' / / GOZDARSKI VESTNIK MESEČNI SmOlCOVNI LIST ZA GOZDARSTVO, LESNO INDU-STRIIO IN LESNO TRGOVINO LETNIK III UREDIL Ing. STANKO SOTOŠEK MARIBOR 1940 Izdal: Konzorcij Gozdarskega vesinika ■ Naliintla: Mariborska liikarna d.d. v Mariboru VSEBINA Razprave. Banovinske gozdne drevesnice v začetku leta 1940., ing. Anton Š i v i c (Ljubljana) .......................... . 73 Banovinski odbor za zaščito prirode, ing. Bogdan Žagar (Ljubljana) . . . 178 Delitev gozdov, ing. Anton š i v i c (Ljubljana) ............................32 Oozd v službi državne obrambe, ing. Cvetko Božič (Ljubljana)......145 Gozdna tla, Vojteh L i n d t n e r (Beograd)................................49 Jelkova gozdna uš v gozdovih na Pohorju, Martin Potočnik (Dravograd) . 157 Kanadski bor, Hans G a g e r n (Krško)....................................78 Kmečki nasadi v okolici Kranja, Miroslav Hanzlovsky (Kranj)..........33 Meje in mejniki, Miroslav Hanzlovsky (Kranj) ....................9 O prireditvah dečjega dne v jeseni 1939, ing. Viktor Novak (Ljubljana) . 61 Obnova gozdov našega kmetovalca, Miroslav Hanzlovsky (Kranj) ... 80 Obrestovanje gozdnega kapitala, ing. Viktor šuškovič (Ljubljana) ... 147 Pomoč kmetskemu gozdnemu posestniku, ing. Viktor Rebolj (črna pri Prevaljah) ........................................................97 Predpisi '/a trgovanje z drvmi za kurjavO' na javnih lokalnih tržiščih, ing. Anton Š i v i c (Ljubljana) ..............56 Pregost smrekov naravni podmladek, Lojze M u š i c (Slovenj Gradec) ... 82 Prirastek v gozdu, dr. ing. Rudolf Pipan (Beogjad) .... 169, 193, 217 Razvoj in organizacija občeupravne gozdarske službe v Sloveniji, ing. Anton Sivic (Ljubljana) ................. 197, 223 Spravljanje in prevoz lesa, ing. Franc S o n n b i c h 1 er (Tržič) . ......121 Tesanje gred z gozdnogospodarskega vidika, Franc P1 e i k o (Ljubljana) . . 29 Več macesna, ing. Franjo Jurhar (Kranj)............174 Vodno gospodarstvo gozda, ing. Mirko Š u š t e r š i č (Ljubljana)..........25 Zakon o lovu, Franc Ž n i d a r š i č (Ljubljana).......... 104, 123, 153 Zgodba o »mušici«, Miroslay Hanzlovsky (Rače pri Mariboru) .... 133 Žaganje hlodov na enake široke deske, ing. Stanko S o t o š e k (Maribor) . 1 Obvestila. Gojenje gozdov. Cvetenje gozdnega drevja ..............................................92 Dobre smrekove sadike........................62, 84 Izbira sadik za pogozdovanje................. 11, 36, 38, 84 Kaljenje semen ...........................134, 160 Nabava duglazijevih sadik in semen v Nemčiji............................13 Nabava sadik ...........................183, 205 Negovanje sestojev..............................140 Oskrbovanje smrekovih nasadov.....................138 Osnovanje sestojev......................................................92 Pogozdovanje beneškega morskega obrežja..........................13 Pogozdovanje sarajevske okolice ...............23T Pogozdovanje v Španiji....................... 65, 209 Pogozdovanje na Japonskem........65 Popolnjevanje .............92 Pridelava gladkega tehniškega lesa...........^ 13 Rastišče . . ..............................68 Saditev na kupčke ..........................' 68 Saditev v jamice ........................................................ßS Trebljenje . . ...............................................92 Varstvo gozdov. Divji petelin dela škodo v drevesnicah .................. 66 Gozdne mravlje ........................ 160, 183, 185 Gozdni požari na Dolenjskem .... .................210 Hrastova »mana«.......................... . 62, 84 Nabava duglazijevih sadik in semen v Nemčiji 13 Objedene macesnove sadike.................... . 83, 111 Opozorilo prijateljem naših koristnih ptic ............236 Oskrbovanje smrekovih nasadov.....................183 Osvobodite podmladek in mladovje od srobotja! ............. 91 Podlubniki . ............................140 Pustoienje gozdov v mariborski okolici .....................162 Sekanje in prodajanje božičnih drevesc ............236 Varstvo gozdov pred smrekovimi lubadarji .........134, 160 Zopet o gozdu škodljivem srobotju!...................188 Živina v gozdnih nasadih ........................139 Izkoriščanje gozdov. Drva .................... 183, 205, 234 Nekaj o macesnu, -ki ni zrastel v svojem območju.........237 Neplavljena in plavljena drva ....................83, 134 JVtrtva grča .....................................68 Polnost debla .................... . 140 Ravnost debla .............................140 Sečnja lesa v Švici...........................139 Tečaji iz izkoriščanja gozdov.....................................13 Trajnost lesa............................134, 160 Trgovske uzanca za les.......................111, 135 V Holandiji nabirajo želod, bukovico in kostanj..................209 Izmera lesa. Poskusna ploskev '...........................213 Primerjalna ploskev ..........................213 Vzorčna ploskev ............................213 Predelava lesa. Alkohol iz slame in žagovine ...........................65 Celulozna tovarna v Bakru ................ 237, Cepilni jarmenik ..........................................18 Debelina desk ............................ . . 160, 183. Državne celulozne tovarne ................................................,66, Hitri železni jarmenik . ...............................................18 Industrijski kataster v banovini Hrvatski ...................209 Leseni jarmenik . . ...................................................13. Navadni železni jarmenik ............................18, Navpični jarmenik . ...........................18 Nova celulozna tovarna v Sisku.........................15 Nova tovarna umetne svile................................................öx^i Nova žaga v Sloveniji..........................138 Nova delniška družba za predelavo papirja ,.•..............139 Novo lesno podjetje v Bratislavi............................65 Novo podjetje za impregnacijo lesa ..............237 Obnovljena celulozna tovarna v Drvarju................ . 66 Oglje iz ro^'a v Italiji..................................................13 Plutarne v Španiji ...........................209 Pomanjkljivost slovenske predelave bukovega lesa............209 Proizvodnja smole iz terpentina..........................................65 Prva zadružna žaga na Hrvatskem....................209 »Talas papir a. d.« v Beogradu .....................209 Tovarna umetnih črev v Beogradu ...................................65 Tovarna umetne svile v Bosni......................209 Švedski železni jarmenik ................................................18 Vodoravni jarmenik .................................18 Poraba lesa. Francija v stiski za les ............................09 Hrastov sodarski les . '........................11,"83 Industrija kolofonije in terpentina ....................133 Poraba lesa švicarske papirne industrije ....................65 Povečanje izdelave in uvoza papirja v Švici.................166 Trajnost lesa ............................134 Varčevanje s papirjem v Franciji........................................55 Vedno večja raba lesnega plina v Italiji.....................13 Statistika. Jugoslovanski izvoz lesa v letih 1938. in 1939..............................88 Jugoslovanski izvoz taninskih ekstraktov leta 1939. . .............89 jugoslovanski izvoz zdravilnih zelišč leta 1939................................39 Ruski lesni izvoz v zadnjih 25 letih..................................89 Slovaški lesni izvoz..........................■ . 46 Gozdarsko šolstvo in prosveta Enajsto šolsko leto na gozdarski šoli v Mariboru . ,....... . , . . 210 Izpiti za gozdne čuvaje . . ^................237 Iz vest je državne nižje gozdarske šole v Mariboru za 1. 1938./39................116 Pred ustanovitvijo zavoda za praktične gozdne poskuse..........13S Sklepni izpiti na gozdarski šoli v Mariboru v desetem šolskem L 1939./40. . 183 Gozdna in gospodarska politika. e............. 15 Ka..........237 Banovina Hrvatska namešča gozdarske inženir Bolgarski industrijski izdelki bodo prosti dav Davek na vojne dobičke v Švici ................-16 Državno skladišče drv na Finskem . . . .................237 Gozdarska anketa pri Kmetijski zbornici, v Ljubljani...............203 Gozdno gospodarstvo Švice 1. 1938. . . . . . . . . . . .. .................163. Iz proračuna izdatkov in dohodkov dravske banovine za 1. 1940./41. ..... 112 Kolektivna pogodba »Našičke« v Zavidovičih . ..............T 5 Kol.ektivna pogodba lesnih delavcev v Savinjski dolini ..........139 I-esne nakaznice v Nemčiji , .........................69 Likvidacija spora glede veleposestev Thurna in. Taxisa ................06 Ljubljanski velesejem ...................................162 Podaljšan delovni čas v Bolgariji...............237 Pomanjkanje gozdov v Medmurju.................... 43- Propadanje kmečkih posestev in gozdov..........162 Strokovni posvetovalni odbor za les v bano\4ni Hrvatski" ! X . ! ' ! ] ! 115 Strožja aplikacija zakoan o gozdovih..........M Vsa bremena kmetskega posestva mora nositi gozd 43 Zvišanje delavskih dnin ....................43 Lesna trgovina. Angleško izvozno ministrstvo .............................22 Centrala za kurivo ..............2T4 f. tout .......1 ................45 kalo ' ......'..'.'.'.'.'.'.'.'.'.['.'.'.'.'.'.'.['.'. 45 manko ...'.'..'.'.','.'.','.'.','.'.','.'.','.'.', 45 Italija bo ustavila uvoz celuloze............142 Italija namerava izvažati papir.............................93 Izvoz celuloznega lesa ................................142 Izvoz 500 vagonov orehovega furnirskega lesa............. . 142 Jugoslovansko-svicarska trgovska pogajanja ...............165 Kontingenti za izvoz na Madžarsko................142 Les _ , , , ..............................19 Lesna izvozna zajednica na Sušaku ...................209 Lesni izvoz v Italijo dobro kaže.....................164 »Marad«, osrednja zadruga za izvoz lesa z o. z...............209 Nemška trgovska družba za jugovzhodno Evropo.............209 Omejitev prometa z drvmi in maksimiranje cen za drva v banovini Hrvatski . 165 Pogodba za prodajo stoječega lesa..................111, 135 Ponudbe iz inozemstva.........................119 Povpraševanje iz inozemstva .......... 23, 47, 71, 95, 119, 168, 216 Povpraševanje iz Italije.........................216 Prodaja starih slavonskih hrastov.................... . 46 Prva zadružna žaga na Hrvatskem....................209 Slovaška namerava izvažati les v Italijo.................142 Spremembe imena lesne industrije....................139 Stanje francoskega lesnega trga..........................................22 .Stanje lesnega trga Slovenije . . 23, 47, 70, 94, 118, 143, 167, 191, 215, 239 Španska gospodarska delegacija v Jugoslaviji........................69 Težave pri izvozu robinijevega (akacijevega) kolja iz Madžarske v Nemčijo . 22 Trgovske uzance za les.......................111, 135 Tudi Bolgarija ustanavlja izvozno direkcijo................117 Ustanovitev Sindikata upnikov blokiranih španskih dolgov........142 Urejanje trgovine z drvmi v Beogradu..................165 Večji angleški nakupi mehkega lesa................................22 Vpis zadruge (Prepis Fi 67) 40—5. Zadr. IV. 42/1) ...................207 Zaključno poročilo o ljubljanskem velesejmu...............210 Cene. Gene jugoslovanskega mehkega lesa pri izvozu v Nemčijo.........208 Cene zdravilnih zelišč..........................164 Cene zdravilnih zelišč pri izvozu v Nemčijo................164 Izvleček iz cenika za zavarovanje valute pri izvozu blaga, ki Je veljaven od 1. do 15. aprila 1940...........................03 Izvleček iz cenika za zavarovanje Valute pri izvozu blaga, ki je veljaven od 1. do 15. maja 1940 ...........................117 Izvleček iz seznama predmetov pod kontrolo cen.............186 Lesne cene v Beogradu....................... 69, 142 Lesne cene v Italiji ......................;.... -69 Maksimalne cene za drva v Ljubljani..................189 Maksimalne cene za drva v Mariboru..................189 Maksimalne cene drv v celjskem okraju.................189 Maksimalne cene drv v ptujskem okraju.................190 Maksimalne cene drv v logaškem okraju..................190 Maksimiranje cen drv v Zagrebu..........................................64 Maksimalne cene drv za Maribor levi breg.....................214 Na dražbi dosežene cene ........................ Na dražbi dosežene cene ...................................93 Prepovedan izvoz po cenah, ki so nižje kot v ceniku...........117 od 1. do 15. julija 1940 ..............................................164 Računanje lesnih cen..........._.............83, 135 Stare in nove cene pri lesnem izvozu v Nemčijo ...........23J Lovstvo. Dražba kožuhovine v Ljubljani ...........................................14 Meje zakupnega lovišča ............... 205, 2.35 Obročkana ptica . ......................... 15, 162 Omejitev odstrela srnjadi . .......................186 Poročilo o 19. dražbi krzna v Ljubljani 22. februarja 1940 ..................44 Preureditev lovstva v banovini Hrvatski..................................15 Važni sklepi gorenjskih lovcev ...................................43 Zakoniti predpisi. Oozd na meji vinograda .....................11, 38, 62 Nekateri novi zakoniti predpisi ........... 12, 87, 113, 137, 161, 208 Okrožnica predsedništva apelacijskega sodišča............................35 Plače v delniških družbah in novi davčni'zakon..........................93 Razglas o opravljanju logarskega izpita za čuvanje nedržavnih gozdov ... 136 Sekanje in prodajanje božičnih drevesc .............236 Tarife in prevozni predpisi. Drva pod izvozno kontrolo ..................136 Izplačila Norveški, Holandiji, Belgiji in Luksemburški so ustavljena ... 117 Izvoz gozdnih pridelkov v banovino Hrvatsko..............186 Izvozna kontrola lesa ..................236 Lipovo cvetje pod izvozno kontrolo ...................137 Navodila glede prevoza drv .................236 Nove izvozne carine za les.......................113 Nove težkoče pri izvozu lesa iz Slovaške.................166 Okrožnica za preprečenje tihotapskega lesa................................64 Opozorilo izvoznikom orehovih hlodov..................161 Plačilo prodanega blaga na ljubljanskem velesejmu . .....................91 Potrdila za izvoz v Francijo...................... . 113 Prepovedan izvoz po cenah, ki so nižje kot v ceniku............117 Podaljšanje veljavnosti lesnih izvoznih dovoljenj ..........................46 Kontrola uvoza v Palestino ..............................................46 Premiranje izvoza zdravilnih zelišč ...................137 Prepoved izvoza smuči iz Švedske........................................46 Računanje tečaja nemške marke pri uvozu in izvozu ...........215 Sprememba carinskih tarif za industrijska in zdravilna zelišča.......161 Spremembe jugoslovanske uvozne carinske tarife..............136 Spremembe zveznih tarif ........................161 Tolerancije pri lesnem, izvozu v Italijo.....................137 Valute in devize . . , . . . . 24, 48, 72, 96, 120, 144, 168, 192, 216, 240 Vrnitev carine pri uvozu Jugoslovanskega blaga v Francijo . .............46 Zvišanje italijanskih postavk v Jugoslovansko-italijanski zvezni železniški tarifi..............................,.69 Književnost. Bibliografija, ki obravnava gOEdarstvo na Slovenskem , 17 Delavska zbornica v Ljubljani: Naši gozdovi in žage, Ljubljana 1939 ... 16 Enaki članki v Gozdarskem vestniku in Jugoslovanski šumi.......11, 36 Gradivo za slovenski gozdarski slovar . . . . . . 18, 45, 68, 92, 140, 163, 213 Ing. Viktor Novak, Dečji dnevi za pogozdovanje, 1. del. (Druga predelana izdaja)..........................211 Ing. Ivan Klemenčič: Optimalna gustoča šumskih prometala......23S Znanstveno delo V. Lindtnerja......................211 Društvene in osebne vesti. Druga odborova seja ljubljanske podružnice jugoslovanskega gozdarskega združenja ...................,.., 14 Gozdarski sestanek ...........................114 Ljubljanski spomladanski velesejem........................................91 Logarski izpit za čuvaja nedržavnih gozdov ..............................39 Ljubljanski velesejem . .................................................66 Osebne vesti v Gozdarskem vestniku.................11, 36 Pomladanski ljubljanski velesejem ....................115 Poziv organizacijam in društvom..........................91 Pravica do dijaškega roka .........................36, 111 Seja širšega banovinskega odbora za propagando gozdarstva v Ljubljani . . 90 Šesta odborova seja ljubljanske podružnice J. G. Z...........] . 114 Ustanova nadgozdarja Franca Pirkmajerja................................86 Ustanovni občni zbor društva logarskega osebja banovine Hrvatske .... 66 Avtorji. Banovinski odbor za propagando gozdarstva .......90 Ben kovic.........162 Božič..........145 Cokl ..........206 Dopisniki . 22, 23, 36, 39, 43, 47, 62, 71, 83, 91, 93, 94, 111, 118, 134, 143, 160, 167, 183, 191, 205, 239 Gabrovšek ...... 183, 234 Gagern ..........78 Gozdarski odsek banske uprave . . .64, 85, 136, 186, 237 Hanzlovsky .... 9, 33, 80, 133 Jurhar........ 38, 174 Kranj čič.........38 Lavrič....................19 Lindtner .........49 Ljubljanski velesejem . 14, 44, 66, 91, 115, 162, 210 Marad..........270 Mušič..........82 Novak...........61 Pajk ........ 138, 139 Petkovšek ........211 Pipan....... 169, 193,217 Pleško..........29 Potočnik ....... 157, 205 Pretnar . . . . . , . . , 135 Prezelj......................84 Rebolj..........97 Rustia..........,236 Slovensko gozdarsko društvo . 14, 86, 114 Sonnbichler........121 Sotošek . . 1, 13, 15, 16, 18, 36, 45, 46, 65, 67, 84, 92, 135, 140, 160, 163, 183, 185, 188, 211, 213, 134, 237, 238 Straus.........66, 114 Šivic . . .32, 56, 67, 73, 197, 223 šuškovič.........147 šušteršič........ . 25 Turk ..........210 Ulčar .........237 Urbas..........116 Zavod za tehniško mehaniko in predelavo materiala na univerzi v Ljubljani ...............S3 Uredništvo 12, 14, 15, 22, 23, 36, 46, 47, 64, 65, 66, 69, 71, 87, 88, 93, 95, 112, 113, 115, 117, 118, 135, 137, 138, 142, 161, 162, 164, 165, 166, 189, 190, 208, 209, 214, 236, 237, 240 Zimonja ........15 Zorko ..........-162 Žagar . .■ . . ., ■.....178 Žnidaršič . . . . 63, 104, 123,'153 žaganje hlodov na enako široke deske Ing. Stanko SoLošek (Mai-ibor) Na uspešno predelavo lesa na žagali vpliva nešteto činileljc^-, lako; lesna pridšlava in izdelava, potreba po predelanem lesu, njegova poraba in vnovčevanje. "Važnega, cesto odločilnega pomena je tudi odbira hlodov prave debeline za določeno vrsto žagjmega lesa. V Sloveniji žagamo hlode — predvsem smrekove in jelkove — na neobrobljene in obrobljene, stožčaste (konične) in vzporedne (paralelne) deske različnih širin in debelin ter na razne druge wste žaganega lesa. V zadiijili letih zahteva lesni trg vedno več različno širokih vzporednih desk, med katerimi pa vendar prevladujejo naročila desk določene širine (slika 1). i f C m )> ft 14^ Z3 5 Slika 1. Deske : 1. ueobrobljcna stožčasla, 2. obrobljena stožCasta, 3. vzporedna, 4. obrobljena s krožno žago in 5. obrobljena v jaiTneniku (izv.) SložčasLe deske so Liste, ki Jih dobimo z enkratnim žaganjem^), neobrobljene dobimo takoj iz jarmenika, obrobljene pa po robljenju s krožnim robilnikom. Vzporedne deske raznih širin dobimo Ludi z enkratnim žaganjem v Jarmeniku in po robljenjn s krožno žago; določeno množino enako širokih vzporednih desk pa dobimo z dva-Icratnim žaganjem^) v jarmeniku. Slednji način žaganja nameravam nekoliko natančneje raztolmačili, zlasti glede odbire hlodov najprimernejše debeline. Primerjal opis in slike v Gozdarskem vestniku 1938, str. 9! -) Primerjaj opis in slike v Gozdai-skem vestiiikn 1938, str. 9 in 10! Pri vsakokratnem dvakraliiem žaganju (v praksi čujeiilo večinoma izraz „prizmiranje") dobimo vse deske enako široke in obrobljene že v jarmeniku. S prvim žaganjem dobimo od vseh strani vzporedno obžagano prizmo (bi'uno), leve in desne stranske deske ler leve in desne krajnike. Pri drugem žagmiju položimo prizmo na eno od obžaganili strani in jo razlagamo na enako široke vzporedne deske (srednje ter leve in desne nolrajaje); pri tem dobimo praviloma tudi toliko stranskih desk in krajnikov kot pri prvem žaganju (slika 2). Za uspešno delo je med drugim potrebno znati izračunali^ odmeriti ali drugače določiti najprimernejšo Širino in višino prizme ler zgornjo debelino hloda (debelino ali premer hloda na tankem koncu). Vse le količine določamo v praksi z račuiianjem, tabli' cami, računalniki in risalnimi pripomočki (grafikoni, grafičnimi tablicami, logaritmovniki in noniogi'ami). Večina slovenskih žag si pomaga z različnimi računskimi načini, nekatere tudi s tablicami, prav malo pa z računalniki in risalnimi pripomočki. V tem člaiilm se hočemo omejiti samo na določanje zgornje lilodove debeline pri dvakratnem žaganju hlodov na enako široke deske. Če hočemo namreč odbrali hlode najprimernejše debeline, bomo odbrali za žago take hlode, iz katerih bomo dobili največ enako širokih desk in razmeroma najmanj drugega postranskega žaganega lesa. Tak način žaganja se seveda najbolj izplača, vsak drugi način pa pomeni izgubo, kajti samo hlodi neke določene ■debeline so primerni za žaganje na desice določenih širin. Ce so pa Modi bolj ali manj debeli, kot je treba, bo okrogli les slabo izkoriščen, ker bomo dobili poleg naročenega blaga dobre cene še mnogo drugega žaganega lesa, ki ima nizko ceno. Oglejmo si za sedaj nekatere načine določanja zgornje debeline hlodov, ki so v praksi najbolj razširjeni. Precej dobro staro praktično pravilo je, da se z dvakratnim žaganjem najbolj izplača žagati iz hlodov deske, katerih širina znaša tri četjtine (0,75) zgornje lilodove debeline. Iz lega pravila je nastal obrazec: b --= d X 0.75 Iz tega obrazca pa so razvili formulo za računanje najprimer-.nejše lilodove debeline. Ta se glasi: = ......... . fl) 73 Zaradi poenostavljenja in lažjega računanja nekateri formulo (1) krajšajo. V okrajšani obliki se glasi obrazec takole: ^l-fi»- .........(2) Drugi zopet računajo s preoblikovanimi formulami, kol sledijo: d = 75........(3)- ° 100 d = Ii + Jj ^^^^ b J--- 1) . b h d = (4) /5) K) Vso le formule (1^.....5) mnogi imenujejo praklične ali lzkusL\'ene. a ----d- drugo žagan[f [jrvo, žaganje Slika 2. Dvakratno žaganje (prizmiranjo): a = širina prizme, b = višina prizme ali širina deske, d = zgornja debelina lilodov (|)reiiier zgornjega čela ali premer hloda iia lankem koiicu, 1 = srednje deske, 2 = nolranjc deske, 3 = slrtuislce deske in i = krajniki (izv.) Nekaleri rabijo ludi leorelično formulo, ki je narejena na podlagi Pilagorovega izreka, ler računajo debelino kol; premer (d) kvadrala (bxb odnosno axa), kar je popolnoma pravilno. Osnovni pojmi geomelrije nas nče, da se izračima slranlca kvadrata ('b)-po formuli: 1)2 b^ = --= d- Ce razvijamo lo formulo dalje, dobimo d = h V'2 ali d = b X 1.414.........(6) MesLo 1.414 lahko porabimo |ludi približno vredno.sl JO. tako dobimo: 7 b 10 kar je popolnoma enako formuli (2). Iz lega vidimo, da so praktične formule izpeljane iz Ločnega leoreličnega obrazca. Dobile pa so najenostavnejšo obliko zaradi hilreišega in lažjega računanja in ne v mali meri ludi zato, da jih morejo rabiti tudi tisti, ki znajo samo enostavno seštevati, odvštevati, inn.ožiti in deliti, ne znajo pa računati kvadratov in kvadratnih korenov. Med naSimi Žagarji je precej razširjena tudi raba nemške žagarske tabele»), ki pa je sestavljena ravno tako na osnovi Pitagoro-Tega izreka (tabela 1). Debelo tiskana števila pomenijo najugodnejšo širino prizme ob najmanjši izgubi lesa za drugo postransko blago, če žagamo hlode pripadajoče debeline na deske pripadajoče širine. Tabela 1. lis III S i r i n a desk v centimetrih 16 18 20 22 i 24 26 28 30 32 34 36 38 cm Sir in a prizme V cen limctrih 18 8-2 20 12'0 8-7 22 150 12-6 01 24 17-9 15-9 9=6 26 20-2 187 lG-3 13-9 10-0 28 21-4 21-4 19St 14-4 10'2 30 25-5 24-0 22'4 20'2 18-0 15-0 10-8 32 : 26-5 25-0 25-0 2W2 18-6 15'5 111 34 1 30-0 28-8 27-4 23'9 23-9 22.0 19*2 lO'O 11-4 36 32-3 31-1 201) 28-5 20'9 24*9 1 22-5 19-9 10'4 11-8 38 34o 33-5 31-0 29-3 29'3 276 256 20'5 iro 121 40 36T) 35'7 34-6 33-4 32-0 30-3 28a 2C'4 24-0 21-0 17'4 12-4 42 SB'S 38-0 36-9 357 34-4 33-0 31-2 29'3 i 27-2 24-6 217 17-8 44 aro 401 39-2 381 3G.9 35-5 34-0 32'2 302 28.0 25-3 221 46 431 42-3 41-4 40'4 39-3 38-0 38-3 34-9 330 30.9 28o 25-9 48 i -ir)-2 44-5 437 42'6 41 0 40-3 39-0 37-6 337 sirs 317 29"2 50 47-4 46-5 45-8 44'8 43'8 42'6 41-5 40-0 39-3 367 34.6 32-4 52 ! 40"9 487 48-0 470 40.0 45-0 43-8 42-3 1 41-0 39'3 375 35*4 Primer: Iz kako debelili ^ hlodov se najbolj izplača žagali deske, Sii'oke 22 cm? Stolpec „Širina desk" 22 cm ima debelo tiskano širino prizme 23.3 cm, ki uslreza (v vodoravni črti) v prvem stolpcu 32 cm debelemu tiiodu, kar je torej za hlod najprimernejša debelina. Pri dvakratnem, žaganju mehkega lesa uporabljajo v pralisi tudi naslednja (tabela 2) izkustveno pridobijena navodila;-') ') Ing. Dr. h. c. Leopold Hufnagl, Handbucli der kaiifmflnnisclion Holzverwertimg und des Holzhandels, 9. Aullage, Berlin 1022, in Ing. Dr. J. H. Fiaischer, Handbucli des Sfigebetriebes, Berlin 192Ü. <•) J-osef Alleles, Handbuch der Teclinik des VVeicIiliolzjandels (Fichle imd Tanne), 2. Auilage, Berlin lfl20, str. 1Ö2. In dr. ing. Aleksander t'gre-novic, Tehnika trgovine drvetom, II. dio, Zagi-eb 1935, str. 459. iia siniio: Tabela 2. Hlode, debele; do 22 cm moremo prizmirall 13 ali 14 cni od 23 do 24 „ „ 15 10 .. ; od 25 do 26 „ .. .. 16, 17, 18 18-5 I. od 27 do 28 „ .. 18, ]8T), 19 ' 20 ' od 29 do 30 21 22 od 31 do 32 22 23"5 \ od 33 do 34 „ .. ,; 23'5 1 25 J," od 35 do 36 jirizmiramo 25 j. 20 od 37 do 38 „ „ 26 28 " od 39 do 41 .. 28 '. 28-5 od 42 do 44 30 31a , od' 45 do 50 „ 28-5, 31-5 „ 33 od 51 do 55 .. 28-5, 31-5, 33 ,, 36 od 56 iiaviše „ 28T), 3r5, 33, 36 „ 38 Naslednji primer clokaz-uje. da so računi po vseli ])i-akličnih formulah in podalkl z obeh tabel približno enaki račuiiii po ločni fomiiili (6) in so lako za prakso povsem zadovoljivi. Tako pove, da se najbolj izplača žagali deske, široke 22 cm, iz'hlodov, debelih: 1. foimula rn . . . d = = = 29.33 /.J /;> ' 2 ('>^ d = = 31 4" , ! \ ^ ■ ■ . y 3. „ (3) . . . d ... 75 75 = ÄiO 4. .. (0 . . . d = b H^ b 'Lt W J^ 99 = 22 -4- 22 ........= ■{■i.OO , 1) -r 1) _ 22 + 22 _ (i. „ (6) . . . d = b >; == b 1.414 = 31.11 7. lal)ela 1 . . . d = 32 8. ,, 2 ... d = 29 31 l-'odalki. ki jih do].)imo iia Le načine, v praksi zadoščajo zaLo, ker Jilodi niso popolnoma okrogli in ker nimamo dovolj hlodov zalilevane debeline. ZaLo žagamo ludi hlode, ki so za 2 cm tanjši ali debelejši, ko L zahLeva obrazec. Več ko L za 2 cm tanjših ah debelejših hlodov ne smemo žagali, ker se okrogh les preslabo izkorisli in se delo manj izplača. Vsakokralno računanje je česLo zamudno; v hilrici se v računu tudi lahko zmotimo, zlasli. ce kdÄ ni sprelen v računmiju. Omenjeni dve tablici sla sicer dobri, loda zahtevata kljub temu primerne vaje in spretnosti. Zato bomo posknšaU v naslednjem jiodati način za Se euo-sLavnejše določanje najprimernejše debeline hlodov na Lankern koncu za dvakratno žaganje enako širokih desk. Iz prakse in navedenih načinov preračunavanja namreč vidimo, da je poLrebno za naj- boljšo prosLorninskü izkorislbo hloda iiajli največjo ploščinsko izko-rislbo zgornjega čela. Celo pa ima skoraj ločno ali pa približno obliko kroga, zlasti čelo smrekovih in jelkovili lilodov. Višja matematika nas z računi o maksimu in minimii uči, da jc kvadrat (cna-kosLranieni pravokotnik) tisli, ki ima največjo ploščino med vsemi pravokolniki, ki jih vrišemo v kaleri koli krog.®) Tako ima ludi pravokolnik, vrisan v krog slike 2, manjšo površino.od IcvadraLa, dd je vrisan v .enako velik krog slike 3. Enako Irdilev je zapisal že Hufnagl'2 23, 24, 25, 26 18 „ 24, 25, 26, 27, 28 19 „ 25, 26, 27, 28, 29 20 ,, 27. 28, 29, 30, 31 J- 21 .. 28, 29, 30, 31, 32 22 30, 31, 32, 33, 34 23 .. 31, 32, 33, 34, 35 24 .. 32. 33, 34, 35. 36 25 „ 34, 35, 36, 37, 38 r 26 .. ■ 33, 36, 37, 38, 39 27 37, 38, 39, 40, 41 5? 28 38, 39, 40, 41. 42 ■>j 29 39, 40, 41, 42, 43 30 41, 42, 43, 44, 45 31 „ 42, 43, 44, 45, 46 5? 32 „ 44. 45, 46, 47, 48 33 45, 46, 47, 48, 49 r 34 .. 47, 48, 49, 50, 51 35 „ 48, 49, 5», 51, 52 55 36 „ 49, 50, 51, 52, 53 37 .. 51, 52, 53, 54, 55 38 52. 53, 54, 55, 56 39 „ 34, 55, 56, 57, 58 5? 40 „ 55, 56, 57, 58. 59 r Primer: Iz kako dehelili hlodov bomo žagali deske, široke 22 cm? Iz tabele razvidimo, da bodo lilodi debeli 30—34 cm. Najmanj izgube Im p-ri žaganju debeline 32 cm, nekaj več pri 31 in 33 cm, največ pa pri 30 in 34 cm. V labeli so najbolj ugodne debeline lilodov, pri katerih bo izguba na lesu najmanjša, tiskane debelo. Ker pa niso hlodi popoli-noma okrogli in jih tudi ne polagamo natančno na sredo jarmeuika, v praksi upoštevamo tudi debeline, .ki so na levo in desno od debelo iialisnjeiie. Skoraj vexliio dobro zadcneiiio, če žagamo Mode, ki so brez napak, bolj tanke, lilode, ki imajo napake, pa bolj debele. Izjeme seveda niso izključene; teli pa ne smemo jemati za merilo. Golovo bo vsak teoretik in praktik, ki se bo poglobil v stvar, spoznal, da je raba te tabele lažja, enostavnejša in preglednejša kot delo po formulah 1 do 6 ali tabelah 1 in 2; razen tega so podatki; v tabeli točni; debelo tiskane zgornje debeline hlodov so najprimernejše. Priporočljivo je, da si poslovodje, mojstri in Žagarji to tabelo prepišejo v svoje beležnice -ali pa na pripravo mesto (steno) v žagi. Tabela se da rabiti tudi pri žaganju remeljnov, letev in kvadratnih gred (tramov) ler pri tesan ju kvadratnih stebrov in gred. kar bodo ob priliki obraraavali drugi članki. fj i I C r a t II r a : J osel' Abeles. Ilaudtnich der Tcchnik des Weisshotzliandets (Fleh le und Tanne), ■ 2. Aiülage, Bertin 1920. Iiig. Dr. J. H. Flatsctier, Handbuch des SiigebeLricljes, Berlin 1929. Gardos-Grümvald, Die praklischc Holzausnfdzung. - KalkulaLionstabelle für SagetciLer, Wien 1900. Hilsetimaniks \'ademel<;uiii für For.sL- und Hotzwirlselialt, Wien. lug. Dr. ti. c. I..eopokl Huiuagl, Haiidbucli der kaufmännisclien Holz-verwerlung luid des Holzhandels. 9. Auflage, Berlin 1922. lag. Jöljsll: Gruiidregchi' für den 'WeichtioIzverschuilL Iiig. Marjan MalijaSevič,' Obračunavanje ležišla (višine) prizme kod prerade drva'na pitanama (Siunarski list 1933, sir. 532 si.). Dr. iug. Nilvola Neidhardt. Nomografija i iirizmiranjc Irapeca (Suinar-ski list 1935, str. 438 si). Priislcr, Skrižaljka za rezanje i Lesan. e, Zagreb 1933. Dr. ing. .-Meksander 1'grcnovic, Tehnika Irgoviiic drvclom. II. dio, Zagrdj 1935. Meje In mejniki Miroslav' Hanzlovsky (Kranj) Škodljivi in česLo pogubni so za našega kmetovalca pogostni mejni prepiri in pravde. Vzroki teli prepirov so kaj različni, ve'ndar jih je najeešče iskati v slabem zamejačenju s fiksnimi točkami ali pa v pomanjkanju zamejaeenja sploh. Pri takih mejah sta prepir in pravda neizbežna. To velja zlash za posestva, ki leže iia rebrili in pobočjih ali vobče na nagnjenem svetu. Kako lahko sc tu priorje ali zaorje, je vsakomur znano. Že star pregovor pa pravi: „Strog račun 'je podlaga za dobro prijateljstvo". Zato moramo točno vedeli, kaj je naše in kaj je .sosedovo. Kar je naše, si moramo zavarovati tako dobro, da bodo vsakomur za vselej prešle skomine po prisvajanju tuje zemljel Nikdar se ne zanašajmo na sosedovo prijateljstvo! Dostikrat zadostuje že majhen in brezpomemben prepir nied otroki in ženami, da potegne sosed z užaljeno stranko in se uato znese nad našo nezavarovano mejo. Konča se stvai- po navadi pri odvetnikih in na sodišču, kjer pravdam noče biti ne kraja ne konca. Zato bodi glavna skrb vsakega dobrega gospodarja, da si najprej za trajno uredi svoje posestne meje. To načelo naj ne velja samo za njegovo glavno arondirano posestvo, marveč tudi za vse stransko ležeče parcele. Načelno (tudi po zakonitih določbah) se morajo meje urejati vedno ob navzočnosti in sodelovanju soseda (§ 850 spi. drž, zak.l Mejni znaki (stebri-unke, kamni itd.) se morajo postaviti na vse mejne ulomke tako, da poteka meja od mejnika do mejnika kolikor mogoče v ravni črti. Kjer poteka meja po poteh, potokih ali grebenih, se zaznamuje meja in označi njen potek s fiksnimi točkami le na glavnih nlomkih. Za zamejačenje se navadno uporabljajo podolgovati kamni, ki jih zakopljemo v tla točno na ulomkih meje. Ti liamni se dado lahko prenesti in prestaviti. Zato je najbolje, da se navadni mejniki vlijejo iz betona. Pod vsak mejnik dajmo tako zvane „mrtve priče", t. j. sLolčeno opeko, lončene črepinje, steklo itd. Kjer potekajo meje po skalovitem terenu, se naj vsekajo v živo skalo razna znamenja, Icot križi, zvezde, črke in pod. Piiporočljivo je tudi, da se izkoplje okrog parcele jarek tako, da poteka meja po sredini dna jarka. Mejo v zaraščenih predelih je treba presekati lako široko, da se vidi od enega ulomka meje do drugega. Navadno so take preseke široke 2 m. Meja poteka po sredini preseke. Mejo ob jarkih, potokih itd., kjer je nevarno, da se zaradi elementarnih nezgod lahko spremeni, je treba primerno zavarovali z obrambnimi napravami. Seveda je pa treba meje pogosto pregledati in nastale nedostatke takoj popraviti. Dober gospodar si napravi sam ali pa si da napraviti pri kakem pisarju podroben zapisnik o natančnem poteku meje, kjer je točno navedeno, kakšne vrste mrtvih prič so bile položene pod mejnike. Zapisnik naj podpiše sosed in šc — kar je zlasti važno — dve priči. Kjer se pa meja prijateljsko ne da določiti, ne preostaja drugega, kot poklicati uradnega zemljemerca, ki bo gotovo ustregel obema strankama. Za vse kmetovalce pa veljaj: „Nikarte zanemarjati mej!" Vsak sosed ima namreč ob zanemarjenih mejah občntelc. da morda vendarle ni kaj v redu, in zato Cesto išče po tvojem svetu morebitnih starih mejnih znakov, povprašuje druge ljudi o meji in zbnja s tem pri tebi odpor in jezo. Pa ne samo meje, tudi užitninske in servitulne pravice si je Ireba zagotovili z intabulacljo v zemljiški knjigi, O tem pa drugič kaj več. Krmite diwjad Dopisna goidarska posvetomafnka VPRAŠANJA 1. Osebne vesli v Gozdarskem veslulkii. Strokovna gozdarska časopisa Sumarski lisi in Jugosloveiiska Suma ImaLa v vsaki številki poglavje o osebnih vesteh, v katerem objavljata premestitve gozdarslcega osebja. Dobro bi bilo, da bi tudi Gozdarski vestnik prinašal novice o premestitvah, napredovanjih, namestitvah in odlikovanjih gozdarskega osebja v gloveniji. Prosim Vas, sporočite mi, zakaj teli podatkov v Gozdarskem vestniku ni, kakor tudi, če morda pri tem vodijo uredništvo posebni nagibi. J. R., Ljubljana. 2. Enaki članki v Gozdarskem vestniku in Jugoslovenski šumi. Kot bibliograf, ki zasledujem predvsem naše gospodarsko slovstvo, sera opazil, da je natisnjenih v Gozdarskem vestniku (Maribor) in v J u g o s 1 o v ens ki šumi (Beograd) nekaj popolnoma enakih člankov. Prosim Vas, sporočite mi, pod katero izmed obeh revij naj jih zapišem v svojem bibliografskem gradivu gozdarskega slovstva. J S^ Ljubljana. 3. Izbira sadik za pogozdovanje. Kakšne sadike so iprimerne za pogozdovanje apnenih tal v višini 1200m? Tla so ravna pa tudi več ali m£mj nagnjena, zaraščenfi z redko travo in ponekod močno zapleveljena. Zemlja je plitka in deloma kamnita. P Mai-Ünöok. 4. GoÄl Jia meji vinograda. Tik ob meji mojega vinograda je sosedov gozd, ki dela senco vinogradu. Veje obrobnega drevja segajo čez mejo na moje posestvo. Gozd je dobro zaraščen in že zrel. Zaradi gozdne sence trpim škodo: zato sem že večkrat naprosil soseda, naj gozd poseka. Ko tega ni storil, sem bil celo pripravljen, da gozd odk upim. Toda tudi to je odlclonil. Prosim Vas, sporočite mi, ali obstoji kak zakonit predpis, po katerem M mogel doseči, da mi sosedov gozd s senco ne bo delal škode vinogradu, .1. N,., Slovenske goilce. 5. Hrastov sodarski les. Pri nas mnogi Irdijo, da je surova lirastova doga takoj porabna za izdelavo sodov, če je bila prej potopljena,5 tednov v lekočo vodo in nato stala 14 dni na prepihu; laka deska da v vsakem ozirn lahko nadomesti dogo, sušeno do 7 let. Prosim Vas, d;| mi odgovorite na lo vprašanje in sporočite svoje sh-okovno mnenje. m. D., Sv. Jedcrl nad Laškim, Zakoniti predpisi in okreinic© Navodila za plačilni promcl s Francijo. Na -osnovi Irgovinskega sporazuma, sklenjenega 22. decembra 1939 med Jugoslavijo in Francijo, je pooblastil finančni miiiisler z odlokom SI. 2ilO/VIII, 'dne 2. t. m., devizno ravnatelj sivo Narodne^ banke, da ukrene vse, kar je polrebno za urediLev plačibiega ijromeLa s Francijo. Devizno ravnateljstvo jc v začelkii januarja izdalo razna obvestila in navodila glede: 1. izvoza blaga v Francijo, 2. in'oza blaga iz Friaicije, 3. plačilnih -obračunavanj, 4. prejšnjih obvez, 5. veljavnosti sporaznma ludi za Alžir, 6. plačilnega postopka s francoskimi koloni [ami in 7, provizije. (Glej Trgovski list 1940, št. 7.). Nekateri oovi zakoniti predpisi. (Iz Službenega lista dravske banovine 1939.) Odločba o nadzorstvu pregledovanja in žigosanja iokouierov in reduktorjev (528/84). Uredba o spremembi uredbe o izplačevanju vlog ]3ri denarnih zavodih (53/85). . Odtegnitev starega kovinskega drobiža po 1 dinar iz obteka (542/85)^ Dopolnilni zapisnik k pogodbi o trgovini in plovbi med kraljevino Srbo\', Hrvatov in Slovencev iu Italijo (546/8B);. Uredba o spremembi in dopolnitvi uredile o emisiji 6 "/o nega državnega posojila za javua dela in državno obrambo (517/8ö). Pojasnilo o povišanju cen zdravilom (537/87), Avtentično tolmačenje odstavka 2. člena 48. uredbe o likvidaciji kmet-skih dolgov (5Ö3/88). Uredba o spremembah in dopolnitvah prip. 3. t. 9. čl. 72. zakona o državni trošarini (575/90). Uredba o spremembah in dopolnitvah t. 10. čl. 72. zakona o državni trošarini (576/90). Spremembe iu dopolnitve pravilnika o ugodnostih socialnega značaja na železnicah iu ladjah v državni eksploataciji (57//90). Sprememba in dopolnitve navodil za izvajanje pravilnika o iigodaostih sociahiega značaja na železnicah in ladjah v državni eksploataciji (578/90). Dopolnitev odstavka 5. člena 10 pravil o tari (587/91). Pravilnik o zaščiti pred zračnimi napadi. IV. del — B. Zaščita pred požarom (602/94). Dopolnitev pravilnika o zaščiti pred zračnimi napadi, I. del. (003/94). Uredba o 1 »/(Uem prispevku za narodni invalidski fond (Ö08/95). Uredba o omejitvi prodaje tekočega goriva in prometa z motornimi vozili (610/95). Sprememba točke 2. odločbe št. 6789/IV — 1933 glede izvoza orehovega lesa (611/95). Dopohiilni zapisnik k pogodbi o ü'goviui in plovbi med kraljevino SHS in Italijo —veljavnost (613/95). Pravna pomoč v civilnih in trgovinskih stvareh med kraljeviuo Jugoslavijo in Nemčijo (614/95). Uredba o izplačevanju prejemkov državnih plačevancev v mobilnem in vojnem stanju (615/96). Ureditev državnih cest jjo mestih in trgih, prispevek občiu po § 21. zakona o državnih cestah (617/96). Uredba z zakonsko močjo o utrdbah in utrjenih prostorih (619/97). Naredba o omejitvi prometa z motornimi vozili s pogonom na tekoče gorivo (621/97). Naredba o strokovnem nadzorstvu nad sadnimi drevesnicami in nad prometom .s sadnim drevjem (630/98). - . Kratke vesli NABAVA DUGLAZUEVIH SADIK IN SEMEN V NEMCi.lI. Zc lansko Iclo Je poročal Gozdarski veslnik, da "grozi diigiazijeviiii • nasadom v Nemčiji iii v Svid zaradi širjenja raznih bolezni huda iievar-variiosl in da so nemške državne oblasti začele, dobavljali semena iz Ameiike. Tudi IcLos so ncmSke gozdarske oblasli opozorile na to nevarno iglično bolezen, ki jo razširja glivica Adeloptis ler priporočile vso previdnost pri novih nasadili. Ta bolezen je najbolj razširjenja v južni Nemci i, mcdteni Ico se ' y severni Nemci i .še ni pojavila. Zaradi bojazni, da se la nevarna bolezen ne razširi, so oblasti prepovedale vsako nabavo dnglazi" iz južne Nemci, evih semen in sadik (Hokmarkl) J'OGOZDOVANJE BENEŠKEGA MORSKEGA OBKEf.IA. . Italijani so na obali Beneškega zaliva pogozdili .500 lieklarjev sipin, ki .so Ji 1 najprej umirili s sadikami lamarisk (Tämarix Gallica), nalo pu zasadili s primorskimi bori, topoli ill robinijami. To so šele začetna dela po pogozdovalnem načrtu iz leta 1923, * ki predvideva v celoti pogozdilev 15.000 hektarfev obale, dolge 30 lini. (Ho ziiiarkl.) OGLJE IZ BOŽJA V ITALIJI. Lansko lelo so zaceli v Italiji s poizkusi, da se porabi rožje (rozga = pri trsni rezi odrezana vejica) za oglje. Računa se, da bodo mogli žgati vsako leto 25 do 30 milijonom' centov rožja v oglje, Id ga bodo ra-l>ili za i>ogon vozit iia lesni pliu. (liolzmarkt) VEDNO VEČJA RABA LESNEGA PLINA V ITALIJI. V večini evropskih drža^s' so nastopile težave pri oslirbi z bencinom. Zato nameravajo, kakor drugod, tudi v Ilaliji nadomestiti primanjkljaj "bencina za motorna vozila z .lesnim plinom. ? ta iiam«n bodo povečali izdela^-o polrebnih sii-ro\'in. Vozne omejitve ne veljajo za motorna vozila na le.sni plin.' (Holzniarkt; TEČAJI IZ IZKOKIŠCANJA GOZDOV. Poljedet.sko mijiistrslvo Ceško-m;)-ravskega proteklorala Je v raznili kra ih razpisalo za gozdne posestnike 'n njihove iiameSčence enodiievne prakličiic tečaje o izdelavi, izmeri in odbiri (soriiraiiju) lesa. (Holzniarkt) PIMDELAVA GLADKEGA TEHNIŠKEGA LESA. .švedski gozdovi tvorijo gospodur-slfo podlago tamošujega ljudstva. Zato se državne gozdarske obiasli in znanstvene poizkusne postaje neumorno trudijo, da najdejo načine, čim koristnejše izratie razpoložljivega lesa. Nedavno so rešili vprašali e, Icako umetno pospešiti rast trepcllik v orjaška drevesa. Obenem se vrše poskusi, kako po.spešiti rast ostalega listnatega jja ludi iglaslciga drevja. l^azen teh znanstvenih poizkusov, ki Jih vršc leoretiki, delajo praktične poizkuse ludi posamezni gozdarji. Holzniarkt poroča o seuzacional-iieiii uspehu, ki ga je dosegel okrajni gozdar Georg Fahlen iz .lunsele v severni Sveds^ci. Več let je poizkušal, da bi dobil gladka debla brez grč. V ta namen je prirezoval iia poseben način zelene' krošnje mladih borov. Po njegovih pn'ih uspehih so za-čeh na posebni poizkusni gozdni površini prirezovati krošnje približno 1000 drevesceni. Po dosedanjih poizkusili prenesejo v teli krajih mladi bori l)rez Sko'de za višinsko i-ast izgubo 8Ü do 90% svoje zelene kro-šii e, pač pa se zmanjša jJiirastek v de )elino. Po tem novem postopku Je, kakor poročajo, lesni donos na lieklar večji; zato priporočajo mesto redčenja in svellobne sečnje iiiešaiiili sestojev samo enkratno prirezavanje ali posebno kleščenje. V novejšem času delajo poizkuse tudi z brezami in trepetlikami. Dopisi DRUGA ODBOROV A SEJA LJUBLJANSKE PODRUŽNICE JUGOSLOVANSKEGA GOZDARSKEGA ZDRUŽENJA. Dne 10. novembra L L je bila v društvenih proslorili v Ljubljani druga odborova seja Ijubljaiislte podružnice J. G. Z. Seje sla se poleg članov upravnega odbora, ki so se seje v polnem številu udeležili, na vabilo podružnice udeležila tudi ing. Janko Urbas, višji gozd. svetnik v p., in ing. Stanko SoLošek. Na dnevnem redu seje je bilo med drugim razpravljanje o šušmar-stvu v lesni trgovini, o premestitvi društvene drevesnice in o zaposlitvi gozdarskih inženirjev. Pri razpravi o šuSmarstvu v lesni ti-govini, Id se je zadnje čase močno razpaslo v nekaterih krajih Slovenije, se je ugotovilo, da so pri tem šuSmarstvu večkrat oškodovani tudi gozdni posestniki, ki imajo težave pri izterjavi neredno plačevane kupnine; trpe pa tudi gozdovi, ki jih šušmarji brezvestno izsekavajo. Ugotovilo se je tudi, da se za trgovanje z lesom ne zahteva nobena gozdar-slva predizobrazba, ki pa je potrel)-na že zaradi tega, ker lesni trgovci pri današnji praksi (prodaja lesa na panju) velik del sečenj izvrše v lastni režiji. Sklenjeno je bilo, da podružnica v stvari posreduje na mei'odajnih mestili. Pri razpravi o premestitvi društvene drevesnice je bilo sklenjeno, da se sedanja drevesnica meliorira iu obdrži za gojenje listavcev, za gojenje iglavcev pa naj se vzame v zakup primerno zemljišče v bližini stare drevesnice. Vprašanje zaposlitve gozdarskih iii-žemrjev je postalo aktualno zaradi likvidacije ravnateljstva državnih gozdov v Ljubljani in podrejenih gozdnih uprav na Bledu, v Bohinjski Bistrici, Koslanjevici in Kranjski gori, pri katerih je bilo nameščeno večje število gozdai'skili inženirjev, ki so danes postavljeni ua razpoloženje. Sklenjeno je bilo, da podružnica na merodajnih mestih po.sre-duje za skorajšnjo namestitev teh inženirjev pri občnih upravnih oblast vih v Sloveniji, kjer je gozdarsko osebje zaradi posebnih gozdai'skih razmer preobremenjeno z delom. Sklenjeno je tudi bilo, aa se prouči vprašanje primerne .zaposlitve pooblašče-iiiti gozdarskih inženirjev v Sloveniji. Na seji Je bilo tudi sklenjeno, cla se k važnejšim odborovim sejam povabijo tuüi oni člani podruzmce, ki žive v Ljubljani in v oiižnji okolici. DRA2BA KOZUHOVINE V LJUBLJANI Kakor vsako leio, bo tudi letos 22. januarja 1940, to je prvi ponedeljek po sv. Neži, v prostorih ljubljanskega velesejma dražba kožuhovine vsen vrst divjadi. Naša država je uspela v svojih prizadevanjih, da se vzdrži posega v boj in da ohrani svojo nevtralnost. Blagodejen vpliv naše nevtralnosti se opaža tudi na gospodarskem polju. Po naših pri-aelkili ne povprašujejo samo voju-Joče se države, ampak tudi druge nevtralne, ker si ne morejo več zagotoviti dovozov iz prekomorskih držav. To velja tudi za kožuliovino, ki so jo prekomorske države v ogromnih količinah dobavljale Nemčiji, Italiji, Angliji, Franciji, Švici, Belgiji, Holandiji, Danski in Norveški. To daje upanje, da bo letos možno plemeniti lovski pridelek primerno vnov-čiti. Treba je izkoristiti ugodni položaj, dokler ne bodo organizirani dovozi iz prekomorskih dežel, kajti, potem nam bodo zopet uspešno konkurirale prekomorske države, proti katerim imamo edino orožje v kli-ringih, ki so se sedaj dobro izkazali, ker usmerjajo trgovino evrop--sldh držav v veliki meri na našo državo. Kdor ima kožubovino, naj jo pošlje v komisijo lovsko-prodajni organizaciji „Divja koža", Ljubljana — Velesejem. Seveda pa mora biLi blago res pn'ovrslno, ker slabo pripravljene kože samo kvarijo ceno tudi dobri kožuhovini. STROŽJA APLIKACIJA ZAKONA O GOZDIH. Gozdarslii oddelek baiiske uprave v Zagrebu je obveščen, da mnogi uničujejo dragoceno hrastove gozdove in prodajajo les bližnjim žagani često na pol zastonj. Zalo so bile upravne gozdarske oblasti opozorjene, da morajo uporabiti zakonite gozdne predpise proti vsakomur, in -sicer hitro, sLi*o_go in pravično. Gozdarski strokovnjaki pa imajo nalog, da ob vsaki priložnosti opozai'jajo ljudstvo na nujno potrebo varstva fozdov ne oziraje se na lastništvo; ajti tisti, ki vede ali nevede pustoši gozdove, ne zagreši samo osebnega prestopka, temveč škoduje istočasno tudi sploSnosLi. Banska oblast namerava v kraUitem času poostrili obstoječe predpise o izdajanju izvoznic in prometu gozdnih pridelkov, jih razširili zlasti na področje lesne industrije in trgovine; predvidene niso samo denarne kazni, ampak tudi začasna ali trajna izguba obrtne ali trgovske pravice. BANOVINA HBYATSKA NAMEŠČA GOZDAKSKE INŽENIRJE. Oblasti banovine Hrvatske uvide-vajo usodno važnost gozdarstva za splošni gospodarski napredek ljudstva in zato z vsemi silami pospeh Šiijejo njegov razvoj. Tako je bilo v decembru nameščenih na predlog načelnika gozdarskega oddelka z ba., novim odlokom pri raznih gozdnih ravnateljstvih, upravah in okrajnih načelstvih za gozdarske pripravnike 52 diplomiranih gozdarskih inženirjev. KOLEKTIVNA POGODBA „NA-ŠICKE" V Z.iVIDOVICIH. Po štirinajstdnevnem pogajanju je bila sklenjeiia med gozdnimi lesnimi in železniškimi delavci ter podjetjem nova kolektivna pogodba. Dnine so zvišane povprečno za 15 "/o in določen je najmanjši zaslužek. Železniški delavci dobe plačan letni dopust, trinajsto plačo, brezplačno delovno obleko, dežne plašče in kožuhe; železničarji, ki ne stanujejo v stavbah podjetja, dobe mesečno 100'— din staiiarine, progoviii delavci novoletno nagrado, čuvaji barak pa 100 "/„ več za delo ob nedeljah. Gozdnim delavcem so pri zvišanju akordnih ccn znižane cene za živež, ki jo naprodaj v skladiščih podjetja; zajamčeno je tudi, da bodo cene živeža za 25 '/o nižje od cen v trgovini. Tudi obrtniki so si _za-goto'vili zvišanje zaslužka, stanarine, delovne obleke in živež 'po znižani ceni. Delovni čas je določen na 8 ur dnevno. PREUREDITEV LOVSTVA V BANOVINI HRVATSKI. Na pobudo Gospodarske sloge nameravajo na Hrvatskem preurediti lovsko pravo. V zadnjem času so začeli ustanavljati mnoga kmetska lovska društva. Te dni pa je Gospodarska sloga stavila konkreten predlog za novi zakon o lovu. OBROCKANA PTICA. Vročega avgustovega dne sem bil z večjo družbo na izletu na Petrovi ^gori, kjer sem opazoval hrastove in 'kostanjeve sestoje. Ob tej priliki smo obiskali logarja v Perni na vzhodnem pobočju Petrove gore. Ta nam je pripovedoval, da je pred nekaj dnevi padel na eno tamošnjih kmet-skili dvorišč utrujen in iznemogel sokol selec. Ko so domačini opazili nepovabljenega gosta, so skočili na dvorišče in ga hoteli pregnati. Toda iijeda ni mogla odleteÜ, ker je bila preveč utrujena. Kmetje so ga vlovili in našli na njegovi nogi obroček z napisom „Ljubljana 23.253". Zaradi splošne oslabelosti je ptica kljub hrani Id soji jo dali, živela le nekaj dni'. Mrtvemu ptiču je logar snel obroček z noge in iztrgal pero iz repa. Oboje je izročil meni, jaz pa znanemu lovskemu in gozdarskemu sti'o-kovnjaku ing. Zmagu Ziernfeldu, ravnatelju gozdarske šole v Mariboru. Stojan Zimonja KOVA CELULOZNA TOVARNA V SISKU. Jutarnji list poroča, da se vrše z vso vnemo priprave za ustanovitev nove celulozne tovarne v Sisku, ki bi izdelovala celulozo iz koruzoviiiei Sedež tovarne je srečno izbran, ker leži Sisak ob sotočju plovnih rek ICol-pe in Save ter na važnem železniškem križišču. Mesto je ohcnem sre^-dišče širne Posaviiie, ki pridela ogromne množine koruze. Tovarna namerava razen celuloze izdelovati tudi papir, umetno svilo, celofan, filme, Mljardske krogle, ličje, izolacijska gradivo, alkohol, sladkor, smodnik, fotografske 'potretiščine, barve in klrugo. Njeno ustanovitev podpirata tudi Go-spo'darska sloga in mestna občinai. Jugoslovenski Lloyd poroča, da se sporazumno z Gospodarsko slogo že urejajo zbiralne postaje za koruzo-vino, ki bodo s posebnimi stroji to surovino delno predelale in na pol jredelano pošiljale tovarni. Tvornica naj začela z delom že čez' leto dni. KnJiieYnost Delavska zbornica t Ljubljani: Naši gozdovi in žage, Ljubljana 1939- Knjižica vsebuje sledeče člaukc: Filip U r a 1 ii i k, O gospodarskih tu socialnih razmerah v slovenskem gozdnem gospodarstvu in lesni indu-slriji v razdobju od leta 1927. do 1938. (sLr. 5 do 19); ing. Lojze Zu mer. Delovne razmere našega gozdnega delavstva (sti*. 20 do 30); Karel S k ii 1 j, Gozdno delavstvo iz Loškega potoka (sir. 30 do 32); Poročila in predlogi! delodajalcev in delavcev (sir. 32 do 35): Socialno politični ukrepi, ki jih priporočamo na osnovi ugoLoviLev Le ankete (sü*. 35 in 30): Ml A u k e L a o izkoriščanju gozdov in o socialuili razmerah gozdnoža-gai'slcega delavslva v Sloveniji za razdobje od tela 1927. do Jcla 1938. (str. 37 'do 56). Na koncu so priložcui še trije slaListični zemljevidi, Ivi jih jc izdala Kmetijska zbornica na osnovi podatkov gozdarskega odselca bauske uprave. V nasledujeui hočem podali Icralek vsebinski oris elanliov; zaradi lažjega razumevanja Jih bom obravnaval v drugi vrsli, kot jih podaja knjižica. Anketa ima kratke, loda nazorne slaLističue odgovore na pel vprašanj . „ A: Podatki o p ii m e n u in stanja g o z d o prirastkov i u izkoriščanju lesa, š I e v i 1 u i u k a p a c i I e t i žag" so povzeti iz SLali.stičkega godišnjaka 193(3, rokopisnega gradiva. Zveze iiidiistrijcev v Ljubljani, Radničku zašlile' 1925 do 1928 ' (stalislika SIJZOR), Letnega poročila o gozdarstvu in lovu za leto 1936 (gozdarski odsek banskc uprave), Gozdarslcega vestuika 1938 (ing. Anton Sivic) in iz Poročila o kmelij'-ski' anketi 1938 (iog. Stanko Sotošek). Iz teh podatkov jc razvidna velikosl gozdnega zemljišča. v Sloveniji in njegova razdelitev ua razne vrste posestnikov; Le statistične navedbe uadalje dokaznjejo, da je pomen gozdov lesne industrije in obrti za življenje Slovenije usodnega pomena kakor tudi, da so gozdovi že preveč izkoriščeni. „B: Podatki o Letnem izkoriščanju gozdov v raz d o b j u 1927 do 1 938 i) o količini in vrednosti'" so posneli iz gradiva gozdarskega odseka ban.ske uprave v Ljubljani, iz Gozdarskega vestinka 1938 in 1939, Tehnike in gospodarstva 1935/36, Iržnili cen v Ljubljani in carinske slalislike. ,.C: Podatki o gibanju števila za primer bolezni, nezgode in onemoglosti zavarovanih dol a v cev in njih zavarovano mezde" so izbraui iz statistik OtIZI) v Ljubljani, SPZOR v Zagi'cbu ter iz poročil Jiekatcrili jjodjetiJ. „D,- Podalki o stanju in gibaujn dejanskih mezd, višine" akorduih postav in defovuc storitve ler ■obre m e n i t v e p r o i z o d a z m e z d a m i". „E: Problemi socialnega zavarovanja gozdnega in lesnega d e 1' a v s I v a" navajajo odmero prispevka za socialno zavarovanje, davke ki se odbijajo od uiezd, ocenilcv vi.šinc obremeniLve mezd in kalkulacijo orcjemkov socialnega zavarovanja gozdnega in le.snega delavstva v Sloveniji. „F: Problemi socialne "z a š č i Le' g o z d n e .g a in lesnega detav'sLva" imajo samo podatke o predoisanih niiiiimalnih mezdah. „G: Razno" obsega .zbirno bilanco nekaterih lesnih podjcUi v Sloveniji, delne podatlte o potrošnji drv v Sloveniji in nazorno .slatisliko, koliko liudi preživlja in za~ poslnjc v Sloveniji gozd rit. i\faisler, gozdarski odsek banskc uprave in OUZD). . . . . , . Ing. Ž um er opisuje delovne razmere našega gozdnega delavstva, '^led dnigini ])ravi, da doslej še Uduiika skoraj ni imela doslopa v naše gozde in da ie večina gozdnih delavcev kmciov. Nadalje .sli^a posestne razmere pred 20 leli. Primerno sc mi zdi na leni mesLu pooravili avtorjevo IrdKev, „da točne nove statistike, kako izgleda danes lashiiS'vo našejia gozda, še nimamo". V letnih poročilih o gozdarstvu in lovu, ki iih je izdal gozdarski odsek banskc uprave 1. 1930, 1931, 1933, 1931, 1936, 1937 in 1938 je pregledno prikazana razdelitev slovenskih gozdov po lasLnišLvii za vsak olcraj in skupno za vso banovino. Tudi -ob priliki gozdarske razstave na •velescjmii v Ljii'bljani leta 1938 je izd'al gozdarski odsek zemljevide in grafikone o lastninski razdelitvi gozdov., Glede zavarovanja izvemo, da jo ■zavarovanih malo gozdnih delavcev in da imajo zavarovanci višje dajatve in manjše ugodnosti kot drugi delavci; tako jih bo moglo le malo dose'Ci starostno zavarovanje, za kar pada dehia kiivda tudi na OUZD. Na koncu ■predlaga pisec uveljavitev socialne zakonodaje tudi v tej stroki. Skulj opisuje težke in cesto nevzdržne razmere, v katerih žive gozdni delavci in predlaga za delavstvo, ki je že stoletja močno izkoriščano, pravno državno vai-stvo. Delodajalci navajajo statistične podatke o zaposlitvi ' delavcev; iz; njih je razvidno, da je često do oO^/o delavstva socialno nezavaiwanega. Delavci se pritožujejo nad nizkimi mezdami, poznimi izplačili, slabimi drvai'skimi bajtami, nezadostnim orodjem in krivičnim merjenjem v akordih izdelanega Maga ter predlagajo organizacijo gozdnih in lesnih delavcev. Izvodili članek je IJratnikov; v njem je pisec zajel ugotovitve ankete in poročil ing. Žumra, Skulja, delodajalcev in delavcev. Popolnoma pravilna je njegova trditev, da so pri gozdnih dehh zaposleni večinoma mali kmetje in kmetski delavci, ki iiiso socialno zavarovani, kakor tudi ni zavai-ovana velika večina lesnih dela\'cev na malih žagah. Nadalje omenja avtor potrebo racionalizacije. Glede lesnih cen in delavskih mezd naglašuje, da so v dobi krize 'Mli delavci liolj prizadeti kot delodajalci. Končno predlaga, naj se poskrbi za nezgodno zavarovanje vseh gozdnih in lesnih delavcev, tudi tako imenovanih kmetov, ki kot delavci dejansko to niso več. Na osnovi vseh teh podatlvov in poročil predlaga Delavska zbornica socialno-politične ukrepe za brezposehio .skrbstvo in socialno zavarovanje gozdnih in lesnih delavcev. Predlagani ukrepi sicer ne bodo mogli rešiti tega vprašanja v celoti fiidi, če bi se vsi izvršili, vendar pa bi delno olajšali gozdnim in lesnim delavcem njih težave. Mogoče ne bo odveč, če omenim ob tej priliki, da so v Imjižici izrazi', ki niso povsem v skladu s luijiževno slovenščino; tako je skoraj vedno rabljen izraz „šnmski" mesto gozdni in ,,šumaj'ski" mesto gozdarski. Delavska zbornica je s to publikacijo načela važno, za slovensko podeželje usodno vprašanje in je razmeroma drobni kjijižici zbrala ogromno gradivo, ki ga bo pa treba še natančneje raziskali, da bo vsestransko po-rabno in ustrezno. 2e sedaj pa iixidi Imjiga vsakomur, ki mu je na srcu izboljšanje ljudskega položaja, dovolj koristnega lualeriala. Ing. S. Sotošek Bibliografija literature, ki obravnava goztlarstv« na Slovenskem. Gozdarski stroko^vnjaki iu vsi, ki se praktično ali teoretično bavijo z raznimi gozdarskimi panogami, pogrešajo seznam strokovnih gozdaj--skih razprav in člankov, ki so hili objavljeni v raznih knjigah, brošurah in listih. Temu nedostatku je deloma odpomogla Kmetijska zbornica v Ljubljani, ki je lani izdala v redakciji dr. Slehingerja in ing. Marentiča Biblio-gralijo slovenske kmetijske literature v letih 1919—1938. (Glej Gozdarski vestnik 1939, str. 211!) KoiisLno bi bilo, ko bi Kmetijska zbornica poleg le splošne ijiblio-grafije oskrbela še specialno inbliografijo vseh gozdarskih spisov, ki so izšli v slovenskem ali kakem drugem jeziku in se nanašajo na slovensko ozemlje.. Mnogo gradiva hi mogel dobiti zbiratelj pri gozdarskem odseku banske uprave v Ljtibljaui. Ing. S. Sotošek Gradivo za sBovenski goidarski slovar Crke v okroglih okloajili na koncu besed pomenijo imena tistili, ki so te besede rabili v knj ževnoslji; črke v oglatih oklepajih na koncu od-sitavkov pa imena onih, ki so tiisLc otistavke napisali za to gradivo; odstavke brez črk v oglatih oklepajih je prispeval lu-ednik. Rimske številke v okroglih oklepaj h pomenijo letnik, arabske številke pa stran Gozdarskega vestnika, v katerem je bila natisnjena beseda. Znak = pomeni, "da se predlaga za pravilno beseda na njegovi desni slrani. beneški jarinenik = leseni jarmcnik. c.epilni jarmcnik - silni jaram, Spattgalter, Trenugatter, Stroj rabimo za žaganje delwlih desk na tanke (4-^12 mm), 2agc (listi) so tanke; na dan razžaga-mo 0"7 mm. Cepilni jarmeniki so enojni in dvojni, 1. j. urejeni za istočasno žaganje eiie ali dveh debelih desk. gater = jarmcnik. hllri železni jarmeiilk -- bizi vertikalni, puni jaram. schneliaiiiende Vollgalter. Ta stroj je izpopolnjen navadni in hitri železni jarmcnik ter dela z 250 do 300 obrali na miniiLo in .s pomikom hloda 2'5 do 3 mclrc na minulo. Z njim razžagamo TS do 2 krat več kol z navadnim, I. j. 20 do 60 m' na dan (v 8 m-ah). jarraenik — jaram, galer, Gattei'. leseni jarmenik - mlelački jaram, Venexianergatler, fiolzgatler - . Prve jarmenike so zaceli rabili sredi H. slolelja. IBiii so leseni ni so imeli v jarmu napelo po eno žago (lisi), ki Je žagala v navpični smeri. Pozneje so v jarmu napeli tudi dve do tri žage. Taki jarmeniki .so bili 5 slolelij glavni' stroji za predelavo okroglega lesa v žagan les. V drugi polovici 19. stoletja so začeli žagali z železnimi . armeniki, ki so v začeUcn 2Ü. slo-elja lesene slcoro docela izrinili. Lesene jarmenike so obdržali samo mali' in srednji gozdni posestniki in Žagarji; 'nekaj Jih jc ostalo tudi v od'daljeiiih' gorskih dolinali. Značilno je, da jih ni, kakor se zdi, nikjer drugje ostalo toliko v obralu kot v Sloveniji, kjer jih je še okoli 2000. Tak jarmcnik razžaga na dan 0'6 do 1"5 m-^ (v- osmih urah) okroglega lesa. Pri današnjih razmerah, 'Id vladajo na lesnein trgu, lahko li jarmeniki krijejo samo krajerae potrebe po žagajiem lesu, kajti zaradi svojega preprostega nslroja ne predelujejo lesa pravilno in enakomerno, kol to zahteva trg. navadni železni jarmenik -- vertikalni, puni jaram., Vollgalter. — Ta vrsta jarmenikov je izpodrinila lesene "jarmenike proti koncu 19. in v začetku 20. stolelja. Ta slroj je močno grajen in Jc ves iz železa, ker žaga istočasno ludi z 20 žagami (lisCf), ki so naj^eli v njegovem okviru; ker je jarem z žagami napolnjen, nio 'pravimo lud" „polni jarmenik" za razliko od lesenega, ki ima v okviru večinoma eno in le redko 2 do 3 žage (lisic). Slroj dela s 180 do 2r>0 obrali na minuto in s pomikom hloda 0'5 do 2*5 cm v minuli. Z njim razžagamo 15 do 30 m' na dän (v 8 urah). navpični Jarmenik - - vertikalni jaram, Verlikalgaller. Navpični jarmeniki imajo žage (lisle) napele v okvirih navpično (vertikalno) in žagajo v navpični smeri navzdol. švedski železni jarmenik Hochleislungsgatlcr^ švedski jaram, schwedische (taller. Ta stroj je železni jarraenik, ki je zgrajen tako, da dela s 300 do 350 obrali na minuto tn s pomikom hlodov 5- -3*5 cm na minulo. Zaradi hilrega žaganja more razžagali na dan (v 8 urah) 80 m" okroglega lesa. vcrlikaliii jarmcnik = n.ivpični jar-Jarmenik". vodora\Tii jarmenik —• horizonlalni jaram, Hoi-inzonlalgatler. Vodoravni jarmeniki imajo v okviru napeto po eno žago v vodoravni smeri in žagajo vodoravno (horizonlalno) na levo in desno. Lesna trgovina Les, - ■ (Rel'eraL® glavnega Lajiiika Kmelljske zJjoriiice dr. Lavriča na zborničnem zasedanju v Ljubljani, dne 24. novembra 1939.) Les predstavlja v slovenskem narodnem in kmečkem gospodarstvu važno postavko; zato je prav, da se ob njem nekoliko pomndimo. Pri lem pa je potrebno, da se nekoliko ozremo na splošen svetovni trg, Icajti le tako laliko razumemo domače tržne razmere in vsaj malo presodimo bodoče razvojne možnosti. Velilca lesua gospod'.u-ska kriza Je xjri iias prenehala po sankcijah konec t. 1936. Po dolgoleüiem zastoju je trg na novo oživel; po življenje je doseglo svoj višek lela 1937, vendar pa je Se Ludi v lel'u 1938 vladfda na lesn li li-žiš'eih dokajšnja živahuosl. Prav za prav se bo morda komu čudno zdelo, kako da jie leisua kriza prenehala šele t. 1936, tco se si-cer poudarja, da le na splošno Li-ajala od 1. 