Izhaja v Celovcu / Erscheinungsort Klagenfurt • Verlagspostamt / Poätni urad 9020 Klagenfurt /Celovec • P. b. b. • Zul.-Nr. 34959K50E
VESTNIK
W^Vabilo
slavn
Mauthausen Aktiv
Kärnten/K^roSka'^'
Celovec«četrtek • 25. maj 2000
štev. 21 (3067) • letnik 55 • cena 10 šil. • 0,73 evra
SLAVNOSTNI
NAGOVORI
Vabilo na
slavnostno prireditev v spomin na KZ Ljubelj sever
sobota, 3. junij 2000, 9.00
pri Ljubelju (za avstrijskim carinskim poslopjem)
Jorge Semprun, Pariz, pisatelj
Univ. prof. dr. Ludwig Adamovich, Dunaj
Odhod k spominskemu obeležju južni strani Ljubelja
Minister Strasser na obisku v Globasnici
SLOVENIJA
Glas premalo za novo vlado
1 / torek so poslanci sloven-
V :
KI a povabilo predsednika IM Narodnega sveta Bernarda Sadovnika sta se v Globasnici srečala avstrijski minister za notranje zadeve Ernst Strasser in Lojze Peterle, ki se poteguje za mesto zunanjega ministra v Sloveniji. Srečanje je potekalo neformalno v gostišču pri Jueni v Čepičah, kjer sta gosta diskutirala v družbi s predsednikom koroške deželne ljudske stranke ter s predsednikom NSKS.
Preden pa so politični možje zavili k Jueni, so obiskali še vaščana v Globasnici; pri Kertu imajo namreč v sicer prenovljeni hiši ohranjeno staro črno kuhinjo, kakršno je danes že zelo težko kje odkriti. Ob Šilcu žganega pa so Strasserja obiskali tudi globaški žandarji, ki so mu položili na srce prošnjo, naj nikar ne zapirajo žendarmarijskih komand po podeželju, kajti ljudje da jih silno marajo in sploh bi bilo za vse zelo težko. Minister je pohitel z zatrjevanjem, da je že izdal nalog, da se s tem neha. No, upajmo da se bo vse dobro končalo za vse prizadete.
Na diskusiji, ki jo je moderiral Miro Polzer, pa je Strasser poudaril odpiranje meja in »družbene in kulturne mostove, ki nižajo topografsko mejo s Slovenijo«. Lojze Peterle pa je omenil strahove, ki jih imajo nekateri v Avstriji zaradi vsto-
Ustavno določilo
Vlada je sprejela tekst ustavnega določila, kakor so ga predlagale manjšine. S tem se država ne le priznava k njim, temveč se obvezuje, da jih bo tudi podpirala in skrbela zanje. Kancler Schüssel je izjavil, da bi rad, da »bo Avstrija zgled v manjšinski zakonodaji«.
Hkrati je padel predlog, po katerem naj bi brez nadomestila črtali ustavni člen 19 iz leta 1867, ki zagotavlja vsem narodom (takrat še v monarhiji) enakopravnost in s tem tudi enakopravno uporabo njihovih jezikov. Schüssel oz. ustavni pravniki so mnenja, da je ta člen že itak »mrtev« (?).
V primeru »mrtvila« pa se seveda vsiljuje vprašanje, kako zakon modernizirati in ga napraviti spet uporabnega.
panja Slovenije v EU in ponovil dejstvo, da je trenutno v Sloveniji zaposlenih več Avstrijcev kot Slovencev v Avstriji. Schengenski sporazum je seveda zelo zahteven za vse, ki živijo ob meji EU, toda z državnimi ali bilateralnimi ukrepi se da narediti mejo bolj prepustno, posebno na gospodarsko-kul-
tumem področju. Izrazil je tudi prepričanje, da bo nova slovenska vlada potrjena in da bo lahko izkazala svojo dinamičnost.
Reinhold Lexer je rekel pravzaprav nekaj nenavadnega: da upa na vlado v Sloveniji, ki bo
NADALUJE NA STRAN 2
skega parlamenta glasovali o tem, ali bo vlada dr. Andreja Bajuka stala ali ne. Za potrditev bi bilo potrebnih 46 glasov, glasovanje pa se je končalo s pat pozicijo: s 45 proti 45, to pa pomeni, da bodo šla pogajanja (predvidoma) v naslednji krog. Trikrat naj bi Bajuk imel možnost glasovanja, kako naprej, če se ne bo nič spremenilo, pa ni natančno jasno.
Bajuk je v svojem statemen-tu v parlamentu predstavil konkreten program svoje vlade in
Pri Jueni v Globasnici so diskutirali Bernard Sadovnik, Reinhold Lexer, moderator Miro Polzer, minister Ernst Strasser in predsednik krščanskih demokratov Slovenije Lojze Peterle (z leve)
PREBLISK
Torej: vlada se strinja z besedilom ustavnega določila, kakor so ga predlagale manjšine. Schüssel bi rad bil pri manjšinah zgled za Evropo (presneto prav bi mu prišlo in nimamo nič proti). Fino, na papirju se nam torej obeta še kakšna drobtina.
da je treba tem radijskim postajam primakniti kakšen denar. Tega bi rad porabil očitno za kaj drugega. Radio Agora, ki je izrecno nekomercialni radio (in za te naj bi veljalo črtanje dotacij), je prvi na udaru. Toda tudi Korotan je odvisen predvsem od teh dotacij.
Se spominjate, früh Z mOSlOfTl /fl peSkOHl
kako smo leta in leta ropotali, da nimamo dovolj radijskega programa. Po dolgoletnem pogajanju in pritoibah in ko vsi apeli, da bi razširili čas slovenskih oddaj pri ORF, niso zalegli, smo dobili vendarle svojo frekvenco, ki si jo delita Radia Agora in Korotan.
Pa imamo novo vlado in nove ljudi, kulturnega ministra Moraka, ki se je spomnil,
Začetna pomoč, potem pa glejte, kakor veste in znate. Seveda to ne more biti zgled za Evropo. Z ukinitvijo obeh radijskih postaj bi slovensko manjšino vrgli za petnajst let nazaj. Izkazati pa se bo morala tudi slovenska desnica in pokazati, če ji je skupen nastop tudi v tej zadevi kaj vreden.	5. W.
SLOVENSKI NARODOPISNI INSTITUT URBAN JARNIK vabi na
Zablatnikov dan
»Simpozij o Urbanu Jarniku«
v soboto, 27. maja 2000, z začetkom ob 8.30 v Vniževi štali na Bistrici na Zilji pri družini Druml
Prisrčno vabljeni!
na prvo mesto postavil delo za priključevanje k Evropski uniji. Bivšemu premierju Drnovšku pa j očital, da je šla sprememba zakonodaje oz. prilagajanje normam EU veliko prepočasi in da ni opravil niti četrtine dela. Zato da namerava to področje vzeti v roke kar sam. Zavzel se je tudi za to, da bo vlada zahtevala od Italije sprejetje zaščitnega zakona za Slovence, Slovence po svetu pa namerava tesneje vključiti v sodelovanje z domovino.
O spornem dejstvu, da ima Bajuk dvojno državljanstvo, kar je za možnega predsednika vlade vsekakor nenavadno, pa je rekel, da bo drugo (argentinsko) oddal, kar so vse stranke sprejele z odobravanjem.
V parlamentarni debati je bilo tudi precej žolčnega razpravljanja, na primer o tem (Jelko Kacin), ali je Bajuk res tak finančni strokovnjak, ker da si je za finančnega ministra izbral neprimerno osebo, ter zakaj da desnica tako sili na vlado slabe pol leta pred rednimi volitvami (Borut Pahor), in to s tako pičlo večino. Pahorje tudi opozoril na dejstvo, da se državni vrh že mesec in pol ukvarja s samim seboj, nato pa se bo, če bo potrjen, ukvarjal z razdeljevanjem državnih služb.
Kako po neuspešni izvolitvi naprej, pa si v Ljubljani niso čisto na jasnem, kajti v ustavi tak primer ni natančno predviden. Nekateri menijo, da je treba krog iskanja novega mandatarja ponoviti, drugi pa pravijo, da so na vrsti predčasne volitve. Pravniki so spet mnenja, da ustavnopravnih osnov za take volitve ni. Ministre imenuje parlament (državni zbor), če pa tega ne naredi, naj bi predsednik republike pozval vodje poslanskih skupin na ponovna posvetovanje glede novega kandidata za predsednika vlade. Tako je torej še vse odprto: novo iskanje (do jeseni oz. do rednih volitev?) ali pa predčasne volitve.
Menda pa je Slovenija zaradi vladne krize zgubila že pol leta v približevanju Evropski uniji. Če bo prišlo do ponovnega kroga glasovanja, pa presenečenja niso izključena: tudi Bajuku je pri kandidaturi prvič spodletelo, potem pa je le dobil glas več.
KONTAKTNA LEČA 8., 9., 10. JUNIJ 2000
V »VITRINO-DESIGNZENTRUM«
CELOVEC/VETRINJ
Minister Strasser na obisku v Globasnici
NADALJEVANJE S 1. STRANI
spet prijazna Avstriji (?), njegova stranka na Koroškem pa da se ne trudi le za varčevanje, temveč tudi za nov investicijski kurz. Bernard Sadovnik pa se je zavzel za kooperacijo preko meja, s tem pa tudi za dvo oziroma večjezičnost, ki bo krepila zaupanje med prebivalci držav.
Nekoliko z začudenjem so prisotni poslušali aktivista Greenpeace Tomascha, ki ni nič kaj nežno napadel Peterleta zaradi jedrske elektrarne v Krškem, češ da je smrtnonevarna in da ima 277 hudih pomanjkljivosti, sploh pa da politiki vsi lažejo. To je precej razburilo avstrij-
skega ministra, ki je prosil za »Abrüstung der Worte« (besedno razorožitev, torej za bolj civiliziran pogovor).
Pa tudi pri Jueni ni manjkalo žendarmerije: očitno so ti državni uslužbenci, ki spadajo v Strasserjev resor, resnično zelo zaskrbljeni in v strahu za svoja delovna mesta. Pozivi in utemeljevanja, kako zelo jih ljudje cenijo in kako neobhodno potrebne so podeželjske žendar-merijske postaje, so se vrstili, da se je marsikomu utrnila misel, če ni bilo to srečanje organizirano prav na njihovo pobudo. To seveda ni tako pomembno, dejstvo pa je, da so danes ogrožena celo tista delovna mesta, ki so nekoč veljala za najbolj zanesljiva.
