St. 17. V Mariboru, Četrtek 25. aprila. V. tora j. 11)72. SLOVENSKI NAROD trikrat na teden, vtorek, četrtek in 100040, ter velj 5 tfold., za četrt leta 2 tfotd. 60 kr. Za tuje dežele /a MIi vrste 6 kr. če se. oznanilo enkrat tiska. 5 kr. 8e 99 dvakr: Rokopisi sr ne O p r a v n i s t v o. ti a ktero nai se nlairovoiii" pošiljati nai i po pošti prejeman. za avstro ogerske dežele ali v Mariboru s pošiljanjem na dom, za celn leto 10 jrold., za pol let« > teto 12 gfOld., za pol leta 6 fcold., /.a četrl leta 3 tfold.. 25 kr. a. v". Za oznanila se plačuje od , Hiri-topnc petit-it in 4 kr. 6e ■« tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat ie plača (»rempelj za 30 kr. — Dopisi naj m izvole l'rankirati. — vračajo. — Uredništvo Je v .Marilmrii, v koruški uliti Mfn. štev. 220. očnim«, reklamaeiie. oznanila, t. i. administrativne reži, ie v rfnkftrnicli F. Skaza in dr., v koroški ulici liišn. št. 229 Volila «■ ii» i Vi* Kom. Bitva jc končana in nemška vlada jc na Češkem dubila na glavnem krilu zmago. V središči, kjer stoji češki narod v masi na braniku svojih pravio in bodočnosti slovanstva, tam so bila vsa zaletanja vlade in nemške tlačenjažoljnosti zastonj. Tiho, Harno na migljaj svojih vodjev stopil je češki narod na volišče in zmagal že toli- in tolikrat. Narod češki nij bil premagan, jc nepremagljiv. A ininisterstvo je zmagalo v velikem posestvu in » tem dobilo večino v češkem zboru, pođaljlalo za nekaj časa svoje malovredno življenje in pomnožilo dunajski rajhsrat za petnajst UKtavovernih poslauecv. Da je zmagalo na temne najvažnejšem, ali ipak v trenotku prevago dajo« čom krilu, temu se nij čudili, ako sc pogleda* kako je ministerstvo vodilo boj in kake poinočke jc na razpolaganje imelo, kakih se je posluževalo. Cela Nemčija, skoro vse avstrijsko, prusko in drugo nemško narodno-liberalno časopisje je lajalo na Čehe, cel državni aparat Avstrije se je obračal proti Čehom, pruski denar, judovski denar s sle-parstvom na borsah dobljen, deloval je na Češkem za nemške velikoposestnike, in vladin general Koller nij poznal pravice za oba dela, temiič historično stranko brezobzirno potiskal, nemške pri-vrženikc brez obzira na pravičnost in enakost naprej rinil. Vprašanje nastaje, kaj je taka zmaga vredna? V moralnem obziru je jasno, da je stranka, ki se taeih in vseh pripomočkov poslužuje, trlila in gnjila po sredini. Tako tudi ustavoverna stranka ne bode trajno okrepila se vslcd te zmage, temiič moči, ki jih jc v takem boji potrosila, se ne vmo več !n notranja slabost more samo rasli. Nemoralna sredstva, pravna brezobzirnost, katero je vladna stranka kazala, mora so nad njo samo prej ali slej smrtno maščevati, ako ne laže zgodovina vseh časov in narodov, vseh idej, ki so bile s krivico tolikrat premagane, ali so vendar na konec zmagonosno povzdignile se na razvalinah svojih protivnikov. Kakor v moralnem, tako je tudi v dejanskem in praktičnem zmisln vladna zmaga Pvrrhnva zmaga. Kajti 15 poslancev, katere vlada pridobi v rajhsrat, ne bode izdalo nič, ne bode storilo, da bi bila večina Avstrije zastopana. Ako iz tega zbora izostane le nekaj federalistov, ki 10 dozri aj stafažo delali tam, stoje rajhsratske stvari zopet na onem stanji, da nij večine, ako trije poslanci nahod dobndo, ali ako se nekteri ne dado za Iv/ave rabiti. 1'ctmilijouni češki narod vendar nij zastopan, temuč še ostreje in osorne je v odpor potisnen, cela federalistična stranka nij niti za las bližja ustavi, in velika nemško-liberalna laž o ustavnosti v Avstriji nij se odpravila, temuč ee mogoče še oddaljila od resnične ustavnosti. Razdraženi e narodov, nezaupanje v bodočnost, nemir in negotovost* nesvoboda in absolutizem strank — vse jc postalo večje. To je dejanski vspeb vladne zmage. Ker se pa v Avstriji vse ravna po kratko7 vidu in videzu, mogoče je, da se bode vlada Auerspcrgova fc navidezne zmage toliko uaužila, da bode morda kake 2 leti v potu svojega obraza Slsifovo delo ustavoverstva naprej opravljala, dokler jej tiste moči, ki so Smerlinga, Ciskro, llas-nerja, 1'otockega, licusta vrgle, pota vsega človeškega ne odkažejo. Ako pak je res, da se je zato celo Neiuštvo s tako strastjo, s tako srditostjo vrglo na Celic in da so zato vsakovrstni nemški judki postali vc-Iikopo8estniki in kolegi dvorjanov, ker so smatrajo Celil kot prva vrsta Slovanstva. kalero ima Neiuštvo uničiti ako hoče mirno spati — potem se sinemo Slo vanje veseliti, kajti narod češki jc stal in zmagal, kakor so zmagovali njegovi pradedje llusiti, in ta narod bode odločeval tudi tacaš, kadar bode (ako je neizogibno) trebalo hraniti svojo narodno eksistenco, — tačas ne hodu odločevali trije ali štirje krivouosi židovski ..cliabru-sarji,'' kateri so zdaj kot novopečeni velikoposest- mki, dali celi narod češki pod samovlado nemške manjšine, kar se imenuje „liberalno". Politični razgled, 0 volitvah v češkem velikem