1929 do 1. 1932-33, ko se začJio razmere boljšati. V resnici je izredno zanimivo po %'eliki vojni zasledovali gibanje lesnih cen na svetovnem trgu. Ne da ji se spuščat v podrobnosti, liočem na\'esti samo nekaj, značilnosti. Po vojni so cene lesa izredno poskočile, tako da so bile 4 ki-al: večje — računano v zdravi angleški vabili kot 1. 1913. Vzrok je bil v velikem povpraševanju po lesu, ki je bil potreben za obno\'o med' vojno razru.šeni 1 javjiih in zasebnih zgradb. Akiitno je postalo ludi slano-vanjsko vprašanje, saj se med vojno ^— ne oziraje se na porušena mesta — ni nič gradilo. Iver se proizvodnja ni mogla' takoj prilagoditi novim potrebam, so cene naraščate v neverjetne višine. Po 1. 1922 cene sunkoma padejo; pri tem oslane v.st! do 1. 1933, z edinim majhnim presledicom v letih 1928-29, ko so cene nekoliko više kot v prejšn 1933-35, lore. ih letih 1927 in 1920, a še vedno nižje kol L 1925, V lelih v časn. ko je v ch-ugili panogali koJijunklura porasda, so Irile cene n žje .kol za med depresijo I'etih 1930-32. Toda še v lelih 1933-35 je lesna cena za 58 »/o nad 'ccno iz 1. 1913. Iz tega jasno vidimo, da lesne cene ne gredo vzporedjio s splošno konjunkturo. 'Tudi izredna konjuiiklin-a 1928-29' je trajala le kratek čas in ko se v lelih 1932--35 kriza na s]>lošno popravlja, tesne cene zopel Ivonslanlno padajo. Vzroka lemu je iskali lorej edinole v preveliki [jo-nudbi, Po prvih povo,.niti lelih, ko so bile ob povečani produkciji premagane začetne lelmiene ležave, je izvoz iz srednjeevropskih držav in Finske močno naraste!; )oleg lega se Je pojavila na svelo^-nem trgu ludi Rusija, ki je za revolucje in lela po revoluciji slala ob- slraiii. sedaj pa začela vodili deloma celo dumpingtpoIiLiko. Razvoj v zadnjih lelih, od lela 19.35 dalje je v veliki meri v zvezi s poskusi, regulirali' ponudbe. Novembra 1. 19.35 jc priSk) v Kopenhagnu do uslanovilve nekakega evropskega karlela izvožniS dh držav (European limber exporteurs eon'venlion), ki je )c)lcm sporazumno z vsemi prislo-pivšimi članicami omejeval ponudbe. IF karlelu pa ni pristopila Kanada; nesigunia je bila tudi Rusija, ki .se večkral dogovora ni držala, tako da ta Ustanova ze od v.sega počelka ni imela li.sle IrdnosLl, ki bi Jo bilo želeli interesu njenega f obrega funkcioniranja. Vendar pa pridemo, če zasledujemo tržni razvoj, do prepričanja^, da' jc dvig cen 1. 1935-36 iiripisovall delovanju le. organizacije, ki je v's.aj deloma regulirala izvoz; v Se večji meri pa Je morda uplivala s .svojim 'pojavom samim na nvozniSke države, ki 'so v 'strahu, da ne hi ostat« ob morda dobri konjunkturi bi-ez; po-Irebncga lesa, začele kupovali na zalogo velike množine lesa. Pri nas jc bilo ox)azili, kol rečeno, resnično zboljšanie šele 1. 1936; zara{Ii sankcij .smo biti namreč ravno na lesnem Irgu n.ajbolj prizadeli. *) Referat obravnava stanja lesnega Irga v Sloveniji do oktobra 1939. Koiicc 1. 1937 pa pride iia sveloviieiii Irgu že do konjuiikluriiega upadanja iii sicer zaradi prevelikili lesnih zalog, brez dvoma pa Ludi zaradi prvih znakov polilične negotovosti in mednarodne napetosti. Vse leto 1938 je zaznamovati na svetovnem trgu stalno padanje cen, ki je gotovo v z\'ezi z nazadujoče lesno koniiinkturo. Tako te izvoz na sveto vnem trgu L 1938 padel v primeri z 1. 1937 _za 27'8 "/o, kakor sem to v uvodu omenil; kriva pa je Mia tega deloma tildi Rusija, ki se ni držala pogodbe in z;nižavala ccne. Splošna konjunktura se je sicer začela zadnje mesece 1. 1938 popravljali, vendar pa je na lesnem svetovnem trgu prej ko slej vladala popolna stagnacija. (Cene lesu so padle 1. 1938 pri standai-dii za 4 L). Kako pa se je razvijal lesni trg 1. 1939? Pri preü'esu enoletnega tržnega razvoja Je treba poudariti, da traja normalno lesno leto od začetka oktobra do konca septembra. Do konca koledai-skega leta prodajo velcproducenti običajno že 20—25 % letnega kvantiutia. Glavna pi-odaja pa se vrši januai-ja in februarja ter doseže svoj višek niai'ca in aprila, ko se navadno dosežejo tudi najvišje cene. Maja zavlada zatišje, msedtem ko pomenita Julij in avgust v lesni sezoni pavzo. Lansko lesno gospodarsko leto pa je potekalo ravno obratno: jeseni 1. 1938 je bila, kot sem omenil, popolna stagnacija; tudi januarja je bilo povpraševanje le neznatno, dasi so se cene vendarle nekoliko dvignile; marca pa je nastopil nov zastoj in cene so zopet nekoliko popuslile; „velika sezona" se prične, šele proti koncu aprila v glavnem pa šele v maju, ko se cene zopet dvignejo in popravij-ov Junija na;-stopi zlasti Anglija kot glavni kupec. V avgustu Je ldjul> siceršnjim po-čibiicam izredno živahno; Anglija zopet kupuje večje množine lesa v Jaigostaviji in Romuniji, kjer pa zadene na konkurenco Nemčije. Konjunktura se torej tik pred novo vojno razvija zopet zelo ugodno, dasi nekateri gospodarstveniki ugotavljajo, da sta labilnost in negotovost glavna znaka lesnega trga: konjunktura se lahko še močno dvigne, lahko pa tudi rapidno pade. Izbruh vojne je na lesnem trgu prinesel močno strukturno spremembo. Da bolj spoznamo spremembe in mednarodne tržne odnose, ki so nastopili X vojno, je treba ugotoviti, kdo so glavni izvozniki in uvozniki. V I. polovici lanskega leta 1938. je odpadlo od izvoza na Kanado 15'7 «/„ Švedsko 15'7 «/o Finsko 14-S »/o U. S. A. 10-6 ("o Poljsko 7-4 »/o Roniimijo 7'3»/(, Jugoslavijo 5*2 % Rusijo 4-8 o/o Lelonsko S'go/o Od uvoza pa je odpadlo v istem času na Vel. Britanijo 39% U. S. A. 12 »4 Nemčijo 9«/(, Holandsko 7 «/j, Dansko, Belgijo in Italijo 3 ®/o Glavni in največji uvoznik je, kot vidimo Anglija, Id Je tudi glavni kupec kanadskega, baltiškega, nordijskega in ruskega lesa. Ker obvladajo Nemci Skagerak in Kategat, so Angleži danes prav za prav odrezani od na|večjega dela svojega evropskega uvoza. V kolikor bodo mogli iz teh držav v bodoče še dobivati les, je za sedaj sicer še nerešeno vprašanje, verjetno pa je vsekakor, da bo izvoz teh držav v Anglijo močno trpel. Nemčiji je zaprta pot do Sredozemskega morja in Ocseana, sicer pa tako ni dobivala iz Kanade mnogo lesa. Ta spremenjeni položaj nam v obrisih že daje shko, kako se bo v prihodnje razvija! evropski lesni trg. Sama Kanada bo potrebe Anglije prav ležko kriJa, zaLo jc več kol g«'-«'*'»! tla bodo Angleži sedaj šo večji mleresenli za naš in romunski les, kot so bili zadnji mesec pred vojno.. Xemelja ima mnogo manjše polrel» IcoL Anglija, odprte so ji ludi v glavnem vse poti iz ses'enioevropskiti držav, poleg lega pa lahko v veliki men Icrije svoje potrebe po lesu iz .Avstrije, Sudeiov, CešKc in Slovaške; veiidar so njene potrebe slej Ico prej velike, n. pr. trikrat večje kot ilalijanslvc. Vprašanje pa je za Nemčijo, čc l>o mogla zaradi pomanjKaiija deviz dobavljali les iz severnoevropskin držav. (ICaivor je slišati, so Angleži pokupili ves tamkajšnji les, čeprav ga menda ne bodo mogli prepeljati, samo da ga ne dobi Nemčija.) Zalo ima še vedno interes na iiaöeni in romunskem lesu. Vendar pa ji je tu pot po Sredozemslvom morju zaprta. Doslej je šla v Nemčijo večina našega in romimslvega izvoza — Icakor Je to razvidno iz stalističnili podatkov — po morju in ne po železnici. Za sedaj je še negotovo, v koiitio bodo železnice zmogle povečani transport (pomanjKanje vagonov v Nemčiji itd,). Za naš izvoz pride zato slej ko prej v poštev v prvi vrsti Italija, kai- je po geografski legi tudi popolnoma razumljivo. Ker bo Italija Ležtw dobivala les iz severuin držav ali iz Rusije, je verjetno, da bo imela za naš les večji interes kot do sedaj, kai- se da sklepali tudji iz? veujili kontingentov, ki so nam odobreni na zadnji trgovinski pogodbi. (L, 1087 je Ilalija od celotncga uvoza 454.528 ton mehkega rezanega lesa uvozila iz naše države samo IÜ'5 medtem ko je uvozila iz .-Vvstrijo celih 74';) liar pa zdaj seveda odpade.) Tudi Švica bo odslej verjelno na nas bolj navezana, morda tudi Ho-landska in Belgija. Vsekakor moramo zaradi spremenjenih razmer računati^ da bo povpraševanje po našem lesu močno. So pa seveda ravno pri lesu težave, kako ga prilagoditi novemu Irgu. Z .4nglijo v tem oziru doslej nismo imeli ravno najljoljših izkušenj in uspehov. Lansko leto smo, v liolikor so podalld na razpolago, v prvih 8 mesecih Izvozili 899.000 ton lesa nasproti 009.030 tonam v istem času predlanskega leta; po vrednosti je izvoz dosegel lani 048 milijonov din nasproti pred-, lanskim 493 milijonov din, kar pomeni zvišanje za 30po vrednosti iii 35 o/o po količini. Od lega je bilo lesa za gradnjo 681.000 ton, vrednih 555 milijonov din. V Nemčijo je šlo od tega za 58 milijonov din, v Italijo za 165 milijonov. Češko 15',5 milijonov, Madžarsko 63 'milijonov in Grško 31 milijonov din, v klirinške države torej skupno 335 milijonov; nadalje v .Anglijo 67 milijonov, Belgijo 4 milijone, Švico 11 milijonov, Francijo 3 milijone in Holaiidsko lO'l milijone, v vse neklirinSke državo torej skupno 220 milijonov. L. 1939 je bila pri nas povprečna cena za mehki rezani les, franko vagon in nakladalna postaja za kvaliteto in Sortiment, kakor Ju proizvaja običajna žaga: 345 din nasproti 320 diu 1. 1918, 370 din 1. 19.37 in 278 din i. 103'); za trda nežagana di-\'a pa 1. 1939 v Ljubljani 110 din za polni meter, kar ustreza predlanski ceni. Cene na IJuWjanski borzi lan.sko leto niso kazale skoro nobene _spre-memhe;, bile so torej vse lelo 1939 in deloma ludi 1938, bolj stabilne ka'vor na svelo\aicni irgu. Vzrok temu je pripisovati, mislim, vplivii nem-šk"<>a trgi, ,s katerim smo imeli pogodbo za stalne cene; tako se Nemčija trdi sedaj, ko so se cene v zadnjem času na svetovnem trgu dvignile, trdovralno brani, pristali na višje cene. T an.skc cene lesa na panju so razvidne iz sledečih podatkov, ki Jih Je zbral go'^darski odsek kralj, banske uprave: • .Tannarja: Kočevski okraj — na Rogu (Podslcnice) — bukova hlodovina na panju 20—/<3 dm. Travnik 42'50-.50o0 din, Goleniško gorovje 23—42 din. Ravne 31—3'1 din. Februarja: Zgornja Savska dolina — smrekovi hlodi na panju 90—100 din, borovi, nad 30 cm debeli 140 din, macesnovi 200—2';0 din', bukovi 100—130 din! 1-1-ekimirje ....... lioro\'i hlodi nad 30 em ISO din. brzojavni drogovi (na panju) 90—100 din. Aprila: Kočevsko hril)o\-je - izdelano lesJio oglje 100 kg 30 din. Brezova rel)er (gorovje nad Stražo pri Toplicah) — smrekova iii jelova hlodovina iia panju 120 tliii, Sv, Peter nad Sotesko 100 din, Friedrichsleiii 95^400 din., Gole-niško gorovje ;)5 - 63 din, Hog—Podsleuice 76 110 din, Rog -Poljane 6B din, ,lla\aio 73 din. Septembra: Brezova reljer l)iilvovina na panju 76—101 diu, Sv. Peler 81^-98 din. V driijih krajih se cene ksa iia panju ravnajo po oddaljenosti gozdov od lokalnih tržišč, odpravni možnosti, kvalileli itd. Podrobneje bom očrlal mednarodno trgovino z lesom, zlasti še gibanje con in faktorje, ki so odločilni za cene, y referatn: Les v mednai'odni trgovini, ki sem ga pripravil za gozdarsko anketo v Ljubljani (marca 19'IOX Na dražbi dosežene cesic. Začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani je prodajala na javni dražbi dne 29. XH. 1939 iz gozdov svoje gozdne uprave v Kočevju bukovino na paiiju, in sicer: 12.555 plm hlodovuic in 3730 prm drv. Od tega je MId prodano; 9595 plm blodoviiie iii 16(X) prm drv. Povprečna prodajna cena je bila: za hlodovino din 46.50 po 1 plrn, za drva din 4.— po 1 prm. Sečne površine so povprečno oddaljene od najbližje železniške postaje. V primeri z dražbo, ki sc vršila ob priljližno islem času leta 1938, so se 'dosegle za hlodovino okob 20 odst. višje cene. Cena drvam so ni dvignila. Zanimanje za dražbo je bilo srednje dobro. Večiiia tvrdk se je ■omejila na nakup manjših količin lesa. ' Ing. S. Večji anglešlci nakupi mehkega lesa. V deceml)ru so Jugoslovanski izvozniki prodali Anglijo večjo množino mehkega lesa. Angleži "skušajo s temi nakupi nadomesLiti uvoz iz Finske in Švedske; les so plačali bolje kot drugi uvozniki. Aiigleiko izvozno miiiislrslvo. Združenje angleških trgovinskih zbornic je sporočilo predsecbiikn vlade Ziabitevo, naj ukrene vse polrebno zn pospeševanje izvoza in naj v ta namen ustanovi poseben izvozni zavod ali izvozno ministrstvo. Tako' nslanow bi jodprli izvozni odbori najvažiie|ših angleških indnstrij.skih podjetij. Razen .ega še predlagajo Irgovinske zbornice^ naj se pošljejo v inozoraslvo po^ sebna odposlanstva, k bi v drugih državah neposredno pospeševala uvoz raznega blaga iz Velike Britanije. StJiiije francoskega lesnega Irga. Lesna trgovina v Franciji se bistveno izpreminja, tako da moremo go->-oriti o vojnem stanju lesnega trga. Povpraševanje za mizarski les jo slabo. Velike skrbi imajo tudi razne lesne .industrije, Papirnice so dosedaj "dobivale celulozni los večinoma iz severne in nekoliko iz srednje Evrope. Pei-eče je tudi vprašanje dobave gradbenega lesa, kajti sedanje zaloge bodo zadoščale samo Se_ za nekaj mesečev. Ker je izvoz iz severne Evrope'omejen, se bavijo Francozi z načriom, da bi začeli uvažali les iz .Vmer ko in "povečali svoj uvoz iz srednjo Evrope. TežaTe pri tevozii robibijevega (akacijevcga) kolja iz Madžarske v Nemčijo. Madžarski urad za zunanjo trgovino je proti koncu oktobra odobril konttngent 600 vagonov robinijevega Irsnega kolja za izvoz v Nemčijo. Blago pa ni bilo izvoženo, ker so .«e oenrške oblasti pritožile zai'ädi vi,solte cene. Madžarski trgovci so zahlovali za vsak 1'80 m dolg kos 12 ptenigov, kar ustreza cenam na madžarskem Irgii. Slanje lesnega Irga Slovenije v dcccmhru 1939. (Od posebnega dopisnika Gozdarskega vestnika) i-csiii Irg se razvija v predvideni smeri: cene so se = ponovno dvigiiilji in oslale na doseženi viSiiii s tendenco navzgor. V zadnjih Ireli meseeili je sklenila Jugoslavija z raznimi državami vrsto novih Li-govskili pogodb in nekaj dobrili ter nslreznih plaeilnili sporazumov. Italija kupuje vedno vce lesa pri nas. Velike skrM je prizadevala našim izvoznikom napovedana ustanovitev lesnega, uvoznega zavoda, ki bi "edini imel pravico uvažali les iz Jugoslavije. V zadnjem času pa. so italijanske državne oblasti sklenile, da zavoda v prvem polletju 1940 Se iic 'ustanove in da se bodo izdajala lesna uvozna dovoljenja začasno Sc vnaprej tako kakor do sedaj. , . , ' Trgovska pogodl)a z Madžarsko je bila i)(jdaljšaiia do 31. marca 1940. Za bližnja pogajanja bo treba pripraviti vse gradivo in .predloge za po-.iJiiostavlLcv lesnega izvoza na Madžarsko, ki je važeu in slalen kupec našega mehkega gradbenega in jamskega lesa.. Na madžarski strani pripravljajo sicer predlog, da se uvede poleg klirinškega plačila Se zamenjava blaga in se uslanovi posebno jugoslovaiisko-madžarsko privilegirano iz'S'ozuo dru-•šlvo, ki bi naj edino imelo pravico do lesnega izvoza, vendar pa bi v današnjih razmerah ostvaiitev lega predloga l)rez dvoma dokaj škodovala se neorganiziraiii slovenski. lesni trgovini. Z Anglijo so pogajanja v leku. Naloga našili 'gospodarstvenikov bodi, (la se čim bolj zasidrajo na Lein največjem evropskem uvoznem lesnem trgii. Nedavno je angleški časopis „Times" kritiziral delo državnega nadzornega zavoda na lesni uvoz v Londonu. L'gotovil je med drugim, da Anglija laliko kupuje jugoslovanski les ali ])ri velikih tvrd'kah, ki imajo svoja zastopstva v Loudomi, ali pa neposredno preko posebnega društva pri jugoslovanskih malih gozdnih poseslnikih m lesnih trgovcih. Pogodba s Francijo Je veljavna do konca leta 1940; po njej bo lO"/,, našega izvoza v Francijo plačanega z devizami, 50 "/o z zamenjavo blaga, 1004 "pa se 1)0 obračunalo za francoska posojila naši državi. Francija bo i'abila zlasti veliko gradbenega in celuloznega lesa. Zaradi o\'ir, ki so liaslale pri uvozu iz severnih evropslcih držav, in zaradi dragega prevoza iz severne .^merilce je upati, da se bo na'š izvoz lesa v Francijo znatno dvignil. Izvoz v Nemčijo je deloma zaradi .še vedno nizkih nemških ceu, Öcloma pa tudi zaradi ovir pri podeljevanju iivozjiih do'^'oljenj skoraj docela nstavljen. Izvoz mehkega in tesanega lesa kaže prav dob-ro. Omembe vredno je, da jc povpraševanje za oglje zelo živo in da so cen6 prav dobö'e. Tudi stranski gozdni pridelki (jcžicc in lubje) se dado dobro vnovčiti. Tre-hutno je torej lesna konjunktin-a prav dobra. Zal pa je treba ugoloratj^, oveča poplavo. Zato je treba z lahno nagnjenimi jarki skrbeti za redno osuševanje viši-nskih močvirij. Po možnosti moramo močvirje pogozditi.- Ce morda na močvirju raste že smreka, jo pomešajmo s kakim primernim listavcem. Kako krepko drže taka močvirja vodo, se spozna iz močvirij, ki leže v bregovih, kjer bi voda morala po pameti odteči, a ne odteče. Ob suši je meja med trdo izsušeno zemljo In močvirjem ostro potegnjena, tako daje treba le enega koraka, da stopiš s suhega na mokro. Visoko stanje talne vode, seveda tekoče, ne stoječe, je za gozd ugodno. V takem primeru rasteta na revnih peščenih tleh celo hrast in jesen. Padec ravni talne vode povzroča zmanjšanje prirasta, obolenje in zakržljanje drevja, pa tuch odmretje smrekovih in drugih nasadov. Poleg bioloških in gozdnovzgojnih sredstev se da vplivati na vodno gospodarstvo tudi s tehničnimi sredstvi. Predvsem ne smemo nuditi odtekajoči vodi prilike, da bi razdirala in odnašala svet. Zato ne smemo po nevarnih krajih, da ne ranimo površine, spravljati lesa, kakor tudi ne delati tahiih drč, nepravilnih poti in še zlasti odtočnih jarkov. Ti morajo voditi vodo v lahnem padcu, na koncu pa jo porazdeliti v manjše razcepne jarke, da se na lahko razlije po bregu, ako že ne moremo izpeljati odtoka v dolino, kjer voda ponika. Iz teh mojih skromnih, izvajanj lahko vsakdo uvidi, kako te^ meljitega preudarka je treba, preden kdo hoče iz gozda odpeljati ali oddati vodo! Tesanje gred i g@idiiogosp@darskega widlka Fraiic PI e š k o (Ljubljana) Pod gredo razumemo tehnični les obdelan v obliki prizme s prerezom, ki predstavlja na debelem koncu in v sredini kvadrat ali četverokotnik, pri katerem sla širina in debelina v določenem razmerju, ki omogoča največji odpor proti upognitvi in prelomu. Dolga pa je greda običajno 3—14 m. Grede ali tramovi se kot trgovsko blago izdelujejo samo iz lesa iglastega drevja, le izjemoma za vnaprej določeno uporabo, za katero so dimenzije prav tako že vnaprej točno določene, tudi iz drugih vrst lesa, tako se na pr. nosilci za mostove pripravljajo iz hrasLovine. Pretežno se izdelujejo grede iz smrekovine in jelo-vine. Bor večinoma zaradi oblike debla in zavoljo svoje rasti ni prikladen za tesanje trgovskih gred in le izjemoma se med trgovskimi gredami dopuščajo tudi posamezne borove grede. Prav tako se le izjemno dopuščajo grede, ki so izdelane iz tanjšili macesnovih debel, to pa zaradi tega, tccr so kljub svoji siccršnji trpežnosti za uporabo pretežke. Beseda tram je nemška izposojenka, ki jo pa kmet in trgovec splošno rabita. Pravilnejša sta izraza „greda" in „gredica" (tra^ mič), le da ju narod več ne rabi v splošnem, marveč le v ožjem pomenu: z gredo namreč ljudstvo danes označuje oslrešni tram, ki veže dva „špirovca"; znana je nadalje tudi njena raba v zvezah: kurja greda in telovadna greda. Pojem je torej omejen na tramove, ki imajo v uporabi horizontalno lego. Ker uporabljajo izraza „greda" in „gredica" tudi Hrvatje, s katerimi smo h-govsko tesno povezani, saj gre pretežen del našega lesnega izvoza preko Sušaka, se mi zdi edino umestno, da besedi „greda" in gredica" sprejmemo tudi mi in njun pomen razširimo na vse vrsLe tramov. V normalnem gozdnem obratu in urejenili trgovskili razmerah tešemo v trgovske grede le les, ki iz njega ne moremo dobiti žagov^ cev; cena okroglemu lesu za tesanje je namreč normalno vedno pod ceno hlodov za žaganje. V povojnih časih in razmerah je trenutno nujno povpraševanje po gredah ponovno dvignilo ceno okroglega lesa za grede nad ceno žagovcev. Isto je bilo opažati ob konjunkturi za celulozni les, ko so lepe žagovce cepili in žagali v polena za celnlozoj ker so lastniki kljub večji režiji izkupili za celulozni les več, kot bi bili dobili tea žagovoe. Taki pojavi so nezdravi. Cc namreč les za grede in celulozo vrže več kot les za žagovce, ni to posledica previsokih cen za grede in celulozni les, marveč posledica prenizkih cen za žagovce. Prečili prerez gred (izv.). V naslednjem hočem našteti prilike, ko se v rednem gozdnem obratu izkorišča les za pridobivanje ti'govskili gred. Pod trgovskimi gredami razumemo grede, ki se izdelujejo v običajnih trgov-c skih dimenzijah po načelu največje izkoi-istbe razpoložljivega debla brez vnaprej določene uporabe. ]. Ob golih sečnjah (sečnjah na golo) zrelih sestojev pade tudi več debel, katerih les je pretanek za žagovce, vendar pa predober za cenejši Sortiment jamskega ali celuloznega lesa. ¥ tem primeru spravimo la les, ki je primeren za grede, v skladu z lokalnimi razmerami: ali obeljenega, z žagovci vred na skladišče, kjer ga izločimo in ob tešemo, ali ga pa pri odvozu žagovcev pustimo na licu mesta in ga obtešemo v poseki. 2. Pri prebiralnih sečnjah Je treba poleg zrelih debel posekali tudi posamezna tanjša, za nadaljnji razvoj nesposobna drevesa, ki so odmrla, ali pa so poškodovana in brez vrha, se sušijo itd. Ta drevesa podremo istočasno z gla\Tiim lesom, še boljs pa neposredno po izvršeni sečnji glavnega lesa ter postopamo z njimi kot z lesom za grede pod 1. 3. Pri postopnih sečnjah ravnamo 'z lesom, ki odpade za tesanje, podobno kot je to navedeno za sečnje pod 1 in 2. 4. Pri redčenju navadno odpade mnogo lesa za grede; ta les da običajno najlepše grede. Tudi v tem primeru ravnamo z lesom za grede, kot je to rečeno za stebla pod 1. in 2. V grede pa tešemo tudi posamezne vrhače ali gornje dele debel, ki so preostali po odreru žagovcev, A^endar so te grede zaradi grčavosti manj lepe in manj vredne ter se laže prelomijo. Pri spravljanju gred moramo paziti, da jih z mesta, kjer so bile posekane in ohtesane, ne vlačimo z živino aH spuščamo po drčah; grede namreč ne smejo imeti obrušenih robov kakor tudi ne v les vtisnjenih peščenih ali kamenih drobcev. Ce gred nikakor ne moremo odnesti ali odpeljati do nakladalne postaje, potem je bolje, da še okrogel odvlečemo z živino ali spustimo po drčah ter ga tešemo šele ob odvozni poti ali v stalnem skladišču. Načelo bodi, da sekamo les za grede le tedaj, če stoji ta les v sestoju, ki je v celoti določen za sečnjo, ali če nima pogojev za nadaljnjo normalno rast ter ni upanja, da bi se razvil v les za žagovce in druge dražje Sortimente. Vendar pa zlasti v kmečkih gozdovih izdelujejo grede iz glavnega lesa mlajših sestojev. Tako gospodarjenje je nepravilno, neracionalno in v škodo gozdu ter lastniku. Cesto se vrši to tako, da se v smrekovih in jelkovih sestojih, kjer se drevje naravno podmlajuje, posekajo in oLešejo posamezna debla, brž ko prerastejo svojo okolico in so dovolj debela in velika. Nato zrastejo v nekaj letih prej zasenčena slabe j ša debelca v debelino, ki je primerna za grede, in zopet se ponovi prejšnji postopek. Tako je mo>-goče ravnati le v gozdovih, kjer je močan naravni podrastek in kjer torej naleti obilo semenja od drugod; to so predvsem jelovi sestoji. Izkoriščajo pa na ta način gozdove predvsem kmečki posestniki v revnih predelih, tako zlasti na Notranjskem, Dolenjskem in ponekod na Štajerskem. Tako pridobljene grede so manj lepe in imajo zaradi grčavosti manjšo nosilnost. Pri tesanju teh po večini koničastih debel so odpadki izredno veliki; les se tudi zelo rad za trgava. Cesto sekajo na golo tudi srednje debele nedorasle sestoje in tešejo les v grede. Tudi to ravnanje je neracionalno, kajti ravno v tej starosti prehaja drevje v dobo največjega Ivarnega prirastka. Za krize na lesnem trgu se je pogosto zgodilo, da je kmet dobil za grede, ki jih je pripeljal v trgovčevo skladišče, komaj toliko, da je pokril stroške za tesača in morda še zaslužil skromno dnino za prevoz, medtem ko mu za les ni odpadlo nič ali skoraj nič. Toliko o tesanju gred z gozdnogospodarskega vidika; tehnične in trgovske strani njih izdelovanja pa se bom dotaknil v prihodnjih člankih. Delite¥ g@icl@¥ Ing. .A.nlon Sivic (Ljubljana) Ker nimamo avtentičnega tolmačenja, kako je uporabljati določila glede delitve gozdov, sem leta 1938 v Gozdarskem vestiiiku skušal pojasniti predpise zakona o gozdih (§§ 106; 149), ki omejujejo delitve gozdov. — Navedel sem, da sodišča, ki dovoljujejo vpis prenosa lastninskili sprememb v zemljiški knjigi, odtujitve celili katastralnih gozdnili parcel ne smatrajo za delitev v smislu zakona o gozdih. Zato posestniki, kadar prodajo od svojega posestva kako celo gozdno parcelo, ne vlagajo prošenj za odobritev delitve po zakonu o gozdih; tudi se ne stavijo vprašanja na bansko upravo, kadar se kako gozdno posestvo na prisihii dražbi razproda razkosano na več kompleksov ali parcel. Glavna zahteva zakona o gozdih je, da naj se delitev ne odobri, ako bi po izvršeni delitvi ne bila zagotovljena trajnost gozdnega gospodarstva. Iz nekega lani došlega razpisa ministrstva za gozdove in rudnike je povzeti, da je zakonodajec hotel zavreti preveliko razcepitev gozdov na male dele, kei- ima tako razkosanje navadno za posledico propad gozdov. Ako bi zakon o gozdih vseboval o tem kako določilo ali pa bi bilo v tem pogledu od merodajne strani izdano avtentično tolmačenje § 106. zakona o gozdih, potem bi se moglo postopanje občeupravnili in sodnih oblastev usmerili po domnevnih iutencijah zakonodaj ca. Cepitev posestev na male dele pomeni v mnogo primerih oslabitev gospodarstva. Zato se doumevna intencija zakonodajca, ki pa do sedaj še ni bila avtentično podana, da zagovarjati pa tudi utemeljevati. Več gospodarstvenikov — negozdarjev — je ob raznih prilikah naglašalo, da imajo posebno naše male kmetije premalo gozda; zato bi se morala dati vsem tem kmetijam prilika, da si pridobe toliko gozda, kolikor ga nujno potrebujejo za svoje kmelsko gospodarstvo. Ta misel je dobra. Vsakdanja praksa pa kaže, da posestnikom gozd ne služi samo za potrebe kmetije, temveč da les iz gozda tudi prodajajo. Veliko kmetskih posestnikov je iz svojih gozdov izsekalo ves poraben les, tako da ga bo posestvu pozneje primanjkovalo. Zopet drugi odprodajajo od posestva ali cele gozdne parcele ali posamezne kose gozdnih parcel, tako da bo v bodoče obstanek kmetije brez izdatne površine gozdov resno ogrožen. Talcšno cepljenje, zmanjševanje in slabljenje posestev bi bilo treba iz gospodarskih, političnoupravnih in včasih tudi javnih ozirov čimbolj omejiti. Do sedaj so se odobra%'ale prošnje za delitev gozdov brez ozira na pravkar poudarjane kriterije, samo da ni bilo drugih zadi-žkov, ki sem jih naštel v zgoraj omenjenem članku. Zadnja leta je bilo odobreiiili prosilcem povprečno po 200 do 300 delitev, ne všLevši oddelitev celih katastralnili parcel, glede katerih nimamo evidence, ker se te izvršujejo brez odobritve. V citiranem članku sem naštel tudi vzroke, ki silijo posestnike k odprodaji posameznih izsekanih ali neizsekanih gozdnih objektov. Do teh vzrokov pa mnogokrat ne bi prišlo, ko bi posestniki (dedje, starši, sinodi,..) gozd, ki je važna opora kmetije, previdno in varčno izkoriščali, tako da bi jemali iz njega leto za letom ali v določenih daljših razdobjih samo ono količino lesa, ki letno pri-rašča. Poseganje v ono minimalno zalogo lesa, ki tvori temeljno glavnico za vsakoletni normalni prirastek, pa se maščuje in lahko spravi taka posestva, ki se ne morejo vzdrževati od samih dohodkov poljedelstva in živinoreje, sčasoma v težak položaj. Zato je tudi kvarno, ako se na primer ob zapuščinah gozdovi cenijo brez ozira na normalnio zalogo lesa, na ta nedotakljivi substančni kapital, ki ga mora dobiti dedič neobremenjenega, tako da mu le zaloge ni treba posekati za izplačilo deležev sodedičem. Le tako more gozd trajno donašati posestvu določen normalen dohodek, kakor ga dona-šajo leto za letom ob primernem obdelovanju njive, travniki in druge k poljedelstvu spadajoče kulture. V teh razmotrivanjih sem se omejil na obstoječe gozdne predpise, ne da bi načenjal vprašanje morebitne omejitve svobodnega razpolaganja z zemljišči, kar bi pomenilo ustanovitev nekakih kmet-skih fideikomisov na podlagi nedeljivosti kmetskih posestev. Kmečki nasadi v okolici Kranja Miroslav H a n z 1 o w s k v (Kranj) Vsakdo gleda na to, da si ustvari lep gozd, ki je kraju v okras, gospodarju pa v ponos. Tak gozd lahko odgoje le izkušeni gozdarji, nikakor pa ne laiki, ki se — kakor na pr. nekateri kmetje v okolici Kranja — ne zmenijo dosti za nasvete gozdarjev, marveč ustvarjajo gozdne kulture po svoji pameti, kot bi sadili na njivi peso ali zelje. Zasajanje in negovanje gozdov pod gozdai-jevim strokovnim vodstvom Je seveda združeno z večjimi izdatki, ki jih kmet skrajno nerad žrtvuje. Gozd Je kmetu peto kolo pri vozu. Naš kmetovalec sicer dobro ve, da mu je za gospodarstvo potrebno poJJe, da potrebuje živinoy hleve itd., vse premalo pa se zaveda koristi, ki mu jih nudi gozd. Pozablja, da mu daje hosta steJjo, les za vsakdanjo rabo, drva in gradbeni material, če mu po nesreči zgori hiša ali gospodarsko poslopje, in da Je vedno gozd tisti, ki mu pomaga iz zagate, kadar koli gospodarstvu huda prede. Zanimivo je, da ravno nekateri kmetje v okolici Kranja gozda ne znaio prav nič ceniti. Tako sem lu nalelel na prav poseben način sajenja gozdnih drevesc, ki ima sicer navidezno nekaj prednosti, dejansko pa obilo slabosti. Za pogozdovanje uporabljajo tukajšnji kmetje predvsem izčrpane njive, ki so pokrite z 10—20 cm debelo konglomeratno prstjo. Na takih tleh uspeva predvsem smreka, kalere korenine ne segajo globoko v zemljo. To po večini vedo tudi kmetje, čeprav je najti tu in tam tudi borove in hrastove nasade, ki zaradi svojih globoko rastočih korenin v plitvih tleh kaj klavrno uspevajo. Zanimivo je, da kranjski okoličan ne bo nikdar povpraševal gozdar-^ skega strokovnjaka za njegovo mnenje; obrnil se bo nanj kvečjemu le takrat, ko mu grozi nevarnost, da pride zaradi svojega samovoljnega postopanja v opreko z gozdarsldmi predpisi. Napačno sajenje neprimernih malih di'evesc (izv.). V naslednjem hočem na kratko opisati, kako se to „kmečko" pogozdovanje vrši. Konec marca ali v začetku aprila, ko deževje razraoči tla, odide gospodar s svojim sinom ali hlapčičem v gozd „pulit" smrečice; 15—20 cm visoka drevesca, ki so se v gozdu naravno zasejala in so po navadi, kakor se da to ugotoviti iz lesnih letnic, stara 10—15 let, poveže kmet s svojim pomagačem v večje ali manjše snopiče, ne oziraje se pri tem prav nič na njih kakovost in starost. Morda se utegne komu čudno zdeti, da prisojamo tem drevescem tolikšno starost, toda če upoštevamo, da Jim v gozdu manjka prav vsega, predvsem pa zraka in svetlobe, nam bo to povsem razumljivo. Drevesničarji bi večino teh sadik zavrgli in sežgali; kmet pa povezane snopiče smrečic spravi na opuščeno njivo ali goličavo, ki Jo hoče zasaditi. Tu se zbere na „pogozdovalni dan" vsa hiša, staro in mlado. Gospodar razmeri svet: z 2—2.5 m dolgo palico določi mesta za sadike in Jih zaznamuje z vejicami, vtaknj&t nimi v tla. Pred tako označena mesta stopijo kopači, Id jim stoje ob strani pomočnice s sadikami. Kopač privzdigne z motiko ali rovnico zemljo proti sebi, pomočnica (sajevka) pa vzame iz košare sadiko in jo vtakne ob motiki v tla; ko kopač potegne motiko iz zemlje, sajevka zahodi sadiko (gl. sliko) in se pri tem ne ozira prav nič na to, da sadika stoji po strani. Za kopača pa je glavno, da se drži vrste in dviga rušo ali zemljo v razmakih 30—40 cm. Kako je drevesce vsajeno, za to se nikdo ne briga. Na tleh, ki so na novo zasajena, sadijo med smrekove (ali druge) sadike še belo jelšo, ki jo izsekajo, ko začne preraščati smrekove nasade. Ti nasadi uspevajo v začetni dobi (1^10 let) prav slabo. 2e prvo leto se posuši mnogo sadik, tako tudi drugo in naslednja leta; mirno lahko računamo, da v začetaili letih odmre 50—-60 odst. sadik, ostale pa ostanejo tja do 6.—7. leta slabotne in bledikave; Šele tedaj se zravnajo in dobe primerno barvo, znamenje, da so se končno vendarle dobro zakoreninile. Toda tudi v teh letih se Jih povprečno mnogo več posuši kot v nasadih, ki ustrez;ajo vsem Pravilno sajenje iirimernih sadik. Gojenci gozdarske šole pri pogozdovanju. (Slika iz Sumarskega lista 1936. Foto: Stanko Sotošek.) zahtevam dobrega pogozdovanja. Precej drevja kmet tudi predčasno poseka, ker rabi les za domače potrebe. Sreča je, da v kranjski okolici ne go je hmelja, sicer bi šlo prenekatero drevesce za hmeljevke! 40.........80 lel star gozd pa že na veliko izsekujejo. Krivo je tega po navadi slabo gmotno stanje gospodarja, ki se v stiski zateka (tudi predčasno) h gozdu, da se reši denarnih skrbi, 20—25 odst. takega lesa je uničenega po drevesni gnilobi; vzroka tej gnilobi je iskati v potrganih koreninah sadik, saj pri njih puljenju nikdo ne obrar ča pozorn&sti nanje. Debelska skorja je raskava in bolj bela, kot bi smela biti v tej starosti. Zato se tudi ne da porabiti za izdelovanje čreslovine. Cesto je skorja — zlasti, kjer je malo prsLi — polna smolnatih kapelj, ki morajo' biti v zvezi s kakšno kožno boleznijo. Taka je podoba kmečkega gozdai'stva v okolici Kranja, Mnogo truda in prosvetnega dela bo še treba, preden se bo to stanje zbolj-šalo. Gozdarji se tega dela nikakor ne smemo ustrašiti, saj dobro vemo, da je gozd temelj vsega slovenskega gospodarstva, ki z njim stoji ah pade. Dopisna goidarska pdS¥eto¥aliiiica VPEAŠANJA 6. Izbira sadik za pogozdovanje. Že večkrat sem bral o koristnosti pogozdovanja s črnimi orehi. Pi-osim Vas, da mi sporočite, v kakšnih krajili bi ta vrsta dobro "«P«^'^!®- S. A., Ck)rjanci. 7. Pravica do dijaškega roka. Dovršil sem štiri razrede meščanske šole z malo maturo in dvoletno gozdarsko šolo v Mariboi'u. Prosim Vas, da me obvestite, ali mi pripada dijaški rok po čl. 49. a) toč. 2. zakona o ustrojstvu vojske in mornarice. p ^^ p^j.^^ ODGOVOIU 1. Osettie vesli v Gozdarskem vestniku. Že od vsega počelka imamo v načrtu objavljanje osebnih vesti z gozdai^skega področja, kakor jih priobčujejo strokovni časopisi: Su-marski list, Sumarski glasnik in Jugoslovenska šuma. Vendar nam doslej ni uspelo, da bi v redu dobivali potrebne podatke. V Sloveniji imamo namreč poleg državnega osebja tudi mnogo zasebnih gozdarskih nameščencev. Podatke o namestitvah, premestitvah in napredovanjih zasebnega osebja pa je zelo težko dobiti. Veudar pa bomo skušali ustreči Vaši želji, brž ko se nam bo ^posrečilo organizirali zbiranje potrebnih podatkov, ker se dobro zavedamo, da bi bila rubrika o osebnih izpremembah gozdarskega nameščenstva splošno koristna in zanimiva. Uredništvo 2. Enaki članki v Gozdarskem vestuiku in Jugoslovenski šumi. V obeh revijah je nekaj člankov enake vsebine, toda vsi so izšli preje v Gozdarskem vestniku kot v Jugoslovenski šumi. V naslednjem podajamo naslove vseh teh člankov z navedbo letnika in številke (•/ oklepajih so podatld za Jugoslovensko šumo): 1. Radio — sredstvo proti mrčesu v lesu, 1938/4 (Radio -.....- sret- stvo proüv insekata, 1938/5, dobeseden prevod); 2. Kemija proti gozdnim požarom, 1938/4 (Heuiija u borbi protiv šumskih požara, 1938/5, dobeseden prevod, izpuščen en stavek); 3. Gozdna zavarovalnica, 1938/4 (Sumarski osiguravajuči zavod, 1938/6, dobeseden prevod); 4, Les v letalstvu in Leseno vojaško letalo, 1938/4 (Drvo za vazduhoplovstvo, 1938/6, dobeseden prevod obeli člankov, združenih pod en naslov); 5. Nov način zatiranja lesnih gob, 1938/4 (Nov način uništavanja drvenih gljiva, 1938/6, dobeseden prevod); 6, Ameriški obrambni gozdni pas, 1939/3 (Američki šumski odbranbeni po- jas, 1939710, dobeseden prevod, izpuščena samo navedba „Po Holz-marktu", ki je posnel članek po newj'orskem časopisu „Tlie New-York Times"); 7. Ustanovitev banovinskega odbora za propagando gozdarstva, 1938/5 (Obrazovanje odbora za pošumljavanje, 1938/10, Ločen prepis); 8. Seja širšega Banovinskega odbora za propagando gozdarstva v Ljubljani, 1939/5 (isti naslov, 1938/7, točen prepis, brez navedbe dopisnika); 9. Četrta odborova seja ljubljanske podružnice gozdarskega združenja, 1939/5 (isti naslov, 1939/9, Ločen prepis, brez navedbe dopisnika); 10. Občni zbor Zveze absolventov mariborske gozdarske šole, 1938/2 (Redovna skupšLina Saveza absolvenata mariborske gumarske škole, 1938/12, dobeseden prevod brez navedbe poročevalca); 11. Seja odbora za gozdai'stvo Kmetijske zbornice, 1938/2 (Odbor za šumarsko-seljačke zbornice u Ljubljani, 1938/12, naslov ni dobro preveden, sicer dobeseden prevod, brez navedbe dopisnika); 12. Seja gozdarskega odbora Kmetijske zbornice, 1939/4 (Sed-nica šumarskog odbora Kmetijske zbornice, 1939/6, dobeseden p-e-vod, izpuščen zadnji odstavek: „Na koncu... priznanja." Izpuščena je tudi dopisnikova oznaka); 13. Gozdarski sestanek na Pohorju, 1939/4 (Sumarski sastanak na Pohorju, 1939/7, dobeseden prevod, izpiiščena zadnja tretjina članka in navedba dopisnika); 14. Izvesije drž. nižje gozdarske šole v Mariboru za leto 1937/38, 1939/ (isti naslov, 1939/9, dobeseden prevod, izpuščen podnaslov: „Objavilo ravnateljstvo 1938" in recenzentov podpis). Članki 1—6 so kratke vesti, ki jih je zbralo uredništvo iz ob-širnejšili člankov, priobčenih v časopisih „Holzmarkl" in „Forst-mid Jagdzeitung". Pri teli člankih (razen pri šestem) Gozdarski vestnik ni navedel vira, ker so nastali večinoma na podlagi zapiskov pred ustanovitvijo Gozdarskega vestnika. Sicer pa dokazujejo drugi, tudi najmanjši članki, da uredništvo Gozdarskega vestnika spoštuje avtorsko pravo in da redno navaja vir tudi tedaj, ko se to v splošnem niti ne zahteva, namreč pri malenkostnem in le delnem povzemanju iz drugih revij ali laijig. Članki 7—14 pa so dopisi, poslani Gozdarskemu vestniku s podpisom; Jugoslovenska šuma jih je objavila dobesedno prevedene ali ponatisnjene brez navedbe vira in brez podpisa. Omenjamo še dva članka, ki sta v obeh revijah enaka, in sicer: 1. Peč za poogljevanje lesa, 1939/8 (Hencelove peči za palenje drve-nog ugljena, 1939/2) in Ing. Slobodan Baranac, Prva propagandna vožnja motornih vozil na domača goriva v Jugoslaviji, 1939/4 (Prva propagandna vožnja motornih vozila s upotreboni domačih goriva u našoj zemlji. Ing. Slobodan Baranac. 1939/3), ki sta ju uredništvi obeh revij sprejeli od Odbora za propagando domačih goriv pri mini-strsL\T.i za gozdove in rudnike. Končno pripominjamo, da smo povzeli obvestilo „Iz ministrstva za gozdove in rudnike" (1938/6) po dopisu v Jugoslovenski šumi (1938/5.) Svoj vir smo tudi pošteno navedli. Ob tej priliki poudarjamo, da nimamo nič proti temu, če kaka revija povzame naše članke, vesti in dopise; saj vsa uredništva povzemajo zanimive vesti tudi iz drugih listov. Pač pa smemo pričako- vali, da sc ob Laldh prilikah navede vir, kalcor je to v skladu z lepimi običaji publicistike in kakor to zahteva — last not least — Ludi upoštevanje tujega dela. ^r j ■ - * •'•I® Uredništvo 3. Izbira gozdnih sadib za pogozdovanje. Zanima Vas, kališne sadike so primerne za pogozdovanje ap-nenih tal v višini 1200m nad morjem; tla so močno zapleveljena in mestoma plitka. V Vašem primeru menda gre za območje Jelovice, ki tvori visoko planoto med Selško in Savsko dolino. Že njeno ime nam pove, da se tod že od nekdaj razprostira pretežno jelka, ki je danes delno pomešana s smreko in bukvijo. Najnaravnejše je, da to drevesno razmerje obdržite še vnaprej, ako Je le količkaj mogoče. Posebno za kmečki gozd so te drevesne vrste najprimernejše. Ako so tla že popolnoma gola in brez vsake gozdne zarasti ter morebiti leže še na prisojni slrani, bo umetna pogozditev z jelko in bukvijo skoraj nemogoča. Obe ti drevesni vrsti namreč zahtevata potrebno zaščito pred vremenskimi vpli\'i (sončno pripeko in mrazom); gola tla tega varstva ne morejo nuditi. Preostane torej le umetna pogozditev s smrekovimi sadikami. Svojemu namenu pa bodo ustrezale le take sadike, ki so vzgojene v višinskih gozdnih drevesnicah z isto nadmorsko višino, kot Jo ima Vaš gozdni kraj; to so predvsem sadike iz gozdnih drevesnic na Martinčku in v Ratečah-Planici. Po Vaših navedbah so tla močno zapkveljena; zato bo potrebno, da si preskrbite le močno razvite sadike, ki Jih sadile čim globlje, posebno še, če Je zai'adi poraščenosti z resjem ali borovničevjem zgornji sloj zemlje kiselkast. 2e ob saditvi odstranile okrog jamic nadležni plevel, da ne bo dušil mladja. Pozneje nasad izpopolnjujte in čisUte iz njega plevel! Jurhar 4. GoÄd na meji vinograda. Na Vaše vprašanje Vam moramo odgovoriti negativno. Ne obstoji noben predpis pa tudi nobene zakonske osnove ni, ki bi branila posestniku zemljišča, da M ne smel na svojem zemljišču gojiti gozd ali katero koli drugo kulturno vrsto. Samo od njegove dobre volje zavisi, da poseka gozd in odstrani s tem škodo, Id Vam Jo dela gozdna senca. Pač pa imate pravico, da odstranite veje, ki segajo na Vašo lastnino, in sicer talco, da pri tem ne uporabite niti njegovih dreves niti zemljišča (tudi lestve ne smete nasloniti pri delu na njegovo drevo), ker se s tem pregrešite zoper tujo lastnino, Leopold K r a i n č i č Sadite dobre in prikladne sadike ' Zakoniti predpisi in okrožnice Logarski Izpll za čuvanje nedržavnih gozdov. Izpiti za gozdno čuvajsko službo so se vršili doslej po ministrskem pravilniku z dne 20. julija 1930, ki je bil objavljen v Službenem listu dravske banovine pod štev. 216/35 leta 1930. Gozdni čuvaji, ki so bili v službi že pred uveljavljanjem novega gozdnega zakona, torej že pred 1. julijem 1930 in so že takrat imeli nad dve leti čuvajske službe, niso bili dolžni naknadno opraviti izpita. Po § 135. gozdnega zakona se namreč gozdni čuvaji morejo zapriseči, ako so dovršili logarsico šolo ali pa opravili izpit za službo gozdnega čuvaja. Nadaljnji pogoji za zaprisego so, da so čuvaji dovršili 21. leto, odslužili svoj rok pri vojski, da so zdravi in za gozdarsko službo sposobni in neoporečni. Zatorej gozdnim čuvajem, ki so z uspehom dovršili enoletno gozdarsko šolo v Mariboru, ni bilo treba opravljati izpita. Zadnji praktični izpit gozdnih čuvajev je bil v dravski banovini 17. in 18. februarja leta 1937. Od takrat izpita ni bilo, ker je ministrstvo za gozdove in rudnike odredilo, da se izpiti do nadaljnje odredbe ne smejo vršiti. V Službenem listu dravske banovine je bil dne 10. januarja 1940 pod št. 17/3 objavljen noY pravilnik o opravljanju logarskega izpita za čuvaje nedržavnih gozdov, ki ga je izdal minister za gozdove in rudnike dne 26. oktobra 1938. Ta pravilnik je stopil v veljavo dne 8. novembra 1938, ko je bil razglašen v Službenih Novinah. Glasi se takole: Pravilnik o opravljanju logarskega ia^pita za čuvaje nedržavnih gozdov. Naziv in namen izpita. Člen 1. Izpit se zov€: logarski izpit za čuvaje nedržavnih gozdov. Clen 2. Ta izpit S€ opravlja pri pristojni banski upravi po členu 38., odst. IV.., zakona o bansiii upravi. Clen 3. Temu izpitu je namen, da ugotovi tisto mero praktičnega znanja pri opravljanju gozdarsko in lovslco-čuvajslce službe, Id je potrebna za uspešno uporabo čuvajskega osebja pod vodstvom starešine nedržavne gozdne uprave ali pod nadzorstvom in po navodilih pristojnega olcrajnega (mestnega) gozdarsliega referenta. Pogoji zn pripuslilfiv k izpitu. Clen 4. Pogoji za pripustitev k temu izpitu so: 1., da je kandidat državljan kraljevine Jugoslavije; 2. da je z uspehom dovršil osnovno šolo in da je v pisavi in govoru vešč državnemu jeziku; 3. da Je dovršil 21. leto starosti in odslužil svoj rok pri vojski; f -39 4. da je duševno in telesno zdrav in da je fizično povsem sposoben za gozdarsko in lovsko-čuvajsko službo; 5. da je dobrega vedenja in neoporečen; 6. da je prebil najmanj dve leti v gozdarski službi kot logarski pomočnik pod vodstvom kvalificiranega gozdm*skega strokovnjaka ali pod nadzorstvom in po navodilih pristojnega okrajnega (mestnega) gozdarskega referenta in da Jo Je opravljal vestno, pošteno iii uspešno. Člen 5. Svojeročno pisane, predpisano kolkovane in s prilogami opremljene prošnje, po kalerih se aa dognati, da so podani pogoji iz člena 4. tega pravilnika, se predlože po okrajnem načelstvii (mestnem poglavarstvu) pristojni kr. banski u'pravi, ki odloči o njih na prvi stopnji. Zoper odločbo kr. banske uprave ima vsak kandidat pravico pritožbe v 15 dneh na ministrstvo za gozdove in rudnike, čigar odločba je dokončna. Kraj in čas opravljiiiija izpila. Člen 6. Kraj ill čas opravljanja izpita določi 3 mesece prej kr. banska uprava po svojem preudarku in izkazani potrebi in po številu kandidatov, ki se pripuste k izpitu, Ta razpis je treba javno razglasiti Lii dati vsem kandidatom, ki se prepuste k izpitu, na znanje. Prošnje iz člena 5. tega pravilnika se smejo sprejemati še 30 dni po objavi tega razpisa. Okrajna načelstva (mestna poglavarstva) morajo predložiti tako opremljene prošnje takoj kr. banski upravi s svojim mnenjem in predlogom. Izpralcvalna komi^ja. Člen 7. Izpraševalno komijsijo imenuje in sklicuje ban. Komisija sestoji iz šefa goz'darskega odseka Icr. banske uprave ali njegovega namestnika kot predsednika in dveh kvalificiranih gozdarskih sirolcovnjakov kot članov. 1 ^ ■ ■ ' r : i ■ i = Delovodjo komisije določi šef gozdarskega odseka la*. banske uprave izmed pisarniškega osebja. Članom izpraševalne komisije gre povračilo potnih stroškov v breme banovinskega proračuna. Clen 8. Po sklicu komisije izroči kr. baiislca uprava vse prošnje k izpitu pripuščenih kandidatov predsedniku izpraševalne komisije., pozneje prejete prošnje pa, brž ko so rešene. O sejah komisije, Id jih sklicuje predsednik, kakor tudi o samem poteku izpita se piše zapisnik v posebni knjigi zapisnikov. V zapisnik se sprejmejo ob kratkem samo sejni sklepi; podpišejo ga pa predsednik, člani in delovodja komisije kot zapisnikar. , Vrste izpita. C1 e n 9. Izpit je pismen in usten. .Pismeni izpit opravljajo v.si kandidati skupaj in traja štiri ure. Nadzira jih član komisije, ki ga določi predsednik. Ustni izpit sme trajati za vsakega posameznega kandidata največ dve uri, izpraševanje iz predmetov posameznih skupin (člen 10.) pa ne sme trajali več kot eno uro. Naloge in vprašanja morajo bili praktičnega značaja in morajo upoštevati razmere in potrebe kraja kjer kandidat službuje. V ta namen odredi, predsednik komisije lahko skupni odhod v bližnji gozd ali gozdno drevesnico. Predmell izpita. C le 11 10. Predmeti izpila so tile; A. Splošna izobrazba in poznavanje predpisov: 1. Poznavanje državnega jezika. Pravilno čilaiije iii pisanje za službene potrebe. 2. Poznavanje šlirih -osnoviiili vrsl računavanja s celimi in dceimalniuii števili. Sklepni račim. Izračunavanje površine pravokoliiika, trikotnika in kroga kakor tudi prostornine, prizme in valja. Metrske mere. Merski trak. S tega in ravnanje z njo. 3. Uporaba gozdarskega koledarja oziroma tablic za kubiranje dreves, stavbenega lesa in drv. 4. Poznavanje gla%fiii,li, predpiso%' zakona o gozdih, zatcona o lovu, baiiske m-edbe o lovu, zakona o posesti in nošenju orožja, naredbe o izdajanju objav (izvoznic) za les in o žigosanju lesa, o prijavi sečnje v nedržavnih gozdovih in pravilnika o opravljanju čuvajske službe v državnih gozdovih. 5. Dolžnosti in pravice gozdnih iu lovskih čuvajev, uporaba orožja. B. Gozdarstvo. 1. Poznavanje najvažnejšili vrst gozdnega drevja, njegovih delov m njegovih zahtev do rastišča in vzgoje. Določanje starosti drevesa. 2. Poznavanje semen najvažnejših vrst gozdnega drevja, njih nabiranje, hramba iii uporaba. 3. Poglavitne vrste gozda po vzgoji. 4. Pojem in namen ureditve gozdov. 5. Načini sečnje, izdelava lesa v običajne vrste, predelava v gozdu. 6. Poznavanje žn uporaba najvažnejših vrst lesa za kurjavo, trgovino in domačo rabo. 7. Običajni stranski gozdarski proizvodi in njih pomembnost. 8. Pomlajevanje in osnavljanje gozdov po naravni in umetni poti, delo v gozdni drevesnici. 9. Stcode in nevarnosti za gozdove, Ici jih povzročajo človek, domače živali, divjad, mrčesni okuževalci in elementai'ne nezgode (t>ožar, veter, .suša, sneg, led in mraz), kako se da to preprečiti, in postopek pri odpravljanju nastalih štiod. C. Lovstvo. 1. Poznavanje najvažnejših vrst zaščitene in nezaščitene divjadi in zverjadi. 2. Smiisel in glavni predpisi lovopusta. Gojitev divjadi. 3. Osnovni pojmi iz nauka o psih. 4. Pokončevanje škodljivcev. 5. Dovoljeni in prepovedani načini lova na divjad. 6. Poznavanje običajnega lovskega orožja, sti-eliva, priprav za lovljenje in strupov in ravnanje z njimi. izpitne ocene. Ponavljanje izpita. Člen 11, Izpitne ocene so tele: 1. zelo sposoben; 2. sposoljen; 3. nesposoben. , Ce so glasovi deljeni, odloči predsednikov glas. Kandidat, ocenjen za nesposobnega, sme pri isti kr. banski upravi izpit enkrat ponavljati. Komisija smo odrediü, iz katere treh skupin (člena 10.) naj kandidat izpit ponavlja. C len 12. Spričevalo. O opravljeireni izpitu izda izpraševalna komisija vsakemu uspešjio izprašenemu kandidatu s pečatom kr. banske uprave in podpisom vseh članov komisije takole spričevalo: SLevilka .......................... Spričevalo. ........-......................................... , rojen v................................................................................., srez ........................................................................., banovina ......................................................, dne .................................................................., je bil z odobritvijo kr.baiiske uprave .................................................................................... banovine v ......................................................... št............................ z dne .............................................................................................. pripuSčen k logai-skemu izpitu za čuvaje nedržavnih gozdov in je v dneh ..................... .........................................................................................pred podpisano izpraievalno komisijo izpit opravil ter bil ocenjen kot...................................................................................................... za opravljanje gozdai-ske in lovsko-čuvajske služl>e. V ........................................ dae ................................... 19....... Člana: Predsednik (M. P.) izpraševalne komisije: Ocsue so: 1. zelo sposoben; 2. sposoben; 3. nesposoben. Spričevalo ima številko določbe o pripustitvi k izpitu. Člen 13. Komisija predloži zapisnik o izidu izpila banu. Kraljevska banska uprava predloži overjen prepis tega zapisnika ministrstvu za gozdove i» rudnike in ga pošlje vsem ostalim bansldm upravam. Člen 14. Pravilnik št. 8627 z dne 20. julija 1930, kakor tudi ostali pravilnilii in nai-edbe, po katerih se Je opravljal doslej ta ali podoben izpit, se razveljavljajo. Izpiti, opravljeni po teh pravilnikih, imajo polno veljavo tega izpita. Člen 15. Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem razglasitve y „Službenih novinali". Prošnje za pripustitev k izpitu morej-o kandidati vložiti že sedaj preko okrajnih načelstev na bansko upravo. Kdor je z uspehom dovršil enoletno gozdarsko šolo v Mariboru, je izpita oproščen. Lahko pa izpit opravi prostovoljno kakor tudi tedaj, če to zahteva njegov delodajalec. Ing. A. S, VSA BREMENA KMETSKEGA POSESTVA MORA NOSITI GOZD. Že večkrat je Gozdarski veslnik opozarjal na t-ežko stanje gozdarstva Ü1 poudarjal, da so kmetski go-zJdovi že preveč izčrpani, ker se iz gozda krijejo potrebe vsega posestva, gozdarstvu pa da se Tdjub le;; mu posveča premalo pozornosti. V potrdilo naSih ugotovitev prinašamo v naslednjem iz Kmetovalca 1940/1 dopis kobanskega kmeta: .„Seveda so kraji, kjer kmet redi lahko dovolj živine in prašičev, pridela hmelja, vina in sadja. To mu zrase vsako leto, ne da bi s tem škodoval posestvu ali ga uničil. So pa kraji, kjer more kmet rediti le par volov, dve kr.avi in nekaj prašičev za domačo uporabo. Vse drugo, razen koruze, krompirja in fižola, mora večinoma dokupiti. Dohodkov nima popolnoma nobenih; zato mora vsa bremena nositi gozd. Vzamimo moje posestvo! Redim par volov, dve kravi in 6 prašičev: tli za zakol, tri za rejo. Res je, da >rodam kako tele ali par prašičkov, car je za največjo silo: za obutev meni in moji družini. Davka pla-öam 3000 din, za zavai'ovanje proti »žaru 500 din. Imam enega hlapca, d je malo revež, in ima 1200 din na leto. Zaščite plačam 4800 din. Skupaj torej 9500 din. Te mora dali gozd. Imam pa samo bukovje. Posekati moram na leto 200 m' drv, da plačam ta znesek. Tako že sekam tri leta; in ako bo to trajalo še tri leta, ne bom imel za dom več nobenega polena. Kaj potem in kako bodo nekoč gospodarili moji otroci? Na tem skalovju namreč smeš računati,, da boš šele v 100 letih zopet lahko sekal. V takem položaju pa nisem samo jaa, ampak ves Kozjak ozii-oma ves levi breg Dravske doU,-ne. Neusmiljeno gospodari povsod sekira. Se nekaj let in naš Kozjali bo poslal drugi Kras. Tako nam gre že vsa leta, kar traja kriza. Ako bo to še dalje trajalo, bo kmet popolnoma uničen. Niti misliti ni, da bi naši otroci mogli za nami gospodariti. Se, ako bi dolga ne imeli, bi morali do skrajnosti varčevati!" POMANJKANJE GOZDOV V MED-MÜRJU. Gozdarski krogi nera-estano _ opozarjajo na čezmerno izkoriščanje gozdov, ki zlasti slabo vpliva na stalno ziaposlitev delavstva, kakor tudi poudarjajo nevarnost, da bo v bližnji bodočnosti zmanjkalo lesa in drv, poljedelsko zemljišče pa bodo odnašali veti'ovi, voda, povodnji itd. Tako se je Medmurje še pred nekaj desetletji lahko ponašalo s svojim gozdnim bogastvom. Danes pa se že čuti pomanjkanje lesa. Kakor" poroča Jugoslovenski Lloyd, zavzemajo v okraju Cakovcu gozdovi IT^/o sku^jue površijie, v okraju Prelogu pa samo 9'5"/d- Gozdov je torej malo in še ti nimajo normalne lesne za-logej ker so njihovi sestoji večinoma stan 3—45 let in je le prav malo sta-rejšlli. Najmočneje se občuti pomanjkanje drv; oene so zato razmeroma visoke. ZVIŠANJE DELAVSKIH DNIN. Zvišali so dnine svojim uslužbencem: Gozdna uprava Auerspergove-ga veleposestva v Jelendolu od 1. januarja za 10 "/oj Gozdni urad Karla Borna v Tržiču od 1. decembra 1939 za 11 "/o, tovarna lepenke Artur Perger v Mislinju od 19. decembra 1D39 za 10 "/o) Mestna korporacija v Kamniku od 1. decembra 1039 delavcem brez oti-ok za 0"25 din, oženjenim z dvema otrokoma za 0*35 din,^oženjenim s tremi ali več otroki pa 0.50 din na uro in Parna žaga v Sevnici od 1. novembra 1939 za 0'30 din na uro. VAŽNI SKLEPI GORENJSKIH LOVCEV. Občni zbor „Lovskega društva za Gorenjsko" (okraji Kranj, Radovljica in Skofja Loka) se je ob številni udeležbi članstva vršil na svečnico, dne. 2. februarja t. 1. v Skofji Loki. Zborovanje je bilo precej razgibano; zlasti se je mnogo in krillčuo razpravljalo o delu in nalogah Lovskega društva glede na razmere v tukajšnjih loviščih. Na zborovanju so bili za letos sprejeti naslednji važni sklepi: 1. Letošnja izredno huda zima bo imela za posledico občutno nazadovanje staleža srnjadi. Da se srnjad čim bolj zaščiti, da se obdrži ozir-. izboljša njen stalež in da se ta plemenita divjad obvaruje pred česlo-krat nelovskim in škodljivim sü'e!-Ijaiijcm s šilirami, se obvezno sklene za vse člane Ijovskega društva, da se bo v letu 1940 smela sti-eljatt srnjad izključno le s kroglo. Vsak prekršek bo imel za posledico izključitev iz lovskega društva za eno leto in v zvezi s tem izgubo pravice do lovske karte. 2. Društvo plača lovskim čuvajem za vsako prijavo divjcoa lovca denarno nagrado v znesku 200 din. Nagrada se prizna in izplača po pra-vomočni razsodbi sodišča ali občnega upravnega oblastva. 3. Društvo bo s posebnim pravilnikom razpisalo denarne nagrade tov^ skim čuvajem za pokončavanje ptic roparic (skobci, kragulji, srake, šoj«)- 4. Za nakup žive divjačine za osvežitev krvi bo društvo po finančnihJ možnostih prispevalo k stroškom. 5. Da se poskrbi za poU-ebno lovsko naobrazbo tako lovsko-nadzoi'o-valnega osebja kot lovcev iz vrst lovskih upravičencev, posebno pa še lovskega naraščaja, se bo v letu 1940 priredil večdnevni lovski tečaj v Kranju. Za predavatelje bodo na-prošeni priznani lovski strokovnjaki. J. POBOCILO O 19. DRAŽBI KRZNA v Ljubljani 22. Januarja 1940. Kakovost krzna, ki je bilo vpo-slano v Ljubljano skoraj iz vseh predelov naše države, je bila v splošnem sirednja. Najboljše so bile kune zlatice, dihurji in nekaj gorskih lisic. Zanimivo je, da je bila 1 gorska lisica posebne kakovosti prodana za izredno ceno 4ß0 din. Kune zlatice so bile večinoma temne, enakomerne barve, kar jim daje posebno ceno. Na prodaj je bilo največ lisic, ki bi dosegle večjo ceno, Ico bi bil omogočen izvoz v Nemčijo in Italijo. Lisice za izvoz sploh ne pridejo v po-štev; kupovali so jili le domači krz-narji za uporabo v državi. Prejšnja leta je bila Nemčija vedno najmočnejši kupec naših lisic. V ostalem pa gospodai'ske nevšečnosti, ki so posledica vojne v Evropi, niso vpli- vale jia kupčijo. Najboljši kupci so bili Američani, Francozi hi Angle," ži, Id so se zlasti zanimali za kune zlatice, kune belice in dihurje. Letošnje Icmie zlatice in kmie belice slovenskega izvora so vse prodane. Na žalost so bili letos kupci iz Nemčije in Italije slabo zastopani. Pač pa je büo nmogo kupcev iz naše države. Na dražbi smo prodali skoraj vse razpoložljivo krzno. Dopoldne je bila na velesejmu običajna prosta prodaja kožuhoviue, popoldne pa dražba. Dopoldanske cene, dosežene v prosti prodaji so bile nižje od popoldanskih na dražbi: tako n. pr. lisice v prosti prodaji 100 do 200 din, na dražbi 120—180; kune zlatice 1300-1500, na dražbi 1400—1700; kune belice 400—500, na dražbi 750 do 900 din. Dosežene cene za prvovrstno toz-no so bile v dinarjih sledeče (v okle^ paju so cene, dosežene na dražbi 23. jan. 1939): poljske lisice 110 do 124 (100), gorske lisice 120—180 (140), 1 posenen primerek gorske lisice. 