Večer se je končal ob večerji s predstavniki krajevnega kulturnega življenja, prisoten pa je bil tudi generalni konzul RS Jože Jeraj.
ŠENTPRIMOŽ SREČANJE RIBIČEV
Zamejski ribiški klubi zahtevajo enakopraven status
KI a pobudo koroških sloven-l\l skih ribičev je Ribiška zveza Slovenije (RZS) 21.2. 2000, v Kranju, v okviru obsejemskih dejavnosti sejma PULL sklicala sestanek, na katerem je razprava potekala v sproščeni izmenjavi mnenj. Tedaj so bili zamejski klubi seznajeni z novelo Zakona o društvih R Slovenije oz. z določilom, ki razveljavlja določilo o sladkovodnem ribištvu, na osnovi katerega tujec doslej ni mogel biti član ribiških družin. Člani zamejskih klubov so imeli doslej v slovenskih ribiških družinah (RD) statuse pridruženih članov, na podlagi novele pa so lahko redni člani, če je tako zapisano v statutih teh družin. Zakon pa ne omenja kategorije »zamejci«, pač pa le »državljani RS« in »tujci«.
Zastopniki zamejskih ribiških družin na Koroškem in v Italiji so preteklo soboto na sestanku v Sentprimožu zahtevali, da jim Slovenija prizna enakopraven status znotraj RZS. To zahtevo
S. W.
Gospod Kert je gostoma podaril pomanjšani bakli globaških bokvarjev
PLIBERK
Otvoritev razstave v Kulturnem domu
II/linulo sredo so se v avli no-IVIvega Kulturnega doma v Pliberku zbrali predstavniki političnega in kulturnega delovanja iz koroških obmejnih občin, poleg njih pa tudi slovesnki konzul Boris Jelovšek in tajnik KKZ Nužej Tolmajer, da bi prisostvovali poučnemu in prijetnemu dogodku ob otvoritvi razstave o življenju ljudi na področju med Pliberkom in Dravogradom (občin Pliberk, Bistrica, Suha, Črna na Koroškem, Mežica, Prevalje, Ravne na Koroškem in Dravograd) skozi zgodovino do današnjih dni. Gre za spremno razstavo ob skorajšnjem zaključnem koncertu 33. pevske revije »Od Pliberka do Traberka«, ki že dobra tri desetletja povezuje ljudi z obeh strani meje in bo sedaj prvič izzvenela v Pliberku.
Pobudo za razstavo je, z željo popestriti pevsko revijo, posredoval Sklad ljubiteljske kulture z Raven, k sodelovanju so povabili Koroški muzej Ravne na Koroškem in Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik v Celovecu ter Kulturni dom Pliberk. Nastajala je kot del čezmejnega evropskega projekta Phare CBC in je del prireditve Science Week Austria 2000. Tako se je k nam steklo nekaj
evropskega denarja, sicer pa so projekt podprle občine, Posojilnica Bank Pliberk, A. L. P. Peca in gostišče Delalut.
Pliberški župan Raimund Grilc je izrazil zadovoljstvo, ker Kulturni dom že uresničuje svoje poslanstvo - to je srečevanje ljudi - in med drugim menil, da meja že postaja zgolj formalnost in zaželel razvoj v tej smeri. Županja Raven na Koroškem Ivana Klančnik je dejala, da je predvsem za ohranjanje dediščine tega nekdaj enotnega prostora pomembno sodelovanje ljudi iz obmejnih občin in da je kultura Koro-
Pliberški župan Raimund Grilc
šcev izredno bogata. Razstavi na pot so govorile tudi avtorice razstave; mag. Karla Oder iz ravenskega muzeja, ki se ni mogla udeležiti otvoritve, pa je zbrane nagovorila preko pisma. Vesela je izkušenj, pridobljenih v timskem delu, ko je šlo za sprejemanje različnih vedenj, pogledov in stališč v skupini, ki pa je kljub temu ubrano delala. Menila je, da kolikor Koroško poznamo, toliko je naša, k temu pa lahko pripomorejo tudi muzeji. Martina Piko iz Narodopisnega inštituta Urban Jarnik je ugotavljala, da obmejne kraje sicer ljudje poznajo, a malo ve-
Županja Raven Ivana Klančnik
Za še tesnejše sodelovanje: predsedniki Jože Ottowitz (KKR), Milan Wutte (PKR), Jože Jerše (RZS) in Silvan Bevčar (klub Čarnik) iz Italije Foto: Štukelj
so zamejski ribiči izpostavili že meseca februarja na sestanku v Kranju z ugotovitvijo, da vplačujejo enak članski prispevek za RZS kot člani slovenskih ribiških družin. Predsedniki zamejskih ribiških klubov Silvan Bevčar (Slovenski muharji »Čarnik« v Italiji), Milan Wutte (Podjunski ribiški klub) in Jože Ottowitz (Klub koroških ribičev) so na novinarski konferenci dejali, da trenutna zakonska ureditev v RS za zamejske ribiške klube ni zadovoljiva. Vsi trije predsedniki so pozvali RZS, naj se v tej zadevi zavzema za spremembo zakona, ki bo dokončno zagotovil
enakopraven položaj tudi zamejskim klubom.
Predsednik RZS Borut Jerše je menil, da RZS že sedaj smatra zamejske ribiče kot svoje člane, dodal pa je, da obstaja še formalnopravna ovira glede društvenega članstva. Na seji je bil sprejet tudi predlog, da se kooptirajo člani zamejskih ribiških klubov v odbor RZS.
Seja Ribiške zveze Slovenije je bila na južnem Koroškem prvič, gostitelj pa je bil Ribiški klub Podjuna na čelu s predsednikom Milanom Wuttejem, ki je članom predsedstva RZS pokazal tudi domače ribiške vode. M. Š.
KOTMARA VAS
Kanalizacijska dela napredujejo
Glavna zadeva občinske seje v torek, 16. maja 2000, je bil spet kanal. Za dela po kanalizacijskih delih (asfaltiranje poti idr.) je bilo namenjenih vsega 4.485.000 šilingov. V ta namen je bilo treba skleniti drugi dodatni proračun za leto 2000. V tej vsoti je zajet tudi denar (600.000,-), ki je bil prvotno namenjen za ureditev poti za pešce med Kotmaro vasjo in Sentkandolfom; zaradi težav z nekim zemljiščem tega dela lani ni bilo mogoče opraviti, načrt kot tak pa seveda ni zapadel. Delo bo opravilo podjetje Mayreder v sodelovanju s Teerag-Asdag (4.130.000,-; 100.000,-je namenjenih za nepredvidene
stroške, 255.000,- pa kot honorar za podjetje Schnattler-Miklautz iz Čelovca). Na Šmarješki poti bojo postavili svetilke za nočno razsvetljavo. Podjetje Kaiser, ki se je naselilo v obrtni coni ob cesti v Čahorče, bi rado kupilo še dodatno zemljišče. Občinski odbor je soglasno sklenil, da se tisto zemljišče zaenkrat še ne proda. V Reki bojo obnovili in razširili (še ena napeljava) vodovod, sklenili pa bojo tudi krožni vodovod (Vrdov-ška cesta); dela (1,360.000,-) bo opravila firma Mayreder (v sklopu kanalizacije). Pri prvi priložnosti bo treba priključiti na kanalizacijo obrtno cono in jo urediti.
do o njihovi »zgodovini, o cerkveni arhitekturni dediščini, o kulturnem delovanju in kulturnih ponudbah, o galerijah in muzejih, o raznih umetniških projektih itn., na kar smo hoteli pri tej razstavi posebej opozoriti.« Pogrešala je zloženke domačih krajev pri pripravljanju razstavnega gradiva in pričakuje, da bo ta razstava vzpodbudila kakega domačina, da bi skupno pripravili gradivo o svojih krajih. Predstavila je še idejo avstrijskega tedna znanosti, kjer je med 400 dogajanji tudi ta razstava, ko naj bi znanstveniki svoje delo poljudno predstavili in tako omogočili
njihovo sodelovanje. Koordinatorica projekta Irena Destovnik, etnologinja iz Ljubljane, je predstavila koncept in razstavljeno gradivo ter napovedala nadaljnje sodelovanje z ravenskim muzejem. Aktivna pri postavitvi sta bila tudi slavistka Tatjana Trampusch in oblikovalec razstave Karel Vouk. V kulturnem programu , ki ga je povezoval domačin Milan Piko, sta prepevala in igrala Pevsko-instrumentalna skupina Žvabek in Koroški kvintet s Prevalj. V družabnem delu pa so domačini prijetno postregli.
S. Š.
ŽENSKO GIBANJE
Dobro jutro, dragi gospodje ....
V eni od »tipično moških« inštitucij v Avstriji so še nedolgo nazaj tudi ob prisotnosti žensk s temi besedami začenjali vsakodnevni jutranji sestanek. Nič ne pomaga, da pišemo leto 2000 in da si bomo 20. stoletje zapomnili tudi po tem, da smo si ženske skoraj povsod izborile enakost po zakonu. Dejanske enakosti še vedno nismo dosegle, temeljni razlog pa tiči v zakoreninjenih predsodkih o različnih spolnih vlogah.
x rorganizaciji Državnega V sveta Republike Slovenije, Avstrijskega inštituta za vzhodno in jugovzhodno Evropo, Ministrstva za znanost in tehnologijo ter Urada za žensko politiko je v Ljubljani na temo ženske in znanost - prizadevanja Avstrije in Evropske unije za vključevanje žensk na vseh nivojih znanstvenega življenja, predavala docentka dr. Waltraud Heindl, direktorica Avstrijskega inštituta za Vzhodno in Jugovzhodno Evropo in soustanoviteljica in izdajateljica časopisa za feministično teorijo L’Homme.
Dr. Waltraud Heindl je v svojem predavanju izpostavila predvsem razliko med tistim, kar je zapisano v zakonih in med položajem, kakršen je na področju enakosti med spoloma v realnem življenju. Kljub temu, da so si ženske v 20. stoletju v večini držav izbojevale tako pravico do šolanja na vseh stopnjah kot tudi večino političnih pravic, pa s položajem na področju enakosti spolov na prehodu v tretje tisočletje ne moremo biti zadovoljni. Predstavila je podatke za Avstrijo iz leta 1999, iz katerih je razvidno, da je bilo med vsemi študirajočimi kar 47% študentk, na doktorski študij se je prijavila tretjina od njih, na asistenstskih mestih jih je bilo 21,8%, izrednih profesoric 6%, rednih pa le 4%, kar pomeni, da bolj kot se pomikamo navzgor po hierarhični lestvici, manj žensk srečamo. To je eden od pomembnejših dokazov, da se enakost po zakonu ne ujema z dejansko enakostjo.
