d"1
FORD ORION CLX 1,4 i kat 71 KM 120.124 ATS + 14?- g6i di" FORD ORION CLX 1,6 i kat 105 KM 125.198 ATS + IS744 <*" FORD ESCORT CLX 1,4 i kat 71 KM 112.938 ATS + ]* '171 ć® FORD ESCORT CLX 1,6 i kat 105 KM 118.010 ATS + " '|n FORD FIESTA C 1,1 i kat 50 KM 93.564 ATS + 112'°«c 814 din FORD FIESTA CLX 1,4 i kat 71 KM 106.462 ATS + ™°AOs 0 RENAULT CLIO RL 1,2 i kat 55 KM 94.400 ATS + jV^ 0 RENAULT 19 GTS 1,7 i kat 75 KM 119.757 ATS + ™*Q
Vsa vozila so opremljena s serijsko vgrajenim katall^aCjje.       J Dinarski del vsebuje vse stroške in dajatve do registrj^—
ISl^Jg-aprila 1991
ŠPORTINREKREACIJA
___________UREJA:VILMA STANOVNIK
15.'STRAN  MMIK&IJ^ISUGLAS
^omžalah pripravljajo drugi Challenger ATP turnir Slovenija open
Udeležba kvalitetnih teniskih igralcev
pra ?"^em uspelem prvem mednarodnem ATP teniškem turnirju v Domžalah se organizatorji te dni že pri-JaJo na novo prireditev, 2. turnir Slovenija open, ki bo od 4. do 12. maja, prav tako v Domažalah.
*»lah n ^>   "u/?"'8 " ^a 'S"^'*1 slovenskega teniškega centra v Dom-
iti8ja'    fe'j™ "'mbledonu, kot mu pravijo ljubitelji tenisa, se v začetku
J« med «1 ° etai.° razburljivi boji tenisačev, ki so trenutno uvrščeni nek-
I  >'ri nas jS..esetim in dvestotim mestom na svetovni lestvici. Da ta šport
\  P'cvzel i    «. VSe ve^° velJavo> je dokaz tuđi pokroviteljstvo, ki ga je
P'edsoH -I*    svet rePubIike Slovenije, predsednik Lojze Peterle pa je
anik castnega odbora Slovenija open 91.
na čv° povedali organizatorji jed petkovi ttskovni konferenci,
ko mPHmanje za turnir veliko ta-prodir • spon2orJ> kot igralci, ki niŠU ,J0 p.roti vrh" svetovne te-WrS!Vlce- Tak° Je generalno I j^stvonadletošnjimturnir-
I CbeVZela naJbolJ ™*™ slo-rova.ni ZaIarova'na hiša - Zava-
"ien n S [r'8lav- Kot Je Povedal stJvnP;edstavnik,staprisponzor-
i h "-»jvecjega teniškega turnir-, ,' 5ioveniji odločila tako poslo-..!„,.'n.tefes   Zavarovalnice   Tri-
I nišk'om     če biti znana tuđi v te-
'iavll  SVCtU' kot P°moč Pri uve' niedn  jU, turnirJa  v  našem   in eandrodnem prostoru.
}           y
i vlienl°?e, Trtnik iz novoustano-
li/Sdelniške družbe Ten-Ten
,(, J"'žal, ki upravlja z "malim
Cf1™   Wimbledonom",   je
najvif     da Je lani turnir dobil
los J  °^ene za organizacijo, le-
i Pfion   ,-bodo Potrudili, da bodo
v»lninr     ŠC  PestreJši  spremlje-Program. Poleg tega na igri-
Nikola Špear bo tuđi letos direktor turnir ja
ščih vse leto pripravljajo najrazli-čnejša tekmovanja, celoletno tenisko solo in kulturno - zabavne prireditve. Tako je poleg turnirja
Slovenija open 91 v letošnjem programu centra" turnir pionirjev do 12 let, rekreativni turnir, odprto prvenstvo Slovenije za člane in članice.... skratka, vsak konec tedna prirejajo teniska tekmovanja. V nacrtu družbe Ten -Ten pa je že v prihodnji zimi vsaj delno prekritje stadiona s premi-čno streho.
Želja organizatorjev turnirja Slovenija open 91 pa je ludi, da bi v času tekmovanja prišlo v Domžale čimveč mladih ljubite-Ijev tenisa. Dr. Otmar Kugonič je povedal, da je lani turnir obiska-lo več kot 10 tisoč osnovnošolcev, letos pa so poskrbeli tuđi za teni-
sko opremo in trenerje, ki bodo na voljo vsem osnovnošolcem. Šola mora zagotoviti le prevoz na turnir, za ostalo pa bodo poskrbeli organizatorji. Vse sole, ki se za-nimajo za udeležbo na turnirju, dobijo informacije na Fakulteti za šport v Ljubljani ali po telefonu 061/ 441 - 577 oz. 314 - 121.
O tekmovanju in tekmovalcih pa je direktor turnirja Nikola Spear povedal, da pričakujejo udeležbo nekaterih znanih doma-čih in tujih tekmovalcev in tistih, ki se prebijajo v teniski svet, ven-dar pa prijave zbirajo do 21. aprila, zato bodo konkretna imena znana prihodnji teden. Znan pa je nagradni sklad turnirja, ki bo znašal 50 tisoč dolarjev. Na glav-nem turnirju bo igralo 32 posa-meznikov in 16 dvojic, kvalifikacije bodo 4. in 5. maja, finale pa 12. maja. Neposredne prenose si borno lahko ogledali tuđi na naši televiziji. • V. Stanovnik, slika: G. Šinik
SLOVENIA OPEN 91 challenger tournament
'Vorano       ' *"*' aPr"'a - Minulo soboto so Ločani napolnili športno SŠtva pa P.odnu» kjer so se na zanimivi prireditvi predstavile sekcije "fckov rfrt'?an> Nastopili so člani desetih sekcij od najmlajših cici-?t|etske'   ? *!an<>v namiznoteniške, lokostrelske, odbojkarske, težite. Na si'.k. miino - gimnastične, odbojkarske, baseball in karate sekci-2'^ciip •   " harate sekcija med vadbo. Za ozvočenje in pomoč pri organa- Ver>'udi tokra* poskrbel TON - ŠPORT iz Škofje Loke. V. S. •J- Ligler
Rasici izidi
|°stilig, •' V slovenski nogometni ligi so igralci Živil - Nakla doma 11 NakT° Domžal in izgubili z rezultatom 0 : 2 (0:1). Tako je ekipa j*a Petern     pad'a za mesto na lestvici in je s triindvajsetimi točkami Mtr'' v srpHeStU' V nasledniem kolu gostujejo pri ekipi Jadran Lame. hi' ^'vila   ni'7' aPrila' bo ob 173° gorenjski pokalni prvak ekipa nski sod   if-^'0 '.8rala pokalno tekmo v Naklem proti ekipi Ljupki Dr*. i        ki J° večinoma sestavljajo odlični igralci. Drugi go-včeisai o. iavnik ■ finalist pokala NK Mavčiče pri žrebu ni imel d\ Wof   u       gostovanje pri Izoli. Pri mladincih igra pokalni pr-'h' % Dn°   i         ^orr>a z Rudarjem, Jeseničani pa gostujejo v Br-/}0,        ane Jošt
si UsPešn        ZVezni rokometni ligi za ženske so rokometašice Kra-
m es°2 rP n.astoPile v Škofijah proti ekipi Burje Centrocoop. Zma-
P   8°stijc> I    ltOm !7 : 21 (8 : 10). V naslednjem kolu, v soboto, do-
tf^tovori h      ornot'vo- ^ slovenski rokometni ligi so rokometaši
toTa Seširi°ma prema8ali ek'P° Liplasta z rezultatom 29 : 23 (15:8).
°' sa i c     pa Je z gostovanja v Sežani pri ekipi Jadrana prinesla
0(/6n         '8ral' izenačeno 21 : 21 (11 : 11). • V. Stanovnik
^'istvj,   Il# Z0L zahod so igralke Bleda doma premagale ekipo
j^HJejo * Vezu«tatom 3 : 1 ( 10. 9, -13, 8). V prihodnjem kolu Blejke
PoJedinJte   P1 Kočevja. V l.SOL so igralci Bleda doma premagali
1!>iva 2 rezultatom 3 : 2 (8, -10, 14. -10, 12). • V. Stanovnik
Ml^inslc
Nav*        SVetovno prvenstvo v alpskem smučanju
^SJ «pom štiri medalje
SiriV,e.nst.vu's0' aprila " Na pravkar minulem svetovnem mladinskem ^ lcfr>je še n ISe smucarke in smučarji dokazali, da zlati čaši naše laj a<3inče ?m° m.lmo- Tako je že na prvi tekmi v superveleslalomu Hrn rePrezeni MoJslrančan Jure Kosir, še eno zlato medaljo za "ali • ki ie hm0 pa Je v nedelJo osvojila Ljubljančanka Urška Bn'° v velesi ,| a srebrno medaljo tuđi v kombinaciji. Srebrno me-%T L'sPeh t °L-mU ^e naSi ekiP' prismućala Domžalčanka Barbara sr«e Pfetnar 2 h °Valcev z medaljami je dopolnila Radovljičanka %r v slalomu vetim mestom v smuku. Žal naši fantje nišo imeli '' Vendar «' Saj Je KoSir vodil P° prvem teku. Pavlovčič pa je bil Ma na koncu oba ostala brez uvrstitve. • V. S.
feSi.1? pokala Cockte
niiimiVili'deŠMPI"lla " V Prost°rih Slovina v Ljubljani so minuli petek Mm"Ul-jših situ,!-1. SC/Ono lckmo\ania /a pokal (\ickte. tekmovatija ^ik Clo;-nicm',ar|'CV-sk:lkalccv' Hkrati so pr.dclili priznanja najholj-l\i CI Kioktr\, i m°Van.|U- Pokal tockto s ^ v /adnji se/oni a^o\\\\ '" Sl^lom   %l? c'rije- Prcd Triglavom. Velenjem. Tržičcm. Al-
Kolesarstvo
Zmaga Pagonu
Nova gorica, 14. aprila - Prve letošnje dirke za lovoriko slovenskih ' mest, petega kolesarskega kriterija po ulicah Nove Gorice, so se minulo nedeljo uspešno udeležili tuđi kolesarji Save. V močni članski konkurenci je največ točk zbral Kranjčan Aleš Pagon (Sava), pred Premožičem in Penkom (oba Rog). Po izenačenem boju med starejŠi-mi mladinci je slavil Felc (Sloga), pred Studenom in Bajtom (oba Sava).
Kolesarji Save pa so se minuli konec tedna udeležili tuđi dirke na Dunaju, na kateri so sodelovali kolesarji petih držav, tuđi profesionalci. Medtem ko so v soboto na težki progi odstopili, so v nedeljo nastopili bolje. Na 161 kilometrov dolgi progi Dunaj - Gradec je zmagal Langus (Avstrija), Polanc (Sava) je bil četrti, šesti Pinterič (Rog), dvanajsti Bertoncelj. Mladinci pa so nastopili tuđi na dirki v Spitalu, kjer je zmagal Avstrijec Niki Fabian, Žiga Bajt je bil četrti, Tomaž Poljane peti in Jure Studen (vsi Sava) šesti. • V. S.