pOieitVU še imamo pristaviti, daje namestnik Koller tri dni pred volitvijo še dal zapisati 2G ustavovercev v deželno tablo in vse novovpisanc k volitvi pripustil. Čehi so poprej* ko je bil še pravni čas za reklamiranje volilne pravice, prosili za vpisanjc 15 federalistov v deželno tablo , pa Koller je prošnje zavrgel. Prosilci so apelirali na ministerstvo j ono jo odlok Kollerjcv potrdilo. Da jc Koller samovoljno mnogo veliko posestnikov iz zapisnika brez opravičenja izbrisal, smo že poročali. Pa kljubti vsemu temn paševanju še večina ustavovercev nij bila gotova. Zato je Koller ukazal, naj se precej 8 graščin, ki do sedaj niso bile v deželni tabli, temveč v zoniljiščnili knjigah zapisane (torej nijso imeli volilne pravice v velikem posestvu), preneso v deželno tablo, da bodejo posestniki, ki so ustavoverei , za vlado glasovali. Lahko hi še o Kollerizniu dalje pisali , pa studi so nam. Z vsem je Koller federalistom 33 glasov odtegnil brez najmanjše pravice. Za to so federalisti izostali od volitve in protestirali slovesno proti Kollcrjevcinu stvarjanju glasov. Deputacija, sestavljena iz najodličniših mož prvih rodovni v državi, pojde k cesarju Koller j a tožit. Z velikim veseljem moramo pozdraviti dogodek, da so n o h e d e u u d c e s a r s k c rodov i ne te volitve u i udeležil. T u d i taki prinei, ki so do sedaj vedno z ustavoverei glasovali, so jih sedaj zapustili! Veseliti tudi mora, da se glavar Selnvarzcnberškega rodu, knjez Janez Adolf (kot glavar rodu: „vojvoda krumavski"), nij dal pregovoriti, da bi glasoval z ustavoverei, dasi jc Andrassv vse napel, da bi dobil knjoza za Ko-llerizcm. — Včeraj je bil češki deželni zbor v svoji Listek. Telečja pečenka. (Obraz i/, našega mestnega iivfjenja.) < Kom 10,1 IV. Sicer je Hitič že dolgo let stanoval v mesarjevi biši, ločno vsak mesec na prvi dan sani in osobno v roki nesel svojo mesečno plačo za Btanovanje in postrežbo gospodinji mesarici izročit, ali kljub U temu nij bil znan uiti z gospodarjem niti z gospodinjo. Z nobenim nij govoril več nego jc trebalo /a posel. Minilo je po cel mesec, da jih nij uiti ogovoril. V tem je bil aristokrat in je mislil, da imajo ljudje največ respekta pred človekom, ako jih zanemarja. Zdaj je bil trenotek tu, ko mu je bilo žal, da se nij sprijatelji! Z gospodinjo. Ona ima oblast Brez svojo liišino, ona jej lebko ukaže, da se mora možiti, in tako odpade silni posel, da bi on sam moral z deklino govoriti. A jo tudi spodobno in pravično, da ženska sama pride, in ne tla bi jo mož (Hitič jo bil cel mož) še lo prosili moral. To delajo mlada zijala, ki imajo preveč besedi. Saj jo že v svetem pismu 0 ženski zapisano, da bodo vse zapustila in za možem hodila. Tako jo Hitič temeljito stvar preudaril i u nekega popoldne dal poročiti gospodinji, naj pride k njemu v njegovo sobo. Debela mati mesarica Krivka se je čudom začudila tej prošnji. Hitro je — radovedna kakor so vse priletne majke vstala s svojega stola v mesnici iu šla v Hitičovo sobo , kder nij bila nikdar kakor kadar je dekla na vsake kvadre tla umivati imela, ob kakoršneni času pa I • i t i č: t doma nij bilo. Mislila je, da ima gospod „s|otnik>( gotovo kako veliko pritožbo zarad postrežbe. V njegovo sobo prišedši morala je sesti na ZOfo. BitiČU se je videlo, da ne ve kako bi začel. Žena ga torej jame izpraševali, kako je s t eni in onim zadovoljen. Biti C JO bil Z vsem neizmerno kontent, dekla je pridna . šum v biši ga nič ne nudi, postrežba je izvrstna • postelja dobra, ob kratkem: boljega in Ugodnejšga stanovanja nij iskati nego jo to njegovo. Krivka je že mislila, da jej je stotnik kotel samo to povedati, in ker je imela, opravkov mnogo, hotela je oditi, Zdajci je I«i1ič moral govoriti. Kcčc tedaj, da jej ima nekaj povedali, za pomoč prositi jo, kar pa težko izgovori. Mesarica misli, da je morda v denarni zadregi , da bi rad na pOSOdbo prosil. Koče torej hitro iu z veliko prijaznostjo. .,0 gospod stotnik, ne sramujte se, kolikor hočete viini posodim , če ste v zadregi. Kolikor hočete, samo imenujte svoto. Tak natančen mož kakor ste vi. pri nas dobi vedno. Hvala bogu, imamo zmerom denarja pri rokah. Takoj vam prinesem". I!itič zarodi v lice. naglo rstano BO stola in se z obema rokama brani: ,,uo, ne, ne; lega ne potrebujem; imam, imam.1' Keksi dirja naravnost k BVOJi mizniei, odklene predal in razkazuje ženi svoje novce in denarne papirje. Zdaj bi bila na ženi vrsta sramovati se, pa nij utegnila, ker čuditi se jfl zopet morala. Daje gospod Bitič po nekom precej premoŽenja podedoval, kar je v njeni biši na stanovanji , to jo čutila, ali da je tako bogat, tega nij slutila. ..Za bo/ji čas, iu vse to pustite tako hranjeno. in ne da bi uživali, ne da bi boljo živeli! Za koga hranite? Ne zamerite, gospod! Otrok neiiiate. Bene nemate . . .". ,,To je, tO je, to je" vzklikne Hitič vesel, K+A po vladnem tiranstvu ustvarjeni sestavi