Na področju »odkrivanja zakritega« močno izstopajo prizadevanja Združenih narodov, ki so leta 1975 z namenom animi-ranja držav za izostritev zavedanja o diskriminaciji žensk in za odstranitev vseh njenih oblik, sprejeli posebno konvencijo o enaki obravnavi žensk in moških, ki jo je v osemdesetih letih ratificirala večina evropskih držav. Zavest o neenakosti se je v večini evropskih držav izostrila predvsem po letu 1970, kar se kaže tudi v številu sodb, ki jih je na pritožbe o neenaki obravnavi na ravni Evropske unije v tem času izdalo sodišče v Strasbourgu.
Inštitucije Evropske unije se v glavnem ukvarjajo z delovnopravnimi vprašanji. Ker se zavedajo, da še tako dobri predpisi ničesar ne spremenijo, za odpravljanje neenakosti v svetu delovne sile pripravljajo vrsto različnih tako imenovanih pozitivnih ukrepov za pospeševanje prisotnosti žensk na nekaterih področjih.
Za Avstrijo je značilno, da je položaj tistih žensk, ki so zaposlene v javnih službah, mnogo boljši. Država si pač ne more v tako veliki meri dovoliti kršenja zakonov in ustave. Je pa kljub temu eno zadnjih področij, ki je odprlo vrata tudi ženskam, prav področje znanosti. Avstrija je namreč tik pred vstopom v Evropsko unijo sprejela Zvezni zakon o enakosti žensk in moških v javnih
službah, leta 1998 pa je v 7. členu ustave zapisala, da so vsi ljudje enaki pred zakonom. In kar je precej tipično za Avstrijo - nazivi so namreč pomembni -v ustavi so dopisali, da naziv sme izražati spol nosilca.
Vstop v svet delovne sile in predvsem na področja moči in odločanja je za ženske po mnenju Heindlove otežen zaradi zakoreninjenih predsodkov o pasivni vlogi ženske kot čuvarke zasebne sfere. Hkrati pa delujejo tudi povsem racionalni konkurenčni strahovi. Trg dela se namreč zmanjšuje in moški želijo svoja delovna mesta zaščititi. Zelo ilustrativen je primer dunajskih filharmoni-
kov, ki so svoja delovna mesta ščitili z izjavami, da so zvoki, ki jih iz glasbil izvabljajo glasbenice, drugačni .... vdali so se šele, ko so jim zagrozili z ukinitvijo subvencij.
Prav vprašanje o tem, ali vztrajati na principu enakosti ali zagovarjati različnost spolov in pri tem sprejemati tako imenovane pozitivne ukrepe, je stalna dilema na področju oblikovanja zakonov in vzpodbujevalnih akcij. Ponavadi se prav ženske odločajo za princip enakosti, ker se želijo s tem izogniti očitkom na račun privilegiranosti zaradi materinstva. Na pozitivne ukrepe namreč moški odgovarjajo, da so skrb za otroke
prepustili ženi, ker morajo skrbeti za preživetje družine.
Načrtovanje vzpodbujevalnih akcij in oblikovanje pozitivnih ukrepov sta značilna za zahodno Evropo. Za postkomunistične države je značilno, da enakosti med spoloma ne spodbujajo, saj je bila enakost na trgu delovne sile del socialističnega sistema, v katerem je bil položaj žensk boljši kot v kapitalističnih državah.
Priporočilo Združenih narodov o enaki obravnavi obeh spolov je Jugoslavija ratificirala že leta 1979, Slovenija pa gaje ob osamosvojitvi prevzela. Trenutno se pripravlja zakon o enakih možnostih, ki bo pripravljen
za obravnavo do konca leta 2001. V Sloveniji je stanje na področju znanosti za ženske boljše kot na področju političnega delovanja, kar velja za vse vzhodnoevropske države. Na področju vzpodbujevalnih ukrepov pa se - tako kot v vseh vzhodnoevropskih državah - ne dogaja ničesar. Vera Kozmik, direktorica Urada za žensko politiko meni, da je v Sloveniji najprej treba urediti različne servise za pomoč zaposlenim ženskam in moškim, utrjevati pomen očetovstva in partnerstva, kar pomeni, delati na razbijanju zakoreninjenih predsodkov o različnih spolnih vlogah, šele potem se bomo lahko lotili različnih pozitivnih vzpodbujevalnih ukrepov.
Slovenska realnost? Nedolgo nazaj je mlada doktorica fizike Maja Remškar v svojem članku zapisala: »Pri nas se zdi, da se je čas ne le ustavil, temveč je začel teči celo nazaj. Veliko poudarjanje materinstva, ženske lepote in ljubeče gospodinje, ki skrbi za svojega uspešnega moža, nekako ni v skladu z življenjem znanstvenice, ki opravlja glede na svojo izobrazbo slabo plačana dela vse dneve, brez velikega upanja za ohranitev delovnega mesta, kaj šele napredovanje«
Irena Destovnik
PROJEKT DIJAKOV SLOVENSKE GIMNAZIJE
Za boljšo povezanost med sosedi
II petek, 19. maja, smo se -V dva dijaka Zvezne gimnazije za Slovence ter dva z gimnazije na Ravnah - srečali v spremstvu nekaj profesorjev v pliberškem kulturnem domu, da bi javnosti predstavili brošuro »Živeti ob meji - Grenzerfahrungen«, ki je sicer izšla že lani, a zato ni nič manj ak-
Rezultat projekta: brošura
tualna. Po uvodu prof. Štefana Pinterja in kratkem predavanju z diapozitivi smo prišli na vrsto mi mladi in občinstvo seznanili z nastankom brošure, povedali, kako smo dobili nagrado - potovanje v Evropski parlament v Strasbourgu.
Pa naj najprej povem, kako je prišlo do tega srečanja. Ob začetku šolskega leta 1998/99 so izbrali naš razred (takrat še 6. a) za ta delovni projekt. V začetku smo bili nekoliko skeptični, a ko smo slišali, da se bomo srečali z dijaki ravenske gimnazije, smo bili na-
vdušeni. Potem se je delo začelo. Morali smo opraviti intervjuje ljudi, ki so v času druge svetovne vojne živeli ob av-strijsko-slovenski meji in tako slišali marsikaj in to ne veliko veselega. Aprila lani nas je v šoli obiskal pisatelj Janko Messner, ki je sam doživljal krutosti nacistov. Brez pretiravanja lahko rečem, da smo uživali, ko je živahno pripovedoval, kako je zafrkaval angleške in nemške vojake. Nekaj dni po tem obisku pa smo šli na drugo stran meje, da bi raziskovali tamkajšnje življenje in govorili z ljudmi, ki so doživeli vojno. Na teh poteh so se nam pridružili Ravenčani. Po začetni plahosti smo se z njimi spoprijateljili in se imeli v naslednjih dveh dneh prav krasno. Prvega dne smo obiskali nekaj znamenitosti Podjune (Božji grob in grad na Suhi), pa nekaj kmetij, kjer smo dobili veliko novih informacij za naš projekt. Po obisku na Ravnah smo šli spet domov - pa saj smo vedeli, da se bomo kmalu spet srečali.
Kmalu zatem je izšla zgoraj omenjena brošura, ki smo jo in jo še vedno prodajamo. Opazili smo, daje zbudila kar nekaj zanimanja, kar nas veseli, saj nas je stala veliko truda in dela. Pa seje splačalo. Pozneje smo zvedeli, da smo skupaj z nekaterimi drugimi šolami s podobnimi projekti povabljeni na Dunaj. Profesor Pinter, sošolec Simon in jaz smo se odpeljali tja in od ministrice za
šolstvo Elisabeth Gehrer prejeli nagradno potovanje, kamor smo skupaj z Ravenčani odpo-tavali jeseni lanskega leta.
V parlamentu smo diskutirali z dijaki iz mnogih držav o problemih našega kontinenta. Nikar se ne nasmihajte: naša generacija bo čez nekaj let sedela v parlamentu in reševala proble-
me! Dijake z Raven so v začetku gledali nekoliko radovedno, saj Slovenija še ni članica EU Pa tudi mi smo se morali boriti s predsodki zaradi Haiderja. Hoteli so nas kar uvrstiti med rasiste; morali smo se braniti in smo jim stvar razložili. Upam vsaj, da so nas razumeli...
V Pliberku
Potem ko smo dijaki povedali nekoliko o projektu, so priče časa pripovedovale o življenju v času Hitlerjeve diktature, deloma so bile to prav grozljive zgodbe.
Rada bi se zahvalila vsem, ki so pomagali, da je brošura sploh nastala. Ponosni smo nanjo in veseli smo, če se zanimate zanjo. Hoteli smo pač doprinesti k svarilu, da bi se grozote vojne nikole ne ponovile. To naj velja ne le za naše kraje, temveč za ves svet!
Brošura
V njej lahko razberete zanimive podatke o tem, kako mladina vidi svet in sebe: kako so
celovški dijaki ocenili ravenske in obratno. Sledi opis raziskovalnega dela ter ogleda Pliberka in okolice, pa pešpoti v Libeliče in bivanje na Ravnah in ogled kraja. Našli boste sestavke o Lovru Kuharju / Prežihovem Vorancu, pa o Milki Hartmanovi in Janku Messnerju, opis kmetij in običajev, o nekdanjih tihotapcih, pripovedovanja prič časa in o vlogi meje za prebivalstvo. Brošuro lahko naročite na slovenski gimnaziji.
Meta Wakounig, 7. a
V ospredju dijaki celovške in ravenske gimnazije
IX oncerti »Gorjancev« v kot-l\ mirški ljudski šoli so vselej prijetno doživetje in kulturni užitek boljše sorte. Letos je društvo že drugič, in to po zelo kratkem presledku, pripravilo koncert. Najprej je bil to vi-gredni, minulo nedeljo, 21. maja, pa jubilejni koncert.
SPD »Gorjanci« letos namreč obhaja 115 let svojega obstoja. To je hkrati 115 let kulturniške samopomoči v Kotma-ri vasi, v naselju in občini na obronku Gur, kjer so predniki domačinov že zgodaj spoznali in občutili potrebo po organizirani prosvetni dejavnosti. Ta potreba se ni utrnila kot sanjska zvezda, temveč je bila posledica in sad realnega boja takrat povsem slovenskega prebivalstva za enakopravnost slovenščine in za ohranitev eksistenčnih temeljev takrat večinoma kmečkega prebivalstva. O tem govorijo zgodovinski zapisi društva in deželnih uradov.