Ekipa ALC Lesce Bled bleščeče na SP
Naslov svetovnega prvaka Romanu Pogačarju
VVengen, 11. aprila - Konec prejšnjega tedna so na 3. svetovnem prvenstvu v paraskiju v VVengnu v Svici uspešno nastopili naši reprezentantje.
Član Alpskega letalskega centra Lesce Bled Roman Pogačar je osvojil naslov svetovnega prvaka v paraskiju - kombinaciji vele-slaloma in padalskih skokov. Bleščeče pa je nastopila ćela naša reprezentanca, ki so jo sestavljali člani ALC. Intihar, Pogačar, Svetina in Mirt so prepričljivo osvojili prvo mesto v skupinskih skokih na cilj. Posame-zno je v skokih na cilj Intihar osvojil drugo mesto, Mirt tretje, Pogačar četrto in Svetina sedmo mesto. V ženski konkurenci je bila Irena Avbelj v skokih na cilj peta, v kombinaciji pa osma. • V. S.
Roman Pogačar
V Škof jo Loko na tek
Že desetič vabijo organizatorji vse, ki radi tečejo na daljših pro-gah na zanimiv 14 km dolg tek - Tek po poteh spominov.
ZTKO Skofja Loka in sekcija za teke pri društvu Partizan bosta organizirala tekmovanje v petek, 19. 4. 1991. Akcija je zabeležena v koledarju množičnih prireditev in je označena kot zahtevna preizku-
' Člani so razdeljeni v kategorije do 30 let, od 30 do 40 let in nad 40 let; članice pa do 30 let in nad 30 let. Organizator sprejema prijave na startu in sicer uro pred začetkom. Ob prijavi se plača tuđi štar-tnina 100,00 din. Start je določen ob 16.30 uri. Tekmovalci bodo tek-movali po označeni progi, ki pa je letos nekoliko spremenjena. Start in cilj tekmovanja sta na nogometnem igrišču SD Polet - Sv. Duh, tako da je tuđi proga namesto dosedanjih 15 km dolga le 14 km. Za za-četek poteka proga po kolovoznih poteh do vasice Moškrin in naprej do Križne gore, kjer bo ob spomeniku v vaši tuđi okrepčevalna postaja. Ta del je tuđi najtežji, saj je po začetnem ravninskem delu potre-ben vzpon na 716 m visoko Križno goro. Proga nato poteka po kolo-vozni poti in stezi proti Planici z lepim razgledom na Sorško polje, Kranj in Selsko dolino. Pri spomeniku v Planici, kjer je padel Stane Žagar in 15 soborcev, se pot spusti zopet v dolino proti Crngrobu. Te-kači tečejo po široki gozdni stezi s stalnimi spusti in vzponi. Od Cr-nogroba pa do cilja na igrišče pri Sv. Duhu se pot vije v glavnem po
" Ob 16. uri bodo tekli pionirji in pionirke. ŠŠD Mladi rod vabi učence in učenke od 5. - 8. razreda, da se pridružijo akciji teka. Proga bo dol«a 1000 m in bo potekala po gozdnih poteh v okolici nogomet-neeu iarišća Prijavite se lahko pol ure pred začetkom prvega starta. Najboljši prejmejo medalje, najstarejši udeleženec in udeleženka teka pa prejmeta posebni plaketi.                                   M_ Kalamar
II   AVTOŠOLAz3   II
Beaunjska 10, KRANJ, tel.: 216-245             II
f-------         B     VAŠA AVTO ŠOLA     ■                    1
V Preddvoru imajo "Klub trmastih"
Prvi tek trmastih
Kranj, 12. aprila - Nekaj športnih zanesenjakov iz Preddvora in okolice Kranja je lani ustanovilo svoje športno društvo, ki so mu dali ime "Klub trmastih". Kot pravi predsednik, Marjan Petek, so v njem čla-ni stari tuđi do petdeset let, to pa pomeni, da so trmasti in imajo radi šport in rekreacijo tuđi v zrelih letih.
"V klubu nas je precej triatloncev, ki veliko hodimo okrog po različnih tekmo-vanjih. Radi tečemo, kolesarimo, sodelu-jemo v tekmovanju za kaveljce in kore-";ie. Odločili smo se, da začnemo enot-nastopati za svoj klub na najrazli-. .-jših prireditvah, poleg tega pa je bil s cilj ob ustanovitvi tuđi ta, da organi-amo prireditve, ki bi popestrile šport-življenje v okolici Kranja in Preddvo-■. Tako smo se sedaj lotili organizacije prvega "teka trmastih ", ki bo v soboto. Tek bo organiziran na trikilometrski progi za otroke, ter na enajst in enaindvajsetkilometerski progi za moške in ženske. Razpis za tek smo poslali vsem ljubiteljem rekreacije, okrog šestotim, ki sodelujejo tuđi v akciji za kaveljce in korenine. Da tek pripravimo že aprila smo se odločili zato, ker je kasneje veliko drugih rekreativnih prireditev, sedaj pa se sezona " teka sele začenja. Morda se borno kasneje odločili tuđi za organizacijo kolesarskih prireditev ali še kakšnih bolj atraktivnih in zah-tevnih, za prvič pa smo sklenili, da organiziramo tek," pravi Marjan Petek iz Visokega.
Zaenkrat Klub trmastih še nima veliko članov, ravno prireditve pa naj bi popularizirale klub in privabile nove člane, ki imajo radi rekreacijo tuđi v zrelih letih. Zato tuđi to soboto vabijo čim-več Ijubiteljev teka v naravi. Poskrbeli so za lepe nagrade in dobili nekaj sponzorjev: Jeans klub Petrič, Merkur, Bojan Ropret, Me-sarstvo Čadež, trgovina Trta in Cekinček iz Kokrice. Tekmovanje se bo začelo ob 13. uri, ko bo start otroškega teka, ob 14. uri bo start na 21 kilometrski progi, ob 14.10 pa na 11 kilometrski progi. Na dan tekmovanja se bo moč prijaviti od 11. do 13. ure v šport-nem Parku Rapa na Visokem pri Kranju, od koder bo tuđi start. • V. Stanovnik
Šola za alpiniste
Tržič, aprila - Zelo aktivni člani Alpinističnega odseka pri Pla-ninskem društvu v Tržiču razpisujejo začetek sole za alpiniste, v katero vabijo vse mlade, fante in dekleta, ki jih zanima plezanje, turno smučanje, prosto plezanje, narava in življenje y njej. Prvi zbor vseh novih bodočih alpinistov bo v četrtek, 18. aprila, ob 19. uri v prostorih Planinskega društva na Trgu svobode v Tržiču. Ne za-mudite priložnosti in se vključite v alpinistično solo pri AO Tržič, ki jo bodo vodili izkušeni in priznani tržiški alpinisti.
J. Kikel
Plavanje
Mednarodni miting na Madžarskem
Kranj, aprila - Na tradicionalnem mednarodnem mitingu v madžarskem mostu Dunauvaros je med 270 plavalci iz 9 držav na-stopilo tuđi šest tekmovalcev z Gorenjskega: Alenka in Nataša Kejžar ter Jana Demšar iz Radovljice in Jarko Milenkovič, Tanja Blatnik in Masa Jamnik iz Kranja. Skupaj z Jernejem Seljakom iz Maribora so tvorili mlado reprezentanco Slovenije, ki se je zelo dobro izkazala. Milenkovič je bil v svojem letniku prvi na 200 m mešano s časom 2:21,51 in četrti na 100 m hrbtno s časom 1:05,40, dekleta pa so se v svojih letnikih uvrstile: N. Kejžar je zmagala na 200 m mešano (2:29,59), bila šesta na 100 m kravi (1:02,96), Blatnik peta na 100 m hrbtno (1:10,78) in druga na 200 m hrbtno (2:28,52), Jamnik šesta na 400 m kravi (4:38,52), Demšar peta na 200 m prsno (2:51,19) in osma na 100 m prsno (1:19,05), A. Kejžar pa je bila druga na 100 m prsno (1:17,96), kar je nov rekord SFRj za pionirke in prva na 200 m prsno s časom 2:48,61. Štafeta Slovenije na 4 x 100 rn mešano (Blatnik, Demšar, N. Kejžar. Jamnik) pa je bila s časom 4:50,56 tretja.
I. Bregar
Rokomet
Pionirji Šeširja uspešni v Ravensburgu
Škofja Loka, 12. aprila - Ekipa starejših pipnirjev RK Šešir se je med 2. in 7. aprilom udeležila enega največjih evropskih turnirjev v Ravensburgu v Nemčiji. Na turnirju so sodelovale ekipe mladih rokometašev iz Danske, Poljske, Luksemburga, Švice, Italije, Madžarske, Romunije, Nemčije in Slovenije. Igralci so bili razdeljeni v štiri skupine. V skupini skupaj z rokometaši Šeširja pa je bilo še dvajset drugih ekip. Potem ko je ekipa Šeširja zasedla prvo mesto v svoji skupini, je zaigrala v četrtfinalu z nemško ekipo Weilblin-gena in zmagala s 17 : 5. V polfinalu so se pomerili z luksemburško ekipo ESCH in zmagali z rezultatom 10 : 9. Mladi rokometaši Šeširja so se tako uvrstili v finale, ki pa je bilo slovensko, saj je bila zmagovalka drugega polfinala ekipa ljubljanskega Slovana. Pred nabito polno dvorano sta ekipiSlovenije pokazali dobro in atraktivno igro, ekipa Slovana pa je v zadnjih sekundah dosegla zmagovi-ti gol. Z drugim mestom je mlada ekipa rokometašev Šeširja, ki sta jo vodila trenerja Jani Klemenčič in Jure Horvat, dosegla nov uspeh tako škofjeloškega kot slovenskega rokometa. Z zmagovalno ekipo Slovana so ob koncu skupaj zapeli pesem z napevom Slovenije in mnogi zdomci, ki so si ogledali turnir, so bili ponosni na mlade igralce. Za ekipo škofjeloškega Šeširja so nastopili: Peter Okom, Matej Rupar, Duško Pirnar (vratarji), Jani Nastran, Bojan Jakac, Boštjan Frelih, Željko Jozič, Boris Jelene, Miha Kese, Matej Galof, Robi Strah, Uroš Krek, Simon Selimovič in Damjan Duič. • V. S.