odprt. Cehi se tega zbora, kakor >e samo ob semi razume, ne morejo in ne sinejo udeležiti, ako nečejo postati s tem, da s krivičuiki na enem polji delajo, sami krivice deležni. Za najvišjega deželnega nsaršalka Je imenovan knjcz C ari o s Auersperg — to ininisterstvo uc more nikjer A icrspergoV pogrešati, — za njegovega namestnika ustavoverni dr. Claudi: torej šc za dežel-migu podmarŠalka nij vlada imenovala Ceha! Cehi bodo o v o 1 i t v e u i h manevrih sedanje vlade na Češkem izdali posebno k d j i g 0 v vseh evropskih jeziki h, da bode ves svet izvedel, s kakimi sredstvi sc pri nas narodni zastopi delajo. Na Hrvatskem je agitacija za volitve naj-živtjša. Vladna ali magjaronska .stranka zapira narodne agitatorje, psuje in odriva od volileev iu volilnih shodov narodbe duhovnike, in po svojih novinab v hrvatskem in nemškem jeziku z nečuveno surovostjo napada posamezne osobe narodne stranke. Vse upanje je, da vendar zopet zmaga narodna stranka. Sama ob sebi je razumljivo, da razpora, o katerem poročajo nemški listi, v narodnem tabo rji nij, ker proti magjaronom so vsi narodnjaki edini, če tudi mogo med njimi biti različne misli. iz volit ven eg a gib a n j a n s/ Og e r s k e m je najbolj pomenljivo to, da je sivi voditelj oger-ske politike iu stvarnik dualizma Fr. Dcak izrekel svojim volileeni v ..notranjem mestu" v Pešti, da hoče še kandidirati. Deak jc zarad svoje starosti hotel v ogerskem parlamentu mlajši moči prostor prepustiti, sedaj pa se jc odločil, da posveti svoje moči do smrti svojemu narodu. Z Dc-akoni vred sta sc popred odpovcdla kandidaturi tudi vodja zmerne levice G-hiozv in predsednik zadnjega zbora Somssicb, katera pa sta ostala pri svojem sklepu popustiti parlamentarno delovanje. Zbor ogerskih Srbov, kije bil 21. t. m. v llcčkcreku. je sprejel sledeče točke narodnega programa: Samostalna volitev v ogerski državni zbor ali volitev v zvezi z levico, združenje s Slovaki, lin sini in Kumunci, najtesnejša zveza s Hrvati. Zboru jc predsedoval dr. Subotič. Na Spaujskein pričakujejo vsak dan revolucijo. Strašno nasilstvo vlade pri volitvah za kortes jc razburilo strasti njenih nasprotnikov. Punt se godi v prid Donu Carlosu iz bourbonske rodovine. ta bi rad prišel na prestol svojih očetov na Spanjskem in izpodrinil Amadca, sina italijanskega kralja Viktora Emanucla, kateri jc lani bil na španjski tron poklican. Vojska je do sedaj Amadeu udana in Don Carlos hode torej težko kaj opravil. Bazne stvari. Proti Čmetu) je g. Vuga govoril na ■hodu v Sežani na koncu svojega govora sledeče uničevalne besede: Vrli možje! zbrani očetje! Se par besedij, nijso moje ampak so Ciceronove proti Katilini: „QaoUBque tandem! Tabor je uže ušo-torjen na jugu in severu zoper naše ljudstvo, dan na dan raste število naših sovražnikov, poveljnika onega tabora pa in vodjo sovražnikov Vidite med ozidjem, celo v mestu, da kuje pogubo deželi doma. Katilina, če te zdaj damo obsoditi, menim, da se je bolj bati, da bodo r c k 1 i p o š t e n i, to jc s t o rj e n o p r e p o z n o, nego da bode kdo rekel, to jc preostro. Ce tega ne storimo, vedi in znaj, da imamo svoj uzrok. To tipa rečemo: Oči in ušesa mnogih te bodo pazile in stražile. kakor so storile do zdaj, akopram tega ne čutiš ali čutiti nečeš." \ * (ljCP izgled rodoljubnega Slovana) je Bolgar Krst Gcorgcjev, ki je umrl 20. pret. meseca v Bukureštu. Mož je vse svoje premoženje (bilje milijonar) zapustil bulgarskemu narodu za znanstvene in sploh narodne namene, On ni bil oženjen ter ni imel otrok. Rekel jc: moja žena jc cela Bolgarska, in moji otroci so vsi Bolgari. Zato in ker je že ob svojem žiti i podpiral vse narodne zavode, imenovan je bil ,.otec Uulgarov". V * (Slovensko gledališče.) Iz Ljubljane sc nam piše: „0 zadnej predstavi igre„Turki pri Sisku", prinesla je tudi ,.Laibaeher-Zei-tung" svojo kritiki*. Nas jako veseli, če tudi nemški ljubljanski list prinaša kritike o slovenskih prestavah, ako so take, da so primerne razmeram, v katerih se nahaja dramatika slovenska. Vsakdo, kdor pozna razmere naše mlade, še le razvijajoče se dramatike, pa mora priznati, da le p r a v i č n a, dobrovoljna kritika more pospeševati , nasprotna pa ima le namen razdirati. Iz najboljega vira izvemo, da omenjena kritika v ,.Laib. Zeitung" je predelana od nekoga, ki š c predstave videl n i j: po prvotnem opisu i z v e n r c d n e g a referenta, kteremu pa po njegovem prvotnem spisu, ki smo ga imeli v rokah, nikakor ne prisojamo (oliko duševne zmožnosti, da bi mogel kaj kriti« kovati, najmanj pa soditi o igranji na odru. Svetovali bi prav prijazno g. uredniku ,,Laib. Zeitg." da si poišče kakega referenta, ki bo vsaj v stanu svoje misli pravilno zapisati. da ne bo treba potem na podlagi spisa, ki nema ni nog ni glave delati kritik ljudem, ki predstave še videli nijso. Koliko vrednosti ima potem taka kritika, to vsakdo lahko sam