O tem boju Kotmirčanov - ki se imajo, po krajevnem imenu sodeč, za potomce spremstva karantanskega kneza Hotimirja - za slovensko šolo, za enakopravnost
VISOK JUBILEJ SPD »GORJANCI«
115 let kulturniške samopomoči
slovenščine in sploh za slovensko kulturo v kraju, je veliko pomembnega zapisano in dokumentirano v jubilejni brošuri, ki jo je za svojo 100-letnico leta 1985 izdalo društvo. Ta brošura je danes prav tako aktualna in informativna kot pred poldrugim desetletjem, saj je pomemben pisni dokument o delu SPD »Gorjanci« in o slovenskem kulturnem delovanju v Kotmari vasi.
Prav na to zavzetost in skrb za domačo besedo in kulturo, za ohranitev slovenske identitete ljudi je v svojem govoru navezala predsednica »Gorjancev« Danica Hanuna-Čertov. Tudi po najtemnejši dobi v zgodovini koroških Slovencev, po nacistični strahovladi in dobi druge svetovne vojne v Kotmari vasi niso obupano klonili,
Otroška skupina pod vodstvom Mirjam Sadnikar ŠKOCJAN
Majniški koncert
1 / polni dvorani novega turi-V stično-informacijskega centra v Škocijanu sta KD »Škocjan« in SPD »Vinko Poljanec« minulo soboto priredila kulturni večer, ki so ga so oblikovali poleg domačih skupin še dekliška skupina »Stem« iz Globasnice. Vigredni koncert je postal že stalnica prosvetne ponudbe in je deležen številnega obiska domačinov kot tudi gostov.
S programom je začela otroška skupina pod vodstvom Mirjam Sadnikar in navdušila z otroško srčnim in neposrednim
ampak so zavihali rokave, prijeli za delo in ponovno postavili na noge kulturno društvo, da je zaživelo v vsej svoji dejavni pestrosti. Zavest, da so »Hoti-mirjevi«, torej slovenski, jih je krepila in bodrila tudi v tistih trenutkih, ko so stali na ruševinah nekdaj cvetočega kulturnega vrta in so se odločili za nje-
govo poživitev in obnovo. Na velike zasluge društva »Gorjanci« za ohranitev krajevne identitete je opozoril tudi kotmirški župan Goritschnig, ravnatelj ZG za Slovence Reginald Vospernik pa je izrazil veselje, da sta se prav v jubilejnem letu povezala društvo in slovenska gimnazija.
Kulturni spored je s progra-matično pesmijo »Kar dedje naši so ljubili« (F. Czigan) pričel mešani pevski zbor »Gorjanci« (vodita ga Gudrun Meh-ringer-Thaler in Joži Pack), za njim pa so kot gostje nastopili moški zbor »Hollenburg« (vodi E. Widder), tamburaška skupina »Tamika« iz Železne Kaple (vodi Tatjana Sadolšek), dekliška skupina Slovenji Plajberk (vodi Mirko Lausegger), ter Smrtnikovi bratje. Kot solistka je spored popestrila Gudrun Mehringer-Thaler. Prijetni presenečenji sporeda pa so bile vsekakor kapelške tamburašice in dekleta iz Slovenjega Plaj-berka.	F. W.
Foto: Štukelj
izvajanjem pesmi v obeh deželnih jezikih. Mladinski zbor »Nomos« deluje že nekaj let in se je predstavil v novem sestavu, vodi pa ga Bertej Logar. Šopek mednarodnih pesmi je zapela	dekliška skupina
»Stem« iz Globasnice (voditeljica Milena Hudi). Kulturni večerje zaokrožil MoPZ »Vinko Poljanec« pod vodstvom Franca Starza, ki je ubrano zapel nekaj domačih in narodnih pesmi. Besede pozdrava in mo-deracijo je vzorno opravil Miha Vrbinc.	M. Š.
R /I inulo soboto je v nabito IVI polni dvorani še nedokončanega Kulturnega doma v Pliberku slavil svoj dvajsetletni jubilej doma in preko meja znani in priljubljeni moški pevski zbor »Kralj Matjaž« iz Libuč.
Kot marsikateri zbor na južnem Koroškem je bil MoPZ »Kralj Matjaž« ustanovljen čisto po naključju. Jeseni leta 1979 so se začeli zbirati mladi fantje in začeli z rednimi vajami, 9. decembra pa so prvič uspešno nastopili v dvorani gostilne Schwarzl v Pliberku. Fantje so bili kar sami presenečeni. Sledili so koncerti v Celovcu, drugod po Avstriji, onstran državne meje, v Italiji in nastopi na tradicionalni pevski reviji »Od Pliberka do Traberka«.
Matjaževci gojijo prijateljske stike z moškimi pevskimi zbori v Sloveniji, s katerimi se tudi redno srečujejo. Člani društva »Kralj Matjaž« pa ne samo pojejo, temveč so aktivni na vseh družabnih področjih. Predsednik Jurij Mandl je v pozdravnem govoru društvo karakteriziral takole: «Ker smo pač pevci družabni ljudje, seve-
PLIBERK 20 LET MOPZ »KRALJ MATJAŽ«
Petje je del identitete
da tudi družabnost igra posebno vlogo in tako so v naši kroniki zapisani tudi društveni izleti, športne, pustne in druge prireditve. Zelo znana masovna prireditev pa je libuško žegna-nje, katerega bomo letos priredili že petnajstič«. Najvažnejše poslanstvo pa vidijo Matjaževci v delovanju na pevskem področju, kjer so v teku dvajsetih let močno pridobili na kakovosti s svojim zborovodjem Han-nesom Koschutnikom.
Društvo »Kralj Matjaž« je včlanjeno v obe osrednji kulturni organizaciji »ker smo bili mnenja, da ideološki razcepi v kulturnem delovanju ne vodijo do zaželjenih ciljev«. Društvo je tudi močno zakoreninjeno v domačem kraju, kjer se srečavata dva jezika in dve kulturi. Kot izraz dobrega oz. zbolj-
šanja sožitja je jubilantu izrazil svojo udeležbo MoPZ »Pet-zen/Loibach«, ki je prvič nastopil na skupni prireditvi. Jubilantu so iskreno čestitali predstavniki domačih društev, domači zbori so v čestitke zapeli pesmi, predstavniki zborov in društev iz Slovenije, pliberški župan Raimund Grilc, predsednik KKZ Janko Zerzer, podpredsednica SPZ Fini Kraut, predsednik KD Fric Kumer in mnogi drugi.
Predstavnik sklada R Slovenije za ljubiteljsko kulturno dejavnost je Matjaževcem podelil bronaste, srebrne in zlate značke.
Po številnih prisrčnih čestitkah so oder spet osvojili Matjaževci in ubrano zapeli nekaj domačih in narodnih pesmi.
Zbor je na slavnostnem koncertu predstavil tudi novo zgoščenko.
Slavnostne prireditve so se udeležili tudi številni častni gostje, med njimi generalni konzul RS Jože Jeraj s soprogo in predstavniki političnega življenja bližje okolice.
M. Š.
Kralj Matjaž kraljuje iz Libuč / Predsednik zbora Jurij Madl
»Ml SMO Ml« V CELOVCU
Čarobno lepe »Vesele zgodbice«
f\b gledanju premiere celov-V/ške lutkovne skupine »Mi smo mi« preteklo sredo v Slomškovem domu sem si zaželel, da bi to predstavo videli vsi otroci po naših vrtcih in dvojezičnih ljudskih šolah. Skupina pa bi z njo lahko nastopila tudi pred nemško govorečimi otroki. Tudi marsikateremu režiserju in voditelju otroških in mladinskih gledaliških skupin bi ogled priporočil.
Predstavo je izvedla mladinska skupina treh deklet in enega fanta. Nič kaj številčna skupina, kljub temu pa je z menjavanjem vlog ustvarila vtis množice. »Vesele zgodbice« avtorie Jane Kolarič je pred radovedno in hvaležno otroško občinstvo zaigrala na enostaven, a zelo učinkovit način.
Predstava se prevzaprav sestoji iz treh živalskih in ene rastlinske zgodbice. Lahko bi jo označili tudi za predstavo štirih basni. Te pa imajo svojo izpovedno vrednost v poduku ali morali.
Prva zgodbica izpove znani pregovor »Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima«. Za prikupnega črva deževnika se prepirata bela gos in živobarven petelin. Medtem pa jo deževnik popiha in jima pusti hudomušno sporočilo: Lep pozdrav pošilja črv, proč od vaju sem jo uvrl.
Čudovit kačji pastir leta visoko, navprek z imenom pa ne pase nobenih kač, pač pa je zelo prijazen in dobrosrčen. Ko se zaplete v pogovor s stonogo, se mu ta zasmili, ker je bosa in jo noge že bolijo. Napravi ji sto parov čudovitih čeveljcev in jo tako osreči, da ta kar zapleše.
V tretji, afriški zgodbici nastopita kača in slonček. Taje precej napihnjen in kar visoko leta nad
kačo in se ji posmehuje. Ko pa se spusti niže, ga kače sssss... vbode in slonček zgubi svojo napihnjenost. Kdor visoko leta, nizko pade, je morala te zgodbice.
V rastlinski zgodbici nastopita prekrasen goban ajdovček z žametnim temnorjavim klobukom in gizdava oranžna lisička. Ta se zelo ponaša s svojo barvo in se razkazuje. Goban jo opozarja, naj se pred gobarjem
skrije pod listje, a lisička noče. To svoje nečimerno razkazovanje plača z življenjem. Gobar jo najde, jo utrga in odnese domov za gobovo juho. Tudi v tej zgodbici je morala jasna. Neči-memost je kaznovana.
Poleg poduka v veselih zgodbicah pa so mladi gledalci lahko občudovali tudi zelo lepe in smiselno simbolizirane lutke Brede Varlove, preprosto, a
Igralci »Mi smo mi« z vodjem Tomom Millonigom in režiserjem Tinetom Varlom
učinkovito sceno (stojala, višinsko nastavljive zavese) režiserja Tineta Varla in ob tem poslušali prijetno in s predstavo skladno glasbo Marjana Goloba. V predstavi je bilo videti vse preprosto, simbolizirano, zato pa zelo čisto in nedvoumno. Z lučjo je upravljal Florijan Krivograd, predstavo pa je tehnično vodil Tomo Millonig, ki je poleg Mihaele Traunik tudi vodja skupine.