Občinsko prvenstvo v maleni nogometu
Radovljica, 12. aprila - Komisija za mali nogomet pri ZTKO Rado-vljica je razpisala občinsko prvenstvo v malem nogometu za ietoš-nje leto. Prvenstvo bo odigrano po ligah, ki bodo oblikovane na osnovi lanskih rezultatov, vabijo pa tuđi vse ostale iz podjetij, TKO, JLA, mladinskih organizacij in šol. Igralci morajo izpolnjevati dva od naslednjih pogojev: da so člani v TKO na območju občine Radovljica, da prebivajo na območju občine ali da so zaposleni v ob-čini. V ekipah lahko igrajo igralci rojeni leta 1974 in starejši, registrirani igralci (NK Triglav, Jesenice. Naklo) nimajo pravice igranja. Tekmovanje bo ločeno za ekipe, ki igrajo na travnatih in as-faltnih igriščih, vse pa se morajo pisno prijaviti do ponedcljka, 22. aprila, na naslov ZTKO Radovljica, Gorenjska 26. Ob prijavah naj bo naveden naziv ekipe, igrišče, točen naslov vodje ekipe in barva dre.sov - ob tem. da je v ekip lahko največ 16 in naj maj 10 igralcev. Sestanek s predstavniki ekip bo v četrtek, 25. aprila, ob 19. uri v SO Radovljica. do takrat pa morajo ekipe poravnati stroške. ražen novoprijavljene. ki jih plačajo ob prijavi. Začetek tekmovanja bo v nedeljo. 5. maja. • V. S.
®<M8I£S3OT£EGLAS   16. STRAN
OBVESTILA, OGLASI
Torek,16.aprilaMgl
SKUPŠČINA OBČINE KRANJ Izvršni svet
razpisuje                 JAVNO DRAŽBO
naslednih rabljenih osnovnih sredstev Dve camp prikolici z baldahinom, stroj za kopiranje načrtov, razni računski in pisalni stroji, razna pisarniška oprema in telefonski aparati ter rezervni deli za ZASTAVO 750
OBČINA KRANJ Sekretariat za občo upravo
rapisuje
JAVNO DRAŽBO
najdenih predmetov
Kolesa in kolesa z motorjem, razna oblačila, ure, fotoaparati in drugi predmeti
Prometni davek za camp prikolici plača kupee. Varščino za camp prikolico v znesku 15 % izklicne cene interesenti plačajo pred začetkom dražbe. Javna dražba bo v sredo, 17. 4. 1991, ob 13. uri za zgradbo Skupščine občine Kranj.
Interesenti si navedena osnovna sredstva in najdene predmete lahko ogledajo eno uro pred začetkom dražbe.
MIZARSTVO OVSENIK
Jezerska c. 108, Kranj, tel. 064/325-770
Sprejemamo naročila za
SOBNA, VHODNA in GARAŽNA VRATA in več različnih tipov BALKONSKIH OGRAJ.
Ponovno imamo na zalogi
KOTNE TALNE LETVE - smreka, hrast LETVE ZA OKVIRJANJE SLIK - smreka GARDEROBNESTENE-hrast
Obiščite nas na sejmu gozdarstva In kmetijstva v Kranju ali naš razstavnl salon, lažje se boste od/oči/i!
£5%
/Do 25. aprila smo znižali cene izdelkom proizvajalca COLOR Medvode
Znižanje cen velja za takojšnja plačila in člane stanovanjskih zadrug
|     ^KAJA           Trgovina KAJA v Kranju,
\      C/^-S    V.          Likozarjeva 15                        t
)                                                                                (
•       vam je aprila                                                          \
f       po ugodnih cenah pripravila:                                 '
.         _ dekliške in fantovske obhajilne obleke in čevlje,         5
S         — dekliške in fantovske obleke za birmo,                         j
i        — maturantske obleke,
'         — poročne obleke,                                                            '
I        — modne dodatke za obhajilo in poroko,                         \
i        — veliko izbiro trenirk,                                                       '
'        — majice, pletenine, perilo in nogavice,                            '
I        — kopalke iz streča,                                                          5
— športne copate,
'        — bogat jeans program                                                    t
I         Nakup nad 600,00 din                                                         {
J         lahko poravnate s čeki na 2 obroka.
•  ŽELITE HITRO OPRAVITI
•  IZPITZAVOZNIKA
• A IN B KATEGORIJE
#AVTO ŠOLA ZŠAM ŠKOFJA LOKA
ORGANIZIRA TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV Z ZAČETKOM 29.4.1991 V GASILSKEM DOMU NA TRATI.
PRI NAS BOSTE LAHKO OPRAVU ALI ŠE:
— tečaj prve pomoći z izpitom
— občinske teste
TAKOJ PO TEČAJU IMATE MOŽNOST VOŽNJE NA VOZILIH GOLF IN OPEL CORSA TER NA MOTORNEM KOLESU MZ.
Tel.: 631 -729 dopoldne od 8. -12. ure popoldne od 14. -17. ure
GORENJSKI MUZEJ KRANJ Tavčarjeva 43
zaposli
HIŠNIKA GOSPODARJA
(delavec s poklieno solo),
za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Prijave z opisom morebitnih dosedanjih zaposlitev pošljite do
26. 4. 1991, nastop dela 1. 7. 1991.
Podrobnejše informacije o pogojih dobite v upravi muzeja ali
po tel.: 211-953.
JELOVICA
PROGRAMI POTOVANJ
CIPER
4, 5 in 8-dnevni aranžmaji
DUNAJ 3-dnevni vikend programi
ISTANBUL 4 in 5-dnevni programi
LONDON Zanimivi programi skozi vse leto
PARIZ 6-dnevni programi
RIM 4 in 5-dnevni programi
IZRAEL Skozi sveto dežeio na Rdeče morje od 25. 4. do 2. 5.
Informacije in prijave: Adria Airways, Ljubljana,
Gosposvetska6, tok: (061) 302-030,318-657
in pri vseh turističnih agencijah.
"^**^'^"^ ADRIA AIRWAYS   *^'*™™™»™™
IvKIul
l?1*m        SERVISNO PODJETJE KRANJ p. «• I^tITJ        Tavčarjeva 45 |^|           64000 Kranj
Objavlja prosta dela in naloge
1.  VOĐENJE PLESKARSKE DELOVNE ENOTE
Pogoji:                                                                      .,   u
- V. stopnja strokovne izobrazbe smer pleskarski tennik delovodja zaključnih dejavnosti z izkušnjami pn vodenj del v pleskarski dejavnosti
- izpit iz varstva pri delu
- vozniški izpit B kategorije
- trimesečno poskusno delo
2.   MONTERJA  IN  VZDRŽEVALCA TOPLOTNIH IN VODOVODNIH NAPRAV
-  IV. aii III. stopnja strokovne izobrazbe ustrezne kovinar-ske smeri
- najmanj 6 mesecev delovnih izkušenj
- vozniški izpit B kategorije
- dvomesečno poskusno delo
Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim lovnim časom.                                                            . va.
Kandidati naj vložijo pisne ponudbe z dokazili o izpoinj-nju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Servisno poaj Kranj, Tavčarjeva 45.
^r                                    1^^™       ^l^        ^»J
KŽK Kmetijstvo KranJ, «...
VRTNARIJA KRANJ
cvetličarna Maja                tel. 325-787
cvetličarna Rožmarin tel. 211 -224 cvetličarna Zlato polje tel. 211-529 drevesnica Pino                 tel. 311-600
—
POMLADANSK A PONUDBA
Vse za vrt, balkon in okenske police
•  okrasno grmičevje in drevje
•  cvetoče enoletnice
•  pelargonije in druge balkonske rastline
•  semena in sredstva za zaščito in vzgojo rastlin
Naše cene so konkurenčne Kvaliteta je zajamčena
PREBERITE - ODLOČITE SE ■ POKLIČITE
NAS
__*
SUPERCENE pri LOIBLKAUFU! _
AVSTRIJA - Kirschentheuer48
(pred mostom čez Dravo desno)       ^^^^^^^
PONUDBE:
Alvorada
do Mocca
v zrnih ali zmlet ^^         ~
ik,    jbon
69,90
Fresh up Limonada Cola, Oranžada alizitrone •
..u.    59,?0
NOVO V DISKONTU: Orodje v veliki izbiri!   ( Kakovostna posteljnina.
Dvonožni ležaini stol
i k«       199.-
MIO
sušilec las
1200watov               ^j ^
1 kos                  L~~<Z>
VVeisser Riese
139,90
6 kg
Babette Čokolada vseh vrst
lOOg
5,90
Rundkorn Riž
1 kg samo
7,90
Ouanto mehčalec
41
36«
I^M6. aprila 1991
KRONIKA
UREJA: HELENA JELOVČAN
17. STRAN   ®miSmm$3lGLA&
Problemi gorenjskih odpadnih voda
Alpska bisera izgubljata lesk
j*'«jsko jezero je kljub tehničnim ukrepom za očiščevanje premoćno obremenjeno s fosforjem. Borno ohranili »ohinjsko jezero bolj čisto?
nein ' ^* apr"a " ^ tem so se spraševali strokovnjaki na dvodnev-2a Posv«tu, ki sta ga organizirala radovljiški izvršni svet in Zavod hin'°tla medicino in higieno Gorenjske ta četrtek in petek v bo-ki ^ em hotelu Jezero. Prvi dan so razpravo posvetili problemati-Bl" ^a<*n'.n voda> drugi dan pa so govorili zlasti o onesnaženosti vi«»f ga in Bohinjskega jezera. Pri reševanju teh težav hoče rado-v|J«ska občina več vpliva.
Vf, 9.0renjska je glede na kako-zeln '" ko!ičino odpadnih voda
o raznolika, saj so za vsako °°C'no značilne določene po-rHno,stl- Na splošno je moč **ieliti občine v skupino z iz-^«o industrijskimi odplaka-, . kamor spadajo loška, "anjska in tržiška občina, pa Sm? z vPlivom neindustrij-Icm" ■ Javnikov (turizma in ^etijstva) in industrijskih de-f,Vn'kov, kakršni sta radovlji-j*a »n jeseniška občina. Podat-
iz katastra odpadnih voda .d Gorenjskem žal kažejo, kot
d "80t°vila nosilka te studije «ernarda Pod|ipn|k iz Zavoda
sociaino medicino in higie-vL °renjske' da več kot pologa   pregledanih   odplak   ne ireza veljavnim normativom. Bnr°r?J,m čudno, da so večino
!98onjSkih rek v  letih   l985  -
w razvrščali v drugi do tretji
^ovostni   razred,   Soro   pri
razred     h P3 Cd° V 3'4' in 4'
nu-Pri. kontroli  odplak  bodo lt   sistemske spremembe, so
Ćud'1! -e V razpravi prveSa li IQuae'ezenci posveta. Zavze-
0(j ■ Se za tako imenovano ne-
bO(j    ° k(?ntrolo, na katero ne
Va     IIT>eli neposrednega vpli-
Posamezni   onesnaževalci.
2e s tem bi resili, kot predvide-vajo, vsaj eno tretjino proble-mov z onesnaženji voda, ki na-stajajo zaradi tehnološke nediscipline in malomarnosti. Več reda pa si je moč obetati le od strokovne okrepitve inspekcijskih služb in zaostritve kazno-valne politike. Še pred tem bi morali v Sloveniji resiti nekate-re odprte probleme, kot so uporaba blata iz čistilnih na-prav in odlaganje nevarnih od-padkov.