presodi." * (Na korist g o s p o d i č i n e C e c i 1 i j e Podkrajškove,) marljive in talentirane igralke dram. društva, jc denes četrtek 26, t. in. slo- da mu je pravo besedo iz ust vzela, in od veselja raztegne usta na smeh , da so se po .suhem lici še bolj videle goste gube. „To jc, to je, otrok nemam, žene nemam, rodovine nemam, nobenega človeka nemam, sam sem, prav sam! In drugi ljudje so tuji ljudje, nič sc od njih ne dobi, niti za denar se ne dobi čista jed, kanijo, varajo, goljufajo, kder morejo. Vso grdobo mora človek jesti, a niti ne ve, da je grdobo jel. Kdor je doma, ve vsaj kako je, reče lebko , ukaže lehko kako hoče. Kaj mislite, ali bi . , .". Do tu je bil Hitič hitrojezičen, a tu jc srama zarudel na svojem starem obrazu, kakor štirnajst-letna deklica. In mati Krivka jc tudi zarudela , ker razumela ga je. Zeniti se hoče! Img in sveti Anton! Katera ženska se more v te stare gube zaljubiti, v tega odurnega moža, ki nij za ta svet, ki ne govori z ljudmi! To je bila njena prva tiha misel, ali ženske baje ne govore kar mislijo. Poleg tega ima baje vsaka omožena manijo, še druge omožiti in oženiti, naj bode na dobro ali ne. Tudi je tu denar, tega je ves svet lakomeu, tudi ženstvo, torej bi bilo kaki ubogi dekliei pomagano iz nadlog. Hitič ne bode dolgo živel in njegova udova bi si nadomestila po njegovi smrti vse, kar ne bi bilo ugodnega ž njim. To je bila njena druga misel in obljubila mu je vso svojo pomoč. Ali da bi sc pomagati moglo, moral je Bitič več povedati, kako hoče, kakšno, katero. To mu je težko, a bilo je zadnje iu tudi to je premagal srečno. Mesarica pa nij mogla smeha več zadržavati, ko je čula, da jc oko starega Bitiča obtičalo na veseli, vrtavi in živi njeni hišini. DabiBitič ne bil s tem smehom razžaljen, pohitela je žena opravdati ga s tem, da jc rekla: r0 ta deklica je uboga, ako jc pametna, z obema rokama bode prijela po tej lepi priliki." In tO jc razkladala še na dolgo iu široko, ter govorila mnogo tudi zato, da bi so sama [znebila osupuenosti in čuda zarad nenavadne tajnosti, katero je čula. Končno je obetala šc denes z njo govoriti, takoj kadar pride domu. Pol ure kasneje je vedela cela Krivova družina in vsa hiša, da bode stari tihi stotnik hišino za ženo vzel. Dekle so po kuhinjah roke sklepale, vsaka je rekla, da ga ne bi marala, pomagači iu hlapci so delali kosmate opombe, a Hitič, ki, to so ve, o vsem tem nij ničesa slišal, slonel je na oknu, staro srce mu je mladostno utripalo iu iskreče male oči so p režale ob hišah po ulici, kedaj venska predstava v deželnem gledališči ljubljanskem. Igrala se bode znana dobra veseloigra v 8 dejanjih „1 nserat", ali „Iščc se nevesta", katera igra je ena najboljših izvirnih iger češkega reper-toira. Pričakovati je. da občinstvo z dobro obiskanim gledališčem dejansko pokaže, da ve ceniti trud in vspešno delovanje prvih moči dramatike slovenske. Mi srčno želimo beuefici jantinji najbolji vspeb. * (V e 1 i k a besed a za s t r a d a j o če na Kranjskem.) katera seje morala preložiti iz znanih uzrokov , bode — kakor nam pišejo iz Ljubljane — prihodnjo soboto 27. dan t. m. v deželnem gledališči. Natančnejši program bodemo naznanili prihodnjič, denes le pomenimo, da bode pri tej priliki prvokrat prišla na oder opereta ..< i o r e n j s k i s 1 a v č e k". Libreto te operete, izdan po dramatičnem društvu . bode na prodaj pri knjigarji Otokarji K lerr u in na dan predstave tudi pri gledališki kasi. * (N e m č u r s k a omika.) Iz Ljubljane sc nam piše: ,,K vsaki predstavi v ljubljanskem gledišči — tudi k slovenskim tedaj — prihaja ex orfo nekoliko členov ,.Feuenvehra", čemu? — tega menda sami ne vedo, pa pride jih vselej nekaj, časi več, časi menj, kakor je pač — nevarnost! Ko sc je minolo saboto krdelice vračah* na svojo ..glavno stražo" (rOtOVŽ), izusti eden — in brž ko ne bil jc poveljnik čete — mogočne te besede: ,.Kommt der Monseh erst um 10 lllir zum F r c s s c u (sic ? -) vvegen der S a u komOdio !" — Res prav nepotrebna žrtva to. gospodje! Pojdite drugokrat rajši ..fressen", namestit v ,.Sau"-koniodie, bo ravno tako dobro! * (Šolska svečanost.) Iz ljutomerske okolice sc nam piše: ,,11. t. m. je bila pri sv. Križi nad Ljutomerom nenavadna svečanost, javno izr<»čenjo srebrnega križca zaslug nadučitelju v pokoji g. Fr. Kegholccu. Počeščcni je 68 1. marljivo deloval na šolstvencm polji, in sicer 2"> let pri sv. Križi. Začetek svečanosti je bila sv. maša. Po maši slovesno izročenje v šolski sobi. — Kot vladna oseba pri tej slovesnosti je bil č. g. o. k. poglavar okraja ljutomerskega, kateri je v svojem govoru omenil zaslug poslavljcnca, a tudi nazočim učiteljem izprcgovoril nekaj izpodbudnih besedi. Govorila sta potem č. g. Kuk ovce, okrajni načelnik, in Lapajne, nadučitelj iz Ljutomera, ter nadaljevala predmet govora č. g. poglavarja priporočevaje učencem in drugim pričujočim laranom skrb