Igralci, Katarina in Simona Hartman, Anja Wieser ter Marko Loibnegger, so se zelo potrudili. Delovali so resno, lutkam pa so vdahnili polno življenja, jih ustrezno vodili, poleg tega pa so bili tudi jezikovno odlični. Tako lep jezik na predstavah naših otroških in mladinskih skupin žal ni vsakdanjost, zato si zaslužijo še posebno pohvalo.
Lutkovna predstava mladinske skupine »Mi smo mi« Vesele zgodbice je primer predstave, v kateri je vsega v pravi meri, zato je prikupna, razumljiva, prijetna za oči in ušesa pa še poučna in vzgojna. Upati je, da jo bo doživelo čim-več otrok.
J. R.
0red 45 leti je bila na Duna-I ju, v palači Belvedere, s strani zavezniških sil ZDA, Anglije, Francije in Sovjetske zveze podpisana Avstrijska državna pogodba. S podpisom tega mednarodnega pravnega dokumenta je postala Avstrija spet suverena država. Republika Avstrija pa je s tem tudi sprejela člen 7, ki zagotavlja manjšinam v Avstriji osnovne pravice za njen obstoj in razvoj. Člen 7, ki je le deloma izpolnjen, predstavlja za slovensko narodnostno skupnost na Koroškem še vedno neke vrste magno charto, ki jo je treba spoštovati in docela uresničiti.
Prav tej pomembni obletnici v povojni zgodovini je bil preteklo nedeljo v kulturnem domu, v Ledincah namenjen koncert, katerega so oblikovali domače kulturne skupine in zbori.
Predsednica SKD »Jepa-Baško jezero« Anica Lesjak-Ressmann je v obeh deželnih jezikih pozdravila številno publiko, med njimi tudi gen. konzula RS Jožeta Jeraja, tajnika NSKS Franca Wedeniga s soprogo, vse nastopajoče in opozorila na pomembno obletnico podpisa ADP iz leta 1955. Dejala je, da je za mirno sožitje v deželi potrebno odkrito obravnavanje in raziskovanje polpretekle zgodovine in premagovanje nasprotij in sovraštva.
Gen. konzul Jože Jeraj je v svojem pozdravu ocenil podpis ADP in člena 7 kot zelo pomemben datum, ki Avstrijo še vedno obvezuje. Nadalje je menil, da je znanje in učenje jezikov zelo važno, še posebno pa materinščine. Ugotovil je,
LEDINCE KULTURNI DOM
V spomin podpisa Avstrijske državne pogodbe 1955
da je slovenska narodnostna skupnost postala bolj samozavestna in enotna.
Nato so oder osvojile domače pevske in glasbene skupine. Kot prva je nastopila otroška skupina »Jepca« z veselim petjem, plesom in očarala obiskovalce (voditeljici Anna Stoderegger in Mirjam Wro-
lich). Kot gost naroda soseda je zapel nekaj pesmi domači MePZ »Ledenitzen« pod vodstvom Erwina Walkerja. S šopkom pesmi je nadaljeval MoPZ »Jepa-Baško jezero« (zborovodja Aleks Schuster), »Podoknica«, »Nazaj v domači kraj« idr. Tamburaški zbor pod vodstvom Erike Wrolich je navdušil z venčkom slovenskih narodnih melodij. Zenski zbor 5 in 3 iz Podjune, ki je pod Jepo gostoval prvič, je izstopil z nežnimi glasovnimi interpretacijami. Koncert je zaokrožila domača skupina »Akcent« pod vodstvom Anice Lesjak-Ressmann z dovršeno izvedbo mednarodnih pesmi. Posamezne programske točke so izvirno povezali domači šolarji z misli o domovini in domačem kraju.
M. Š.
i domovtna
ŠENTJANŽ - K & K
Space girls in iritacija občinstva
r^ekleti iz Zgornje Avstrije, LJ ki sta si nadeli ime »Space girls«, torej vesoljski dekleti, sta v soboto zvečer na kabareti-stičen in svojevrsten komedijantski način posredovali nekaj »zemeljskih resnic« številnemu občinstvu v kulturno-komuni-kacijskem centru v Šentjanžu.
Kljub »konkurenci« vsakoletne uspešnice - igre v slogu gledališča Löwinger v sosednji
kulturni dvorani na Bistrici v Rožu pa so vendarle mnogi nemško govoreči obiskali k & k. Že nekajkrat je v preteklih letih ta center ponudil kakovostno prireditev v nemškem jeziku. V čedalje večji meri se te ponudbe poslužujejo prebivalci iz bližnje in daljne okolice in upati je, da bo ta ponudba še naprej ostala v programu k & k v Šentjanžu.	H. W.
ZALOŽBA DRAVA
Knjiga o Haiderju
Klaus Ottomeyer, celovški univerzitetni profesor, ki so ga v dnevih od začetka sodelovanja FPÖ v vladi novinarji zasledovali z vprašanji, kako daje mogoče, da ima Haider tak uspeh, je odgovoril vsem skupaj s knjigo z naslovom »Die Haider Show«, ki obeta, da bo postala prava uspešnica. Napisana je na poljuden, vsakemu razumljiv način, pa vendar strokovno utemeljeno. Več o njej v eni od naslednjih številk. V knjigarni jo lahko kupite za ceno 197 šil.
Klaut Ottomeyer
Die Haider-Show
Zar Ptyelwpriitili der FPÖ
PRIREDITVE
ČETRTEK, 25. 5.________________
CELOVCU, Občinski center Šentrupert - KKZ
8.30	Vesele zgodbice (Jana Kolarič). Igra: Lutkovna skupina »Mi smo mi« SKD Celovec. Nadaljnje predstave ob 9.30 in 10.30; predstava je primerna za otroke od 3. leta
UMBAR PRI VERNBERKU, Na pokopališču - PEN Club
17.00	Odkritje spominske plošče A. Schusterja -Drabosnjaka
GRADEC, v klubu - KSŠŠG
21.00	Vernisaža lomo-slik. Razstavlja: Eva Moschitz
PETEK, 26. 5.__________________
TINJE, Katoliški dom
16.00	Projekt in menedžment za sodelavce v izobraževanju odraslih. Voditelj: Dr. Gerald Gröchenig
TINJE, Katoliški dom
17.00	Seminar: Retorika in samozavest za žene. Voditeljica: mag. Astrid Malle
TINJE, Katoliški dom
19.30	Zobje in njihov vpliv na motnje v človeškem organizmu. Predavatelj: dr. med. mag. phil. Christian Kobau
CELOVEC, IKUC Ljudski dom
20.00	Erwin Köstler bere Kosovelove pesmi
GRADEC, v klubu - KSŠŠG
20.00	Koncert zbora KSŠŠG
ŠENTPETER PRI ŠENTJAKOBU, Višja šola za gospodarske poklice
20.00	Sklepna prireditev
SOBOTA, 27. 5._________________
BISTRICA NA ZILJI, Vničeva štava - SNI Urban Jarnik
8.30	Zablatnikov dan 2000 -Simpozij o Urbanu Jarniku
TINJE, Katoliški dom
9.00	Patnerska masaža. Voditeljica: Christiane Leutschacher; traja do 28. maja, od 10. do 17. ure
TINJE, Katoliški dom
9.00	Seminar »Jaz sem« - telo, duh in duša. Voditeljica: mag. Alexandra Krenn
PLIBERK, Kulturni dom -Društvo Kulturni dom
20.00	Osrednji koncert 33. srečanja pevskih zborov »Od Pliberka do. Traberka«
BILČOVS, Ljudska šola - SPD Bilka
20.00	S pesmijo v poletje. Sodelujejo: MoPZ Bilka, MePZ Bilka, Vokalna skupina Slovenj Plajberk, skupina Akcent Ledince
NEDELJA, 28. 5.________________
BLEIBERG-KREUTH, Hermsberg/Rute - SPD Dobrač, SPD Žila, SPD Celovec
7.00	3. spominski pohod na Dobrač. 7. obletnica smrti planinca Marjana Tschertuoa
ŠENTJANŽ, k & k - ZSO
10.00	Anpassen und Anecken. Branje in diskusija. Dr. Doron Rabino-vici, govornik demokratične ofenzive o novi politični kulturi v Avstriji.
ČEPIČE PRI GLOBASNICI, Pri Juenni -SPD Edinost Šteben
14.00	Tekma koscev
ŠENTPRIMOŽ, Kulturni dom -SPD Danica
18.00	Otroški musical »Jan in Žan«
KOTMARA VAS, V župnišču -SPD Gorjanci
19.30	Komedija »Gugalnik«. Nastopa gledališka skupina SPD Bilka iz Bilčovsa
ŽITARA VAS, KUMST - KUMST,
Fremdenverkehrsgemeinde
Sittersdorf
20.00 Odprtje razstave del Jozija Me-tschina. Ob razstavi orientalski plesni vložek s plesalko Sherin
SREDA, 31. 5.__________________
DOBRLA VAS, Kulturni dom -SPD Srce
20.00	Samostojni vigredni koncert. Sodelujejo: MePZ Srce, otroški zbor SPD Srce, trio pomlad, učenci glasbene šole
ČETRTEK, 1. 6.________________
SVEČE - Katoliška otroška mladina
10.30	Otroški dan pod geslom »Kreativnost«
ŽITARA VAS, pri Rutarju - SPD Trta
11.30	Kolesarski izlet, nato piknik
CELOVEC, Koncertna hiša, velika dvorana
19.30	Opera »Abu Hassan« (Carl Maria von Weber)
PETEK, 2. 6.__________________
ROŽEK, Galerija Rožek
19.00	Posredovanje umetnosti »Približevanja«
ŽITARA VAS, Kumst - KUMSt
20.00	Monodrama »Marčni veter ali Fani piše Francetu«. Igra: Maja Štromar
SOBOTA, 3. 6._________________
LJUBELJ, za avstrijskim carinskim poslopjem - Mauthausen Aktiv Karnten/Koroška
9.00	Slavnostna prireditev v spomin na KZ Ljubelj sever. Slavnostni nagovori: Jorge Semprun (pisatelj), Pariz; Univ. prof. dr. Ludwig Adamovich (predsednik ustavnega sodišča), Dunaj
ŠENTJANŽ, k & k
20.00	Monodrama »Marčni veter ali Fani piše Francetu«.
Monodrama Ervina Fritza v izvedbi igralke Maje Štromar
SOBOTA, 10. 6.________________
KORTE - SPD Zarja
13.00	Srečanje štirih zborov
PETEK, 16. 6._________________
CELOVEC, v avli gimnazije -Odbor šolske skupnosti na ZG in ZRG za Slovence
19.30 Šolska akademija pod geslom »Gradimo mostove«
PLIBERK, Kulturni dom - MePZ Podjuna
20.00	Zaključni koncert MePZ Podjuna Pliberk
SOBOTA, 17. 6.________________
ŠMIHEL, Pred Posojilnico-Bank Šmihel - KPD Šmihel
7.00	Društveni izlet »Po Prešernovih poteh«. Prijave do 11. junija sprejema M. Pečnik (Posojilnica Šmihel) ali M. Opetnik (04235/2913)
NEDELJA, 18. 6._______________
ŠENTPRIMOŽ, Kulturni dom -SPD Danica
15.00	20. letnica Kulturnega doma Danica
Teden mladih umetnikov v Mladinskem centru na Rebrci
I.	termin: od 24.-29. 7. 2000
II.	termin: od 31. 7.-5. 8. 2000 Starost: od 6. do 12. leta
Prijave sprejema:
KKZ, tel: 0463/516243
OGLAS
Iščem hišo ali kmetijo, v nakup ali najem, na dvojezičnem ozemlju (v Podjuni ali Rožu), po možnosti s pašnikom za konje.