460, kune zlatice 1300—1700 (1000 do 1320), posebni primerki kune zlatice do 2000 (1500), kune belice 750—900 (550—600), dihurji 110—140 (80—110), vidre 500—600 (320—400), posebni primeri vidre 750, zimski zajci 10 (7), letne srne 25 (9—16), jeleni 41 (40), damjaki (Sarenjaki) 29 (13), jazbeci 75 (70—76), divje svinje 30 (10), divje mačke 44 (50), pižmovke 40 (25), zimske veverice 14, rjava podlasica 3, bela podlasica 35, domače mačke 10 in domači zajci 3; za polhovo krzno ni bilo zanimanja. Prihodnja dražba krzna „Divje kože" bo 4 marca 1940 na Ijuoljan-slcem velesejmu. Ljubljanski velesejcm. NOVA ŽAGA. Tvrdka Bratje Pavletič, d. z o. z. v Ljubljani namerava postaviti v kratkem lastno žago. POGOZDOVANJE DUBROVNIŠKE OKOLICE. Jugoslovenski Lloyd poroča, da bodo v okolici Dubrovnika na po-žganinah Petke ter goličavah Srdja, Nunciate in Grbavca letos zasadili 60.000 borovih in cipresovih sadik, kar bo za Dubrovnik velike gospodarske in tujskoprometne koristi. Gradiw© za slowenski gozdarski slovar (HV — Hitschmanns Vademekum, Wien; TGL = Trgovsko gospodarski leksikon, Ljubljana 1935: pomen drugih kratic glej na str. 18!) cena f. c. = fr. courtage, cena f. t. = f. tout. f. embalage — ovoj brezpla^o. f. tout — cena f. t. — cena, v kateri so vračunani tudi izdatki, zlasti provizija, pri devizah po navadi tudi obresti ali diskont, — [TGL] r. za f. — odpošiljatelj plača voz-nino tja, nazaj pa praj-emnik (t. j. pri pošiljkah na izbiro, pri vzorcih in pod.). — [TGL] fco = franko, i'kb = franko fr. = franko. franko — brezplačno, poštnine prosto ali plačano. Kratica je iz italijanščine („franco", angleški „free", nemški „fi-ei") - [HV] franko vagon — prodajalec nosi vse stroške do naložitve na vagon, fr. carine — carina je plačana. — [TGL] fr. courtage — cena f. c. — cena, v kateri je že zaračunana posrednina, mešetarina. — [TGL] fr. provizija — provizija je že vračunana v ceni. — [TGLl kalo — odbitek, popust, izguba na novcih in pod.; upadek na množini, meri in teži pri blagu, ki nastane v skladišču, pri pošiljanju itd.; izguba aH primanjkljaj na teži ali meri, ki nastane po usahnjenju, prevozu itd.; dovoljen popust; v mnogih primerih upošteva prodajalec kalo že vnaprej s popustom na ceni in teži, redkeje z nezara-eunano večjo težo; često se pa dovoljuje popust za kalo šele po oJ)-vestilu. Kratica je iz italijanščine („calo", „calare"), oziroma iz francoščine („caler"). ~ [TGL] konlrahent — pogodbenik; oseba, ki sklepa pogodbe. Beseda je iz latinščine. kontrahirati — sklepali pogodbo. Beseda je iz latinščine. konlrakt — pogodba, spis o pogodbi. Beseda je iz latinščine, loco — v mestu, tu. Beseda je iz latinščine, loko — loco. manko — primanjkljaj, deficit, nc-dostatek, ubitek. — Železniško prevozno pravo v širšem smislu besede naziva manko delne izgube, v oz^ pade em smislu pa odbitek ah od- ps ;k. Medtem ko se razume kot popolna izguba ali izguba cele pošiljke ali pa posameznega kosa pošiljke, označenega v prevozni listini, se razume pod ubitkom izguba posameznega kosa, ki ni označen posebej v prevozni listini, pod upadkom pa izguba na teži, ne da bi šlo pri tem za izgubo posameznega kosa, izročenega za prevoz po prevozni listini. — [TGI/ Beseda jo iz italijanščine („man-co'). — [tGL] n. n. — ime je neznano. Kratica je iz latinščine („nomcii nescio"). O/T — z vozom ali po železnici., Kratica je iz angleščine („ou truch or railway"). — [HV] O. U. Z, D. — Okrožni urad za zavarovanje delavcev, pag. — stran. Kratica je iz latinščine („pagina"). paginirati — označiti strani knjige z zaporednimi številkami. Beseda je iz latinščine. ^ [TGL] RP — odgovor je plačan (na brzojavkah). Kratica je iz francoščine („re-ponse payee"). — [HV] RPDx — nujni odgovor je plačan (na brzojavkah; za x se mora staviti število vplačanih besed). — [TGL] s. s. — končna vsota, končni se-, števek. Kratica je iz latinščine („summa, summarum"). — [TGL] S. S. — parnik. Kratica je iz angleščine („steamship"). — [TGL] Lesna trgovina Podai|šatije veljavnosti lesnih iwoznih dovoljenj. Narodna banka je podaljšala veljavnost izvoznih dovoljenj za les na dva meseca. Koiilrola uvoza v Palestino. Palestinska vlada je II. decembra 1939 vpeljala konti-olo uvoza, ki jo je 21. decembra 1039 še razširila, tako da se sedaj nanaša na 437 artiklov, t, j. na 87 "/o vsega uvoza. Uvozna dovoljenja izdaja na .pfošnj"o palch stinskega uvoznika upravitelj gla^roe carinarnice. Osnova za dovoljenje je množina blaga, ki jo je dolični uvoznik uvozil od avgusta 1937 do avgusta ^1939. Do te konti-ole je |)rišlo zato, da se prepreči uvoz blaga iz sovražnih držav; zato mora prosilec dokazati z računom in izpričevalom o poreklu blaga, ki ga potrdi angleški konzulat, da blago ni sovražnega porekla. V z\'ezi s tem opozarjamo jugoslovanske izvoznike, da v bodoče pri-loži;jo pošiljatvam v Palestino poleg do sedaj potrebnih dokumentov še izpričevalo o poreklu, potrjeno od angleškega konzulata. Prodaja starih slavonskih hrastov. Pred nekaj ledni je bila pri gozdnem ravnateljstvu Brodske imovne občine v Vinkovcih velika dražba, na kateri je bilo prodanih 11 sečenj. Prodajne cene so bile za 20—50®^ višje od izklicnih. Največji uspeh je bil dosežen pri prodaji sečnje 144 hrastovih di-eves, starih 200—300 let> Ti hrasti, katerih kubatura je 798 m», so iz gozda Pavao. Kupila jih je tvrdka Timber iz Zagreba za l,259.i800 din, medtem ko je bila izklicna oena 8(K).027 din. VsÄ hrast je torej dosegel na panju vrednost blizw 10.000 din. Dvig industrije papirnatih vreč. Industrijski kurir poroča, da je tudi v Jugoslaviji veliko povpraševanje za papirnatimi vrečami, ker je začelo primanjkovati vreč iz jute In ko-nop je. Tako je tvrdka Jugoslovensko Bates a. d. zviiala svojo glavnico, od 1 milijona dinarjev na 2 milijona, ker .pričakuje močnejše proizvodnje papirnatih vreč. Tmitev carine pri iivoxn jugoslovanskega blaga v Francijo. V smislu francosko-jugoslovanske trgovinske pogodbe bo med drugim tudi vrnjena carina za 65 tisoč ton lesa. Množina celulozne mase, M mora biti nvožena v Francijo po najmanjši carinski tarifi, je zvečana od 8.000 ton na 13.0(W ton. Trgovinska pogodba in plačilni sporazum sta stopila v veljavo 1. Jan. 1940; odpovedana morata biti v oktobru za konec leta ali pa se mo]& podaljšata za 3 mesece. Jugoslovanska vlada namerava zaradi pospeševanja meddržavne trgovine izrabiti vse te ugodnosti. Davek na vojne dobičke v Švici. ' Švicarski zvezni svet je predpisal poseben davek na vojne dobičke, ki velja tudi za lansko leto. Davek morajo plačati podjetja, ki so dosegla ali dosegajo zaradi vojne "večji dobiček, kot so ga imela v mimi dobil Prepoved issvoza smuči iz Švedske. Švedska vlada je prepovedala izvoz smuči, smučarskih palic in raznega smučarskega pribora. Slovaški Icsiii izvoz. Slovaška izdela vsako leto približno za 1 milijardo slovaških kron lesa; rtd tega ga izvozi jjribližno za pol miUjarde. V prvih 11 mesecih lanskega leta je izvozila 81% lesa v Nemčijo, ö®/o na Madžarsko in 13 o/, na Holand'sko in v druge države; v decembru pa je šlo več lesa v Švico, ki ga je plačala deloma v prostih devizah deloma s kompenzacijo. stanje lesnega trga Slovenije v januarju 1940. (Od posebnega dopisnika Gozdarskega vestnika.) Iz objavljenih uradnih podatkov o jugoslovanskem izvozu v lanskem letu more vsakdo spoznati pomen gozdiega in lesnega gospodarstva za zunanjo trgovino; tako je Jugoslavija Izvozila lanslto leto vsega skupaj 3.464,135.000 ton blaga za 5.521,180.000 din; od tega odpade na gozdne pridelke 4.299,455.000 ton za 1.121,258.000 dinarjev ali po teži 38 »/o in po vrednosti 21 "/o vsega izvoza. Lesa je bilo izvoženega v Italijo za 301,000.000 din ali 52%, na Madžarsko za 116,000.000 din ali 40 o/,, v Grčijo za 55 milijonov din ali 40%, v Anglijo za 123,600.000 din ali 34% in v Nemčijo za 159,400.000 din ali 9% od vrednosti celotnega našega izvoza v te države. Lesna trgovina z Italijo in Madžard» se razvija razmeroma ugodno; upati je, da se bo lesna trgovina z Madžarsko po novi pogodbi še zboljSalaij Anglija verjetno ne bo nabavila v Kanadi toliko lesa, kolikor ga Je še pred zimo nameravala, zato bo gotovo iskala nadomestila med drugim tudi v romunskem in jugoslovanskem lesu. Lesna trgovina z Nemčijo je še vedno v zastoju; mogoče pa je, da bo nekolilco oživela, če pride na sestanku jugoslovanskega in nemil0 domačem izumu Franca Rijavca. "ndustrijski kurir poroča, da se bo tovarna bavila tudi z gumiranjem in , impregniranjem raznih izdelkov. NOVA TOVARNA UMETNE SVILE. Industrijski kurir poroča, da bodo v Pančevu postavili novo tovarno „Dunav", ki bo izdelovala umetno svilo. V ta namen Je mestna občina v Panfievn brezplačno odstopila tovarni potrebno zemljišče na desnem bregu reke Tamiš. NOVO LESNO PODJETJE V BRATISLAVI. Zveza slovaških lesnih trgovcev in gozdnih posestnikov je ustanovila v Bratislavi novo tvrdko „Slovenske drevo", ki Je dehiiška družba z začetnim kapitalom 1 milijon Ks. Dopisi DIVJI PETELIN DELA ŠKODO V DREVESNICAH Do lanske pomladi nisem mogel verjeli, da more divji petelin napra4 vili v drevesnicah lako veliko škodo. V naši drcvesnici je odltljuval nežne vršičke skoraj polovici triletnih smrekovih sadik. Zanimivo je, da se mlajših enolelnih in dvoletnih smrečic 'sploh ni dotaknil. Sicer sem slišal od starih izkušenih lovcev, da kljujejo divji petelini raje borove in bukove popke, vendar pa iz opisan nega primera wdim, da nI j^ravila brez izjeme. Gozdna drevesnica, ki mi je poverjena v skrb in varstvo, je ograjena z 1.5 m visokim plotom iz okroglih remeljnov, debelih 5—8 cm. V gozdarski šoli sem se učil, da so divii petelini po svoji naravi oprezni in boječi ter da ne .gredo delat škodo v di^evesnice, ki imajo v plotu visoke in rogowlaste veje. Zato sem postavil na sredo drevesnice sti-a-f šilo v obliki križa, na katerega sem obesil 8 j5ločevinastih koščkov, ki so že ob majhnem vetru povzročali precejšen ropot. Toda divji petelin se je sčasoma navadil tudi na to in še , nadalje prihajal na pašo v drevesi-nico. Venoeslav Straus LIKVIDACIJA SPORA GLEDE VE-LEPOSESTEV THURNA IN TAXIS.A Z uredbo ministi-skega sveta jc bil odobren sporazum, sklenjen pred jugoslovaiisko-nemškini mešanim razsodiščem med našo državo in knezom Albertom Marijo Lamoralom pl. Thum in Taxis. Glavne določbe sporazuma so naslednje: Po agrarni reformi obdrži država od tega gozdnega posestva v okrajih Delnicah m Sušaku 13.474 hektarjev, razen tega pa še razlaščena gozdna zemljišča v okr. Sisku in Karlovcu. Država bo plačala 35 milijonov dinarjev odškodniiie, in sicer 10 milijonov takoj po uzakonitvi sporazuma, 25 milijonov din pa v oblild državnih bonov z obrestno mero 4''/t) v 16 enakih polletnih anuitetah. Razen tega se izvrši v celoti zakon o likvidaciji agrarne reforme na kmetijskih posestvih, za njih zemljišča pa se izplača v zakonu predvidena odškodnina. . Ostanek posestev se vrne knezu v last in v svobodno razpolaganje. Knez odstopa državi vse svoje ri-barske pravice na posesten v okrajih Delnice in Sušak. Knezu ostanejo patronati, ki so zvezani s posestvi Zelin-Ciče in Ozalj, država pa prevzame v imenu agrarnih interesentov patronate Grobnik, Delnice, Brod na Kolpi in Brod-Mo-, j-aviea. USTANOVNI OBČNI ZBOR DHÜ-STVA LOGARSKEGA OSEBJA BANOVINE HRVATSKE, Dne 12. t. m. je bil v Zagrebu ustanovni občni zbor Društva lončarskega osebja banovine Hrvatske, katerega se je udeležilo okoli 25Ü zastopnikov iz vseh krajev baiiovhie. V imenu začasnega odbora je podal ;>oročila o dosedanjem delu Peter Ba-en. 2a predsednika je bil izvoljen Marko Kopčevič, za lajnika pa Peter Baten. Sklenjeno je bilo, da bo do prihodnjega občnega zbora sedež društva v Karlovcu, od koder je prišla pobuda za samostojno društvo, in da bo društvo izdajalo svoje strokovno glasilo, ki ga bo urejeval ing. Andrija Perušič. Občnemu zjoru so prisostvovali šefi uradov gozdarskega oddelka banske oblasti. OR2AVNE CELULOZNE TOVARNE Upravni odbor državnega podjetja Celuloza d. d. je sklenil, postaviti dve novi celulozni tovarni, in sicer v Zavidovičih in v Bakru. Z gradnjo nameravajo začeti še to pomlad; uprava računa, da bosta tovarni začeli , delati v času dobre konjuidctu-re, ker so se cene celulozi že sedaj znatno dvignile. OBNOVLJENA CELULOZNA TOVARNA V DRVARJU. Znana celulozna tovarna v Drvai*-ju je utrpela pred meseci veliko škodo zaradi požara. Sedaj je obnovljena in 25. oktobra je na svečan način začela s ponovnim obratom. LJUBIJANSKI VELESEJEM Ljubljanski spomladanski velese-jem pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja PeLra II. bo letos od 1.—10. junija. . Knjiiewnost , Ing. Z. Ziernt'eltl: Gozdni požari, MarilJor 1939. Knjižico, ki obsega 08 strani, je založila Gasilslca zveza za dravsko banovino v Ljubljani. V uvodu razpravlja pisec o neposrednih in posrednih koristih gozdov^ glavnili in posti-anskih pridelkih, ki jih daje, o socialnem pomenu, o vplivu na klimatske razmere, preprečenju plazov, oniiljenju razdiralne sue hudournikov, o blagodejnem vplivu na prikupnost pokrajin, zdravilišč in dr. Gozd ima nad vse važno vlogo v našem narodnem gospodarstvu, lesni trgovini in induslriji, izvozu lesnih polfabrikalov in finalnih izdelkov ter •daje zaslužka velikemu številu delavcev, voznikov in nameščencev. Gozdove Je ti-eba čuvali, umno gojiti in previdno izkoriščati. Pisec opozarja tudi na škodo, ki jo povzročajo gozdom od časa do časa, vendar pa ne splošno, temveč le bolj sporadično, razne škodljive rastline, bolezni,, mrčes, živali in ljudje, dalje suša, mraz, -I'eter, sneg, toča in končno požari. Ker je v dravski bano%'ini vsako leto obilo gozdnih požarov, posebna v časih, ko nastopi oh veti-ovnem vremenu huda iu dolgotrajna suša, je škoda, ki jo trpijo gozdovi zelo občutna. ZaLo skušajo oblastva z" vsemi sredstvi, ki so jim na uporabo, gozdne požare čimbolj omejiti,^ nastale požai-e pa s pritegnitvijo vseh, Id so obvezni priti na pomoč, čimprej udušili. V ta namen je ing. ZiernMd na pobudo poveljnika gasilske čete -v Mariboru napisal knjižico „Gozdni požari".*) Predmetno snov je pisec v laijižici izčrpno obdelal in jo razdelil na sledeče odstavke: Zakaj, kako, kje in kdaj nastanejo gozdni požaii? Štiri wste gozdnih požai-o%'. Kako je postopati, da se omeji nastanek gozdnih požarov? Navodilo za gašenje gozdnih ^žarov. Zakoniti predpisi za preprečevanje gozdnih požarov. Kazenske odredbe zakona o gozdih. Odredbe ministrstva za gozdove in rudnike, bivših velikih župaiio*."", kralj. baiTSke uprave dravske banoviine, razglasi okrajnih načelstev, ki se tičejo preprečenja, gašenja in eviventiranja, dalje ugotovitve vzrokov in škode gozdnih požarov, zopeLiie pogozditve pogorišč hi dr. Ob, koncu opozarja pisec vsaiiogar, ki hodi po gozdu ali ima opravka v bližini gozda, da z ognjem previdno ravna in ne pozabi na dolžnost, ki jo ima, brž ko v gozdu ali ob robu gozda zapazi požar. Knjižica, ki je izšla v razmeroma veliM nakladi, je prav poučna in pregledna. Potrebno bi bilo, da bi se z njeno vsebino seznanili vsi, ki imajo opravka v gozdih, pa tudi oni, ki obiskujejo gozdove iu planine v • razvedrilo, in da bi ,v knjižici podane nasvete tudi uvaževali, kakor ■to želi avtor ob koncu svojega predgovora. : (Ob morebitni novi izdaji bi priporočal, da se popraT4jo nekatere jezikovne pomanjkljivosti.) " ; Ing. Anton S i v i c ®) Razprava o gozdnih požarih je izšla prvohio v „Gasilcu", Maribor 1928. • ( Prebirajte strokowne knjige ! Gradi¥@ za sl@¥@nskl gosdarski sl©¥ar (Pomen znakov in kratic glej na s(i-. 18 in 45.) gozdna frevesnlea — šumski vrl;^ šuiiiski razsadnik, šumsko biljcw-- S te, Kanip, Forstgar Len mrtva grča — polumrtva kvrga der herausfallende A s L. — Mrtve grče so preostanki vej v deblu, okoli katerih se je začel nabirati les tedaj, ko veje niso bile več žive. Radi tega ni les vej zrastel z drugim lesom ^ debla. Okoli takih grč je črn okvir, po katerem imajo tudi ime črne grče. Te grče izpadajo iz desk in mnogi jim pravijo : tudi izpadljive grče. rast = branika — Beseda se rabi y Mežiški in Savinjski dolini rasllSee ~ stojbina, stanište, der Standort — Rastišče je kraj, na , katerem ali v katerem nekaj raste. V gozdarstvu pomenijo lego, podnebje in tla kraja, kjer raste neki gozd ali del gozda. Rastišče označimo z opisom lege, podnebja in tal. Pri legi omenimo zemljepisno lego, nadmorsko višino, ekspozicijo, obliko tal, strmino tal in bližnjo okolico. Pri podnebju opišemo srednjo letno toploto, najnižjo toploto, najvišjo toploto, množino padavin, zračno vlago, rastno dobo, slane, glavne vetrove^ i. dr. Pri opisu tal omenimo hribine in postanek hri-■ bin, zunanji videz tal, razne lastnosti tal i. t. d. Mesto besede rastišče rabijo nekateri tudi besedo stanišče in stojišče, ki sta izposojeni iz nemščine, rastllka = branika — Beseda se rabi v Dravsld dolini in na Ko-banskem saditev na kupčke — sadnja nalium-ke, Hügelpflanzung, Obenaufpflanzung. Saditev na kupčke je potrebna na mokrih in močvirnih tleh. Tam, Jcjer nameravamo saditi, nasekamo, ali če ni premokro, odstranimo rušo. Takoj zraven nakopljemo potrebno prst in z njo obdamo sadiko, ki jo držimo tik na tlcmii. Kupček prsti okoli korenin dobro stlačimo, sadiko potegnemo nekoliko navzgor in jo obdamo z zemljo do primerne višine (pr. saditev v jamice!). Ves kupček prsti polvri- jemo po potrebi % narobe obrnjeno rušo. V posebnih primerih ne nakopljemo prsti takoj zraven, temveč jo prinesemo nakopano od kod drugod; včasih jo pripravimo že eno leto prej. saditev v jamice — sadnja u jamice, Lochpflanzung, Jamice izkopljemo primerno globoke in široke: za manjše sadike ožje in plitvejše, za večje sadike šffše in globlje. Na tleh, ki so zaraščena z vresjem, borov-ničjem ali drugim plevelom, izkopljemo bolj široke jame; poleg njih položimo narobe obrnjeno rušo, da ne zraste ob sadikah plevel, ki bi jih zadušil,. Pri 'ko-< panju oddelimo, ako je treba, izkopano dobro prst od slabe. Na dno jamice natresemo nekaj dobre zemlje. Pri sajenju držimo z eno roko sadiko tako, da se s koi-eni--nami dotika dna jamice, z drugo roko pa obsipljemo koreiimice z dobro zdrobljeno prstjo, ki jo na rahlo potiskamo med koreninice, jri čemer sadiko lahuo potresemo. Co je jamica zasuta približno do polovice, pritisnemo nasuto prst z dlanmi ua rahlo'navzdol, tako da stoji sadika že sama. Nato zasuje-mo jamico do vrba in prst z dlanmi nekoliko čvršteje stlačimo. Potem zopet pritisnemo prst na rahlo navzdol, z drugo roko pa primemo sadiko tili pri zemlji in Jo polahko potegnemo navzgor toliko, da se premakne in se Icoreninicej poravnajo. Končno natresemo še nekaj prsti. Sadika mora biti posajena tako globoko, kot je rastla v drevesnici ali v gozdu; pregloboko posajenim sadikam namreč gnije debelce, preplitvo posajenim pa se posušijo koreninice. Razen tega mora bili sadika posajena tako trdno, da še ne da izruvati, če jo na rahlo potegnemo kvišku. slalna gozdna drevesnica — stalni šumski razsadnik, ständiger Forstgarten. -«acasna gozdna drevesnica — pri-vremeni Šumski, razsadnik, fliegender Forstgarten ^ ,, ■ Lesna trgowlna - Lestae cene v Beograd«. Po „Jiigoslovenski Sumi" je imel gradbeni les po Im®, franko skladišče prodajalca, z vračunano občinsko trošarino, v Beogradu sledeče cene: Normalne gradbene deske, dolge 4 m 550^570; lelve, dolge 4 m 620—650; okrogel les, 260—280; okrogel les, 8—14 m 300—320 din; žagane grede do 10m 670—700 din; žagane gi-ede čez 10 m 750—780 din; mizarski les, jelkove deske druge vrste 760—800 din; mizarski les, jelkove deske prve vrste 880—900 din; mizarsld les, smrekove deske prve vrste 980—1000 din; mizarski les, borove deske iz Bosne,^ 2—6 m. druga vrsta 780—800 din; mizarski les, Ixjrove deske iz Bosne, 2—6m, prva vrsta 1150—1200 din; kvadratni meter ladijskih podnic, 26mm, prva vrsta 25—26 din in 30mni 27—29 din. Lesne ccnc v Ilalljl. V febriiai-jii je imel les po poroöilili „Iiilematioiial. Holzmarkta" sle-i deče cene (Im»): stožčaste (konične) jelkove deske, 20—60 mm, 16 cm, 4 m, I: 540—681, II: 420—543; II: navadne 370—466, 111: 330—440; vzporedne (paralelne) 12 več; robinijeve (akacijeve) deske I: 640—670, II: 540—570; kostanjeve deske I: 600—630, II. 500—530; bukove deske, italijanske I: 580—605, II: 485'—510; parjene bukove deske iz Jugoslavije (Bosna in Slavonija) in Romunije I: 970—1020, 11: 880—930; macesnove deske, složčaste (konične): 20—60mm, 16 cm, 4m, I: 630, II: 520, III: 320; prvovrstne orehove deske ali pesti (boules), I: 1350—1480, II: 1060—1270, III: 860—960. brestove deske, slavonske, I: 960—1030, II: 890—940, hrastove deske, slavonske, I: 1240—1330, II: 1140—1230 lir. Zvišanje italijanskih postavk v jugoslovansko-italijanski aveziii ; žele50nišM farifi. . Od . 16. februaria t. 1. so zvišane italiianske nostavke .tudi v vseh zveznih tarifah z Italijo, in sicer za ŽO^/o- Ker pa niso lokalne tarife zvišanet v, tako veliki meri .in ker je z novo "taiifo prišlo tudi do sprememb pri klasifikaciji blaga, je za nekatere vrste blaga danes celo nižja tarifa kot prej. Zato je potrebno za vsako pošiljko že vnaprej preračunati, ali je tai-ifa nižja po direktni jugoslovansko-italijanski zvezni tarifi ali po lokalnih tarifah. špailska gospodarska delegacija ? lugoslaviji. ■ V doglednem času bo prišla v Jugoslavijo posebna španska delegacija, bi bo sklepala z jugoslovanskimi gospodarskimi zastopniki o izvozu lesa in živine iz Jugoslavije v Španijo. Jugoslovansldm lesnim izvoznikom se nudi lej)a prilika, da se ponovno ntrde na španskem trgu. • ' • - Francija v stiski za les. ,,L' Echo de Bois" poroča, da so se lesne cene zelo dvignile. Fran-' e pre-toda cijia uvaža v zadnjih mesecih les iz Severne Amerike, ker ji prečen uvoz lesa iž Švedske in Finske. V Ameriki se les ni podraži, fcelo so se zvišali sh-oški za prevoz" čez morje. Prevozni sti-oški so se povečali za 200 do 300 odst; tako stane sedaj pnevoz 1000 knbnih čevljev lesa iz 'Mehiškega zalifva do francoskih pristanišč 30 dolarjev, medtem ko je stal prej 9 dolarjev. Zavarovalnina na vojni riziko pa znaša 2'5 do 4 odst, vrednosti blaga, . , • . ' . . _ . • ■ ' Lesne nakaznice v Nemčiji . , Zaradi ureditve * in omejitve porabe "lesa dobijo med drugim, tudi mala. obftniška podjetja, Id porabijd' na leto več-.kot 18 m žaganega, lesa, nakaznice za" nakup žaganega lesa. Z. nakaznico lahko kupijo mesečno,;do I'S m» Lesa," Za naslednji mesec, morejo .kupiti: les samo izjemoma , v upravič^ili: in utemeljenih primerih. Prodajalec ali nakladatelj je dolžan pregledati po-: datke'v naknpnl nakam. in skrbeti, da nik'do ne dofirlesa .čez; določeno Mero. Lesna trgovina Slovenij« v februarju 1940. (Od posebnega dopisnika Gozdarslcega vestnika.) Konjunktura za naše gozdne proizvode, ki se je Ivonec preteklega in v začetku tekočega leta znatno popravila na škodo izvoznikov iz severne in severnovzhodne Evrope, je bila tudi v februarju ugodna. Sti^oga pomorska blokada in ostra zima, ki je povzročila,^ da so zamrznila številna severna jristanišea, sta mnogo pripomogli k požiVljenemu povpraševanju x^o vsa-iovrslnem našem lesu. Transporti po nevarnih morjih so večinoma izostali. Les sta oba vojujoča se tabora proglasila za tihotapsko blago; transporteia negotovost je nadalje prisilila družbe, da so zavarovalne postavke za pomorski promet silno zvišale; s tem pa so se znatno dvignile tudi tangente transportnih sli'oäkov v prodajni ceni lesa, kar je spet pri omejeni konkurenci imelo za posledico dvig cen na lesnih tržiščih. Zaradi raznih ovir doslej še nismo mogli v izdatni meri izkoristiti Iržne konjunkture. Predvsem je našemu izvozu škodovala huda zima z visokim snegom, ki je silno otežkočal ne samo železniški promet, temveč tudi gozdno manipulacijo. Kupčije so pa zastale tudi zaradi pomanjkanja vagonov in zavoljo uradnih predpisov za vzdrževanje času primern^a ravnotežja v meddržavnem prometu. Medtem ko so prejšnja leta zaradi carin in železniških tarif imeli naši izvozniki skrbi, kako bi izpodrinili tujo konkurenco (pr. italijanske prelerence iu znižane relacije za avstrijski les!) in postavili na trg čim kvalitetnejše blago, so se pa nasprotno v sedanji konjunkturi, ki v glavnem ne polaga tolike važnosti na ceno, kvaliteto in obdelavo, pojavile druge težave, tako da zopet uspeli ni tak, kot bi si ga žele-li. V koliko je za nas potrebno dirigirano gospodarstvo, Iti nas obdaja na vseh memh in ki se mu počasi tudi sami vdajamo, ni mogoče pavšalno ijresoditi. Gotovo pa je, da se je treba gospodarski okolici čimbolj in čimpreje prilagoditi. Ce bo prišlo do združitve vse zunanje trgovine v cenü'ali, morajo uradni predpisi v skladu z lokalno privatno iniciativo., upoštevati vse krajevne potrebe. Na tem mestu bomo v bodoče ob konkretnih primerih skušali premotriti vse premostljive in nepremostljive tež-koče, ki zavirajo našo lesno trgovino z nioziemstvom. Dobrih 41 % skupne površine kmečke posesti v Sloveniji zavzemajo kmečki gozdi, zalo je vsekakor umestno, da posvečamo premišljenemu vnovčevaiiju njihovih proizvodov vso svojo pozornost. Položaj na mednai-odnem lesnem trgu, ki pi-ihaja za naše lesne prodiikte v poStev, je trenutno v glavnem takle: 11 a l i j a si prizadeva, da bi z avtarkijo dosegla čim boljše uspehe. Kljub temu pa potrebuje in bo tudi še v bodoče potrebovala mnogo našega lesa, tako da bo ostala tudi za naprej naš največji kupec, seveda če ne nastopijo kake komplikacije. Naš klirinški saldo z Italijo je zelo pasiven, Italija nam prodaja bombaž, lan, riž in industriLske proiz^'ode; mi ji dobavljamo v prvi vrsti les, živino, živalske- proizvode in žitarice, od lesa pa zlasti smrekovino in jelovino v vsakovrstnih sortimentih, parjeno in ne-fjarjeno bukovino, hrasiovino, drva in oglje. Zelo otežkoča trgovino , z Italijo dejstvo, da zahteva naša soseda za svoje produkte cene', Id m neprimerno visoke in za nekaj sto odstotkov višje od cen na mednarodnih tržiščih. Kako se bo dala ta ovira odsti'aniti, še ni mogoče predvideti. Našim gozdnim posestnikom in lesnim trgovcem pa iiaj služi pri prodaji za merilo in vodilo dejstvo, da v Italiji prodajajo smi'ekovino in jelovino. na panju kubični meter tudi po 300 lir. Madžarska je bila navezana na nemšld_, avstrijski, poljski, romunski in češki les; poti-ebov.ala je vsakovrstnega lesa. Po zasedbi dela Slovaške in Podkarpatja sicer sama delno Icrije svoje, potrebe po lesu^ vendar pa so odpadle vse dobave iz Nemčije, Avstrije, Poljske: in. fieškej; Do nadaljnjega je zato, navezana na naš in- romunski. m:ehki^.les. Naš kliP ring z Madžarsko je pasiven, tako da je upanje na lesne kupčije, z Madžari zelo veliko. -- . - . : • . . Težave z izvozom, v Nem;čivo^ M je- db; sedaj,'nndil'ae'za. naš-lesi prenizke cene, so nekoliko ublažene z blejskim sporazumom, ki sta ga nedavno podpisali nemška in naša delegacija. Zvišane so cene za 1 m^ mehkega žaganega lesa na 50—-55 RM oziroma za najboljše mizarsko blago na 75—82 RM franco vagon jugoslovanska meja. Za bodoče določeni konLingenti predvidevajo primerne količine trdega okroglega lesa, celuloznega lasa; žaganega smrekovega, jelovega in borovega blaga, hrastovih dog ter hrastovih in borovih pragov. Iz zasedenega poljskega ozemlja Nemčija ne bo mogla dobiti velikili količin lesa, ker se pretežni del gozdov nahaja v delu, ki ga je okupirala Sovjetska Rusija. Se pred okupacijo so kraji zahodne Poljske dali razmeroma malo lesa za izvoz: svoj rieizčrpljiv lesni rezervoar je imela Poljska na vzhodu in jugovzhodu. Za obnovo po Nemčiji zasedenega jozemlja se bo porabila vsa lesna produkcija tega ozemlja. Nemški listi ■Doudarjajo, da v Nemčiji avtarkija ni sama sebi namen, mai"več da so se C njej zatekli le po sili razmer; zato si želijo za ves trgovski promet zdravo podlago. Trenutno je naš klirinški saldo z Nemčijo aktiven. Izvoz v Anglijo je v znamenju blokade in ukrepov proti njej. Zaradi negotove pomorske poti od Gibraltarja proti severu so naši izvozniki svojo prodajo omejili predvsem na bazen Sredozemskega morja. Angleži sedaj več ne vztrajajo tako strogo pri svojih predpisanih dimenzijah v yardih; videli je tudi, da bodo cif-zaključke zamenjale fob-kupčije, pri katerih bodo Angleži sami laže organizirali odvoz kuplj'enega blaga. Cash and cari-y! liijati smemo, da kanadslči izvozniki evropskemu trgu ne bodo delali tako silne konkurence, kot so jo pred leti, ko so na angleških tržiščih izredno znižali cene svojemu lesu, v čemer jim je sledila Rusija, njej pa vse nordijske države. Anglija potrebuje razen mehkega lesa tiidi večje količine hrasta (Irize, deske, wainscots in dr.) ter bukve. V trgovskih stikih z ' G r č i j o je nastala težava. Odpovedali smo kli-ring, ker se grška ohlastva niso dovolj zavzela za to, da bi se izpolnjevale obveznosti, jrevzete s klirinSkim dogovorom. Grčija zbira devize in dela s pomorskim prevozom sijajne kupčije. Gotovo tudi precej našega lesa preproda preko morja, saj lina dovolj prevoznih sredstev na razpolago. Upali pa smemo, da bomo vendarle ostali v dobrih kupčijskih zvezah, kar je gotovo v našem in nfihovem mteresu. Ostale dežele, samostojne in nesamostojne, ob obalah Sredozemskega morja so naše redne odjemajke. Gotovo je, da bo Anglija skrbela, da v njeno črno Icnjigo vpisane jugoslovanske tvrdke ne bodo dobile potrdila o izvoru blaga, ki je potrebno za plasiranje, bl^a v obmo^u britanskega imperija. Francija nas izpodriva v Alžirju in ne kaže pravega interesa za naS les. Ima boljše zveze z lesnimi tržiiči v AMM;, zato si ne moremo od francoskega lesnega trga obetati iiikakih posebnih uspehovu Naš kliring s Francijo je pasiven. Snaiiija je bila dober kupec našega lesa. Ali bo našim tvTdkam uspelo, ■da sedaj obnovijo z njo dobre trgovske stike, bo pokazala bližnja bodočnost Naše ožje tržišče kaže razveseljiv porast cen: Razveseljiv za one, ki svojega lesa še niso prodali ali so" ga vsaj šele nedavno vnovčili, ■malo tolažilen za one, ki so ga že pred meseci pod ceno prodali. Vsi znaki kažejo, da bo tendenca tudi v bodoče ostala zelo čvrstaj, prav tako pa tudi povpraševanje po vsakovrstnem lesnem blagu. Povpraševanje it inozemslva. 70 — Vigo: zdravilna zelišča; 92 — Dunaj: listje .maline in kgpi- 74 — Zürich: nudi.se zastopnik za nja (robidnično, ostrožno) celulozo, celulozni les, stai* 99 — Genua: ekstrakti, korenine, sortiran, papir in zdravilna plodovi: ih skorja za stroje- zelišča; nje kož; . , .' ' , ' ,79 — Cai-igrad: nudi- se zastopnik 101 — Rim: jelkoyina;, za izvoz in uvoz; 102- —Winterlhur: nudi še zastopnik '91 —.Alexandria: .kemijski izdelki za les; za strojenje koz; 119 — Catania: nudi se--zastopnik za smrekov in bukov les jugoslovanskim tvrdkam, ki še niso zastopane v Italiji; 120 • Rotlerdain: išče se poslovna z jugoslovanskimi izvozniki in uvozniki; 128 — Madrid: iwozniSka in uvoz-niška posredovalna Ivrdka išče zveze z našimi izvozniki ii| uvozniki; 129 ^ Carigrad: hrasLovi parkeli iii raznovrstni papir. Pripomba: Interesenti naj se obrnejo na Zavod za pospeševanje zunanje li*govine, Beograd, pošt. predal 818, ali na Delegacijo Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine za banovino Hrvatsko, Zagreb, pošt. predal 606. Pri vprašanju naj napišejo zaporedno šlevilko povpraševanja ali ponudbe in kraj. Valute In devize Uradni tečaji za marec 1949. Finančni minister je določil za marec sledeče uradne tečaje, po katerih se imajo izplačevati takse po zakonu o taksah; sodne pristojbine i. t. d. 1 napoleondor.....din 350'— 1 zlala turška lira ... 217"50 1 angleški funt .... „ 398*30 1 ameriški dolar .... „ 55'— 1. kanadski dolar .... „ 54'80 1 nemška marka .... „ 14'80 • 1 belga .......9*30 1 pengö . ......„ 870 1 brazilijanski mih-ajs . . „ 2*85 1 egiptsld funt ..'... 217'^ 1 palestinski funt.... . 216"— 1 urugvajsld pezos ... „ 18"70 1 argentinski pezos . . „ 12'40 1 čilski pezos.....din 1*25 1 turška papirnaLa lira . „ 34"— 100 francoskih frankov . „ 123'30 100 švicarskih frankov . „ 1235"— 100 italijanskih lir . . . „ 228-80 100 holandskih goldinarjev „ 2929'--100 bolgarskih levov . . 45"— 100 rumunskih lejev . . „ 25'— 100 danskih kron . . . 1063-100 švedskih kron . . . „ 1300-— 100 norveških kron . , . „ 1250 — 100 španskih pezet , . . „ 430*— 100 grških drahem . . . „ 40*— 100 Češkoslovaških kron . „ 150*50 100 finskih mark . . . ,, 92*60 100 letonskih latov . . . „ 720*— 100 iranskih (perz.) rijalov j, 100'-Tem tečajem je že prištet pri-bitek („prim"). Mali oglasi DBAŽBA LESA. " Začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani, Cesta 29. oktobra št. 24/1, .proda ,17. aprila 1940 na javni pismeni dražbi ca 383 plm iglaste hlodovine na panju iz svojih gozdov v Krvavi peči,, občina %like Lašče. — Pogoji, tiskovine in pojasnila so na razpolago pri upravi v Ljubljani m pri gozdarju v Krvavi peči.,. Prvovrstne in cenene lovske in šport-lie- srajce, izgbtovljene pa tudi po meri narejene, dobite v niod-, nr trgovini - in izdelovalnici perila /IVAN BABIC, Maribor, Gosposka uL 24. KNJIGA ing, "Vilctorja Novaka, O urejanju gospodarstva z gozfll, je - -razjprodana. - ■ • DRAGÜTIN CUTIC - vdova, puškar-na in- trgovina z orožjem, Maribor, Slovenska ulica 18. Zaloga samokresov, avtomatičnih pištol, lovskih pušk in vseli lovskih po-ti-ebščin. Lastna delavnica za popravila, izdelovanje novega orož-, a, montaža daljnogledov i. t. d. ORIGINALNA VEZAVA IN PLATNI, CE GOZDARSKEGA VESTNIKA. Uprava lista je založila za I. in II. letnik lepe originalne platnice z zlatim tiskom na naslovni in - hrbtni strani, ki stanejo le 12 din. Pripravljena je tudi za 25 din v«zall v originalne platni-■ ce I. in II. letnik. Platnice in ye-■zane letnike , razpošilja proti predhodnemu plačilu ali po postnem" povzetju. Banovinske gozdne drevesnice ¥ začetku leta 1f40 Ing. Anton S i v i c (Ljubljana) Banovinske gozdne drevesnice se vzdržujejo na temelju komer-cializacije iz svojili lastnih dohodkov.») Osla-bovanje in upravljanje drevesnic Je urejeno s posebnimi predpisi, ki jih je izdala banska uprava (gozdarski o'dsek) dne 25. novembra 1932. Tem predpisom so pridejani sledeči, za olajšanje in enotno poslovanje poLrebni obrazci: 1. Podrobni proračim za oskrbovanje v letu 19... (z detajliranim besedilom, v katero je treba vnesti ustrezajoče številke). 2. Izkaz o zalogi sadik konec leta 19... in o sadikah, ki so sposobne z-a oddajo spomladi 19... ali jeseni 19... 3. Izkaz o naroCnikih na gozdne sadike. 4. Nakaznica za oddajo sadik. 5. Izvidnica čekovnih izpisliov Poštne hranilnice (blagajniški dnevnik) za leto 19... 6. Oliračun za leto 19... 7. Inventar gozdne drevesnice po stanju ob koncu leta 19... 8. Pregled izdatkov in dohodkov, razporejen po posameznih predmetih za leto 19,.. (z detajliranim besedilom, ki ga Je treba izpolniti s podatki). Po proračunu predvidena dela Je treba označiti na pregledni skici v merilu 1 ; 500. Obrazci skic so za vsalco drevesnico na razpolago; matrice za kopiranje skic hrani gozdarsld odsek. Drevesnice upravljajo in oskrbujejo okrajni gozdarski referenti in njim ptrideljeni, na posameznih okrajnih načelstvih nameščeni gozdarji; to delo vršijo poleg svojih drugih redhih službenih poslom'. Vrhovno strokorao nadzorstvo ima gozdarski odsek banske uprave. Dohodki baiiovinskih drevesnic se stekajo v poseben dreves-niški sklad, ki ga upravlja banska uprava (gozdarski odsek). Iz tega sklada se dotirajo posamezne drevesnice; iz nJega se Icrijejo tudi zakupnine za zemljišča, na katerih so drevesnice. Centralizacija dre-vesniškega sklada pri gozdarskem odseku banske uprave se mi Je z'de-la potrebna tudi zato, da so na razpolago vsak čas sredstva za ustanavljanje novih banovinskih drevesnic in da je mogoče priskočiti z izrednimi podporami na pomoč onim banovinskim gozdnim drevesnicam, ki so prizadete po suši, toči, glivah, insektili in dr., ter jllFz gmotno pomočjo spraviti zopet v normalno stanje. Iz sredstev tega sklada Je banska uprava v 'zadnjih letih nakupila že več zemljišč za ustanovitev novih gozdnih drevesnic. Nahajališča, njih površine, zalcupne dobe, zakupnine in drugi podatld so razvidni iz sledečega Izkaza: 1) Upravo in komercializacijo banovinskih gozdnih drevesnic je zamislil in uredit ing. Anton Sivic. Po doseženih uspetiih so bili banovin-skemu proračuni! prihranjeni vsi stroški za vzdrževanje teti drevesnic. Uredništvo-73 s BauoYinska gozdna ■ drevesnica ]€ v: Površina v ha C3 a t OJ /a 0 •Ö NI ^ cs .3 g-3 Ö S 0( Ö m 0 ä P O a S, Radovljica Rateöe Rateče 0*4526 0-2326 0-2200 1925 31. V. 1940 1150 Trije posestniki iz Rateč Giozd. ref. v Kranju in gozdar v Radovljici Drevesnico prevzame občina ra-teška, ki bo pol površine opus tila Skofja Loka S tara Loka Stara Loka 1T)3Ö4 0-7068 0-4269 0-3967 1.XL 1925 - — Dravska banovina Gozd. ref. v Kranju in gozdar v škofji Loki Gozd. ref. v Ljubljani in gozdar v Kamniku 0-3967 ha izven ograje. Jeseni 1940 je predvideno razširjenje drevesnice tudi na to jKivršino. Kamnik Kamnik Zaprice 0-1700 0-3284 0-1416 1. XIL 1924 31. xir. 1944 1500 Rcclibach Elizabeta, Kanmik Drevesnica se postopoma opušča; temu primerno se zakupnina zmanjšuje. Spomladi 1942 se bo opustila vsa stara drevesnica. Kamnik Kamnik Zaprice Gorenja vas 0''1886 0-3000 0-1886 14. XII 1939 — Dravska banovina 53 Nova drevesnica. rx)gatec Gornji Logatec Ü-5520 0-3290 0-2230 1,1. 19Ö7 31. xn. 1942 1400 Senervo Franc, Gorenja vas Gozd. ref. v Ljublj., gozd. v Logatcu Logatec Cei'kovska vas Gorenja vas Ü-4567 0-2769 0-1800 27. ni. 1939 — Dravska banovina Nova drevesnica; poprej je bila sadna drevesnica. Ko&vje Ko&vje Marof 0-8000 0-4602 0-3398 l.III. 19J1 Dravska banovina Gozd. rfif. in gozd. oba v Kočevju Zemljišče je pii-šlo 1939.1. v last banovine / Novo mesto Novo mesto Kandija 0-5053 0-2773 0-2280 1934 — — Dravska banovina Gozd. reL in gozd. N. mesto Črnomelj Gradac Gradac 0-3200 0-2400 0-0800 1. V. 1925 30. IV. 1940 Nekaj sadik Sumograd d. d., Gradac Gozd. reL v Novem mestu in gozdar v Črnomlju Drevesnica se bo opusüla 1.1942. Zakup sporaz. podaljšan. Črnomelj Črnomelj-okolica Okljuka 0.3000 0-1897 0-1103 1938/39 30. VII. 1948 500 Križn. red, Ljubljana Nova drevesnica. Litija Šmartno Črni potok 0-3317 0-1903 0-1414 1909 15.>X. 1941 900 Medica Olga Črni potok Gozd. ref. v Kočevju in gozd. v Liliji Drevesnica se bo opustila. Litija Litija Ponoviče 0-3622 0-2620 0-1002 1930/31 — — Dravska banovina )) Do leta 1939. je bila drevesnica v oskrbi velepo-sestva Ponoviče. Krško Radeöe Hotemež 1-0930 0-5596 0-5434 1. IV. 1925 31. III. 1945 750 Usmiljene sestre sv. Vinoencija, Radeče Gozd. ref. v Krškem in gozdar v Radečah Prostor se zai-a-di konfiguracije terena ne more izrabiti Celje Celje Košnica 0-3560 0-2838 0-0722 18. XI. 1932 31. III. 1941 2000 Cencelj Ivan, Košnica Gozd. ref. in gozdar oba v Celju Drevesnica se postopoma opušča in zakupnina zmanjšuje. Celje Sv. Jun-gertII Sv. Jun-gert 1-0000 0-6110 0-3890 I.IV. 1939 31(i. zakona o gozuiii z due 21. üeccmbra 1929 (Uradni list šL. 102^'35 iz i-ela 1930) m iiavede/ie vrsLc gozdov, v kaLeriti se mora go-spodai-iti po predpisih § 57. in s],, cit., zaicoiia po iiačelu slroge trajnosti na osnovi oaobreniti gospodarskih načrtov, programov ali oaobrenili predlogov za sečujo in vzgojo gozdov, l^p § 74,, odst. -3. cil. zakona veljajo ocii-edbe o predlaganju gospodaj-stega načrta ali programa tudi za oue zasebne gozde, ki so veCji od 300 iia, četudi niso uvrščeni med gozde iz, § 56. tega zalcona. Gospodarske načrte (programe), predloge za sečnjo in za vzgojo, gozdov (§§ 59., BO., 61. in 7-1., odst. 3. cit. zakona) smejo po § 58. istega, zakona izdelati samo kvalificirani gozdai-ski sb-okovnjaKi; ti po,slx pa so od 13. X. 1937 nadalje, ko je stopil v veljavo zakon o pooblaščenih inže-i. nirjili z dne 30. avgusta 1937 (Službeni list 634/97 iz leta 1937) pridržani izključno pooldaščenim inženh-jem. V tem je nastopila sprememba v toliko, da smejo po predpisu § 69., točke 8. llnau.fciiega zakona za leto 1939/40 izdelad gospodarske naöi'tc in predloge za sečnjo (vzgojo) gozdov za gozdna posestva pod" 50 ha tudi državni gozdarski inženirji v okolišu svojega službenega poslovanja, kvalificirani gozdai-ski slrokoTOjaki pa za tista posestva, na katerih so upi-avitelji, brez ozira na velikost posestva. (Tako je po odloku minisLrstva za gozde iii rudnike št. 651/39 z dne 24. IV. 1939. tolmačiti predpis § 69., L 8. iliiaačnega zakona 1939/40. Po čl. 1. pravilnika o postavljanju kvalificiranih gozdai'sko-strokov-nih oseb (SI. 1. št. 215/35 leta 1930) morajo posestniki uedi^žavnih gozdov v dravsld banovini postavljati za svoje gozde z najmanj 2000 ha kvalificiranega gozdarskega slrokovnjalia (Pojem kvalifikacije je v §§ 58. in 132. zakona o gozdih). Po § 133,, al. 3. zakona o gozdih so gospodai'ski strokovnjald, ki jih morajo jxisestniki gozda po predpisih tega zakona postaviti za izvrševanje gozdarske upravne službe, odgovorni občnim upravam oMaslvom za toiiio vzdrževanje in izvajanjo goispodarskih načrtov In programov, za vestno ižvrgevanje odredb zakona o gorfih in naredi» in predpisov, ixdanili od pristojnlli oblaslcv o strokovnem gozdnem gospodarstvu in o i/vaja-nfu gozönopolieijsMh odlredb. To odredbo je uporabljati smiselno za gozdai'ske upravitelje, ki jih jxistavijo gozdni posestniki za samostojno upravljanje njih gozdov. Dosledno temu veljajo odredbe § 133/3. Lega zakona tudi za prisilne upravitelje, ki jih postavljajo za gozdna posestva izvršilna sodišča po odredbah i. p. in po predpisih s. p. f Ti prisilni upravitelji po večini niso kvalificirani gozdai-ski strokovnjaki, zato se tudi v splošnem ne ravnajo pri upravljanju gozdov po gozdnopolicijskih in gozdnogospodarskih jaredpisih zai'adi pomanjkljivega poznavanja gozdnih predpisov ali nepoučenosti. Piisilnim upravilfeljiem bi' bilo zato v postavitvenem dekretu dati primei^na navodila, da se pri upravljanju gozdov ravnajo točno v mejah gozdnih pi-edpisov, pri čemer bi jih bilo zlasti opozorili na predpise §§ 6. iu sL, 20., 30. in sL. 56. m sL, 76. in si. zakona o gozdih, nadalje na predpise zakona o prijavi sečenj z dne 28. februarja 1922 (Ur. list 383/llG) in na predpise nai*edbe kraljevske hanske uprave dravske banovine z diie 25. aprila 1938 (SL list 211/35 leta 1938) ter da so kazensko odgovorni, če se ne ravnajo po teh predpisih. Preduje Vam dajem v vednost iu ra\iianje, s tem da se z gornjo predsLavko seznanijo zlasti izvršilni sochiiki. V LJubljani due 5. marca 1940. Predsednik: podpis. Ustanova nadgoxdarja Franca Pirkinajerja. Dne 1. novembra 1923 je umrl v Tompojevcih nadgozdar Fraiic Pirk-majer, ki je v svoji oporoki z dne 24. julija 1922 (o ir. št. Os 252/1923 okrajnega sodiSča v Vukovaru) med drugim določil sledeče: „U slučaju svoje smrti odredjujem, kao sledi: 2. Iz mase se ima slijedeče izlučili: a) moja osigiu-acija od 20.000 K, koja Ide za „Ustanovil, iiadšumara Franje Pirkmajera", od koje se imade od kamala ijodupirati jcdan djak Mariborske oblasti, koji študira na jednoj visokoj školi äumai'ske naukc^ l-*reclnost imade Framčaniii, a u prvom redu sorodnik iz čitave Jugoslavije"i Po poročilu glavne podružnice Državne hipotekame banke v Ljiibljairi, štev. 2659 z dne 12. februarja 1938 je dne 31. decembra 1937 znašala glavnica ic ustanove 6.906 diii, obresti pa 3.381 din, skupno torej 10.287 din. Na predlog kraljevske banske uprave v Ljubljžuii je ministrstvo pro-svete z rešitvijo št. 2516 z dne 4. maja 1938 odredilo, da se K navedeni glavnici pripisujejo obresti toliko časa, da naraste glavnica na 20.000 diui Ker zapustnik v svoji oporoki ni določil uprave ustanove, je ministrstvo prosvcte z navedeno rešitvijo na podlagi § 2. zakona o ustanovah imenovalo za upravo ustanove .podružiiico Jugoslovanslccga gozdarskega združenja v Ljuliljani (v ustanovnem pismu „Združenje jugoslovanskih gozdarjev, ijododbor .v Ljubljani"). Po tej odločbi je podružnica Jugoslovanskega gozdarskega združenja v Ljubljani kot upravlteljica ustanove prejela pravice in dolžnosti po določilih, kakor jili vsebuje sledeče lislanovno pismo: 1. 1'slauova se imenuje „Ustanova nadgozdarja Franca Pirkniajei-ja". 2. Glavnica ustanove znaša 20.000 din (dvajset tisoč dinarjev) in je naložena pri Državni hipotekami banki, podružnici v Ljubljani na knjižiico šlev......, ki je pod imenom „Ustanova nadgozdai-ja Franca Pirkmajei-ja" viiikulirana s pridržkom, da glavnice ni mogoče dvigniti brez pristanka kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani. 3. . , Obresti glavnice tvorijo nslanovo. 4. Za dvig oJjresli je upravičen vsakolcratni tajnik odbora Združenja Jugoslovanskih gozdarjev, podo'dl)or v Ljubljani. 5. Ustanovo upravlja Združenje jugoslovanskih gozdarjev, pododbor v Ljubljani in veljajo za veljavnost vseh ukrepov glede predtaeUie ustaiio^'c določila pravil, "ki so odobrena za to združenje. V primeru uradnega ali prostovoljnega razpusta Združenja jugoslovanskih gozdarjev, i»dodbor v Ljubljani upravlja ustanovo društvo ali združenje, ki zasleduje iste cilje kot razpuščeno združenje. 6. Pravico do ustanove imajo dijaki bivše mariborske oblasti, M Stiidih rajo na visoki šoli gozdarsko vedo. Med temi imajo prednost dijaki, rojeni v Framu, pred temi in v prvi vrsti pa pridejo v poštev pri podelitvi ustanove sorodnild ustanovnika iž vse Jugoslavije. Pri podeliLvi iisLaiiovc mora uprava uslajiovc poleg pogojev, navedenih v prejšnji točki, iipoSLevali iudi prosilöcvo moralno in umsko kvalifikacijo. 8. Iz katerega koli vzroka neizplačani uslauovni zneski se pripišejo glavnici in tako povečajo dono's obresti iz glavaiice", 9. V ostalem se uporabljajo splošni, za ustanove veljavni predpisi. 10. Ta iistanovna listina se jzda v Ireh izvodili, od katerih se eden izroči Združenju jugoslovanskih gozdarjev, pododbor v Ljubljani, drugi okrajnemii sodišču v Vukovaru, da ga priključi zapuščinskemu spisu po uadgozdarjn Francu Pirkmajerju pod št. Os 252/1923, tr«lji pa prosvetnemu oddelku kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani, da se shrani v zbirki listin. Overovljen prepis sc izroči državnemu tožilstvu v Ljidjljaiii. To ustanovno pismo je kraljevska baiiska uprava v I^jubljani z rc-šilvijo IV. šlev. 3037/1 z dne 2. marca 1939 odobrila, sprejela v državno nadzorstvo in odredila natančno izpolnjevanje nstaiiovnih določiil.. Portružnica Jug. gozcTai-sk^a združenja v Ljubljanf. Nebaleri novi aakoniti predpisi. (Iz Službenega lista dravske banovino 1940.) Uredba o odpisu zaostankov davkov, taks in kazni za davčna iti taksna kazniva dejanja ob koncu 1937. oz. 1939. (10/2); Uredba o spremembah in dopolnitvah zakona o neposrednili davkih (14/3).; pravilnik o opravljanju logarskega izpita za čuvaje nedržavnih gozdov (17/3); Uredba o spremembah in dopolnitvah zakona o davku na poslovni premet in zakona o skupnem davku na poslovni promet z vsemi njunimi poznejšimi spremembami in dopolnitvami (20/4); Razglas o ljudskem delu in odkupnini za samoupravne ceste v 1. 1940/41 (22/4); Uredba o spremembah in dopolnitvah zakona o taksah (23/3); Odločba glede plačevanja takse na prevoz pri železnicah, Isalerih voz-nina ni znana (30/6); Pravilnik o spremembah in dopolnilvah pravilnika o neposrednih davkih m H); Dopolnitev pravilnika o določanju in vračanju varščin (33/7); Uredba z zakonsko močjo o rekviziciji (36/8); Popravek v uredbi o spremembah in dopolnitvah zakona o nonosrednih davkih (37/8); Uredba o usti-oju in službi čnvaisko-logarskega osebja pri upravi državnih gozdov (38/9); Odredba o spremembi odredbe o minimalnih mezdah v dravski l)a-novini (40/9); . ' Odredba o določitvi minimalnih mezd za lrgo\'sko in ostalo višje pomožno osebje (41/9); Načrt za amortizacijo 3 odstotnih obveznic za likvidacijo kmetsldh dolgov za proračunsko leto 1939/40 (4Ö/10); Uredba o dopolnita zakona o podaljšavi veljavmosti. spremembah in dopolnitvah odredb dosedanjih iinaaičbih zakonov, ki se nanašajo na samoupravna telesa (.50/111; Statistika Jugoslovanski Izvoz lesa v lelili 1938. In 1939. Po količini v tonah: Y leta 1938 1939 razlika Albanijo 6.543 25,733 + 19.190 Alžir - 13.452 10.847 - 2.605 -Argentino 38.346 43.557 - 5.211 Belgijo 6.878 24.003 ^ 17.125 Ceško-mor, p ro tek tor a 1 8.865 24.019 ... ~ 15.15-1 Egipt 20.679 54.017 - 33.338 Anglijo 99.259 06.401 ^ 2.858 Francijo 8.908 12.367 - 3.459 Grčijo 61.896 68.932 ^ 7.036 Italijo 279.170 439.747 ^160 577 Madžarsko 132,578 179.937 - 47.379 Malto 4.320 6.136 L 1.816 Maroko 16.033 15.569 - 164 Nemčijo 217.951 156.384 - 81.567 Nizozemsko 27.744 19.514 - 8.230 Palestino 10,832 15.468 - 4.630 Španijo 976 1.650 - 674 Svioo -V 8-243 44.856 ^ 36.613 Tunis ^ 12,754 16.928 ^ 4.174 ostale države 39,972 43.390 - 3.418 Skupno 1,»15.3» 1,299.455 2S4MÜ Po vrednosti v mil. din: leta 1938 , 1939 razlika Albanijo 6,2(M).000 23,300.000 Alžir 12,300.000 10.100.000 Argentino 37,800.000 47.500.000 Belgijo 6,900.000 22,500.000 Cešlo-mor. prololiloi-al 18,700.000 29.300,000 Egipt 10,300.000 -14,800.000 Anglijo 122,000.000 123,000.000 Francijo 9,800.000 17.600.000 Grčijo 44,200.000 55,400.000 Italijo 191,300.000 301.500.000 Madžarsko 75,800.000 115,900.000 Malto 3,500.000 4,800.000 Maroko 13,800.000 13.700.000 Nemčijo 229,900.000 159,400.000 Nizozemsko 24,200.000 20.300.000 Palestino 9,100.000 15.200.000 Španijo 900.000 1,700.000 Stoo 9,500.000 33,600.000 Tuni.s . 11,400.000 18,100.000 ostale države 47,000.000 58,900.000 - 17,100.000 - 2,200.000 - 9,700.000 - 15.000.000 - 10;600.000 ^ 28,500.(X)0 - 1,G00.0(X) ■ 7,800.000 - 9,200.000 -110.200.TO0 ^ 40.100.000 - 1,300.000 - 100.000 - 70,500.000 ^ 2,100.000 - ß.tOO.OOO ^ 800.000 - 21.100.000 - 4.7a).000 - 11,900.000 Skupno 891,100.00« 1.121,20P.'J00 230,100.000 Lesni izvoz se je torej vrednosti pa za 25'82 "/o- V lesa za 648.800 din ali 01*07 »/o, predlansko leto 63'89'/j. Iz tega vidimo, da se je izvoz _ povečal države, vendar v slednje razmeroma bolj, kar je ugodno. lovečal lansko leto iio količini za 27"97%, po dirinške države (e bilo lansko leto izvoženega pa za 569,400.000 din ali v klirinške in neklirinške za našo zimaiijo ti'govino Jugoslovanski ixvoz taninsMIt ekstraktov leta 1939. Po uradnih statističnih podalldh je Jugoslavija lani (v oklepajih so podatki za prcdlanslio leto) iÄVOZüa 7..457 ton hrastovega eksü'akta za 31,700.000 din (6.913 ton za 26,800.000 din), 4.627 ton kostanjevega ekstrakta za 20,400.000 din (4.994 ton za 20,600.000 din), 968 ton smrekovega eksteak-ta za 3,800.000 din (859 ton za 3,500.000 din) in 1072 ton drugih ekstraktov za 4,500.000 din (448 ton za 1,749.000 din). Izvoz hrastovega ekstrakta Je bil večji po količini za 7.83 odst, po vrednosti pa za 18.3 odst. Najved ga je kupila Nemčija, čeprav nelcoliko manj kot lani. Povečanje gre na račun dobrega plasmana v Angliji, Mad-žarsld, Holan'dski, Romunki in Švedski. Kostanjevega ekstrakta je bilo prodanega po količini nekaj manj, po vrednosti pa je bila do.sežena skoraj enaka vsota kot lani. Največ ga je kupil Ceško-moravsM Protektorat, če^ prav za 400 ton manj kot lani- Za 200 ton je nazadoval izvoz v Nemčijo, v Romunijo pa je ostal na enaki višini. Glavna kupca smrekovega ekstrakta sta bili Madžarska in Romunija, ki sta plačali letos nekoliko višje cene, Raz.meroma najbolj se je povečal izvoz ostalih ekstraktov, ki jih je bilo v Nemčijo 'izvoženih manj kot lani, zato pa toliko več na Holandsko in v Romunijo. Jugoslovanski Iwoz zdravilnih zelišč 1. 1939. Izvoz zdravilnih zelišč je bil lani zelo ugoden in se je po količini povečal za 1.933 tou ali za 67*68 »/o, po vrednosti pa za 18,900.000 diji. Vsega skupaj je bilo lani izvoženih 3.789 ton za 36,500.000 din, predlani pa 2.856 ton za 17.600.000 din. Izvoz se je povečal skoraj na vseh trmh, vendar pa najbolj v USA, kamor je bilo prodanih lani 1.495 ton za 7,200.000 din proti 850 tonam za 2.700.000 din v predlanskem letu. Glavni kupec naših zdravilnih zelišč je še vedno ostala Nemčija, kamor je bilo prodanih 1162 ton za 16,200.000 din, kar je dvakrat več Irat lani. Podvojil se je tudi izvoz v Ceiko^pioravskL Protektorat, kamor jc šlo 111 ton za 1,200.000 din. Prav tako Je' narastel IZVOZ v Argentinijo, Belgijo in Švico; izvoz na Dansko je ostal po množini nespremenljiv, po vrednosti pa je ^bil dvakrat vcsčji kot lani; v Italijo in. Francijo se je izvoz po mliožini s^manjšal, po vrednosti pa je bil v Italijo za V-i večji od lanskega, medtem ko je ostal izvoz v Francijo neizpremenjeii. Kuski lesni izvoz v zadnjih 25 lelili. Po podatkih „Intemational-Holzmarkta" je Rusija izvozila v zadhjili 25 letih naslednje množine lesa: I.eta 1913 1922 1923 1924 1925 1926 1927 1928 192f) 10,358.000 m-1,005.000 „ 2,171.000 3,371.000 3,704.000 ,; 3,167.000 „ 4,2«.000 „ 5,486.000 8,940.000 leta 1930 1031 1932 1933 1934 1935 1936 1937 1938 12,198.000 m» 10,493.000 „ 10,300.500 10,582.803 „ 10,845.958 „ -11,867.227 10,572.364 .; 8,696,262 .. 5,320,919 Ne likoriščajte gozdov čez mero ! Dopisi SEJA ŠIRŠEGA BANOVINSKEGA ODBORA ZA PROPAGANDO GOZDARSTVA ^ V LJUBLJANI. Dne 23. februarja t. 1. se je vršila v prosLorili ljubljanske podružnice Jugoslovanskega gozdarskega združenja seja širšega banovinskega odbora za propagando gozdai'sLva v Ljubljani. Seje so se po svojih zaslopni,-kili udeležile sledeče oblasti, ustanove in društva, ki sestavljajo odbor; banska uprava (gozdai-ski odsek, odsek za urejanje hudournikov, prosvetni oddelek, tehnični oddelek in socialni oddelek), štab dravske divi-zijske oblasti, šlab za utrjevanje, direkcija šum v Ljubljani, začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani, direkcija držaraih železnic v Ljubljani, Kmetijska zbornica v Ljubljaiii, Inženirska zbornica v LJubljani, ljubljanska podružnica Jugoslovanskega gozdarskega združenja, Združenje jugoslovanskega učiteljstva — sekcija v LJubljani, Zveza za tujski promet v LJubljani, Rdeči križ Itraljevine Jugoslavije — banovinski odbor v LJubljani, Slovensko planinsko dmštvo, Zavod za pridobivanje in prodajo gozdnih semen v Mengešu in Zveza lovskih društev v Ljubljani. Na seji sta predsednik odbora Saša Stare in tajnik ing. Dinko Gerjak poročala o delovanju odbora v preteklem poslovnem letu. Ožji odbor je imel v teku leta 5 sej. Na teh sejah so se obraraavala predvsem sledeča vprašanja: organizacija propagande gozdarstva, izvedba mladinskih dni za pogozdovanje, sodelovanje učiteljstva in vojaštva pri propagandi gozdarstva, ustanavljanje gozdnili drevesnic pri okrajnih odborih, ustanavljanje šolskih gozdnih drevesnic in gajev, podpiranje sti-o-kovnega časopisa, notranje poslovanje propagandnih odborov, sprememba poslovnika, preskrba sredstev za delovanje propagandnih odborov itd. Popolnoma organiziranih je 22 okrajnih odborov. V' šestih občinah kočevskega okraj a in treh občinah slovenjgraškega okraja so ustanovljeni tudi občinski pododbori. Zelo delavni so predvsem odbori v Celju, Laškem,, Konjicah, KrSkem itd. Uspešno m z velikim zanimanjem so pri propagandi gozdarstva sodelovale zlasti prosvetne in vojaške oblasti. Po naročilu osrednjega odbora za propagando gozdarstva v Beogradu so se vršili dnevi intezivne propa-gande\pomladi od 19. do 31. marca in v jeseni od 22. oktobra do 5. novembra. Jesenska propaganda se je iz\'edla pod geslom: „Gojimo drevje, gozdove in gaje kot zaščito pred' zračnimi napadi!" Okrajni odbori so priredili v preteklem letu 52 propagandnih predavanj. Med letom je izšlo nekaj propagandnih člankov v dnevnem in strokovnem časopisju. Mladinslce dneve za pogozdovanje so v svojem območju priredili okrajni odbori v Celju, Dolnji Lendavi, Gornjem gi-adu, Kamniku, Kočevju, Kranju, Krškem, Laškem, Ljubljani, Logaicu, Murski Soboti in Slovenjem Gradcu. Ostali okrajni ödbori pa so sodelovali pri mladinskih dnevih, ki jih je priredil gozdarski odsek banske uprave in šole. Po navedbi banske uprave je bilo v preteklem letu prirejeno skupaj 718 mladinskih dni za pogozdovanje, ki se jih je udeležilo 722 šol (od skupnega števila 1116 osnovnih, meščanskih, srednjih ter kmetijskih šol v banovini). Več pogozdovanj je izvrSilo tudi vojaštvo. Skoro pri vseh vojaških edinicah so se vršila propagandna predavanja o gozdarstvu, ki so jih prii-edile nekaj vojaške oblasti same nekaj pa odbori za propagando gozdarstva. Na omenjenih prireditvah je bilo pied poslušalce razdeljenih večje število brošur in publikacij o pogozdovanju, ki Jih Je odbor prejel od banske uprave in osred. odbora v Beogradu. Več okrajnih odborov Je osnovalo gozdne drevesnice. Prosvetni oddelek banske uprave poroča, da je bilo na pobudo odbora za propagando gozdarstva osnovanih 361 šolskih vrtov, 15 šolskih gajev, 282 sadnih in 56 gozdnih drevesnic pri raznih šolah. Odbor je 'prejel od okrajnih odborov več utemeljenih predlogov za spremembo in dopolnitev poslovnika, ki naj bi bolj odgovarjal tukajšnjim razmeram. Glede na bodočo preureditev banovine naj se gi'adivo za nov poslovnik Se nadalje zbira, sestava poslovnika pa se začasno odloži. Odbor ugotavlja, da je propaganda gozdarstva brez izdatnili denaa*-nih sredstev težko izvedljiva. Pod-3oro je v ta namen podelila doslej e banska uprava, ki je iz fonda za pogozdovanje določila spomladi 193Ö znesek 20.000'— din ter v jeseni 1939 znesek 10.000 din; oba zneska sta bila razdeljena med vse odbore. Od vseh zasebnih ustanov in denarnih zavodov, na katere se jc odbor obrnil za podporo, pa ni doslej prejel ničesar. Odbor za propagando gozdarstva je mlada ustanova, ki je komaj za&la z delovanjem; zato mora odbor najprej pokazati pozitivne rezultate svojega dela, šele potem bo mogel pričakovati podporo tudi od zasebnih ustanov, denarnih zavodov in privatnikov. Dotlej pa je glede na veluv vzgojni in elionomski pomen propagande potrebno, da ga izdatneje podpirajo javna oblastva. Po končanih poročilih je "bil iz vrst zastopnikov oblasti, društev in ustanov izvoljen sledeči novi ož i odbor: predsednik Saša Stai-e, poč,. predsedniki: dr. Yiljem Krejei, kap. Mihajlo Milic, Josip Palme, tajnilc ing. Alojz Funkl, odborniki: ing. Viktor Novak, ing. Dinko Cerjak, ing. Franjo Sevnik, Janez Strcin, dr. Anton Mrak, Vinko Gregorič, Srečko Kristan, ing. Milan Simič, ing. Mirko Sušteršič, zastopnik direkcije drž. železnic, ki ga imenuje direkcija. Banovimski odbor za propagando gozdarstva v Ljubljani. OSVOBODITE PODMLADEK IN MLADOV.IE OD SROBOTJAI Ko sem se vozil lansko jesen, oktobra in novembra, z vlakom po Savinjski In Dravski dolini, sem opazil, da sta podmladek in mladovjc na desnem bregu Save, med Zagorjem in Hrastniliom ter na pohorskih rebrih, med Breznom in Sv. Lovrenconl, prekrita s s^-obotjem., Navadni srobot (Clematis vitalba) ima dolga, vrvicam in vi'vem podobna lesnata stebla, ki se z dolgimi listnimi peclji oprijemljejo drevja, OTmovja in skalovja. V jeseni že od daleč spoznamo srobotie po gostih repastih plodičih (rožkali), M rastejo v sestavljenih gozdih in se belkasto svetijo. Srobotje je kot vezilni material sicer korisLao, vendai- pa ga na splošno prištevamo med najbolj nevaren gozdni plevel, ker prerašča, duši, zvija in ovira v rasti podmladek, nasade in mladovje. Mnogo mladih sestojev je srobotje že uničilo. ZaLo ga je treba pravočasno porezali ali Ijosekati tik ob zemlji ter 'tako preprečili %'eliko škodo, ki jo sicer po- vzroča. S. S. PLAČILO PRODANEGA BLAGA NA LJUBLJANSKEM VELE-SEJMU. Bančni in valutni oddelek finančnega ministi-sLva je dovolil, da morejo inozemski razstavljale! inozemskega blaga, ki bodo sodelovali na letošnjih ljubljanskih velesejniih (1. do 10. junija; 31. avgusta do 9. septembra), nakazali protivrednost prodanega blaga, in sicer preko pooblaščenih zavodov tako, kakor je to predvideno v plačilnih sporazumih za posamezne države, od koder razstavljeno blago izvira. Opraviče-nje teh nakazil se bo wsilo na' osnovi potrdil velesejemske uprave, da je bilo tisto iDlago na velesejnm razstavljeno, na velesejmu prodano in da so zanj plačane vse redne državne dajatve. Kai' se tiče blaga, ki izvira iz neklirinških držav in bo na velesejmu razstavljeno, se bo izvršilo plačilo v mozenistvu v svobodnih devizah, mora pa biti za vsak konkreten primer že pred jivozoni preskrbljeno dovoljen" banki. izvoznega odbora pri Narodni Ljubljanski vel es i; jem. LJUBLJANSKI SPOMLADANSKI VELESEJEM Ljubljanski spomladanski velese-jem pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra II. bo letos od 1,—10. junija. POZIV ORGANIZACIJAM IN DRU-TVOM. Uprava ljubljanskega velesejma vabi vse naše organizacije, društva, klube itd., da prirede svoje občne zbore, kongrese, nastope itd. v času letošnjega pomladanskega velesejma v Ljubljani od 1. do 10. junija. Svoje sklepe naj izvolijo javiti upravi velesejma. ' velesejem. Gradivo za slovenski gozdarski slovar % (Pomen makov in Icratic glej na Str. 18 in 43.) cvetenje gozflnega drevja — cvateuje šumskog drveča. Opazovanje cvetov in cvetenja gozdnega drevja ni tako enostavno, ker cveti večinoma niso lahko vidni. Na cvetenje deluje v veliki meri va-eme v leta pred cvetenjem, ker se že tedaj razvijajo zaöetld cvetov. Toplo in suho poletje je navadno znak za obilnejše cvetenje naslednje spomladi. Drevesa dobijo cvete šele v neki določeni starosti, ki je pri raznih vrstah različna. Razen tega začno cveteli drevesa na prostem in v redkem cvetju "bolj mlada kot pa drevje v sklepu. Najbolj liitro začnejo cveteti robinije (v 3. do 5. letu), nato breze, jelše, macesen in bori (v 10. do 20. leta), potem ;abri, lipe in javori (v 20. do 30. etu), pozneje hrasti in smreke (v 30. do 40. letu), še pozneje bukve (v 40. do 50. letu) in nazadnje jelke (v 50. do 60. letu).; ¥ izjemnih in posebnih primerih začnejo cveteti drevesa tudi bolj mlada ali bolj stara. Razne vrste drevja ne začnejo cveteti v istem letnem času. Pov-jrečno moremo reči, da cvetijo eske in dreni od febniarja do srede marca; jelše, wbe, topoli, bresti in mle&ii javori v marcu in aprilu; macesni, jeseni, breze, dobi, gradni, oeri, bulrve, gabri in gorski javori v aprilu in maju; smreke, bori in Jelke v maju in ,uniju; lipe, pravi kostanji in ro-nnije v juniju in juliju; ruševje pa od junija db avgusta. Vsaka od teh vrst cveti v toplejših legah prej ko v MadnejSih. «snovanje sestojev — osuivanje sa-stojina. Osnovanje sestojev obsega vsa dela gojenja gozdov na neki določeni površini od začetka do konca podmlajanja. Glavna dela pri osnovanju sestojev so: naravno in umetno podmlajanje ua posekah, obnavljanje gozdov na nekdanjih gozdnih zemljiščih in pogozdovanje goličav z naletom semen s starejšega drevja, s set^djo ali sadit- vijo, nadalje popolnjevanje, plev-Ijenje, okapanje, trebljenje in varovanje podmladka, posevka ali nasada. Sestoj je osnovan, ko mu je zagotovljen razvoj v mladovje, kar traja 2—5—10—20 let. podmlajanje — pomladjivanje, die Verjüngung Ijopolnjevatije — popunjavanje, Ergänzung. Ko je kaka poseka, golina ali goličava zasejana ali zasajena, pod-mladitev ali osnovanje sestoja še ni dokončno izvršeno. V posekah in nasadih ostanejo ali pa s časom nastanejo manjše ali večje praznine zaradi zaplevljenili tal, redkega naleta semen, kvara ali neka-jenja senieii in sušenja sadik ali drevesc. Dober gospodar bo na prazninah čimprej posejal primerno seme ali pa zasadil sadike in tako popol-nil podmladek. Večinoma je po-ti-ebna saditev z močnejšimi sadikami. V skladu z rastiS&m, velikostjo praznin in stai"ostjo podmladka ]30 sadil na pr. štiriletne >resajene smrekove, duglazijeve, jorove in macesnove sadike ali mlada hrastova, jesenova, javoro-va in druga drevesca. Seveda ni potrebno popolnjevati prav malih >raznia in tudi ne skrajnega roja večjih praznin, posevek — usijev, die Saatkultur trebljenje — proredjivanje podmladka, Verdünnung. Trebljenje je potrebno v prego-stem potlmladku, in sicer najčešče v naramem podmladku in posevkih. Trebimo na ta način, da populimo ali posekamo najslabša in pregosta drevesca; tako ostane podmladek primerno gost in ima potem boljše pogoje za nadaljnji razvoj. Pač pa je treba paziti, da ni trebljenje premočno. Ob tej priliki posekamo tudi predrastek.' ' ' vmesna seßnja — naknadni sijek, der Nachli chtimgs schlag (glej: postopna sečnja), zasevek — nalet, der Anflug, der Aufschlag Lesna trgovina Izvleček iz cenika za zavarovanje valute pri izvozu blaga, ki je veljaven od 1. do 15. aprila 1940. (Po čl. 6. pravilnika o urejanju prometa z devizami in valutami.) Cena v dinarjih za 100 kg: bukova okrogla polena 15, bukova cepljena polena 22, eerova cepljena polena 19, celulozni les 30, jamski les 30, jamski les 30, smrekov in borov jamski les 37, oglje 70., skorja 430 in šiške 12. Cena v dinarjih za m': nieliok žagan les (deske, letve, remeljni in ti'ami) 750, mehek žagan les pod 3 m (deske, letve, remeljnj. tn i žagani trami) 500, meliek okrogel les (jamborniki, jadi'niki, odmiki ia hmelj ski drogovi) do 25 cm' srednjega premera 560, jelkovi in smrekovi hlodi nad 25 cm premera 450, borov žagan les 800, borov tesan les 700, pai'jeiia žagana bukovina 1Ü00. bukovi ševroni od 130 mm do 133 mm, dolgi do 65 cm, parjeni in neparjeni 500, neparjen bukov žagan les 775, bukova metliSča 400, neobrobljena žagana biikovina 600, bukovi testoni do 2.5 m 400, hrastove pesti (boules) 1750, obrobljena žagana In-astovma 2400, ne-obrobljena žagana bukovina 18(M, žagana slavonska hrastovina 3500, celulozni fes (dolg 1.05 cm in debel do 23 cm) 280, bukovi frizi (širold. 