Onesnaževalec naj plačuje
Konkretnih odgovorov na ta vprašanja ni mogel dati niti na-mestnik republiškega sekretar-ja za varstvo okolja mag. Mitja Briceij, ki je spremljal petkov program posveta. Udeležence je vendarle seznanil, da je še pred poletnimi počitnicami predviđena skupščinska raz-prava o predlogu zakona o var-stvu okolja. Po njegovem mne-nju bo zakon prekinil doseda-njo prakso, saj uvaja princip, naj vsako onesnaževanje plača povzročitelj. Zaradi visokih kazni bodo onesnaževalci prisiljeni k hitri spremembi načina razmišljanja in ravnanja. Za kontrolo bo po novem odgo-
vorna ekološka inspekcija, ki bo probleme obravnavala več-plastno, strokovno znanje pa bodo združili v Zavodu za varstvo okolja, kjer bodo povezali tuđi razne raziskovalne naloge.
Kako potrebna je rešitev slednjega problema, je pokazala obravnava raziskav v Blej-skem in Bohinjskem jezeru drugi dan seminarja. Pa ne le za to, ker dosedanje raziskave nišo bile celovite, ampak pred-vsem zato, ker sprejete tehni-čne rešitve nišo dale zelenih učinkov. Natege v Blejskem jezeru namreč po novem zakonu o varstvu okolja ne bo moč šteti za izboljšavo, kot je med drugim naglasil magister Briceij, ker ta ukrep za sanacijo jezera po drugi strani povzroča škodo Savi Bohinjki.
Povečan priliv Radovne v Blejsko jezero in natega sta po-sebej na začetku veliko pripomogla k zmanjšanju hranil v jezeru, je ocenila Špela Rekar iz Limnološke postaje na Bledu. Ker so ob tem zanemarili ure-janje kanalizacije kot glavnega onesnaževalca vode, je obre-menitev jezera precej večja od sposobnosti skupnega izmeta. Kot je pozneje pojasnil prof. dr. Mitja Rismal iz ljubljanske univerze, so izračunali dopu-stno obremenitev jezera z 200 do 300 kilogrami fosforja na le-to, sedaj pa ga je v jezeru kar 500 do 600 kilogramov. Za to je krivo povečevanje biomase alg v jezeru, glede česar je bio-loginja   Rekarjeva   opozorila,
da je letos od začetka marca cvetela že peta vrsta alg, pro-sojnost Blejskega jezera pa ne dosega niti enega metra.
Natančnih podatkov o ones-naževanju Bohinjskega jezera zaenkrat še ni, vendar je razi-skava profesorja Vrhovška pokazala, kot je naglasil domači biolog Jurij Dobravec, da so med najbolj problematičnimi pritoki v jezero Rakov potok (izpiranje kmetijskih zemljišč), Naklova glava (odplake z Vo-gla) in ribogojnica. Čeprav je v skupnem pritoku fosfatov v jezero človeški vpliv neznaten, profesor Vrhovšek predlaga preprečitev iztekanja odpadnih voda v jezero, prepoved pose-gov v okolici jezera z vplivi na vodo, stalna opazovanja in me-ritve, zlasti pa sprejem odloči-tve, ali bo jezero naravni spomenik ali rekreacijski prostor.
V radovljiški občini se zave-dajo zablod pri reševanju ekoloških problemov v preteklosti, na kar pa največkrat nišo imeli vpliva, je med drugim ugotovil Janez Urbane iz uprave za ur-banizem. Prav zato skušajo vzeti vajeti v svoje roke pri oblikovanju bodoče gospodarske dejavnosti, ki jo bodo bolj kot doslej usmerili v turizem. Bled bo moral spoznati, da je nujno investiranje v kanalizacijo za ohranitev turizma ob jezeru, Bohinj pa bo treba ohraniti kot alpski biser za naprej in zato končati izgradnjo objektov za nastanitev gostov. • Stojan Saje
ek-movanje Kaj veš o prometu
Gorjani ponovno zmagali
dovijjv,4' aP"la - Na 23. tekmovanju "Kaj veš o prometu" za ra-Brato * °^'no' k' je potekalo danes popoldne pri osnovni soli nj| * ^va" y Gorjah, so se najbolje izkazali domaćini. Kot je oce-*a v "ateU sole Milan Rejc, so take prireditve korišten del vzgoje vah.       anJe življenje. Organizatorji razmišljajo tuđi o popestrit-
"Kaj KtošnJega tekmovanja Zacijj CS ° Prometu" v organi-Vz8oir.SVeta za Preventivo in dovliiLV cestnem prometu ra-Učetici ■ občine so se udeležili v|jjcj lz osnovnih šol v Rado-in Bnh 'pnici' Lescah, Gorjah
du v,{?Jski Bistrici ter na Ble' pi, uč aica sola je imela dve eki-
dov v n petih in šestih razre-ostnjh   Vl ter ucer>ce sedmih in
S^Pnorard°V v dru8j ekipi-mo Je nastopilo 48 tekmo-
valcev. Kot ponavadi so osnov-nošolci tuđi tokrat najprej reše-vali teste iz cestnoprometnih predpisov, zatem pa opravili še ocenjevalno in spretnostno vožnjo s kolesi.
Gorjani, ki že nekaj let do-segajo dobre rezultate na tek-movanjih, se nišo izneverili tradiciji. Na letošnjem tekmovanju je skupno zbrala največ točk prav domača šola, ki je za nagrado   dobila    novo    kolo.
Najboljši trije - pri mlajši skupini so to bili Andraž Rekelj iz Lesc, Marko Jerič iz Gorij in Aleš Vovk iz Lipnice, pri starej-ši skupini pa Uroš Stiperski iz Lesc, Vid Ponikvar z Bleda in Tomaž Kapus iz Lipnice - so si prislužili medalje; ražen tega najboljši posameznik iz skupine odhaja na republiško tek-movanje 20. aprila v Ljubljani. Ekipe šo! pa so se razvrstile ta-kole! Med skupinami mlajših: l.OŠ Gorje, 2. OŠ Lesce, 3. OŠ Radovljica; med skupinami starejših; 1. OŠ Gorje, 2. OŠ Lipnica, 3. OŠ Lesce.
V pogovoru z ravnateljem osnovne sole v Gorjah Milanom Rejcem smo izvedeli, da so dobri rezultati njihovih učencev plod prizadevnega de-la mentorjev prometne vzgoje Jožeta Kosmača in Marije Ci-lić. Na tem področju so v soli med najbolj aktivnimi mladi prometniki, ki skrbijo za var-nost otrok pri soli. Ker so ceste v kraju dokaj neurejene in obe-nem prometne, bo pridobljeno znanje na tekmovanjih gotovo prišlo prav šolarjem tuđi v vsa-kdanjem življenju, zlasti med prevozi v solo s kolesi.
Kot je ob koncu tekmovanja naglasil novi predsednik SPV Radovljica Janez Cengle, v svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu razmišljajo o popestritvi prometnih tekmo-vanj. Le-ta namreč iz leta v leto potekajo po ustaljenem vrst-nem redu, kar za stalne tekmo-valce ni dovolj zanimivo. Obe-nem pa si bodo prizadevali. da
bi na prireditve privabili čim-več gledalcev in tako širili var-nostno kulturo tuđi med starej-še. • S. Saje
organizira tečaj
CESTNOPROMETNIH PREDPISOV
v kranjski gimnaziji PRIČETEK TEČAJA B0 V PONEDELJEK 22. 4.ob 18. uri
PRAKTIČNA VOŽNJA-TAKOJ NA SODOBNIH VOZILIH R-5 CAMPUS
311-035
^SONČNI STRANI ALP
slična čisti ostanke nevzgojenih odra-
Je Prin an.Jsko hort'kulturno društvo, ki že skoraj ćelo deset-
[e^' je tud* I      sP°mIadansko čišćenje odpadkov ob nabrežjih
-**"**• Tako      iS iz.ve<"° več akcij v sodelovanju s srednjimi šo-
i ^tilno nh°       in 12> aPrila dijaki šolskega centra Iskra in
iln mestni    • !Tega centra čistili kanJ°n Kokre Pod kranJ-
aPoveda|i!   .Jedrom» dijaki trgovskega centra pa so 13. aprila
tetn Su č H ?dpadk.om v okolici Savskega drevoreda. Žal so
interesira       Je. ^o'i osamljeni, saj za očiščevalne akcije nišo
H    ^anka"^"/^ kraievne skupnosti niti druge organizacije
rru§tva Kran- ! i"ih' u8°tavlJa  predsednica  Hortikulturnega
J111*1 doseda •         Bernard- G|ede na to bi morda kazalo pre-
h  a čisti ori    HLPrakS°' da vežinoma ekološko osveščena mla-
RrebivaiCj l t    t Za nevzg°jenimi in neredoljubnimi odraslimi
*• Saje    ' Katerih dejanja ostajajo nekaznovana. S. S. - Foto:
Posvet o prometni vzgoji
Kranj, 12. aprila - Sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu gorenjskih občin pripravljajo v sodelovanju s kranjsko enoto slovenskega zavoda za šolstvo posvet ravnateljev in mentorjev za prometno vzgojo iz osnovnih šol na Gorenjskem. Srečanje bo v sredo 17. aprila 1991, ob 9. uri v kinodvorani osnovne sole Mati-ja Čo'p na Planini v Kranju. Udeležence posveta bo najprej seznanil višji prometni inspektor Ivan Demšar s podatki o varnosti otrok v prometu na Gorenjskem lani in z ukrepi v letošnjem letu. Po poročilu pedagoškega svetovalca M. Tomšiča o uresničevanju programa vzgoje in izobraževanja za izboljšanje varnosti v cestnem prometu jim bosta predstavila načrtovane dejavnosti svetov za preventivo in vzgojo v 1991. letu ter potrebni didaktični mate-rial tajnik republiškega sveta Bojan Žlender in predsednik kranj-skega sveta Stane Božič. Zbranim bodo opisali tuđi potek letoš-niega tekmovanja "Tomos za varnejšo vožnjo" in jim prikazali video kaseto za pomoč pri spoznavanju cestnoprometnih predpisov. • S. Saje
"Zeleni" avtomobili
Strokovnjaki mariborske tehniške fakultete so ugotovili, da so med največjimi onesnaževalci okolja cestna motorna vozila, ki so pri tem udeležena z dobrimi 31 odstotki. Od tega samo osebni avtomobili prispevajo kar 22 odstotkov vseh emi-sij v ozračje. Vzroke za take razmere lahko najdemo v dejstvu, da je Jugoslavija kot zadnja v Evropi leta 1985 ratificirala pravilnik o zmanjševanju nekaterih emisij. Da ga v praksi še vedno ne upoštevamo, potrjujejo podatki slovenskega hidro-meteorološkega zavoda, kjer ugotavljajo ćelo povečevanje onesnaževanja zaradi cestnega prometa. Kot ocenjujejo v re-publiški upravi za ceste, ima na onesnaženje v okolici čest bi-stven vpliv kakovost cestnega omrežja. Ker se pri nas tuđi s tem ne moremo pohvaliti in nimamo izgledov za boljše ceste v prihodnosti, bo treba ukrepati v drugih smereh.
To je bilo eno osnovnih spoznanj na nedavni okrogli mi-zi o reševanju problematike zaščite okolja na področju cestnega prometa v organizaciji Zelenih Slovenije. Njihov predsednik dr. Dušan Plut je naglasil nujo, da se končno zavemo večplastnosti tega problema, obenem pa seje zavzel za zmanj-ševanje emisij zaradi ekoloških in narodnogospodarskih ra-zlogov.