Ponudbe sporočite prosim na tel. 04227 / 84465, najugodneje zjutraj ali zvečer
Čestlt0
PRAZNUJEJO: Helga Polesnig iz Vo-grč - 24. rojstni dan; Hani Ogris iz Branče vasi - 60. rojstni dan; Mici Hribernik s Šajde - rojstni dan; Nani Kelih iz Sel - rojstni dan; Frančiška Tratnik iz Šmarjete - rojstni dan; Tonček Uršič iz Loč - 70. rojstni dan; Zofi in Mirko Male s Kota v Selah - 20. obletnico poroke; Johana Stefanko v Podli-bičah - 77. rojstni dan; Izidor Oraže z Obirskega - 45. rojstni dan; Fric Kumer - Crčej z Blata - rojstni dan; Helena Kralj v Grabljah pri Pliberku; Friderik Nachbar iz Vogč - rojstni dan; Stanko Kraut iz Šmihela - rojstni dan; Marija Kumer z Brega pri Pliberku - rojstni dan; mag. Marija Perne iz Celovca - rojstni dan; Lojzka Tsche-mernjak iz Šmartna - rojstni dan; Katarina Piček iz Semislavč - 75. rojstni dan; Miši Kattnig iz Rožeka - rojstni dan; Jože Kopeinig iz Tinj - 59. rojstni dan; Johana Peterschinek iz Hudega kraja pri Djekšah - 77. rojstni dan; Marjan Kelih iz Sel - 40. rojstni dan; Marica Pinter iz Svetne vasi - rojstni dan; Angela Komar iz Kazaz - rojstni dan; Marija Lackner iz Prible vasi -rojstni dan; Milan Hobel iz Šentpri-moža - rojstni dan; Ana Fantič iz Kamna - rojstni dan; Pepi Erlach iz Spodnjega Dobja - 60. rojstni dan; Marija Ringmann iz Sinče vasi - 40. rojstni dan; Janja Ogris iz Drabunaž - 26. rojstni dan; dr. Zdravko Inzko iz Sveč -rojstni dan; Hanzej Mlinar iz Škocijana
-	rojstni dan; Jože Jenschatz iz Gradca -rojstni dan; Slavi Karničar z Obirskega
-	rojstni dan; mag. Geli Schellander iz Celovca - rojstni dan; Gabi Frank iz Celovca - rojstni dan; Gregor Wakou-nig iz Borovelj - 16. rojstni dan; Julija Schellander iz Borovelj - 17. rojstni dan.
Za posredovanje imen slavljencev se zahvaljujemo predvsem slovenskemu oddelku ORF v Celovcu!
Slovenski vestnik - usmerjenost lista
seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
SV prejema podpore iz sredstev za pospeševanje narodnih manjšin.
tel. 0463/514300-0 • faks -71
URE0NICA
Sonja Wakounig................................(-34)
Tajništvo......................Urška Brumnik (-14)
Naročniška služba ................Milka Kokot (-40)
Prireditve .................Andrea Metschina (-22)
IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
TISK
Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566
VSI
Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec
RADIO KOROŠKA
SLOVENSKE ODDAJE - teletekst 299
ČE 25. 5.118.10 Rož - Podjuna - Zilja
PE 26. 5. | 18.10 Utrip kulture______
SO 27.5.118.10 Od pesmi do pesmi - ...
NE 28.5.16.06 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen; Kärnten! 18.00 Glasbena mavrica
PO 29. 5.1 18.00 Kratek stik_________
TO 30. 5. | 18.10 Otroški spored_____
SR 31. 5.118.10 Glasbena mavrica 21.04 Večerni spored_______________________
DOBER DAN, KOROŠKA
NE 28. 5. 113.30 ORF 2 • Slovenske šmarnice pri Gospe sveti - letos v znamenju družine. • Od Pliberka do Traberka • Sklepna prireditev Višje šole za gospodarske poklice in Gospodinjske šole zavoda šolskih sester v Sentpetru. • Zadnja tekma na domačem igrišču: Slovenski at-letski klub gosti moštvo SV St. Veit___
PO 29. 5. | 3.00 ORF 2 - Ponovitev
16.00	TV SL01 - Ponovitev
RADIO KOROTAN
na frekvencah 105.5, 106.8 in 100.9
P0-PE | 6.00 Dobro jutro, sonce 8.00 Viža 8.30 Živa 14.00 Viža 14.30 Korota-nov zimzelen 15.00 Kratek stik 16.30 KoroDan (KORO-žurnat 17.15-17.30)
SO I 7.00 Domača budilka 8.30 Korotanov mozaik 14.00 Južni veter 16.00 Smrklja
NE | 6.30 Sedem pred sedmo 7.00 Domača budilka 8.00 Otroški vrtiljak 8.30 Zajtrk s profilom 14.00 Iz zlate dvorane 15.00 Zborovska 15.30 Čestitamo in pozdravljamo 17.30 Šport in kratke vesti
RADIO AGORA 105,5
Tel. 0463/418 666 Faks: 418 666 99 e-mail: agora@magnet.at
PE 26. 5.1 10.00 Kaleidoskop 11.30 Live Einstieg - Schülerparlament in Spittal 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Zrcalo kulture: 5 let k & k 18.00 Otroški kotiček in par ugank 18.15 Kaleidofon 18.45 Poročila 19.00 Proud to be loud 20.00 Soundcheck 21.00 DJ -Line
24.00	Ta mera (pon.) 1.00 Glasba___________
SO 27. 5. I 10.00 Forum - Meje v pretoku
12.00	Poročila 12.07 Divan 13.00 Svet je vas
18.00	Sto decibelov 18.45 Poročila 19.00 V
pogovoru: Božo Hartmann (podpredsednik SPZ) (pon.) 20.00 Yugo-Rock 23.00 Glasba__________
NE 28. 5.1 10.00 Evropa v enem tednu (BBC) 10.30 Glasba 11.00 Literarna kavarna: Enno Stahl 12.00 Poročila 12.07 Divan 12.30 Evropa od spodaj: Evropska notranja politika in zavetišče za srbske dezerterje 13.30 Glasba
18.00	Glasba 18.45 Poročila 19.00 Artur Burz
20.00	Sunday Loops 22.00 For those about to Rock 24.00 Zrcalo kulture: 5 let k & k (pon.)
PO 29. 5.1 10.00 Kaleidoskop 11.30 Tečaj slovenščine 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Artur Burz (pon.) 18.00 Otroški kotiček in Blazno resno o seksu 18.15 Kaleidofon 18.45 Poročila 19.00 Šport 20.00 Take the Jazz Train
22.00	Svet je vas (pon.) 23.00 Šoja & Elster (pon.) 24.00 Forum: Meje v pretoku (pon.)
TO 30.5.110.00 Kaleidoskop, Warme Luft für Kärnten (Wh.) 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 V pogovoru: Peter Gstettner - Koncentracijsko taborišče Ljubelj 18.00 Otroški kotiček 18.15 Kaleidofon 18.45 Poročila 19.00 Šoja & Elster 20.00 Noche Latina 21.00 Planet mušic 22.00 Literarne kavarna: Enno Stahl (pon.) 23.00 Nachtfalter 00.30 Glasba
1.00	Šport (pon.)__.______________________
SR 31. 5.110.00 Kaleidoskop 11.15 Voz Latina 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Po Koroškem: Simpoziji o Urbanu Jarniku na Ziljski Bistrici 18.00 Otroški kotiček 18.15 Tečaj Slovenščine (pon.) 18.45 Poročila 19.00 Nikoli več ne bo kot je nekdaj bilo 20.00 Ruff Radio
22.00	Mad Force 24.00 Evropa od spodaj:
Evropska notranja politika in zavetišče za srbs-ke dezerterje (pon.)_________________________
ČR 25. 5.110.00 Kaleidoskop: Butalci - radijska igra 11.30 Tečaj Slovenščine 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Ta mera 18.00 Otroški kotiček 18.15 Kaleidofon 18.45 Poročila 19.00 Yesterday & Today 20.00 Freak Show: Odgovarja vam Martin Ess 22.00 Ni-koli več ne bo kot je nekdaj bilo(pon.) 23.00 Glasba
Društvo
glasbena
šola
Mikschallee 4, 9020 Celovec
RAZPISUJE
vpisovanje novih učencev za pouk naslednjih instrumentov: klavir, orgle, pihala (kljunasta in prečna flavta, oboa, klarinet, saksofon), trobila (trobenta, rog, pozavna, bariton, tuba) kitara, violina, violončelo, klavirska in diatonična harmonika, citre, tolkala Solopetje: avdicija sledi Izobrazba glasu: tudi za zborovske pevce
Zborovodska šola: vabljeni aktivni zborovski pevci z delnim znanjem klavirja!