za omiko in šolo. — Po končanem izročenji sc jc pričel zabavni del svečanosti v M. Strakelnovi in Ilrastovčevi hiši, kjer smo bili prijazno sprejeti in gostoljubno postreženi. Končno smo sc zabavali v hl i /.nt gostilnici. Zabaval nas jc sosebno č. g. Ku-koveo s svojimi izvrstnimi uapitnicami. Hvala mu! Serena hvala pa tudi dobrohotnima gospenia Za- hode deklica prišla domu. Kakor da bi ga kača pičila, odmakne sc od okna, ko jo priti zagleda. Razburjen koraka po sobi gori in doli. Sluti, tla jej bode gospodinja zdaj v tem trenotji razložila njegovo željo. Njegova osoda sc bode torej odločila. Ker jc tako nemiren, meni, da jo najbolje iti mi sprehod. Izid stvari bode lahko jutri čul. Vzame klobuk iu palieo, sobo zaklene iu tiho kakor tat stopa po stopnicah navzdol. Mimo gospodinjiuc sobe gredoč, čuje, da sc govori, čuje svoje ime. Kdo na njegovem mestu bi se bil premagal in ne bi bil storil kakor jo on: postal in poslušal. Gospodinja je bila hišini menda baš dopovedala, kaj jej Bitič ponuja in jo prepričala, da nij šala, temuč gola in prava resnica. Pa kaj odgovarja prevzetno neumno dekle? Smeje sc grohotom! „lu ko bi imel celo dolino polno zlata, ne bi vzela taecga bedastega starega krampa." „Krampa! krampa!" Bitiču se vrtoglavi. Palica nij dovolj zaslombe, z roko se opre ob zid. „Bedast, star. kramp! In to pravi ona, ta opica, ta. . . Bitič tava ob zidu do praga, črez prag na ulico, po ulici dalje, kakor pijan. Iu one grde besede mrmra vedno pred-se. dravec in Honigman, ki ste razen g. Postružnika in g. Lapajneja iz Ljutomera iu več drugih veliko žrtvovali, in si mnogo prizadevali ta dan poveli-čati , ter poslavljeuou in njegovim počastiteljeni po mogočnosti prijetnega storiti. * (P r a v i e a — in ust a v o v c r n 0 s t.) V Ribnici blizu Marenberga seje sledeča „nesreća" prigodila. Več lovcev je šlo 14. t. m. na lov. Eden od teh znan ncmškiitarski notar in „usta-voverec" jc v nekem grmu ,.mislil slišati" kokodakanje male divje kokoši, Bližal seje grmu na 25 korakov! in strelih Ali nij ustrelil kokoši, katere niti nij bilo. nego enega člove'ka! kateri je s klicem ,..Tezus Marija" iz za grma skočil in sc zgrudil. Ustreljeni jc bil lovec. — Zadnja „Tagcspost" tega ..strelca" zagovarja rckši. da se mu ne more nemarnost očitati. Lepa hvala za take lovce ! Polten lovec sploh na kokoš nikdar, posebno spondadi ne strelja, ker so kokoši za plod take redke divjačine. Posebno pa človek, ki tja v en dan na 25 korakov strelja, ki ne zna ločiti človeškega lovskega posnemanja kokošinega kokodakanja — no sme puške v roke vzeti, in če je tu tak bedak človeka ustrelil, naj se ostro kaznuje, tudi če je nemčurski agitator. Novine, ki morajo tako lehkomiselnost iz političnega nagiba zagovarjati — niso poštene novine. Homo videli, kaj bodo sodniki rekli. * (Štajerski in k o r o š k i p o š tu i uradniki) so sc zbrali 22. t. m. v Gradei in ustanovili društvo podobno onim, katera med poštnimi uradniki drugih dežel že obstoje. * (Visok dar). ..Laib. Tagblatt" piše: ,.Nj. visokoknežka svitlost Oarlos Auersperg, vojvoda Kočevski, predsednik visoke gosposke zbornice ctc. cte. so društvu za podporo zbolelih pomoćnih uradnikov glede na ljudomili namen sto goldinarjev milostljivo podariti blagovolili, za kar se v imenu vodstva tega društva visokemu darovatelju globokočutena zahvala izreka." — Kes visok dar šc višjega milijonarja! Celili 1001 * (Devetnajst š t i p c n d i j z a št u-đ e n t c) razpisuje kranjska deželna vlada do 2f>. maja t. 1. * (I z p r a z n c n a j e si U ž b a) učitelja za risanje in za pomočni poduk v aritmetiki iu kali-graliji na gimnaziji v Kranji; prošnje do 2">. maja pri deželnem šolskem svetu v Ljubljani. !,! (Dr. Jurij Doli nar), rudniški zdravnik v Idriji, rojen 1. 1701 v Pačah pri Zidanem Mostu, je umrl oni teden v Idriji. Kajni jc bil vrl botanikar, jc pridno preiskoval polje rastlinoslovja, dal na svitlo do!jne-avstrijsko lloro, prehodil tudi zarad spoznavali ia domačih rastlin idrijsko, postojnsko in toiniv^ko okolico, ter zapustil bogato zbirko rastlin, katero je, kakor se v ..Laib. Ztg." poroča, kranjskemu deželnemu muzeju sporočil. * (Težko je minister bit i H Grof An-d ras i, naš minister vnanjih zadev, je tako-le z delom obložen, kakor beremo v novinab : Vsak dan do 11 zjutraj spi: ko vstane, do 12 jo; potem »laje do dveh avdijenec in govori s prijatelji. Ob dveh hodi ali se vozi na sprehod, kjer je do petih popoldne ; poten obeduje in po obedu hodi navadno v gledišče. Več uradnikov v ministerstvu vnanjih zadev svojega gospodarja niti ne pozna. * (P u u t proti županu) so napravili po porodita ..Tagesposte" prebivalci občine sv. Lovrenca pri Prožiliu v celjskem okraji. Občani so šli z muziko pred njegovo hišo in mu vzeli občinska pisma. Zupan je vložil zarad tega tožbo in bila je komisija v Prožin poslana, da bode stvar preiskala. * (G o s ]) o d i č i n a J a n k a Stoj k o v i r , i umetnica na glasoviru, je dajala z velikim vspe-honi koncerte v Zagrebu in je včeraj dala tudi ljubljanskemu občinstvu priliko seznaniti se z njenimi zmožnostmi. Napravila je namreč koncert v reduti v družbi znanega slovenskega umetnika g. Grbica, sedaj pevra na zagrebški operi. * (Crnogorski k nje z Ni ko hO jc bil od avstro-ogerske vlade povabljen. naj se udeleži svetovne razstave na Duuaji. Povabilo je knjezu prinesel dalmatinski namestnik baron Kodič. |! (Koliko ima Avstrija generalov?) Vojaški šematizem za leto 1872. kaže, da šteje naša vojska 2 vojna maršalka, 17 vojvodov topništva in generalov kdnjištva, 51» podmaršalkov in 10!) geueralmajorjcv, dalje 200 polkovnikov v aktivni vojski. BreZ službe pa jc ?>Q vojvodov topništva, 186 podmaršalkov, L99 goncralinajorjcv in 427 polkovnikov. Torej je v Avstriji vkup f>4"> generalov in 717 polkovnikov. Takih, ki niso v službi, je: generalov ."><34 in polkovnikov 127 vkup 701 visokih vojaških dostojnikov. V veselje plačilcem davkov pristavljamo, da vleče polkovnik, ki ima med navedenimi dostojanstvi najnižje, 3000 gl. plače na leto. To veliko število hrabrih vojskovodij bode 1. maja gospod vojaški minister šc povišal z imenovanjem kakih 20 novih generalov ! Le tako naprej, potem sc hode naše dcnarstveuo razmerje žc /.boljšalo! * (Češka znanost). K vsej Avstriji izhaja samo eden časopis za matematiko in fiziko in ta — v češkem jeziku ! * (Izpred sod nij c). One dni je bila v Cclji obravnava proti Zeli Belec zarad izpoloženja otroka. Imenovana je imela znanje s kmetskim sinom Mihaelom Skofecm in nasledek je bil, da jc zadnjo zimo dekle porodila. Skotca sc za novorojence nij nič menil in ker [Zeta Belce ni mogla rediti deteta, ga jc nesla v Skofčcvo hišo in ga na ognjišču v kuhinji pustila. Tu je otroče našla hči SkofSeva Tereza in ga vzela v svojo skrb. — Pred sodnijo je izrekla Zeta Belec, da otroka sama ni mogla prerediti in da ga je zato v hišo svojega zapeljivca nesla, ker je upala, da bode tam najbolje preskrbljeno. Sodnija je glede na resnično nboštvo nesrečne matere, na uzrok, iz katerega je otroka izpoložila in ker sc otroku vsled izpoloženja nij nič hudega zgodilo, Zcfo Belec samo na eden mesec ječe obsodila. "(Časopisje v z c d i u j e n i h dr ž a-v a h / severne Amerike šteje .~>s 15 peri jodičnih tiskopisov, torej pride na 6500 prebivalcev en Časopis prebivalstvo šteje blizu miljonov dns . Izmed časopisov je f>74 dnevnikov, in 4370 tednikov. Političnih časnikov je 4.">2S. Vsi dnevni časopisi krožijo v 2,000.000 iztisih. Knako razdeljeno bi imel vsak dnevnik 4."»' K > naročnikov. Tedniki se tiskajo v 10,600.000 eksemplarih. Nc-kteri listi v Neuvorku potrebujejo včasi po 0 ti i.oi k i iztisov, i: (Kako se sramežljivost odpravi.) V amerikanskih časopisih, posebno v nevv-vorskih je oznanilo, da se more vsakdo odvaditi zurudenja iu sramežljivosti, kdor pošlje 80 eent-ov („cent" je denar 2 kr.) na g. S. K. YVells-a, Nro. .180 Rroad-u av v Nevv-Vorku, ter bere časopis j.Phrenologieal Joumals." — Slišati je, da so sc nekteri nemški iu nemčurski ustavoverei, ki posebno na Slovane rokave vihajo, brž naročili na ta zanje potrebni medikament. :,: (S t e v i 1 o s a m o s t a n o v) se v Cis-lajtaniji kljubu protiascetičnemu duhu časa množi; kajti leta 1N0O jc štela < 'islajtanija 651 samostanov, leta 1865 že 070, leta 1870 pa 7<;7 samostanov. Množijo so pa samo ženski samostani. Leta 1860 je bilo namreč v Cislajtaniji 4349 mm, katerih število jc do 1. 1865 naraslo na 4004, iu do 1. 1870 na 0000. Število menihov jc v omenjeni skupini dežel znašalo 1. 1860, <>702, 1. 1805, 0117 , in 1. 1870, 0O00. Moški torej nehavajo iskati svoje sreče v ločenji od vnanjega sveta in dela. za katerega je človek ustvarjen. Ničesa nij terjal Hitič od veselosti tega sveta, samo poštene pečenke si jc želel, in dobre postrežbe. In za to bi bil dal, kar je imel, storil, kar storiti more človek kakor je bil on. A kaj je za to dobil? Ljudje, katerim je dobro hotel, zasraniujcjo ga. Ubogi mož! denes jc videl, da je prav za prav nepotreben na tej zemlji. Star, bedast, kramp ! V. Eno črez polnoči je ura odbila, po ulicah jc bilo temno, tudi medla svečava svetilnic nij dosti svetila, kajti naredilo se je bilo z mrakom za dež. in lilo je curkoma z neba. Pri vratih velike hiše je pod podstreškom stal zaspan policaj. V tem dežji sluga zakona in javnega reda pač nij imel dosti posla . tudi je bilo ugodneje pod streho čakati, nego po ulicah zasledovati, je-li jc kaj nevarnega. Zdajci prideta dva kasna ponočnjaka z brzim korakom mimo njega. Zagledavši ga obstaneta in mu pripovedujeta hlastno iu brzo, da tam gori pri tej in tej hiši leži človek v dežji na tlaku tik poleg stene, ki se ne gane, ki jc morda pijan ali ubit. Policaj meni, da ga hočeta za nos zvoditi. tembolj ker jima pozna, da od vesele