S tako težnjo lahko samo soglašamo. Vendar, pri tem ne bodo odločilnega pomena samo dejanja strokovnjakov, ki bodo sledila izsledkom v razvoju čistejših motorjev in goriv v svetu. Veliko pomembnejši bodo ukrepi ljudi iz vlade, ki bodo morali v prihodnosti bolj kot doslej omogočati prodor tehni-čnega napredka v našo deželo! Tuđi Zeleni si bodo morali izboriti vpliv na spodbujanje nakupa "zelenih ", okotju prijaznej-ših vozil. Seveda to ne bo šio z dosedanjo prakso, ko se je država pripravljena odreći le nekaj odstotkom prometnega davka za bistveno dražja vozila z vgrajenimi katalizatorji od navadnih avtomobilov! • S. Saje
"Smola" treh krivolovcev
Šarenka po 1.000 din primerek
Škofja Loka, 15. aprila - Večer 31. marca letos bo C. S., S. D. in P. M., ki so se odločili, da bodo tega dne v ribniku Ribiške družine Šora Škofja Loka v Retečah nalovili ribe, prav gotovo ostal v spominu. Č'e je bila odločitev, da na hitro zadnji dan varstvene dobe (1. aprila je bil namreč lov z dovolilnico že dovoljen) "potešijo svojo krivolovsko strast" lahka, je bil potem razplet toliko dražji. Ce za športne ribiče velja, da si po lovu z "žajfo" roke umijejo, ker "en drek" ujamejo, potem bi za tri ljubitelje rib 31. marca letos v Retečah lahko ugotovili, da so poleg "žajfe" ujeli še zelo drago "ta drateno krtačo".
Prvi je opazil krivilovce v ribniku v Retečah okrog 19. ure član Ribiške družine Šora. Kmalu pa so bili pri njih tuđi policisti PM Škofja Loka. Ulov je bil potem seveda končan, razplel pa na-slednji: v približno dobri poldrugi uri so trije "ribiči" z nedovolje-no vabo (kruh) ujeli 17 primerkov ameriške postrvi - šarenke. To jih je stalo odvzem dragocenega lovnega pripora in takojšnjo ka-zen (po ceniku) v znesku 9.100 dinarjev. "Prislužili" pa so si seveda tuđi prijavo in obravnavo pri sodniku za prekrške, kjer pa po zakonu zagrožene kazni za takšen nedovoljen lov ludi nišo ravno simbolične.
Sicer pa so trije "strastni ribiči", ob tem. da so imeli smolo, ker so lovili /adnji dan varstvene dobe,, imeli ludi '"srećo". Ker so ujeli 17 šarenk, se bo račun izšel. ko bo postopek končan, nekako po ceni 1.000 dinarjev za primerek. Če bi se za prijem "odločila" potočna postrv, bi jih vsaka stala najmanj tri do štiri tisočake; ena-ko ceno ima tuđi na tak (nedovoljen) način ulovljen lipan. Če pa bi si kdb zdaj. ali pa čez poletje (v varstveni dobi) na tak način za-želel sulca. bi se mu računica izšla pri 8.000 dinarjih in več.
Po ceniku iz Uradnega lista R Slovenije iz leta 1980 se namreč cena za nedovoljen ulov ribe izračuna na podlagi trenutne cene v ribogojnici za vsako vrsto ribe, ta pa se potem pomnoži s laktorji (glede na način, vrsto, varstveno dobo...). Ta faktor (samo /a vrsto) pa je za ameri.ško poslrv-šarenko 3, za potočno postrv in lipana 10, za sulca pa 40.
"Mislim, da ni treba biti ravno odličen matematik, da ugotoviš, da se krivolov ne i/plača," je povedal predsednik Ribiške družine Šora Škofja Loka Lađo Bernard. "Pa se vendar najdejo takšni, ki jim je to v užitek. Zato smo se v družini odločili, da borno nadzor nad ribolovom še bolj pooštrili. Zares lepo sodelujemo s policijo PM Škofja Loka. Dokaz za to je nenazadnje tuđi zadnji primer...." • A. Žaiar
LETOS ŽE 11 MRTVIH
V petek, 12. aprila, nekaj po eni popoldne se je turski državljan Er-san Kpcak pred viaduktom Peračica zaletel v semafor, nato pa še v varovalno ograjo. Na vozilu je precej škode, ranjen pa na srečo ni bil nihče. Foto: J. Cigler
Zapore čest
Največ na jeseniškem koncu
Kranj, 15. aprila - S pomladjo so znova oživela gradbišča na gorenjskih cestah. Medtem ko so zaporo v Vrbi v petek ukinili, je še vedno polovična na viaduktu hitre ceste Rupovščica in na Jesenicah pri Ču-farju. Sploh bo letos po odprtju Karavanškega predora na jeseniškem koncu največ prometne gneče, ker avtomobilska cesta še ne bo zgraje-na.
Tako se obeta zapora ceste na Javorniku proti Blejski Dobra-vi, kjer bodo prav zaradi pričakovanega gostejšega prometa iz prodora raz.širjali vozišče in ga opremili s semuforji.
Na sploh prometni inšpektorji ugotavljajo, da postajajo gorenjske ceste vse slabše. V izogib možnim hujšim posledicam bodo sami in inšpektorji republiškega prometnega inspektorata pregledali najbolj kritične odseke ter za nekaterc ćelo prepovedali promet z določenimi vrstami vozil. Zaradi spomladanske odjuge, ki je napravila precej škode, je republiška uprava za promet in zveze omejila osno obremenitev in največjo dovoljeno težo vozil na nekaterih slovenskih cestah. 9 H. J.
^mmmmmGLAS 18. stran
MALI OGLASI, OGLASI
Torek, 16. aprilajj^
TRGOVINA ZA OTROKE
Ulica Janka Puclja 7, Kranj, tel.: 064/325-103
VSE ZA OTROKE IN ODRASLE
•  OBLAČILA
•  KOZMETIKA t VOZIČKI
•  STAJICE
•  SEDEŽIVSEH VRST t IGRAČE
t HLAČE TRIKON
NAGRADNO ŽREBANJE ZA KUPCE
Nagrade:                          '
1. pralni stroj GORENJE
2. športni voziček MARELA
3. avtosedež za dojenčke PRODAN
4. nakup hlač TRIKON in še 45 nagrad
Žrebanje bo v soboto, 25. maja 1991
IZKORISTITE
PRILOŽNOST
UGODNEGA
NAKUPA
IN MOŽNOST
ZALEPO
NAGRADO
I-----------------^i^-----------------------1
iĐCTOnil PETROL Ljubljana
[rt I KULItoekranj
V torek, 16. aprila 91, odpiramo v Tržiču na Deteljici prenovljen bencinski servis s trgovino z avtodeli,avtokozmetiko in blagom za popotnike. Urejen je  tuđi parkirni prostor.
Delovni čas:
bencinski servis od 6. - 22. ure, tel.: 51-081
trgovina od 7.-19. ure, tel.: 50-438
Hkrati potrošnike obveščamo, da zaradi obnove   predvidoma za 3 mesece zapiramo bencinski servis na nasprotni strani!
Priporočamo se in vam želimo srečno vožnjo!
MARMOR HOTAVLJE
Gorenja vas tel.: 064/68-210
SPOŠTOVANI GRADITELJI:
od 12. do 30. aprila 1991 vas vabimo, da obiičete našo
RAZPRODAJO,
na kateri vam borno po znatno nižjih cenah
do 50 odstotkov
iz proizvodnega programa nudili pestro izbiro izdelkov iz domaćega in uvoženega marmoria >n granita
•  tanke marmornate ploščice, poleg teh pa tuđi NOVOST
•  tanke granitne ploščice iz svetovno znanih vrst granita
•  stopnice z različno oblikovanimi robovi
•  police
•  talne plošče raznih dimenzij
•  balkonske obloge
•  miže, kuhinjske in kopalniške pulte, kamine
•  prozorno silikonsko zaščito za marmor
Na razprodaji vam bodo vsi ti izdelki na voljo sicer v omeienih količinah, vendar po izredno ugodnih cenah.
Od 12. do 30. aprila 1991 pa lahko izkoristite še dodatno ugodnost - za vsa naročila izdelkov po posebnih merah in vaših željah vam borno nudili 15-odstotni AKCIJSKI POPUST.
PRIDITE • PRESENEĆENI BOSTE NAD PONUDBO IN KVALITETO!
.......  ..                                                 ___._______________.___   .     _______                            *

MflLI OGLASI
^ 27-960 Cesta JLA 16
APARATI STROJI
Prodam nov PRALNI STROJ SIEMENS, g 214-805._____________
Prodam SEJALNIK koruze, dvovr-stni Panonija. Strahinj 64, Naklo _________________________5883
Prodam tovorno PRIKOLICO in športno zračno PUŠKO Suhi, model 312 Standard. Sandi, <3f 620-976                                      5897
Prodam nov HLADILNIK in ŠTE-DILNIK. ■» 44-628__________5946
Poceni prodam starejši PRALNI STROJ in čistilno MICKO. •» 212-991___________________5954
GRADBENI MATERIAL
Prodam TERVOL I. klasa. Kert, •» 216-945                                      5875
Žagan LES za ostrešje, LETVE, DE-SKE in PLOHE po naročilu, prodam.® 68-008 5893 Ugodno prodam DIMNIK Schidel 2x16 cm in 1x16 cm.® 310-592 _________________________59116
KUPIM    ________
Kupim MIZARSKO PODAJALNO NAPRAVO, -g 66-033_______5934
MOTORJI KOLESA_________
Ugodno prodam BT 50, letnik 1987.® 74-090____________5887
Prodam Tomos AVTOMATIK. ® 328-064___________________5895
1 Ugodno prodam novo MOTORNO 1 KOLO VESPA 50 PK, bele barve. '    ® 312-027                                5921
Komisijska prodajalna
ERIK
Tomšičeva ulica 38, Kranj Telefon: 064/214-486
Cenjene stranke obveščamo, da borno 1. maja 1991 PRENEHALIS SVOJO DEJAVNOSTJO.
Vse naše stranke prosimo, na] pravočasno dvignejo blago in se hkrati zahvaljujemo za zaupanje. Odprto imamo od 15. do 19. ure.
■nama__
^^^   Vsako sredo in četrtek Vam ob
nakupu za najmanj 500 din z gotovino
O   podarimo kartico 3*3. s katero sodelujete vsako soboto v žrebanju naTV,
1. nagrada: darilnj bon v vrednosti
10.000 din
2. nagrada: darilnj bon v vrednosti
5.000 din
NAMA Škofja Loka skrbi za svoje kupce!