Balet: sprejemamo otroke od 4. do 10. leta (pouk bo samo v Mohorjevi ljudski šoli, Mladinskem domu, v Bilčovsu in na Ledincah)
Predšolska glasbena vzgoja za otroke od 3. leta dalje - pouk bo samo v otroških vrtcih v Celovcu, Borovljah in Šempetru
Podjuna
Ponedeljek, 5. junija 2000: PLIBERK, Posojilnica -»13.30-14.00 ŠMIHEL, farni dom -» 14.30-15.00 GLOBASNICA, ljudska šola -> 15.30-16.00 DOBRLA VAS, kulturni dom ->18.00-18.30
Torek, 6. junija
ŠENTPRIMOŽ, kulturni dom -> 15.30-16.00
Rož - Ponedeljek, 5. junija 2000 ŠENTJAKOB, društvena soba nad Posojilnico —> 13.30-14.00 LEDINCE, ljudska šola -> 14.30-15.00 SVEČE, pri Goršetu -> 15.30-16.00 BILČOVS, društvena soba nad staro Posojilnico -♦ 16.30-17.00 BOROVLJE, pri Bundru (Postgasse 4) -> 17.00-17.30 SELE, farni dom —> 18.00-18.30
Celovec
Ponedeljek, 5. junija 2000 Mohorjeva ljudska šola ->11.00-11.30
Torek, 6. junija 2000 Mladinski dom, klavirska soba (Mikschallee 4)
-> 17.00-17.30
Zilja - Sreda, 7. junija 2000 Straja vas, v ljudski šoli -»16.00-16.30
Da, macesni izumirajo pod Jepo in z njimi značaji,
kakor jih današnji svet le malo porodi.
r^aleč naokoli je bil poznan L/ Joži Wrolich, rojen pred 83 leti na Mežnarjevem v Pod-gorjah. Komaj odrasel težkim letom mladosti je že izbruhnila druga svetovna vojna in tuji nasilnik ga je kot potrebno orodje uporabil za svoje zločinske namene. Mladenič je moral v vojsko, se tam tolkel po raznih severnih bojiščih, moral prenašati silen mraz in neskončne pohode, ki so terjali nadčloveške napore, venomer pa ga je v srcu mučilo vprašanje: zakaj? Poraz hit-lerjanske soldateske mu še zdaleč ni prinesel svobode, mladenič je moral biti še dve leti v spočetka zelo zaostrenem ujetništvu.
Po vrntivi domov je leta 1947 poročil hčerko znanega-gostinskega obrata, Pepco Puschnigovo, in se tako priselil v tukajšnje Ratenče. Ročič-nikova domačija je bila od nekdaj močan steber slovenstva tega kraja, saj ni bilo le dolgoletno domovanje takratnega izobraževalnega društva Jepa, temveč so se tu zbirali tudi številni slovenski študentje v letih težkega socialnega položaja med obema vojnama. Kot gostilničar je Joži vložil
Umrl je Joži Wrolich
vse svoje mladostne sile v prenovo in razširitev nove domačije v sodoben gostilniški obrat. Mlademu paru se je rodilo troje otrok, hči in dva sinova, ki so bili zakoncema v ponos. Mladi oče je marljiv ko čebela skrbel za red in se posvečal družini, kolikor mu je le dopuščal čas. Od ranega jutra do pozne noči ga je bilo videti po opravkih in pri delu. Mislil je na vse, le nase je večkrat pozabil.
Rad je bil v družbi, se pošalil s tem ali onim, pripovedoval iz svojih spominov ali izkušenj. Včasih se je pridružil kakšnemu izletu (zelo rad se je
udeleževal Vestnikovih hitov) ter se ob priložnosti rad zavrtel na plesišču. S ponosom je pripovedoval o svojih otrocih in vnukih, ki jih je tako ljubil; zato ga je prerana smrt vnuka Kristijana močno prizadela.
Tudi ko je bil že v letih, ga je vleklo v planinski svet, celo na Jepo. Pa se mu je začelo krhati zdravje, ni maral bolnišnice in tudi ni dolgo tam zdržal. Skrbi so ga gnale domov, imel je še polno načrtov, a izmučeno telo ni več zmoglo. Zahrbtna bolezen ga je vrgla na posteljo in slednjič mu je odpovedalo srce, trudna roka je omahnila.
Minuli petek smo Jozija pospremili na njegovi zadnji poti na loško pokopališče. Velika množica pogrebcev je pričala o njegovi priljubljenosti. Pogrebne svečanosti je opravil domači župnik mag. Stanko Olip z dvema sobratoma. Ganljive žalostinke cerkvenega zbora, moškega kvarteta iz Nakla in melodije društvenih tamburašev so dale dostojen okvir sv. daritvi in pogrebu samemu. Tudi zastopnik SPD »Jepa-Baško jezero« se je ob odprtem grobu zahvalil za narodno zvestobo ter Jozijevo gostoljubnost in dobroto, izkazano ob potrebah društva.
Joziju Wrolichu naj bo ljubljena domača zemlja lahka!	F. Č.
KRIŽANKA
Sonja Wakounig
VODORAVNO: 1. rdeče barvilo v starem veku 6. zapečeno testo okoli sredice 12. prečni hlod 13. krajše za »Edward« 15. udeleženec sinjske viteške igre alke 16. velika ptica, podobna noju 17. kraj na Gorenjskem z romarsko cerkvijo 19. osebni zaimek, L oseba množine 20. BA 21. tatvina 22. paradiž 23. nekdaj široko žensko spodnje krilo 25. kovanec 27. predstopnja v nebesa 29. kanon 30. pritrdilnica 31. enota za jakost električnega toka 34. denar v bankovcih 37. žensko ime (...la douce) 38. ASK 39. platno pri jadrnici 40. središče
vrtenja 42. črnilo za kopirne aparate 44. zelišče 46. nadnaravno bitje 48. italijanska reka 49. trava druge košnje 51. ime armenskega skladatelja Hača-turjana 53. nekdanji prebivalci Istre 56. križišče, kjer gredo poti narazen 57. ribje jajčece
NAVPIČNO: 1. kraj pri Globasnici 2. prednji del ladje 3. nemški politik (Johannes) 4. LM 5. črno kraško vino 7. majhna hiša 8. vzklik pri bikoborbi 9. RK 10. vdolbina v tleh 11. operni spev 14. prejetje premoženja po smrti sorodnika 17. prebivalec goriških Brd 18. zelišča 21. vrlina, dobra lastnost 22. egipčanski bog sonca 23. sorazmerni delež, ki
odpade na koga 24. nasprotje od miru 26. ime nogometnega trenerja Bariča 28. uradna okrajšava za nemško marko 30. rimska številka 501 32. človek, ki ni romantično, pesniško navdahnjen 33. natančen poduk, opis česa 34. delavec na pokopališču 35. vkopavanje 36. germanski orel 41. reka, ki teče po Sorškem polju 43. izrastek na prstu 45. EV 47. pot skozi sneg 49. OT 50. glavni števnik 52. MP 54. IJ 55. povratno-osebni zaimek
Rešitev iz prejšnje križanke:
VODORAVNO: 1. POŽARNA BRAMBA 11. IKONA 12. MOIK 13. KONTINENT 15. SKD 17. ALGE 18. ORDEN 20. OR 21. NIL 22. KRI 23. MAMBA 25. OCEAN 27. GO 29. GROG 30. GARDEROBA 33. ERO 34. KOŽA 35. OMOŽEN 37. VRANEC 39. KOPICA 40. IH 41. IVAN 43. NAC 44. ČIPSI 46. IDI-LAR 49. KNA 50. NORNA 52. AN 54. SLABOOK
NAVPIČNO: 1. PIKA NOGAVIČKA 2. OKOLICA 3. ŽONGLERKA 4. ANTE 5. RAI 6. AMERIGO 7. BOND 8. RITEM 9. AK 10. TORE-RO 14. NOR 16. DRAGO-NAR 19. NAG 22. KNEŽEVINA 24. MREŽICA 26. ADONIS 28. OBOK 31. RACA 32. AMONIAK 36. OPAL 38. RHIN 42. NIRO 45. PAS 47. DNO 48. RAJ 51. OB 53. NE
NAMIZNI TENIS
Le tretje mesto za NTK Bilčovs
Minulo soboto je bil namiznoteniški klub iz Bilčovsa, ki letos obhaja svojo 10-letnico obstoja, prireditelj finalnega tekmovanja zmagovalcev drugih razredov - eden prvakov pa je bila tudi domača ekipa v postavi Peter Pavček, Rupert Gasser in Sigi Quantschnig.
Koroška namiznoteniška zveza je dodelila izvedbo finalnega turnirja Bilčovščanom tudi v zavesti, daje klub doslej redno in urejeno sodeloval tako v prvenstvenem delu kot tudi v okviru namiznoteniške zveze, saj je predsednik NTK Bilčovs Andrej Mohar kot eden izmed treh referentov za stike z mediji tudi tesen sodelavec predsedstva namiznoteniške zveze.
Za Bilčovščane pa je ta turnir pomenil možnost predstaviti se tudi širši javnosti s svojim delovanjem - to je dokazal tudi
za to športno panogo kar presenetljiv odziv publike - razočarani pa so bili le tisti, ki so si od nastopa v domači dvorani obetali tudi vsaj malenkostno prednost v igri sami. Za Bilčovščane je namreč preostalo v finalnem turnirju treh prvakov drugih razredov le tretje mesto za Völkerndorfom in Podkrno-som. Dodati pa je vsekakor treba, da je Volkendorf izredno močna in izenačena ekipa, ki je igrala tudi že razred višje, ter da je ekipo Podkrnosa za ta finalni turnir okrepil bivši igralec v državni ligi, starešina koroškega namiznoteniškega športa Arnold Barounig.
Kljub temu pa velja: osvojitev naslova prvaka v 2. razre-du-sredina in s tem povezan podvig v 1. razred je lepo lastno darilo NTK Bilčovsu ob njegovem jubileju.
MONODRAMA ERVINA FRITZA 0 FANI HAUSMANN, PRVI SLOVENSKI PESNICI
2. junij 2000, ob 20. uri, KUMST Žhara vas X junij 2000, ob 20. uri, kak Šentjanž
Fani Hausmann je živela pred pri- prvi osebi moškega spola. Tako je bližno 150 leti. Po rodu je bila Nem- pač narekoval čas. Čas, o katerem ka, imela pa se je za Slovenko tudi	vam morda največ lahko spregovori
zato, ker je večino svojega življenja	Fani sama v monodrami Marčni ve-
preživela v graščini v Novem Celju,	ter ali Fani piše Francetu. Režiser
Ne ve se veliko o njej, toda med	krstne uprizoritve je Miha Alujevič, v
ostalim je bila prva slovenska pesni-	vlogi Fani bo nastopila igralka Maja
ca, kljub temu, da je pisala pesmi v Štromar, stalna članica SLG Celje.