7 do 12 cm) 530, bukovi frizi (öez 12 cm) 750, orehovi hlodi 3100, žagana jese-novina 1400, bukovi hlodi do 75 cm 500, brestovi, jesenovi in javorovi hlodi 1000, orehovi furnirji 18.500, hrastovi fumirji 10.500, bukovi žagani furnirji 8.500 in bukovi luščeni fui-njrji 1.9(W. Cena v dinarjih za 1 kos: hrastovi pragovi (1.0 do 1.55 m) 20, (1.56 do 1.65 m) 25, (1.66 do 1.85 m) 29, (1,86 do 255 m) 30, (2.26 do 2.35 m) 35, (2.36 do 6.45 m) 50, (2.46 do 2.70 m) 70, bukovi pragovi (1.80 do 2.40 m) 38, bukovi pragovi (2.40 do 2.70 m) 48, borovi pragovi (2.60 m) 64, brzojavni drogovi (7 do 9 m) 140 in brzojavni di'ogovi (9 do 11 m) 185. Cena v dinarjih za 1000 k g : žagan orehov in drugi plemeniti les 3200. Na dražbi dosežene cene. Začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani je na javni pismeni dražbi dne 27. III. 1940 jarodajala iz gozdov svoje gozdne uprave v Kočevju 16.274 m® hlodovine iglastega lesa (večinoma jelke, le malo smreke) na panju. Prodana je hüa vsa razpisana množina. Prodajne cene so se glede na oddaljenost, kakovost leSa in druge okolnosti gibale med 135 do 225 din za 1 m^. Povprečna prodajna cena je bila 212 din ]» 1 m»! Sečne ]X)vršine so povprečno okoli 25 km oddaljene od najbližje železniške postaje. V ijrimeri z dražbo, ki se je vrgila ob približno istem času L. 1939'.,; so se dosegle za okoli IŠ^/o višje cene. Zanimanje za dražbo je bilo veliko. VeČina Ivrdk je stavila ponudbci za nakup večjih količin lesa. j^^g g; Plače v dcMiikih družbah in novi davčni aakon. Mnogi. nameščenci delniških dinižb- imajo zelo'visoke plače. Zato je v novem davčnem zakonu določilo, da velja višek, M pre^ga letno • plačo 150.000 (din, za dobiček podijetja ter je treba zanj plačati družbeni davelj. Italija namerava izvažali papir. ; Dunajski, ,,Internationai-Holzmarkt" . poroča, da je v Italiji zelo. nara-sUa proizvodnja papirja in äa se italijanski papirni kai'ter pripravlja na izvoz papirja v inozemstvo. Lesna trgovina Slovenije v marcu 1940. (Od posebnega dopisnika Gozdarskega vestnika.) V pi-eLeklem mesečnem poročilu smo z grobimi potezami označili približen položaj na evropskih tržiščih lesa, kot ga Je ustvaiila vojna na zahodu in severu. Da' bomo v bodoče laže zasledovali razvoj domače in tuje trgovine z lesnimi proizvodi, hočemo naše zadnje poročilo dopolniti z nekaterimi dejstvi. M so značilna za medsebojno razmerje glavnih ibozemskili pro-ducentov. in konsumentov lesa kakor tudi za razmerje naše produkcije in pi-odaje lesa do inozemskih tržišč. Čeprav običajna lesna delitev na mehek in ti-d les ni osnovana, ker se obe vrsti medsebojno glede porabe strogo ne ločita, je hočemo upoštevati vsako za sebe, pri čemer bomo istovetili mehek les % Msom iglavcev, kakor je to navada pri nas in po svetu, zavedajoč se sevedai, da dejansko spadajo k mehkemu lesu tudi nekateri listovci, kot breza, lipa, Jelša in topol. Hrast, bukeVj gaber, jesen, brest, kostanj, javor in razne vrste sadnega drevja pa bomo prištevali k trdnemu lesu. Poraba lesa raste s civilizacijo in naseljenostjo, čeprav ga skušajo v pokrajinah, ki ga morajo uvažati za visoko ceno od drugod, nadomestiti z raznim drugim materialom. Zahteve konsumentov glede lesnih proizvodov so danes zelo raznovrstne: vsaka doba ima namreč svoj okus. Drevesne vrste pa so zopet tako neenakomerno posejane po zem^jski površini, da vsaka pokrajina v večjem ali manjšem obsegu poti-ebuje in" kupuje lesne proizvode drugih pokrajin, seveda v skladu s svojimi plačilnimi zmožnostmi in v okviru gospodarske avtarkije, ki je pereč problem naših časov; pod avtai--kijo je razumeti načrtno gospodarstvo celotne države ali posameznih po--krajin, katerih oblastva, podobno kot umen gospodar, pretehtajo ia določijo, kaj je treba pridelati, kaj porabiti doma, kaj prodati in kaj kot najpotrebnejše Icupiti. V našem razmotrivanju se nočemo spuščati v gozdnopolicijske in gozdnovzgojne predpise, poudariti le hočemo, da bo črna bodočnost našega naroda, če bomo uničili naše gozdove. Uvoz lesa si namreč lahko privoščijo le narodi, ki črpajo svoje bogastvo iz pomorske trgovine, indüstrije, polje-, delstva. tujskega prometa, živinoreje itd. Zavedati se je treba, da lesnö bogastvo v rokah slabega gospodarja hitro skopni; nasprotno pa so potrebna desetletja in-desetletja'kapitalizacije, da se nabere na panju zaloga lesa, M more z rednim prirastkom kriti tekoče potrebe, V naslednjem se bomo na kratko pomudili pri rastlinski geografiji, ki ..nam predočuje naravna območja drevesnih vrst. Že število iglavcev je za laika presenetljivo veliko: samb bora je v severnem zmernem toplem pasu 80 vrst, jelke 25, smreke 22, macesna 9, tise 6 in cedre 3 vrste,, razen teh pa Je Se mnogo takih iglavcev, katerih imena so našemu narodu tuja in neznana. Kakor Je že iglavcev ogromno, Je listavcev še neprimerno veä.. Gozdovi so prvotno zavzemali znatno večje površine kot danes. Preseljevanja narodov s severa na jug in zahod ter stalni dotoki prebivalstva v bližine morskih obal in v doline večjih rek so povzročili, da so bili v stoletjih bližnji sestoji v veliki meri ižtrebljeni. Ljudstvo Je potrebovalo polja' in travnike ter Je krčilo gozdove. Kultura tn civilizacija sla zahtevali svoje žrtve: doprinesli so jih gozdovi, ki so padali pod ognjem, sekiro in ža^o.-Krčili so se tako iglasti kakor listnati gozdovi. Odporna sila le-teh je bila večja: branili so se z regeneracijsko .sposobnostjo svojih korenin in panjev: z ravno in visoko vzraslimi ^iglavci je krilo prebivalstvo svoje potrebe po stavbnem lesu; trebilo in sekalo jih je vedno globlje v notranjosti celine": v zgornjih dolinah rek in potokov ter na pobočju gorskih gi-ebenov. DanaSüia civilizacija mora , tako uporabljati že vsakovrstna transportna sredstva, da pride do njili in Jih spravi na tržišča. Načela je že ogi*omne rezerve severa, našla je pot v glo'bine pragozdov centi'alne Afrike, Južne Amerike in Kanade. Evropska ti-žišča so si preskrbela nove. bpltše Kvdiitete lesa. ki jih doma niso dobila; cenena morska pot pa omogoča tudi konkurenčne dobave takih vrst lesa ki po kakovosti ne prekašajo evnopskih. Prvo dejstvo je razvadilo okus prebivalstva, medtem ko Je drugi faktor zadrževal , ceno domačemu evropskemu lesu, ki je sicer kril standai'dne poti*ebe. Modemi časi so prinesli nove zaliteve; lesna indusLiiJa je sledila splošnemu razvoju. Izboljšala je obdelavo domačih vrst lesa z namenom, da vzdrži konkurenco tujih, čezmorskih kvalitetnih vrst ter nadomesti blago večjih dimenzij, Id ga celinski gozdovi nimajo več. Iz treh smeri prejemajo važna svetovna tržišča z lesom svoje blago. Centralna Afrika in Južna Amerika zalagata s svojim ti'dim lesom številne zahodnoewopske l^ornice pohištva, furnirja In raznih drugih lesnih proizvodov (galanterijski produkti, zaboji za cigare itd.;). Severna,., vzhodna in srednja Evropa laije potrebe zahodne in jugozahodne Evrope'po stavbnem lesu ter ji dobavlja standardni pohištveni les, Kanada, največji lesni pro-ducent na svetu, pa od časa do časa založi evropske ladjedelnice s svojim mehkim lesom. V murnih časih bi občutili evi'opski producenti in konsu-menti utripanje teh li-eh dovodnih žil kot normalen pulz, ko ne bi tu in tam motila ravnotežja želja ene ali druge izvoznice, da z nelojalno konkurejicto izpodrine blago svoje nasprotnice. V spominu sta nam še ruski in kanadski dumping. Vojna je na določenih mestih presekala ali vsaj podvezala te žile dovodnice; docela je zaprla dovoz prekomorskega lesa tvomicam v Nemčiji, silno ga je otežkočila in podražila drugim zahodnoevropskim državam, izključila je nadalje tudi producente na severu in vzhodu. Nastopilo je stanje, ki smo ga opisali v poročilu za prejšnji rnesec. Tega stanja ni izpremenil niti mir, sklenjem med Rusijo in Finsko, ki sta za Kanado največji produoentki lesa in tudi konkurentki na lesnih tržiščih. Mi na jugu in" jugovzhodu Evrope za seflaj, še lahko kalkuliramo z omenjeno lojalno in nelolalno konkurenco v trdem in mehkem lesu; toda tudi za nas nastajajo ovire, ki jih bomo po možnosti v prihodnjih številkah sistematično pre-ti'esli in bralce seznanili z detajli, značilnimi za naš in tuji trg. Povpraševanje iz inozemstva. 139 — Izmir: ovojni papir; . 140 — Tanger: zastopniška tvrdka išče poslovne zveze z industrijami, ki se interesirajo za izvoz v Tanger in Maroko; 141 — Bremen: hrastova skorja; 142 — Jaffa: vezane plošče in papir; 148 — Haifa: lesni kis; 149 — .Atene: išče se poslovna zveza z našimi tovarnami, ki se in-teresirajo za izvoz v Grčijo; 152 — Rio de Janeiro: celuloza in vsi celulozni artikli za izvoz v Brazilijo; 154 — Tanger: les in vezane plošče; 158 — Tel-Aviv: nudi se zastopnik za .poMštvo in razne izdelke; 161 — Tripolis: lesno oglje; 164 — Magdat:' stoli s pletenimi na- slonjači; 165 — Casablanca: raznovrsten pa- pir; 171 — Aleksandrija: cigaretni in zavoj ni papir; 182 -- Montevideo: nudi se zastopnik za raznovrsten les; 190 — Rotterdam: zdravilna zelišča; 192:— Kaimas:; ekstrakti: za strojenje kož; , . 201 — Montevideo: suhe pečurke; 211 — Philadelphia: iščejo se poslovne zveze z našimi izvozniki; 213 — Montevideo: nudi se zastopnik jugoslovanskim izvoznikom za Urugvaj; 219 — .Aleksandrija: nudi se zastopnik za zavojni papir; 222 ■ Tel-Aviv: vezane plošče, les in pir: 223 — Teheran: papir, lepenka; 224 — Singapur: raznovrsten papir; 225 — New Orleans: pasti za divjad in rake; 227 -- Sialkot (Br, Indija: zavojni in likalni papir; 228 — Karachi (Indija): zastopniška tvi-dka se interesira. za lesene vijake; " ^ 229 — TeT Aviv: leseni sodi, vezane plošče^ gradbeni les, papir; Pripomba: Interesenti naj se obrnejo na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine, Beo^*ad, pošt.; predal 818, ali na Delegacijo Zavoda za pospeševanje ■ zunanje trgovine za * Banovino Hrvatsko, Zagreb, poSt. predal Pri vprašanju nw napišejo zajjpredno: številko povpra&vanja ali ponudbe in, kraj. ..... Valute in devize Uradtii tečaji za april 1940. Finančni minister je določil za marec sledeče uradne tečaje, po katerih se imajo izplačevati takse po zakonu o taksah, sodne pristojbine i. t. d. 1 napoleondor.....din 350'— 1 zlata turška lira ... „ 398-30 1 angleški funt .... „ 195'— 1 ameriški dolar .... „ 55'— 1 kanadski dolar .... „ 54"80 1 nemška marka .... „ 14"80 1 belga .......9'30 1 pengö.......„ 8'70 1 brazilijanski milrajs . . „ 2'90 1 egiptski funt.....„ 194 — 1 palestinski funt.... „ 193'50 1 urugvajsld pezos ... „ . 18"80 1 argentinski pezos . . „ 12'85 1 čilski pezos.....din 1 turška papirnata lira . „ lOT francoskih frankov . „ ICH) švicarskih frankov . „ 100 italijanskih lir . . . „ 100 holandskih goldinarjev „ 100 bolgarskih levov . . 100 rumunskih lejev . . „ 100 danskih kron . . . 100 švedskih kron . . . „ 100 norveških kron . . . „ IM španskih pezet . . . „ 100 grških drahem . . . „ 100 češkoslovaških kron . „ 100 finskih mark . . . „ 100 letonskih latov . . . « 100 iranskih (perz.) rijalov 1-25 34110 — 1235228*80 2926 — 45*-^ 25 — 1063 -13121246-— 540-— 40'— 150-50 86-50 720100- Tem tečajem bitek („prim"). je že prištet pri- Popravek. Zaradi urednikove nujne odsotnosti je ostalo v letošnji 3. številki v članku ing. Antona Sivica v predpisih za ti-govanje z drvmi za kurjavo na javnih lokalnih tržiščih nekaj napak; tako blagovolite popraviti na str, 56. v 3. vrsti od zgoraj: severne v seaanje; v 7. vrsti od zgoraj: 1 m, 80 cm, 50 cm v 1 m, 80 cm, 60 cm in 50 cm; v pripombi pod 3. vrsto od zgoraj je treba dodati novo vrsto: 1 scžen| = 18!M» m; 1806 X I89B = 3.6148 = 1 kvadratni sežanj; na &tr. 59. v zadnji vrsti spodaj: cele pror storne nieb.-e v cele prostorne metre in na str. 60. v 16. vrsti oü zgoraj': pri suhih ne v križih ni nadmere v pri šahih tlrveh. M, niso v križih, pa nI nadmere. Mali oglas! Sprejmemo gozdnima in lovskega Čuvaja, samskega, z izpitotn, v službo na gozdno veleposestvo. Prošnje s prepisi spričeval je poslati upravi Gozdarskega vestnika pod značko „Gozd'V Prvovrstne in cenene lovske in športne srajce, izgotovliene pa tudi po meri narejene, dobite v modni trgovini in izdelovalnici perila W.4N BABIC, Maribor, Gosposka ul. 24. KNJIGA ing. Viktorja Novaka, O urejanju gospodarstva z gozdi, je razprodana. Knjiga: Posebni predpisi o Izkoriščanju gozdov o zaščiti In |opivi 1 domačega orelia se dobi pri goz-■ darškem odseku kr. banske uprave v Ljubljani za 10"— diiiärjev. Knjiga: Ing. Anton Sivic in Franc fnidaršič, LovsM zakon z zbirko lovskili predpisov, se dobi v platno vezana za 76'— dinarjev in v karton vezana za 64'— dinarjev v tiskarni Merkur, Ljubljana. ORIGINALNA VEZAVA IN PLATNICE GOZDARSKEGA VIJSTNIKA. Uprava lista je založila za I. in II. letnik lepe originalne platni-,ce z zlatim tiskom na naslovni in hrbtni strani, ki stanejo le 12 din. Pripravljena je tudi za 25 din vezati v originalne platnice I. in IL letnik. Platnice In vf-zane letnike razpošilja proti predhodnemu plačilu'ali'po poštnem .povze-tju. P©nieč kmetskemu g@idiiemu posestniku! Ing. Viktor Rebolj (Cma pri Prevaljali) V obmejni koroški KopriTiii je nešteto kmetskih gozdnih posestev, drugo poleg drugega, izmed katerih meri skoro vsako 100 lia, večina njih pa nad 115 ha s pravico do lastnih lovišč; mnoga merijo 150 in več ha, nekatera celo nad 200 ha. Skoro 90 odst. vsakega teh posestev obstoji iz gozdnega sveta; vsako ima že od daleč vidno velikansko hišo in številna ter ogromna gospodarska poslopja. Koliko bogastvo mora biti tod! Da, bogastvo v številu hektarjev zemlje, ki danes ne donaša niti za davke in vsaj skromno življenje gospodarja in njegove družine! Ogromne razpadajoče hiše, velika in številna gospodarska poslopja s preluknjanimi strehami in preperelimi stenami pač pričajo, da je tod pred desetletji vladalo blagostanje in zadovoljstvo. Takrat so ti hlevi premogli po 10, 15. 20 in več glav živine: za živino in za shrambo poljskih pridelkov so tedaj potrebovali po dvoje hlevov, senjakov in kaši Vse je bilo solidno izdelano, kašte ie posebej z izbranim umetniškim okusom; še danes se moraš čuditi njihovim spretno izrezljanim vezem med posameznimi stenami, iz katerih odseva izredno velika ljubezen našega preprostega človeka do lepe in okusne oblike. Danes pa vlada na teh kmetijah, ki se sicer še lahko ponašajo s pravico lastnih lovišč, le beda in obup. Gospodarska poslopja razpadajo, hlevi so se domala izpraznili, kašte so skoro prazne, goz,-dovi so izsekani, gozdne poseke pa so divje preraščene s trnjem, lesko, jelšo in drugo ničvredno navlalco; le na pol prepereli panji pričajo, da so bili nekoč tod lu-asni smrekovi gozdovi. Nikjer pa ne zaslediš ničesar, kar bi ti dajalo upanja, da gre s posestvom na bolje. Nasprotno: posestvo za posestvom gre na boben in prehaja v druge, tuje, nekmečke roke; prejšnji lastnik pa odhaja s culo v roki v tujino in negotovost. Nekaj tisočakov neplačanega davka, nekaj tisočakov dolga v trgovini za hrano delavcem, ki so mu posekali za prodajo gozd in še kaka malenkost, pa mu- je šlo na boben sto in več tisoč dinarjev vredno posestvo! Tako izginja s kmečke zemlje kmet; nanjo se bo naselil najemnik novega gospodarja in ne bo dolgo, ko bo smrekov gozd prerastel tudi nekdanja, kmečka polja. Taka je slilca naše od ostale Slovenije povsem odrezane Ko-privne in vse obmejne gorate Koroške. Kaj je vzrok temu obupnemu stanju? Kako bi bilo mogoče zaustaviti to razpadanje, preprečiti nova propadanja in rešiti, kar se še rešiti da? To so vprašanja, ki jih je treba nujno rešiti. Na teh gorskih, od konsumnih središč povsem odrezanih kmetskih posestvih rodi polje le toliko zrna, da preživi gospodai-ja z obilno družino, medtem ko mora za kritje davkov, vzdrževanje velikanskih poslopij, za nabavo obleke, obutve in vsega, kar mu doma ne priraste, iskati dohodkov v živinoreji in gozdu. Nizka cena ži-in lesu ter visoki davki so prisilili kmeta, da je iz hleva prodal več živine, kot je redno vzreja, za odprodajo v gozdu pa posekal več lesa, kot bi smel. Gozd, ki je bil za kmeta vedno železna rezerva za hude čase in ponos vsakega posestva in ki v njem po navadi ni izkoriščal niti tega, kar mu je letno priraščalo, je postal današnji čas žrtev kmetove stiske, nevednosti in poštenosti. Kmetova nepoučenost in nevednost, kako prodajati les, sta v veliki meri krivi propadanja posestev. Danes, ko živinoreja ni več dovolj donosna, je edino v gozdu še vir dohodkov in možnost, da se rešijo, na robu propada stoječa posestva. Zato je treba prav v pogledu gozda priskočiti kmetu, gozdnemu posestniku, na pomoč, da si reši, kar se še rešiti da. Tu ne pomaga teoretično razglabljanje, kmet marveč potrebuje praktičnih nasvetov, kako naj si ohrani še zadnji preostali vir dohodkov, da mu bo v resnično korist. Nekaj teh praktičnih nasvetov hočem podati v naslednjih odstavkih. Mnogi kmetje prodajajo svoj les kar počez, tako, da sme lesni trgovec posekati v gozdu ves les od minimalne dogovorjene debelosti dalje. Tako ne prodajaj nikoli! Kmet si namreč s kleščami (klupo) in svinčnikom v roki ne .zna izračunati, koliko kubikov lesa prodaja, zanaša se le na svoje oči, medtem ko trgovec pred nakupom ali sam ali po svojih uslužbencih točno ugotovi lesno količino. Kmet naj nikdar ne misli, da bo lesnemu trgovcu prodal tako več kubikov lesa, kot pa ga dejansko je. Kupčija bodi poštena! Prodaja po kubiku ob končni izmeri izdelanega lesa, pa naj ga bo, kolikor ga pač bo! Ker je vrednost debelejšega lesa, ki gre na žago, večja od vrednosti lesa, ki se da uporabiti le za trame, celulozo in jamsko gradivo, določi za vsak les ceno posebej! Y pogodbi torej označi: Za Im« okroglega lesa s srednjim premerom 10 do 20 cm se plača din...,..., ssrednjim premerom 21 in več cm pa din.....Tako prodaš pošteno, kar imaš, brez vsake špekulacije in loterije. ■ Ce prodaš les za tramove, prodaj vedno okrogli les, Id ga prej izmeri in ugotovi koliko m® je, in tega ti naj kupec plača, sam pa naj potem teše iz njega tramove, kakor koli ve in zna. Odpadek pri tesanju je namreč lahko velik ali majhen, kakor ostrorobno pač kdo teše. Zato nikoli ne prodajaj lesa tako, da bi ti plačal kupec samo oni les, ki se izračuna na podlagi iz m ere Izdelan ihtramo v! Ce prodaš stoječ les, moraš brezpogojno s svoj i-m gozdnim kladivom (žigom) označiti na korenini vsako drevo, ki se sme po tvojem preudarku posek a ti. Vedeti moraš, da bo pri prosti izbiri kupec podrl, če le mogoče, samo lepa, gladka drevesa, a slabša, ki bi v prvi vrsti morala iz gozda, pa ti bo pustil. Pogodba mora kupca,vezati, da izrabi ves posekan les do 10 cm debeline in da pospravi pri sečnji vse odpadke v kupčaste podolgovate grede; le tako se bo v gozdu lahko ustvaril podmladek; ob sečnjah na golo pa bo tak postopek pocenil sajenje. Ce pa prodaš izdelan les, je tudi potrebno, da sam z žigom označiš drevesa za posek; delavec namreč, ki ti seka, bo tudi raje izbiral gladka, brezvejiiala drevesa, ker ta dado več ku-bikov. Možno pa je tudi, da je v sporazumu s kupcem in podira, ako drevesa niso označena, po kupčevih željah. Za posek dolo.čena drevesa torej vedno žigosaj! Tako žigosanje ti omogoči kontrolo, da ti kdo samovoljno, ne poseka ali izmakne kakega drevesa. Ce sam izdelaš les za prodajo, potem ga tudi sam lahko spraviš do glavne ceste ali vsaj do roba svojega gozda, ako imaš seveda za to lastne ljudi in histno živino. Pri tem upoštevaj. * . » . i t ■ ..............." ^ . . '-y, „"^ Kmetija Permanšek na Ludraaskem vrhu. (Foto: Rebolj) da kupec pri kalkulaciji vedno računa stroške za sečnjo, spravilo in prevoz lesa više, kot so v resnici. Ce pa ti postaviš les do glavne ceste, potem veš, koliko bo kupca stal prevoz do žage ali železnice; tako nisi prepuščen kupčevemu samovoljnemu zaračunavanju stroškov. Zato prodaj svoj les vsaj ob robu svoje posesti in, če je le mogoče, ob glavni poti ali cesti! Pogodi pa se s kupcem pri prodaji, da ti bo dal za sečnjo, spravo in prevoz lesa toliko naplačila, kot bo opra%'lj enega dela. Ce les sekaš sam z najetimi delavci ali ga spravljaš do določenega mesta, moraš z delavci vedno napraviti pismeno pogodbo. Taka pogodba mora vsebovati; 1. ceno za kubični meter, 2. rok, do kdaj mora biti les posekan ali spravljen do kraja, kjer ga prevzame kupec, 3. določbo, da delavec pospravi vse odpadke, 4. določbo, da plača kupec za vsako di-evo, ki bi aa posekal brez dovolienia. določeno globo (ca 50 diii), 5; določbo, da vse delavce, ki jih zaposluje, prijavi k bolniškemu zavarovanju in Jamči za vso škodo, ki bi nastala posestniku zaradi nezavarovanja ali nepravilnega zavarovanja delavcev, 6. določbo, da knpec daje naplačila vsakih 14 dni in 7. določbo, da pušča, vsaj 10 odst. zaslužka do .popolne - izgofco^^ vilve prevzetega dela kot kavcijo. Pri določitvi roka ža dovršitev dela pazi, da kupcu ne zakasniš. Pri dajanju naplačil delavcu bodi zelo previden! Preceni po delavcu opravljeno delo na popolno gotovost, saj bo delavec dobil pri obračimu tako vse plačano. Za izplačevanje delavcem si nabavi kopirno knjigo in delavec ti naj vsak denarni prejem potrdi pismeno v številkah in besedah. Ta potrdila hrani, kajti morda jih utegneš potrebovati pred sodiščem kot do-i kazilo, da si delavca popolnoma izplačal. Nakaznice za nakup hrane v trgovini dajaj le v skrajni sili! Ker moraš prej ali slej trgovcu šteti denar tudi za te, je bolje, da daš denar kar delavcu, pa si prihraniš skrb s temi nakaznicami. Ce pa le izdajaš nakaznice, morajo te vsebovati znesek v številkah in, besedah ter tvoj podpis, medteni ko ti morajo delavci znesek z nakaznico potrditi kot prejeti denar. Te nakaznice plačaj v trgovini takoj, ko prvič prejmeš denar za les, plačane nakaznice pa uničil Brez nakaznice s tvojim podpisom ne dovoljuj, da bi trgovec komu kaj dal na tvoj račun. Na kak način pa prodaš trgovcu les? Vedno le na podlagi pismene pogodbe, ki jo napravi v dveh izvodih; liavadno se pogodba kopira, tako da se oba izvoda enako glasita. En izvod hrani prodajalec, enega pa kupec. Pri sklepanju pogodbe je dobro, da imaš s seboj še svojo pričo; če nisi pismen, Je to neobhodno potrebno. Priča naj bo,mož, na katerega se lahko zaneseš. Nc; sklepaj pogodbe pri pijači, ko nisi sposoben, da bi trezno iiiii,iil! Poraiii: kar je napisano in si podpisal, drži tudi pr,ed sodiščem. Prodajna pogodba naj obsega sledeče točke: 1. množhio lesa. 2. vrsto in kakovost lesa, 3. kraj prodaje. 4. ceno, 5. rok za posek in izdelavo, izinero, odpravo, prevoz in izvoz lesa, 6. rok za plačila, 7. določila glede kavcije, 8.. pristojnost sodišča ,v; primeru spora. Pripombe k posameznim točkam: 1. Množina lesa je važna: koliko prodaš, toliko moraš dobaviti. Označuje se na več načinov: a) s „ca", t. J, „okoli", „ca 500 m'" na pr. pomeni, da lahko daš 10 odst. manj ali pa več, kot je napisano, torej 450 do 550 m^; dobaviti moraš na-vsak način vsaj 450 m«, kupec pa Je dolžan prevzeli tudi 550 m'; b) z „od... do od 200 do 500 m® na pr. se pravi, da ti moraš dobaviti vsaj 200 m®, kupec pa mora prevzeti tudi 500 če Jih ti dobaviš, in c) s „100 ali več m'", kar pomeni, da moraš dobaviti vsaj 100 m®, vendar pa mora • kupec vzeti vse, kai* je napadlo, pa četudi M bilo potem 500 ali več m®. 2. Treba Je Jiavesti. ali Je les smreka, bukev, jelka, bor, macesen ild., nadalje, kakšna j"e kvaliteta (kakovost) lesa. Pri okroglem lesu navedi vedno, le: zdrav, raven, sposoben ,za žagovce,. stavbni les, celulozni ali jamski les.^ Prav tako. je .ti-eba navesti, kako debel ali dolg sme.odnosno mora biti les. Pri mehkem okroglem lesu navedi: debelina od 10 cm . srednjega premera navzgor, dolžina... m. 3. Kraj prodaje mora biti točno določen, da ni pozneje sporov. Prav tako je treba navesti, ali se les proda na panju ali v izdelanem stanju (v hlodih, „plohih"); če se proda v hlodih, je treba določiti, ali se proda ob panju na poseki, ali ob tej ali oni poti, na tem ali onem skladišču. Tu Je seveda navesti kraj, za kamor je določena cena lesu. ■ ' . 4. Cena se mora navesti v .številkah in besedah, in sicer posebej za les posameznik debelin, na pr., za mehki les v debelini od 10' do 20 cm din..., za les 21 in več cm srednjega premera pa din... 5. Roki morajo biti tako določeni, da se da delo gotovo do pogojenega i-oka (termina) tudi izvršili, ker sicer utegneš imeti neprilike. Lesen stropnik v kmetski hiši um •■1 m (P'oto Rebolj) Lesena vogabia vezava gospodarskega poslopja i Kako meriš najbolje, o tem pozneje. Določiti moraš tudi, do kdaj mora kupec les odstraniti iz gozda ali skladišča, če ne opravljaš tega dela sam. Prav tako je važno, da se določi, kdo plača delavce za merjenje lesa. . 6. Želo važno je brez dvoma tudi plačilo. Navada, da hodiš h kupcu po vsak tisočak posebej, mora nehati. V pogodbi določi: Znesek din ... zapade v plačilo dne ..znesek din ... dne ..ostanek računa, pa najkasneje do dne ... Od dne, ko znesek zapade, mora kupec plačati prodajalcu 6 odst. zamudne obresti. Odvoz lesa naj se dovoli le do one količine, ki je plačana. 7. Da se bo kupec res držal naštetih pogodbenih določil, mora običajno položiti desetodstotni iznos vrednosti prodanega blaga kot kavcijo (varščino), in sicer v gotovim ali vrednostnih papirjih. Za to dobi potrdilo; vrne pa se kavcija šele potem, ko je zadostil vsem pogodbenim obveznostim. S to varščino dosežete, da kupec plača blago ob določenih rokih. Ce se kupec vkljub opominu ne drži določil te pogodbe, ima prodajalec pravico na odgovornost kupca-zamudnika pogodbo razdreti in prodati les dalje. mi 8. Ce nastane spoi-, je treba navesti v pogodbi, kalero sodišče je v tem primeru pristojno. Na"vedi onoj ki ti je najbližje! Ne pozabi nadalje navesti, da ostane les do popolnega plačila prodajalčeva last, K meri lesa naj pripomnim sledeče: Merjenje se vrši pri okroglem lesu s kleščami (klupo). Te pred, pričetkom preizkusiš na ta način, da jih raztegneš in izmeriš, kolika je razdalja med obema ko-"nicama krakov; ta mora biti ista, kot je na merilu, po katerem se en krak premika. Klešče morajo kos, Id'ga meriš, objeti v celoti in ne samo s konicami krakov, ki se dajo stisniti. Klešče moraš torej pri merjenju položiti na hlod in brati premer tedaj, ko Se klešče Mod objemajo.*) Da ne boš v skrbeh, ali se je pravilno merilo, žrtvuj nekaj več časa za mero in daj vsakemu kosu svojo zaporedno številko na čelo. Vsak hlod: nato tudi pod tisto številko posebej vpiši! Nikakor pa ne puuktiraj! Napravi si že doma beležnico (številčnico) z vpisanimi zaporednimi številkami (drugo pod drugo), pri meri pa potem samo pripisuj premer in dolžino vsakega kosa k številki, ki jo ima prenierjeni hlod. Kolilvo je to vredno! Med merje-^ njem in po končanem merjenju, lahko ponovno sam premeriš posamezne kose, da se prepričaš, ali je pravilno merjeno in vpisano. Vedeti moraš, da Se ni dovolj, če je s kleščami pravilno merjeno; laliko se namreč vpiše napačna mera, čeprav je bilo s klupo točno merjeno. Ce se zmotiš, lahko tako hitro dobiš napako. Pomni nadalje, da v beležnici (številčnici) ne smeš ničesar radirati, ker sicer to dokazilo ne drži. Ce se zmotiš, _ prečrtaj in napiši zgoraj nad staro, novo pravilno številko. Ko je izmera gotova, preglejta s kupcem tvoje in njegove zapiske izmere in prinierjajta, če se ujemajo. Ce se ujemajo, potem oba podpišita, če pa se ne, pa bosta pri mali razliki hiti'o prišla do sporazinna, pri veliki razlild pa bo treba prekontro-lirati posamezne skupine in posamezne hlode po številkah in številčnicah. Ob tej priliki je treba še opozorili na določila zakona o gozdih, ki zahteva, da si vsak posestnik, preden poseka ali proda les, preskrbi na okrajnem načelstvn 'pismeno dovoljenje za posek predvii-denega lesa. Ne prodajaj, dokler nimaš dovoljenja oblasti, da smeš sekati. Zahtevaj od kupca, da les, ko je že izmerjen in prevzet, žigosa s svojim žigom v.gozdu; na vsak način pa tudi ti žigosaj s svojim žigom vsak kos, brž ko ga izmeriš! Načelo bodi: kar ni žigosano s tvojim žigom, tudi še ni oddano. Tako imaš ločno konti'olo, kateri kosi so že izmerjeni in kateri še ne. Treba je le pazljivosti. Preden se dogovoriš za ceno, preračunaj dobro, ali je cena primerna ali ne. Ako hočeš uspevati, je potrebno, da stalno prebiraš strokovne in trgovske liste in spremljaš stanje lesnega trga. Za cene se moraš zanimati vedno in ne samo tedaj, ko hočeš prodati nekaj svojega lesa. Dobro je, da si važnejše podatke zapisuješ in da vzdržuješ osebne stike z gozdnimi posestniki, lesnimi trgovci in *) Glej sliko v Gozdarsltem vestniku 1938, str. 175! strokovnjaki. Ko si pred prodajo zbiraš primerne podaLke iz raznih krajev, se še posebej zanimaj, kakšna je cena za les, postavljen na železniške postaje ali večje žage, kjer je več interesentov zanj in ne samo eden, ki bi sam narekoval ceno. Ce namreč veš za ceno hlodov in drugih sortimentov izdelanega lesa na tržiščih, na žagah ali železnicah, potem ti ne bo težko ugotoviti, kolika naj bo cena lesu, ki ga prodajaš v svojem gozdu, ali lesnim izdelkom na kraju, kamor ga hočeš za prodajo sam postaviti. Zato natančno poizvedi pri delavcih in podjetnikih, koliko mora kupec plačati za delo in i-....... Splav na Dravi. (Foto: Pivka) kakšne stroške ima, da spravi od tebe kupljeni les do večje žage ali do kraja, za katerega ti poznaš lesno ceno. Zanimaj se .zlasti, koliko stane podiranje, izdelava, vlaČenje, spuščanje, vožnja,' nakladanje lesa itd. Premisli, koliko časa traja delo in prištej h kupčevim stroškom še obresti za denar, s katerim plača kupec les m poravna vse stroške. K vsemu temu je treba še računati primeren kupčev zaslužek. Nikdo namreč ne dela zastonj: tako mora dobiti tudi kupec za nadzorstvo pri sečnji, odpravi in prevozu lesa v žage in za de^ar, ki ga je vložil v les, primeren zaslužek. Ce boš upošteval naša opozorila in navodila, ki sem jih skušal tu povsem preprosto obrazložiti in si boš tudi med kupci izbral tist&^ ga, ki mu najbolj zaupaš, potem boš dobil iz gozda vse to, kar se sploh dobiti da. Ker krvavo potrebuješ denar, zato moraš za les izti-žiti kar največ mogoče. Drži se naših' navodil! Le tako si boš v današnjih težkih časih gmotno opomogel. Zakon o lovu Franc 2 n i d a r š i č (Ljubljana) UVOD. Z zakonom o lovu z dne 5. decembra 1931, ki je Ml objavljen v „Službenih novinali" dne 6. decembra 1931, smo dobili enotni državni lovski zakon.*) Ta zakon Je razvelja'säl I'azlicne pokrajinske lovske zakone in predpise tei- uveljavil za vso državo veljavne-enotne lovske predpise. Okviren je v toliko, da dopušča banovin-Skiiir "svetö'm, ■ navedenim v čl. 90. ustave, urejanje nekateiih v zakonu. izrecno navedenih lovskih odnošajev z banovinsko uredbo (§ 112/-z. o. L). Zakon o lovu tudi ni dobil obvezne moči z dnem svoje objave v „Shižbenih novinali", ampak je dobil obvezno moč v posameznih banovinah in na območju uprave nu;sUi Beoi^'rada šele z dnem objave uredbe k zakonu o lovu v. „Službenih novinali". Ker banovinsldli svetov še nimamo, so bili s finančnim zakonom za lelo: 1934/35. pooblaščeni tačasni banski sveli, da izdajo m-edbo k zakonu o lovu. Banski svet dravske banovine je sprejel to m-edbo 20. februarja .1935.: ,V „Službenih novinali" Je bila objavljena dne 13. marca 1935. Tega dne, to je 13. marca 1935, je dobil zakon o lovu\z dne 5. decembra 1931 obvezno moč v dravski banovini. Za območje uprave mesta Beograda je bila lovska uredba objavljena v „Službenih novinali" že 25. junija 1932. Tudi za ostale banovine je bila lovska uredba že sprejeta in objavljena v „Službenih novi--nah". Kot poslednji sta bili objavljeni v „Službenih novinali" dne 22. junija 1936 lovski uredbi za moravsko in drinsko banovino. Za ti dve banovini pa nista sprejela uredbe banska sveta, ampak sta uredbo izdala pristojna bana na p odstavi pooblastila § 87., toč. 2., fin. zakona za leto 1936/37. Z dnem 22. junija 1936 imamo tedaj lovsko pravo izenačeno v vsej kraljevini. Po prejšnjih lovskih zakonih smo imeli v veljavi v severnih in severovzhodnih pokrajinah naše kraljevine zakupni sistem lova (do-minalni sistem), medtem ko je v ostalih pokrajinah veljal večinoma regalni sistem lova, po katerem je lovska pravica pripadala državi. Zakon o lovu z dne 5. decembra 1931 Je sprejel zakupni sistem lova. V § 96. pa Je dopuščeno, da smejo banovinski sveti odločati o tem, kdaj in na kakšen način naj se uvede zakupni, sistem lova tudi na onih ozemljih, na katerih je bil po prejšnjih zakonih v uporabi regalni sistem lova. Zato tačas, a samo za dobo, določeno v banovinskih lovskih uredbah, ne veljajo predpisi iz prvega poglavja lovskega zakona, kolikor se nanašajo na dajanje občinsldh lovišč v zakup, na onih ozemljih kraljevine, koder Je bil preje v veljavi regalni sistem lova. * Kjer se omenja kratko zakon ali samo pai-agraf, je mišljen zakon o lovu, a kjer lovska uredba, pa uredba dravske banovine k zakonu o lovu. — SI. 1. = Službeni list kraljevske banske uprave dravske banovine. — Z. u. p. = zakon o občnem upravnem postopku. — Z. u. L = zakon o lovu. — O. r. = odškodninsko razsodišče. Kakor že omenjeno, temelji zakon o lovu z dne 5. decembra 1931 na zakupnem sistemu lova. Y § 1. je sicer prevzeto načelo, da je lovska pravica združena z zemljiško lastninsko pravico in da pripada zemljiškemu lastniku. Lastnik zemljišča pa sme izvrševali to pravico in se z njo okoriščati samo po določbah tega zakona. Po določbah tega zaliona pa sme lastnik zemljišča samostojno izvrševati lovsko pravico samo na takem lastnem lovišču, na katerem mu je z upravnim aktom (odlokom) priznana pravica do izločenega lastnega lovišča. Na zemljiščih, na katerih ni priznana lovska pravica, in tudi na nekaterih, v zakonu izčrpno naštetih lastnih loviščih, pa se sme lovska pravica izvrševati samo na podlagi zakupnih pogodb, odobrenih po občnih upravnih oMastvih prve stopnje (zakupni sistem lova). Zakon o lovu z dne 5. decembra 1931 je razdeljen na sedem poglavij. Prva tri poglavja govore o sledečem: 1. komu pripada in kaj je lovska pravica; 2. kdo sme in na katerem ozemlju (lovišču) sme izvrševati lovsko pravico; 3. v katerem času, v katerem obsegu in na kateri način se sme izvrševati lovska pravica; 4. komu pripada nadzorstvo in zaščita lova. Celrto poglavje vsebuje predpise o povračilu škode po lovu in škode po divjačini. ■ y petem poglavju so določbe o lovskih društvih, lovski statistiki in lovskem skladu. Šesto poglavje vsebuje kazenske odredbe. Glede sedmega poglavja, čigar predpisi so prehodnega značaja, je omeniti, da pridejo za dravsko banovino v poštev samo predpisi §§ 107., 108., 109. in 110.,, ki govore o zemljiščih, razlaščenih po agrarni reformi, o lovskih rezervatih, o lovskih zakupnih pogodbah, odobrenih po prejšnjih lovskih predpisih, in o ukinitvi po prejšnjih predpisih priznanih lastnih lovišč, ki ne ustrezajo več predpisom sedaj veljavnega lovskega zakona. _ V zadnjem, osmem poglavju so posebne določbe za ozemlje uprave mesta Beograda (§ 112.) in določbe, kdaj stopi zakon o lovu v veljavo in kdaj dobi obvezno moč v posameznih banovinah (§ 113.). Komu pripada lovska pravica? Kakor je bilo v uvodu povedano, je lovska pravica združena z zemljiško lastninsko pravico in pripada zemljiškemu lastniku (§ 1., odst. 2.). Y interesu umnega gospodarjenja in umnega ukoriščanja lova pa zakon dopušča samostojno izvrševanje lovske jjravice zemljiškemu lastniku samo na onih zemljiščih, ki so priznana kot lastna lovišča f§ 4.), pa ta lastna lovišča niso navedena v odstavku 3, § 15. Koder lastnik lovišča sam ne sme izvrševati lovske pravice, mu zakon priznava sorazmerno odškodnino ustrezno površini in zakupnini obč. lovišča (§ 13., odst 3., in § 15., odst. 3., stav. zadnji). Vendar je finančni zakon za leto 1934/35. in za leto 1936/37., poobla- stil občine, da smejo uporabljati lovsko zakupnino za občinske potrebe, ako to sklene občinski odbor in če tak sMep občinskega odbora odobri ban. O tem je izdal ban vsem občinam dravske banovine podrobna navodila v svoji okrožnici II. No. 26.516/1 z dne 11. oktobra 1935. Zakupnina pa brezpogojno pripada onemu zemljiškemu lastniku, ki ima priznano izločeno lastno lovišče, pa se to lastno lovišče oddaja v zakup po odi>edbah lovskega zakona (§ 15., odst. 3., stavek zadnji). Lovni rezervati — pridržki. Od osnovnega načela, da je lovska pravica združena z zemljiško lastnino, je odstopil zakon v prehodnih določbah § 108., ko priznava še obstoječe lovne rezervate (to je pravica lova na tujem zemljišču, pridobljena po odkupu servitutnih pravic), in celo dopušča ustvarjanje novih, a to samo na državnih posestvih. Vendar pa morejo lastnild obremenjenih zemljišč zahtevati odkup lovnih rezervatov. Natančnejše odredbe o tem vsebuje 12. poglavje lovske uredbe. Kaj je lovska pravica?. Pojem, kaj je lovska pravica, je podan v odstavku 1, § 1., ki pravi: „Lovska pravica je izključna upravičenost na določenem ozemlju (lovišču) divjačino vsake vrste zasledovati, loviti ali ubijati, prisvajati si njene odpadle uporabljive dele (kakor rogovje itd., pri divji perjadi pa jajca) ter gojiti in razmnoževati po lovopustu zaščiteno divjačino, kolikor ni s tem zakonom drugače odrejeno," Ta definicija pa ni popolna. Kajti lovskemu upravičencu pripada vsa divjačina, razen risa, volka, divje svinje, Jazbeca, divje mačke, dihurja in hrčka, ki pripadajo onemu, ki jih je ubil na zakonito dovoljeni način (§ 3., odst. 4.); prisvajati si sme v svojem lovišču tudi ranjeno in poginulo divjačino (§34., odst. 2.); .d'alje sme pobijati pse in mačke, ki pohajajo po njegovem lovišču (§ 38.), Lov-i sM upravičenec sme nadalje v svojem lovišču ograditi tuja zemljišča (§ 55.), Divjačino sme loviti tudi po svojih zapriseženih lovskih čuvajih (§ 45.) in drugih osebah — lovsldh gostih. Divjačino sme prodajati brez obrtnega pooblastila. Od načelnega stališča, izrečenega v odst. 1. § 1., po katerem pripada izvrševanje lova v „izključno" pravico lovskega upravičenca, Je zakon v toliko odstopil, da dopušča v § 3., odst. 2., lastniku, zakupniku ali užitniku posestva loviti ali ubijati nezaščiteno divjačino, ki Jo zaloti v svoji ograjeni naselbi ali na ograjenem zem-IjiSču, zverjad in divje svinje pa na območju vsega svojega posestva. Vendar tem osebam — lastnikom, zakupnikom in užitnikom posestva — ni dopuščeno ubijati te divjačine s strelnim orožjem (glej tudi ČL 1 lov. uredbe). Živali, ki jih sme loviti in prisvajati samo lovski upravičenec, so izčrpno navedene v § 2. V tem paragrafu naštete živali je tedaj prištevati med divjačino. Kdo snie in na katerem zemljišču sme izvrševati' lovsko pravico ? Lovsko pravico sme izvrševati samo lovski upravičenec. Lovsld upravičenec je ali lastnik izločenega lastnega lovišča (§ 4.) ali zakupnik občinskega lovišča (§§ 5. in 8.), zakupnik lastnega lovišča (§§ 4. in 15.), lastnik rezervatiiega lovišča (§ 109.) ali sozakupnilc-di-nžabnik (§ 11.) in podzakupnik (§ 14.) lovišč. Druge osebe (lovski gostje) smejo loviti in si prisvajati divjačino le s pristankom lovskega upravičenca (§ 3., odst. 1.). Tem osebam (gostom) pa lovski upravičenec ne sme dajati lovnih dovoljenj za denar ali za kako di-ugo odškodninoj ako nima za to izrečnega dovoljenja občnega upravnega oblaslva prve stopnje. Od te prepovedi so izvzeta samo dovoljenja za odstrel posameznih jelenov, divjih koz, srnjakov in divjih petelinov (§ 14., odst. 2.). Tudi zapriseženi lovski čuvaji smejo loviti divjačino v lovišču, za katerega so zapriseženi (§ 8., odst. predzadnji, in §45.). Vendar smejo zaščiteno divjačino loviti samo v navzočnosti svojega lovskega gospodarja (§ 45.), ako nimajo za to posebnega dovoljenja občnega upravnega oblastva prve stopnj« (§85., toč. 5., fin. zak. "za leto 1938/39). Lovski upravičenec sme izvrševali lovsko pravico samo na ozemlju, ki mu je s pravnomočnim odlokom prvostopnega oblaslva izročeno kot lastno ali kot zakupno lovišče ali kot rezervatno lovišče. Ako je lovišče oddano v zakup po odredbah zakona o lovn, je lovskemu upravičencu—lovskemu zakupniku prepovedano loviti divjačino: a) vso v zadnjem zakupnem letu na oni tretjini lovišča, ki jo občno upravno olslastvo prve stopnje določi ali postavi pod prepoved lova (§ 10.); b) na dvoriščih, vrtovih in zemljiščih, Id so trajno tako ograjena, da so pristopna dlakasti divjačini samo skozi vrata (na pr. po obzidanih pokopališčih, zagrajenih sadnih, gozdnih drevesnicah), pa tisti ograjeni prostor ni določen za zverinjak (§ 35.). Tudi zemljiški posestnik ne sme na teh zemljiščih loviti, razen ako mu lovski upravičenec to dovoli; v tem primeru pa mora imeti zemljiški posestnik veljavno lovsko karto. Seveda lahko tudi lovsld upravičenec s pristankom zemljiškega posestnika lovi divjačino na teh zemljiščih. Lovskega upravičenca odvezuje zakon o lovu na povira-čilo škode, ki jo napravi na teh zemljiščih zaščitena divjačina ali divje svinje, ki po nepazljivosti zemljiškega posestnika uhajajo v to ograjeno zemljišče. LASTNO LOVIŠČE. Lastno lovišče s površino 200 in več ha. Po § 4. zakona o lovu pritiče pravica do lastnega lovišča vsakemu zemljiškemu lastniku, fizični ali pravni osebi, ki ima najmanj 200 ha lastnega neprekinjenega (strnjenega) zemljišča, to je takšnega, po katerem se lahko pride s katerega koli dela na drugi del, ne da bi bilo treba stopiti ila tuje zemljišče; ne prekinjajo pa zemljišč javna pola, železnice in z njimi vezani objekti. Otoki veljajo za združene z bregom. Dvoje ali več zemljišč enega in istega lastnika, prekinjenih po tujih zemljiščih, se ne more združili v lastno lovišče, dasi jih vežejo javne ali privatne poti ali javne ali privatne vode. Z v e r i n j a k, Pra\'ica do lastnega lova se more pridobiti tudi na takih zemljiščih, ki imajo manj kot 200 ha nepretrganega zemr IjiSča, ako lastnik svoje zemljišče določi izrečno za gojenje divjačine (za zverinjak). Tako zemljišče pa mora biti tako ograjeno, da je dlakasti divjačini (na pr. jelenjadi, zajcem, lisicam, kunam), ki se goje v tem ograjenem lovišču, nemogoče prehajati skozi ograjo. Lastna lovišča s površino 115 in več ha. — V območju dravske banovine so prejšnji lovski zakoni dopuščali lastna lovišča tudi s površino od 115 ha dalje. Ker so bili ti predpisi prej veljavnih lovskih zakonov s § 4. razveljavljeni, so se morala vsa taka lovišča, če niso imela dne 13. marca 1935 površine najmanj 200 ha, glede na striktno (izrečno) določilo § 110. takoj priključiti občinskim loviščem. To se je tudi že izvedlo. Finančni zakon za 1. 1938/39. pa jc s § 85., toč. 5., v toliko dopolnil predpise § 4. in predpise § 110. v toliko razveljavil, da morejo zopet uveljavljati pravico do laslnega lovišča oni lastniki zemljišč v dravski banovini, ki jim- je dne 13. marca 1935 že pripadala pravica do lastnega lovišča na površini od najmanj 115 ha. To velja samo za fizične osebe, ne pa tudi za pravne osebe (na pr. za javne korporacije, agrarne skupnosti, delniške družbe). Seveda se ne more uveljavljati pravica do lastnega lova na zemljiščih, ki so dosegla površino 115 ha šele izza 13. marca 1935. Lastna lovišča s površino nad 115 ha, ki so bila na podsLavi §110. že priključena občinskim loviščem iii tudi že oddana na javni dražbi v zakup, se morejo samo na podstavi tozadevnih upravnih odlokov prvostopnih upravnih oblastev ob ponovnem priznanju lastne lovske pravice izločiti zopet iz občinskega lovišča, a to šele po izteku obstoječih zakupnih pogodb. Za ta čas pa pripada prizadetim lastnikom pravica na izplačilo sorazmernega dela letne zakupnine. Občina mora tem lastnikom nanje pripadajoči del zakupnine na njih zahtevo izplačati, četudi je občina sklenila, da sc uporabi lovska zakupnina za občinske potrebe. Pri ponovnem priznanju lastnega lova na površinah od 115 do 200 ha l)o moralo prvostopno xipravno oblastvo z odlokom omejili odstrel one vrste divjačine, ki je omejena tudi v zakupnih pogodr bali občinskih lovišč. Odstrel določi upravno oblastvo prve stopnje po zaslišanju lastnika lovišča in banovinske zveze lovskih društev. Ako lastnik navedenega lovišča prekorači odstrel, se kaznuje po § 89. Ako pa trikrat prekrši to odredbo, sme občno upravno oblastvo prve stopnje po zaslišanju banovinske zveze lovskih društev njegovo lovišče priključiti občinskemu lovišču, a to samo do izteka zakupne pogodbe občinskega lovišča. Izločitev lastnega lova. Zemljiški lastnik, ki hoče uveljaviti pravico do lastnega lova, mora zahtevati pri krajevno pristojnem občnem oblastvu prve stopnje, da se njegova zemljišča iz- ločijo iz ostalih zemljišč, ki tvorijo občinsko lovišče. Prošnjo, oprem^ Ijeno z izvlečkom iz zemljiške knjige, posestnim listom in pregledno skico mora vložiti najkasneje šest mesecev pred vsako oddajo občinskega lovišča v zakup. Ce lastnik ne vloži svoje zahteve v tem roku, se njegova zemljišča za prihodnjo zakupno dobo priključijo občinskemu lovišču (§ 6.). Osredki — enklave. Ako se prizna zemljiškemu lastniku pravica do izločenega lastnega lovišča, se morajo temu lovišču priključiti tudi vsi morebitni osredki (§ 7.). Osredki so zemljišča, ki niso izločena kot lastna lovišča ter so obkrožena od vseh strani z lastnim loviščem. Pol osredki — pol enklave. Ce zahtevajo interesi lovstva se smejo izločiti iz občinskega lovišča in priključiti lastnemu lovišču tudi polosredki. Polosredki so deli občinskega lovišča, ki segajo v izločeno lastno lovišče ter imajo s tem najnaraTOejšo lovsko enoto. Priključitev polosredkov izvede občno upravno oblastvo prve stopnje ali po službeni dolžnosti ali na zahtevo lastnika lastnega lovišča po zaslišanju občine in banoviiiske zveze lovskih društev. Arondacija — zaokrožitev lastnega lovišča. Občno upravno oblastvo sme po službeni dolžnosti ali na zahtevo lastnika lovišča popraviti meje lastnega lovišča z nenaravnimi lovskimi mejami s tem, da • priključi lastnemu lovišču nekatere potrebne dele občinskega lovišča. O tem pa mora biti zaslišana tudi prizadeta občina in banovinska zveza lovskih društev (§ 5., odst. 4.). Lastnik lastnega lovišča mora prevzeti osredke in polosredke ter pristati na arondacijo lastnega lovišča, brž ko so postali tozadevni upravni odloki pravnomočno izvršni. Ako to odkloni, se odda njegovo lastno lovišče v zakup po predpisih § 15., odst. 3. Lastnik lastnega lovišča mora za priključene dele plačevati v občinsko blagajno mesec dni pred zaključkom zakupnega leta sorazmerno odškodnino, to je znesek, ki ustreza površini in zakupnini doličncga občinskega lovišča (§ 7., odst. 2.). Kdaj in kateri lastnik sme pričeti z izvajanjem lastne lovske pravice? S priznanjem lastnega lovišča.sc še ne pridobi pravica do izvrševanja lastne lovske pravice. Ločiti je namreč treba pravico do lastnega lova in pravico do lovske pra-. vice, to je pravico do izvajanja lastne lovske pravice. Pravica do lastnega lova (§ 4. zakona o lovu) pritiče lastniku zemljišča po zakonu. Zadevne upravne odločbe so tedaj deklarativnega značaja. Pravico do priznanja lovske pravice, to je do izvajanja lastne lovske pravice, pa pripada lastniku zemljišča šele z dnem, ko se mu prizna s pravnomočno upravno odločbo. Lastniku zemljišča se moi'a zato priznati pravica do lastnega lova takoj, brž ko tako pravico uveljavlja, pa dokaže, da njegovo zemljišče ustreza pogojem § 4. z. o 1. Da pa more svojo lovsko pravico tudi izvajati, mora lastnik zemljišča zadevno zahtevo uveljavljati v roku, predpisanem v § 6. z. o 1. 2akon o lovu odreja v § 6,, da morajo lastniki zemljišč zahtevali izločitev lastnih loA'išč pred vsako oddajo občinskega lovišča v zakup, in sicer najkasneje 6 mesecev prej, ko prestane obstoječi zakup občinskega lovišča, oziroma najkasneje 6 mesecev pred oddajo občinskega lovišča v zakup. Ta odredba se.nanaša zgolj na izvajanje lovske pravice. Kakor smo že omenili, se morajo tudi lastna lovišča, navedena v § 15., odst. 3. (na -pr. lastna lovišča občin, agrarnih skupnosti), oddajati v zakup na javni dražbi. Tudi izločena lastna lovišča delniških in podobnih družb se smejo oddajati v zakup na javni dražbi, ako se ugotovi, da njih lastnild ničesar ne ukrenejo za umno gojitev in varstvo ^divjačine. O oddaji teh lastnih lovišč v zalvup veljajo isti predpisi kakor za občmska lovišča (o tem bo govor pozneje), Na teh lastnih loviščih, uavedeuih v § 15., morejo tedaj izvrševati lovsko pravico samo osebe, ki jih občno upravno oblastvo prve stopnje potrdi za zakupnike ali za podzakupnike (§§ 9., 11. in 14,, odst, 1.). Zakupnina gi'e v vsakem primeru v korist lastnikov lovišč. Ti imajo tudi pravico, da na prvi dražbi odklonijo naj,h boljšega ponudnika. Omenim naj še lastna lovišča di'zave in imovinskih občin (v dravski banovini samo lastno lovišče „Križevačke imovne opčine", v dolnjelendavskem okraju). Ta lastna lovišča se upravljajo po odredbah pravilnika ministrstva za gozdove in rudnike o upravljanju in nadziranju državnih izločenih lovišč (SI. 1. 665/78 iz leta 1936). Ostala izločena lastna lo^šča smejo njih lastniki svobodno upravljati. Lovsko pravico izvršujejo lahko osebno ali pa jo brez sodelovanja upravnih oblastev dajo v zakup. Z izvrševanjem lastne lovske pravice smejo pričeti šele tedaj, ko se jim lastao lovišče tudi izroči. To se navadno zgodi ob poteku obstoječe zakupne pogodbe občinskega lovišča, dotlej pa je izvrševanje lastne lovske pravice ustavljeno (§ 5., odst. 6,), Tudi lastnik na svojem lastnem lovišču ne sme loviti koristne (zaščitene) divjačine vse dotlej, dokler se mu ne izroči najmanj dvesto ha površine (§ 6., odst. 1.). Zemljišča, ki izgube pogoje za lastno lovišče, morajo občna upravna oblastva prve stopnje po svoji službeni dolžnosti takoj priključiti proti sorazmerni priznani zakupnini občinskim loviščem (§ 6., odst, 3.). (Nadaljevanje prihodnjič.) Odstranite iz gozda vse neprimerno in poškodovano drevje! Dopisna gozdarska posYetovalnka VPRAŠANJA 13. Trgovske uxance za les. Imam malo kmetijo z nekaj gozda, v katerem mi je oče ohranE veliko več lesa, kot ga ima kdor koli od sosedov na enaki površini. Imam namen prodati nekaj lesa; prosim Vas, razložite mi, kaj pomeni izraz „trgovslce uzanoe", ki ga često slišim rabiti lesne trgovce. A. S., NotiiaBjsfco..j. 14. Pogodba za prodajo stoječega lesa. Posestnik I. I. je poleti leta 1939. prodal trgovcu N. N. stoječ les. Kupec ni začel takoj s podiranjem drevja in tako je posestnik gojil in varoval drevje brez vsake nagrade še skoraj leto, dni. Na počez prodanem drevju je še nekaj prirastlo, cena lesa pa se Je medtem dvignila za več kot polovico kupnine. Pogodba je pomanjkljiva in ničesar ne predvideva za tak ali podoben primer. Prosimo Vas za pojasnilo, ali sme posestnik zahtevati odškodnino za gojenje in varstvo prodanega drevja in ali se morda da pogodba izpodbijati, ker se je cena lesu zvišala za več kot 50 odst. M. P., Dravo©1ad'. ODGOVORI 7. Pravico do dijaškega roka. Na Vaše vprašanje Vam bomo odgovorili, brž lio dobimo o stvari z merodajnega mesta avtentičen odgovor. Uredništvo. 10. Objedene macesnove sadike. Objedenib macesnovili sadik ni treba nikomur pošiljati pa tudi ne za drugo leto pridržati. Čimprej jih izkopljite in na njihovo mesto posejte semena tiste drevesne vrste, M jo nameravate odgajati za sebe ali za prodajo. Priporočam Vam, da drevesnico zavarujete pred zajci z gosto pocinkano žično mrežo, ki naj sega čisto do tal. Stanko Sot o Sek. Zatirajte gozdni mrčes! Zakoniti predpisi in okrožnice Iz proračuna izdalkov iii dohodkov itravske kanovinc za 1. 1840/41. Stvarni izdatki za gozdarstvo: podpore" za drevesnice okrajnih kmetijskih odborov .... din 3.000"— podpore in sti*oški za pogozdovanja, za dobavo in oddajo sadik siromašnim osebam, dečji dnevi, nagrade, diplome . . „ öO.ÜOO'— za pogozdovanje Krasa.........'.........25.000*— za gozdai-sko prosveto ............, , . „ 15.000"— za gozdai*sko statistiko.......................5.000'- za podpiranje lovstva.............. . . „ 5.000'— prispevek k oslu-bnini siromašnih gojencev gozdarske šole v Mariboru.......................40.000'— skupno .......................din 153.000 — Stvarni izdatki za urejanje hudournikov: vzdrž_evaiy'e_in izpopolnjevanje hudourniških zgradb, njih nadziranje in čuvanje (potni sü'oslci. mezde, material itd.) . študij in izdelava načrtov (potni stroški, razprave, risarske in pisarniške potrebščine itd.)........... nadaljevanje začetih del in nova dela (material, orodje, mezde, potni stroški itd.).............. nujna dela ob hudourniških poplavah in dela za njih preprečevanje (orodje, mezde, material, potni stroški itd.) . . nabava m popravilo tehničnih inštrumentov, risalnih in tehničnih pripomočkov............. . din 300.000"-35.0(M'^ 270.000"-120.000'^ 10.000"- skupno......................din 73S.Ü0Ü"— Stvarni izdatki nižje gozdarske šole v Mariboru: potni stroški in ekskurzije.............. din (j.OOO'— pisarniški stroški, knjige itd.............. , , „ 6.000'— turjava, razsvetljava itd...............„ 43.000"— učila, zbirke, inventar .................6.000'— stroški internata in pi'ehrana................110.000'— stroški teCajev.....................4.000"- razni izdatki........................ . . , 1.000'— skupno......................din ueJOO"— Stvarni izdatki komisije za agrarne operaci nabava in popravilo tehničnih instrumentov, risalnih in tehničnih pripomočkov, tiskovine itd......... kmetijske razstave, sti'okovne knjige in revije, planšarski te- čaji, študijska potovanja itd. stroški za publikacijo o komasacijah, in-edbah itd . iki sti Studi režijski stroški .pri "delitvah _e in projekte za uredt)e m melioracije skupnih zemljišč ("erensko m pisarniško delo, mezde, material, potni strošk itd.)...................... stroški za komasacijo (tejensko in pisarniško delo, mate terial, potnine' itd.) ............ > , podpore za melioracije operacijskih ozemelj, podpoi'e za go spodarstvo na planinah . ............ podpore za kultiviranje belokranjskih stelnikov . . . . je : din 30.000'- 4.000'-8.000'-20.000"- Ö.OOO'- 35.000'- 250.000'-30.0)0'- skupno ......................din 383.000'— Nove izvozne carine za les. (Službene novine, XXV/75, 1. aprila 1940, str. 684 iii 685) - „ - - o ' g i ^ - ^ ,, , ^ premerom 4 cm in manj, din 2'50, hrast s srednjim premerom 20 do 30 cm din 0'15, hrast javor, gaber in drugi listavci nad 30 cm srednjega premera din 0*60, oreh (tudi panji) nad 30 cm srednjega premera, črni oreh din 1'—, beli oreh din 0*80 in iglavci vseh vrst nad 20 cm srednjega premera din 1'25; za 100 kg tesanega ali žaganega lesa vseli dimenzij: kostanj din 4'—, deske, letve in remeljm dni 0"20, vse drugo din 0'20; za 1 kos železniških pragov: borovih din O'lO, bukovih din 010 in hrastovih din 0'40; za 100 kg oglja din 010, bri-ketov iz oglja din 010 in eksb-atov za strojenje din 0*50. Carina se raduna v zlatih dinarjih po tečaju 1 :14. Potrdila za izvoz v Francijo. Francosko blokadno ministrstvo je izdalo za uvoz našega blaga v Francijo m njene kolonije odlok, po katerem mora imeti izvoznik posebno potrdilo o izvozu blaga; to poti-dilo izdajajo francoski konzulati tistega področja, iz katerega se izvaža blago (glej „Journal Officiel" št. 91. z dne 10. aprila t. 1.!), Kot dokaz, kdaj je bilo blago odposlano, je treba predložiti francoskim cai-inarnain konesmane o naložitvi, če se blago prevaža z ladjami, in tovorni list, če gre blggo po železnici. Nekateri novi zakoniti predpisi. (Iz Službenega lista dtavske banovine 1940.) Sprememba prvega odstavka člena 6. pravilnika o prometu z devizami in valutami (53/11); Uredba o spremembah in dopolnitvah m-edbe o odmeri m pobiranju davka na liiksuz s spiskom luksuznih predmetov (54/11). Pravilnik za izvrševanje uredbe o rezervah hrane (95/20). Navodilo o izplačevanju nagrade honorarnim uslužbencem in dnevni-čarjem v resoru ministrstva za gozdove in rudnike, poklicanim na vojaške vaje (96/20). Popravek v uredbi o sprememl^ah in dopolnitvah uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov (100/21). Popravek avtentičnih tolmačenj uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov (105/21). Uredba o spremembah zakonskih predpisov, ki se nanašajo na prejemke državnih upokojencev (111/23). Odločba o načinu plačevanja s prostimi devizami za blago uvoženo leto 'dni pred dnem, ko se opravi plačilo (113/23). Pravilnik o zaščiti pred letalskimi napadi, II. del, sanitetna služba (116/24). Pra'i'ilnik o banovinskem proračunu dravske banovine za leto 1940/41. (123/2Ö). Uredba o spremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih (140/29). Uredba o spremembah in dopohiitvah zakona o taksah (141/29). Uredba o spremembah in dopolnitvah zakona o sodnih taksah (142/29). Uredba o spremembah in dopolnitvah zakona o taksah (129/28). Uredba o spremembah in dopolnitvah zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih (131/28). Dopisi ŠESTA ODBORO¥A SEJA LJUBLJANSKE PODRUŽNICE J. G. Z. Dne 23. aprila t, 1. je bila v di*u-št%'emli prostorih v Ljubljani šesta odborova seja ljubljanske podružnica J. G. Z. Seje sta se poleg članov upravnega odbora udeležila tudi člana nadzornega odbora. Na programu Je bilo razpravljanje o preosnovi podružnice v društvo, o organizaciji letošnjega občnega zbora podružnice, o nadzorstvu nad društveno drevesnico in o osnutku vzorcev za kupne pogodbe za les. V smislu sklepov, sprejetih na izrednem občnem zboru Jugoslovanskega gozdarskega združenja v Zagrebu dne 17. marca t. L, po katerih naj bi se to združenje preosnovalo v „Zvezo gozdarskih društev kraljevine Jugoslavije",^ se mora tudi podružnica v doglednem času preosno-vati v samostojno gozdarsko društvo, ki more postati član imenovane Zveze gozdarskih društev. Že na 5. od-borovi seji je bil imenovan odbor 4 članov, ki je sestavil osnutek pravil za samostojno „Slovensko gozdarsko društvo" in ga predložil odboru v proučitev. Po tem osnutku naj bi bil ustroj draštva z malimi spi-ememba-mi takšen, Itakršen je usti'oj po-di'užnice. Ta osnutek je odbor na seji pregledal in ga le tu in tam nekoliko dopolnil. Prepis bo podružnica dostavila članom obenem z vabili na letošnji občni zbor podružnice, ki bo razpravlja! in sklepal tudi o preosnovi podružnice v društvo. Letošnji občni zbor ijodružnice bo po odborovem sklepu že sredi junija, da bo mogoče preosnovo podružnice v društvo čimprej izvesti. Da se bodo mogli člani v čim večjem številu udeležiti, zbora, bo letošnji zbor v LJubljani. Ako bo mogoče, bo z občnim zborom podružnice združen tudi ustanorai občni zbor novega gozdarskega društva. Za nadzorstvo nad dniištveno gozdno drevesnico, ki ga podružnica zaradi oddaljenosti drevesnice ne more izvajati po članih odbora. Je odbor sklenil zaprosili g. ing. Janka Urbasa, gozdarskega višjega svetnika v pok. v Mariboru. Odbor Je končno razpravljal tudi o osnutku obrazccv za kupne pogodbe za les, ki jih je izdelala Kmetijska zbornica v Ljubljani in ki naj bi odpravili stevihie spore, ki nastajajo zaradi nepravilno sestavljenih kupnih pogodb. Ljubljanska podružnica Jugoslovanskega gozdarskega združenja. GOZDARSKI SESTANEK. Na pobudo Zveze absolventov goz-darsldh Sol se _ vršijo vsako leto vsaj enkrat sestanki njenih članov iz posameznih krajevnih okolišev. ' Letos smo se pi-vi sestali tovariši iz pohorskega okoliša. Sestanek je sklical pover enik Zveze Venčeslav Sti-aus, gozdar na Klopnem vrhu, na dan 5. maja pod Veliko Kopo na Pohorju. Zaradi slabega vremena je Mla udeležba skromnejša kot lani. Na sestanek je prišel tudi naš učitelj ing. Stanlco SotoSek iz Maribora. Dopoldne smo se pogovarjali o svojih stanovskih zadevah in o potrebi večjega tovaiiStva med absolventi. Bilo je govora o sliižbenem činu absolventov enoletne in dvoletne üozdai'ske šole v državni služIli; stvar Se ni povsod -V skladu z zakonitimi predjDisi. Poudarjalo se je tudi, da bi 'bilo ti*eba predpisati pravilnike za strokovni izpit za zva-ničnike in prav tako za pripravni-» ke X. skupine. Nadalje se je nagla-šalo, da mnogi absolventi po odhodu, iz šole ostanejo preveč sami za sebe in ne pošiljajo svojih naČi-tov in predlogov Zvezi,, kai- ni nikakor članstvu v korist. Del sestanka je bil posvečen poročilom o premočnem izkoriščanju, pomanjkljivem gojenju in nezadostnem varstvu gozdov. Zato je nad • vse važna državna nadzorna služba, saj so gozdovi razdeljeni na 150.000 posestnikov. Soglasno je bilo izraženo mnenje, da se bo dal uspeh doseči samo tedaj, če bo imel gozdarski referent v vsakem okraju in rpostopoma .tudi v vsaki .občini kot pomočnika gozdarja ali logai'Ja; za te pa bi naj bili jio-stavljeni absolventi enoletne in dvoletne gozdarske šole. Državni ali ba-uovinäi izdatki za njihove plače bodo z zboljšanjem kmetskih gozdov in z večjimi dohodki pri prodaji lesa, javnosti, stoterno „ povmjeni. Udeleženci seslaiika so nadalje sklenili, naj Zveza ponovno pozove svoje člane, da pošiljajo dopise v Gozdarski vestnik, zbirajo zanj strokovno izrazje in mu pridobivajo novih naročnikov. Popoldne je bila strelska ,teknia s samolcresom, na kateri je dosegel prvo mesto Franc Ulčar, gozdar v Slivnici pri Mariboru; nagi'ado je dobil v originalne platnice vezan I. letnik Gozdarskega vestiiika. Najboljši rezultat pa je dosegel ing. Stanko Sotošek, ki je tekmoval izven konkurence. Po tekmi smo odšli na Veliko Kopo, od koder smo imeli vkljub megli, dežju in vetru nekaj lepih hipnih razgledov na Kobansko, Giolico, Svin-ško planino, Peco, Plešivec in Savinjske Alpe. Po povratlju z Velike Kope smo s€ povzpeli na Črni vrh. Spotoma smo si ogledali grmasto bukovje, ruševje, redko smrekovje iu drugo rastlinstvo na ooliorskih gi-ebenih in planjavah. Videli smo tudi velike, pospravljene in nepospravljene, gole poseke, umetne nasade in sestoje ter tipične prebiralne sestoje in sečnje v luknjah z naravnim podmla-janjem. Ob tej priliki je bilo izrečenih mnogo poučnih misli o gojenju hi varstvu gozdov. Na Ribniškem sedlu smo se poslovili v želji, da se drugo leto ob še Številnejši udeležbi zopet snidemo. Venčeslav Straus. STROKOVNI POSVETOVALNI ODBOR ZA LES V BANOVINI HR-VATSEL V banovini Hi-vatski se močno pozna novo, poživljeno delovanje na vseh področjih, zlasti pa še na gospodarskem torišču. V začetku tega meseca so bile pri banski oblasti infonnativne seje strokoTOih posvetovalnih odborov za les, iisnje, tekstilije in kovine. Prvo sejo je imel odbor za les, ki je razpravljal o sestavi odbora' in imenovanju njegovih članov po baim, nadalje o namenu in območju odbora ter o delegatih za osrednje strokovne posvetovalne odbore pri ministrstvu za trgovino in industrijo, v kolikor prihajajo v jMštev zaradi izvoza v nozemstvo. Končno je bil določen dnevni red za naslednjo sejo 10. t m • nhenem so bili odbran i rpfe- renti, ki bodo x>odali_ na tej seji_ poročila o raznih važnih vprašanjih. Odbori pii banski oblasti se pö svoji sestavi bistveno razlikujejo od odborov enakega imena pri ministrstvih, v katerih je zastopana v glavnem samo industrija. V novih strokovnih posvetovalnih odborih banovine Hrvatske pa so zastopniki ban-ske oblasti, gospodarstveniki in strokovnjaki iz gospodarskih in kmetijskih zbornic ter odposlanci strokovnih združenj. Odbori so povsem avto-nomiie ustanove; njih naloga je, da razpravljajo in rešujejo vsa važna vprašanja svoje stroke. POMLADANSKI LJUBLJANSKI VE- LESEJEM. Letošnji pomladni ljubljanski ve-lesejem bo prirejen kot 47,.velesejem-ska razstavna ^prireditev. Trajal bo od 1. do 10. jimija. Obeta se nam več bogatih gospodai-skih in drugih posebnih razstav. V splošnem oddelku bodo razstavljeni izdelki strojne, kovinske, lesne, tekstilne, kemične in živilske industrije, radio- in elektrotehnike, fine mehanike, stavbarstva, in fine keramike; nadalje bodo razstavljeni usnjeni, konfekcijski, fotografski, stekleni, porcelanasti, krzneni, fotografski in papirni izdelki, vozovi, kolesa, pisarniške ^trebščine, aparati za terapijo, glasbila, bižuterija ter predmeti za razsvetljavo in kurjavo. Posebne, zaključ-ne razstave bodo naslednje: razstava avtomobilov in motornih koles, ter razstave pohištva, male obrti in zaščite pred letalskimi napadi, kjer bo nazorno prikazana aktivna in pasivna obramba pred nevarnostjo iz zraka. Razstavi j alcem se nudijo izdatne prevozile, carinske in trošarinske olajšave. Inozemski obiskovalci dobe na podlagi velesejemske legitimacije jugoslovanski vhodni vizum* brezplačno pri naših konzulatih. Na naših želeaiicah imajo obiskovalci velesejma brezplačen povratek. Na postaji morajo kupili razen vozovnice še rumeno železniško izkaznico za 2 diiL Vozne olajšave veljajo za dopotovanje od 27. maja do 10. junija, za povratek pa od 1. do 15. junija. . Lliibljaiiskl veleselem. Goxdarsko šoBstvo Iivestje drž. nižje gozdarske šole v Mariboru za 1. 1938/39. (Objavilo ravnateljstvo.) V uvodniku IzvesLja so pregledno podane telesne, duševne in druge lastnosti, ki jih splošno veljavni predpisi zahtevajo od varstvenega in pomožno-telmifinega gozdarskega osebja pii vršenju često naporne in odgovorne čuvajske in logai-ske službe. Le osebje, Id ljubi naravo, ima razumevanje za življenje gozdnega rastlinstva in živalstva ter je v službi pošteno, vestno, pravično in nepristransko, po potrebi tudi energično, v splošnem pa vljudno v občevanju s prebivalstvom, je na svojem mestu in more v zvezi s svojo splošno in strokovno izobrazbo v polni meri vršiti zaupane mu službene posle. V tem pravcu je usmerjena tudi vzgoja gojencev nižje drž. gozdarske "šole v Mariboru. S šolskim letom 1937/38. na tej šoli uvedeni enoletni pouk se je vršil v 1938/39. pod dosedanjim strokovnim vodstvom. Pri pouku so sodelovali tudi honorarni nastavniki, in sicer za jezikoslovje, gozdno in lovsko zakonodajo, zdravstvo, kmetijstvo, verouk, knjigovodstvo, telovadbo in strelstvo. Solo je obiskovalo 35 gojencev, in to 18 iz dravske, 10 iz savske, 3 in zetske, 2 iz dtiiiavske ter po- 1 iz moravske in vardarske bauovine. Od gojencev iz dravske banovine jih je bilo 6 iz Dolenjske, po 2 iz ljubljanske okolice in iz Gorenjske, 3 iz Savinjske in 1 iz Dravske doline ter po 2 iz Koroške in Prekmurja. Kakor prejšnja leta se tudi to leto pogreša med gojenci kmečki naraščaj z gozdnili kmetij v goratih predelih naše banovine, vsi gojenci so bili intei-nisti, so torej stanovali'in dobivali hrano v zavodu. Šolski pouk se je pričel 6. oktobra 1938 in se končal 28. julija 1939 s sklepnim pismenim in ustnim teoretičnim ter praktičnim izpitom v naravi, ki ga je opravljalo in uspešno dovi-šilo 32 gojencev. Sola ima bogato zbirko učnih predmetov, modelov, merilnega in drugega orodja ter razpolaga z obsežno knjižnico sti'okovnih Imjig in časopisov. Tudi to _ leto sta se zbirka in knjižnica povečali z darili in nakupi. Praktične vaje o oskrbovanju gozdnih drevesc so se med šolskim letom vršile v gozdni drevesnici ljubljanske podružnice Jugoslovanskega gozdarskega združenja v Račah, v bližnjih gozdovih mariborske okolico pa so bile vaje o negi, varstvu in izkoriščanju gozdov. Na poučnem izletu preko Pohorja konec šolskega leta so videli gojenci razne načine gozdnega gospodarstva in spravljanja lesa. Gozdarska šola se je s svojimi gojenci udeležila raznih kulturnih, prosvetnih, narodnih in cerkvenih prireditev ali pa bila zastopana po vodstvu šole-. Od 24. ^rila do 24. maja 1939 se je vršil na šoli prvi jugoslovanski gozdarski tečaj za podoficirje obmejnih čet,^ ki se je končal s splošno dobro uspelo preizkušnjo. Tečaja se je udeležil 1 poročnik s 14 podofieirji. V članku „Cin gozdarske šole v Mariboru" je navedena odločba ministrstva prosvete, ki je stopila v veljavo z objavo v „Službenih novinah kraljevine Jugoslavije" dne 30. marca 1939. Po tej odločbi imajo absolventi enoletae mariborske šole dotlej, ko ostanejo v tej sti-oki, značaj zvaničnikov v smislu § 10. zakona o uradnikih, absolventi dvoletne šole pa v smislu § 45. odst. 1. zakona o uradnikih značaj uradnišldh pripravnikov zvanja od X. do vštete VII. položajiie skupine. Tudi v tem letu je krila vse stroške tega zavoda kr. banska uprava dravske banovine nekaj z dohodki iz oskrbnine gojencev, nekaj iz svojih proračimskih sredstev. Ing. Janko U r b a s. , Lesna trgovina Izvleček iz cenika za zavaroTaiije valute pri izvozu blaga, fci jc veljaven otT 1. do li. maja 1940. (Po čl. 6. pravilnika o urejanju prometa z devizami in valutami) Cena v dinarjih za 100 kg: lubje 150, šiSke 430, gozdni sadeži — želod 120, kopita 600, les za palice 3(X), hrastove doge 80, bukove doge 140, hrastovi parketniki 350, surovi hrastovi frizi, široki čez 5 cm in dolgi 25 cm 170. Cena v dinarjih za ms : mehek žagmi les (deske, letve, remeljni in trami) 900, mehek žagan les pod 3 m (deske, letve, remeljni in trami) 600, mehek tesan les (trami od S/8 do 28/30) 550, parjena obrofeljena žagana bnkovina 1100, bukovi ševroni od 130 X 133 mm, dolgi 165 cm, parjeni ali neparjeni 600, neparjena žagana bukovina 800, bukova metliSča 1—r40 m 500, neobi-obljena žagana bukovina 700, hrastovi testom do 2'5 m 1260, obrobljena žagana hrastovina 2500, neobrobljena žagana hrastovina 1700, merkantilna žagana hrastovina 1700, merkantilni hrastovi hlodi 1100 do 2100, slavonski hrastovi hlodi do 49 cm 2800, slavonski hrastovi hlodi nad 50 cm 3800, topolovi hlodi 680, topolovi hlodi pod 55 cm 520, vrbovi hlodi 300, hruškovi, firešnjevi in jeseiiovi furnirji 12,500, vezane plošče 3700. Cena v dinarjih za en kos: brzojavni drogovi od 7 do 9 m 230, brzojavni drogovi od 9 do 11 m 260. Cene drugih .sorti m en to v so iste kot v ceniku, veljavnem od 1. do 15. aprila 1940. (Glej Gozdai'ski vestnik 1940, str. 93!) Prepovedan izvoz po ccnali, ki so nižje kot v ceniku. Pri sprejemanju izvoznih poti-dil so izvozniki na osnovi čl. 6., st. 2. pravilnika o urejanjti prometa z devizami in valutami, dolžni izročiti pismeno zavezo, da bodo uvozili v državo ves znesek deviz, ki jili bodo dobili za izvoženo blago. Po odloku finančnega ministrstva št. 72400/11 z dne 18. VI. 1932 ne smejo biti cene na zavezah nižje od cen v uradnem ceniku finančnega ministrstva, ki izhaja dvakrat na mesec. V zadnjem času pa so nekateri ■ izvozniki dajali zaveze in izvažali blago po cenah v veljaraem ceniku, čeprav so sklenili trgovske posle po nižjih cenah, pri čemer so raetuiali, da jim bo odpis odobren. Ker ni tak postopek v sldadu z veljavnimi deviznimi predpisi, so sklenile devizne oblasti pozvati talte izvoznike na odgovornost, ker so škodovah državnim interesom. Zaradi lakih jarimerov so bili pooblaščeni zavodi opozorjeni, da na| jrimerjajo dosežene cene s cenami v uradnem ceniku. V primeru, da bi nie dejanske .cene zelo različne od uradnih, pa morajo zahtevali od Izvoznika posebno odobrenje izvozne direkcije in šele potem smejo izdati izvozno potrdilo. ■ . Tudi Bolgarija ustanavlja izvozno direkcijo. Bolgarsld ,ti-goviiiski minister; Zagorov je predložil sobranju osnutek zakona za ustanovitev direkcije za zunanjo trgovino. Naloga nove direkcije bo, urejati in nadzirati uvoz in izvoz; dosedanji državni izvozni zavod pa bo vključen kot oddelek v novo . direkcijo. Izplačila Non'eiki, Holandiji, Belgiji in Lnkseiifargii so ustavljena. Devizna direkcija Narodne banke" je zaradi izrednih dogodkov odločila ustaviti do nadaljnjega vsa, izplačila upnikom iz Norveške, HoMndije. Belgije in Luksemburga. . , " : Lesna trgovina Slovenije v aprilu 1940. (Od posebnega dopisnika Gozdarskega vestnika.) Skupna povprečna letua Ivoličina lesa, ki po ga države izvoznice pred sedanjo vojno vnovCile na inozemskih tržišžib, je znaäala okoli 40,000.000 m^. Od tega je samo Kanada plasirala 25 odst., Finska je prodala okoli 17 odst., Rusija 13 odst,, Švedska 10 odst., USA iu Poljska i» ca 7 odst., CSR in Romunija po ca 4 odst. ter Jugoslavija okoli 33 odst.; ostale države pa skupaj ca 9.5 odst. V medsebojno konkurenco vseh izvoznic Je posegla vojna ter je lesnemu izvozu in uvozu dala svojstvene smernice. Filcsne postavke gospodarske kalkulacije je izločila in producente ter konsumente prepustila izmenoma izredni konjunkturi, negotovosti, želji po vojnem' dobičku in sti'ahu pred neznanim. Vsem je zavrla možnost svobodnih transportov; nekaterim je naklonila izredne izvozne kontingente, drugim je zopet onemogočila vsako prodajo; na tržiščih Je povzi^očila neprimerno hipno povišanje prodajnih cen, odprla je vrata pretiranemu optimizmu in pesimizmu. Delno je omejila privatno gradbeno iniciativo in sprostila bajeslovne kredite za vsakovrstne vojaške potrebe. V kratkih etapah je sedanja vojna v marsičem spremenila stanje na lesnih tržiščih. V pripravljalni fazi je ukinila izvoz avstrijskega lesa v Italijo in na Madžarsko ter ustavila izvoz vseh češkoslovaških lesnih proizvodov izven meja Nemčije; prekinila je vse čezmorske trgovske zveze poljskih izvoznikov in onemogočila izvoz Finski ter v |)receJSnji meri tudi švedski. Ker je po končani finsko-rnski vojni morala Finska prepustiti Rusiji obsežne lesne industrijske naprave v Kareliji, je nedavno sklenila, da obdrži vse še neprodane zaloge za svoje domače .potrebe. Po najnovejših dogodkih so na severu tudi ostale nevtralne države izključene od preprodaje lesa; Nemčija je tako dosegla blokado lesne pa tudi ostale trgovine di'zav severne in severovzhodne Evrope z njenimi zahodnimi sosedi in s tem zase znižanje cen lesa za svoj konsum.'Naši izvozniki morajo računati z neizogibnim padcem cen na nemških tržiščih; uvodoma navedeni procenti izvoženih lesnih količin nam to nedvoumno prerokujejo. Glede -ostalih tržišč bo odločala politična situacija na Sredozemlju. Nedavni ukrepi naše države v zvezi z eksportom so našim čitateljem znani več ali manj iz dnevnega časopisja. V Službenih novinah z dne 30. marca 1939 je izšla uredba o direkciji za zunanjo 'trgovino. Po tej uredbi prevzame novo osnovana direkcija posle dosedanjega oddelka za zunanjo trgovino in trgovinske pogodbe kakor tudi posle zavoda za pospeševanje zunanje trgovine pri ministi-stvu za trgovino. Trgovski krogi s skepso razpravljajo o ustroju te nove centralne ustanove in Ji odrekajo možnost učinkovitega poslovanja, ker Je pritegnjeno premalo zasebnih gospodarstvenikov in Ji manjka privatne prakse in iniciative. S te strani se poudarja, da se s to uredbo celotna zunanja trgovina prepušča zastopni coni javne uprave, uradnikom, in da Je onemogočeno aktivno praktično sodelovanje zastopnikov gospodarskih organizacij. Naloga le-teh bo, da čvrsto .med seboj povezane dokažejo potrebo tega sodelovanja in si zagotovijo primemo besedo v novi osrednji gospodarski ustanovi. Nove spremembe v carinski tarifi, objavljeni v Službenih novinah z ■dne 1. aprila t. L, šo našim izvoznikom lesa "prinesle obremenitev, ki jo -bodo brez dvoma kalkulirali v kupno ceno. Obremenitev pa, ki obstoji v zvišanju postavk skupnega davka na poslovni promet, med drugim tudi za proizvode gozdarstva, je razvidna iz Službenega lista kr. banske uprave dravske banovine z dne 28. febru-^arja 1940. Predvideva se nadalje nova obremenitev lesnih proizvodov z zvišanjem železniških tarif, ki ga pripravlja generalna direkcija državnih železnic. Ob tej priliki opozarjamo izvoznike lesa tudi na novo uredbo o prevozu potnikov, prtljage in blaga po železnici, ki je objavljena v Službe-nili novinah z dne 18. marca 1940. Nove obremenitve kakor tudi manjše možnosti za plasiranje lesnega blaga v Nemčijo, narekujejo za bodočnost večjo previdnost in boljšo orga- iiizacijo, kot vlada doslej v našem eksportu lesa. Gozdni posestniki občutijo pomanjkljivosti v organizaciji izvoznikov v lokalnih cenah; ne bi bilo napak, ko bi se mali posestniki začeli zanimati za zadružni sistem lesne produkcije in prodaje; v tem ozn-u bi tudi občna upravna oblast po okrajnih gozdarskih strokovn akili lahko pomagala s svojimi nasveti. Vobče na tržiščih lesa kljub notranjim fiskahiim obremenitvam in labilni zunanji situaciji ne kaže slabo, čeprav je gotovo, da Je konjunktura^ .zlasti za mehek les, dosegla svoj višek. Za trd les ferednili konjunktumih prilik ni bilo, kar nam bo povsem razumljivo, če se spomnimo na izvajanja v preteklih dveh mesečnih ijoročilih. Čeprav sta po statistiki izvoza ■v letu 1939, pokupili največ našega trdega lesa Anglija iu za njo Italija, ni dvoma,» da vse zahodne države uvoznice za naš tro les še vedno lahko najdejo dovolj nadomestila v čezmorskih krajih, medtem ko nas pri mehkem lesu uvodoma omenjeni podatki poučijo o nasprotnem. Glede na politično situacijo ob Sredozemskem morju pa seveda lahko računamo s presenečenji. Uvoz trdega lesa v Nemčijo je iz umevnih razlogov strogo racioni-ran; za izvoz nam "dovoljenih kontingentov pridejo v prvi vrsti v pošte v izvozniki izven Slovenije, ki razpolagajo z boljšim blagom, kot ga premore naša produkcija. Za vse jugoslovanske izvoznike mehkega in trdega lesa pa je bistveno in sedaj najbolj pereče vpr-ašanje, ali bodo ostala tudi nadalje svobodna pota po Sredozemskem morju. . Ponudbe iz tuzemslva. 15 — Pai'acin; velike množine okroglega in žaganega lesa črnega bora so takoj na prodaj, prav tako katran iz črnega bora. Povpraševanje iz inozemstva. ;235 — Bagdad: nudi se zastopnik jugoslovanskim industrijam, ki se zanimajo za izvoz v Irak. Med drugim se interesira za papir. :242 — New York: išče se poslovna zveza z jugoslovanskimi tovarnami in izvozniki, ki žele izvažati v USA. 255 — Kjöbenhaven: zdravilna zelišča. .256 — Aleksandrija: vse vrste lesa in ramovrsteu papir. ,247 — Montreal (Kanada): lesene pipe; 248 — Izmir: papir; .249 — Tel-Aviv: zastopniška tvrdka se zanima za gradbeni les in lesene zaboje za pomaranče; -263 — BarTanquilla (Južna Amerika): 267 268 269 277 279 -- nudi se zastopnik za razne izdelke; 264 — Hamburg: iščejo se poslovne zveze z jugoslovanskimi izvozniki; Hamburg: zdravilna zelišča; Berlin: iščejo se poslovni stiki z jugoslovanskimi izvozniki; London: zavojni papir; Buenos Aires: novo osnovana komanditna družba, ki se ba-vi z uvozom, izvozom in zastopništvom, išče poslovne stike z našimi izvozniki in uvozniki; Barcelona: ustanovljena je družba, ki bo posredovala pri izvozu in uvozu v našo državo za kompenzacije in devize ter nudi interesentom svoje usluge; Ponudbe iz inozemstva. '66 — Bruxelles: svetilke, porabne tudi ob vetru - in nevihtah. Pripomba: Interesenti naj se obrnejo na obveščevalni odsek direkcije '.za zunanjo trgovino, Beograd, post. predal 818, ali na delegacijo direkcije za zunanjo trgovino za banovino Hrvatsko, Zagreb, lUca 49/III ali pošt. predal #6. Pri vprašanju naj napišejo zaporedno številko povpraševanja ali ponudbe in kraj. Valute in devize Uradni tseaji za maj 1940. Finančni minister je določil za maj ■ sledeče uradne tečaje, po katerih se imajo izplačevati takse po zakonu o taksah, sodne pristojbine i. t. d. 1 napoleondor.....din 350'— 1 zlata turška lira ... ,, 398'30 1 angleški funt .... „ 195'— 1 ameriški dolar .... „ 55"— 1 kanadski dolar .... „ 54"80 1 nemška marka , . , . „ 14"80 1 belga......... 9-25 1 pengo....... ,, 870 1 brazilijanski milrajs . . ,', 2"95 1 egiptski funt.....„ 193'— 1 palestinski funt.... „ 192'50 1 urugvajski pezos ... „ 18"60 1 argentinski pezos . . „ 12'70 1 čilski pezos ..... din 1'25 1 turška pajjirnata lira , „ 34*— 100 francoskih frankov . „ UD"— 100 švicarskih frankov . „ 1235'— 100 italijanskih lir . . . „ 228-80 100 holaodskih goldinarjev „ 2924'— 100 bolgarskih levov . . „ 45"— 100 rumunskih lejev . . „ 25"— 100 danskih kron . . . „ 845'— 100 švedskih kron . . . «„ 1306'— 100 norveških kron . . . „ 996'— 100 španskih pezet . . . „ 550"— 100 grških drahem . . . „ 40'— 100 češkoslovaških kron . „ 150*50 100 finskih mark . . . 89*50 100 letonskih latov . . . '„ 715*— 100 iranskih (perz.) rijalov „ 100*— Tem tečajem bitek („prim"). je že prištet pri- Popravek. V Gozdarskem vestniku 1940. popravite: na str. 74. v ceti'tem stolpcu druge vrste 1*5364 v: 1*5304; v desetem stolpcu pete vi-sle Senervo v: Sciiirov in na str. 75. v enajstem stolpcu desete vrste Gozd. rcf. v: Gozd. ref. in gozdar! I oglasi PRODAM LOVSKO PUSEO, dvocev-ko, cal. 16 Hammerles, skoraj novo. Pnsko si • morete ogledati in zvedeli za prodajne iX)goje pri upravi Gozdarskega vestnika. Prvovrstne in cenene lovske in športne srajce, izgotovljene pa tudi po meri narejene, dobite v modni trgovini iu izdelovalnici perila IV.4N BABIC, Maribor, Gosposka ul. 24, KNJIG.4 ing. Viktorja Novaka, O urejanju gospodarstva z gozdi, je razpi-odana. Knjiga: Posebni predpisi o i/kori-ščanju gozdov o zašCiti in gojitvi domačega oreha se dobi pri gozdarskem odseku kr. banske npra-, ve v Ljubljani za 10*— dinai-jev. Knjiga: Ing. Vojko Koprivnik, Ju- t©slovanski lovCevi zapiski, se ob! pri ing. Vojku Koprivriiku, Beograd, Zadarska lO/I za 30'— "dinarjev. ^ SIIM.4KSKI LIST, mesečna gozdarska revija, ki jo ureja univ.= prof. dr. Levakovič in izdaja „Jugoslaven-sko šnmarsko udruženje" v Zagrebu, Vukotinovičeva 2., stane 100'— din letno. Knjiga: Iiig. Anton Sivic in Franc Žnidaršič, Lovski zakon z zbirko lovskih predpisov, se dobi v platno vezana za 76'— dinarjev in v karton vezana za 50*— dinarjev, v tiskarni Merkur, Ljubljana. OBIGINALNA VEZAVA IN PLATNICE" GOZDARSKEGA VESTNIKA. Uprava lista je založila za L in IL letnik lepe originalne platnice z zlatim Üskom na naslovni iu hrbtni strani, ki stanejo le 12 din. Pripravljena je tudi za 23 din .vezati v originalne platnice L in IL letnik. Platnice in vezane letnike razpošilja proti predliodiiemn plačilu ali po poštnem povzetju. Spra¥ljanje In pre¥©z lesa' Ing. Franc S o n ii b i c h 1 e r (Tržič) Y gozdnem gospodarstvu in lesni industriji tvorijo prav pomembno postavko stroški za prevoz, tako'surovega materiala kakor finalnih lesnih proizvodov; znatni so zlasti ti stroški pri prevoza lesa iz gozdov, ki leže visoko v gorah, kjer so komunikacijska sredstva zelo pomanjkljiva in nepopolna. Tako se pogosto zgodi, da v takih goratili krajih prevozni izdatki dosežejo. . često pa tudi prekoračijo vrednost samega lesa; v teh" primerih seveda ne more biti govora o gozdni renti in obrestovanju gozdov. Naloga gospodarja ali upravitelja njegovih gozdov je, da točno ugotovi, kateri način > - .M - i - J ■■ ■i' Skladi okroglega lesa, spravljenega Spravljanje Modov z vlačenjem" na do prevoznih naprav. saneh. • : (Foto: F. Sonohichler) : ' prevoza je za take gozdove najcenejši in najprimernejši; tu je nešteto možnosti; tako prihajajo za transport v poštev: drče, gozdne poti, ceste, žične železnice itd. Po navadi je treba kombinirati različne spravilne naprave, da se les poceni in'brez poškodb spravi iz gozda. ^ ' - 5 ■ ! ^ - - ■ ^ ^' , Nekoč niso posvečali posebne .pozornosti čistemu in .nepoškodovanemu lesu, to pač zato, ker se je les uporabljal; predvsem kot kurivo za topilnice, livarne in pod.; to je bilo tisti čas, ko so bile železnice kaj redke in je bila zato prodaja v bolj; oddaljene kraje silno težka. V istem razmerju-^ pa, Uot. so se zgradile v dežtli in državi lioraunikacije, je rasla vrednost lesa, ki ga je bilo ob ugodnih prometnih sredstvih mogoče vnovčevati na druge, manj primitivne načine: les so začeli predelovati v deske, grede, IramiCe itd. Takih lesnih izdelkov seveda ni bilo mogoče spravljati iz gozdov po slabih drčah, kjer les izgubi 20 do 30 odst od svoje množine in dospe na cilj poln peska in kamenja^ bilo je marveC treba paziti, da je les prišel na trg zdrav, nepoškodovan in čist. Ob primitivnem spravljanju lesa se deblom pogkodujejo predvsem njihovi konci; zato mora vsak kos znatno presegati zahtevano dolžino, tako da ga lahito v skladišču ali na žagi primerno odžagajo. Ti presežki, ki gredo v nič, so Često kaj veliki; znani Šo mi primeri, ko so znašali pri 4 ni dolgih hlodih 25- do 30 cm, ali 6 do 6.5 odst. celotne dolžine. Zato mora gozdni posestnik ali lesni podjetnik giedaü v prvi vrsti na to, da se les ob spravljanju ne poSkodujc, to se pravi: izbrati mora tak način transporta, ki losu iiar najbolj prizanaSa obenem pa preveč ne poveča (prevoznih) stroškov. Kjer je na uporabo le malo lesa, je za prevoz najboljša cenena zimska gozdna pot; kjer se les stahio, čeprav ne ravno v velikih količinah, izkoriSča, pa je treba zgraditi trajno, tudi poleti po-rabno pot, Ako je treba s strmih pobočij v relativno kratkem času spravljali velike količine lesa v doline, se graflnja voznih poti ne splača, zlasti še, ker bi bil prevoz po njih zai'adi neprimernega terena zelo otežkočen; v tem primeru je najholjäe in najcenejše transportno sredstvo Žična železnica, ki jo že tudi pri nas marsikje z velikim pridom uporabljajo. Tako stane na pr. prevoz m^ lesa po žični železnici le 4,5 din, medtem ko so prej vozniki zanj zahtevali 50—55 din. Seveda so enkratni investicijski stroški precej visold, toda iz zgornjega lahko razvidiraoj kako hitro se take investicije amortizirajo. In Še nekaj je treba upoštevati: les pride iz gozda docela nepoškodovan v kar najkrajšem času. Večina naših gorskih dolin je taka, da se vanjo steka vrsta manjših stranskih dolinic. ICo dospe les na kateri koli prej omenjenih načinov v to glavno dolino, mu je za prevoz po navadi na upoi'abo Že stalna, zgrajena pot, ki jo lahko imenujemo cesto. Prevoz po tej cesti zavisi od oddaljenosti železniške postaje ali indu-shijskega podjetja, kamor je les namenjen: v skladu s tem je treba preudariti, kak transportni način je: sedaj najprimernejši in najcenejši, izbirati je v glavnem med prevozom s konjsko vprego, — priporočljivi so zlasti vozovi z gumijastimi kolesi — tovornim avtom ah industrijsko gozdno železnico. Pri izbiri je treba upožtevati tudi kakovost in širino ceste, zlasti še njene višinske razlik«. Prevoz lesa je za naše gozdne posestnike in lesne podjetnike izredno važen; zato mu je treba posvečati vso pažnjo. Slike, ki ponazornjejo ta članek in pregledno predstavljajo različna spravilna in prevozna sredstva — od primitivnih sani pa do žične in gozdne železnice — so posnete v dr, Bornovem gozdnem revirju Sv. Katarini, Zakon o lovu ; Franc 2ri i d ar fii č (Ljubljana)' (Nadaljevanje) OBČINSKA LOVIŠČA. J ZemljišCa onih lastnikov, ki niso izločena kot laslna loviSča, Ivortjo občinsko lovišče. Občinska lovišča se morajo oddajati nerazdeljeno v mejah vse upravne občine v zalnip na javni dražbi (§ 5., odsl. 1.), v kolikor ne dopušča zakon izjem, Te so: Razdelitev občinskih lovišč. Ako dopuščajo lovski interesi, .sme občno upravno oblastvo prve stopnje po zasliSartju občine in banovinske zveze lovskih društev razdeliti ozemlje občine na dvoje ali več lovišč (lovskih revirjev). To je dopustno samo pri občinahj ki jim območje presega 5.000 ha. Razdeljena loviSča morajo imeti najmanj 2000 ha (§ 5,, odst 2 ). Združitev občinskih loviSč. Ban sme več občinskih lovišč ne glede na razsežnost njili ozemlja, ako to zahtevajo interesi lovstva, združiti v eno lovišče, ki pa ne sme presegati 5.000 ha (§ 5., odst, 5.). Občinsko lo\iŽče v izmeri pod 500 ha pa se mora priključiti občinskemu lovišču in to onemu, s katerim tvori najnaravnejSo lovsko enoto. Priključitev izvede po službeni dolžnosti otično upravno oblastvo prve stopnje (§ 5., odst. 3.). Arondacija, zaokroženje občinskih lovišč. Zakon o lovu poudarja posebno gospodarsko stran lova. Zato stremi po tem, da imajo loviSča čim naravnejSo lovsko mejo ter da so podani Čim ugodnejši pogoji za umno gojenje, ukoriščanje in varstvo divjačine. Ako občinsko loviSče nima nararaih lovskih meja, pooblašča zakop občna upravna oblastva prve stopnje, da smejo ali po službeni dolžnosti (uradno) ali na zahtevo ene ali več občin ali zakupnika občinskega lovišča po zaslišanju b^ovinske zveze lov-skUi društev te meje občinskih lovišč popraviti (§ 5,, odst, 4 ). DAJANJE LOVISC V ZAKUP. Občinska lovišča in lovišča^ navedena v § 15., odst, 3,, oddajajo na javni dražbi v zakup občna upravna oblastva prve stopnje za dobo dvanajst let (§ 8,, odst. 1, in §12,), Zakon odreja, da mora imenovano oblastvo razpisati dražbo najmanj Štiri mesece pr-ed potekom obstoječe zakupne pogodbe. Postopek dražb teh loviSČ je urejen v §§ 8.—15. ter v čl. 2.—12. banovinske lovske uredbe. Ta postopek je po teh določilih razdeliti takole: 1. v postopek pred dražbenim narokom; 2. v postopek na draž-benem naroku; 3. v postopek po dražbenem naroku. Postopek pred dražbenim narokom. V ta stadij spa- da: ugotovitev izmere lovišča, dražbenih zakupnih pogojev in višina izklicne cene ter oglas dražbe. V obrazcu za lovsko pogodbo, M ga je" predpisal ban dravske banovine na podstavi § 10. (glej SI. 1. št. 161/22 iz 1. 1935.), je točno odrejeno, katere zakupne pogoje mora vsebovati lovsko-zalaipna pogodba. V § 10.. je izrecno odrejeno, da se mora pogodbeno postaviti v zadiijeni zakupnem letu ena tretjina površine vsakega lovišča pod prepoved lova ter da površino tega dela določi pred začetkom zadnjega leta občno upravno oblastvo prve stopnje. Izklicno ceno določi občno upravno oblastvo prve stopnje po zaslišanju občine ali lastnika lovišča. Izklicna cena ne sme biti višja od tretjine prejšnje zakupnine. Na prvi dražbi se ne smejo sprejemati ponudbe pod izklicno ceno. Le na drugi in nadaljnjih dražbali se sme sprejeti tudi nižja ponudba, ako je to v oglasu dražbe izrecno navedeno. Oglas dražbe se mora objaviti najmanj 15 'dni pred dražbo v Službenih novinah in v Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine ter v občini na krajevno običajen način. Priobčiti ga je treba tudi baiiovinski zvezi lovskih društev. Kaj mora oglas dražbe vsebovati, je navedeno v odstavku 2. čL 2. lovske uredbe. Postopek na dražb ene m naroku. Ta postopek se deli: 1. na pripravljalno postopanje; 2. na stavljanje ponudb (dražbanje, dražba v ožjem smislu) in 3. na postopek po stavljanju ponudb. K točki 1,: V pripravljalnem postopanju Je treba najprej ugotoviti, ali je dražbeni oglas pravilen in ali je navzoč predstavnik občine. Nato se prečitajo dražbeni pogoji in pozovejo interesenti k ttražbi. Vodja dražbe mora pri vsaki prijavljeni osebi ugotoviti njeno dražiteljsko sposobnost, to Je: a) ali je v posesti veljavne lovske karte (§ 8., odst. 4.), b) ali ni izključena o'd dražbe „po predpisih zakona o lovu,= na pr. ali ni morda izključena od dražbe zaradi razveljavljanja lovske zakupne pogodbe po svoji krivdi, ali ji ni morda odvzeta lovska karta s pravnomočno kazensko razsodbo (§ 90., toč. 3. in" § 95.), ali morda ne namerja dražiti za kako pravno osebo (§ 11.), c) ako Je inozemec, ali ima pismeno odobritev bana za udeležbo pri dražbi (§ 8., odst. 4,). , Pravna oseba se glede na predpis § 11., po katerem smejo vzeti lovišče v zakup samo fizične osebe, ne sme pripustiti k dražbi. Pač pa je dopustno, da draži več fizičnih oseb skupno (lovska "družba) po svojem izkazanem zastopniku. Število članov take družbe pa ne sme prekoračiti števila, predpisanega v čl. 12. lovske uredbe. Sevetia morajo vse te osebe ustrezati zgoraj navedenim pogojem' pod toč. a), b) in c). ' Edor draži za drugo osebo ali za lovsko družbo, mora predložiti pooblastilo v smislu § 23. z. u. p. Pooblastilo Je treba predložiti 'dražbeneniu zapisniku. Prijavitelji k dražbi, ki niso izključeni od dražbe, podpišejo .nato dražbene pogoje in, polože .varščino (vadij) v višini izklicne cene. , . , . , . ■ = , ' , , ' , ' K točki 2.: Vodja; dražbe napove izklicno ceno ter po'zove .osebe, ki so položile varščino, da stavijo ponudbe. Ysaka ponudba se zabeleži v^ dražbenem .zapisniku.; , . . _ ^ Niti zakon o lovu, niti lovska uredba ne določata najmanjšega števila dražiteljev ali, najmanjšega števila ponudb. Dražba se zato lahko vrši ob navzočnosti samo enega dražitelja ali enega ponudnika. Yendar, sme,: vodja dražbe, preden je" bila stavljena , kakšna ponudba, na zahtevo, navžočnega predstavnika občine, dražbo odložiti. , : ' . ' , ' , ' ■■■K Spravljanje din»^ z vožnjo na saneh. Spuščanje hlodov po gozdni žični , , ■ železnici.- (Fpto,: F. Soimbichler) Med dražbanjem in stavljanjem ponudb (dražba v ožjem smislu) so nedopustni med dražitelji vsaki dogovori glede lovišča. Prizadete osebe se morajo takoj odstraniti iz prostora, kjer se vrši dražba (glej čl. 4. lovske uredbe). Dražba se konča, ko se poda zadnja najvišja ponudba. Vodja dražbe obvesti najboljšega ponudnika — zdražitelja — o njegovih obveznostih, nakar se dražbeni zapisnik podpiše, K točki 3.: V ta stadij spadajo predvsein: morebitne poizvedbe po § 9. z. o. L, potrditev ali nepotrditev najboljšega ponudnika, polaganje varščine 0£avcije), enoletne zakupnine: itd. ter , sestava (odobritev) lovske zakupne pogodbe. •. -,' - Potrditev ali n'epötrditev dr a ž be ali n a J b o 1 j šega ponudnika. Praviloma .se mora v smislu § 9, sprejeti najboljša ponudba'in je prvostopno upravno oblastvo dolžno odobriti po zakonitih predpisih izvedeno dražbo in potrditi najboljšega ponudnika v vseh primerih, razen: če Je.oseba najboljšega ponudnika taka, da se Je bati oškodovanja lovskih interesov z njene strani, in če je bil najboljši ponudnik v teku poslednjih pet let ponovno (dvakrat ali večkrat) kaznovan po predpisih zakona o lovu. Ako se dražba ne .potrdi, se mora po pravomočnosti tozadevne otiločbe odrediti ponovna . dražba, najdalje v roku 1 meseca. Ako Je lovišče brez zakupa, mora občina nastaviti na svoje stroške zapriseženega lovskega čuvaja — čuvarja (§ 8., odst. predzadnji). Dopustnost pritožbe zoper odločbo o dražbi. Proti odločbi o dražbi Je dopustna pritožba samo zoper dražbeni čin, to je, äa se dražba ni vi-šila po zakonitih predpisih (zaradi kršitve materialno pravnih in procesno pravnih predpisov) in pa v obeh primerih, navedenih v odstavku 1. § 9. (glej zgoraj). Plačilo zakupnine in taks. Po pravomočnosti odločbe mora zdražitelj — zakupnik takoj plačati: varščino (Icavcijo) v višini enoletne zakupnine, enoletno zakupnino, 3% prvoletne zakupnine za banovinski lovski sklad in takso iz tar. post. 81. toč. 3. taksnega zakona, in sicer 1% vrednosti, dosežene na dražbi. Zakupnik mora plačevati tudi hanovinsko davščino na lovišče, predpisano v vsakoletnem pravilniku o banovinskih davščinah. Takso iz tar. post. 81., toč. 1., (din 5"— za zapisnik) in toč. 2. (3% izvršilno takso od izkupička) mora plačati občina ali lastnik lovišča. Kavcija se položi v gotovini ali v vrednostnih papirjih, ki Jim je uradno priznana sposobnost za varščino in sicer po borznem tečaju, toda ne nad nominalno "vrednostjo. Po razpisu ministrstva financ št. 57.574-11, z dne 19. avgusta 1937 in št. 20.448-11 z dne 24. avgusta 1937 se smejo sprejemati kot lovske kavcije tudi vložne knjižice Državne hipotekarne banke. Sprejemati se smejo tudi hranilne knjižice občinskih (mestnih) hranilnic in vložne Imjižice hranilnice dravske banovine (Banska uprava III/7 št. 75/1 z dne 18, oktobra 1939.). Plačevanje letne zakupnine. Letno zakupnino mora zakupnik plačevati za vsako prihodnjo zakupno dobo v občinsko blagajno in to pred zaključkom vsakega zakupnega leta. Ako zakupnik navzlic opominu občnega upravnega oblastva prve stopnje te plačilne obveznosti ne 3,zpolni, sme to oblastvo njegovo zakupno pogodbo razveljaviti in na njegove stroške oddati lovišče znova v zakup (§ 13.). Občina mora skrbeti, da je zakupnina v občinsko blagajno pravočasno plačana. • Ce zakupnik tega ne stori in plačilne zamude zadostno ne opraviči, je občina dolžna predložiti okrajnemu načelstvu o tem prijavo zaradi nadaljnjega postopanja. Zakupnina pripada zemljiškim' lastnikom po površini njihovih zemljišč, ki tvorijo lovišče. Občina mora zategadelj, ako nima po banu odobrenega sklepa občinskega odbora, da se zakupnina upo- rabi za občinske potrebe, po prejemu, zakupnino razdeliti med prizadete- lastnike zemljišč. Po'dzakup in odstop zakupne pravice. Zakupna pravica se sme oddajati v podzakup ali odstopiti (cedirati) samo z odobritvijo občnega upravnega oMastva prve stopnje, ki mora o tem zaslišati občino (§ 14., odst. 1.). Število podzakupnikov se mora vračunati v dovoljeno število sozakupnikov — družabnikov (čl. 12. lovske uredbe). Osebe, ki so si po odstopu pridobile lovsko pravico ali ki so vzele lovišče v podzakup, imajo glede izvrševanja lova iste pravice in dolžnosti kakor lovski zakupnik. Te osebe je tedaj smatrati tudi za lovske upravičence v smislu zakona o lovu. Po razpisu kraljevske banske uprave dravske banovine (št. III/7 No. 839/1 H i ' f* ■ s r ■ Prevoz drv po gozdni električni že, leznici. Žagan les, naložen v vagon javne železnice. (Foto: A. Sonnbichier) z dne 4. marca 1937) se sme oddajati v podzakup samo površina z, najmanj dOO ha, razen ako se oddaja del lovišča v podzakup sosednjemu upravičencu. ■ Podaljšanje zakupne pogodbe. Na prošnjo zakupnika sme občno oblastvo prve stopnje s pristankom občine (sklep občinskega odbora) , podaljšati zakupno pogodbo za vso nadaljnjo zakupno dobo (za dvajset let). Brez izrecnega pristanka občine se zakupna pogodba ne sme podaljšati. Seveda pa iz utemeljenih razlogov (§ 9.) oblastjo lahko o'dkloni podaljšanje zakupne pogodbe navzlic pristanku občine. Tudi se ne more podaljšati zakupna po- godba zakupnika, ki ne • izpolnjuje pogojev, ki se zahtevajo od dražileljili pri dražbah lovišč. R azv el j a-vl j en j e z akupn e p p g o'd b e. Zakupna pogodba se -more razdreti ali z upravnim aktom ali s sodnim aktom. Z upravnim aktom je moči razveljaviti (ukiniti) zakupno pogodbo samo v lovskem zakonu izčrpno -navedenih primerih; to je zaradi pustošenja lovišča (§ 12.), zaradi" neplačila zakupnine (§ 13.) in ako zakiipnik brez odobritve občnega upravnega oblastva prve stopnje oddaja lovišče v podzakup ali izdaja za denar ali kakšno drugo odškodnino lovna dovoljenja- ter če je bil zakupnik že enkrat kaznovan zaradi takega dejanja (§ 14, odst.. 3.). Sicer sme upravno oblastvo razveljaviti' (ali tudi izpremeniti) zakupno pogodbo samo že z uporabo določil V. oddelka zak. o občnem upravnem post. Ker so lovske zakupne pogodbe tudi zasebnopravnega značaja in ne samo javnopravnega značaja se lahko razveljavijo tudi s sodnim aktom po predpisih civilnega prava. Ako sodišče s sodbo razveljavi zakupno pogodbo, mora upravno oblastvo s posebnim odlokom razveljaviti tozadevno pravnomočno odločbo o potrditvi dražbe in zakupa, LOVSKOPOLICIJSKI PREDPISI. Kakor že omenjeno, zakon o lovu deli divjačino v tri skupine, in sicer: v zaščiteno divjačino, to je divjačino, zaščiteno z lovopu--Stom — lovno prepovedjo (§ 2/1), v nezaščiteno divjačino (§ 2/II) in v zverjad (§ 2/III). Posebno zaščito zakona uživa samo zaščitena divjačina, to je divjačina, ki je izčrpno našteta v oddelku 1. § 2. ali, ki Je proglašena na podstavi §18. za zaščiteno (z lovopustom) ali za redko divjačino. L ovo p ust. Da se vzdtži stalež plemenite, zaščitene divjačine, na primerni višini, odreja zakon za tako divjačino dobo, v kateri jo je prepovedano loviti. Ta lovopustna doba (prepovedani lovski čas) je odrejena v § 17., ki je pa za večino v tem. paragrafu naštete divjačine izpremenjena z naredbama bana dravske banovine 111/7, No. 1640/9 z dne 15. marca 1935 (SI. 1. št. 162/22 iz leta 1935) in III/7, No. 1322/1 z dne '20. aprila 1936. Vendar lovski upravičenec tudi v dovoljenem času ne sme streljati zaščitene divjačine v takem številu, da bi ji pretila nevarnost iztrebljenja ali znatnega znižanja njenega staleža (§ 12.). Zlasti ne sme brez oblastvenega dovoljenja prekoračiti pogodbeno odrejenega letnega odstrela srnjadi, gamsov in di\yih koz ter mora v-zadnjem zakupnem letu opustiti vsak lov na oni tretjini lovišča, ki ga je določilo občno upravno oblastvo pod prepoved lova. Zaradi potrebne gojitve divjačine sme lovski upravičenec odstreliti določeno število zaščitene divjačine tudi v lovopustu, a samo na podstavi izrecnega banovega dovoljenja (§ 20. odst. 3.). R-Ö'd k a'divjačina. Zakon pooMašča v § 18. bana in ministra za gozdove in rudnike, da za določen čas in določeno ozemlje prepov-esta vsak lov divjačine, ki je postala redka, to je takšne divjačine, ki ji preti nevarnost, da izumre, ali, ki se pojavi kot po- sebna redkost v kraJiK, koder je preje ni bilo. Ban dravske banovine je zaščitil z zgoraj omenjenima naredMnia o izpremembi lo-vopusla kozoroga trajno, medveda (v okrajih Kočevje, Novo 'mesto, Črnomelj, Logatec in Ljubljana) in nekatere vrste pernate divjačine začasno. Omeniti je še treba, da lovski upravičenec ne odgovarja za škodo, povzročeno po tej div^jačlni; škoda se povrne iz javnih in drugih, sredstev. Zaščita nel ovnih ptic. Do sprejetja posebnega zakona za zaščito ptic uživajo posebno zaščito tudi ptice pevke in ptice, ki so koristne poljedelstvu- in gozdarstvu (§ 17., odst, zadnji). To so ptice, ki so navedene v čl. 13. lov. uredbe. Te ptice je prepovedano loviti vsakomur vse leto. Izjemoma jih smejo loviti samo osebe, ki imajo tozadevno banovo dovoljenje. Prekomerno g o j e n j e di v j a e in e., Zakon nalaga oblastvu dolžnost, naj pazi, da lovski' upravičenci ne goje divjačine na 'škodo poljedelstva. Koder ugotovi preveliko prirast divjačine, mora občno upj-avho bhlaslvo prve stopnje pozvati lovskega upravičenca,- da število tiste di^'jacine v določenem roku zniža (§ 2Ö., odst. 1,). To stori ali na podlagi lastnih opazovanj ali na zahtevo občine in prizadetih posestnikov. Ako lovski upravičenec temu oblastvenemu pozivu ne ugodi v polnem obsegu ali vobče ne izvrši odrejenega odstrela, ga isto oblastvo ponovno opozori na izvršitev odstrela do določenega roka. Ce tudi ta opomin ostane brez odziva, poveri oblastvo odstrel upravičenim lovcem, to je lovcem z veljavno lovsko Icarto. Odstrel se v tem primeru izvrši na stroške in nevarnost lovskega upravičenca; pripada mu pa ujeta ali ubita divjačina. Tak odstrel se sme izvršiti z odobritvijo bana tudi v lovopustu. Prekomerno razmnoževanje škodljive divjačine. Lovski upravičenec mora skrbeti za zatiranje v § 36. naštete škodljive divjačine, lo je: divjih svinj, lisic, jazbecev, dihurjev, hrčkov in zverjadi. Ta divjačina ne dela škode samo poljedelskim in gozdnim knltnram, ampak tudi ostali, zlasti še zaščiteni divjačini. Ogražati more sicer tudi varnost prebivalstva in njegove imovine. Ako se navedena škodljiva divjačina v kakem lovišču prekomerno razmnoži, pa lovski upravičenec ne nkrene ničesar za njeno zatiranje, ga sme upravno oblastvo prve stopnje na zahtevo prizadetih zemljiških posestnikov ali drugih interesentov ali na Zahtevo: lovskih upravičencev sosednjih zemljišč pozvati, da zniža število te divjačine v določenem rolcu. Ako ta rok poteče brez uspeha, odredi oblastvo glede znižanja te divjačine potrebne primerne ukrepe. Na divje svinje in zverjad (razen divje mačke) sme odrediti tudi gonje hajke (§38.). Podrobne" predpise o gonjah vsebuje Sedmo poglavje lovske uredbe. Za pokončanje divjih svinj in volkov še izplačujejo onemu, ki na dopusten način ujame in ubije divjo svinjo ali volka, iz sredstev ban o vinskega lovskega sklada .v čl. 35 lovske uredbe odobrene denarne nagrade. Tozadevne prošnje je predložiti kraljevski banski upravi po občnem iipravnem oblastvu prv€ stopnje najkasneje v roku dveh mesecev od dne, ko je bila žival ubita. ■ ■ " . , ^ - , Lovska karta. Brez lovske karte ne sine nikdo loviti divjačine razen zapriseženega, lovskega čuvaja, ki sme v lovišču, za katero je zaprisežen, loviti brez lovske karte nezaščiteno divjačino (§ 45., odst. 3.). Lovsko karto mora imeti lovec pri sebi in jo mora pOi-kazati na zahtevo nadzornim organom, lovskemu upravičencu ali njegovemu osebju. Zakon razlikuje letne in mesečne lovske karte. ■ Prve ■ dobe naši državljani in oni inozemci, ki imajo v naši državi stalno bivališče, medtem ko:se ostalim inozemcem smejo izdajati samo mesečne lovske Icarte. Letne lovslie karte izdajajo občna upravna oblastva prve stopnje, mesečne lovske karte pa ban. Lovske karte ne more Übbiti, kdor nima orožnega lista ali legitimacije za nošenje orožja, niti osebe, naštete v § 28. ter tudi ne osebe, ki niso včlanjene v lovskem društvu, organiziranem v Osrednji zvezi lovskih društev, ako nimajo izrečnega dovoljenja bana o oprostitvi včlanjenja-(ČL 5. min. pravilnika o lovskih kartah, SI. L- št. 575/35- iz -leta 1935).- Prošnje je treba vložili pri pristojni občini, to je pri občini, v ItaLeri ima prosilec svoje stalno, bivališče. V prošnji mora prosilec navesti poleg svojega imena, poklica, stalnega bivališča tudi številko in datum orožnega lista" legilimacije za nošenje orožja in prejšnje lovske karte. Prošnji'je treba priložiti: L člansko izkaznico lovskega društva ali banovo dovoljenje o oprostitvi včlanjenja pri lovskem driištvu; ,2. potrdilo o ziianjii ravnanja z lovskim orožjem, o poznanju potrebne opreznosti na lovu in o bistvenih predpisih zakona o lövu (čl. S. min. pravilnika); to potrdilo morajo predložiti samo osebe, kr prosijo prvič za lovsko karto (podrobnosti v čl. 7. in 8. min. pravilnika); 3, državno takso po tarif. post. lOL a taksnega zakona; 4. banovinsko davščino ria lovsko karto, predpisano z bano-viriskim pravilnikom o banovinskem proračunu; 5. 10 din v gotovini kot doprinos za banovinski lovsld sklad; 6. 5 diii v gotovini za tiskovino (za obrazec lovske karte). Taks in pristojbin iz toč. 3.. in 4. ni treba; plačati članom kraljevskega doma, poslanikom in konzulom tujih držav, kolikor so tuji državljani, po načelu vzajemnosti in državnemu gozdarskemu osebju (§ 29. odst. drugi). Preden občina predloži pri sebi vloženo prošnjo okrajnemu na-čelslvu, mora preizkusiti, ali je prošnja pravilno izpolnjena in pred-pisno opremljena, ter zlasti ugotoviti, ali so podatki glede orožnega lista /legitimacije za nošenje orožja) in pi-ejšnje lovske karte pravilni. Predpisno opremljeno prošnjo predloži občina okrajnemu na-čelstvu s spremnim dopisom, v katerem mora poročati, ali je glede prosilca pödän zadržek po .§ 28. ' ' ' ■ Glede izdajanja mesečnih lovskih kart naj pmenim_, da je izdal ban dravske banovine prvostopnim upravnim oblastvom podrobna navodila z okrožnicama 111/7 No. 1766/1 z dne 22. Junija 1936." in ni/7 No. 1766/3 z dne 22. avgusta 1936. Ministrstvo za gozdove in rudnike sme izdajati iiioz'emskim lovcem, povabljenim od lovskih organizacij v državi, brezplačne lovske karte (§ 87., toč. 4.,- fin. zakona za leto 1936/37). Odvzem lovske karte. Lovska karta se mora. odvzeti osebam, pri katerih nastopi izkljiicqvalni razlog iz § 28. šele po izdaji lovske karte, ali pa tudi, če se naknadno ugotovi izključevalni razlog iz § 28. Dalje se/mora s, kazensko, razsodbo odvzeti lovska karta v primerih kaznovanja po § 85., toč. 3., po §§ 87., 88. in 86., toč. 2., (§§" 28., 29,, in m, toč. 3.). , ' Lovska koča v Krmi. (Slilca je iz brošure: Ljubljanski velesejem 1930.) , Nedovoljen način lova. Lovec sme 'pri lovu zaščitene divjačine uporabljati samo puško, konja, sokole in pse, razen hrtov (§ 21., odst. 1.). Z braki pa ne sme loviti od vključno 15. januarja do vključno 30. septembra, če ni ban lova z brald prepovedal tudi za ostali čas (§ 21., odst. 2.). ' ' ' Zakon prepoveduje lovili zaščiteno divjačino s sledečimi lovnimi pripi-avami ali orodjem, namenjenim za lovljenje zaščitfene divjačine: z zankami, s pastmi, s skobci, z zastrupljeno hrano, z lima-nicami,; mrežami ali vobče s talcšnimi pripravami, s' katerimi bi se mogla ujeli zaščiteaa divjačina,. Tudi je prepovedana že sama shramba takih priprav vsakemu zasebniku razen registriranemu trgovcu, lovskemu upravičencu jn njegovemu osebjn (§ 21., toč. 1.). Palje prepoveduje zakon lovljenje in zasledovanje; divjačine ob Času velikih snežnih žametov in poplav ter lovljenje Jerebic, zajcev iu fazanov na vozovih, avtomobilih, sankah ali z reflektorji. Za km_etovalca so važne določbe § 23., po katerili je .prepovedano loviti divjačino: 1. po oranicah, izvzemši okopavine, od 1. februarja pa, dokler se ne pobero pridelki; 2. po travnikih od 1. aprila pa, dokler se ne pospravita seno in otava; 3. po vinogradih od 1. februarja pa, dokler se grozdje ne obere; 4. po tobačnih nasadili, vrtovih in zelenjadnikih, dokler se ne pobero pridelki. Zastrupljanje divjačine. Lovski upravičenec sme zastrupljati nezaščiteno divjačino (in zverjad), a samo z izrečnim dovoljenjem občnega upravnega oblastva. prve stopnje (§ 22.). Podrobne predpise o tem vsebuje peto poglavje lovske uredbe. Prodajanje divja.čine. Osem dni po preteku dovoljenega lovnega časa je prepoved'ano vsako razpošiljanje in vsak promet, tudi kupovanje, zaščitene divjačine,, čeprav je bila ujeta ali ubita v dovoljenem lovnem času. Ko pa poteče 18 dni lovopusta, je prepovedano gostilniškim podjetjem jiuditi divjačino, pripravljeno kot jed. Od teh prepovedi so .po zakonu, dopustne izjeme za divjačino: 1. ulovljeno na podlagi issrečnega dovoljenja bana (§ 19., odst. 2.); 2. ulovJjeno na podstavi oblastvene: odredbe (§ 20.); 3. ulovljeno v zverinjaku (§ 17., adst. 3.); 4. dobavljeno iz hladilnic. V šestem poglavju lovske uredbe so vsebovani podrobni predpisi o prometu zaščitene divjačine, v času lovopusta. Potrdilo o izvoru div|aCine. Zaradi čim boljšega nadzora nad neupravičenimi lovci predpisuje zakon v § 26. posebno potrdilo o izvoru divjačine. S tem potrdilom se morajo izkazati vse osebe, ki divjačino ali njene dele prodajajo. Priložiti se mora vsaki pošiljki, ki se odpravlja po železnici, po poti, po parnikih, avtobusih in drugih javnih prometnih sredstvih. Tudi osebe, M nosijo divjačino s seboj pri prevozu (na potovanju), morajo imeti pri sebi to potrdilo, izvzemši lovce, ki se lahko izkažejo z veljavno lovsko karto. Potrdila o izvoru divjačine so potrebna za zaščiteno in nezaščiteno divjačino ne glede na čas. To potrdilo sme izdajati samo lovski upravičenec in sicer iz blokov, v katerih je občina potrdila pristnost njegovega podpisa. Potrdilo občine je prosto plačila takse. Pobijanje psov in pohajkuj oči h mačk. Voditi-pse, izvzemši pastirske pse (§ 39. z. o 1. in čl. 38.. lovske uredbe), po tujem lovišču razen po javnih potih je prepovedano (§ 39.). Lovski upravičenci in njih lovsko osebje smejo celo pobijati pse, ki se klatijo brez nadzorstva v lovišču, in mačke, ki jih zalotijo najmanj 200 m oddaljene od najbližje hiše, Ce se poljske miši zelo razmnože, sme občno, upravno oblastvo prve stopnje prepovedati streljanje mačk na polju (§ 39.). (Konec prihodnjič.) Zgodba o „mušiel" Miroslav Hanzlowsky (Race pii Mariboru) Pred desetletji mi je bil dodeljen za opravljanje gozdarske varnostne službe širokopleč gozönl čuvaj. Bil je medvedje postave, kosmat in grdogled, skratka: prava gozdna pošast. Vse se ga je balo; bil je pravi trepet raznih nepridipravov, ki so se sem ter tja pregrešili nad njegovemu varstvu zaupanim gozdom. Njegova slaba stran pa je bila v tem, da razen nemarnili ljudi ni poznal nobenega drugega gozdnega škodljivca'. Ob vsaki priliki sem ga opozarjal na škodljivost mrčesa in gliv, toda za vse to ni imel pravega zanimanja, čeS: „Kaj nam pa morejo ,raušiee', gosenice in glive!" Tisto leto je vladala v našem kraju prava afriška vročina s silno sušo. Kadar sem se ozrl na pobočja smrekovih in borovih sestojev, ki so bila najbolj izpostavljena sončni pripeki, nie je obšla groza ob .misli na zloglasno „mušico", kakor ljudje imenujejo lubadarja. Ko sem nekega dne zopet opravljal v revirju svojo nadzorno in manipulativno službo, mi je čuvaj resno javil, da se ni pripetilo preko tedna nič novega. „In mušicef sem ga vprašal. „So tako mirne in pohlevne kakor moje čebele v panju", se je glasil odgovor. Toda komaj pol ure pozneje sva že naletela na skupino 8—10 debelih smrek, ki jih je lubadar na gosto čez in čez napadel. En sam pogled mi je zadostoval za ugotovitev, da je tisoč in tisoč-glava zalega že izletela. Vse moje robantenje ni nič zaleglo, kajti kar je bilo zamujeno. Je bilo zamujeno. Čuvaj je debelo gledal in se izgovarjal, da je te gozdove vsak dan pozorno motril z nasprotnega hriba, pa da ni opazil nobene mušice. Zopet mu ni šlo v glavo, kako more ostati drevo še zeleno, čeprav je njegovo lubje preluknjano kot rešeto. Začela sva takoj iskati napadena drevesa in sva že ob robu poseke na prostoru 3 oralov našla preko 1000 načetih. debel. Seveda so bile drevesne igle še docela zelene in niso kazale nobenih barvnih sprememb. Le črvoba,. ki se je sipala iz lubja. Je pričala, kako pridno so na delu nedolžne „mušice". Naslednjih pet dni in noči sva imela oba poleg cele kopice na hitro roko najetih drvarjev dela preko glave, preden sva zatrla najhujšo zalego lubadarja. Zatiranje z nastavljanjem lovilnih dreves pa je trajalo vse do pozne jeseni. Sele naslednjo pomlad se nam je dokončno posrečilo omejiti nevarnost za gozdove, pri čemer nam je v izdatni meri pomagalo slabo in hladno vreme. Se nekaj! Ko se je z napadenih smrek lupilo lubje, je padlo po nevarnih ličinkah in bubah nešteto os, ki so z vso pridnostjo odnašale hrano za svoj zarod. Užaljeni čuvaj pa je udrihal po osah, češ: „Tudi to golazen je treba uničiti, da nam ne bo nagajala pri delu." Ta primer sem opisal zato, da predočim našim, kmetovalcem, kako ogromno škodt) lahko povzroči drobcena „mušica", ako budno ne pazimo nanjo. Sekati suha drevesa, iz katerih je že izletela zalega, nima smisla, pač pa je treba iskali napadena drevesa, v katerih se še razvija škodljivi tisočglavi zarod,. Dopisna gozdarska posvetovalnica VPRAŠANJA 15. Kaljcnje semen. V drevesnici sem vsajal nekaj gredic gabrovega in- borovega semena. Borovo je vzkalilo v dobrili 14 dneh, gabrovo pa se je samo nekoliko napelo in ni vzkalilo. Prepričan pa sem, da sem dobil dobro gabrovro seme in da sem ga pravilno posejal. Kaj je vzrok, da gabrovo semenje ni vzkalilo in kaj naj storim s posejanimi gredicami? ' R. M., Dolenjsko \ 16. Varstvo gozdov pred smrekovimi lubadarji Prosim Vas za navodila, kako naj zalrem smrekove lubadarje! S. I., južno Pohorje 17. Trajnost lesa. Sadovnjak bom, ogradil z lesenim plotom iz borovih stebrov in smrekovih žaganih remeljnov. Prosim Vas za navodila, s čim in kako naj premažem plot, da ga ne bo'načela,gniloba! X^, Kozje ODGOVOni 11. Neplavljcna in plavljena flTva. Nepopolne prodajne in kupne pogodbe so često vzrok raznih nepotrebnih sporov med" p'rodajalci in kupci. V lesni trgovini naj se vse pomanjkljivosti pogodb in sklepnih pisem rešujejo na osnovi pisanih in nepisanih lesnih trgovskih uzanc, v kolikor se obe stranki sporazumno morebiti drugače ne dogovorita. Kupec je imel v Vašem primeru prav. Občne in splošne uzan-ce ljubljanske borze za blago in vrednote za trgovanje z lesom (Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti, 73/125 in 126 z dne 21. aprila 1925), Id veljajo v Sloveniji, razlikujejo plavljen in ne-plavljen les, toda nimajo glede tega točnejših predpisov. Po nepisanih trgovskih običajih se pa razumejo pod „drvmi" samo ne-plavljena drva. V tem smislu je predlagal izraz „drva" za nove pisane iizance tudi gozdarski odsek banske uprave (pr. ing. Antona Sivica članek: Predpisi za trgovanje z drvmi za kurjavo na javnih lokalnih tržiščih v letošnjem Gozdarskem vestniku, str. 58!); enako razumejo ta izraz tudi zagrebške uzance vj)oglavju C. § 5. t. 2. in v istem smislu so sestavljeni tudi dražbeni pogoji na osnovi čl. 55. in 56. zakona o adtaiinistraciji vojske in mornarice in čl. 86. zakona o državnem računovodstvu. Ta pisan in nepisan običaj ima svojo osnovo tudi v lastnostih neplavljenih in plavljenih drv. Pri plavljenju, splavljanju in le-žanju v vodi izpere voda iž drv del organskih snovi, ki so gorljive; zalo je gorljivost takih drv nekoliko manjša od gorljivosti drv, ki so spravljene po suhem. Plavljena drva potrebujejo tudi več časa za sušenje, medtem pa se naselijo v drva glivice, Ivi razkrajajo les. Zara'di tega se gorljivost šc bolj' zmanjša; to veija zlasli za bukova, pa tiiffi gabrova in brezova drva. V. bodoče bo najbolje za obe stranki, da prodajata in kupujeta na osnovi Ločnejšili in popolnejših pogojev v sklepnem pismu ali pogodbi. Stanko So to še k 12. Računanje lesnih cen. Računanje lesnih cen zahteva poleg račmiskega, gozdarskega, lesnega in trgovskega znanja še stalno spremljanje razmer na lesnem trgu. Nekaj načinov računanja smo Vam poslali s posebno pošlo in Vam navedli vire, kjer je računanje opisano. Zaradi splošne važnosti tega vprašanja Vam bomo ob priliki odgovorili še s posebnim člankom v našem listu. Uredništvo 13. Trgovske uzance za les. Lesne. trgovske uzance so trgovski običaji v lesni trgovini. Izraz uzance pride od francoske besede usance = raba. običaj, navada. Ti običaji so nepisani in pisani in so v raznih krajih različni. Glavni trgovski običaji so zbrani in tiskani ter veljajo za neko določeno območje. Tako so znane ljubljanske, zagrebške, tržaške, sarajevske, razne nemške, italijanske, francoske, angleške in druge uzance. V uzancah so zbrane veljavne dolžinske, površinske, kubne in prostorninske mere, razLolmačeni so razni izrazi, opisani so glavni prodajni in kupni pogoji in končno razni sortimenti. Vsak gozdarski strokovnjak, lesni trgovec in gozdni posestnik bi moral poznati in razumeti uzance. Brez tega je namreč popolnoma nemogoče cenili vrednosti in kubaLuro stoječega ali žaganega lesa kakor tudi izdelovati, odbirati (sortirati), prodajati ali kupovati lesne izdelke. V korist Vam bo, če si nabavite nove ljubljanske uzance, ki bodo v doglednem času stopile v veljavo. gLanko Sotošck 14. Ppgotlba za prodajo stojeCega lesa. Kolikor je mogoče iz splošno postavljenega vprašanja presoditi, je pogodba sama po sebi veljavna, če je cena ustrezala količini lesa in cenam na trgu ob času pogodbe. Ce bi se pa dokazalo, da je bilo treba prodani del gozda ta čas posebej oskrbovati in da je bilo to združeno s stroški ter da se je zaradi te oskrbe količina lesne mase zvečala, potem sc laliko za to zahteva zvišana vrednost plačila, toda le v razmerju s prvotno določeno ceno. To velja le načelno; točnega odgovora ni mogoče dati na tako obširno vprašanje in' je zato polreben posvet s pravnikom. Dr. Stojan Pretnar Zatirajte gozdni mrčes! Zakoniti predpisi in okrožnice RAZGLAS o opravljanju logarskega izpita za čuvaje nefcžavmh gozdov. Kraljevska banska uprava dravske banovine objavlja na podslavi § 38/IV. zakona o banski upravi in čl, 8. pi'avilnika o opravljanju lo-gai'sJcega izpila za čuvaje nedržavnih gozdov (Službeni list z dne 10. ja-miai-ja 194Ü, št. 17/3), da se bo vršil logarski izpit za čuvaje nedržavnih gozdov meseca oktobra 1940. leta. Pogoji za pripustitev k izpitu so: L da je kandidat državljan Icraljevine Jugoslavije; 2. da je z uspehom dovršil osnovno šolo in da je v pisavi in govoru vešč di'žavnemu jeziku; 3. da je dovršil 21. leto starosti iii odslužil svoj rok v vojski; 4. da je duševno in telesno zdrav m da je fizično povsem sposoben za gozdarsko in lovsko-čuvajsko službo; 5. da je dobrega vedenja in neoporečen; 6. da je prebil najmanj dve leti v gozdarski službi kot logarski pomočnik pod vodstvom kvalificiranega gozdarskega stroko\aijaka ali pod nadzorstvom pristojnega okrajnega (mestnega) gozdarskega referenta in da jo je opravljal vestno, pošteno in uspešno. Svojeročno pisane, pravihio kolkovane (10 din za vlogo io 20 din za rešitev) in pravilno opremljene prošnje je vložili preko pristojnega občnega upravnega oblastva pi-ve stopnje (okrajnega načelslva, mestnega poglavarstva) na kraljevsko bansko upravo, gozdarski odsek, v Ljubljani), l^rošnje se sprejemajo še 30 dni po objavi tega razglasa v Službenem listu kralj, banske uprave v Ljubljani. Prošnji je priložiti: državljansko izkaznico ali domovnico, zadnje šolsko izi>ričevalo. rojstni jin Isrstni list, zdravniško Izpričevalo, nra\'-slveno izpričevalo in dokazilo dveletnega službovanja kot čuvaj (logar), ki mora bili overovljeno od kvalificiranega gozdarskega strokovnjaka (§ 133. zakona o gozdih iz lela 1929) ali i)i''slojnega okrajnega gozdarskega referenta. Prilogo prošnje morajo hiti kolkovane s kolkom 4 din, če že niso liolkovane z enalvo ali višjo takso. Kandidati bodo ]>ismeuo o])veSčejii. ali so jiripiiščeni k izpitu ter kdaj hI kje se bo ta izpit vršil Natlačen 1. r. Spremembe jugoslovanske uvozne carinske tarife. (Službene no vine, XXVI/75, 1. aprila 1940.) Ob spremembah jugoslovanske uvozne taj'ife so bile med drugim določene sledeče nove carine (števila v oklepaju pomenijo največjo in najmanjšo carinsko stopnjo za lOO kg) za: Krebraho-les, drugi les in skorjo (1 do 0.50), zdrobljeno (2.50 do 1.50), šiške, cveline in podobne snovi za .strojenje Icož (1 do 0.50), terpenlin in druge mehke in trde smole (7 do 5), lesni katran brez razlike (2 do 1), zavojni papir, težek čez 40D g po 1 m-(20 do 15), papir z vtisnjenimi aJi tiskanimi vzorci, gofrovan in ubran (120 do 9Ü), drugi (ßO do 50), papir, težek 400 g ali manj po 1 m^ (65 do 50X, papir, prevlečen s kavčukom, gutaperčo ali lepilom (80 do 50), drugi papir (50 do 40), papir in lepenko, prevlečeno delno ali popolnoma s tkanino, predilnimi ali plelilnihii vlakni (75 do 50). - ^ Drva pocT izvozno kontrolo. Devizni odbor pri Nai-odni banki je sklenil postaviti pod izvozno kontrolo cement in drva; devizna direkcija Narodne banke je že izdala pooblaščenim zavodom potrebna pojasnila. Lipovo cvetje pod izvozno kontrolo. Devizni odbor Narodne banke Je sklenil postavili lipovo cvetje pod izvozno kontrolo in je že izdal iistrežaia navodila. Do tega sklepa je prišlo zaradi težkoc pri uvozu čaja, ki ga moramo plačevati razen lega še v prostih devizah: Premiranje izvoza zdravilnih zelišč. Devizna direkcija jS'arodne banke je razposlala okrožnico sledeče vsebine: V z^^ezi z okrožnic» DD št, 26. z dne 1. septembra 1938 Yas obveščamo zaradi znanja in obveščanja zainteresiranih izvoznikov, da je devizni odbor pri Nai-odni banki na jjredlog Izvoznega komiteja sklenil, da se .premiranje izvoza s „ti-ansfernimi" dinarji razširi na vse artilde iz U. C. t. št. 46, to je na rasilinjej rastlinske plodove, cvetje, "popke, listje, semena in druge rastlinske dele za zdravila m dr. Od 20. maja t. 1. je torej dovoljena poraba 15 odst. „traiisfernih" dinarjev za izvoz pri plačilu v svobodnih devizah tudi za druge artikle iz omenjene c. t. It,, poleg - artiklov navedenih v toč. 1 okrožnice DD št. 26. z dne I,-sept. 1939. Tolcrancije pri lesnem izvozu v Italijo. . Italijansko finančno ministrstvo je odobrilo sporazumno z ministrstvom za promet in devize tolerancijo 5 odst. v teži za les, ki se uvaža iz Jugoslavije v odprtih vagonih, če se ugotovi, da je višek na teži uvoženega blaga nad težo, ki je zapisana v italijanskih uvoznih dovoljenjih, nastal zaradi ylage pri pi'evozu. Italijansko finančno ministrstvo je pooblastilo cai'inarne, da ugodno rešujejo morebitne sporne primere. Nekateri novi zakoniti pred'pisi. (Iz Službenega lista dravske banovine 1940.) Pravilnik o izdajanju in uporabljanju „bonov za odplačilo kmetskih dolgov pri Privilegirani agrai-ni banki" po uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov (čl, 18. uredbe). (132/28.) Uredba o gospodarskih svetovalcih (146/30). Uredba o spremembah uredbe o odpisu zaostankov davkov,, taks in kazni za davčna in taksna kazniva dejanja (147/30). Pojasnila o kolkovanju načrtov za gradbene dovolitve (150/30), Uredba o trgovinskem sporazumu med Jugoslavijo in Francijo (178/35). Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o skupnem davku na poslovni promet z vsemi njenimi poznejšimi spremembami in dopolnitvami (184/36). Uredba o gospodarskih svetovalcih (146/30). Uredba o spi-emembi uredbe o trgovinskih obratih velikega obsega (153/31), Pravilnik o spi-emembah in dopolnitvah pravilnika za izvrševanje zakona, o davku na poslovni promet (154/31). Pravilnik o podeljevanju podpor izredno nadarjenim revnim učencem iz banovinskega proračima (159/31), Spremembe in dopolnitve v taksnem in pristojbinskem pravilniku (167/33), Uredba o trgovinskem sporazumu med Jugoslavijo in Francijo (178/35). Uredba o plačilnem sporazumu med Jugoslavijo in Francijo (179/35), Pojasnilo o pobiranju ležnine v carinskih skladiščih (181/35). Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o neposrednih davkih (197/38). . ■ Popravek razglasa o kategorizaciji dovoznih cest k železniškim postajam iz leta 1933 (199/38), Uredba o razširitvi pokojninskega zavarovanja nameščencev na trgovinske pomočnike (202/39). Dopisi PBED USTANOVITVIJO ZAVODA ZA PRAKTIČNE GOZDNE POIZKUSE. Industrijski kurir poroča, da se v Beogradu pripravka ustanovitev zavoda za praktične gozdne poizkuse. V ta namen se je vršila tudi Icon-ferenca, kpr se je med drugim ugotovilo; Sele iz angleških analiz in poizkusov smo zvedeli, da les našega črnega bora v svojih tehniških lastnostih skoraj nič ne zaostaja za lesom amerikanskega Pitch-pina; praktična posledica tega je bila visoka konjunktura za les črnega bora v Nemčiji, ki ni mogla zaradi pomanjkanja deviz kupovati lesa v Ameriki in je zato pokupila skoraj vso produkcijo jugoslovanskega črnega bora. Bavno tako nimamo naših lastnih podatlcov za slavonsko hra-stovinoj ki zavzema izjemno odlično mesto v svetovni lesni pi'odukciji in trgovini; zato je nujno potrebno, da se čimprej ustanovi primerni zavod. Podobno je tudi z našo jelko in smreko, katerih les ni nič slabši od mehkega lesa severnih držav, vendar pa ne uživa tega glasu, kar je v veliko oviro naši lesni ti'govini. Na-So bosensko smrekovino rabijo v Italiji za letalsko Industrijo, mi pa tak les drago kupujemo v inozemstvu, ker ne moremo rabiti našega lesa, ko ni dovolj ali nič raziskan. Nadalje omenja Industrijski kurir, da se je ta akcija omejila na Beograd zato, ker so fakultetni zavodi za gozdne in lesne poizkuse predvsem joklicani za taka raziskavanja, Id 3i jih le-ti lahko že tudi izvrševalii, ko bi imeli za ta namen potrebna denarna sredstva. V dokaz navaja zadovoljivo delo zavoda za razislcava-nje materiala na tehniški fakulteti v Beogradu, M razpolaga s poti-eb-nimi Icrediti. OSKRBOVANJE SMREEOVIH NASADOV. Skoraj vsakomur je zuano, da mora gozdni posestnik takoj ali v določenem času pogozditi gole poseke, pri čemer marsikdo potroši dosti denarja. Pri pogozdovanju si že vnaprej predstavlja, kako bo zrastel na poseki nov sestoj. Misli si: „Poseko sem zasadil in sedaj sem' rešen vseli -stroškov in slo-bi; sadike bodo rastle prvo leto bolj- počasi, drugo leto hitreje in v desetih letih bom imel že lep nasad." Da, v nekaterih primerih se glede tega ne moti, v večini slučajev pa se vračuna. Tako vidimo marsikje, da so bile poseke sicer zasajene, potem pa na žalost po. večini prepuščene same sebi. Posestnik si misli, da mu ti nasadi prvih dvajset let ne dajejo nobenega dobička; zato si ne dela skrbi in jih pusti vnemar, ne da bi se brigal za razne gozdne škodljivce. V takß nasade mi bolje rečeno poseke se gospodar zateče navadno le takrat, ko so maline zrele. Tedaj najde prav malo dreves, ker je nasad ,prekrit z malinami, ostixjgami in travo, tako da le tu in tam štrli iz plevela tanka sadika, ki je zelena samo pri vrhu. Po desetih letih pa preraste vse to še breza, smrekovje pa postaja bolj redko, kot bi moralo biti v sto let stai'em sestoju. Na ta ali podoben način se izgubi najmanj deset let. Tak „nasad" je treba dobro očistiti, odsti-aniti iz njega ves plevel in vse neprimerno di-evje ter ga zasaditi z dobrimi in močnimi sadikami. Da pa si prihranimo škodo, varujmo raje nasad že od prvega leta dalje, sproti odstranjujmo plevel in ne dovoljujmo paše v njem! Le tako bo nasacl zrastel v lepo razvito mla-dovje. Stanko Pajk. INDUSTRIJA KOLOFONIJE IN TERPENTINA. Gospodarsid krogi poročajo o možnosti ustanovitve industrije za kolofonijo in terpen tin. Računajo, da bi bilo to koristno, ker bi vodilo k racionalnejši izrabi smrelcovih in borovih debel in bi mogla Jugoslavija kriti svoje jjotrebe po kolofoniji in terpentinu doma ter bi ne bila vezana na uvoz iz Grčije, Španije, Francije in Amerike. - NOVA 2AGA V SLOVENIJI Industrijski kurir poroča, da bo ing. R. Tomič postavil v. bližini železniške postaje Toplice novo parno žago. KOLEKTIVNA POGODBA LESNIH DELAVCEV V SAVINJSKI DOLINt Industrijski' kurir poroča, da je bila na dveh žagah v gomjegraj-skem oliraju , sklenjena med lastniki in delavci sledeča kolektivna pogodba: „Delavci dobivajo za 1 m' izdelanega okroglega lesa 25 din, za 1 m» izdelanega tesanega lesa pa 30 din. Sporazumno je ugotovljeno, da so te plače v skladu z vsemi določili uredbe o minimalnih mezdah in § 10. zakona o zaščiti delavcev (čezumo delo). Y primeru, da^ poslodajalec ugotovi nepravilno podiranje ali Iz-mero, ima pravico delavcem znižati plačo za 2 din pri 1 m'. Manjša popravila, ki trajajo manj ko 3 ure, izvršijo delavci brezplačno ; če "bi pa to delo trajalo dalj časa, imajo pravico do plače ^za vsako nadaljnjo uro. Za delo pri večjih popravilih dobijo delavci 3.50 din na uro. Delavci ne smejo zapustiti dela brez poslodajalčevega dovoljenja. Les je treba podirati in izdelovati, kakor to določi poslodajalec. Za sprejemanje m odpuščanje delavcev veljajo določila zakona o za-Sčiti delavcev. V primeru, da izda ban novo uredbo o minimalnih mezdali in se razmere v ijodjetju zboljšajo ali pa obratno, imata obe stranki pravico do novih pogajanj.^ Ta pogodba stopi v veljavo takoj." ŽIVINA V GOZDNIH NASADIH. Od mnogih nepoučenih ljudi cesto slišim, da je dobro, ako pasemo živino po nasadih, ker „živina zahodi sadike, da se^ bolj primejo in popase travo, ki bi lahko sadikam škodovala". Prav nič bi ne ugovarjal femu mnenju, ko bi se na paši pasla samo trava. Toda v resnici lahko vsakdo opazi, da živina škoduje tudi nasadom. Žival stopi Cesto na sadiko in stlači vršičke v zemljo tako, da je sadika tako rekoč vsajena na obeh koncih. Take sadike so videti kakor zanke in če jih hočeš rešiti, skoraj ne veš, kateri konec naj potegneš iz zemlje. Mnogo sadile živina s hojo tudi polomi, starejšim sadikam in mladim drevesom, ki rastejo na nagnjenem terenu, pa olupi, ko se ii pri hoji spodrsava, debelca na;,zgornji strani tik nad zemljo 10 ' do " 20 cm visoko. Kdor hodi po takih nasadih, kjer se pase živina, najde dosti suhili drevesc, malih In velikih, ter se tako lahko sam • prepriča o škodljivosti paše po nasadili. Stanko P a j k. SEČNJA LESA V ŠVICL Zvezni svet le 5. marca t. L pooblastil poljedelsko ministrstvo, da more posredno ali ne][)osredno dajati navodila glede sečnje lesa v posameznih kantonih. Kantoni morejo v okviru teh navodil določati množino letnega poseka. Vsi gozdni posestniki so se dolžni ravnati točno po izdanih navodilih, v nasprotnem primeru pa morajo plačati stroge denarne globe, ki znašajo do 20.000 frankov. Industrijski kurir poroča, da se namerava tovarna lesenih podpetni-kov J. Sti-ahnije preseliti iz Novega Sada v Bosno, in kot vzrok preselitve navaja konkurenco tovarn v Sloveniji. S preselitvijo bo tovarna prišla bliže gozdnim kompleksom in bo imela manjše stroške za prevoz potrebnih surovin. NOVA DELNIiKA DRUŽBA ZA PREDELAVO PAPIRJA. Minister za trgovino in industrijo je dovolil ustanovitev nove delniške družbe ,,Industrija za preradu papi-ra a. d." v Beogradu. Kapital družbe znaša 1 milijon dinarjev v 2000 delnicah po 500 dinarjev. Družba se bo bavila z nakupom, prodajo, predelavo in zboljšanjem vseh vrst papirja in lepenke .. SPREÄIEMBÄ IMENA LESNE INDUSTRIJE. Družba za lesno in rudarsko industrijo Ustiprača a. d." v Beogradu je sklenila spremeniti svoje ifiie v „LEGE a. d." in istočasno zvišati svojo glavnico od 2 na 12 milijonov dinarjev z izdajo novih 10.000 delnic po 1000 dinarjev. LESNA INDUSTRIJA ..HAIDAR CE-KRO A. D." ZVIŠUJE GLAVNICO. Lesna industrija „Haidar Cekro a. d." v Sarajevu je sklenila dvignitj svojo glavnico od 1 na 1.5 milijona dinarjev z izdajo novih petsto delnic po 1000 dinarjev. Gradivo za sSevenskl gozdarski slovar , , (Pomen znakov in Icralic. glej na str. 18., 45.!) iPegovanjc sestojev — njegovanje -sa-stojina, Bestandeserziehung. Negovanje sestojev obsega vsa dela gojenja gozdov od osnovanja sestojev pa do njih sečnje ali ponovne podmladitye.' ,Z- negovanjem skušamo stalno oblikovati sestoj in drevesa tako, da rasto neprestano v zarastlem • sklepu, zmesi in sestavi, ki so primerni rastišču-, vrsti drevja, go-spodai-skemu ali kakemu drugemu posebnemu namenu ia vsakokratni starosti drevja. To je glavna in najtežja naloga gojenja gozdov. Če jo iwrSujemo pravilno, bo imel sestoj v času sečnje zrela drevesa najboljše dosegljive oblike in vrednosti z največjo dosegljivo lesno zalogo. Glavna dela pri negovanju sestojev so čiščenje, redčenje, klešče-nje, podsajanje, svetlobne sečnje, posebna negovalna dela in varstvo sestojev. podlulmiki — potkornjaci, Borkenkäfer, Ipidae (Soolyünae). - Podlub-nild so majhni rjavi do čmi valja- sti liroščki. N glasta, spredaj manj pokrita" ihova glava je okro-ploščata m več ali z ovratnikom. Po- krovki sta večinoma izbrazdani in zaobljeni, pri mnogih vrstah tudi na koncu prirezani. Ličinke so čr-vaste, umazanobele, valjaste, mehke, brez nog in imajo i-umenorja-vo glavo. Bube so majhne in imajo nekaj ti-nastih dlačic. Podlubniki preživijo večji del življenja pod lubjem (v ličju, med ličjem in lesom, v lesni belini ali črnini), mladega in starega drevja, v deblu, vejah ali koreninah. Njihova zalega se razvija v lubju ali lesu. Pri tistih vrstah, M imajo zalego v lubju, zavrta samec ali samica okroglo luknjico (zavrtino) skozi skorjo in ličje. Pod zavrtino iz-gi'izejo nekatere vrste večjo ali manjšo votlinico, ki jo imenujemo kotilnico; v njej se izvrši oploditev. Samec ostane v kotilnici, samica pa iz|p'ize od kotihiice v neki določeni smeri en ali več ^ rovov, značihie oblike, ki jih imenujemo glavne rove. Iz teh rovov izvrtajo nekatere vrste naravnost skozi skorjo lulmjice, da izmeče-jo izgrizline iz rovov in da dobivajo v rove zrak (zračilne lulmjice). Glavni rovi, fci so po vsej dolžini enako široki, kakor, je pač široka samica, so enojni, dvojni, zvezdasti, ravni, krivi, vzdolžni in prečni. Vsaka vrsta podlubnikov jih dela na svoj način. Nekatere vi-ste izgrizejo rove tako blizu enega drugemu, da nastane ploščata nepravilna votlinica. Ob straneh glavnih rovov izgrizejo samice majhne zareze, v Ica-tere ležejo jajčeca. Iz jajčec se izležejo ličinke („črvi"), ki zaradi, hrane izgrizejo več ali manj pi-a-vokotno , na glavni rov kratke, dolge,, ravne ah zavite sti'anske rove ali črvine. Stranski rovi so v začetlcu ozki, proti koncu pa bolj široki, kakor pač rastejo ličinke. Pri nekaterih vrstah so napolnjeni z izgrizlinami (s črvobo), pri drugih pa prazni. Na koncu sti-anskih rovov izgiizejo ličinke votlinico in se v tej bubilnici zabubijo. Bubil-nice leže v skorji, ličju, med ličjem in lesom ali v belini. V ploščatih glavnih rovih pa ležejo samice jajčeca v kupčkih kar po rovu. Pri tistih vrstah pa, Id imajo , zalego v lesu, se zavrta samica globlje v les in izgrize v lesu kratke ali daljše rove, ki so speljani v značilnih smereh, večinoma v smeri branik, počez ali navzgor. Te vrste po večini nimajo stranskih rovov. Posamezne vrste podlubnikov je najlaže spoznati po legi teh rovov v raznih delih in vrstali drevja ter zlasti po njihovih značilnih oblikah. : Gozdarska praksa deli podlub-nike na belinarje, ličarje In luba-darje, torej po tem, v katerem delu debla, vej. ali korenin pač živi zalega. Gozdarska, in etimološka znanost jih pa po značilnih lastnostih in načinu življenja delita na več družin in poddružin. Podlubniki so med vsemi hrošči za gozdno gospodarstvo najbolj važni, kei- je med njimi mnogo ze- lo skodljivili vrst. Škodo delajo s tem, da pretrgajo z rovi prevodno staničje v lesu ali ličju in preprečujejo tokove anorganske ia organske hrane. Načeto drevje se navadno posuši.- Najbolj nevai-ni postanejo, če ni bilo opaženo in omejeno njihovo nevarno širjenje iz polomljenega ali drugače oslabelega drevja na zdravo drevje. ¥ talcih primerih podležejo tudi velike površine zdravih in dobro negovanih sestojev. Niso redki primeri, da se je na'pr., zai-adi smrekovih lubadai^jev posušilo tudi več milijonov m» smre-. kovja. Potrebno je tudi vedeti, da se v drevesa, Id so oslabljena od pod-lubnikov, lahko naseli še drug mrčes in razne gljivice ter da jih lažje lomita veter üi sneg. Pred podlubniki bomo lažje obvarovali sestoje, če bomo gojili rastišču primerno dreA'je, mešali v sestoje več vrst drevja, sestoje l>ravočasno in pravilno redčili, iz sestojev sproti odstranjevali oslabelo In poškodovano drevje, belili izdelan les in panje, imeli raje male gole poseke Icot velike, upo- ■ števali veter in sneg, pri česiili obhodih — zlasti od spomladi do jeseni — opazovali manj odporne sestoje itd., ski-atka, če bomo sestoje pravilno gojili, varovali in izfcoiiščali. Seveda morajo tako postopati vsi gozdni posestniki, cer ■ se drugače mrčes zaredi na enem •zanemarjenem posestvu in se potem širi .tudi v pravilno oskrbovane . sosedne gozdove. Koristno je tudi nastavljati vsako leto nekaj vab (lo\Tiih' dreves). Ce so se pa podlubniki že naselili, jih bomo skušali polovitii z lovnimi drevesi. Načeto drevje ril lovna di-evesa pa bomo obelili^ dokler Je zalega že v lubju in lubje sežgali. Proti nekaterim podlubnikom so pa polrebni drugačni ukrepi. pnlnost fleMa — jedrina' debla, Voli--holzigkeit des Stammes. Glede na polnost so debla polna ali jedra in ti-šasta ali korenasta. Polno je tisto deblo, katerega debelina se od spodaj navzgor počasi zmanjšuje;, če se pa debelina zmanjšuje Mro, je deblo txSasto. Polnost izražamo in opisujemo z oblikoTOim številom. Tako imajo na pr. jelkova debla polnost povprečno 0.70—0.72, smrekova 0.67 —0.69, borova 0.65^0.66 in maces-nova 0.63—0.65. Praktično izražamo polnost še bolj razumljivo in nazorneje s številom, M pove, za koliko cm se zmanjšuje debelina na vsak dolžinski meter, računano Od debelejšega konca debla.. Reči moremo na pr., da se zmanjšuje debelina, ali da „pada" premer debla na vsalc meter za 0.5, 1.0, 1.5 itd. centimetrov. Polna debla ima drevje, Id raste na pravem rastišču in je bilo ves čas v pravilni zai-asti. TrSasta. debla pa ima drevje, ki je rastlo na samem, ob robu gozda ali pa v preredko zaraščenem sestoju. V lesni trgovini in pri porabi lesa imajo polna debla veliko večjo wednost kot tršasta. Razen tega so prva bolj visoka ia gladka, a druga bolj nizka in ti-šasta, ravnost debla — pravnost debla, Ge-radscliaftigkeit. Glede na raTOOst so debla ravna, kriva in zverižena. Ravno Je tisto deblo, M Je ravno pri pogledu od dveh pravokotnih smeri ali od vseh smeri. Kiivo deblo je ravno pri j»gle^ du od dveh nasprotnih strani, gledano od drugih dveh nasprotnih sti-ani pa je krivo. Zveriženo deblo se vidi krivo od vseh sü'ani. Najboljše ia največ vi'ediio je ravno deblo; samo_ v nekaterih primerih, ko ga rabimo za posebne namene, ima krivo deblo večjo vrednost. Ravnost debla zavisi od vrste lesa, sklepa sestojev in. rasllSča. Najbolj ravne so smreke in jelke, potem macesni, gladki in rdeči bori. Med listavci so razmeroma najbolj ravne črešnje, topoli, jelše in gradnji. V dobil zarasti in pb polnem sklepu imajo zgornja in glavna drevesa v sestoju bolj ravoia debla ko drevesa iste vrste, Id rastejo na prostem ali v redkem sklepni Med temi so najbolj ravna drevesa tista, Id rastejo na dnu ozkih dolinic in vrtač. Krivino izražamo in opisujemo z višino krivine ali njenega loka na vso dolžino debla ali pi'eračuna-no m'.dolžine. ' ■ ' Lesna trgovina Lesne cene v Beogradu. ■ ' V začetku maja je imel 1 m> gradbenega lesa, franko prodajalčevo skla-«iišče, z, vračiuiano občinsko trošarino, v Beogradu sledeče cene: tesane grede za ostrešja 590 do 600(, tesane tanke gred« 610 =do 620;, dteske oil 22 mm, dolge 4 m 830 do ^ 850. kratke deske 700 do 800, borovi remeljni 880 do .000, smrekovi in jelkovi remeljni 860 do 880, letve 4 m dolge 880 do 900, letve 3 m 830 do 890, letve 2 in 2.5 m 810 do 830, deske za zidarske odre 880 do 9(K), odmiki 480 'do 500. Icvadratm meter ladijskih podnic 4/4 33 do 34 in 5 35' do 36. Izvoz celuloznega l«sa. Do sedaj je bil _ dovoljen izvoz okroglega in cepljenega celuloznega lesa. V pralcsi pa so izvažali skoraj samo okrogel celulozni les. Kalcor poročajo trgovski časopisi, ne bo več v bodoče dovoljeno izvažali olaogel. temveč samo cepljen celulozni les. Kontingenti za izvoz na Madžarsko. Po novi jugoslovansko-madžarski pogodbi so določeni sledeči izvozni kontingenti: oglje 12.000 ton, tesan les 16.000 ton, žagan les iglavcev 60.000 ton. ^agan les listavcev 3.000 ton, drva 30.000 ton, bukovi železniški pi*a-govi 200.000 kosov in ekstraliti za strojenje 1.200 ton. Izvoz 500 vagonov orehovega furnirskcga lesa. Sekcija izvoznikov furnirskega lesa pri Združenju izvoznikov v Beogradu je imela prejšnji mesec izredno sejo, kjer se je razpravljalo o tem,, kalvo bi se mogla dobiti odobritev za izvoz stare zaloge (700 vagonov) ore-; hovih hlodov v vrednosti 20.000.000 din. Ker je izvoz tega lesa v klirinške države prepovedan in ker je baje računati samo na izvoz v Nemčijo, so izvozniki sklenili prositi za odobritev izvoza omenjenega lesa po kli-ringu. To svojo zahtevo utemeljujejo s težkim stanjem, v katerem so lastniki teh, zalog zaradi izvozne prepovedi. Ustanovitev Sindikata upnikov blokiranih španskih dolgov. Glavni upniki blokiranih dolgov v Španiji so se sestali 20. maja ,t. 1. v prostorih zagi-ebške borze.. Soglasno je bilo sklenjeno, da je treba storiti energične in nujne ukrepe za likvidacijo teh dolgov, ki so blokirani v Španiji že od začetka zadnje tamošnje državljanske vojne. Zato je bil ustanovljen sindikat, ki bo deloval v tem smislu. Upniki se pozivajo, da nujno priglasijo svoje zahteve „Sindikatu vjerovnika blokiranih španijol-skih potraživauja", Zagreb, Palača Burze, soba br. 5. Italija bo ustavila uvoz ccluloze. Pred kratkim je Korporacija za izdelovanje papirja sklenila, da še letos ustavi uvoz celuloze v Italijo, ker bodo skoro stopile v obrat štiri nove celulozne tovarne in bo tako Italija lahko sama laila vse svoje "potrebe po celulozi. Sicer pa je Ml ;uvoz celuloze ,zadnja leta .vedno manjši; talio je Italija uvozila leta 1938. 140.000 ton celuloze za izdelovanje papirja, leta 1939. pa samo 75.000 ton. Slovaška namerava izvažati les v Italijo. , Zaradi visokih cen in precejšnje razdalje ni Slovaka , do sedaj izvažala večjih množin lesa v Italijo. Da ,bi pospešila svoj lesni izvoz tudi na ta trg, bo v kratkem odpotovalo osebno gospodarsko poslanstvo v Rim'. Lesna trgovina Slovenije v maju 1940. (Od posebnega dopisnika (Jozdarskega vestnika.) Oklopa obojestranske blokade sta v preteklem mesecu udarila z vso silo drug ob drugega. Nizozemska, Belgija in Luksemburška so podlegle ognju in tresku jekla. Blokada se je ^spremenila v najstrašnejšo vojno ^v zgodovini človeštva. Upognila sta se živa zidova, strahotna vojna sila ju je premalaiila na obalo Bokavskega i>reliva in do reke Somme v severni' Franciji. Zunanji zahodni blokadni zid se je nevarno upognil, notranji, vzhodni se je izbočil v obliko udarnega .Mina. Na severu se položaj ni spremenil, na jugu pa .je postal izredno kritičen, Evropi grozi nov uničujoč val, ki bi tudi našo trgovino popolnoma odrezal od zahoda in južnih obal Sredozemskega morja. Pripadamo sicer maloštevilnim evropskim državam, ki jih vojni vihar ni zajel, toda vsi dogodki v preteklem mesecu kažejo, da bomo tudi mi potisnjeni v položaj, ko bo vse naše gospodarstvo usmerjeno le na eno, dirigirano pot. Težka in ostra borba v maju je občutno zmanjšala možnost prevoza lesa na zahod; zanj se pojavlja vedno yečje pomanjkanje ladijskega prostora, prevoz po suhem pa ni več mogoč. Anglija in Francija sta navezani skoraj izključno na svoj les ter na Icolonialni in kanadski uvozi. Našega lesa sicer ne bosta težko pogrešali, saj je Anglija pokupila v Kanadi veliko količino mehkega stavbeuega lesa, toda v našem izvozu bo ob novem stanju Izpadla visoka aktivna postavka. Izvoz v Belgijo in- Nizozemsko je ustavljen, s čimer bodo posebno prizadeti izvozniki trdega lesa; vojni 'dogodki v maju in vse predpriprave za bodoči politični razvoj polagoma omejujejo našo zunanjo trgovino na vzhodni prostor blokadnega zidu; glede na katastrofalne dogodke, ki se E%Topi in vsemu svetu obetajo, pa bomo vsekakor zadovoljni, če nam bo za naše gospodarsko životai-jenje ostal na uporabo vsaj ta prostor; ako seveda ne bomo našli poti iz tesnega blokadnega objema. Kot kažejo poročila o nedavnih sklepih jugoslovansko-nemškega in napovedi o bodočem zasedanju jugoslovansko-italijanskega stalnega gospodarskega odbora, nam bodo nemška in italijanska tržišča z lesom ostala odprta"; vprašanje pa je, ali bomo mogli obdržati tržišča v Levanti in severni Afriki. Ne prihaja toliko v poitev konkurenca lesa romunskih izvoznikov, Jci sedaj ,prav tako občutijo nazadovanje izvoza na evropski zahod, temveč dejstvo, da se vojna nevarnost čuti na Sredozemlju vedno bolj in bolj. Se vedno se za vojaške objekte v Siriji, Egiptu, Palestini, Grčiji, Albaniji m Libiji konsumirajo velike zaloge lesa. Se vedno se zanj plačujejo visoke cene. Ko bo vojna ,tu ni če bo ta zajela v svoj vrtinec tudi ozemlja, kjer so se vršile borbe klasičnih narodov, borbe vzhoda in zahoda, nam bosta sicer preostala dva velika konsumenta, toda ne konlcurenta; tudi ne bosta irokupüa vsega lesa. ^Nemčija in Italija se bosta, kot se neprestano poudarja, združili v ostri ijfenzivi proti zaveznikom. Vsi napori obeh so tudi v preteklem mesecu težili za tem ciljem; vse njih priprave, ki so za naše lesne jn druge proizvode bile tudi eden izmed vzrokov dosedanje dobre konjunklures so se osredotočile na udar, na borbo z vsemi sredstvi. Do sedaj so jim bila potrebna ogronma sredstva; tolikokrat poudarjana borba na življenje in smrt bo tudi ogromne rezerve izčrpala; nakopičene rezerve bodo splahnile; borba bo zahtevala novih virov, novih sredstev. Pri obsegu!, ki .ga vojna bolj jn bolj zavzema, bi bilo težko napovedovati njen potek in konec. ' Cenik za zavarovanje valute nam sicer v maju Se kaže čvrsto tendenco, vendar pa poročila z lesnih tržišč javljajo padec cen našega mehkega lesa za okoli 10 odstotkov. Padec ni tako občutljiv; upati smemo, da ne bo sledilo naglo popuSčanje cen, ker za to ni razloga. Naši sosedi Madžarski pač ponuja^svoj mehki les Slovaška, M je izgubila v maju belgijsld in nizozemski trg in iroskuša srečo tudi na italijanskih tržiščih; s solidnim blagom in dobro organizacijo pa nam bo gotovo uspelo obdržati pridob- Ijene pozicije. Zanimivo je, da Madžarska sklepa z Grčijo kupčije za dobave znatnih količin trdega lesa iz Podkarpatske Rusije. Občutljivo pomanjkanje drv v pretekli zimi je povzročilo nevei-jeteji porast cen doma in v inozemstvu. Kljub zmanjšam domači potrebi je povprečna cena še vedno visoka; beograjska občina je nedavno določila maksimalne cene: za bukova razžagana, na dom postavljena drva od] 185 do 215 din, za gabrova od 205 do 220 din za 1 prm. , ' ^ ^ Veliko je iMvpraševanje po drveli in oglju za izvoz v Italijo, Nemčijo, Švico in Madžai^sko, pa tudi domača industrija' se zanima za oboje. Isto velja,za smrekovo lubje. . . . • Zvišana železniška tarifa v niaju še ni stopila v veljavo. Predvidoma bo v kratkem železnišJci taiiM odbor Se prej iz-VTŠil preldasifikacijo blaga, naltar bo sledilo 15 odstotno linearno zvišanje dosedanjih postavk, ' V splošneiii^ smemo ugotoviti, da se je naša lesna trgovina v maju razvijala ugodno, pa tudi za bodoče ne kaže slabo. Upamo, da slo¥enskiU izvoznikov lesa v Italijo in Nemčijo inozemski producenti ne bodo' mogli v doglednem času izpodriniti; njim samim pa priporočamo dobro organizacijo. Valute ill devize Uradni tečaji za |imij 1940. Finančni niinister je določil za junij sledeče uradne tečaje, po katerih se imajo izplačevati takse po zakonu o taksah, sodne pristojbine i. t. d. 1 napoleoiidor.....din 350'— 1 zlata turSka lira . . . „ 398-30 1 angleški funt .... „ 175'— 1 ameriški dolar .... „ 55'— 1 kanadski dolar .... „ 54"— 1 nemška marka .... „ 14'80 1 belga .......„ 8'70 1 pengö „ 8*65 1 brazilijanski milrajs . . „ 2'95 1 egiptski funt ..... „ 174-— 1 palestinski funt.... „ 173'— 1 urugvajski pezos ... „ 18'55 1 argentinski pezos . . 12'60 1 Čilski pezos .... 1 turška pajjimata lira . 100 francoskih frankov . 100 švicarskih frankov 100 italijanskih lir . . . 100 holandskih goldinarjev IGO bolgarskih levov . . 100 rumunskih lejev , . 100 danskih kron . . . 100 švedskih Icron . . . 100 norveških kron . . . 100 španskih pezet . . . 100 grških drahem . . . 100 češkoslovaških kron . 100 finskih mark . . . 100 letonskih latov . . . 100 iranskih (perz.) rijalov . din 1-25 34-98'50 1232'-228-80 277--80 45-— 25'— 760'50 1312'^ 896-40 625'-40-110-— 89'50 715'— 100'^ Tem tečajem bitek („prim"). je že prištet pri- Uprava graSčtae Bošlanj, p. Boštanj, išče gozdnega čuvaja, izprašane-ga,.mlajšo moč, po možnosti vojaščine prostega. Prvovrstne in cenene lovske in športne srajce, izgotovliene pa tudi po meri narejene, dobite v modni trgovini in izdelovalnici perila IVAN BABIC, Maribor, Gosposka ul. 24. Enjiga: Ing. Anton Sivic in Franc ziiidaršič, Lovski zabon z zbirko lovsMli predpisov, se dobi v platno vezana za 76"— dinarjev m v karton vezana za 50'— dinarjev, v tiskarni Merkur, Ljubljana, Mali oglasi ORIGINALNA VEZAVA IN PLATNICE GOZDARSKEGA VESTNIKA. Uprava lista je založila za I. in II. letnik lepe originalne platnice z zlatim tiskom na naslovni in hrbtni strani, ki stanejo le 12 din. Pripravljena je tudi za 25 din vezati v originalne platnice I. in II. letnik. Platnice in vezane letnike razpošilja proti predhodnemu plačilu ali po poštnem povzetju. ENJIGA ing. Viktorja Novaka, O urejanju gospodarstva z gozdi, je razprodana. • ' Gozd ¥ službi državne obrambe Ing. Cvetko Božič (Ljubljana) Gozdovi prexlstavljajo za posameznika, pa tudi za narod in državo vir bogastva, ki ga znajo najbolj ceniti oni, ki nimajo gozdov. Gozdovi se morajo ocenjevati ne le z vidika neposrednih ko« risLi, temveč veliko bolj še s stališča splošnosti in Javnih ozirov. Znani so vplivi gozdov na klimo in na vodni režim posameznih pokrajin. Gozdovi varujejo zemljo pred poplavami in atmosferičnimi škodljivimi vplivi, zboljšujejo zemljo in dajejo deželam svojo posebno označbo. V sedanjih težkih časih, polnih nevarnosti za vse države, ko le-te skušajo pritegniti vse nai'odiie sile, da obvarujejo svoje državljane pred zunanjimi sovražniki, da zavarujejo svoje meje in ohranijo svojim državljanom svobodo in nemoteno izživljanje v miru, pa so gozdovi vrh tega še pritegnjeni v službo državne obrambe. Njih pomoč Je aktivna in pasivna. Aklivna pomoč naših gozÜov obstoji v tem, da dajejo za oskrbovanje naše vojske in za postavitev in spopolnitev obrambnih naprav ves potreben les: drva, železniške pragove, telegrafske in telefonske drogove, tramove, jamski, celulozni in rezan les, smrekovo skorjo, smolo, ogljC; in sploh ves lesni material za mehanično in kemično predelavo. Nič manj važna ni njih pasivna pomoč: s svojim obstojem samim izvrstno služijo državni obrambi tako v taktičnem kakor v fortifikacijskem oziru. : Gozdovi napravijo tei-en več ali manj nepregleden. Gibanje vojske se tako prikrije sovražnemu očesu. Gozdovi maskirajo vojaške naprave, postojanke, prometna sredstva, dovozne in dohodne poti, železnice in drugo; otežkočajo orientacijo ljudem, ki ne poznajo kraja in omogočajo, 'da se utrjevalna dela izvrše neopazno; končno dajejo drevesa tudi dobre opazovalne točke. V nemalo primerih Je treba, gozdove tudi žrtvovati, to se pravi Jih popolnoma ali deloma odstraniti, ako lokalna obramba zahteva čist in pregleden teren. Nasprotno pa jih Je treba večkrat zasadili na negozdnih zemljiščih, ako so potrebni za kiitje vojske. Srečni smo lahko, 'da imamo v naši državi dovolj gozdov, ki bodo, ako bo treba, izpolnili vsa upanja, ki jih vanje stavi vodstvo državne obrambe. Zato vojaška oblast zelo pozorno motri narodno gozdno gospodarstvo, ki ga usmerja zakon o gozdih z vsemi svojimi predpisi. , Važnost gozdov s stališča državne obrambe je gozdna zakonodaja poudarila že v dobi, ko ni še uikdo slutil, da bodo nastopili težki časi tako hitro. Zakon o gozdih z dne 21. decembra 1929 določa v čl, 7., d:a se ne .'^mejo dovoliti krčenja gozdov in pretvarjanja gozdnega zemljišča v drugo kulturno vrsto, ako tega ne dopuščajo interesi državne obrambe. Tudi^ čl. 26. istega zakona odreja, da se mora ravnati z gozidovi, ki služijo obrambi domovine, kot z začas- no ali sLaliio zaščiLeiiimi gozdi. Kateri so Li gozdovi, določa z odlokom minister za vojsko in mornarico. Lastniki Lakih gozdov laliko uporabljajo olajšave, ki so določene v čl. 21., 22., 23. in 24. istega zakona; te olajšave obstoje v tem, da prevzame država gozd v svojo upravo, ga na lastnikovo zali Levo odkupi, ee bi bil s predpisanimi ukrepi ogrožen njegov gospod'arski obstoj, da nadalje omeji služ-noslne pravice in gozd' po zakonu o neposrednih davkili deloma ali popolnoma oprosti davkov. Y zadnjih letih je dobila naša narodna vojska še posebne naloge, ki Jih mora na Lemelju drugod nabranih izkušenj izvesti Ludi pri nas, da ohrani državo pred nevarnostjo. Za ostv£\ritev teh nalog so potrebne vse narodne sile; sodelovati morajo vsa narodno gospodarska področja in v nemali meri tudi gozdarsl's'o. Da je dobilo to poseganje vojske v dosedanje gozdnogospodarske odnošaje svojo zakonito podlago, je bil izdan v finančnem zakonu za _1. 1939/40. čl. .64., ki določa, da se na eni strani gozd ne sme do golega posekati, ne preveč preredčiti in drevesa ne preveč oklestiti, na drugi strani pa, da se gola površina aM ne sme ponovno pogozditi ali pa, da se mora pogozditi v določenem roku. Proti kršiteljem tega predpisa so določene občutne denarne kazni. Na podlagi čl. 118. finančnega zakona za 1. 1939/40., 1. odst., je bila izdana wedba z zakonsko močjo o utrdbah in utrjenih prostorih z dne 7. septembra 1939 M. S. št. 1081 (Službeni list št. 619/97, 6. decembra 1939). Utrdba je vojaška nepremična naprava, namenjena za delovanje z orožjem in za zaklon. Utrdba je lahko zgrajena sama zase ali pa v skupinah iz 2 ali več ločenih delov. Večje število uLrdb ha širši fronti je utrjen pas, več utrjenih pasov pa utrjeni prostor. Območje utrjenih prostorov se določa s kraljevskim ukazom. Voiaška ob-lastva lahko po potrebi oznamenujejo uti-jene pasove in neposredni prostor okoli posameznih utrdb s posebnimi znaki ali jih pa ogradijo. Za območje iiLrjenih jjrostorov veljajo po tej uredbi za gozdna posestva sled'eče utesnitve: 1. Brez pismene odobritve pristojnega vojaškega oblastva ne more nihče na utrjenih prostorih: a) posekati obstoječega gozda kakršne koli vrste in obsega, b) pogozdovati goljav in gozdnih zemljišč, e) izkoriščevati gozdov na kakršen koli drug način, kakor; izvajati lov, nabirati smolo, pobirati suhljad in gozdne sadeže, kuhati oglje in pasti živino. 2. Pristojno vojaško oblastvo sme predpisati rok, v kaLerem se mora pogozditi dovoljena posetca^ali močno preredčen gozd. 3. Vojaško oblastvo sme v gozdovih uporabljati za utrdbe potreben material, kot je kamen, pesek, gramoz in gozdno dre-\'je (les), če ga je kaj v bližnji okolici utrdbe. 4. Vojaško oblastvo sme zahtevati za svoje ediiiice služnostno pravico ali pa odvzem take pravice posameznim osebam, samoupravnim telesom ali skupnostim. 5. V okolici objclilov, Ivi so poiiicmbiii za državno obrambo, se brez predhodne soglasnosti prisio^nega vojaškega oblasLva ne smejo zasajati novi gozdovi, ako bi ti ovirali pristajanje in odle-Uivaiije vojaških zrakoplovov; prav tako se smejo odstraniti obstoječi gozdovi in gozdna drevesa. Vse te omejitve v prostem gozdnem gospodarstvu ntesnjiijejo bolj ali manj občutno gospodarsko delovanje in več ali manj onemogočajo prosto razpolaganje z gospod'arskimi dobrinami. Zato predvideva uredba, da dolii vsak lastnik gozda razen države povrnjeno vso škodo, ki jo v rednem stanju utrpi z utesnitvami po tej ured'bi. Skoda se .povrne načelno po sporazumu; ako se ta ne doseže, določi povračilo škode občno upravno oblaslvo prve stopnje, to je olirajno načelstvo ali mestno poglavarstvo. Ako stranka s to odločitvijo ni zadovoljna, se sme glede velikosti škode v tlveli mesecih priložiti na pristojno redno sodišče. Na temelju Le uredbe bo izdm pravilnik, ki bo uredil ves postopek za izvajanje te uredbe in poenostavil postopek o prijavljanju in dovoljevanju sečenj, o odškodnini in o pristojnosti organov, ki izvršujejo te predpise. Obrestovanje goidnega kapitala Ing. Viktor Suškovič (Ljubljana) I. Naše celotno gospodarsko življenje temelji danes na rentabilnosti. Gospodarske vrednosti, ki krožijo vtem organizmu, dobe hote ali nehote obliko kapitala, ki mora nesli obresti. Kapital se torej mora rentirati. Pri tem pa ni vseeno, kolikšne so Le obresti in v kakšni meri se kapital obrestuje. Ta odnos nam kaže obrestna mera. Rentabilnost industrijskega in trgovskega podjetja naj bi bila približno 25 odst., a banke obrestujejo vložen denar danes sicer le po 4 odst., včasih preje pa so ga obrestovale tudi po 5 in po 6 odst.; diskonlna (ali obrestna) mera Narodne banke, ki je običajno merod'ajna za vso državo, pa znaša danes 5 odst. Kako je pa v tem pogletTu z gozdnim gospodarstvom in kapi-Lali, ki so vloženi v gozdno proizvodnjo? Tudi gozdna proizvodnja se ne more izognili splošni zahtevi po rentabilnosti. Tudi kapitali, vloženi v gozdno proizvodnjo, se njorajo obrestovati in dajati dobiček, ker le lia ta način lahko obstoji gozdni obrat kot normalna celica našega gospodarstva. Toda ta celica ni povsem enaka drugim celicam gospodarskega organizma. Obrestovanje gozdnega kapitala je občutno nižje kakor obreslovanje trgovskega, industrijskega in bančnega kapitala. To dejstvo se izraža v tako imenovani gozdni obrestni meri, ki znaša okoli 3 odst,, večinoma pa je nižja. Objasnimo običajno pojmovanje gozdne obresLne mere na primeru! Nekemu gozdnemu posestniku daje gozd vsako leto okrog 6.000 din, pri čemer ima okrog 600 din stroškov, tako da mu ostane 5,400 din čistega doliodka. Vrednost svojega gozda si bo posestnik izračunal na ta način, da bo smatral gornji čisti dohodek za obresti neke glavnice in ga kapitaliziral s tremi odstotki; tako bo dobil za svoj gozd vrednost: Tržne in gospodarske prililie mu bodo pokazale, ali je vrednost svojega gozda pravilno izračvmal. Recimo, da je kapitalizira-joč s 3 odst. prav izračunal tržno vrednost svojega gozda in da bi ga bil voljan prodati za 180.000 din. Ko bi bil račmial z 2.5 odst., M izračunal:= 216.000 din, ceno, ki bi bila previsoka O 025 in ki je nikdo. ne bi hotel v normalnih razmerah plačati; ko bi pa računal z bančno obrestno mero, recimo s 4 odst., pa bi izračunal:135.000 din in dobil tako daleč prenizko vrednost svojega gozda, ki ga za ta denar seveda ne bi hotel prodati. Takšen je običajen način kalkuliranja vrednosti gozdnih posesti. Računajoč z raznimi obrestnimi merami, se končno običajno zadene ona vrednost, ki jo ima gozd v očeh posestnika. Ce je ta vrednost približno Vrsldadu z eventualno ceno gozda na tržišču, potem se lahko reče, da je kalkulacija realna in da je bila izbrana prava obrestna mera, s katero je bil čisti dohodek kapitaliziran — v našem primeru: 3 odst. Pri tem bo posestnik često presenečen in neredko se bo vprašal, zakaj je ta tajinstvena„gozdna" obrestna mera tako nizka, in zakaj se kapitali, ki so vloženi v goz'dho proizvodnjo, tako nizko obrestujejo? Ne da bi se spuščali v zämotana narodnogospodarska in gozdarska strokovna razpravljanja, lahko ugotovimo, da so odgovori na taka vprašanja po navadi precej nezadovoljivi. Tako trdijo, da opravičuje tako nizko obrestno mero varna naložba kapitala v . gozdno proizvodnjo, češ da je kapital v zemlji in lesni masi najvarneje naložen in da tudi drugod take varne in dolgoročne naložbe nesejo le nizke obresti (na pr. državne obveznice), poleg tega še, da je gozdna renta sigurna in ima rastočo tendenco; da gozdni produkti rastejo v vrednosti in s tem tudi vrednost gozda samega; da je gozdno" gospodarjenje lahko in prijetno, da v splošnem obrestna mera "(trgovska, industrijska in bančna) pada itd. Gornji razlogi nam pač v najboljšem primeru tolmačijo le dejstvo, zakaj se nekateri zadovoljijo s tako nizkim obrestova-njem. ne povedo pa, zakaj je samo obrestovan je tako nizko (v kolikor se v gozdni proizvodnji sploh da govoriti o enotnem obrestovanju). Razumljivo je, da se sam podjetnik ne zadovolji brez izrecne nuje s tako nizkimi obrestmi, saj sicer lahko vlaga denar drugam, kjer mu več nese. Pravi vzroki morajo biti tedaj globlji in močnejši. Vendar pa so ti vzroki kaj preprosti in koreninijo predvsem v naravni lastnosti gozda: v priraščanju njegove lesne mase. Toda ker gozd ni osamljen naravoslovni objekt, temveč je povezan z gospodarskim in družabnim organizmom, vpliva nanj in mu daje svoj pečat tudi človeško delo in njegova proizvajalna sila. Kakšen vpliv ima na gozduo obrestno mero naravno prirašča-nje lesne mase v gozdu? Kakor vemo, priraščajo drevesa v mladosti na lesni masi z visokim odstotkom; tako nii pr. med 1. in 3. letom s 700 odst., v 5. letu s 100 odst.; med 20. in 30. letom pade prirastek lesne mase na okoli 5 odst. Ako bi naj obrestovanje lesne mase le približno ustre- Nov nasad (delo gojencev gozdarske šole) v izsekanem kmečkem gozdu (Foto: .Sotošek) zalo privatnogospodarskemu rentabilnostnemu principu, potem bi morali posekati vse gozdove med 20. in 30. letom. Kajti le v tem primeru bi se tudi kapitali, ki so v njih vloženi, obrestovali vsaj po 5 odst. Cim starejši pa je sestoj, tem nižji je prirastni odstotek lesne mase in s tem tadi obrestovanje gozdnega kapitala. Tako na pr. prirašča (po tabeli v S umskem kalendarju iz leta 1939.) bukov sestoj I. bonitete med 60. in 70. letom s 3 odst, med 70. in 80. z 2 odst., a med 90, in 100. letom z 1 odst. Bor pa prirašča že med 60. in 70. letom le z 2 odst. in prav tako tudi hrast. V splošnem se torej giblje prirastek lesne mase gozda v starosti sečnje med 2 in 3 odst.: to seveda le v normalnih razmerah! Naravna meja „lesnega" obrestovanja, to je priraŠčanja lesne mase je prav ostro začrtana. Na tej meji se tedaj mora tudi zaustaviti obrestovanje gozdnega kapitala. Yendar prlponioi'c k nekoliko ugodnejšemu obreslovanjii teh kžipitalov dejstvo, da les v starosti ne prirašča le po masi, Icniveč tudi po vrednosti. Cim starejši je les, (do neke meje seveda, ki je za vsako 'drevesno vrsto drugačna 1) tem bolje se uporablja za razne visokovrediie Sortimente in tem bolje se proda. Toda to povečanje vrednosti v pravilu ne more povišati obrestovanje gozdnega kapitala preko 3 odsl.; isto velja tudi za stalni dvig cen gozdnih proizvodov. Talco stalno zvišanje cen proizvodov vpliva oljratno nazaj na vrednost samega gozda ter jo primerno zviša, tako da ostane sorazmerje isto, kakor je bilo prej, pri čemer se seve'da tudi obrestna mera ne izpremeni. PoJeg Lega pa ne smemo v gozdni proizvodnji prezreti važnega faktorja, ki se pojavlja v vseh panogah gospodarskega življenja in mu da.je vi-ednost: to je človeško delo. Količina človeškega dela, ki je potrebna za urejeno gozdno proizvodnjo, je prav majhna v primeri z vloženimi fiksnimi in tekočimi kapitali, zato pravimo, da je gozdna proizvodxija ekstenzivna glede na uporabo dela, a intenzivna glede na uporabo kapitala. Poleg tega, da se v gozdu uporablja le malo tlela, je šc proizvajalna sila (produktivnost) tega dela pri danaSnjem nivoju gozdarske tehnike sorazmerno majhna. To se pravi z drugimi besedami; čeprav vlagamo v gozdno proizvodnjo dodatne kapitale, po načrtu vodimo povsem pravilno in urejeno gospodarstvo z ustrezajočimi vrstami, čistimo in gojimo gozd intenzivno in uvajamo stroje, spravila, prometna sredstva itd., vendar ne . moremo dvigniti donosnosti gozda niti približno tako, kakor je mogoče v moderni agrarni proizvodnji in živinoreji dvignili s pravilno nego, umetnim gnojenjem, selekcioniraiijem, s hlevskim krmljenjem itd. poljske, travniške^ živinorejske in druge donose. To velja posebno za veleposestva^ kjer je niogoče dvignili donose na 2—3 kratno višino, tako da se vloženi kapitali čini više obrestujejo; V gozdarstvu pa ne poznamo podobnih možnosti. Gozd raste večinoma na tleh, ki za druge kulture niso sposobna. Povečanju proizvodne sposobnosti v gozdu so postavljene ozke meje, saj na pr. gnojenje gozdnih tal v današnjih razmerah pač še ne prihaja v poštev. Racionalizacija samega izkoriščanja gozda in postavljanje modernih žag in lesnih industrij v ugodne gozdne in prometne prilike sicer v tem oziru ugodno vpliva, vendar pa vse to ni vedno lahko izvedljivo. Proizvajalna sila človeškega dela tedaj vsaj za enkrat ne more odločilno poseči v gozdno proizvodnjo ter je prav ta njen majhen vpliv na donosnost gozda drugi poglavitni vzrok, da je gozdno obrestovanje tako nizko. Gozd toi'ej sam začrta svoji rentabilnosti mejo s približno 3 odst.! Iz tega dejstva lahko povzamemo važen sklep, ki nam bo v marsičem pojasnil gozdno proizvodnjo, namreč, da gozd po svojih naravnih lastnostih ne prenese čistega renta bi Ln o s t n ega gospodarstva. Obrestovanje z več kakor 3 odsl. se nikakor ne sklada z njegovimi sposobnostmi priraščanja in obstajanja. Podjetniško in dobičkarsko gospodai'stvo v gozdu se ne sklada s pravilnim gozdnim gospodarstvom; tam pa, kjer se izvaja, privede do puslošenja gozdov in propadanja gozdarstva z ostalimi usodnimi posledicami za vso okolico. O pravilnosti takega gledanja nas uči že zgodovina. Posestniki velikih gozdnih posestev so bili preje večinoma fevdalni ple-menilaši, ki so bili po vsem svojem miSljenjn konservativni. Prav Lako je bilo njihovo gospodarjenje z gozdom. Imeli so polne gozdove starih in visokovrednili sestojev, ki so z njimi gospodarili po trajnostnili principih. Za obrestovanje gozdne glavnice se niso brigali. Novejši čas pa je prisilil mnogo teli posestnikov kakor tudi lastnike novo nastalih individualnih gozdnih veleposestev, da so se pričeli vpraševati, po koliko se jim obrestuje glavnica. Poizkusili so z raznimi načini izvtyati rentabilnoslno misel v svojem gospodarstvu, dvigniti obrestovanje s sekanjem gozdov na velikih površinah in z znižanjem starosti gozdov (mlajši gozdovi ^ večji prirastek), kar je vse le privedlo do zmanjšanja zalog-lesa v gozdu in do opustošenja sestojev. Višek takega „gospodarjenja" so nstva-rilij, razne kapitalistične družbe, ki so naravnost devasLirale gozdove in za seboj puščale goličave, a „gozdne" obrestne mere ven-• dar za stalno niso mogle dvignili. Poizkusi, da bi se v gozdno gospodarstvo uvedlo visoko obrestovanje po bančnih vzorih, so se morali izjaloviti in razbiti ob naravnih in družabniti ovirah, M jih sLavlja sam gozd in nizka lehnika njegovega gospodarstva. Res pa je, da so ob lakih poizkusih propadli in še propadajo veliki in lepi gozdovi. II. Kakšen pomen imajo naši zaključki za kmečko gozdarstvo? Kmečko gozdarstvo je važna panoga celotnega kmečkega gospodarstva. O kmečkem gozdu se je včasih govorilo, da je „hranilnica" in „živinorejska rezerva" kmetslva. Zato je prav gotovo važno ugotoviti, kako je z obrestovanjeni glavnice v tej „hranilnici", in to tembolj, ker obsegajo pri nas kmečki gozdovi okrog 550.000 ha ali 75 odst. vseh naših gozdov. Kakor vemo iz zgodovine, je nekdaj kmečki gozd (v kolikor ga je kmet sploh imel) služil v prvi vrsti lastnim potrebam kmečkega gospodarstva, dalje še fužinam, steklarnam in obrtnikom v bližini, na večje daljave kmet praviloma ni prodajal lesa. Najmanj pa ga je zanimalo to, ali ima morda preveč lesa v gozdu in ali se mu gozdna glavnica sploh obrestuje. Kadar je kmet potreboval les, je gozd prebiral", sicer pa mu ni posvečal mnogo pozornosti, prvič zato, ker je večini malih knielij gozdarstvo le postranska (čeprav neobhodno potrebna) panoga kmečkega gospodarstva in drugič zato, ker kmet ni imel za gozdarstvo potrebnega znanja in ludi gozdna zakonodaja še ni bila urejena. Toda sčasoma so se razmere spremenile. Svetovna vojna, kmečka zadolžitev in druge težave, ki so vse bolj pritiskale na kmečko življenje, so povzročile, da je kmet v želji po čim večjih dohodkih, začel razmišljati o tem, kako se obrestuje gozdna glavnica. _ Zani- mivo je na pr., da še leta 1936. poročajo,da imajo gozdne knie-lije na Pohorju prestare! les v sestojih, medtem ko se že lela 1938. bere^) o propadanju teh gozdnih kmetij in o izsekavanju njih sestojev. Krizi po svetovni vojni in po lelu 1929. sta povzročili, da talio „rentabihiostno" gospodarjenje nevarno posega v Ivmečlci -gozd in da ga že popohioma razjeda. Kmet se danes prav jasno zaveda raz-iilvC med obrestovanjem gozdne glavnice in procenti, Ici bi mu jili ista glavnica nesla v hranihiici. Zaveda pa se tndi, da so obresti za dolg neprimerno višje od gozdne rente. Zaradi tega skuša na vso moč iztisniti iz gozda čim večjo rento, čim večje obresti, pri Gojenci gozdarslce šole pogozdujejo močvirni travnik na Pohorju (Fotor Sološek) . čemer mu služi za mero bančna obrestna mera. Da to nujno vede do uničenja kmečkega gozda, je danes jasno tudi že širokim krogom. Pokazali smo, da že normalni in urejeni gozd ne ,prenese, ren-tabilnostnega gozdarstva v smislu visokega obrestovanja. Tem manj je mogoče tako gospodarstvo, v kmečkem gozdu, ,ki je bil že od nekdaj neui-ejeh, slab in redek in ki nima strokovne uprave in ne urejene zakonodaje. Če so podlegla velika posestva pri poizkusih, da se zviša obrestna mera, in so postali celo obsežni bosenski gozdovi žrtev tega stremljenja za čim večjim obrestovanjem, kaj bi potem ne podlegla naša mala in neodporna kmečka gozdna posestva! Pripomniti moramo še to, da kmet v premnogih primei'ili, ko selca svoje sestoje, niti ne misli na načrtno povečanje obrestovanja goz:dne glavnice, temveč mn je ediiii cilj, da za vsako ceno pride 1) Ing. Janko Urbas, Narodnogospodarsld la socialni pomen pohorskih gozdov (Smnarsld list 1936). Ing. Jože Miklavžič, Gospodarsko propadanje slovenskega kmetslte-ga življa na Pohorju (Samouprava 1938). • do cleiiariiili dohodkov, kl jili iixijiio potrebuje za svoje gospodarstvo. Tu torej iic moremo govoriti o nekem zavestnem ali načrtnem dviganju .gozdne rente, najmanj seveda v smeri urejenega gozdnega gospodarjenja. Je pa ta težnja kljub temu spontani izraz prodiranja dobičkarske miselnosti v kmečko gozdarstvo (bodisi pod pi'iliskom gospodarskih razmer bodisi iz špekulativnili razlogov) ler kaže svoje plodove že danes: vsi namreč vemOj da je kmečld gozd zašel v silno težke razmere! R e n t a b i I n o s 111 o podjetniško gospodarjenje je torej najmanj prikladno za mali in šibki kmečki gozd. Gozd komaj prenaša v najboljšem primeru približno 2.5—3 odst. obrestovanje. Kmečko gozdarstvo, ki je le pomožna panoga naše malokmeeke proizvodnje, naj brezpogojno računa s še manjšim obrestovanjem. Moramo se dobro zavedati, da kmečki gozd sam nikakor ne more rešiti pasivnega kmečkega gospodarstva in pokriti kmečkih 'dolgov, pa najsi tiramo njegovo obrestovanje še tako visoko; prekoračenje naravnih in družabnih možnosti obrestovan j a bomo drago plačali z devastiranim gozdom. Zakon o lovu Franc 2 n i d a r š i č (Ljubljana) (Eotiec) NADZORSTVO IN ZAŠČITA 'XOyA. Nadzorstvo in zaščita lova kakor tudi delo za občno pospeševanje lovstva pripada banu, vrhovno nadzorstvo pa ministru za gozdove in nulnike (§ 38.). Neposredno izvrševanje zakona o lovu spada pod pristojnost občnih upravnih oblastev prve stopnje (čl. 19. in 23. zak. o notranji upravi), v kolikor niso za posamezne posle po zakonu stvarno pristojni bani. Pri izvrševanju nadzora lova morajo podpirati občna upravna oblastva prve stopnje zapriseženi lovski čuvaji, gozdarski uslužbenci, navedeni v § 136. zak. o gozdih ler organi javne varnosti (orožništvo, drž, policijski izvršilni uslužbenci, občinski stražniki). Lovski čuvaji. Vsak zakupnik ah lastnik lovišča mora nastaviti ono število usposobljenih lovskih čuvajev, ki mu ga določi občno upravno oblastvo prve stopnje (§§ 41. iil 42.). Za lovskega čuvaja sme bili postavljena samo oseba, ki. ji je občno upravno oblastvo prve stopnje priznalo sposobnost za ta poklic, ki zoper njo ne obstoje izključevalni razlogi iz toč. 1.—8. § 28. in ki je dliševno in telesno popolnoma zdrava (glej tudi min. pravilnik o lovskih čuvajih, SI. 1. 739/1Ü4 iz leta 1935., banova pra-\'ila o opravljanju izpita za lovskega čuvaja, SI. 1. 438/57 iz leta 1936.). Predpisi o dolžnostih in pravicah, Id jih ima lovski čuvaj pri vršenju svoje službe, so vsebovani v §§ 43.—50. zakona o lovu in v čl. 9. in sledečih min. pravilnika o lovskih čuvajih, Zlasti ima zapriseženi lovsid čuvaj lelc pravicc: Uživa za-Seito javnih organov po § 78. zakona o notranji upravi; na podlagi legitimacije o opravljeni prisegi, ki služi obenem kot dovoljenje za posest in nošenje orožja, sme nositi v öl. 11, min. pravilnika o lovskih čnvajih našteto orožje; v zapriseženem lovišču sme loviti nezaščiteno divjačino brez lovske karte (§ 45.); pri izvrševanju čuvajske službe ima pravico zahtevati od vsake osebe, ki Jo zaloti na lovu, na vpogled lovsko karLo; od oseb, ki prodajajo ali nosijo divjačino, sme zahtevati na vpogled potrdilo o izvoru divjačine; te osebe sme tudi legitimirati; osebam, ki se ne morejo pravilno legitimirati ali ki nimajo veljavne lovske karte, sme o'dVzeti lovsko karto, lovsko orožje s priborom in morebiti uplenjeno divjačino; prijeti sme osebo, ki jo zasači pri kaznivem dejanju, pa mu zalotena oseba zataji svoje ime, ali mu grozi ali pa se mu upre s silo. Njegove dolžnosti pa so: Pri opravljanju svoje dolžnosti se mora strogo ravnati po prisegi in po zakonitih predj)isih;' pokoravati se mora odredbam svojega gospodarja, če so v skladu z zakonom; v službi mora nositi puško, legitimacijo o opravljeni prisegi in predpisani znak; meje lovišča, za katero je zaprisežen, mora dobro poznati; dolžan je v svojem lovišču ščititi in vzgajati zaščiteno divjačino, a nezaščiteno zatirati; o osebah, ki jih zaloti pri kaznivem dejanju po zakonu o lovu, mora napraviti prijavo in jo vročiti najkasneje v 48 urah občini ali krajevnemu policijskemu ob-lastvu ali orožniSki postaji. Omenili je se, da Joyski čuvaj ne sme biti zakupnik ah pod-zakupnik v lovišču, za katerega je postavljen za čuvaja. Ako zapriseženi- lovsid čuvaj poda prijavo kaznivega dejanja po zakonu o lovu pri občini, mora občina sprejeto prijavo z morebitnim odvzelim orožjem in lovskim priborom vred najkasneje v treh dneh od dne prejema izročiti pristojnemu občnemu upravnemu oblastvu prve stopnje (čL 24. min. pravilnika o lovskih čuvajih). Glede povračila škode po lova in škode po divjačini glej „Samoupravo" iz leta 1938., štev. 6/7. in štev. 8. ter „Lovec" iz leta 1938., str. 306—318. POSPE.sEVANJE LOVSTVA. Lov je uvaževanja vredna panoga narodnega gospodarstva. Od lova imajo poleg lovskih upravičencev koristi obrt, trgovina in industrija. Za uporabljanje, oskrbovanje in čuvanje lova je potrebno osebje, ki ima od lovstva stalen zaslužek. Tudi država in samoupravna telesa imajo koristi od' lova, kakor: takse na zakupne pogodbe in na lovske karte, banovinske davščine na lovišča, dohodek od lovskih zakupnin itd. Zato posvečajo javna oblaslva lovstvu primerno pažnjo. Zakon o lovu nalaga oblastvom, da nadzirajo lovske upravičence, da umno goje in umno ukoriščajo svoja lovišča. Oblastva morajo po svoji službeni dolžnosti ali na vzpodbudo interesentov skrbeti ne samo za pravilno izvrševanje, zakona o lovu, ampak tudi za to, da se lovstvo čim bolj dvigne in razvije. To nalogo pa morejo uspešno izpolnjevati: 1. ako imajo jasen pregled o stanju in razvoju lovstva; 2. ako jih pri izvrševanju zakona in pri pospeševanju lovstva podpirajo posamezniki in ustanove, ki so zainteresirane na razvoju lovstva in 3. ako imajo potrebna sredstva na razpolago. Statistik a. Lovna statistika daje sliko o gospodarski vrednosti lova liakor tudi smernice za lovsko gospodarsko politiko in potrebne odredbe javnopravnega značaja. Da imajo državna ob-lastva jasen pregled o stanju in razvoju lovstva, zberejo in pripravijo vsako leto vse vrste lovnih statističnih podatkov (glej §§ 7. in sled. ministrskega pravilnika o ureditvi in voditvi lovskega katastra in lovne statistike, SI. 1. št. 674/97 iz lela 1935.). Občna upravna oblastva morajo po odredbi § 16. za ozemlje svojih okrajev stalno vodili kataster vseh lovišč (lovski kataster), ki mora biti vedno v skladu z dejanskim stanjem. Vpogled v kataster je vsakemu dovoljen. Pri zbiranju podatkov za slalistiko in lovski kataster podpirajo oblastva občine, lovski upravičenci in lovska društva. Po predpisih § 82. z. o 1. in § ministrskega pravilnika o ureditvi in voditvi lovskega katastra in lovne staLisLike morajo lovski upravičenci vsako leto sestaviti na predpisanih obrazcih podatke o ubiti in ujeli divjačini, o svojem lovskem osebju in o nagradah, ki so jih izplačali za uničenje škodljive divjačine. Te podatke morajo poslati vsako leto dö konca februarja pristojni občini. Občina pošlje en izvod teh podatkov državnemu statističnemu uradu, drugega pa okrajnemu načelstvu. Lovska društva. Gojenju divjačine in pospeševanju lovstva, strokovni izobrazbi in organiziranju lovcev, kakor tudi čim boljšemu in vestnejšemu izvrševanju zakona in predpisov o lovu služijo lovska društva (§ 76.). Lovska društva, ki zasledujejo omenjene smotre, morajo pripadati banovinski zvezi lovskih društev. Za območje vsake banovine sme biti samo ena zveza lovskih dtu-štev. Vse banovinske zveze lovskih društev morajo biti včlanjene v O.srednji zvezi lovskih društev, ki ima svoj sedež v Beogradu. Banovinskim zvezam lovskih društev in Osrednji zvezi nalaga zakon dolžnost, da upravnim in sodnim oblastvom na njih zahtevo podajajo strokovne izjave. Zakon pa jih tudi pooblašča, da podajajo predloge glede pospeševanja lovnega gospodarstva in celotnega lovstva (§77.). Občna upravna oblastva pa so celo dolžna zaslišati banovinsko zvezo lovskih društev v nelcaterih, v zakonu navedenih primerih (na pr. glede razdehtve, komasacije, arondacije lovišč; glede priključitve polenklav; glede razveljavljenja zakupne pogodbe po §12.; glede postavljanja predsednika in namestnika o.r. itd.). Lovski sklad. Zakon ustanavlja v vsaki banovini lovski sklad, ki naj služi banovini za pospeševanje lovstva. Za povzdigo in napredek lovstva v vsej kraljevini pa Je usLaiiovljen osrednji lovski sklad pri ministrstvu za gozdove in rudnike. Banovinski lovski sklad' upravlja ban. V lovski sklad se stekajo denarni prispevki, navedeni v § 83. z. o L (na pr.: 10 din pri izdaji letnih lovskih kart in 150 din pri izdaji mesečnih lovskih kart; 3 odstotna taksa, plačana ob priliki dražbe loviščj polovica denarnih kazni, izrečenih po zakonu o lovu). Denarna sredstva iz banovinskega lovskega sklada se smejo uporabljati samo za namene, ki^ so navedeni v § 84., kakor iia pr.: za pospeševanje lovstva, lovsko literaturo, uničevanje škodljive divjačine, preprečevanje kužnih bolezni di%fjačine itd.). Podrobni predpisi o banovinskem lovskem skladu so vsebovani v X. poglavju lovske uredbe. Za osrednji lovski sklad je minister za gozdove in rudnike predpisal poseben pravilnik, ki je objavljen v Službenem listu dravske banovine štev. 524/80 iz leta 1935. KAZENSKE ODREDBE. Za kršitev zakona o lovu so zagrožene sledeče vrste kazni (§§ 85. do 90.): 1. denarna kazen ali zaporna kazen; 2. denarna kazen in zaporna kazen. Pri denarni kazni se lahko, razen če se izda razsodba po § 90., izreče še nadomestna zaporna kazen, ki se izvrši ob neizterljivosti denarne kazni. Te kazni se izrekajo po vrsti in težkosti kaznivega dejanja. Razen zgoraj navedenih (glavnih) kazni, se more zaradi določenih kaznivih dejanj krivec obsoditi še na naslednje (stranske) kazni, ki se izrekajo dodatno k glavni kazni: a) na izgubo njete divjačine (§ 90., toč. 1.); b) na zasego lovskega orožja in pribora, s katerim je bilo dejanje storjeno (§ 90,, toč. 2.); c) na odvzem lovske karte (§ 90., toč. 3.); č) na odškodnino za ujeto in. ubito divjačino v primeru § 92. Cenik o odškodnini za živo divjačino je predpisan v čl. 60. lovske uredbe. . V primeru, da je krivec izvrševal lov brez lovske karte, je kazniv še po taksnem zakonu (tarif. post. 101/a) in po banovinskem pravilniku za banovinske davščine zaradi prikratbc banovinske davščine na lovsko karto. O vseh po zakonu o lovu kaznivih dejanjih (prekrških) preiskujejo in sodijo kot stvarno pristojna oblastva na prvi stopnji občna upravna oblastva prve stopnje (okrajna načelstva, mestna poglavarstva). Krajevno pristojno je redno ono občno upravno oblast%'o prve stopnje, na čigar območju Je kaznivo dejanje storjeno. Ce je bilo kaznivo dejanje zagrešeno na območju več oblastev, pa je pristojno tudi občno upravno oMastvo prve stopnje, ki mu je bilo dejanje najprej prijavljeno. Krivolovstvo (lovsko tatvino) kaznujejo redlia kazenska sodišča po § 314. k. z. (§ 91. z. o L in § 85., toč. 5. finanč. zakona za leto 1938/39.). Jelkova lubna uš v geidovih na Pohorju Marlin Potočnik (Dravograd) Že v lanskem letu so v tincviiikih izšla poročila o nevarni gozdni škodljivki jelkovi lubni uši') (Chermes piceae Rlzh. in Drcy-fusia Nüsslini C. B.), katere poškodbe prebivalstvo v splošnem imenuje jelkovo kugo.