VELEBLAGOVNICA  IIQ 111 CI  ŠKOFJA LOKA
-——^^^^
Prodam MOTOR ATX, letnik 1988, rdeče barve, za 1.100 DEM. Lampe, Planina 74, Kranj                 5927
Prodam MOPED, letnik 1972, na 3
prestave.  Cena 400  DEM. Atnon
Peternelj, Podgora 10, Gorenja vas
5966
fii       VELIKA IZBIRA
*3"          BLAGAJ N
jiijfil SHARP /_JIMMbb bahnhofstr. 55
OSTALO_________
Po ugodni  ceni  prodam  domaće ŽGANJE(Slivovko).® 79-864 _________________________5906
Poceni prodam avstrijski OTRO-ŠKI KOMBINIRANI VOZIČEK. «8> 212-991___________________5907
Prodam fantovsko OBLEKO za 1. obhajilo, temno modre barve. Pa-vuna, Planina 74, popoldne      5926
OBVESTILA
BARVAM z apnom in ostalimi ob-stoječimi materiali. Poceni in brez čakanja!     Informacije     na     ^
329-376___________________4664
VODOVODNE INSTALACIJE V Hl-Šl (novo, popravila, predelave), vam naredimo kvalitetno in hitro. Štemamo sami.® 218-427     5551
POPRAVILA VRTNIH KOSILNIC! Hudobivnik, Kokrica, c. na Rupo 20, flf 214-433                          5781
J & J TV, VIDEO. HI-FI, SERVIS-Popravljamo vse vrste TV, vi     « HI-FI NAPRAVE, gj» 329fg6j^ ZAHVALA! ISKRENO SE ZAHV ■ LJUJEM    VODSTVU    DRU^1^ UPOKOJENCEV PREDOSLJt. LEPO IZREČENE ČESTITKE IN D* NA Ml  DARILA, OB MOJEM » ROJSTNEM DNEVU. BoncelJ *?2 rija____________________,--—"
PRIDELKI  __^
Prodam SADIKE vrtnic, ćaj^1 vseh barv, 30 din/kornj ® 46-397, Antonijevič Mile, u°'j6
107_______________5£g
PRODAM KORUZO PO 3.20 IN P 3.50 DIN. KORUZNI DROBLJt^ PO 3.80 KG. VEČJE KOLIČINE ^ PELJEM TUĐI NA DOM- Kriv' Resman, Zgoša 22, Begunje,•
73-232___________________*!>
Prodam KROMPIR za seme. » 40-070                                       ^1
AVTO ŠOLA ZŠAM Kranj-tel.: 631-729
TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV 22. aprilaJ^J
Prodam semenski KROMPIR §4 ree. Voglje, Krakovska_6_____r--^j
Prodam semenski in L0|gi'1 KROMPIR Erla in nekaj 5 m °58g2
TRAMOV. g 324-906__________r£
Prodam jedilni KROMPIR D%q3 «_49I214__________-^
Prodam semenski KROMPIR 5g04 re. -g 40-172, Mavčiče_8f__—^ Prodam semenski KROMPJJ' flZje sire in Kenibek. Jerala, poo^5g24 218, Duplje               _——-trf^sT
Prodam semenski KROMPIR n. re, 1 teden staro TELIČKO b"^ talko. Gasilska 27, fenču^^<: Prodam semenski KROMPIR 5937
re. Okroglo 5, Naklo______S^e^
Prodam semenski KROMPJR   ?ra-re in Pencland, lanski uvo/ ^ protna polica 4, CerkUg____-——h^ttt-   i KROMPIR Igor, za seme, PrO6g44 Zgoša 47 a, Begunje
LpOPTlKA
/                    Cesta JLA 18
/                      Telefon  212-196
VELIKA IZBIRA UVOŽENIH OKVIRJEV IN STEKEL^^^gl
p  PREGLEDI VIDA:                fc;
K:        ponedeljek, sreda    ^   f;
K;        torek od ]b^JJJ^^M
H Odprto:                            ■
■             od 8. -I8ur6       I
J sobota od S-^J^-Hn hH      se pRiPOROČAMOtJp
g \^       AI BCmilD     Škofja Loka
#      %HIM. ALHClUUH     Titov trg 4 b
Turistično hotelsko podjetje                          *
na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja objavlja prosta dela:
1.  VODJE HOTELSKE KUHINJE
2.  KUHARJA
3.  NATAKARJA
Pogoji:
pod 1. V. oz. IV. st. izobrazbe gostinsko turistične smeri (teh-nik kuharstva - kuhar), 2 leti delovnih izkušenj, zaže-len opravljen izpit za mentorja - inštruktorja.
pod 2. IV. oz. V. st. izobrazbe gostinsko turistične smeri (kuhar - tehnik kuharstva), 1 leto delovnih izkušenj.
pod 3. IV. oz. V. st. izobrazbe gostinsko turistične smeri (na-takar - tehnik strežbe), 1 leto delovnih izkušenj, aktivno znanje tujega jezika.
Poskusno delo pod 1 traja 3 mesece, pod 2 in 3 traja 2 mese-
ca. Delovno razmerje sklepamo za določen čas za dobo 6
mesecev z možnostjo podaljšanja. Pisne ponudbe z dokazili
o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovski sektor v Škofji
Loki, Titov trg 4 b - 8 dni po objavi.
Kandidate borno o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem
zbiranju prijav.
SAMSUNG 51 cm,             de;""
TELETEKST                                       od peteljka
do petka (40 programov, on sercen display, scart)                                  9. do 12. ure
rs. aaa mm j-                          15.30 do 19.30
cena samo 9.990,00 din                        center kranj
Cena velja za gotovinsko plačilo!                  c Taicev 3
(pri gostilni
MOZNOST NAKUPA                                         Blažun)
NA 6 DO 12-MESEČNO POSOJILO!                 tel  212-367
I^^Mj^aprila 1991
MALI OGLASI, OGLASI
19. STRAN  ®@mjfMJJ©IEIIGLAS
re°nam semenski KROMPIR Desi-
tt aa1UT0Žitev- Trb°ie 31 - KranJ-■^-~~zZl                                 5945
Pr0dam SENOG^d 17, Cerklje   ~
p—-—__________ _______5950
:^dam_SENQ^1g 44.^9       596o
rodanr, semenski KROMPIR desi-
* kurirska pot 8, Kranj - Primsko-
«->~.______________5965
POSESTI_________
rir?đtm ieseno ZGRADBO v izme-
i-no nh" ■ m' dva PROSTORA (sa-
i A^' P'imerna  za  vikend.
j    f-lliZ5?: P°Poldne             5890
vrotam, GOŽD7iz7^ericca1,09ha
Jlsevku.® 312-455, od 13. ure
—iL.___________________5941
gjgNO PRODAM
I    ctei? Prod9m rabljeno SPALNI-
I    « JI ?cn lško obhajilno OBLEKO.
f^!5L__________5075
OOVnlTr??51151"111 orohovo HLO-
V|NU. Spodnje Duplje 76   5882
STORITE NEKAJ ZASE!
Znebite se odvečnih Kl|ogramov in cigaret z
akupunkturo. Kranj,tel. 215-050.
kJ°Qam dnevno OMARO, 4 m širo-
j    % 9lce5ervne DELE za vVartburg.
^4IrI11       ________5908
?5*NOVflNJfl__
NovaTi 'astn'ško 3-sobno STA-in vrti (75 kvad- m)- z garažo 50.2C7 ■ v Pristavi pri Tžiču. ■» jjffi^HijO.- "re           5874
SOBn 'n pošten fant nujno išče rnožno r ''Žni okolici Kranja, po ^. 2i-S-,' na desnem bregu Save. fj^il^i^popoidne______59J2
H&^™ opremljeno STANOVA-Ure na B|edu. flf 87-861, od 9.-15-
*•"—____________________5912
goziLa
'Sfc 1LFA ROMEO 33, letnik P^*^i55________50JI7
1987?™ GTL 4< bež barve, letnik i    p^rgPjember. _. 327-332    5811
lično "I1 F'AT 750' letnik 1982- teh-'3.0nn H-9 edan 2a eno leto, cena ^ 50 ?n t6r MOPED Colibri 14 V.
Pr^-^Z_________________5870
Preva^ pIAT 126  P,  letnik  1987,
^dS^ol7000 km- Pola'nar-P^l!!^5j<ranj_____5877
* 4Mo^lAT 750 850, letnik 1982.
R^p^L^.___________5878
4^g3e9tnik 1984, ugodno prodam. $
27oT~~o————___________5880
^rani:Ja'a 55, letnik 1989, dJbTo"
i    S» i S'rŽn000 km- U9odno pro-
U^igPlDjMjg 75-618 5881
!?'. *a°i5PnrnOdam JEEP FIAT Die-
SuL\i  DDEM/ Zalokar Jane2' "■Bohinjska Bistrica
2"^oTGfr———______55!5
St 25-OOO km   JUnij  1986' PrevOŽe-
?EM vuu J.m. prodam. Cena 6.000 Har Rnn!?a-rski Protivrednosti. ^^^ieGorje117/b   5896
DMEALT0E?RADI DINAMIČNO
TuJATOVNA JEZIKA NIŠTA felTKcAjČAKATE!
*r0d£^-2i® 83-348         Rano
^'"•a-r.Sir^P^.Sjnih 5901
Ugodno prodam R 14, letnik 1981.