SLOVENSKA ŠPORTNA ZVEZA
Pozitivna ocena delovanja v jubilejnem letu
n redsedstvo Slovenske šport-\ ne zveze je na svoji seji 15. maja v Domu prosvete v Tinjah soglasno odobrilo finančni obračun za leto 1999, v katerem je krovna organizacija vseh slovenskih in dvojezičnih športnih društev na Koroškem praznovala 50-letnico obstoja.
Kot je predsednik Marijan Velik poudaril, so vse jubilejne prireditve izredno uspele in bile najboljša promocija za slovenski šport na Koroškem. Tako tudi 1. sedmeroboj južnokoroških vasi,
ki ga bo po sklepu predsedstva SŠZ skupno z južnokoroškimi vasmi priredila tudi letos.
Nadaljnje točke seje so bile 24. Srečanje mladih slovenskih športnikov in športnic iz sosednjih držav 23. in 24. junija v Tolminu, katerega se bo SŠZ udeležila z nogometno, odbojkarsko, košarkarsko in namiznoteniško ekipo, 2. slovensko namiznoteniško prvenstvo 17. junija v Kulturnem domu v Pliberku ter najvišje dotirana kolesarska dirka na kronometer v
Avstriji 22. junija okrog Baškega jezera, katere soprireditelj je Slovenska športna zveza.
Predsedstvo je nadalje soglasno sklenilo, da bo redni občni zbor SŠZ z volitvami novega predsedstva konec oktobra oz. v začetku novembra 2000 v Kulturnem domu v Pliberku. Konec septembra bo SŠZ priredila svojo vsakoletno jesensko klavzuro v Selah, na katero so vabljeni tudi predstavniki vseh včlanjenih društev.
I. L.
ODBOJKA
Dobljanke zgrešile cilj
Q ričakovanja so bila v Dobu I pred pričetkom play-off-a žensk za vstop v 1. zvezno odbojkarsko ligo precej visoka, nato pa je sledilo razočaranje.
Enajsti poraz v štirinajsti tekmi je bil v soboto konec vseh upanj - Dobljanke so v tekmi na precej nizkem nivoju podlegle ekipi ATSC iz Celovca z 1 : 3 (30/-16/-22/-15). Za obe moštvi je bila tekma brez pomena (Celovčanke so si zagotovile 2. mesto, Dob predzadnje), Dobljanke pa se morajo zdaj koncentrirati na prihodnjo sezono.	T. C.
NOGOMET V SLOVENIJI
Mariborčani četrtič zapored prvaki
Minulo nedeljo so nogometaši Maribora Pivovarne Laško pred približno 6000 gledalci v Ljudskem vrtu premagali velenjski Rudar z 2 : 1 (1 : 0) in se tako še četrtič zapored veselili naslova državnih prvakov. Vijoličasti, ki so lani igrali v elitni evropski ligi prvakov, so v letošnjem prvenstvu dobesedno pometli s
tekmeci, saj so osvojili 81 od možnih 99 točk, ter tako zbrali 20 točk več kot drugouvrščeni Hit iz Nove Gorice. Mariborčani bodo jeseni znova zaigrali v kvalifikacijah za ligo prvakov, govori se, da kljub lanskim uspehom kar v prvem predkrogu.
Hit Gorica in ljubljanska SCT Olimpija bosta igrali v kvalifikacijah za pokal Uefa, ajdovsko Primorje pa bo slovenski predstavnik v pokalu Inter-toto. Prvoligaško konkurenco sta zapustila Feroterm Pohorje iz Ruš in Potrošnik iz Beltincev, medtem ko sta nova prvoligaša Koper in sežanski Tabor. D. T.
PLANINSTVO
Dia-predavanje Reinholda Messnerja 16. junija v Borovljah!
Najslavnejši alpinist 20. stoletja, Južni Tirolec Reinhold Messner, pride na Koroško! Na povabilo Slovenskega planinskega društva Celovec, ki letos obhaja 100-letnico ustanovitve, bo vrhunski alpinist v petek, 16. junija 2000, z začetkom ob 20. uri v veliki dvorani mestne hiše v Borovljah imel dia-predavanje z naslovom »Berge versetzen - Erlebnisse eines Grenzgängers« (»Prestaviti gore - Doživetja človeka, ki je vseskozi prestopal meje«). Vstopnice lahko že naročite
pri Slovenski športni zvezi in v nekaj dneh tudi pri odbornikih Slovenskega planinskega društva Celovec ter na blagajnah slovenskih posojilnic ter pri Zvezi Bank. Vstopnica stane v predprodaji 120 šilingov, na večerni blagajni pa 150 šil. Portret slavnega alpinista lahko odpokličete tudi na internetu pod naslovom http://www.reinhold- mes-sner.de.
Naročite čimprej svojo vstopnico, popraševanje je izredno!	/. L.
ŽALEC, CELOVEC
Zadnje slovo od Zorana Naprudnika
1 / Ljubljani je v 77. letu staro-V sti umrl dolgoletni športni delavec Zoran Naprudnik. Nekoč sekretar Atletske zveze Slovenije, sekretar Zveze tele-snokultumih organizacij Slovenije, dolga leta najpomembnejši organizator spominskega pohoda »Ob žici okupirane Ljubljane«, predsednik Komisije za pohodništvo pri Planinski zvezi Slovenije, dolga leta član Komisije za mednarodno sodelovanje pri ZTKOS, kasneje pri Športni zvezi Slovenije in nato pri Olimpijskem komiteju
KOLESARJENJE
»Paco« naprej odličen
Peter »Paco« Wrolich je tudi na dirki po Bavarski osvojil odlične rezultate: vedno je z vodilno skupino prispel v cilj, dvakrat je šprin-tal celo na 9. mesto. Na lestvici UCI (Mednarodno kolesarsko združenje) se je »Paco« popravil na 293. mesto, vodi Laurent Jalabert.
Od petka naprej Wrolich tekmuje na dirki po Nemčiji, ki je za ekipo Gerolstei-ner najvažnejša dirka leta, na dirki po Avstriji pa predvidoma ne bo štartal. T. C.
Slovenije, je bil Naprudnik eden glavnih pobudnikov sodelovanja z zamejskimi športnimi organizacijami ter sodelovanja s športnimi organizacijami sosednjih držav. Bil je nadalje soustanovitelj široko zasnovane akcije »Mednarodne igre šolarjev« ter iniciator za ustanovitev »Kluba januarni-kov«, združenja športnih delavcev iz zamejstva in Slovenije, ki gaje dolga leta tudi vodil.
Od Zorana Naprudnika so se v četrtek, 18. maja, na pokopališču v Grižah, kraju v neposredni bližini Žalca, poslovili
REGIONALNA LIGA
SAK - Pasching 0
Ob koncu prvenstva energija SAK jasno pojema. V sobotni tekmi so se igralci SAK sicer v prvem polčasu nasprotnikom iz Paschinga še pokazali enakovredni, toda goli so padali na strani gostov. Ogris je vrhu tega v 52. minuti še zapravil enajstmetrovko, s tem pa je bil poraz kar z 0 : 4 zapečaten.
25. krog: v petek, 26. 5. 2000 ob 18.30 na nogometnem igrišču v Tmji vasi: SAK Posojilnica Bank — SV Šentvid
1. RAZRED D
Vodeči Klopinj je proti Eitwe-
gu opravil težko nalogo, saj so
številni njegovi dolgoletni sodelavci, prijatelji, znanci. V imenu vseh se je poslovil predsednik Atletske zveze Slovenije in član OKS-ZSZ Janez Aljančič. S strani Slovenske športne zveze, ki bo Zorana Naprudnika ohranila v trajnem spominu kot športnega delavca in tudi kot človeka, ki se je prizadeval za tesno sodelovanje ter razvoj slovenskega športa v zamejstvu, sta se pogrebne slovesnosti udeležila popred-sednik Danilo Prušnik in tajnik Ivan Lukan.
4
se nasprotniki iz Labotske doline hrabro borili in kot nagrado odnesli točko (1 : 1) iz Klopin-ja. Metlova se je z zmago 3 : 1 proti Štebnu približala na 2 točki razlike, boj za L mesto bo v zadnjih dveh krogih torej potekal s polno paro. Mnogo golov je bilo še v Šmihelu, kjer je gostovala ekipa iz Rikarje vasi - le ta pa je v zadnjih minutah tekme zapravila prednost 5 : 2 in Šmihelčani so kuriozno še dosegli hokejski rezultat 5 : 5. Globašani pa so se z zmago 1 : 0 proti Šmarjeti končno rešili iz boja proti izpadu.
T. C.
MARATON
Mraz in dež preprečila rekordni obisk
Jubilejni dvajseti maraton Treh src v Radencih je v soboto sicer dočakal nova rekorda proge, ki sta jih na 42 kilometrov postavila Rus Mihail Romanov (2:16,20) in Italijanka Gigiola Borghini (2:38,33), vendar je bilo zaradi hladnega in deževnega vremena tokrat aktivnih le približno 4300 tekačev in pohodnikov, med njimi precej av-
V siciljanski obrambi je velemojster Kožul žrtvoval dva kmeta, ostal brez rokade, vendar je prevzel pobudo na damskem krilu, kjer ima beli v veliki rokadi zavarovanega kralja. Kako je črni, ki je na
strijskih državljanov. Tudi gledalcev je bilo vsega kakih 3000, ki pa so lahko spremljali raznovrsten zabavni program.
Najboljša slovenska maratonca Roman Kejžar in Helena Javornik sta zaradi priprav na olimpijske igre v Sydneyju nastopila na polmaratonu in zanesljivo zmagala, Javornikova pa je dosegla tudi nov rekord proge. V njuni odsotnosti sta postala slovenska prvaka v maratonu Mirko Vindiš in Lidija Perše.
Organizatorji so najboljšim tekačem razdelili denarne nagrade v vrednosti približno 250 tisoč šilingov.
potezi, uspel predreti belo obrambo in zmagati, je tokrat naloga reševalcev.
Rešitev št. 110
Z malce nenavadno potezo l...Sf5! je črni rešil partijo. (Slabše je l...Se8 2.Db6: s prednostjo belega). Sedaj ne gre jemanje črnega skakača na polju f5 s kmetom ali skakačem, ker sledi 2...Df2:+ z matom v naslednji potezi. Svetovnemu prvaku Kasparovu, ki je bil zagotovo presenečen, ni preostalo nič boljšega kot 2.Db6:, nakar pa se je aktiviral črni skakač 2...Sh4+, ki je izsilil večni šah belemu kralju in partija seje končala z remijem!
I.L.
D. T.
ŠAHOVSKI OREH ŠT. 111
Silvo Kovač
Filipenko - Kožul (5. HIT N. Gorica 2000)