kaplje prihajata. A naposled, ko se mu grozita , da bosta njegovo ime na koinisarijatu oznanila. — zapusti policaj svoje zavetje in korači proti naznanjenemu mestu. Tam najde res v polutemi človeško truplo ležati. Kliče in sujc z nogo — vse zastonj. Zažvižga, in kmalu pride na znan klic drug tovariš njegov iz bližnjega stala. Pobereta na tleh ležečega. Bil je mrtev. Pri bližnji svetilnici spoznata — Bitiča. ' Preiskavauje drugega dne jc pokazalo, da je bil starega nstotnika" kap udaril. Tisti večer je bil odšel v krčmo, enkrat zopet k staremu Zeleniku. Nij jel telečje pečenke, nij govoril z nikomur, a pil je mnogo, toliko kot nikdar. Odšel je kasno iz krčme, noge. ga skoraj niso hotele nositi. Vsled mnogega nenavajenega pitja, pitja iz obupunja.in vsled nenavadnih duševnih vtiskov tega dne, zadela je moža — smrt, ter ga rešila skrbi za pečenko, za ženitev. in ga rešila žalostnega čuta, da jc — nepotreben na tem svetu. J. Gospodarski4 stvari. — Ministerstvo jc bilo dalo gospodom : Alfred in llugon knjez Wimlischgratz, grof llenkcl, Zimmerniann, Hočevar, Praschniker. .lochcni, Lin-Zer in dr. Kalina dovoljenje za tehnične priprave k novi železnici iz K n i 11 e l f e 1 d a v Z a-prešič. Sedaj so na podlagi tehničnih del imenovani gospodje ministerstvu predložili svoj projekt. Po tem bi železnica šla iz Knittellelda pri Prctalu na Koroško in bi potem prišla čez L a v a n t i n s k o doli n o d o S love u j e g a Gradca, od t o d P r o t i Vitanju, dalje in e in o K o n j i e v Z i č c. Potem bi cesta šla čez H o č in c m o Sladke G o r c v Šmarje n a S 1 a t i n o d o S o t 1 c. Ob S o ti i ni i s 1 i j o žele z n i c o n a praviti i z K o-g a t c a čez L u p i u j a k do Z a p r e š i č a. Projektirana železnica se dvakrat s črtami južne železnice križa. — Z i vnos tenka banka. Kakor bi ustavoverni Nemci radi vzeli Slovanom vse pravice in koristi razen pravice, da Slovani smejo davke plačevati in se za nasledke nemške politike v Avstriji na bojiščih poklati dati, tako jc ustavo-vercem iu sedanji vladi poseben trn v očesu tudi napredek Cehov v narod no-gospodarskem obziru. Cehi B0 spoznali, kolike pomembe je, ako je narod denarstveno samostalen, zato so ustanovili skoraj v vsaki občini založnico in kot osrednji de-narstveni zavod za založnice ,.živnostensko banko". Ta banka kaže izvanreden vspeh, njeni papirji so med onimi, ki imajo najvišji kurs na praški borsi. Pa greh te banke je, da je Čcsko-narodcn zavod in to je bilo nekemu praškemu judu povod raz-nesti med svet, da banka samo zato tako dobro stoji, ker ima deželen denar, sicer pa kljubu deželnim novcem kmalu ne bode več mogla plačevati. Ta judovska denuncijacija je storila, da je e. kr. n ani est n i š t vo v Pragi poslalo enega komisarja bankine knjige in kase pregledovat. Komisar pa je našel 1 965.000 gl. gotovega denarja v kasah ne glede na veliko svoto v nicnjicab. Tako je oni jud nehote pred celim svetom živnostenski banki najbolj o reklamo napravil. Schniucluclebcu, sond Se mesobuge? Dunajska borsa 24. aprila. Srebro........ 100 , 7o C. k. cekini.......5 . 32 Prof*. Dp, Li|>|»it-m>-a Vbrizgovalno zdravilo ozdravi* v :i ilticli vsak tok iz soavnika. kakor tinti l»«*ll pri lenskah, 6a Je tudi zastarel. Cona /a steklenico s podukom o rabljenjl i tolar UOsrob. s,rr. Za poslan denar so strogo skrivno «1«»11 i po A. Wi(t-u. I. i n d e n - S t ras l B IS. Bori in. *i Na stotino o zdravi) snih, (.r>0—39) Maribor, mana meseca ls7l\ P. T. S tem si dajeva čast, Vam ponižno naznaniti, da sva 26. marca t. I. pod pri knpčrjski soduiji protokolirano firmo Zaff & Wesiak „pri angelju" odprla na tukajšnjem trgu, zraven mesta Kupčijo z manufaktnrnim in špecerijskim Mapi. Priporočcvaje Vašej pozornosti najino novo ustanovljeno kupčijo, Vas ob enem zagotovi java, da liooeva vedno si prizadevati, i pošteno postrežbo in dobrem blagom Vaše zaupanje doaoSi. Izvolite to [najino oznanilo si preoznamovati in blagovolite zagotovljeni biti najinega posebnega spoštovanja, s kferim se podpiševa. 70—11 Epileptifiii krč (božjast) zdravi pisim-no z zdravilom, ki je Ifl več ko sto ijndein pomagalo * A. Witt, (60—88) I. i n d en - St rasse 1*, IJerlin. Kovane uradno proiskavane itvfint#«/#•<• rafjr eetirioglate oblike: Nositeljna moč: 1 "J ."> f> 10 26 cent. Cena, #M. i 18 21 2fi 3f) 45 bb. Nositeljna moč: 20 -Jo 30 40 50 cent. Cena, ^ld. i T<> SO 90 100 110. Nositeljna moč: 1 2 4 lO 20 30 fnt. B 6 50 7.60 60 l'J 70 15 IS. 80 fnt. Cona. gld.t 5 Nositeljna moč: 40 Cena, gJđ.l 20 22 25 27.f»0 30~ i «(5f#* *#« iivitin i železnim obročjeni in utegi (geviliti: Nositeljna moč: lo 20 25 30 40 *»0 con t. Cena, gld.7~ ~*>0~770 ~jw< S60 300 350. JMtminv » ttffv t Nositeljna moč; 50 60 70 80 1O0 cent. Cena, gld.: 350 40O ~450 600 50U. Nositeljna moč: 120 1,'iP 200 30O cent. Cena, gld.: 600 650 760 yČHX II li a ii.v i «& « oili|».. fabrikanti JI ^ UCC* Naročilom proti pošiljanju denarja ali na poštno poduzetje ustreže precej: S I G* 00 a z* 00 IN CD I i 0Q CD t« 0D 032—(J) Tovoriiiska glavna naloga senčnikov i u dežnikov. Ker srni lani silno HtnOCO streiic popra jirijrl in >,in /, na jvcrjiiui svilnimi tovornU-niui in I o 11 i vso zimo sem jiortiliil zu popolno i/.i|rlu\ v plu&lla delavcev tuko tudi v surovini dosegel. Vhi ti dogodki so stnrili. ila ki; l)0đO 1)1» nejJe luoiiajaio. naj tedsd nobena konkurenciju dobičku ni nikomur niogoec konkurirati. Strešice za pomlad. 