■Bf 74-339, po 18 uri_________5905
Prodam Z 750 LC, letnik 1979. ® 328-693                                     5909
Z 101 Super, letnik 1979, prodam. Uf 78-673                                  5910
Prodam R 4, letnik december 1987. ® 212-719                                5914
Prodam   GOLF  JX   Diesel,   letnik
1986,  prevoženih 54.000 km, s pre-cej dodatne opreme, dobro ohra-njen.    Cena    po   dogovoru.   ^ 692-858___________________5915
Ugodno prodam GOLF J, letnik 1977, 1. registracija 1982. Kajuhova 44, Bled__________________5917
Prodam JUGO 45 Koral, letnik 1989. <jg 329-087___________5922
Prodam R 4, letnik september 1988, prevoženih 32.000 km. Cena 7.000 D E M. g» 622 -043            5925
TOJOTO Starlet 1.3 XLI Kataliza-tor-vbrizg goriva, prevoženih 4.000 km, prodam.® 061/627-151   5928
Z 101 GTL 55, letnik 1986, z vlečno kljuko, elektronskim vžigom in alarmom, prodam za 5.000 DEM. ■g 52 337_________________5929
Prodam JUGO 45, star 4 leta, za-ščiten,      garažiran,      prevoženih 50.000 km, prvi lastnik, registriran do decembra.® 51-024, zvečer _________________________5932
Prodam dobro ohranjeno Z 101, letnik 1987, registrirana do januarja 1992. Oprešnikova 49, •» 216-888 5936
Prodam 125 P, celega ali po delih. Rebernik, Velesovo 63, Cerklje _________________________5942
Prodam R 4, letnik 1979, obnovljen. Kuralt Bojan, Bokalova 19, Jesenice                                   5947
Prodam GOLF Diesel, letnkik 1988. ■gf 212-592, zvečer__________5951
Prodam R 4, letnik december 1988. ® 217-604                               5955
Prodam JUGO 45 Koral, star 11 mesecev. Groš, Kališka 19, Kranj -Drulovka                                   5957
Zelo nujno prodam Z 101 Mediteran. Cena 1.300 DEM. ® 57-946 _________________________5958
Prodam ŠKODO 105 L, letnik 1981. Miloš Čemažar, C. JLA 41, Kranj (stara cesta Kokrica - Naklo)   5961
Prodam R 4 GTL, letnik december
1987, 34.000 km. -g 45-693      5962 Prodam   JUGO   45   Koral,   letnik
1988,   registriran   do   maja   1992, 22 000 km, dobro ohranjen. Cena 6.400 DEM.® 621-354            5963
Prodam novo LAĐO Samara 1500, 5 vrat, letnik 1990. ® 323-216 ali 216-676                                     5964
I ■______■____________{
(|___19hII
ZAPOSLITVE
Iščem RAČUNOVODJA za vođenje knjig, za trgovino z živili, z več-letno prokso, za delo na domu, na raćunalniku.® 217-561           5697
Redno zaposlim v Kranju izučeno kvalificirano ŠIVILJO in KROJAČI-CO. Obvezno izurjena v krojenju in šivanju težke konfekcije in razte-gljivih materialov. Samo resne po-nudbe z točnim opisom izkušenj in življenjepisom.   šifra:   IZKUŠNJE
NASPECIALKAH___________5868
Zaposlim KV ZIDARJA in KV TE-SARJA. ® 329-580 ali 41-208 5902 NUDIM DELO NA DOMU: preši-valko s strojem za čevljarsko stro-
ko. ® 50-366______________5935
Iščemo KOMERCIALISTA za prodajo otroškega programa. Prevoz
zaželjen.® 310-117________5939
Honorarno zaposlimo več simpatičnih deklet za STREŽBO v Disko-teki Primadona in Okrepčevalnici Gepard v Žireh ter redno zaposlimo simpatično dekle za STREŽBO v Okrepčevalnici Gepard Žiri. Informacije na ® 68-468, v petek in soboto, po 21. uri                     5959
ŽIVflLI___________
Prodam 9 tednov stare rjave JAR-KICE, cepljene proti kugi in 4 ted-ne stare bele PITANCE. Drinovec,
Strahinj 38, Naklo__________5660
Prodam eno leto stare KOKOŠI nesnice, za zakolj ali nadaljno rejo. Molj Franc, Voglje na Vaši 2, Šen-čur                                            5763
Prodam PRAŠIČKE, težke do 25 kg. Pivka 7, Naklo                     5879
Prodajamo JARKICE stare 10 ted-nov. Janez Čadež, Podbrezje 257,
Duplje__________________   5885
Prodam rjave JARKICE, stare 8 tednov. Dobre Helena, Loka 4, Tr-žič, ® 52-005                           5889
Prodam KRAVO Simentalko, brejp 9 mesecev in 14. dni staro TELIČ-KO za pleme. Roglej, Apno 9, Cer-
klje       _____________           5891
Prodam KRAVO s teletom. Am-brožič Lucija, Krnica 62/a, Zgornje
Gorje______________            5894
Prodam 20 PANJEV CEBEL. Čadež, Prebaćevo 69, Kranj 5918 Prodam 5 tednov starega BIKCA, črno-belepasme. ® 633-940 5919 Prodam BIKCA Simentalca, 5 ted-nov starega. Šmartno 13, Cerklje 5920
Rjave JARKICE, PRAŠICE težke 100 kg in SLAMO, prodam. Fujan, Hraše 5, Smlednik                    5930
Prodam 8 tednov starega TELETA. Srednja vas 45, Šenčur            5940
JARKICE rjave, 2 meseca stare in PETELINČKE, prodam. Zgoša 47 a, Begunje                                    5943
Rjave JARKICE, bele PITANCE, ter manjše in večje PRAŠIČKE, prodam. Stanonik, Log 9, ® 65-596
________________________5948
ČEBELJE naravne roje LL na LL satju, prodam. ® 79-693 int.25, dopoldne ražen sobote in nedelie
AKRIS ®s
POGREBNO PODJETJE
NOVA VAS 17, 64240 RADOVLJICA
KO UGASNE ŽIVLJENJE
SVETOVANJE • IZVEDBA • ORGANIZACIJA _______KOMPLETNA PONUDBA • OBISK NA DOMU_______
Sporočamo žalostno vest, daje v 85. letu preminil dragi oče, mož, brat, stric, tast, ded in praded
FRANC VIDMAR
krojaški mojster
Pogreb dragega pokojnika bo v torek,   16. aprila 1991, ob 15.30, na kranjskem pokopališču.
ŽALUJOČI: žena Anica, sin Milan, hčerki Marija
in Božena z družinami, vnuki, pravnuki
in ostalo sorodstvo
I VSPOMIN
I Srce je dalo vse, karje imelo, \ niti hilke zase ni vzelo.
6. aprila je minilo leto, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustila mamica in babica
VIDA KLINAR
Hvala vsem, ki se je spominjate!
VSI NJENI! Rodine, aprila 1991
VSPOMIN
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, v srcih naših bos ostal.
17. aprila bo minilo leto dni, odkar nas je za vedno .___„^,.*__I zapustil naš dragi sin in brat
RADO MIR BASTA
Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov mnogo prerani grob.
Mama, sestra in brat
ZAHVALA
Prijateljem in znancem sporočamo, da smo v družinskem krogu pokopali našega dragega, še ne dvajsetletnega sina
ROMANA ________I KRI STANA
Od njega smo se poslovili v soboto, 6. aprila 1991, na pokopališču v Bitnjah. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, njegovim mladim prijateljem in sose-dom za plemenito pomoč ob najtežjih trenutkih, za izrečena sožalja in podarjeno cvetje.
VSI NJEGOVI Stražišče, 6. aprila 1991
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi naše drage žene, mami, stare marne, tašče in snahe
ANICE TOPORŠ
, ^»»™J roj. Rezar 1943 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem ter sodelavcem Triglav konfekcije Kranj, ETP Kranj in Merkur Kranj, ki so nam v trenutkih žalosti izrazili sožalja, darovali lepo cvetje in jo v velikem številu spremili na njeno pot k večnemu počitku. Zahvalo smo dolžni krajanom Tenetiš, za lepo organiziran pogreb, pevcem iz Trstenika za lepo zapete žalostinke in g. župniku za opravljen pogrebni obred. Posebno zahvalo pa izre-kamo g. Anici Markovič in ostalemu zdravstvenemu oseb-ju, za srčno požrtvovalnost in pomoč v težki bolezni lajša-ti bolečino. Spoznanje da ste naši najdražji izkazali toliko pozornosti nam je v teh žalosti tuđi tolažba. Vsem in vsa-kemu posebej, še enkrat HVALA!
ŽALUJOČI: mož Tone, hčerka Irena z družino in ostalo sorodstvo
Tenetiše, 5. aprila 1991
I ZAHVALA
I
Ob boleči izgubi drage žene, I mame, stare mame in sestre
1
I MARIJE KOZAMERNIK
I roj. Grilc iz Drulovke
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vašČanom in znancem za podarjeno cvetje in izrečena sožalja ter nesebično pomoč. Posebno zahvalo smo dolžni dobrim sosedom, sodelavcem Cestnega podjetja Kranj, ABC Pomurka — trgovina Ljubljana, Iskra MKD in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti v tako velikem številu, še enkrat iskrena hvala!
ŽALUJOČ1 VSI NJENI
ZAHVALA
Bolezen izsesalaje sokove, prepotrebnih premagati napad, vkovala ti teloje v okove, ni ti dala, da doživel bi potnlad.
Meli Zech
Ob izgubi
JANEZA AHAČIČA
Završnikovega Janka iz Podljubelja
se iskreno zahvaljujemo dr. Zamanovi in ostalemu zdrav-niškemu osebju za oskrbo v času njegove bolezni. Zahvaljujemo se vsem darovalcem cvetja, pevcem — kvintetu bratov Župan za zapete pesmi, krajevni organizaciji zveze združenj borcev iz Podljubelja, govorniku za poslovilne besede, duhovniku in komunalni službi za opravljen pogrebni obred in vsem, ki ste nam izrekli sožalje in pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Vsem, prav lepa hvala!
ŽALUJOČI: bratje in sestre z družinami Podljubelj, 3. aprila 1991
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše mame, sestre in tete
ANGELE ZUPANC
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo za zdravniško nego zdravnici dr. Jensterlovi, za vsestran-sko pomoč pa Zoranu" Maticu, Nadi in Damjanu Malava-šič ter Sreču Lasniku. Nadalje se zahvaljujemo g. župniku z Jesenic za opravljeni pogrebni obred, pevskemu zboru za lepo izvedene pesmi, predstavnici zveze borcev Hrušica za poslovilni govor ter trobentaču za glasbeno slovo od pokojnice na pokopališču na Dovjem.
Sinovi: Maks in Jakob Mavsar, Slavko in Andrej Župane z družinami ter brat France Ovsec z družino
Hrušica, Jesenice, Sorica, Domžale, Krško
NOVICEINDOGODKI
Evropa je enostransko obveščena
Republiški sekretariat za mednarodno sodelovanje je reagira! na Luksemburško deklaracijo o Jugoslaviji, ki kaže, da je Evropska skupnost še vedno enostransko obveščena o razmerah v Jugoslaviji.
"Plebiscitna volja je močncjša od mnenja Evropske skupnosti " in od plebiscitne odločitve ni odstopanja," je dejal predsednik slovenske skup.ščine dr. France Bučar v razgovoru z domačimi in tuji-mi časnikarji na Brdu. Plebiscit borno uresničili, ne glede na to, kaj je zunanji svet pripravljen sprejeti in česa ne. Res je, da nam bo to povzročilo težave in da bo zahtevalo nove napore z naše strani, vendar od svoje odločitve ne moremo odstopiti. Smo za mirno in sporazumno razdružitev Jugoslavije, je dejal dr. Franee Bućar. Če sedanji pogovori ne bodo uspešni, potem Slovenci lahko samo ugotovimo, da smo storili vse, kar je bilo v naši moči, da bi do sporazumne razdružitve prišlo, in sami ukrepamo dalje.
Bučarjeva izjava seje nanašala tuđi na stališče vrha Evropske skupnosti, ki je bil 8. aprila v Luxemburgu in kjer je bila sprejeta Luksemburška deklaracija o Jugoslaviji, v kateri je ponovno jasno izražen interes za ohranitev sedanje enotne Jugoslavije.