*) -) Ta škodljivec se sporadično pojavlja že več let v poliorskili gozdovih, vendar postajajo napadi zadnji čas veduo hujši. Posebno močno se je v preteklem letu ta ušica pojavila v niže ležečih gozdovih na Lehnu in Rdečem bregu. Mnogo mladega drevja, ki ga je napadel ta škodljivec, se je v dobi najlepše rasti posušilo. Jelkova lubna uš je majhna, s prostim očesom komaj vidna živalca, ki živi v naselbinah ali kupčkih po deblu napadenega drevja. Dorasla uš je rumenorjavkaste barve, gladka, skoraj prozorna, brez kril in ima Iri pare nog, dve tipalnici, dvoje pikčastih oči in dva majhna tanka sesalca, s katerima se zavrta v ličnati del lubja in srka iz njega hrano. Vznemirjene ušice se zelo hitro premikajo po lubju. Naselbine se pojavijo spočetka najraje ob majhnih razpokah-porah debel z gladkim lubjem, kjer najlaže pridejo do prevodnih cevčic. Poleg že razvitih uši je najti po deblu Se mnogo nelcoliko manjših, prozornih, jajčecem podobnih tvorb, ki verjetno predstavljajo vmesno stopnjo v razvoju živalic. Vsaka naselbina je pokrita z nilkastOj azbestu podobno snežnobelo prevleko. Ta iz voščenih niti sestavljena odeja varuje živalce pred mokroto in sovražniki in se, kot sem poizkusil, topi v alkoholu. Ako te kupčke zmasLimo z roko, ostane na njej rjavordeč madež. Ušica verjetno prezimi v obliki jajčec, iz katerih se v raiii pomladi (letos v prvi polovici maja) razvijejo nekrilate ušice, ki brez oploditve zarajajo potomstvo. - Le tako si moremo razložiti silno hitro razmnoževanje čez poletje; . Napadeno deblo postane v razmeroma kratkem času belopikčasto od' kro.šnjc do tal. ») Niissliii deli jeltmvo lubno uš (Chermes piceac) v dve zelo sorodni vrsti: jeltcovo vcjno liibno uš (Dreyfusia Nüsslini C. B.) in |cIIvovo dcbelno lubno iiS (Dreyfusia piceae Rtzb.). — Uredništvo. *) Sušenje jelk so preje pripisovali raznim lubadarjcm. Ker pa se je odmiranje jelkovja vedno bolj širilo, Je lani meseca avgusta povabila Mestna hranilnica v Mariboru ing. S; So loška, da si ogleda bolne jelkove sestoje na njenem posestvu na Rdečem bregu. Ing, S. SotoSek je podal mnenje, da povzroča propadanje jellrovja najverjetneje nevarno širjenje jellcovili liibnili uši in je bolezni dal ime „jelkova kuga"; ob tej prilild. |e tudi predlagal, naj se pošljejo bolni piinierki zaradi gotovosti v pretres znanstvenim zavodom iu se obenem naj naprosi gozdarski odsek banske uprave za primerne ukrepe na vseh prizadetih posestvih. 2) Ing. ^ agr. Lojze Prezelj, fitopatolog, je na poslanih vejicah z makro- in milcroskopsko preiskavo ugotovil „da je povzročiteljica bolezni na poslanem materialu nedvomno jelkova uš: Dreyfusia sp." Kakor smo zA^edeli, je isto ugotovil Zavod za goz'dne poizkuse na gozdarski fakulteti v Zagrebu. Gozdarski odsek banske uprave je poslal v okužene predele višjega_ gozdarskega svetnika ing._ Janka Urbasa, ki je o škodljivcu podal poročilo banski upravi. — Uredništvo. Škodljivec napada mlado, gladkolubito jelkovo drevje, ki meri v prsni viSini 15 do 25 cm in vsaj deloma raste v sklopu. Posebno mu ugajajo nižje, vlažnejše in toplejše lege. Zmianji znaki, po katerih se spozna, da je drevje ali sestoj napadla ta iišica so sledeči: Najprej se pojavi po vsem deblu jjolno majhnih, snežinkam podobnih kosmičevj ki so spočetka bolj medlobeli_, sčasoma pa postajajo vse bolj živobeli in .večji. Proti jeseni, ko uši poginejo, dež izpere te prevleke po deblu v obliki majhnih celuloznih kosmičev. «Ä .:. v,-■• .-.-.Ajj-;?' Gozdnato pobočje severnega I^ohorja (Kliše: Podravska tiskarna, Maribor) Zdravo, sivozelenkasto lubje izgubi po napadu svojo naravno barvo, postane zamazanosivo in mozoljčasto. Uši verjetno izločajo jedke sokove..^ Ivi se izcejajo v nastale ranice in povzročajo mozoljčke. Močno napadena drevesa sčasoma začno izločati smoloj prav tako porjave iglice in odpadajo. Drevo se v kratkem času popolnoma posuši. Ličnati del skorje kakor tudi les napadenih dreves je ves čas zdrav in normalne barve. Tudi hibje se z lahkoto loči od lesa. Uši škodujejo, kakor že omenjeno, s tem, da sesajo iz lična-tega deta skorje organske hranilne snovi — asimilate, ki so potrebne za rast debla in korenin. Te sokove potrebujejo uši za svoje življenje; ker jih je na deblu silno veliko, drevo taio sčasoma izstradajo. Ko opazimo, da se drevo suši, so škodljivci že opravili svoje delo. Ta ušica predstavlja izredno resno nevarnost za jelkove gozdove, zlasti prebiralno izkoriščane, ker srednje debela drevesa docela uniči. Poudariti moramo, da so jelkovi gozdovi silno važni za manjše gozdne posestnike; Ü gozdovi se namreč reehio podmlaju- jejo ill zaraščajo. Jelka rasle v luladosli bolj počasi in šele v dobi 30—40 let pospeši svojo rast v višino in debelino in prav v tej dobi jo debelna nS najraje napade. Zaprosili smo kmetijsko poizkusno in kontrolno postajo v Ljubljani, da nam svetuje, kako bi bilo uničevati tega škodljivca; poslala nam je sledeče nasvete; 1. Posamezna napadena drevesa v gozdu se naj posekajo in olupljena skorja z ušmi vred sežge. 2. V zgodnji pomladi se naj napadena drevesa premažejo ali poškropijo s 6 odsl. raztopino kalc-šnega navadnega drevesnega karbolineja ali pa dvakrat v letu meseca maja z mešanico 2 odst. mazavega mila in 3 odst tobačnega izvlečka, Zdi se, da je biološlio pokončavanje tega škodljivca težko, ker so živalce majline in so zavarovane z belo odejo. Opazil sem le tu in tam kakšno ličinko neznanih žuželkj ki se je le s težavo premikala o'd kupčka do kupčka. Pri opazovanju doma pa sem dognal, da more ena taka ličinka v razmeroma kratkem času uničiti mnogo uši. Ker je ta škodljivec pri nas še nov, bo potrebno natančno raziskati njegove individualne biološke posebnosti kakor tudi proučiti primerna cenena sredstva za zatiranje.®) •') Avtorjeva opazovanja le iievame bolezni so zelo iialaiična, zanimiva in originalna, zlasti Se, ker m bila izvršena popolnoma samostojno, ter v veliki meri doiKflujujejo. dosedanja v lileraliiri zabeležena dognanja. Življenje lubnih iiSi (Clierinesinae) je iiainree zelo kom.j;>liciraiio in njihiov lieterogenelski razvoj v zvezi z življenjem na vmesnem drevju .Se ixi dokončno raziskan. Jelkova lubna uš se razvija na smrekah hi jelkah ter dela na slednjih veliko škodo. Precej natančen opis dobimo v knjigi; Hess—Beck, Forstschutz (5. .^Vuflage, I. Uand, Nendamm 1927, str. 534—539) v sestavku Schutz gegen Tiere (Max Dingler), kjer med drugim beremo: „US prezimi trot ličinka v lubju jelkovih vej in leže zgodaj spomladi do 150 rdečkastorjavih jajčec, iz kaleriti se izležejo zimske iii i>oletne uši. Zimske se razidejo po lubju ^'ej in debla, kjer prezimijo in se drugo leto množijo iia isli način dalje. Rdečkaste poletne uši gredo na sjjodiijo Siran novih iglic. En del uši se .razvije v lieinlvo — samice, ki so polaite z volnalo snovjo , in ležejo jajčeca, iz katerih se izležejo zopet zimske uši. Drugi del se razvije v temnordeče nimfe, ki so voskaslo polstene; iz njih nastanejo krilate uši, ki odtelijo na smreke in ležejo na njiliove dvoletne iglice po 7 do 12 jajčec. Iz teti jajčec izlegle uši niso sposobne nadaljnjega razmnoževanja iu zato ne povzročajo na smrekah šišk kakor nekatere druge lubne uš . Poletne uši sesajo sok iz 'iglic, ki se zaradi lega skrivijo in zvijejo. Ce je uši dosti, ne dosezajo poganjki .svojih naravnih dolžin, iglice po-rjavijo in mlajša drevesca se od tega posušijo. Odmiranje dreves pospešijo Se uši, ki se razidejo po lubju debla in vej in ga prelaijejo z nekako modrikastobelo pikčasto volnalo kopreno. V 'drevesnicah je treba škropili bolne sadike z mešanico milne raztopine in tobačnega izvlečka. Pri starejSih drevesih Je zatiranje mnogo težje. Okužena drevesa je treba pravočasno posekati in uši zmečkati s trdo me ,lo ali pa lubje sežgali. Kdor pa hoče zatirati uši na stoječem 'drevjUj. naj premaže skorjo z zmesjo milne raztopine in tobačnega izvlečka, z bolj gosto milno raztopino, z mešanico petroleja in vode v razmerju 1:3. z emidzijo petroleja in mila, z lizolno raztopino ali pa z Nes.slerjevo tinkturo." Oopisna gozdarska posvetovalnica VPRAŠANJA 18. Debeline d«sk. Prosim, sporočile mi, katere ä'ebeline so predpisane v lesni trgovini in industriji za deske. Tako na pr. žagamo deske na 13, 20, 25, 30 in 50 mm, pri računanju kubature pa računamo s 12, 18, 24, 28 in 48 mm. Iz tega je razvidno, da gre pri vsaki deski debelina enega ali dveh milimetrov v izgubo. y. S., Klopni vrli 19. Gozdkie mravlje. V praksi imam priložnost opazovati, kako zelo koiistne so v gozdu navadne mravlje; tako sem se tudi učil v gozdarski šoli. Dosli pa je ljudi, ki tega ije vedo ali pa nočejo vedeti; zato raz-grebajo po gozdih mravljišča in pobirajo mravljinje bubice (nekateri imenujejo te bubice tudi jajčeca). Slišal sem, da je to kaznivo. Zato se obračam na dopisno gozdarsko posvetovalnico in Yas prosim, da mi sporočite, ali obstoje zakoniti predpisi, po katerili bi mogli biti kaznovani nabiralci in kupci teh bubic. Pohorje ODGOVORI 15. Kaljenje semen. Vzrok, da ni gabrovo seme vzkalilo, leži v njegovi naravi in njegovih notranjih lastnostih. Posejane gredice pustite pri miru in jih varujte pred mišmi in pticami, da ne poberejo semen. Drugo pomlad bodo vsa dobra semena vzkalila. Razne vrste semenja namreč kalijo v različnem času po setvi, na pr. borovo seme vzkali po dH'eh do štirih leduili, gabrovo pa, če je posejano .spomladi, preleži leLo dni in šele potem vzkali. Slaiiko Solo Sek 16. Varstvo gozd'ov pred smrekovimi liibadarji. Za zatiranje smrekovih lubadarjev je letos že zelo pozno, ker so se že gotovo razmnožili, kolikor jim je bilo v danih razmerah za letos mogoče. Načeta dl-evesa posekajte čimprej, nastavite nekaj vab in delajte po navodilih, ki smo jih Vam poslali. O življenju, škodljivosti in zatiranju lubadarjev pa bomo govorili natančneje prihodnje leto v posebnem članku, kar bo v korist tudi drugim gozdnim posestnikom. Uredništvo 15. Trajnost lesa. Stebre obdajte v zemlji z drobnim kamenjem, remeljne pa premažite z vročim karbolinejem. Remeljni se naj ne dotikajo tal, ker sicer začno gnili od spodaj. Ce pa mora plot segati tik do tal, položite na tla in prislonite ob notranjo stran primerne deske, ki Jih lahko po potrebi vsak čas zamenjate. Stanko SotoSek Zakoniti predpisi In okrožnice Opozorilo i/.vdznlkoiti orehovih hlodov. V dnevnem tisku je bilo sporočeno, da bo za izvoz v klirinške države prosla livota 500 vagonov oreliovili fin-nirsklh hlodov in da bo direkcija za zunanjo trgovino to kvolo razdelila iia posamezne tvrdke. Zainteresirane Ivrdkc opozai'janio, da je svet za zunanjo trgovino sklenil 4. julija t. L, da se ta kvola ne bo razdelila, dokler ne izidejo zakoniti predpisi, ki bodo urejali sečnjo orehovega drevja. Pa tudi, če pride do razdelitve te kvote, ne bo kvota razdeljena naentrat in Ludi nc. v eui izvozni sezoni. V kvoti bo obsežena iia osnovi točnih ugotovitev le stara, v prejšnjih sečnjah za izvoz prijjravljeiia zaloga, ki doslej ni mogla bili izvožena. Nikakor pa ne bo dovoljen izvoz hlodov iz nove sečnje. Spremembe carinskih tarif za industrijska in zdravilna zelišča. Muiisü'ski svel je sklenil predlagali spremembe in doix)lnila carinskih tarif za industrijska in zdravilna zelišča. Po Lem predlogu se bo plačevalo za zelišča, njihove dele iu plodove, ki se rabijo za industrijo, obrt in zdravila en zlat dinar za 100 kg, za listavce čez 30 cm srednjega premera, vrhove, brezove, lipove in lopolove liste 0.25 zlalih dinarjev in za druge lislavce 0.60 zlalih dinarjev za 100 kg. Spremembe zveziiili tarif. Od 1. julija 1, 1. so bile ^zviSaiie razne zvezne tarife, in sicer: jugoslovansko—čcškomoravska in slovašita, jugoslovansko—nemška, jugoslovansko—romunska in jugoslo\'ansko—italijanska. Nekateri novi zakoniti predpisi, (Iz Službenega lista dravske banovine 1940.) Navodilo o uporabi čL 11. pravilnika o izvrševanju uredbe o legitimacijah (pošlo\iiih knjižicah) delavcev in nameščencev (204/39). Gin gozdarske šole v Sarajevu, dovršene od leta 1900. do leta 1922. (207/39). Spremembe in dopolnitve tarife skupnega davka na poslovni pronicl (214/4Ü). _ . _ _ • Navodila Narodne banke pooblaščenim denarnim zavodom v zvezi s prometom z devizami in valutami (222/41). Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe iz leta 1938. o ustanovitvi poslovnih rezerv in rezervnih skladov pri zavarovalnih x>odjetjili, nstaiiovah socialnega zavarovanja, denarnih zavodih in zadružnih organi^ zacijali Ivakor tudi o dehiem nalaganju teh rezerv in rezervnih skladov v državne vrednostne papirje (228/42). Razglas bana dravske banovine o razdelitvi Save od izliva Trboveljskega potoka navzdol s stranskimi vodami na ribarske okraje (239/43). Uredba o spremembi in dopohiitvi uredbe iz I 1932. o trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornicah (243/44). Vrečice iz papirja in papirne preje so priznane kol zavoji (258/46). Banova odločba, s katero se razširja nova ureditev delovnega razmerja stavbenega delavstva na vse območje dravske banovine (261/46). Razpis dopolnilnih volitev svetnikov Kmetijske zbornice dravske banovine in njihovih namestnikov (273/48). Pravilnik o dopolnitvi pravihiika o postopku ob izdajanju dovolil za pregled iu žigosanje meril in merilnih priprav (285/51). Navodila za uporabo uredbe o 1 »/onem prispevku za narodni invalidski sklad (286/51). Uredba o direkciji za zunanjo trgovino (315/55). Dopisi PROPADANJE KMEČKIH POSESTEV IN GOZDOV. Danes, ko jo ccna za les na trgu precej visolca, se kmečki gozdovi nrnogo preveč izseJcavajo, lako da čez nekaj let ne bo v prav nobenem güzdii dobili primernega lesa, uiLi :ne za nujno domačo porabo.. Poznam več gozdjiih poseslniko^' v svojem domačem okoliša, ki so les posekali že pred 15 Icli, goličav pa niso prav nič pogozdili. Te poseke nudijo danes zelo žaiosbio sliko. Zemljišče je poraščeno z gozdnim plevelom, robido, trnjem, leskovliio m podobnim ničvrednim rastlinjem. I.ahkci trdim, da je na. teli golih posekah na 1 ha 'komaj 3()ü dreves prsne mere 20cm; Lo so drevesa, lil so preostala po goli sečuji. Hrez dvoma je velika izguba že za samo gozdjie poses biike pa tudi za lesni trg, ko gozdove samo selca-jo, ne sadijo in ne sejejo pa prav nič. Lc malokje je daiieš videli, da bi bilo gozdu vrnjeno, kar mu je bilo pred Leti odvzeto. Zato bi bilo imjno potrebno, da oblast poskrbi, da dobi vsaka občina gozdarja, ki l)o nadziral sečnje, podmlaj evalna dela, čiščenje in redčenje Ler skrbel, da l)o imela vsaka občina lastno gozdno drevesnico. Ti gozdarji bi naj bili pod nadzorstvom oltrajnili iiadgozdarjev. Odkar imamo v Mariboru gozdarsko šolo, je na uporabo tudi dovolj sLrokovnili moči s predpisano izobrazbo. Treba je le, da se oblast čimprej zavzame za to, da se po ol)-činah namestijo gozdarji. Ce do lega ne 1)0 prišlo, grozi slej Jco prej našim gozdovom neix)pravlj'iva šlcoda. Veiičeslav B e u k o v i č. PUSTOŠENJE GOZDOV V MAKI-BORSKI OKOLICI. V zadnjih 15 letih, posebno pa v času, odkar rastejo v Mariboru in okolici lekslilne tovarne kot gobe po dežju,, so se hidi Pekre izredno, hitro širile. Nastala so cela naselja zxmaj stai'e vasi, zlasti ob pohorskih in podpohorskih gozdovih. Ce se postavi človek na primemo razgledno točko, se mora začuditi pisani sliki novih hiš, hišic in barak, ki so si jih t Ivratkem času ustva- rile in pozidale pridne roke predvsem tekstilnili pa tudi drugih delavcev, med katerimi je nekaj tudi takih, ki nikakor niso mo^li dobiti stanovanja in so končno segli po samopomoči. To vse bi l)ilo v redu, ko ne hi ti novi naseljenci ogrožali naših gozdov. Večina njih naun'eč misli, da ima Indi do gozda s tem, ko stanuje ob njem, pojMlno pravico. Saj je gozd nezaščitena javua lasi; v njem si vsakdo lasti pravice do v.seli gozdnih sadežev in vseli vrst le.sa, najsi bo snli ali svež, te ali one starosti ali debelosti. Občina ima menda svojega gozdnega čuvaja z mesečno plačo, ki ga pa v gozdu nikdo pikoli ne vidi, ker .si baje ne upa v gozd, da bi ne bil tepen. Iz tega se vidi, kako nasilni so li samo-■ vo jni izkoriščevalci kmetskih gozdov. Neki tak nov hišni posestnik mi je na mojo pritožbo zaradi kraje lesa dobesedno rekel: „Hi.šo sem si ob gozdu postavil zato, da nii ne bo treba drv kupovali." Gozd ob teh naseljih nudi strašno sliko: mesto lepih dreves pozdravljajo gospodarja le parobki (štori) vseh premerov in višin. Ko sem se nekoč na uierodajueni mestu glede tega priložil, sem dobil odgovor: „Pazite na svoj gozd! Če jaz hočem, da mi nikdo ne ukrade denarja, moram sam pazili nanj.." Zato apeliram na tem mestu na pristojne oblasti, naj vendar nekaj ukrenejo v zaSčito ' naših gozdov, saj je gozd vendar ena najvažnejših državnih gos].»darskili pjuiog. Peter Z o r k o. LJUBLJANSKI VELESEJEM. Ker je vprašanje jesenske prireditve ljubljanskega' velcsojma zadovoljivo rešeno, se bo vršil velesejein od 31. avgusta do 9. septembra, na kar opozarjamo javnost m zlasti priglašene razslavljalce pomladanskega velesejma, ki jo moral bili odložen. Ljubljanski velesejeni. OBROCKANA PTICA. Obroček, o katerem smo poročali na str. 15. t. 1., je poslal ravnatelj, ing. Z. Zieniteld takoj po sprejemu Oniilološkemu zavodu v Ljubljani. Gradi¥o la slovenski gozdarski slowar (Pomen znakov in Icralic glej na sLr. 18. in 45.!) Črni borov ličar -- criii borov likar, Schwarzer Kiefenibaslkäl'er, Hylc-sinius (Hylasles) ater Payk. črni borov slrženar = veliki borov slrženar, črni jesenov ličar = veliki jesenov ličar, črni smrekov ličar — criii smrekov likar, Schwarzer Fichtoibaslkäler, Hylesinus flivlasles) ciiuiculariiis Er. (Ivaiiajsterozflbi borov lubadar = veliki borov liibadar, cIvozoM borov lubadar — dvozubi borov pisar, Zweizäliniger Kiefernborkenkäfer, Ips (I^iiyogeiies) bi-deiilalus Hbsl. gabrov belinar — gabrov bjelikar, HainbuchenspliiiLkäfcr, Eccoploga-sler carpini Rlzb. hrastov belinar — hrastov Ijjelikar, Eiclieusplin Lkäfer, EccopLogaslcr iiiLi-icalus Rtzb. knaver = veliki smrekov lubadar, kosmati sinrekflv lubatlar — dlakavi smi'ekov pisar, Zottiger Ficlileii-borkenkafer, Dryoooelcs aulogi-ap-Ims Rlzb. mali borov slrženar -- mali borov srčikar, lileiner Waklgärüier, Hylesinus (Myelophylus) mfaior. Hlg. mali brestov belinar — mali brije-stov bjelikar, Kleiner Ulmenspliiil-kiifer, Eccoplogaster inuitistnalus Mrsh. mali jelkov lubatlar — mali grbiča-sli jelov pisar, Kleiner Taiinenbor-kenkäfer, Cryplialns piceae Rlzb. mali Jesenov ličar — mali jasenov likar, Ivleiner Eschenl)aslkäfer, Hylesinus fraxini F. motni borov ličar — mutni borov likar, Matscliwarzer lüefernbaslkä-fer, osmerozobl smrekov lubadar = veliki smrekov lubadar, ozki borov ličar — iiski borov likar, Schmaler Kiefenibastkäfer, Hylesinus (Hylasles) anguslalus Hbst. ozki smrekov lubadar — uski smrekov pisar, Schmaler Fichteiibor-kenkäfer, CrypLurgus pusillus Gj'll. pisani brestov ličar — šareni brije-stov likar, Bunter Ulmenbaslkä-fer, Hylesinus (Pteleoljius) viltatus F. pisani jesenov ličar = niali jesenov IiY'sit rjaw borov stržcnar = mali borov sb-ženar, rumeni smrekov ličar — žučkasti smrekov likar, Gelbbrauner Fich-tonbastkäfer, Hylesinus (Hylur-gops) pallialus Gyll. srednji brestov belinar — srednji brijeslov bjelikar, MilLlerer lllmen-spliiitkäl'er, Eccoptogasler laevis Chap. srednji smrekov lubadar — Ips ami- tinus Eichh. Sesterozobi borov lubadar — rašljo-ziibi borov pisar, Sechszähniger liieferiiborkeiikäfer, Ips acumtiia-tus gyll. šcsterozoiil smrekov lubadar = mali smrekov lübadar, štlrioM smrekov ličar — čelverooki smrekov likar, Dopijelänsiger Fichtenborkenkäfer, Polygraplms poly-grapbus L. tanki borov ličar — lauki borov li-k"ar, Diumer lücfenabastkäl'er, Hylesinus (Hylasles) attenualus Er. temnorjavi smrekov ličar — tamno-smedji smrekov likar, Dunkelbrau^ ner Fichteiibastkäfer, Hylesinus (Hylurgops) glabraüis ZU., Hylasles decumanus Er, veliki brestov belimir — veliki brijeslov bjelikar, Grosser Ulmen-sphnlkäfer, Eccoptogasler scolylus F. (Eccoptogasler Gcoffröyi Goeze). veliki borov lubadar — veliki borov pisar, boroloö, Zwölfzähniger Kiefernborkenkäfer, Ips sexdejiLalus Börn., Ips sleuographus Dft veliki borov slrženar ^ veliki borov srčikar. Grosser Waldgärtner, Hylesinus fMvelophvlus) piniperda L. veliki jesenov ličar — veliki jasenov likar, Grosser Eschenbas lkäfer, Hy-lesinns crenatus F. veliki macesnov lubadar — veliki ai-iSev pisar, Grosser Lärchenborkenkäfer, Ips cembrae Heer,, veliki smrekov ličar — veliki smrekov likar, Riesenbaslkäfer, Hylesi-mis (Dendroclonus) micans Kug. veliki smrekov lubadar, knaver ^ osmerozubi smrekov pisar, Grosser achlzähniger Fichleiiborkenkä-fer, Buchdiiicker, tps ty^wgrap-bns T,. Lesna trgovina Izvleček iz cenika za zavarovanje valule pri izvozu lilaga, ki je veljaven od 1. do 15. julija 1940. (Po ČL 6. pravilnika o urejanju prometa z devizami iii vahilamii) Cena v dinarjih za m»: mehek žagan les (deske, Iclvc, re-nieljiii ill tami) 900, mehek žagan les pod 3 m (deske, letve, remcljni in Li-aini) 000, mehek tesan les (trami od 8/8 do 28/30) 550, mehek okrogel ks do 25 cm srednjega premera (jamhoriuki, jadrniki, odmiki in hmelj-slci drogovi) 560, Jelkovi in smrekovi hlodi nad 23 cm 450, žagana boro-vina 900, tesana borovina 700 (iz Slovenije 10 odst. cenejSa), parjcna obrobljena žagana bnkovina 1100, parjeni ali neparjeni bukovi ševroni 130 mm X133 mm, dolgi do 63 cm (300, nepai-Jena žagana bnkovina 800, hukova metlišča 1—1.40 m 500, neobrobljena žagana bnkovina 700, nc-obrobljena parjena žagana bukovina 900, žagana gabrovina, hrnškoviiia in črešnjevina 630, olcrogla gabrovina, hrnškovnia in črešnjevina 460, nepar-jene bukove doge 700, bukovi tesloni 2.3 m 400, hrastovi tesloni do 2.5 m 1260, hrastove pesti (bonles) 1900, obrobljena žagana hrastovina 2500, neobrobljena žagana hrastovina 1900, merkantihia žagana hrastovina 1700, merkaiitilui hrastovi lilodi 1000, hrastovi hlodi 2100, slavonski hrastovi hlodi do 49 cm 2800, hrastovi hlodi nad 50 cm 3800, specialni hrastovi pragovi 1000, orehovi hlodi 3100, toi»lovi hlodi 680, lox>olovi hlodi pod 55 cm 120, vrhovi hlodi 250, celulozni les, dolg 1.03 cm in debel do 24 cm 280, orehovi fui-nirji 18.500, hrastovi furnirji 10.500, žagani bukovi furnh'ji 0,500. Inš&ui bukovi furnirji 1900, liru.škovi, čreSnjevi in ■ jesenovi furnirji 12.500, vezane lesene plošče 3.700, bukovi frizi, široki do 7 cm 480, Široki 7—12 cm 530 in široki čez 12 cm 750. Cena v dinarjih za icos: hrastovi pragovi dolgi 100—155 cm 20. 156 do 163 cm 25, 166 do 185 cm 29, 186 do 225 cm 30, 226 dO 233 cm 33, 236 do 245 cm 50 in 246 do 270 cm 70, brzojami drogovi dolgi 7—9 ta 230 in 9—11 m 260, buko%d pragovi, dolgi 1.8 do 2.40 m 38, bukovi pragovi, dolgi 2.40 do 2.70 m 48 in borovi pragovi 64. Cena v dinarjih za 100 kg: okrogla poleaia pod 10 cm 15, cepljena bukova polena 22, cepljena cerova polena 19, celulozni les 30, jamski les 30, borov jamski les 37, oglje 70, prašno oglje 40, hrastove doge 80, bukove doge 140, lubje 150, šiške 430, storži črnih borov 180, želod 120, surovi. hrastovi Mzi, široki čez 5 cm in dolgi čez _ 23 cm ITO, rdečkasti in široki do 5 cm in dolgi pod 25 cm 120, hrastovi pai*ketniki 350. žagan orehov in drugi plemeniti les 32.000. Cene zdravilnih zelišfi. Osi'ediija zadruga za zdravilna, dišavna in hranUria zelišča v Novem Sadu je izdala okrožnico, v kateri priporoča, naj se nabiranje zelišč vrši po 'njenih navodilih, prodajajo pa se naj po sledečih cenah: bezgov cvet (Sarabucus) s kratkimi peclji 6—8, brez pecljev 12—15; črna in bela lipa (cene bodo objavljene naknadno). Cene itiravllnih zelišč pri izvozu v Nemčijo. NemSM urad je določil za jugoslovanska zdravilna zelišča, računano v RM za 100 kg franko jugoslovansko-nemška meja, sledeče cene: črni lipov cvet 180 do 210, beli liixiv cvet 125 do 135, malinovi listi 50, robidovi (kopinovi,, ostrogovi) listi 30 in gozdni jagodni listi 65. Lesni izvoz v Italijo dobro kaže. Od 4. do 20. junija t. 1. je bil v Rimu sestanek Jngoslovansko-itali-Janskega stalnega gospodarslcega odbora. Na tem sestanku je bil skle- njctt iia osnovi veljarae trgovinske in plačilne pogodbe nov gospodarski sxjorazmn, ki je stopil v veljavo 1. julija 1. 1. Za dobo od t. julija 1940 do 30. junija 1941 je bila določena višina jugoslovanskega izvoza ,y Italijo na 800 milijonov lir. Največja izvozna kvota odpada na les, in sicer v vrednosti okoli 400 milijonov lir; nadaljnje dogovorjene kvote so še: 12.5 ton suhih gob, 8.000 ton oglja in 70 ton zdravilnih iu drugih zelišč. Sklenjen je bil tudi sporazum glede plačevanja, i)o katerem obstaja možnost, da bodo kupci prišli do plačila najdalje v 6 tednih. Jugoslovansko-švicarska trgovska pogajanja. V kraUtenij' verjetno že v drugi polovici tega meseca, bodo v Bcrnu trgovinska pogajanja med jugoslovanskimi in švicarskimi zastopniki. Treba bo zagotoviti plasiranje našega losa na švicarslvem trgu, ki postaja iz dneva v dan važnejši za našo lesno trgovino. Urejanje trgovine z drvini v Beogradu. Beograjska občina se bavi z načrtom o ureditvi prodaje drv na, ijod-ročju uprave mesta Beograda v svoji režiji. Občina namerava ustanovitij posebno ustanovo za trgovino z drvmi, ki bi kupila 150 do 200 tisoč prm di*v, in tako doseči znižanje cen. Omejitev pronicla t drvnil in maksimiranje ccn za drva v banovini Hrvatski. V Narodnih novinali, St. 154, je bila 10. julija 1940 objavljena uaredba, s katero se na področju baiitovine Hrvatske maksimirajo cene za drva in se omejuje promet z njimi. Vsi prodiicenti diT v banovini Hrvatski so dolžni si zagotoviti, pridržati odnosiio do konca septembra prodati polovico svoje proizvodnje cepljenih in okroglih polen ali panjev za potrebe banske oblasti in njenih ustanov, mestnih poglavarstev in njihovih nameščencev, javnih in privatnih nameščencev ter drugega prebivalstva. Vsi ti-govci z drvmi v banovüii Hrvatski so dolžni si zagotoviti, pridržati odnosno prodali izključno za zgoraj omenjene i>otrebe vse množhie drv, kupljene na račun omenjene polovice. ; f ^ i • Nadzorstvo nad izdelavo, prodajo in odpremo drv vršijo oblastna nadzorništva za cene v Zagrebu, Osijckn, Splitu in Dubroxmikn. ! Proizvajalci in .trgovci di*\' morajo 8 dni po objavi te naredbe prijaviti svojo proizvodnjo ali zalogo drv pristojnemu oblastnemu nadzor-uiStvu za cene, istočasno pi-iglasiti vse tiste ninožme, za katere so se žc pravno olivezali, da jih nabavijo, in opisati prodajne pogoje. Vse pravne pogodbe, ki so bile sklenjene prod objavo te naredbe, je treba registrirati pri oblastnih nadzorništvih za cene 8 dni potem, ko postane ta naredba veljavna. Pod proizvajalcem ali trijDvcem je razumeti vsako fizično ali pravno osebo, ki na področju banovine HiTatske izdeluje, ima na skladišču, kupuje ali odpravlja 'z ene ali več železniških postaj s tovornimi vozili, ladjo ali drugim prevoznim sredstvom najmanj 500 prm drv na leto. Prijave za kritje potreb na drveh je predati pristojnemu okrajnemu glavarstvu ali mestnemu županstvu, ki jih pošlje oblastnemu nadzor-ništvu za cene najpozneje do konca avgusta 1940. Kdor se proti tem predpisom pregreši, bo kaznovan z zaporom do 6 mescev in z denarno kaznijo do 100.000 din ter razen tega Se s prisilnim bivališčem za 6 mescev v drugem kraju. Na področju banovine so določene' za 1 vagon di-v sledeče maksimalne prodajne cene v dinarjih: Bukova cepljena polena la 2000, Ha 1S30, Hla 1550, cepljcna in okrogla polena la 1800, IIa 1650; gabrova cepljena polena la 2150, IIa 1910, lUa 1700, cepljena iii okrogla polena la 1800, IIa 1700; cerova cepljena polena la 1750, IIa löOO, lila 1450, cepljena io okrogla polena la i35(); jesenova copljena polena la 1850, IIa 1750; lirastova cepljena polena la 1650, IIa 1400; brestova cepljena p-oleiia 1320; mešana trda cepljena polena 1450, hrastova ali trda mešana cepljena polena Illa 1320; mehka mešana cepljcna |X)leua 1400, lipova cepljena polena 19(X), bukova okrogla polena la 1230; bnkova okrogla imleiia IIa |050; Javorova okrogla polena la 1380, IIa 1200: borova okrogla polena 1200; jesenova okrogla polena 1350; hrastova okrogla polena 1200, mešana trda okrogla polena 1050. .mešana mehka okrogla polena 1000, bukova nasekana polena 850, mešana nasekana polena 750; Dukove grče in panji 850, mešane grče in panji 750, nevezani bukovi odpadki 950 in nevezani mešani trdi od' padki 850. V teh cenah so vraeiuiani vsi stroški izdelave, poslovni davek in cisti dobiček izdelovalcev. Cene ge nanašajo na paritetno ceno franko vagon Novska. Na paritetno ceno franko vagon druga nakladalna ]X)slaja Je možno tem cenam prišteti .samo sledeče stroške za prodajo na debelo: 1. elektivmi železniške stroške, 2. stroške morebitne mestne tlakovincj. 3. stroške tovornega lista in tehtanja v ijnesku 40 din za vsak vagon, 4. stroške za dovoz od razkladalne postaje do skladišča velelrgovca največ 10() din od vagona, S. stroške za skladanje na skladiščih veletrgovcev, 40 din za vagon, (i zaslužek veleti-govca 10 odst. na tako dobljeno ceno, franko skladišče veletrgovca. • ■. , Množina snliih drv v vagonu mora znašali 20 prm. Tri diii po objavi te naredbe morajo okrajna glavarstva in mestna županstva izračunati maksimalne cene za njihovo področje in poslati svoj predlog neposrednemu uradu ]>anskü oljlasli za nadzorstvo cen. Povečanje izdtelav« in uvoza papirja v Švici. Na osnovi povprečne proizvodnje papirja v dobi od leta 193ß. do 1938. moremo računati, da je bil proizvodni indeks 100, v septembru lanskega leta 90, v decembru 125, ^ letos v januarju 131 in v februarju ^ 1 p. Podolmo sc giblje tudi uvozni indeks. Ce računamo zopet na osnovi indeksa 100 povprečnega uvoza v dobi od leta 1938. 'do 1938. je znašal indeks lansko leto v septembru 78, v oktobru 154, v decembru 220 in se je dvignil letos v januarju na 223, v mm'cu pa se zmanjšal na 178. Iz teh x>odalkov sklepajo, da si je Švica pripravila papirne rezerve za iiajno^^fejšc dni. Gozdno gospodarstvo Sviee 1. 1938, Po švicarskih podatkih je uvozila Švica leta 1938. 24.000 loii več lesa kot leta 1937. Povečanje uvoza gre v glavnem na račun večjega uvoza celuloznega lesa, ki sc je dvignil od 62.033 ton na 106.000 ton, torej za celih 72 odst. več kot v lelu 1937. Drugo mesto pii uvozn zavzemajo drva^, katerih je bilo uvoženih 67.000 ton; okroglega lesa listavcev je bilo uvoženih 50,000 ton, iglavcev pa 47.000 ton; vsega skupaj Je bilo uvoženih 316.000 ton lesa. NajTCČ je uvorila Avstiija (43 odst.), nadalje Francija (29 odst.), Poljska (10 odsL), ,4frilia (7 odst.) in Nemčija (2 odst.). Švicarski lesni izvoz .se' je v primeri z letom 1937. zmanjšal od 29.400 ton na 10.100 ton. Nove Icžkoče pri izvozu losa iz Slovaške. Izvoz lesa iz Slovaško je od 1. junija t. 1. obremenjen za novili 5 odst,. kar se pravi, da bo izvoz v Nemčijo obremenjen z 10 odst, izvoz, v CeSko-moravski Protektorat pa z 22 odst., pri čemer niso vračunani izdatki, pri izvozu. Ta iiaredba ne velja za naročila, Id so bila izvršena pred 1. junijem Ü1 so bila javljena slovaškemu gozdarskemu svetu v Bratislavi. Lesna trgovina Slovenije v juniju lf)40. (Od posebnega dopisnika Gozdarslcega vestnika.) V juniju nas je presenetil razvoj politične situacije, in siccr bolj na zahodu kot v Sredozemlju. Njene prve ixjsledice na poliLičncm in go-spodarsketm poljn so lii. Nas na Icm mestu zlasli zanimajo druge. Z \vseh strani se bolj ko kdaj koli prej slišijo glasovi za uvedbo načrtnega gospodarstva, za srooLrno organizacijo vseh delovnih sil in racionalno izkoriščanje vsega, kar naj naši narodni skupnosti zagotovi go-s^Mdarski obslanek. Z neverjetno gotovostjo sc od zgoraj hi spodaj poudarja, da bomo v kratkem doživeli preosnoA'o pri\'alnega kapitalističnega s'istema. Po sili razmer so se mu odrekli — kdo ve za kohko časa -..... v Angliji; z radikalnimi spremcmljami v celotnem gospodai-stvu si obetajo Francozi noA'o, zdraA'o uredilev SA'ojega življenja; avLarkično demokracijo napovedujejo za sebe tudi Švicarji. Mi živimo sredi interesov treh velesil totalitarnih režimov, ki imajo vse v programu popolno preureditev E\'rope na političnem in gospodarskem področju. Nauk o politični ekonomiji nas uči, da je poizkusov za dobro uredilev kaotičnega socialnega vprašanja bilo že nešteto. Nove razmere in novi časi zalitevajo ukinitev liberalnega sistema in uvedbo enega izmed onih sisliemov, ki jih je že od nekdaj propagirala socialistična šola, seveda z modernimi spremembami. Gotovo je, da je potreba nujna in da je ideja novega reda dozorela v vseh narodih starega sveta. Življenjske važnosti je na vsak način za nas vse vprašanje, v koliki meri' nas bodo jajeli politični dogodki in odkod nam bodo prinesli spremembe v narodnem gospodarstvu: od zahoda, severa ali vzhoda? Bilo bi neumestno, ko bi pred bodočnostjo zatiskali oči v str^ihu in d\'omu; v kolikor še ni v nas smisla za skupne interese, si ga moramo sedaj privzgojiti. Na tem mestu smo v predzadnjem poročilu omenili zadružni sislem lesne produkcije in prodaje. Morda bo prvi korak k novemii redu uvedba načrtnega zadružnega gospodarstva, ki ])o med drugim zadela Ludi gozdarsko panogo? Ni mogoče zanikati, da sedanje de ovanje našega gozdnega gospodarstva, lesne prodidvcije in prodaje ne bo smelo in mog o v okviru nastajajočega evropskega preroda ostati na tistih temeljih in v taki organizaciji, kot sta jih ustvarila želja nekaterih po nemotenem in nekontroliranein izkoriščanju narodnega premoženja ler divja konkurenca v nakupu in prodaji. Kakor bo pod silo zunanjih dogodkov težko zamenjati privatno iniciativo in kapital, tako se vendar zdi, da široki sloji našega ljudstva ]>o vseh izredno težavnih dosedanjih razmerah zaslužijo,, da l)odo pripiiščeni k sodelovanju za resničen gospodarski dvig na vseh področjih. Gotovo je, da ima naše ljudstvo smisel za skupno ustvarjajoče delo, h 'kateremu bo treba pritegniti vse, ki to po svoji volji in pridnosti^ praktičnih in teoretičnih zmožnostih ter or^anizatornih sposobnostih zaslužijo. Naša lesna trgovina je bila v jimiju utesnjena v okvir, kot smo ga v preteklem poročilu predvidevali po znakih za izbridi vojne v Sredozemlju. Izvoz v zahodno Evropo in severno Afriko je nemogoč. Naši večji odjemalci so ostali Italija, Madžarska, Švica, Nemčija in Grčija. Kljub lemu, da nam je Nemčija odobrila večje kontingente, kot so bili predvideni v trgovinski pogodbi, nas mora s skrbjo navdati dejstvo, da je Nemči.i na uporabo celotna produkcija lesa v Skaudinadji in delno tudi v F nski'. Nemčiji je uspelo, da diktira kontingente in cene švedskemu in finskemu lesu. Kaj pomeni taka prisiljena konkurenca za naše izvoznike — če bi trajala dalje časa — ni treba ugibati. Mnogo si lahko obetamo od trgovskih zvez z Italijo, vendar je treba tu računali s poostreno borbo in blokado obeh vojnih sil. Na vzhodu nam bo težko vzdržati konkurenco 'z Romunijo, ki tudi išče nadomestila za izgubljena zahodna tržišča. Lesna trgovina z Madžarsko, Švico in Grčijo ne zaznamuje posebnih sprememb. Kar so tiče Iržiilh ccii, iii opažali močnejšega popuščaiija kljub omejeni k-onkiireiici v povpraSc\'anju; to je razumljivo že na osnovi dejstva, da les spada prav tako med surovine, ki jih potrebujeta vojna sila ui industrija, ■•^l^les», cement iii dr. Cene so za vse Sortimente ostale v juniju več alinRiij na isti višini, kot so bile v maju. Interesenti Jih nio-. rejo' razbrati iz cenika za zavarovaiije valute pri izvozu blaja. Splošna situacija iia lesnem trgu je za slovcnslie iKvoaiike. ki razpolagajo z mehkim lesom' iii starimi zvezami v Italiji, še vedno zadovoljiva. Upajmo, da se to stanje za sedaj šc ne bo spremenilo. 289 — Sofija; celuloza in za strojenje kož; 296 — Bombay: sedeži za stole; Povpraševanje iz inozemstva ekstrakli 308 ICujov (C. M. P.): surova lepenka za izdelavo strešne lepenke ; Valute in devize Uradni tečaji za julij 1940. 1 čilski pezos......din 1"25 Finandni minister je določil za 1 turška papirnata lira . „ 34 — julij sledeče m-adne tečaje, po 100 francoskih frankov . „ lOO — katerih se imajo izplačevati takse po 100 švicarskih frankov . ,„. 1243-— zakonu o taksah, sodne pristojbine 100 italijanskih hr . . . „ 228-80 itd 100 Iiolandskih goldinarjev „ 2700'— 1 napoieondor.....din 350-— 100 bolgarskih levov . . „ 45 — 1 zlata turška lira . . . „ 398-30 100 rumnnskih lejev . . „, 28"- 1 angleški funt .... „ '204-— 100 danskih kron ... „_ 720--- 1 ameriški dolar...... SS'— 100 švedskih kron . . . „ 1325-— 1 kanadski dolar .... „ 54-— 100 norveških kron . . . „ SlO'- 1 nemška marka .... „ 14-80 100, španskih pezet . . . ,, 508"- 1 belga ...... . , 8-70 100 grških drahem . . . „ 40'— 1 pengö 8'65 100 češkoslovaških kron , „ 150'50 1 brazilijanslii milrajs ; ; " 2-95 100 finskih mark . . . „ lOß'- 1 egiptski funt ..... „ 203"- 100 letonskih latov . . . „ fi»"- 1 palestinski funt.... „ 202-— • 100 iranskih (perz.) rijalov „ lOO"- 1 urugvajsM pezos ... „ 18'60 Tem tečajem je že prištet pri- 1 argentinski pezos . . „ 12"ß5 bitek („prim ). Mali oglasi DHAŽBA »RV. Začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani, Cesta 29. oktobra št, 24/1, proda dne 8. avgusta t. 1. v Kočevju na javni dražbi ea 247 prin bukovili drv, izdelanih v revirju Podstenice. — Pojasnila, pogoji in tiskovine so jia razpolago pri upravi v Ljubljani, pri gozdni npravi razlašCu-nili gozdov .v Kočevju in pri rc-virneni vodji v Podstcnicah, p. Toplioc na Dolenjskem. Knjiga: In^, Anton Sivic in Franc Žnidaršič, Lovski zakon z zbirko lovskih predpisov, se dobi v platno vezana za 76'— dinai-jev in v karton vezana za 50'— dinarjev, v tiskarni Merkur, Ljubljana. DRAŽBA BUKOVIH DRV. Začasua državna uprava razhiščenih gozdov v Ljubljani, Cesta 29. oktobra št. 24/1, proda na javni dražbi dne 24. julija 1940 ca 3600 priii bukovih drv v 5 partijah fco železniška poslaja Rogatec in Sv. Rok—Lupiujak. — Pojasnila, pogoji ill tislvovine so na razpolago pri upravi v Ljubljani in pri rcvimem vodstvu v Logu, pošta Rogatec. Prvovrstne in cenene lovske in športne srajce, izgotovljene pa tudi po meri narejene, dobite v modni trgovini in izdelovabiici perila IVAN BABIC, Maribor, Gosposka ul. 24. Prirastek v gozdu Dr. ing. Rudolf Pipan (Beograd) Ko gospodar spravi pod sLreho pridelek, ga zanima, koliko jc pšenice, rži, in drugega žita, koliko je Icrompirja, sena, slame itd. Ni gola radovednost, ki žene gospodarja, da meri in telita pridelek, vsak razumni gospodar se marveč mora prepričati, kakšen uspeh je dosegel s svojim gospodarskim delom, vedeti mora, koliko je izdal in žrtvoval, da mu je njiva obrodila in dala plod. Umno gospodarstvo obstoji prav v tem, da primerjamo koristi in žrtve gospodarstva in na podlagi tega sklepamo na splošen uspeh. Pa tudi podrobne, posamezne gospodarske uspehe cenimo na ta način. Ce uporabljamo umetno gnojilo, tedaj primerjamo in računamo, ali smo z njim dosegli tolikšen višek pridelka, da je poplačan izdatek ■zanj. Ce tega nismo dosegh, tedaj je bilo nespametno kupovati umetna gnojila. Primerjanje dohodkov in izdatkov je splošno načelo razumnega gospodarstva in velja v enaki meri za poljedelsko kot za obrtno in industrijsko gospodarstvo ter trgovino. Ni potrebno, da bi tu natančneje govorili o splošnih gospodarskih načelih, saj nam ozki okvir tega članka tudi ne dopušča. Kdor samostojno gospodari v kateri koli gospodarski panogi, že iz svoje skušnje pozna glavna gospodarska načela, ki jili mora upoštevati. Čeprav se načini gospodarstva med seboj zelo razlikujejo, — drugačno je delo kmeta kot n. pr. delo obrtnika — vendar je treba vedno upoštevati ista splošna gospodarska načela in zapovedi. Vprašajmo se sedaj, po katerih načelih in na kakšen način uravnavajo naši mali in srednji gozdni posestniki svoje gozdno gospodarstvo! Ce zastavimo to vprašanje kakemu znanemu in dobremu kmet-skemu gospodarju, tedaj navadno opazimo, da ga je vprašanje spravilo v nemalo zadrego. Čeprav ga poznamo kot razumnega in dobrega gospodarja, ki vse, kar stori, stori premišljeno in preudarno, vendar ne more prikriti zadrege, ko poskuša, da bi tudi ^lede gozda s pridom uporabil svoje splošno gospodarsko znanje. Dostikrat sem opazil, da imajo moji stari znanci in nekdanji tovariši v ljudski šoli lepo obdelane njive, dobre travnike in lepo urejene hleve^ gozdove pa očitno zanemarjene in neurejene. „Ti si dober gospodar," sem nekoč rekel nekemu izmed teh znancev» „zakaj le ne uporabljaš svoje gospodarske sposobnosti tudi v gozdu?" Odgovoril mi je takole: ,,Gozd je nekaj povsem drugega, nekaj posebnega; v njem ne morem s pridom uporabljati gospodarskih izkušenj, ki sem si jih pridobil na gruntu. Gozd raste sam. Nisem niti gnojil, niti oral, pa je vendar zraslo drevje. Ko bo dovolj debelo, ga bom posekal in prodal ter dobro pazil^ da me kdo ne prevari; Edino pri prodaji lesa lahko v gozdnem. gospodarstvu koristjio uporabljam izkušnje, ki sem jih pridobil v življenju". Taka naziranja, ki jih slišimo povsod, niso brez temelja in smemo jih kar površno odpraviti. Gozdno gospodarstvo se v resnici zelo razlikuje od vseh ostalih gospodarskih panog. Zelo dolga je doba od gozdne setve do žetve; gozdovi so bili, preden je bil človek; nikdo se ni trudil in mučil, da bi zrastli; narava sama jih je ustvarila. Zato ni čudno, če večina ljudi dvomi, ali je razen pri sečnji in spravljanju lesa človeško delo v gozdu sploh potrebno in koristno. Dohodki iz gozda so kot neki dar, ki nima nič skupnega s smotrnim gospodarskim delom in stremljenjem. Vendar taki sklepi niso pravilni, čeprav so podprti z nekaterimi navideznimi dokazi. Tudi za gozdno gospodarstvo veljajo prav ista gospodarska načela in pravila, ki jih poznamo in upoštevamo v ostalih gospodarskih panogah. Ni težko najti primerov za to trditev. V starih časili, še pred sto ali dvesto leti, je bilo v Evropi mnogo več gozdov, kot jih je danes. Kamor koli je človek pogledal, povsod so bili sami gozdovi. Ljudje so jih sekali in uničevali in niso mislili na to, da bi vzgajali nove mlade gozdove. Tako se je zgodilo, da so kraji okoli večjih mest in vasi ostali brez gozdov. Vediio dalje so morali hoditi ljudje, da so prišh do gozda; oskrba z drvmi je postajala vedno težavnejša. Ljudje so se začeli bati, da bodo gozdovi sploh izgmili, in ta strah je bil povod, da so začeli z njimi razumno in gospodarsko ravnati. Ko so se zavedeli nevarnosti, da ne bodo imeli s čim kuhati in se greti, so sklenili, da bodo v bodoče varčevali z gozdi. Splošno gospodarsko načelo mnne varčnosti je bilo prvo, ki je prodrlo tudi v gozdnem gospodarstvu. V gozdarski znanosti je ta varčnost dobila svoje posebno ime: tu ne govorimo o varčnem, temveč o trajnem gozdnem gospodarstvu. Gozd se ne sme naenkrat posekati, temveč ga je treba sekati tako, da nikdar ne ostaiiiemo brez dohodkov iz njega, dajati nam mora torej trajne dohodke bodisi v lesu ali pa tudi v denarju. Tudi naši mali in srednji gozdni posestniki se vedno bolj zavedajo, kako važni in znatni so dohodki, ki jih dobivajo iz gozda. Ko bi ti dohodki usahnili, bi naš kmet skoraj ne mogel vzdržali v današnjih časih, ko so stroški za obdelovanje polja vedno večji, dohodki pa ne rastejo v isti meri. Večina naših kmetij more gospodarsko obstati le tedaj, če trajno dobiva pomoč iz gozda; zato se mora gozdni del gospodarstva postaviti na temelje trajnostnih dohodkov. Naše „gozdne kmetije" niso tega upoštevale, zato so danes v tako žalostnem položaju, kot nam ga opisuje ing. Rebolj v 5. številki letošnjega Gozdarskega vestnika. Varčnost je sicer važna in lepa čednost, toda od dobrega gospodarja pričakujemo Se drugih gospodarskih lastnosti. Varčne ljudi nahajamo povsod. Čeprav ne spuste zlepa, kar jim pride v roke, vendar jih samo zaradi tega ne moremo imeti že'za dobre gospo,-■darje. Nekako nerodno se vedejo, ne znajo si pridobiti novih dohodkov in povečati starih, temveč se samo s svojo skromnostjo in varčnostjo vzdržujejo na doseženi gospodarski stopnji, medtem ko pa napredka ni videti nikjer. Tudi gozdno gospodarstvo v Evropi je preživelo neko dobo, ko je bila trajnost gospodarstva edino gospodarsko pravilo, ki so ga upoštevali. Danes zahtevamo od dobrega gozdarja mnogo več. Vsak razumen in napreden gospodar stremi za tem, da poveča donos svojega gospodarstva. Poljedelec se trudi, da zemlji iztrga čim večji pridelek, živinorejec teži za čim večjo prirejo, tovarnar skuša kar najbolj povečati množino izdelkov, ne da bi se pri tem občutno povečali stroški. Vsi ti gospodarstveniki vestno in natančno tehtajo uspehe svojega dela, da vidijo, v koliko so uspeli s svojimi poskusi, da si povečajo dohodke. Veliki čisti sestoji iii velike gole poseke na Legiiski planini. (Foto: Bernard Čas) Na prvi pogled se zdi, da tudi to splošno pravilo za gozdarstvo ne velja. Kmet, ki zmlati pšenico, lahko izmeri, koliko je Je pridelal. Toda če se vprašamo, koliko lesa je v gozdu priraslo v enem leiu, je težko dati pravilen od_govor. Predvsem, kaj je letni pridelek v gozdu? Pod letnim gozdnim pridelkom razumemo tislo nuiožino lesa, ki priraste v enem letu. Zato v gozdarstvu po navadi ne govorimo o letnem pridelku, temveč o letnem prirastku lesa. Z gospodarskega stališča seveda pomenita oba izraza — pridelek in prirastek — eno in isto. Določitev letnega prirastka ni tako enostavna, kot je merjenje pšenice. Zanjo je potrebno posebno strokovno znanje. Težava pri določitvi letnega sozflneea prirastka ie ena izmed glavnih ovir, ki strokoTOO neizobraženemu posesLniku onemogoča pravilen vpogled v razvoj gospodarstva v gozdu. Ce ne znamo določiti gozdnega prirastka, tedaj tudi ne moremo pravilno oeeniü, ali je naše delo v gozdu imelo uspeli ali ne. • Da gozd raste; to vemo vsi. Toda če se vprašamo, kako raste in koliko lesa priraste v enem letu na enem hektarju, si navadno ne bomo znali odgovoriti. Se celo gozdarski strokovnjaki si morajo priznati, da si niso docela na jasnem, kolikšen je leLni prirastek lesa v slovenskih gozdovih. To seveda nikakor ne dokazuje siromašnosli njih znanja, kajti naši gozdarski strokovnjaki bi brez dvoma to vprašanje rešili, ko bi imeli dovolj časa in možnosti, da bi izvršili potrebna merjenja. Torišče za strokovno delo je v slovenskih gozdovih ogromno; številne so naloge, ki čakajo rešitve, le delavcev ni, Id bi vse to izvršili. V vsej Sloveniji je samo 9 okrajnih _gozdarskih referentoVi Id nadzorujejo okrog 700.000 ha gozdov, rešujejo svoje uradne akte in odgovarjajo na številna vprašanja višjih oblasti glede statističnih in drugih podatkov. Pri tald zaposlenosti seveda ne morejo imeti časa, da bi reševali čisto gospodarska vprašanja. Na banski upravi je tudi premalo-; strokovnjakov. Nekateri naši-vele-posestniki imajo sicer svoje strokovne upravitelje in potrebno sti-o-kovno osebje, toda ti izvršujejo predvsem naloge, Id,jim jih dajejo njihovi službodajalci. •, Mogoče bo kdo rekel, da ni važiio; koliko slovenski gozdovi letno priraščajo. Toda pomisliti moramo, da je od pravilne rešitve tega vprašanja odvisen odgovor nä vprašanje: Koliko smemo v Sloveniji sekati in koliko dohodkov smemo od gozda upravičeno ;Zahtevati? : . Akorarao ne vemo, koliko prirastejo letno slovenski gozdovi, vendar znamo, kako bi se to dalo dognali. Gozdna drevesa so rastline, ki žive mnogo let, dostikrat tudi več stoletij. Drevo je živa stvar, toda niso vsi deli v.drevesu živi. Nosilec življenja je plast živih stanic, ki je na meji med lubjem in lesom. Ta plast se imenuje kambij. Razen tega so žive tudi slanice v drevesnih popkili. : . .. , ■ , " Dokler traja zima, kambij miruje in počiva v zimskem spanju. Ko pa pride pomlad, oživi; stanice ali celice se začno deliti in množiti; obenem pa vsaka taka stanica postaja tudi večja. Zaradi tega se veča obseg vsakega dela debla, vsake veje, iz popkov pa poganjajo nove mladike. To večanje debehiega obsega se od zunaj komaj opazi; vidne .so samo nove vejice, ki poganjajo iz popkov. Ce pa prerežemo smrekovo deblo, opazimo na prerezu številne kolobarje, ki sestoje iz; temnejših in svetlejših črt ali .prog; te proge navadno imejiujemo drevesne branike. Vsalio leto nastane v drevesu en tak kolobar, ki sestoji iz svetlejšega in temnejšega dela. Kako nastanejo ti kolobarji — branike ali letne? Ko pomlad prebudi drevo iz zimskega spanja, Je rast najživah-nejša; tedaj nastajajo največje nove stanice. Cim bolj prehajamo v poletje, tem bolj peša življenjska moč rasti. Sicer še vedno nastajajo nove stanice; toda te se ne morejo tako razviti kot pomladanske in ostanejo drobno in gosto stisnjene ena ob drugi. Zato je les, ki priraste spomladi, redkejši in svetlejši, medtem ko j« poletni les gost in temnejše barve. Ker poletnemu kolobarju sledi svetli kolobar nove pomladanske rasti, je na prerezu debla lepo vidna slika branik in letnic — slika drevesne rasti. Kambij obdaja les drevesa od korenin pa do zadnje vejice in vsako leto priraste okoli In okoli nova lesena plast. Ce si predstavljamo enoletni prirastek drevesa ločeno od starega drevesnega telesa, tedaj vidimo, da je podoben obleki, ki obdaja Zanemarjeno smrekovo mladovje na Pohorju — na levi sLrani pravkar očiščeno, na desni pa šc zai-asllo z brezovjem in ivovjem. (Foto: Bernard Cas) drevo z vseli strani. Debelni prirastek je podoben nekaki cevi, nataknjeni med priraščanjem na stari les; prirastki posameznih vej pa so podobni prstom na rokavici, seveda so številnejši in imajo zelo različne oblike. Les merimo v prostornih merah, torej moramo tudi letni prirastek meriti v kubičnih metrih, kubičnih decimetrih itd. Večina letnega prirastka je torej enaka prostornini plašča, v katereja se je drevo obleklo med pomladanskim in poletnim priraščanjem. Vsakdo bo priznal, da je zelo težko izračunati prostornino tega plašča. Še celo profesorji matematike bi nam priznali, da bi potrebovali mnogo časa za izračunaiije prostornine votlega telesa, ki predstavlja enoletni drevesni prirastek. Koliko bi pa šele potrebovali časa, ko bi jim kdo dal nalogo, da izi-ačmiajo prostornino letnega prirastka v vsem gozdu. Ko so se ljudje začeli zanimati za gospodarstvo v gozdu, so želeli, da doženejo tudi velikost letnega prirastka, saj so spoz^nali, da ima letni gozdni prirastek isti gospodarski pomen, kot ga ima letni pridelek v poljedelstvu. Ko so pa pri tem naleteli na velike težave, so izgubili pogum in so za nekaj časa sploh opustili misel, da bi to dognali. Vendar pa si je gozdarska znanost v teku let ustvarila pripomočke, ki omogočajo določitev prirastka tako posameznega debla kakor tudi vsega goMa. (Nadaljevanje prihodnjič.) Več macesna Ing. Franjo J u r h a r (Kranj) Macesen predstavlja v višinskih alpskih gozdovih visoko .vredno drevo. Sloves našega macesna, na pr. z Jezerskega, sega daleč' preko meja naše domovine. Na lesnem tržišču je cena macesno-vemu lesu dvakrat do trikrat višja, kot je cena smrekovim, kar je velikega pomena za gozdno gospodarstvo alpskih krajev. Macesno-vine pride razmeroma malo na lesno tržišče, ker macesnovih gozdov ni mnogo in les počasi 'dorašča. Povpraševanje po macesnu alpskega izvora je zaradi zelo dobre kalcovosti vedtao zelo veliko. Macesnovina velja med našimi domačimi iglavci za najbolj trd in trajen les. Njegova uporaba je mnogosIranska; uporablja se posebno tam, kjer je les izpostavljen vplivu vlage, tako za gradnjo streh, hlevov in kleti, za izdelavo skodelj in sodov, pa tudi kot nadomestilo za hrastovino pri zemeljskih, mostnih in vodnih zgradbah, kakor tudi pri stavbah, kjer pride tramovje v slik z zemljo ali malto. Zaradi lepe tekslure in nararae barve se mnogo uporablja za stenske obloge, stopnišča, vrata, okna, pohištvo in pod. Najfinejši les dajo debla z ozkimi in enakomernimi branik ami (letiiami). Les gorskega macesna je rjavordeče barve in odličnih tehničnih lastnosti, medtem ko je les iz nižjih krajev svetlejše barve, s širokimi letnami in po kvaliteti manj vreden. Po barvi j.e macesnov les precej podoben borovini, spoznamo pa macesno-ve deske po raztreseno raslih grčah; pri borih, smrekah in jelkah, namreč rastejo veje iz debla v isti višini, enakomerno v vretencih. Macesnovo naravno gozdno območje zavzema naš alpski svet v nadmorski višini od ca 800 d'o skoraj 2.000 metrov. Raste pomešan z drugim drevjem, zlasti s smreko in bukvijo; uspeva pa tudi sam prav do gornje višinske goMhe meje, kjer prehaja gozd že v pritlikavo in ukrivljeno ruševje, nizko grmičevje in planine. Macesen kot izrazito svetlobno drevo zahteva med vsem našim gozdnim drevjem največ sončne svetlobe, zraka in prostora. Godi mu nagel prehod iz zime v poletje. V mladosti od 5. do 20. leta raste zelo hitro v višino in tako sosednje drevje običajno preraste. V kasnejši dobi od 20. d'o 30. leta ga smreka dohiti, tako da macesen v dobi dozorevanja nekako od 70. do 1(K). leta v proiz- vodnji lesne mase nekoliko zaostaja za smreko. Feistmantlove donosne tabele povedo, da daje na 1 ha smrckovje na prav dobrih tleh v starosti 90 let in pri ■zarasti 0.7 lesno zalogo 688 m', ma-cesnovje pa tudi na prav dobaih tleh in pri isti starosti in zarasti le "^61 m». Proti vremenskim nezgodam je macesen zelo odporen; močna glavna korenina z globoko razvitim žiljem mu daje zadostno oporo proti viharjem, ki so v visokih legah zelo siloviti in pogosti. V Macesnovje na gozdnem paSniku i>od Vršičem (1200 m). (Foto: Franjo Jurhar) tem pogledu prekaša smreko in jelko. Za svojo rast zahteva dobra tla in stoji v tem oziru nekako med smreko in jelko. Glo-bokost in rahlost tal, zmerna vlaga ler stalna zračna vetrovitost prijajo njegovemu razvoju. Narava nam kaže, da uspeva tudi na zelo skalnatih tleh z malo lumiozne podloge. Priroda ga cesto zaseje po visokih strmih stenah, kjer kot najvišji predstavnik visokega drevja kljubuje v ostri klimi stoletja in stoletja vremenskim. nezgodam: viharjem, udarom strel, plazovom. Les takih dreves je izredno gost, z ozkimi letnanii in zelo trajen. Ker raste pretežno v območju stalno zaščitnih gozdov, les iz teh skrajnih višinskih položajev ne pride mnogo v poštev pri rednem gospod'ai'skem iizkoriščanju. Mnogo naših cerkvic, planinskih stanov in gorskih kmetij je pokrito še s skodlami iz lesa takih večstoletnih macesno-vih orjakov. Macesen se podmlaja naravno in umetno. Ako so v bližini starejša semenorodna drevesa, se na svežih tleh v sončnih legah zaseje sa.m; po naletu semenja. Umetno pa ga odgajamo deloma s setvijo seinen, največ pa s saditvijo sadik. Za pogozdovanje uporabljamo dvoletne sadike, odgojene v drevesnicah. Redkeje se v gozdnih drevesnicah presajajo tudi enoletne semenke, ki so potem rabne kot triletne že močno razvite presajenke. Macesnove sadike spomladi zelo zgodaj odženejo (pridejo v sok). Komaj v visokih legah skopni - sneg, že v nekaj dneh zazeleni macesen. Zaradi tega Je najprimernejša Jesenska saditev. Ako jesenska saditev ni mogoča, moramo v visokih gorskih krajih sadike, namenjene za spomladansko saditev, že v jeseni prenesti na kraj pogozdovanja, kjer jih zakopljemo na primemem senčnatem kraju. Sadike v malih svežnjili položimo v izkopan jarek in jiokrijemo korenine z drobno prstjo. Mno^gi grešijo v tem, da zakopljejo sadike kar v' celili snopih, kakor so jih prejeli iz drevesnice, cesto po tisoč in--še več kosov trdo med seboj povezanih, kar ima za posledico, da se sadike pokvarijo jn da jih Je večina nerabna. Sadike, ki spomladi že pred saditvijo odženo in ozelene, se rade posušijo, preden se priihejo. Zato bodimo pri ravnanju s sadikami zelo skrbni in previdni! Macesna na gozdnih tleh običajno ne gojimo v čistih sestojih, ker zaradi redke krdšnje le slabo varuje in izboljšuje tla. Najbolje se razvija iii ohranja plodnost tal, ako ga gojimo pomešanega z dragimi drevesnimi vrstami, na pr. s smreko in bukvijo. Paziti pa moramo, da ima dovolj svetlobe in zračnega prostora ber da ga drugo "dtevje ne zasenčuje. Zelo prikladen je za spo-polnjevanje smrekovih nasadov; tu zasadimo prazna mesta s krepkimi macesnovimi sadikami, ki smreko kmalu doliite v rasti. Pri rednih pogozdovanjih posek in goličav primešajmo smreki vsaj eno petino macesnovih sadik, kar se bo v gozdnovzgojneni in gospo-dai-skem oziru dobro obneslo, ako Je seveda zemljišče primerno za vzgojo macesna. Skalnate gorske predele pa, ki za druge vrste drevja niso pripravni, zasadimo s skupinami samega macesna. Posebno važen je macesen še v alpskih krajih z razvitim planinskim gospodarstvom (planšarstvom). V švicarskih in tudi drugih strokovnih goz;darskih razpravah, ki obravnavajo planšarstvo v zvezi z gozdnim gospodarstvom, najdemo obilo dragocenih, na podlagi izkušenj pridobljenih naukov o važnosti in koristi macesna ;iia planinskih pašnikih, lazih in rovlili (scnožeLili). Izmed vsega gozdnega drevja macesen najugodneje vpliva na I'ast tra\male niše poil seboj. Njegova visoka in redka krošnja ne meče. loliko sencc, da bi mogla bili kvarna za rasUinslvo na tleh. Poizkusi v raznih planinskih krajih so pokaz:ali, da mnogo več in boljše trave zraste lam, kjer so pašniki zasajeni z macesnom kakor pa na golih, ne-zasajenih^ tleh. Pri zasajanjii zemljišč, ki naj služijo tudi proizvodnji trave, moramo pravilno ravnati, kajti Ic s smotrno pogozditvijo dosežemo zaželeni gospodarski cilj. Izkušnja nas nči, tla jc najprimerneje saditi maoesnove sadike v vrstah, po kakih šest metrov vsaksebi, medtem ko naj so sadike v vrstah oddaljene druga od druge po Iri metre. Že v dvajsetem letu se macesen v vrsüüi sklene, .a med vrstami se razvijejo različne žlahtne trave. Primerjave" tako zasajenih zemljišč z nezasajenimi dokazujejo, da je treba obilnejšo rast kakovostno boljše trave pripisati ugodnemu vplivu ma-cesnove xarasti. Na popolnoma istem kraju, z enakimi talnimi in podnebnimi razmerami, nudijo nezasajena zemljišča običajno sliko gorskega pašnika s slabo, po večini močno steptano travnato rušo brez žlahtnih travnih vrsi, ki raslo med maccsnovjcm. Za pravilno occnitev gospodarskega efekta naj navedemo, da je izkoriščanje paše na nezasajcnem zemljišču dalo na 1 hn letni povprečni dohodek 50 din, izkoriščanje trave med vrstami macesnovja pa celih 150 din na t lia; poleg tega Je ostal posestniku še dohodek iz prirastka mnogo vrednega lesa. Pri snovanju opisanih nasadov moramo upoštevati, da je treba pašo v zasajenih predelih ustaviti za toliko časa, da mlado drevje odraste in mu pasoča živina ne more več delali škode. Najprimerneje je zavarovali take predele z ograjo ah pa zaščititi sadike z obko-lioenjem. ' ' ' ! Pri urejaiijii in izboljšavanju planinskega gospodarstva bo treba tudi pri nas upoštevati drugod dosežene uspehe. Učiti sc bo treba na tujih zgledih in koristnih gospodarskih dognanjih, ker nas boj za lastni življenjski obstanek mijno sili k čimbolj smotrni in intenzivni izrabi naše zemlje ,in oliranitvi njene čim večje plodnosti! Zanimivo Je, da imamo na Gorenjskem ponekod macesnovjc, ki se je samo, po naravi razraslo po planinskih in gozdnih pašnikih, tako na pr. v okolici Kranjske gore, v Gozdu, pod Vršičem ob trenlarski cesti, pri Sa'. Križu nad Jesenicami iii še po raznih drugih poraščenih rovtih. Poleg neposrednih gospodarskih koristi ne. smemo prezreti Sc splošnih koristi, ki nam jih -dajela ohranitev in povečanje gozdnatosti v planinskih krajih. Zaradi nekdanjega brezumnega laxc-nja gozdov in raz.