1 kos la tkanine.....kr. SO 1 - i/, inijioii.i: ijvilii<> tkanine, razne barve .... gld. i.so, 1.50, i £0 l kos istih, podili s svilo . . (fld. 1.80, MO i .. superflno opravljen z ir.-iniirmi.jein uli brez nja .... gld. a.TO, 8,80, B.80 Veliki senčniki. t kos i/, tkanin*; .... kr. 80, 00 1 „ iiajverjc sorte . . . gld. 1,10, 1.20 1 „ i/, nnirl. volio'iic^-a atlasa, pruv modem......({lil. i.— 1 kos istih podili.....gld. 1 .">" lal. lena tinll letos 16 tejTii lihijTii posebno im-v BVCIO Itopll, da bi dobil ceno in dobro robo. nnje blagu, s Eetnet sem v.dike koristi kakor ;o proti lanikerati letu le lepie, boUle In cene moti, kajti pri tako nizko poetATlJenein l kos iz alpake, uerazdrljiv, anglež- ku roba......tfhi. i.io i koi najvedje torte, podili . . gM. 1,80 i „ iz najnnlloUJonikesvllne tkanine v vseh modernih barvah, po velikosti . . . (,'ld. L'.—, 2.f>0, 1.80 1 kos istih, podili . gld. 1.00, a.to, B.80, 4,SO i .. najiiiiuih sort z garniranjem ali brc/, nju . . gld. 1,50, 5,.rnJ Strešice za gospe na potih v gore, veliku torta, I modernimi velikimi palicami, I kos i/. alpAke .... (,'ld. 1.80, I, 1 „ „ „ bogato garniran i,'ld. 2.lo, 2.H<) X a. j v i s j a e legauca 11 Najbolj efektni, najbolj lini izmed vsega, kur sj» je tlozdaj izdelalo so Frou-Frou-strešice i/, najflnlle tvile ali atlasa, i kos bogato nalUpan sa pomlad gl. :i..".«•, i.— 1 « n n n n veliku sortn . . . . gl 5< < o i lidnih streSic . . ^l. :(..".•». I.—. I..">■»■ i n v eolnSnihetrellc gl. 0^0, t.:.', MSO Senčniki za m% (Kn tollt (!as0 1 kos velik. ..nič, jin*cl. vulnell atlas, Ima Isti blišč ko svilni atlas . «••"»•» 1 koS i-,ti. j.O.UU.....k'1" i „ i/, norazdrljlve nog. alpake . gl. 1.80 i „ isti podili.....k' • ?M i .. i.-, ono, o/.k<' s\iine tkanine gl.44», Strešice iz najBniše surove svile. i koa, velik brea garntranjn i ., /. bogatim garniranjem gl. 4.- • i'" gl, '>.:it>, 8.60 SeiftčnIJkI /.» k«im|io«i«'. i lo« 1 „ ti ti . olnen atlas i/, nngl, alpake . nodiit podilt gl. 1.80 gl. S.80 gl. LMo gL I. 1) c z u i li i. 1 kos navadne sorte, velik...... t „ i/, nornzilrljive an«l. žime. podolien svllncniil 1 „ i/, ua.hiui.e lijoniuiaji9 ustanovljeno na vzajemnost s temeljnim kapitalom v znesku 5 iiiIIJoiiov K'oUIhiarjrv. od katerih se bodeta izprva 2 iniljona emitirala, daje vsakemu priliko, si z malimi mesečnimi plačili od 10 goldinarjev na višje m 7. enokratno pristopnino v znesku 20 goldinarjev lastno hišo, posestvo, graščino itd. pridobiti. Vsako plačilo daje do prvo bilanco 5 percentov obresti in je deležno vsega čistega dobička druitva. Pisma o pristopa s priloženimi zneski sprejema avstrijskega centralnega stavenega društva: (-14—8) glavno zastopstvo Dunaj, Opernring 21, kjer se prospekti, pravila Itd. brezplačno rnztlavnjo in razpošiljajo. ^leiijti vilic*« dunajske komisijonske banke Kohlmarkt 4, (50—18) emitira IMitcjsVovaliie tlntv na pozneje zasnamovAne vrsto sreČok in so smejo te sestave /. • za to k najbolj koristnim šteti, ker je vsakemu lastniku takega potegovalnega lista mogoče vse glavno in stransko dobitke samrtnu napraviti in razen toga obresten znesek H/.lM '10 frankov v zlatu in 10 $U\. v bankov^ili Vrsta A. (Nu leto 16 YZ(lii»ulev.) vi«'*«*«■ ne i-a««* u Kiti. IO — l*f» |»la<*i«iijl ai»«IiiJi* rnlc ilolil VNMk «l<"lr/li i It hI«'«!«'«*«' 4 «■•<'<•!*«': / ve. J&GOlrtna drz. srečko za. t/ld. lOO. Glavni dobitek gld, 300.000 s predkupno premijo :t. v. gld. 400. 1 Sperc, ves. tursko dvz. srečko za 400 frankov. Glavni dobitek UOO.OOO, M frankov efektivno zlato. 1 vojvod. Erunšviško srečko za 20 tolarjev. Glavni dobitek 80.000 tolarjev brez rsake odStetvo. / /nshriiskn flirnfskoj srećko* Glavni dobitek gld. 80.000. Vrsta B. (Na leto "13 vzdigatev.) ITIt'Mcoii«' r«i<* it al«l. 41. — Po |»lu<'miji xii«liij«» rnle «l«>l»l «•«»14 ilele/iitL »»I«'«!«*«*«* It NH'('k''i / Sperc, ces. turško dri, srečko za 400 frankov* (davni dobitek GO0.0O0. :iOO.I>00 frankov efektivno zlato. J vojvod. Brunšviško srečko za Ho tolarjev* (davni dobitek 80.000 tolarjev brez vsake oditetVO. 1 Sachsen-Meinvngensko srečko. Glavni dobitek ir».ooo. 10.000 ju/.- nononiške v<'lj. se |>roinp;uo in Muli za povzetek store. — Vzdigatvenl listi so po vsaki vzdigatvi franko — gratis razpošiljajo. Zunanja naročila lzdatelj m odgovorni urednik Martin Jelovšek. Tiskar: F. Skaza iu drugi.