Posebno izjavo je izdal tuđi Republiški sekretariat za mednarodno sodelovanje. ki jo je podpisal sekretar dr. Dimitrij Rupel. Izjava uvodoma poudarja, da slovensko politično vodstvo razume Luksemburško izjavo kot znamenje pozitivnega pristopa k jugoslo-vanski problematiki. Posebej cenimo prizadevanja evropskih vlad za mirno, demokratično in sporazumno rešitev jugoslovanske krize. Medtem ko zahodne sile izražajo utemeljeno zaskrbljenost za konstruktivno rešitev problemov in konfliktov med narodi, ki živi-jo v Jugoslaviji, ne upoštevajo nekaterih novosti in spodbudnih dejstev. zato nas posamezni poudarki teh vladnih sporočil presene-čajo kot neustrezni na dejanske odnose in dejstva. Strinjamo se, da je treba v tem delu Evrope in drugod ohraniti in spodbujati stabilnost in sodelovanje, vendar stabilnosti ne izenaćujemo z ohranja-njem trenutno obstoječega ustavnega reda v Jugoslaviji. Menimo, da je le nova ureditev odnosov med jugoslovanskimi republikami jamstvo za mir in stabilnost v naši mnogonacionalni skupnosti. Vztrajno zagovarjanje zveznih ustanov, ki jim primanjkuje legitimnosti in većinske podpore, razumemo kot posledico nepopolnih informacij. ki so jih dobavile te ustanove same. Hvaležni smo za-hodnim vladam /a zanimanje za jugoslovansko krizo, vendar bi nas veselilo, če bi v prihodnosti ta interes spremljal bolj odkrit in afirmativen odnos do novih realnosti. Pričakujcmo. da bodo v naj-biižnji prihodnosli predslavniki zahodnih vlad prišli v stik s slo-venskimi oblaslmi, da bi lahko dobili najvažnej.še informacije, ki zadevajo naše stališće glede rese van ja jugoslovanske krize, pravi izjava slovenskoga zunanjega ministrstva.
Rupel v Avstriji, Drnovšek v Ameriki
Slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel je bil tri dni na obisku v Avstriji, kjer se je srečal tuđi s kanclerjem Vranitzkvm in zunanjim ministrom Mockom ter nekaterimi drugimi avstrijskimi politiki. Po končanem obisku je dr. Rupel na novinarski konferen-ci poudaril razumcvajoče stališće Avstrije do Slovenije in da so odnosi med Slovenijo in Avstrijo dosegli višjo raven. Slovenija želi, da Avstrija po osamosvojitvi Slovenije ne bi pretrgala utečenega sodelovanja in pretoka blaga, ljudi, storitev in kapitala. Avstrijci ne nameravajo početi kaj takega, dogovorjena pa je bila tuđi .sastava mešane komisije za proučitev pogodb med Avstrijo in Jugoslavije ki zadevajo Slovenijo.
Slovenski član zveznega pred.sedstva dr. Janez Drnovšek pa je odpotoval v Združene države Amerike, kjer se bo pogovarjal z ameriškimi finančniki in politiki, ime! pa bo tuđi već predavanj.
Ustanovili svet Evropskega gibanja
V Ljubljani so v soboto ustanovili Slovenski svet Evropskega gibanja. N'a ustanovnem zboru, ki so ga s pozdravnimi telegrami počastili bivši franeoski predsednik Giscard d' Estaing in generalni sekretar Evropskega gibanja Robert Molenaar, udeležili pa so se ga tuđi predsednik slovenskega predsedstva Milan Kučan, slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Jancz Milčinski, ljubljanski in beo-grajski nadškof dr. Alojzij Šuštar in dr. Franc Perko ter predsedni-ca slovenskega svetovnega kongresa Spomenka Hribar, so za pred-sednika izbrali dr. Antona Beblerja. Evropsko gibanje je nevladno in nepridobitniško združenje ljudi, ki se zavzema za povezovanje Evrope in taka izvirna izhodišča sprejema tuđi Slovenski svet. Po-speševal bo povezovanje Slovenije z Evropo in gojil spoštovanje evropske kulturne dediščine in vrednot človekovega dostojanstva, nenasilja, človekovih pravic, pluralistične politične demokracije, tržnega gospodarstva, miroljubnega sožitja in varovanja ćloveko-vega okolja. Svetu bo pomembna naloga osamosvajanje Slovenije, pa sodelovanje z enakimi sveti drugje po Jugoslaviji, tuđi z beo-grajskim, ki si lasti vzdevek jugoslovanskega. • J. Košnjek

NIKA IN BORUT BELE tel.:064 211-148
OBVEŠČA VSE LJUBITELJE FOTOGRAFIRANJA, DA ORGANIZIRA
BREZPLAČNO PREDAVANJE
ZA IZPOLNITEV VAŠEGA ZNANJA V FOTOGRAFIRANJU.
PREDAVANJE, ki bo 19. aprila ob 17. uri, BO VODIL BOŠTJAN GUNČAR.
V PROSTORIH FOTO BONI.
VSE    INFORMACIJE    DOBITE    PO   TEL: 211-148
Tržič - Pretekli ponedeljek so pred blagovnico Mercator v Tržiču ob njeni 20. obletnici z žrebanjem konćali posebne prodajne akcije. Pod vodstvom Mileta Bitenca iz poslovnega sistema Mercator so izžrebali 93 lepih nagrad, prvih pet pa so takole razdelili: pralni stroj Indesit je dobila Zdenka Maglica, Planinska pot 16, Krize, kombinirani štedilnik Pavla Šparovec, Pristavška 27, Tržič, radio kasetofon in torto Milan Lisjak, Viška 67, Ljubljana, garnituro hobi ročnega orodja pa Mirni Gramec, Na Logu 9, Tržič in Mirko Hajšek, Frankovo naselje 73, Škofja Loka. Foto: J. Cigler
V Radovljici razmišljajo o občinskih obveznicah
Jamstvo s proračunom in premoženjem
Z izdajo obveznic bi lahko kratkoročno zagotovili 400 do 500 novih delovnih mest, dolgoročno pa še več.
Radovljica, 12. aprila - Ko je radovljiška občinska skupščina pred nedavnim razpravljala o razmerah v gospodarstvu, je med drugim sprejela tuđi sklep o izdaji občinskih obveznic in o oblikovanju trga nepremienin v občini. Posebna skupina izvršnega sveta je že pripravila nacrt, iz katerega je razvidno, da naj bi v občini za financiranje gospodarske infrastrukture in za sofinanciranje, prestrukturiranje in lastninjenje gospodarstva izdali obveznice v dinarski protivred-nosti 10 milijonov nemških mark. Občina naj bi za izplačilo obveznic jamčila s proračunskim denarjem in z občinskim premoženjem.
Denar, ki bi ga dobili s prodajo obveznic, naj bi porabili za sofinanciranje proizvodnih prostorov, za izgradnjo centra drobnega gospodarstva v Dvorski vaši, za sanacijo in za-prtje deponije odpadkov na Crnivcu, za obnovo in dozida-vo srednje sole gostinsko turi-stične in ekonomske usmeritve na Bledu in v Radovljici, za obnovo   zdravstvenega   doma   v
Obveznice naj bi izdali v dinarski protivrednosti sto, dvesto, tisoč in pet tisoč mark. Odplačilni rok naj bi bil devet let, izplačevali pa naj hi jih v letnih obrokih. Obresti naj bi bile 9-odstotne in bi se izplačevale v polle-tnih obrokih.
Obveznice naj bi kot vredno-stni papir prodajali na prost em trgu in bi predstavljale tuđi posebno plačilno sredstvo, ker bi bile v omejenih količinah stalno vnovčljive (iz sredstev proračuna). Da bi spodbudili promet nepre-mičnin, skupina predlaga pri plačilu z obveznicami še pet-do desetodstotni popust.
Bohinju, za sofinanciranje vo-zliščne telefonske centrale v Radovljici, za uresničitev nekaterih programov s področja kulture in športa (grad Kamen v Begunjah, radovljiška Grašči-na, trgovina z izdelki za opravljanje kulturnih dejavnosti, stadion na Bledu za priprave tujih nogometnih klubov) in za izgradnjo Gorenjčevega poslo-vno-stanovanjskega objekta na Gorenjski cesti v Radovljici.
V radovljiški občini ugota-vljajo, da so se zlasti v podjet-jih z največjimi težavami že pojavile težnje po ukinjanju programsko, tržno in tehnološko nezanimive proizvodnje in po prodaji (odvećnih) proizvodnih prostorov in opreme. Ker pod-jetja nimajo denarja, da bi v teh prostorih organizirala novo proizvodnjo, naj bi jim občina pomagala tuđi z denarjem od obveznic. Prednost naj bi imela podjetja in njihovi programi, ki zagotavljajo večjo donosnost, večjo udeležbo sovlagateljev, večji izvoz in večje število dodatnih (produktivnih) delovnih mest, ekološko čisto okolje, bolj racionalno rabo surovin in energije, pa tuđi podjetja, ki se bodo preoblikovala v delniške
družbe. Proizvodne prostore, ki naj bi jih (delno) odkupili in uredili z denarjem od občinskih obveznic, naj bi dali v na-jem ali prodali obrtnikom oz. podjetnikom za razvoj drobnega gospodarstva in za odprtje novih delovnih mest. Z izdajo obveznic bi lahko kratkoročno zagotovili 400 do 500 novih de-
lovnih mest, dolgoročno pa še več.
Del denarja od obveznic naj bi porabili tuđi za sofinanciranje izgradnje proizvodno poslovnih prostorov v centru drobnega gospodarstva v Dvorski vaši. Gre za objekt, v katerem bi bila velikost poslovnih postorov prilagojena potre-bam investitorjev (od 72 do 768 kvadratnih metrov) in v katerem zaradi varovanja okolja ne bi razvijali dejavnosti, ki pov-zročajo    hrup,    onesnažujejo
ozračje in povzroćajo vecje ličine odpadnih vod.          ,- ;
Čeprav v radovljiSkj oW* še nišo določili nove [oKd^)e za odlagališče odpadkov, P^ že doseženo soglasje, da je ponijo na Crnivcu, v kateru prostora za odlaganje o<JP kov še za nekako šest let, tr ^. urediti in jo zapreti. Ker naJ vse to stalo okrog pet mil'J° . dinarjev, v občini Pred['fn%e da bi za sofinanciranje naio ^ namenili del  denarja tud' občinskih obveznic.         ^^^
WPA\M
KMETUSTVO-ŽMNOREJA-SVETOVANJE D.O.O-LAURINOVA 2   'S (065)65143 - 62676    FAX (065)32053
na Gorenjskem sejmu v Kranju do 19.4.91 v
hali A
skupaj z italijanskim proizvajalcem krmil
mangimjvV
Omogočamo prehrano * najsodobnejšimi krmili za zdravo čredo in učinkovitejšo proizvodnjo.
Obiščite nas v našem paviljonu in po sejmu v Vi-pavi: Prima Vipava, Laurinova 2, tel.: (065) 65-14J. 62-676
Kdor malega travtia
ceneje kupuje
trgovine kranjskega
MERKURJA obiskuje-
■20% -10%
•  elektromaterial,
•  orodje,
•  material za centralno kurjavo,
•  vodovodne instalacije,
•  kopalniška oprema,
•  posoda,
•  steklo, kristal in porcelan
•  okovje in vijaki
t proizvodi čme metal.,, i gradbeni material,
•  mali gospodinjski aparati,
•  bela tehnika,
•  akustika,
•  rez. deli za kolesa, motorje m osebna vozila,
•  motorji in kolesa
•   zeleni program in kovinska galanterija
ZNIŽANJA CEN VELJAJO DO KONCA APRILA PRI NAKUPIH NAD 500,00 <*|fl ZA ČLANE STANOVANJSKIH ZADRUG IN TAKOJŠNJA PLAČIIA^^