širjanja planinskih pašnikov na račun gozda je žc miiogokje prišlo do zelo neugodnih posledic, ko se gozdovi niso ohranili lam, kjer Jih je sama narava določila za varstvo planinam. Gozd in planina sta si v teh visokih legah talco blizu drug *) JiigoviLz: Wald und Weide, Wien, 1908., sli*. 84. . drugeimi, da je večkrat težko določiti mejo med njima, vendar pa je treba vedno gledati na njuno pravilno medsebojno razmerj-e. Zemljišča; ki po svojem položaju in kakovosti tal niso porabna za pašnike in rovte, ali pa se v ta namen več ne izkoriščajo, zasadimo z gozdnim drevjem, kar bo v veliko korist posameznikom in splošnosti! Kol izrazita tujskoprometna pokrajina se zavedajmo, da tudi lepota naših planin predstavlja ogromno narodno premoženje! Banovinskl odbor za zaščito prirode Ing. Bogdan Žagar (Ljubljana) Naša domovina ima nešteto naravnih lepol: ponosne planine in gorske velikane, pravljične pragozdove, gorska jezera in čarobne podzemeljske jame, z lepim in redkim rastlinstvom ter živalstvom. Prav posebno bogala vseh naravnih krasot pa je Slovenija, ki smemo o njej upravičeno trditi, da v celoti predstavlja najlepši narodni park. Splošni interesi vse države, še posebno pa Slovenije zahtevajo, da se vse te naravne lepote obvarujejo in ohranijo tudi poznejšim rodovom. Že takoi po prevratu je v Sloveniji začelo rasti zanimanje za varstvo nrirode; tako so oblastva ob sodelovanju Slovenskeg,a planinskega društva in Muzeiskega društva v L|ubljani izdala ponovno razglase glede varovanja zaščitenih redkih rastlm. Izdani so bili tudi lepaki s slikami zaščitenih cvetlic. Deželna viadia je že leta 1921. izdala naredbo o varstvu redkih ali za Slovenijo tipičnih in za znanost pomembnih živali in rastlin ler uaredbo o varstvu jam. Ta naredba je bila lela 1922. uzakonjena. Muzejsko društvo v Xjubljani si je zlasti prizadevžilo, da se ohrani in uredi narodni park Triglavskih jezer in je z odobritvijo ministrstva za gozdove in rudnike leta 1923. dobilo omenjeno ozemlje v dvajsetletni zakup. Obveznosti in naloge, ki izhajajo iz zakupne pogodbe, je pozneje prevzelo Prirodoslovno društvo, odsek za \'arslvo prirode v Ljubljani. V finančnem zakonu za leto 1928/1929. je izšla naredba, ki predpisuje, da se morajo Triglavska jezera na terenu vidno označiti iu proglasiti za narocfni park. Proglasitev še ni bila izvršenaj izvesti jo bo treba sedaj po uredbi o narodnih parkih. Ministrstvo za gozdove in rudnike je izdalo posebne predpise o proglasitvi narodnih parkov in varovanju naravnih sjiomenikov v zakonu o gozdih iz leta 1929. in naredbi z dne 20. julija 1930, izdani na osnovi § 121. tega zakona, glede čuvanja in ohranitve pred-rhetov zgodovinske, poučne iu umetnostne vrednosti, prirodne le-ijote in redkosti. Tudi z gradbenimi predpisi so oblastva posegla v obrambo na-ravnili lepot. Tako je kraljevska banska uprava v Ljubljani izdala odredbo z dne 17. septembra 1930 (V/3.085), s katero predpisuje, da se smejo ob Bohinjskem jezeru, po predhodnem dovoljenju tehničnega oddelka kraljevske banske uprave graditi le stavbe, ki se prilegajo lepoti in značaju pokrajine. Gradbeni zakon iz leta 1931. -pa vsebuje med drugim tudi predpise o vzdrževanju naravnih lepot in zgodovinskih ter umetniških objektov. Nadalje je ban dravske banovine izdal leta 1935. lovsko uredbo, ki v IV. poglavju obravnava zaščito ptic pevk in ptic, koristnih za kmetijsko in gozdno gospodarstvo, ter leta 1936. uredbo o pospeševanju turizma, čigar naloga je med drugim po čl, 1. uredbe tudi „skrb za varstvo prirotlnili, umetniških in zgodovinskih vrednot v državi, ki so važne za pospeševanje turizma". Končno je izšla leta 1938. uredba o narodnih parkih (Službeni list št. 434/71 iz leta 1938.). Na osnovi čl. 8. le uredbe je izdalo ministi-stvo za gozdove in rudnike dne 3. marca 1939 (štev. 1.698) sledeče predpise o sestavi in območju posvetovalnih odborov za zaščito pri-rode: Splošne o cl r e cl e Cl. 1. Kot posvetovalni organi v poslili uredbe o narodnih parkili se ime-inijejo: 1. vrhovni odbor za zaščito prirode pri oddelku za vrhovni gozdarski nadzor ministrstva za gozdove in rudnike v Beogradu; 2. -banovinski odbori za zaščito prirode pri banskili upravah. Sestava iu ol>mo6je odbora za zaščito prirode CL 2. Vrliovni odbor za zaščito i^rirode je posvetovalni organ ministrstva za gozdove in rudnike, banovinski odbor za zaščito prirode je posvetovalni organ banske uprave. Ti odl>ori podajajo svoja mnenja in stavljajo predloge ua jwziv ministrstva za gozdove in rudnike ali banskih uprav ali po svoji iniciativi v vseh poslih iz uredbe o narodnih parkih. Njihova posebna naloga je: 1. da slavijo predloge za izločilev in proglasitev posameznih predelov za narodne parke; 2. da predložijo gospodarske in vse ostale ukrepe, po kalcrili se bo obvaroval naravni izgled narodnega parka, njegovo živalstvo in rastlinstvo, obstoječa struktura in naravno stanje objektov, ki so najdeni v njem^ iii vse druge naravne tvorbe, po katerih se park odlikuje; 3. ua dajejo mnenje glede stroškov za odškodnine, ureditve, uprave in varstva nai'odne^a parka; 4. da dajejo mnenja in stavljajo predloge za odstopanje narodnih parkov v izkoriščanie banovinam ali občinam: 5. da dajejo mnenja o projektih za gradbene objekte in o urejevalnih osnovah za zgraditev letovišč in turističnih naselij v narodnih parkih; 6. da stavljajo predloge za raziskovanja znanstvenih, zgodovinskih iu ostalih vrednot narodnih parkov hi 7. da dajejo mnenje in stavljajo predloge o projektih zakonov, uredb-, pravilnikov in normativnih navodil, ki se nanašajo na narodne parke, kakor tudi o vseh vprašanjih, ki se posredno ali neposredno nanašajo na zaščito prirode. Za člane odbora za zaščito prirodc morejo biti imenovani: 1. ■znauslvciiiki in slrokovnja ii za zadeve, s katerimi se bavi uredba o narodnih parkih; 2. predstavniki znanslvenili, planiiiskili, Imističnili in drugih društev in ustanov, ki jim jc cilj proučevanje in zaščita prirodc ter razvitek turizma. Razen tega še imenujejo za člane v vi'hovni odbor za zaščito pri-rode po en predstavni!« ministrstva financ, ministrstva za zgradbe, ministrstva trgovine in industrije, minfetrstva za telesno vzgojo naroda in načelnik oddelka za vrhovni gozdarski nadzor ministrstva za gozdove in rudnike, a v banovtnske odbore po en predstavnik tehničnega, finajič-nega in trgovinskega oddelka in šef odseka za gozdarstvo banfete uprave. Cl. 3, Za člane vrhovnega odbora za .zaščito jirirode se imenujejo osebe, ki stanujejo v Beogradu, za člane banovinslfih odborov pa osebe, ki stanujejo v sedežih banskih uprav. .4ko je potrebno, se morejo izjemoma postaviti za člane odborov strokovnjaki in predstavniki društev ter ustanov, ki ne stanujejo v Beogradu ali v sedežih banskih uprav. Pri sejah vrhovnega odbora za zaščito prirode je vedno navzoč strokovni organ ministrstva za gozdove in rudnike, ki x» svoji dolžnosti rešuje zadeve, v kolikor se nanašajo na uredbo o narodnih parkih. Cl. 4. Clane vrhovnega odbora za zaščito prirode imenuje nnnistcr za gözdove ill rudnike, člane banovinskega odbora pa ban. Z istim odlokom odredi oblastvo po enega gozdarskega uradnika za tajnika odbora. Cl. 5. Minister za gozdove in rudnike je predsednik vi-hovnega odbora za zaščito prirode, njegav namestnik je načelnik oddelka za vrhowii gozdai-^ ski nadzor. . Banovinskemu odboru 'za zaščito prirode pred.seduj<3 ban ali namestnik, ki ga on odredi. Cl. 6. Članstvo v odliorih za zaščito prirode traja tri lela. Po izteku tega roka se imenujejo na isti način novi člani odbora. Minister za gozdove in rudnike oziroma ban moro tudi pred iztekom roka treh let razrešiti dolžnosti posamezne člane ali ves odbor bodisi na njihovo prošnjo bodisi na predlog društva, ustanove ali oblastva, zastopanega v odboru, bodisi svoji uvidevnosti. Delo odborov za zaščito prirode Cl. 7. Odbori se sestajajo na poziv predsednika ali njegovega namestnika.! Vabila na sejo se članom dostavljajo pismeno vsaj 8 diji pred odborovo seio. Vabilorn se priloži tudi dnevni sejni red. O delu odbora .se vodi zapisnik, ki «a podpiše predsednik, lajnik in dva člana odbora, ki sla bila navzoča , pri seji. Cl. Člani odbora za zaščito prirode morejo tudi izven odborovih sej staviti vloge in predloge ministrstvu za gozdove in rudnike ter banski iipravi o vprašanjih in predmetih z odborovega področja. Take vlo^e so po čl; 14. uredbe o narodnih parkih oproščene vseh tales. Cl. 9. Delo članov odbora je častno in brez nagrade. CI. 10. člani odbora za zaščito prirodc, ki ne slannjcjo v sedežu odbora, imajo pravico na ijovračilo polnili stroškov za udeležitev sej. Cl. 11. V zvezi 7. izvrševanjem uredbo o narodniJi parlcili more miiiisler za gozdove in rudnike oziroma banska uprava pošiljali posamezne člane odbora j>roli povračilu polnih slroškov na leren z-aradi proučevanja in zbiranja polrebnih podatkov. CL 12. Polni stroški po čl. 10. in 11. teh predpisov se izplačajo članom vrhovnega odbora za zaščito prirode iz kreditov za potne stroške, odobrenih oddelku za vrhovni gozdarski nadzor ministrstva za gozdove in rudnike, članom banovinskih odborov za zaščito prirode pa iz kreditov za notne siroške pristojne banske uprave. Višina polnih stroškov se odmeri po uredbi o povi'acilu polnih in selitvenih stroškov civilnih državnih uslužbencev, Ako ni kredita na razpolago, se o tem obvesti član izven odborovega sedeža in se niu prepusti na izber,, da pride na sejo na svoje sliioške ali da se sye ne udeleži. Ivončne odredbe CI. 13. O vsem ostalem, kar o delu odbora za zaščito prirode ni predvideno v teh predpisih, odločuje minister za gozdove in rudnike, bodisi načelno bodisi za vsak primer posebej. Cl. M. Ti predpisi stopijo v veljavo z dnem olijave v Službenem listu. (Službeni hst, šl. 70/XIX z dne 28. marca 1939.) Na predlog Prirodosloviiega društva v Ljubljani in sporazumno s Slovenskim planinskim društvom, Zvezo lovskih društev, Kme-lijsko zbornico, Jugoslovanskim gozdarslvim združenjem, podružnico*) v Ljubljani, dalje na predlog oddelka za trgovino, obrt in in-duslrijo, leliničnega in finančnega oddelka je ban z rešitvijo z dne 8. februarja 1940, III/7 št. 3708/1 imenoval na podlagi čl'4. omenjenih predpisov člane banovinskega odbora za zaščito prirode za dravsko banovino. Ustanovitvena seja je bila dne 20. februarja 19-10 in je s tem dnem odbor pričel svoje delovanje. Nekak program in predloge za načrtno obravnavanje vseh vprašanj o zaščiti prirode v Sloveniji tvorijo po gozdarskem odselcu kraljevske banske uprave .sestavljeni seznami, ki vselrajejo sledečo tvarino: I. Jezera, ■ gozdni in drugi parki. IL Pragozdovi. IIL Gozd na Ljubljanskem barju, visoka barja. IV. Spominska drevesa v gozdih in izven gozdov. V. Zaščita rušja. VT. Zaščita planinske flore. •) Sedaj Slovensko gozdarsko društvo v Ljubljmii. VIL Zaščita redke favne. VIII. Zaščita podzemslcih jam (Icapnilci in drugo). FX. Zaščita ptic pevk iii ptic, ki so koristne za kmetijsko in gozdno gospodarstvo. Za uspešno delovanje odbora so pa seveda potrebna tudi izdatna materiabia sredstva, ki bodo morala biti zagotovljena v banc vinskem in državnem proračunu. Končno naj nav-e'dem še uekaj slovenske literature o zaščiti prirode: 1920. Spomenica Muzejskega driiSlva—Odseka za varstvo j»!"'™'!'^ 'm pi''-rodiiih spomenikov v Ljubljani z dne 10. januarja 1920. 1921. Prirodno varslvo iii olirauilcv pru-oduili spomenikov v gozdu. (Ing. A. Sivic, Jiigoslovcnska šuma, 1921, Zagreb) 1923. Tisa iu njena nahajališča v Sloveniji. (Ing. A. Sivic, Sumarski list 1923.) Gnezda planinskih orlov v Sloveniji. (Dr. I\-o Kos, Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, 1921—1923.) 1924. Usoda naše planinske flore. (Planinski vestiiik, 1924.) Pripombe k zgornjemu članku. (Ing. A. Sivic, Sumarski list, 1924.) O slarih gozdih na Dolenjskem. (K. A. in ing. A, Sivic, Sumarski lisi, 1924.) 1925. Alpski varstveni park v Dolini sedmero Triglavskih jezer. (M. Itaf-ner. Geografski vestuik, 1924/1925, s karlo.) 1926. Naselbina Irozorogov v Karavankah. (Ing. A. Sivic, Lovec, 1926.) 1927. Za varslvo prirode na Pohorju. (Dr. Ivau Dolšak, Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, 1926/1927;) f 1929. Ris na ozemlju elnografske Stoveuije. (Dr. Fran Kos, Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, 1929.) 1930. Zakon o Sumama sa tmnačem, uredbami i pravilnieima. (Miiiislrsivo za gozdove in rudnike.) 1934. Navodilo za nabiranje zdravilnih zelišč. (VnovCevalec, priloga Kmetovalca, 1934.) 1935.^ Varslvo prirode, (XII. poglavje Lelnega poročila šefa Smnarskega odseka kraljevske bauske uprave za leto 1935.) 1936. Vai'stvo prirode. (Fr. Žnidaršič, Samouprava, glasilo Županske zveze, 1936.) Katere ptice se smejo lovili in kdo Jih sme lovili. (Fr. Žnidaršič' Samouprava, glasilo Županske zveze, 1936.) Zalvon o lovu, Ijanoviiiska lovska uredba, pravilniki miuistrslva za gozde in rudnike, pravilniki, uaredbe hi navodila bana dravske banovine. (Zbrala in razložila ing. A. Sivic in Fr. Žnidaršič, samozaložba.) 1938. Posebni predpisi o izkoriščanju gozdov in o zaščiti in gojitvi domačega oreha. (Založila Icraljevska bfmska uprava, šumarsld odsek.) 1939, Planinsko cvetje v nižini. (Viktor Petkov.šek, Planuiski vestnik, 1939.) 182 Dopisna gesdarska poswetOYalnka VPBASANJA 20. Nabava sadik. Sem poseslnik kmeLije pri Sv. Jerneju nad Mulo. Obdelujem svojo zemljo z lastnimi močmi in sem brez sredstev, da bi si nabavil potrebnih 4000 sadik za gozd, ki je iztrebljen. Prosim uredništvo, da mi svetuje, kam se naj obrnem, da pridem do sadik. I. S. Sv. Jernej nad Mulo. 21. Drva. Kot srednji gozdni posesl:nLik se biivim ludi z lesno trgovino. Y zadnjem času so bile cene za drva maksimirane. Zadevne razglase sem zelo pazljivo bral, pa jili vkljub temu ne razumem, čeprav mi je nekoliko pomagal članek v leLoSnjem Gozdarskem veslnikn (sir. 56. do 60.) in tolmačenje mojih znancev. Ker ne morem priti do popolne jasnosti, Yas prosim, da mi' sporočile, kaj pomenijo v odločbah o maksimalnih cenah sledeče besede: polena, enkrat precepljcna polena, cepanice, okroglice, polena okroglice, necepljena okroglica, hlodi (panji), klade (panji), grče panji, sečnice, žagana in cepljena drva, žagana cepanica in žagana in cepljena cepanica. Zdi se mi, da to niso domače besede; tudi se zelo različno tolmačijo, kar je prodajalcu ali kupcu le v škodo, zaradi slrogosti predpisov pa tudi v nevarnost. A. F. Dolenjsko. ODGOVORI 18. Debeline flcslc. Računanje kubature, ki ste jo opisali, kakor je v navadi pri Vas, je v nekaterih primerih pravilno, v drugih pa zopet ne. Deske imajo namreč takoj po žaganju surove mere in dobijo prave mere pri sušenju na zraku šele po nekaj lednih ali mescih, ko se dokončno skrčijo. Zato je treba žagali deske z ueko uadracro, ki bodi večja, če je les bolj surov ali pa deske debelejše. V Vašem primeru je še precej pravilno, da imajo deske, ki iinj bodo debele 12, 18, 24, 28 in 48 mm, surovo mero 13, 20, 25, 30 in 50 mm. Razen tega naj so surove deske ludi nekoliko bolj široke. Pri kubiranju surovili (nesuhili) desk je torej pravilno, da se odšteje potrebna nadmera pri debelini in širini. Pri kubiranju suhih desk, pa je vzeti v račun debeline in širine, ki jih deske dejansko imajo. Vaše računanje kubature je bilo torej pravilno le, če so bile deske še surove. S tanko S o t o š o Ic 19. Gostdne mravlje. "Zakon o gozdih odreja v § 158.: „Kdor brez dovolitve v gozdu koplje in si prisvaja prst, grudo, glnio, ilovico, sadro, kamenje, pesek, rušo iii druge seslaviiie zemljišča, se kaznuje v denarju do 100 dinarjev in da povrne prizadeto škodo." To je cdiiii predpis zakona o gozdih, iz kalerega bi kdo iiLegiiil sklepali, da je pobiranje mravljinjili bnbic (jajčec) v gozdu ali iia gozdnem zemljišču prepovedano ali celo kaznivo, dasi zakon o gozdih o mravljiščih Icot s-eslavini gozdnega zemljišča izrecno iie govori. Spričo Lega jc Lreba Ledaj presodili, ali je z zakonitim besedilom ,,in druge sestavine zemljišča" mišljeno tudi mravljišče v gozdu. Kot sestavina se smatra po teoriji (Krainz-Pfaff-Ehrenzweig) to, kar služi samo določeni stvari in je njej podrejeno. Izhajajoč s lega stališča mravljišče ni sestavina gozdnega zemljišča. Ta zaključek se po'trjnje Lndi s stanjem v naravi; saj se mravlje mnogokrat udomijo tudi izven gozdnega zemljišča ali gozda vobče. Se manj se more mravljišče smatrati za priliklino gozda, ker ni trajno zvezano z gozdom tako, da bi mu gospodarsko služilo, kar je prvi pogoj za pojem priliklino (§ 294. obč. drž. zak.). Iz tega zaključka in iz gornjih zakonitih predpisov lorej izhaja, da po § 158. cil. zale. ni kazniA' oni, kdor razgreba po gozdih nn-av]jišea in pobira mravljinje bubice (jajčeca). vSeveda je lreba to nabiranje vršili tako, da se z nabiranjem nc koplje prsi, glina, ilovica itd., ker bi bil v Icm priniern podan dejanski slan zgoraj cil. § 158. zak. o gozdih. Utegne pa se zgodili, tla občna u])ravna oblaslva s posebno odredbo v zvezi s § 166. zakona o gozdih prepovejo pobiranje teh bubic. Ob obstoju take naredbe (odredbe) lahko upravna oblaslva kaznujejo prekršilelje, t. j. nabiralce teh bubic, po § 166. cit. zak., ki predvideva kazen do 1000 din ali zapor do 15 dni. Vendar pa ni verjetno, da bi ložbi, ki bi jo vložil tak-o kaznovani okrivljenec, upravno sodišče, ki sme preden ravna po naredbah, presojali njih zakonitost, priznalo zakonik) osnovo lake naredbe. Tndi po sodnokazenskih zakonih lak naMralec po našem mnenju ne more biti kazniv. To sledi iz tega, ker je po § 295. občnega drž. zakonika tudi mravljišče nepremičnina in ker je po § 355. cit. zalv. ničija stvar (res nullius) in se z njeno pridobitvijo (okupacijo) šele ustvari JasLnlna na stvari, ki je še nikdo ni imel _(tzv. konslitutiTOo-originalna pridobitev). Kazenski zakonik pa normira kaznivost v leni pogledu le za primer, če kdo protipravno odvzame tujo in premičjio slvar. Vsekakor pa je treba glede na občne državljanske predpise o lastnini imeli tudi za nabiranje teh bxibic pristanek gozdnega posestnika, ki sme glede na § 354. obč. drž. zakonika ravnali po svoji volji s tvarino in užilkom stvari, t, j. gozda, in vsakega drugega, lorej tudi nabiralca teh bnbic, od lega izključili. Iz gozdno polieijr skih razlogov pa je dobro in priporočljivo, da bi lak nabiralec zaprosil še okrajno načelstvo za predhodno dovoljenje (Fischer Rudolf, Das österr. Reichsforslgesetz). Z morebitno civilno tožbo za odškodnino, do katere je lastnik gozda vsekakor upravičen, bi lastnik gozda, v katerem so bila brez njegovega pristanka nabrana mravljinja jajčeca, lahko utožil primerno ceno, glede na korist, ki Jo taka stvar navadno in vobče daje, in glede na čas in kraj (§ 305. obč. drž. zakonika). Emil G a b r o v š e k. 19. Gozdne mravlje. že oddavnaj je znano, da so gozdne mravlje koristne, ker zato rajo mrčes vsake vrste in poberejo zlasti mnogo gosenic in ličinit škodljivega mrčesa. Forel je n. pr. izračunal, da mravlje velike_ga mravljišča uničijo na dan najmanj 100.000 škodljivih žuželk. Razen tega čistijo mravlje gozd razkrajajočili se živalskih delov.i) Koristne so zlasti rdeča gozdna mravlja (Formica rufa L.), lesna mravlja (Lasins fuliginosus Later) in rdeča mravlja (Myrmica laevinodis Nyl). ^ Ob tej priliki se mi zdi potrebno, da citiram^) nekaj misli dr. Fraiiza Cornelsena, objavljenih v časopisu „Deutsche Jagd" (1938, št. 31.). Ta pravi med drugim: „Mravlje so izraziti varuhi gozdov, čeprav je mnogim praktikom o teh prijateljih le malo znanega. Rdeče gozdne mravlje se dele na tri vrste: Formica rufa rufa, Formica rufa pratensis in Formica pratensis. Varovanje mravelj ni iiiti "težko niti drago, saj zadostuje enostavna žična mreža, Id sega okoli 10 cm nad mravljišče in varuje mravlje pred jazbeci, divjimi svinjami in detli." Nadalje poudai'ja: „Vsak gozdni posestniic mora brezpogojno najstrože prepovedati nabiranje ličink gozdnih mravelj. Ce pa že moramo imeti njihove ličinke, jih lahko nvažiamn n. pr. iz Jugoslavije. Devize bosta desetero poplačala obvarovan gozd in grm" (podčrtal prevajalec). V mnogih kulturnih državah je nabiranje ličink koristnih mravelj prepovedano z zakonitimi predpisi. Zgornja trditev o uvažanju mravljinjih jajčec iz Jugoslavije pa je resnična in nikakor ni lepo izpričevalo za nas. Celo Privredni bilten, glasilo Zavoda za pospe-šavanje zimanje trgovine pri trgovinskem ministrstvu, je lansko in predlansko leto imel med „Povpraševanji iz inozemstva" povpraševanje za mravljmjimi jajčeci iz Berlina, ki ga Gozdarski vestnik seveda ni hotel objaviti. Drugod prepovedujejo nabiranje jajčec in mravljišča umetno razširjajo, medtem ko Jih pri nas mnogi pobirajo za prodajo doma in v inozemstvo. Gozdne mravlje morejo živeli samo v gozdu, ker nimajo drugje ' življenjskih pogojev; zato jih Je treba smatrati za sestawii del pravilno gojenega in pravilno varovanega gozda, vprašanje mravljinjih jajčec pa rešiti z ustreznimi in Jasnimi zakonitimi določili skladno s splošnimi predpisi. Stanlio S o t o S e k 1) Heß—Beck: ForstschuLz, 5. Aiitl, I. Band, Neixdamm 1927., str. 152. 2) Siimarski list 1939., Zagreb, str. 236. Zakoniti predpisi in okrožnice Izvleßefc iz seznama predmetov pod kontrolo cen. Urad za kontrolo cen je slavil pod kontrolo med drugim: la-uli, kavo iii njene nadomestke, čaj, mast. sveže meso, milo (izvzemši luksumoi), sveče vseli %'rst, parafiii, drva, premog, sekire, lopate, kopače, kose, srpe, motike, loj, surove kože in usnje vseli vrst, kositer, belo pločevino, valjano žicoj žeblje iz železne ali jeklene žice, leseni stavbeni material, zidno in strešno-opeko, železo vseh vrst v šibkah, fazonirano železo (izvzemši nosilce vseh vrst v oblild U in T), rafijo in kože vseh vrst. Omejitev odstrela smjadi. Zveza lovskih društev v dravski banovini je sklenila na svoji V. glavni. skupSCini v Ljubljani dne 7. maja 1940 dve resoluciji. Prva resolucija: Zaradi hude zime, ki je porazno vplivala na stalež smjadi. se obvezno za vse območje dravske banovine in vsa lovska društva v Zvezi lovskih društev določa: 1. streljanje srnjadi na brakadah se na splošno prepoveduje; 2. odstrel srnjadi je dopuščen samo s Icroglo iz risane cevi; 3. vsako ravnanje proti tem predpisom ima za iieobhomo Msledico izključitev za najmanj eno leto iz vseli lovskili društev v dravski 'lanovini; ta odl-edba velja za dobo enega leta, računajoč od danes. ,Druga resolucija: Zaradi hude zime, v kateri je tudi divjad nizkega lova mnogo trpela, priporoča skupščina včlanjenim lovskim društvom, naj v svojem lastnem področju potrebno in primerno ukrenejo, da se tudi ilivjad nizkega lova čim bolj ohrani in zaščiti. Potrebne odredbe članom naj izdajo lovska društva ustrezno krajevnim prililiam. Omejitev odstrela divjadi. Lovsko društvb v Mariboru je na seji, dne 15. maja t. 1. soglasno sklenilo: V območju Lovskega društva v Mariboru se zaradi škode na divjadi, ki jo je povzročila letošnja ostra zima, prepovedtije vsalc odstrel jerebic in fazanlc samic. Prekršitelji bodo kazntavani z izključitvijo iz društva za naj^ manj eno leto. Izvoz gozthlili pridelkov v banoviiio Hrvatsko. (Kr. banska uprava dravske banovine v Ljubljani, III/7 št, 1936/2 — 16. septembra 1940.) Vsem okralnim načclstvom in mestnim poglavarstvom. V zvezi s tukajšnjo okrožnico III/7 št. 740/1 z dne 21. februarja 1940 in glede na vprašanje naslovov v pogledu izvoza lesa v "banovino Hrvatsko v smislu prošnje banske oblasti banovine Hrvatske v Zagrebu št. 284/Y-40. z dne 7. tebruarja 1940 je banska uprava zaprosila imenovano bansko oblast za podrobna zadevna pojasnila oziroma navodila. Le-ta oblast je na to prošnjo z dopisom št, 14811-4 z dne 25. junija 1940 semkaj sporočila, da je razveljavljena „Naredba o izdavanju izvoznica na drvo i ostalei šumske proizvode od 17. jula 1933< broj 78206/111-1932" ter da je namesto te narecme izdana nova „Naredba o izdavanju izvoznica za drvo i ostale drvne proizvodnje od 5. lipnja 1940, br. 8545-4-1940." Hla-ati je imenovana banska oblast opoz»rila na čl. 9 te naredbe, ki odreja, kako je treba ravnati z Jesom, ki se uvaža v banovino Hrvatsko iz drugih banovin. Cl. 9. citirane naredbe se glasi; „Za drvo, koje se uvozi u banovijiu, Hrvatsku, treba pošto jati izvoznica odnosno ispi^ava, koja odgovara pro-pisima vrijedečim za izvoz drva u banovinu iz koje se drvo uvozi." Po smislu besedila tega člena se tedaj iz območja dravske banovine lahko v območje banovine Hi-vatske izvaža les iicžigosan in brez pismenih objav (izvozaiic), ker "ban dravske banovine na pods Lavi § 79. zakona o gozdih' še ni izdal predpisov za žigosanje lesa iz gozda oziroma pfemenih objav za izvoz lesa. Na zadevno tukajšnje vprašanje je banska oblast ban«vin© Hrvatske z dopisom št. 19.649-V-1940 z dne 16. julija 1940 sporočila, da je tukajšnje gornje tolmačenje čl. 9, citirane nar«lbe pravilno, lila'ali pa je zaprosila tukajšnjo bansko upravo, da izda potrebne odredbe o žigosanju lesa in izdajanju potrebnih dokumentov onim osebam,- ki izvažajo les in. gozdne proizvode iz območja dravske banovine v banovino Hrvatsko, da se morejo prizadeti vozniki legitimirati pred oblaslTi in organi ban. Hrvatske, da je fes pridobljen legalno in da se lahko neovirano Jjrevaža. Glede na gornja pojasnila se torej ni treba več ravnati po tukajšnji okrožnici III/7 št. 740/1 z dne 21. marca 1940, ki se _s tem razveljavlja. Da pa se nredi izvoz lesa iz dravske banovine v banovino Hin'atsko v smislu gornje prošnje banske oblasti v Zagrebu, bo izdala banska uprava v sjm-razumu z bansko oblastjo v Zagrebu potrebne primerne odredbe. Do izdaje teh odi-edb pa naj nasloni ukrenejo, da si vsi vozniki, ki izvažajo les ali druge gozdne proizvode v banovino Hrvatsko, v lastnem interesu oskrbe pismeno objavo o izvoru lesa. Te objave naj izdajajo občine, v katerih območju je bil les posekm ali po kupcu spravljen v skladiščo. Objava naj ima podobno obliko in vsebino kakor izvoznice^ ki so se doslej dobivale pri ekonomatu banske uprave. Svetuje se sledeča oblika: Objava ' za lesne izdelke in gozdne proizvode^ M se izvažajo iz dravske banovine v druge banovine. Leto ............................ zap. št............................. Ime in bivališče voznika ..................................................................................................................... Sortiment (izdelek) lesa, vrsta gozdnih proizvodov, ki se izvaža Množina lesa v plm, drv v prm, množina drugih gozdnih pi-oiizvodov Gozdni kraj, skladišče, občine in okraj, kjei- je bil les posekan ozliÄnia gozdni proizvodi legalno nabavljeni ali les vskladiščen................................................ Izvozno sredstvo (vagon, splav, motorno vozilo, -vprežno vozilo ...) Objava velja do ............................................................................................................ V....................................................... dne....................................................... 194....... Zig in podpis občine. (Pripominja se, ti'a se lahko porabijo dosedanje tiskovine (izvozlnice) z ustrezno dbpohijenim besedilom.) Objave, ki so po veljakih predpisih takse proste, se naj izdajajo po stvarni poti-ebi največ za 14 dni; podaljšati se smejo samo,, ako je ugotovf Ijeno, da les ali gozdni proizvodi še niso Mli izvoženi. O izvršitvi gornjega naloga poročajte čimprej semkaj ter hkrati predlagajte kakšni ukrepi za izvoz lesa in drugih gozdnih proizvodov bi bili po tamkajšnjem naziranju še potrebni m primerni. Po pooblastilu bana šef gozdarskega odseka: Ing. Božič, s. r. Dopisi SKLEPNI IZPITI NA GOZDARSKI ŠOLI V MABIBORU V DESETEM SOLSKEM LETU 1939/40. Lansko šolsko leto je bila na za-VOÜÜ samo enoletna šola, v katero je bilo izmed mnogih prosilcev spre-jelili 33 .gojencev. Med šolskim letom so zapustili zavod 4 gojenci.. Na koncu šolskega leta je izdelalo äolo 26 gojencev, ki so bili pripuš&-ni k sldepnemu izpitu v poletnem roku; od teh Biso opravljali izpita 3, in sicev 2 zaradi vojaške vaje, 1 pa zai-adi nujne odsotnosti; 3 gojenci SO imeli jionavljalni izpit iz enega ali dveh. predmetov, ki sta ga 2 opravila in bila pripnSßena k sklepnemu izpitu v jesenskem rdlai, medtem ko je 1 padel. V j)oletnem roku je opravljalo sklepni izpit 23 gojencev; usi>eSno ga je opravilo 22, 1 pa je imel popravni izpit iz 'dveh predmetov v Jesenskem roku, ko' je opravljalo izpit 6 gojencev. Sklepni izpiti so trajali od 23. do 29. julija in od 5. do 8. oktobra t. L; bili so pismeni, ustni in terenski. Pri pismenem izpitu so dobili gojenci naloge iz sledečih 4 predmetov: gojenje gozdov, izkoriščanje gozdov, varstvo gozdov in gozdna zakonodaja. Pri ustnih in terenskih izpitih pa je bil vsak izprašan iz 9 učnih predmetov: gojenje gozdov, izkoriščanje gozdov, izmera lesa in urejanje gozdov, gozdna zaltonodaja, zcmljemerslvo, lesna trgovina in industrija, gradbeništvo in lovstvo ter ribarstvo. Izpite so opravljali pred izpitno komisijo, Id ji je predsedoval ing. Fran jo Snlgaj in katere člani so bili ravnatelj "ing. Zmago Zier Ilfeld, razrednik ing. Stanko S o t o š e k, Josip Vodopivec in ing. Jože M i k 1 a v ž i č. Izpit je opravilo 28 gojencev: B o k š a Hinko iz Mihovoev pri P tu-ju (dobro), B u t o r a C Zvonko iz Ledenic pri Novem Vinodolu v banovini Hrvatski (dobro), Curic Zlatan iz Konjiča v banovini Hrvatski (prav "dobro), D o 1 i n š e k Matija iz Gole nad Iraškim (prav dobro), F a j d i g a Mirko iz Maribora (dobro), F a j h t Anton iz Skorenov- ca v dimavski banovini (dobro), Golob Otmar iz Trnovega nad Laškim (dobro), Gregore Stanko iz Ma-laliome na Pohorju (prav dobro), Ivanjšifi Miloš iz Sv. Jurja ob Sčavnici (prav dobro), Kolundija Dinv iz Sibin v Kordunu v banovini Hrvatski (prav dobro), K o š-merlj Franc iz Martinčka na Gorenjskem (zadostno), Kralj Jože iz Sv. Ane pod Ljubeljem (prav dobro). Krem s ar Milan z Jezerskega na Gorenjskem (dobro), K r i ž m a n Anton iz Ceteža v Suhi Krajini na Do-lenj skem (dobi-o), L a d i n e k ^ ICi-i-stijan iz Mežice v Mežiški dolini (zadostno), Maček Franc iz^ Javorja na Gorenjskem (dobro), Marge ti č Boris iz Ljubljane (zadostno), Mai"-kovič Kristijan iz Gušlanja v Mežiški dolini (prav dobro), Mrakovic Janko iz Vlahoviča v Kordraiu v banovini Hrvatski (dobro), M ü 1-ler Hubert iz Sv. Katarine pri Tržiču (prav dobro), Novak Bogomir iz Rogaške Sla trne (dObro), Oman Franc iz Mošenj na Gorenjskem (zadostno), Rajšič Stevan iz Boroje-vičev pri Ko'stajnici v banovini Hrvatski (dobro), S k v a r č a Vladimir iz Žagorja (odlično), S 1 e b i r Anton iz Bistričice v Kamniški Bistrici (zadostno), Turk Janez izPre-vola v Suhi Krajini na Dolenjskem (dobro), Z ami j en Franc iz Oglesby v Illinoisu v USA (prav dobi-o) in Zoro j e v i č Dušan iz Klasniča y Kordimn v banovini Hrvatski (prav dobro). g g ZOPET O GOZDU ŠKODLJIVEM SROBOTJU! Spomladi sem poročal v Gozdarskem vestniku na str. 91., da so pobočja na desnem bregu Save, med Zagorjem in Hrastnikom ter na desnem bregu Drave med Breznom in Sv. Lovrencem pokrita s srobotjem. Ravno sedaj se prav lepo vidi, kako srobolje prepreza in duši velike površine podmladka, nasadov in mla-dovja. Poziv, naj posestniki rešijo svo bot e mlade Sestoje škodljivega. sro-a, je ostal brez odmeva, razen v. enem prmieru. S. Lesna trgovina Maksimalne cene za drva v Ljubljani. Mestno poglavarstvo v Ljubljani je po odločbi urada za kontrolo cen na razkladalni postaji in v lesnih podjetjih določilo naslednje najvišje tržne cene za 1 prm drv: Za cepljena bukova polena I. vrste 125, II. vi-ste 105 in III. vrste 95 din, vključno s poslovnim davkorh, franco vagon Ljubljana; za bukova polo-%dčna polena je cena za 10 din nižja, za okrogla in za odpadke na žagah za 30 din, za bukove klade, paniače in nasekaiia polena pa za 40 odst. nižja od cene za cepljena bukova polena. Za di-va iz drugega lesa so cene določene v odstotkih cene za bukova drva tako: za gabrova cepljena in okrogla polena, lilade in nasekana polena 105 odst., lipova 95 odst., jesenova 92 odst., borova in smrekova 90 odst.j hrastova in cerova 87 odst., jelševa 63 odst., topolova in vrbova 50 odst. cene, Id velja za prvovrsüia bukova drva. Za drva, ki jih postavi proizvajalec ali preprodajalec kupcu na dom^ se računa 25 din več od zgoraj navedenih cen. V tem znesku je računan dovoz s postaje v preprodajalčevo skladišče in dovoz na kupčev "dom ob takoisnLem plačilu. Drva', kuiiljena franco trgovčevo .skladišče, se računajo 15 din več od zgoraj navedenih cen. Posebej se računa odškodi-nina za žaganje, ki ne sme biLi večja od 15 din za prm, in pribitek za Dlačevanje v obrokih, Id. na mesec ne sme presegati 1 odst. kupne vsote^ d jo kupec še dolguje za drva. Maksimirane cene za drva v Mariboru. Na podstavi uredbe o maksimiranju cen drvom za kurjavo odločam za področje mesta Maribora: 1. tele najvišje h'žne cene za prm drv na razkladalni postaji: za bukova cepljena polena 1. vi^ste 135, II. vrste 125 in III. vrste 115 din vključno s >oslovnim davkom franko vagon, postavljen na postajo Maribor; 2. za bui-iova polovična polena je cena za 10 din dražja, za bukova olaxjgla polena in odpadke na žagali je cena za 30 din nižja od cen, navedenih pod 1. Za bukove klade (panje) in nasekana polena se določa cena s 40 "/o cen, navedenih pod 1. 3. Za drva iz drugega lesa se določajo cene v odstotkih cen bukovih drv, navedenih pod 1. in 2., kakor sledi: za gabrova di'\'a 105 "/o, lipova 95 "/o, jesenova 92Vo, borova in smrekova OC/o, hrastova in cerova S7"/o, jelševa GS^/o, topolova in vrbova 50''/o. 4. Za drva, ki jih postavi proizvajalec ali preprodajalec kupcu na dom, se račmia 25 din več, kakoi" znašajo cene navedene pod 1. in 3. V tem znesku je račmian dovoz s postaje v preprodajalčevo skladišče ter dovoz na kupčev dom pri takojšnjem plačilu. 5. Cene drvoni, ki se kupijo franco trgovčevo skladišče se računajo za 20 din več, kalcor znašajo cene navedene pod 1. in 3. Posebej se more račmiati odškodnina za žaganje, ki ne sme bili večja kot din 15 za pi'ostorni, meter, in pribitek ob obročnem plačevanju drv; ta na mesec ne sme biti večji od 1 "/o kupne vsote, ki jo kupec za di^a še dolguje. Predsednik: Dr. Juvan, 1. r. Maksimalne cene drv v celjskem okraju. Za 1 prm drv so določene na vseh razkladalnih postajah naslednje najvišje tržne cene: Za "bukova cepljena polena I. vrste 110, II. vrste 100 in II. wste 90 din, vključno s poslovnim davkom, franco vagon, postavljen na postajo v okraju. Za bukova polovična polena je cena nižja za 10 diUj za bukova okrogla, polena in odpadke na žagah pa za 30 din; za bukove klade,) panjače m nasekana polena je cena nižja za 40 odst. Za drva iz drugega lesa se določajo cene v odstotkih cen enakovrsinih bukovih diT, in sicer: za gabrova drva 103 odst., lipova 95 odst., fesenova 92 odst., borova in smrelcova 80 odst., hrastova in cerova 87 odst., Jelševa 73 odst., topolova in vrbova 50 odst. Za din'a, ki |ih postavi proizvajalec ali preprodajalec kupcu na dom, se račima 10 din več; v tem znesku Je računan dovoz s postaje v preprodajalčevo skladišče in dovoz na kupčev dom pri takojšnjem plačilu. Cene ttrvom, ki se kupijo franco trgovčevo skladišče, so pri prm. za 15 din višje. Posebej ,se more računati odšlvodnina za žaganje, ki ne sme biti večja od 10 din za prm in pribitek pri obročnem plačevanju drv; ta ne sme biti na mesec večji od l«/o kupne vsote, ki jo kupec za di-va Se dolguje. Vse prej sklenjene kupčije, Id niso do dne objave te odločbe izvršene, se morajo iz\TŠiti po malcsimiranih cenah, v kolikor niso pogojene oene za kupca ugodnejše. Isto velja tudi ,za deloma neizvršene kupčije, pri katerih Teljajo maksimalne cene za še nedobavljeno količino blaga. < Maksimalne cene drv v ptujskem okraju. Za območje okraja Celje so določene naslednje najvišje cene drvom,. postavijenim na kupčev doni ali v trgovčevo skladišče: Za bukova in gabrova cepljena jrolena I. vrste 102.50 din, II. vrste 96 din in III. vrste 84 din za prm; za bukova okrogla polena 65; za bukove klade in nasekana polena 55 din. Za Urva iz drugih vrst drevja (mešana, 75 odst. cepljenih in 25 odst, okroglih polen): cerova 86 din, hrastova ^80 din, jesenova 75 din, Jelševa 72 din, borova 70 dii|, smrekova 74 din, lipova 60 din, topolova in vrbova 50 din. Za 100 kg razžaganih bukovih cepljenih polen I. vrste 28 din in II. vi'ste 26 din; za 100 kg razžaganih in cepljenih bukovih cepljenih polen' I. vrste 30 din in II. vrste 28 din; za 1(M) kg razžaganih mehkih drv 22 din. in mešanih trdih ter mehkih odpadkov na žagah 30 din. Za drva, ki jih postavi trgovec kupcu na dom, se' lahko računajo prevozni stroški po medsebojnem dogovoru, medtem ko proizvajalcu drv ne piitiče za dovoz drv kupcu na dom nobena posebna odškochiina. Posebej se sme računati pribitek ob obročnem plačevanju drv; ta na mesec ne sme biti večji od 1 odst. vsote, ki Jo kupec za di-va še dolguje. Maksimalne cciic drv v logaškem okraju. Okrajno načelstvo v Logatcu je določilo na osnovi odločbe urada za kontrolo cen drvom naslednje najvišje tržne cene za 1 prm na razkladalnlh postajah Logatec in Rakek: Za bukova cepljena polena I. vrste 110, II. vrste 95 in III. vrste 80 din, vključno s poslovnim davkom, franco vagon, postavljen na postajo v imenovanih okrajih. Za bukova polovična polena je cena nižja za 10 din, za olcrogla polena m odpadlie na žagah pa za 30 din od cen za bukova cepljena polena. Za bukove klade, panjače m nasekana polena pa Je cena nižja za 40 odst Za drva iz drugega lesa se določajo cene v odstotkih cen za bukova drva, lako za gabrova drva 105 odst., lipova 95 odst., borova in jelova 85 odsL., hrastova in cerova 87 odst., jelševa 63 odst., topolova in vrbova 50 odst. Cene drvom, Id jih postavi proizvajalec kupcu na dom, ne smejo biti višje; če se pa sklene kupčija franco na mestu proizvodtije, se odMJe.Jp sti-oški prevoza. Odškodnina za žaganje se mora posebej i-ačimati ia ne sme biti večja kot 10 din za prm. Za osnovo navedenih cen Je služila sedanja tržna oena in višina režijskih stroškov. Vse prej sklenjene kupčije, ki niso izvršene od dne razglasa te odločbe, se morajo izvršiti po določenih cenah, v kolikor niso pogojene cene ugodnejše za kupca. Isto velja tudi za deloma n.eiz!yi'Sen© kupäje, pri katerih veljajo nove cene za še nedobavljeni del blaga. Kdor se pregreši zoper gornje odločbe se na podlagi čl. 8. uredbe o kontroE cen kazoiije z zaporom do 6 mesecev in denarno globo do 50.000 din. Lesna trgovina Slovetaije v juliju — septembru 1940» (Od posebnega dopisnika Gozdarskega vestnika.) Po mesecih visoke konjunkture sta z nastopom poletja naša proizvod^ nja in prodaja lesa prešli v stanje negotovosti, izvoz lesa v juliju običajno iiaza'duje v primeri z izvozom v juniju. Blokirano Sredozemlje daje sedaj temu nazadovanju izraz nastajajo«; stagnacije. V juliju je pričelo vsestransko popuščanje tako pri mehltem kakor pri trdem fesu. Avgust in september nam msta prinesla nobenega zboljšanja; nove politifine spre-meml>e pri našem nekdanjem trgovskem konkurentu Romuniji ne obetajo večjega jpvpraševanja po našem blagu, pač i>a moramo računali s tem, da Izgubimo že v bližnji sezoni madžai'ski ti-g, ki bo kril svoje potrebe z lesom iz zasedene Erdeljske. Iz poročil z domačih in tujih lesnih tržišč ter iz našega razmotiimija v preteklih mesecih nam je znano, da je konjunktura za naše lesne: proizvode v letošnjem prvem polletju bila več kot običajna, za mehek les je bila celo izredna, odlična. Nismo bili Lakih vajeni; nasprotno smeli M celo trditi, da so nas producente in trgovce, gospodai-ske depresije od leta 1929. naprej pripravljale na vsakovrstna razočaranja. Bilanca ugodnih spominov na čas, ko smo mogli z uspeliom izkoristiti nenavadno povpraševanje po naših lesnih proizvcAlih, nam je prinesla nove izkušnje. Y nadaljnjem razvoju evropske in svetovne politike ter gospodarske situacije nas čakajo nove, težke naloge. Preživljamo dbbo, ki naj povsem preuredi Evropo in ves svet. Obeta'se preorientaeija našega gozdnega in vsega gospodarstva; napoveduje se diktiran padec cen, ki jih je doslej vzdi^žcr^ val zahod. Kdaj bo to prem-ejanje doseglo svoj višek ni kakšen bo niegox konec, je 'danes težko prerokovati. Nejasna bodočnost nam narekuje živo zanimanje za vse, kar se dogaja pri nas doma in v tujini. Gotovo ne bomo nasprotovali novemu redu, če bo zadovoljil široke sloje in odpravil socialne krivice. Po sili razmer so za nedogleden čas od nas odrezana mnoga tržišča, ki smo si jih pridobili po dolgih letih v Levanti, severni Afriki, zahodni Ewopi in onstran Oceana. Prehodno stanje nam dovoljuje trgovske stike z največjima kupcema naših lesnih proizvodov, z Italijo in fem^jj^,^ je v zad'njem času pri nas kupila nekaj več kot dobro tretjino tega, kar smo prodali Italiji z Grčijo in Švico. To dejstvo nam sedaj narekuje prilagoditev novi situaciji in revizijo izvozne politike ter v zvezi z njo revir zijo gozdnega gospodarstva. Številne razprave jjo časopisju kažejo, da v centrali skušajo ustvariti pogoje, Id naj omogočijo nadaljnje delo v novili razmerah; pri tem nekateri poudarjajo potrebo po zboljšanju jame uprave, drugi zopet predlagajo prisilno združitev gospodai'slveuikov po panogah in strokah v uvozne in izvozne zajednice, M naj olajšajo javni upravi izvajanje zakonitih predpisov, odpravijo škodljivo konkurenco in kolekti-vizirajo proizvodnjo ter prodajo. Edini smo si vsi v tem, da je uspeh mogoče doseči le z disciplino in organizacijo dela ter da morajo no\i ula-epi upoštevali naše razmere in ne smejo biti le kopija načrtov drugih držav. Konkretno se moramo pridružiti onim, ki izbirajo srednjo pot med dvema ekstremoma. V danili razmerah ni mogoče prepustiti vsega svobodni volji nekaterih, Id smo jih omenili v poročilu za pretekli mesec; za slrogo dirigirano gospodarstTo nam manjka predvsem brezhiben državni aparat, ki se seveda ne more čez noč ustvariti, tako da smo pri nas od na'crtnega gospodarstva v pravem pomenu besede najbrže še vedno zelo daleč. Dne 19. septembra t. 1. je v Službenih iiovinah izšla uredba o ko» troli zunanje trgovine. Kot se poudarja v Beo^-adu, je uredba nekak okvir za načelne smernice, ki se bodo s posebnimi naredbami dopolnjevale in precizirale. Nujno potrebno je, da na organizirano povi)raSevanje v ino^-zemstvu reagiramo z organizirano proizvodnjo in prodajo; v nasprotnem primera nas bodo dogodki prehiteli in nas prepustili izigravanju ter dik-tatu tujine. Kljub zmanjšanemu povpraševanju iz jnozemstva cene lesnim proizvodom na našem lesnem trgu niso občutljivo padle. Zaloge žaganega blaga so se doma znatno zmanjšale; negotovost valutarnih razmer je prisilila lesne Indus trijce in trgovce, da so se oslu-beli z novim blagom, čeprav jw visokih cenah. Večina njih kalkulira s tem, da je v teh bui-nih časih bolje imeti v rokah blago ko pa denai-. Prevelik optimizem ni na mestu l^akor tudi ne prevelika skepsa. Vse zavisi od tega, koliko časa bo še trajalo vojno stanje. Za slovenske producente in izvoznike prihaja do nadaljnjega v poštev v glavnem samo italijanski trg. Ce kalkuliramo s težavami prevoza s severa po suhem, vštevši pri tem tudi slovaški, karpatski in ei-delj-sld. lesni izvoz, ko je izvoznim dtžavam kalcor tudi uvoznici Italiji va-gonski park danes mnogo bolj potreben za druge namene, in č« nadalje račimamo z nepretirano konkurenco bosanskega lesa na italijanskem ti-gu, je verjetno, da bodo naši producenti in izvozniki imeli priliko, da vnovčijo. letošnje nove zaloge še vedno po primernih cenah, ki bodo ustrezale viso;-kemu indeksu ostalih proizvodov. Za to bo pa poti-ebno izvesti dobro organizacijo, ki bo brezhibno funkcionirala. Valute in devize Uradbi tečaji za oktober 1940. Finančni minister je določil za oktober sledeče uradne tečaje, po katerih se imajo izplačevati takse po zak. o taksah, sodne pristojbine itd. 1 napoleondor.....din 350"— 1 zlata turška lira . . . „ SOS'SO 1 angleški funt .... „ 222'— 1 ameriški dolar .... „ 55'— 1 kanadski dolar .... „ 54'— 1 nemška marka .... „ 17"82 1 belga .......„ 8-70 1 pengö.......„ 8"65 1 tjrazilijanski milrajs . . 2"90 1 egiptski funt.....221-— 1 palestinski funt. ... „ 220'— 1 urugvajski pezos ... „ 18"60 1 argentinski pezos . . ,, 11"60 1 čilski pezos.....din 1"25 1 turška papirnata lira . „ 34'— 100 francoskih frankov . „ HO — 100 švicarskih frankov . „ 1256'— 100 italijanskih lir . . . „ 228'80 100 holandskih goldinarjev „ 2920-— 100 bolgarskih levov . . „ 46 — 100 rumunskih lejev . . 28"50 100 danskih krou . . . „ 720 — 100 švedskih kron . . . „ 1320 — 100 norveških kron . . . „ 840'— 100 španskih pezet . . . „ 502"- 100 grških drahem . . . „ 58'- 100 češkoslovaških kron . „ 150'50 100 finskih mark . . . „ 112 — 100 iranskih (perz.) rijalov „ 100"— Tem tečajem je bitek („prim"). že prištet pri- Popravck. V Gozdarskem vestniku 1940. popravite na sti". 151. v 29. vrsti „živinorejska rezerva" v: „življenska rezei-va"! Mali oglasi DRAŽBA LESA. Začasna državna uprava razlaščenih gozdov, Ljubljana, Cesta 29. oktobra št. 24/1., prodaja dne 5. novembra 1940 na javni pismeni dražbi ca 1900 plm smrekovih, 600 plm borovih in 50 plm macesnovih hlodov, izdelanih v lastni režiji pri gozdlni upravi v Črni. — Pojasnila, pogoji in tiskovine so na razpolago pri zgornji Mpravi v Ljubljani in gozdni upravi v Črni. JESENOVE SADIKE ima v vsaki množini na prodaj graščina Bo-šlanj, p. Boštanj. KUPIM SMREKOVE IN JELKOVE STORŽE ter javorovo, gabrovo, hruškovo in jabolkovo semenje. Ponudbe prosimo na drevesnico Saša Stare, Mengeš. GOZDNE SADIKE vseh vrst nudi drevesnica Saša Stare, Mengeš. Prirastek ¥ goidu Dr, ing. Rudolf Pipan (Beograd) (Nadaljevanje.) V sledečem hočemo navesti nekoliko takih načinov določevanja prirastka. Znano je, da ima vsako drevo svojo značilno zunanjo obliko. Smreko že od daleč razlikujemo od bora, hrast od bukve, gaber od breze itd. Na temelju številnih merjenj so dognali, da imajo isto-vi-stna drevesa, ki imajo enak premer v višini 130 cm nad zemljo in so enako visoka, v glavnem tudi isto prostoi-nino. V posameznih primerih sicer lahko nastopijo precej znatne razlike, toda če merimo večje število dreves, se te razlike med seboj izraraajo in dobimo zelo ločne rezultate. Gozdarji so se poii'udili, da so izračunali povprečno prostornino posameznih drevesnih vrst za vsak premer v višini 130 cm nad zemljo in za vsako višino drevesa. Na temelju številnih merjenj so nato sestavili tablice m izračunanje prostornine dreves, če sta znana premer in višina drevesa. Te tablice lahko uporabljamo za določevanje prirastka posameznega drevesa. Ravnamo pa takole: Danes izmerimo premer debla v višini 130 cm nad zemljo, to je v prsni višini človeka, ki meri, nato izmerimo drevesno višino in s tablic preberemo, kolika je prostornina tega drevesa. Cez 5 ali pa 10 let zopet merimo premer in višino ter s tablic preberemo prostornino drevesa. Na ta način smo dobili dve prostornini enega in istega drevesa. Seveda ima stai-ejše drevo večjo prostornino, kot jo je imelo pred 5 ali 10 leti. Ce od druge, to je večje prostornine odštejemo manjšo, nam ta razlika pokaže, koliko je drevo priraslo v 5 ali 10 letih. Ta prirastek imenujemo tekoči prirastek za določeno dobo. Enoletni prirastek izračunamo tako, da skupni tekoči prirastek delimo s številom let. Tako dobimo razmeroma na lahek način enoletni prirastek posameznega drevesa. Neugodno je pri tem načinu samo to, da moramo vsaj 5 let čakati, da lahko določimo tekoči prirastek. Tablice so namreč tako sestavljene, da so navedeni samo celi centimetri za premere in celi metri za višine. Ker se pa premer v enem letu poveča le za nekoliko milimetrov, zato po tem načinu ne moremo za vsako leto posebej izračunati letnega prirastka. Prirastek posameznega drevesa lahko izračunamo tudi na sledeči način: Ce vemo natančno, koliko je drevo staro, izračunamo prostornino drevesa s pomočjo premera in višine. Enoletni prirastek izračunamo na ta način, da prostornino drevesa delimo s številom let, koliko je drevo staro. Tako dobimo tako imenovani povprečni dobni prirastek. Za gosi>odarske namene Je tak prirastek manj važen, ker nam ne pove, koliko drevo prirašča v sedanjem času, temveč le, koliko je prirastlo povprečno v vsem svojem življenju. Poleg teli so še razni načini za določevanje prirastka posameznega drevesa, toda ti postopki niso tako enostavni; uporabljajo se le v znanstvene namene (u. pr. analiza slebla), zato ni potrebno, da bi tu o njili razpravljali. Toda s stališča gozdnega gospodarstva je važnejša določitev gozdnega prirastka kot pa prirastka posameznih dreves. Da se določi ta prirastek, so potrebne posebne merske in računske metode. Znano je, da je število dreves v mladem gozdu zelo veliko. Ko pa gozd odrašča, se večajo posamezna drevesa, tako da s časom ni več prostora za vse. Zato se posamezna drevesa posušijo in samo najboljša in najbolj zdrava obstanejo in rastejo dalje. Ciai starejši je gozd, tem manjše je število dreves na površinski enoti na pr. na Iha, Ce bi lioteli prirastek v gozdu računati na način, ki smo. ga omenili preje, ko smo govorili o prirastku posameznih dreves, tedaj bi napravili veliko računsko napako. Prirastek gozda ni enak vsoti prirastkov dreves, ki so trenutno v gozdu ali Id so se že preje posušila ali pa bila posekana in odstranjena iz gozda. Prirastek gozda dobimo torej, če upoštevamo prirastek dreves, ki so še sedaj v gozdu, poleg lega pa tudi prirastek tistih dreves, ki so bila medtem že posekana. Gozdarska znanost in praksa sta odkrili več načinov za določevanje prirastka v gozdu. Omeniti hočemo le tiste, ki so najlaže razumljivi. Danes je najbolj razširjen način, Id so ga vpeljali Švicarji in se uporablja pri tako zvani kontrolni metodi urejevanja gozdnega gospodarstva. Zgoraj smo govorili o določaiijii prirastka posameznega drevesa po načinu, da izmerimo vsakih 5 ali 10 let premer debla v višini 130 cm nad zemljo in -tišina stebla. Ta način se uporablja tudi pri določitvi prirastka v gozdu in si te podatke vpišemo v posebne zvezke. Drevesa, Id so tanjša od 10 cm, se navadno izpušča-jo iz računa in se ne merijo. Tudi se ne merijo višine dreves, ker bi to predolgo trajalo, temveč se izmeri samo določen odstotek drevesnih višin vsake vrste in premerov v prsni višini (to je v višini 130 cm nad zemljo). Za vsako debelino določene vrsle se na ta način določi povprečna višina drevesa. Ko izmerimo prsne premere dreves od 10 cm navzgor in potrebno število drevesnih višin, tako da moremo izračunati povprečne višine, ki ustrezajo posameznim premerom, tedaj ni težko izračunati, koliko lesa je danes v tem gozdu, Vei ti podatki se vpišejo v posebne knjige. S tem je prvi del posla za določitev piirastka v gozdu dovršen. Cez 5 ah 10 let se merjenja ponove na isti, prej opisani način. Ako med tem časom v gozdu kaj posekamo, moramo količino posekanega lesa natančno določiti in vpisati v zvezek, kjer so podatki •o prvem merjenju. Ko končamo drugo merjenje in izračunamo količino lesa v gozfdu za to dobo, tedaj moramo tej količini prišteti tudi tisto količino lesa, ki je bila med obema merjenjema posekana in odstranjena iz gozda. Sedaj ni težico izračmiati prirastka v gozda za ■določeno Stwilo let. Vzamimo sledeči primer: Leta 1930. smo določili, da je bilo v gozdu 500 kubičnih m lesa. Med letom 1930. in 1940. je bilo v gozdu posekanih 60 m' lesa. Leta 1940. smo ponovno merili v gozdu premere v prsni višini in smo izmerili potrebno število drevesnih višin ter smo na temelju tega izračmiali, da je 1940.. leta v gozdu 540 kubnih metrov lesa. Ce tem 540 m» prištejemo še tistih 60 m», M so bili poseliani in odstranjeni iz gozda, tedaj dobimo: 540 + 60 = 600 ms. Potemtakem smo leta 1940. izračunali, da je v gozdu vštevši posekan les skupno 600 m». Ker je le La 1930. v tem gozdu bilo Urejanje hudournika Mačkov potok v Polhograjskih Dolomitih. — Goliča-ve, slabo zai^aščeni in prekomerno izkoriščani gozdovi imajo premalo lesnega prirastka in omogočajo v hrihovilih krajih razmah hiidourmkov in plazov. Hudournike je Ireba čim prej zagradili in umiriti s pregradami in drugimi tehniškimi napravanii. Taka ureditev hudournikov lahko postane sigunia in trajna, Ce preprečimo odnašanje kam-enja in zemlje z istočasno obnovo gozdov. Obnovljeni in primerno zaraščeni gozdovi dvignejo donosnost zemljišča in v veliki meri onemogočajo preobflno ter prehiti-o odtekanje vode v doline; tako ne nastajajiO novi in se ne razširjajo stari Inidoiirnild. (FoLo; Hadonniiški odsek baiiske uprave v Ljubljani) samo 500 m^, pomeni lo, da je razlika med 600 — 500 = 100 m® prirasla v preteklih 10 letih; to je tekoči prirastek gozda za dobo 10 let. Ce se zanimamo, lioliko je letni prirastek v tem razdobju, ■ tedaj 100 m' razdelimo s številom let, torej z 10; tako dobimo, da je letno priraslo v tem gozdu 10 m' lesa. Letni prirastek gozda ali letni pridelek na lesu je torej 10 m«. Za gospodarske račune je važno vedeti, kolikšna je površina gozda, ki je dal tak pridelek. Ce v našem primeru vzamemo, da Je površina gozda 2 ha, tedaj Je na enem ha letno priraslo 5 m» lesa. Kakor vidimo, ta način določevanja gozdnega prirastka ni težak. Res je sicer, da je treba precej dolgo čakati, preden zvemo za rezultat, in da je treba izvršiti dokaj merjenj, toda gozdarska praksa Je dokazala, da se trud izplača. Naš kmečld gozdni posestnik lahko izvrši večino merjenj in računanj sam. S premerko (klupo ali škarjami) izmeri premere dreves v svojem gozdu. Prav tako lahko sam določi potrebno število drevesnih višin. Za ta posel ni potrebno nikako posebno znanje, temveč je potrebna samo vestnost in natančnost. Na temelju teh podatkov nato gozdarski strokovnjaki izračunajo, koliko lesa je v gozdn. Ce bi vpeljali posebne tečaje, bi se naprednejši gospodarji tudi teh računov naučili. Pri vsem pa Je glavno vestno delo; potrebne so seveda tudi dobre tablice za izračunavanje drevesnih prostornin. Ako natančno vemo, koliko Je neki gozd star, ako vemo, kdaj Je zasajen, in so vsa drevesa v njem enako stara, tedaj lahko izra-čimamo , letni prirastek v gozdu tako, da določimo sedanjo količino lesa. ki ie bila pred tem posekana in odstranjena iz ^ozda. To skupno količino»lesa delimo s številom let, kolikor Je gozd star; tako dobimo povprečni letni prirastek. Nekateri še vedno uporabljajo za določitev letnega prirastlca tako zvane donosne tablice,-kjer je za vsako starost gozcla in za vsako vrsto dreves natančno navedeno, koliko je tekoči letni prirastek. Toda strokovnjakom je znano, da na ta način ne dobimo dovolj točnih rezultatov, ker veljajo podatki s tablic za razmere v nemških krajih, in le za čiste gozdove enake starosti ter določene gostote. Ce ti pogoji niso izpolnjeni, dobimo zelo netočne rezultate. Najboljši dokaz, da ta način določevanja prirastka v gozdu ni dovolj točen. Je dejstvo, da ga Je gozdarska praksa v glavnem že opustila. V gozdarski znanosti imamo še razne druge načine določevanja prirastka v gozdu, toda ti načini so težko razumljivi za nestrokovnjake, zato nima smisla, da bi o tem tukaj pisali. Za nas je bilo glavno, da pokažemo, kako je mogoče brez večjih težav določiti gozdni prirastek. Bazjasniti pa moramo še neko važno stvar, namreč, zakaj gozdarska znanost in napredno gozdno gospodarstvo tako pazljivo zasledujeta vprašanje prirastka v gozdu. Da to pojasnimo, si moramo najprej ogledati nekatere podatke o slovenskem gozdnem gospodarstvu. (Koncc prihodnjicv) Ne izkoriščajte gozda cei mero! Razvoj in organizacija občeupravne gozdarsice službe v Sloveniji* Ing. Anion S i vi C (Ljubljana) Uvod V področje občeupravnih oblastev spadajo glede gozdarstva vsi posli, ki se tičejo izvrševanja gozdnih zakonitih predpisov v vseh gozdovih brez izjeme. Delovanje gozdarskih organov občeupravnih oblastev gre v splošnem za tem, da se zavaruje obstoj gozdov, da se po možnosti prepreči vse, kar bi ogrožalo gozdove in gozdarstvo, da se dvigne negovanje gozdov in zagotovi pravočasno pogozdovanje, da se j)o-spešuje gozdarstvo in se z vsemi zakonitimi sredstvi skuša doseči, vzbuditi in vzdržati med ljudstvom ona pozornost in skrb za gozde in njihov obstoj, ki je potrebna tako v občem, državnem in javno-kulturnem interesu, kakor je tudi v prid vsakemu posameznemu gozdnemu posestniku. Občeupravna oblastva kot gozdnopolicijski organi ne morejo izkazovati neposrednih dohodkov in finančnih uspehov; uspehi smotrnega delovanja občeupravnih oblastev so le posredni. Pojavljajo se v blagostanju malih, srednjih in velikih posestnikov, ki so v dravski banovini domala skoraj vsi tudi posestniki jozdov. Gozdove upravljajo mali in srednji gozdni posestniki sami pod nadzorstvom in po možnosti tudi po navodilih gozdarskih administrativnih oblastev. Država pa ima posredne koristi gozdnopolicijskega nadzorstva v davčni moči tako gozdnih posestnikov kakor tudi vseh onih slojev, ki se bavijo z izkoriščanjem gozdnih proizvodov, posebno z lesno trgovino in industrijo. Ker je les v normalnih časih prvo-' vrstno izvozno blago, imajo dobro negovani in oliranjeni gozdi, veliko vrednost. Zato je treba vse gozdove v interesu države, naroda in posameznikov obdržati, varovati, pa tudi izboljšati, da postanejo čim plodonosnejSi. Občna uprava je v najožjem stiku z zakonodajo. Cim naprednejša in razvitejša Je zakonodaja glede gozdarstva, tem smotrnejše je delovanje občne uprave in njenih gozdarsldh organov. Doba pred uveljavljenjem avstrijskega državnega zakona o gozdih z dne 3. decembra 1852 (Drž. za k. š t. 250.) Kakor je znano, je območje današnje dravske banovine spadalo pred zedinjenjem pod bivšo avstrijsko in deloma tudi ogrsko upravo. * Referat, ki ga tu priobčujemo, Je sestavil ing. Sivic za pripravljajooo se^ gozdarsko ank-elo Kmetijske zbornice v Ljubljani. Claaek naj da gozdar-sldm strokovnjakom čim veC novih pobud in misli, kako bi se moglo z razpoložljivinod in dosegljivimi sredstvi doseči v prid narodnega ^spodarstva kar najuspešnejše nadzorstvo gozdov. — Uredništvo. ^ Y bivši Avstriji segajo početki organizacije gozdne iiadzorovalne službe več stoletij nazaj. V Istri je obstajal že leta 1452. poseben pravilnik za gospodarstvo z gozdovi. Več gozdnih predpisov je izšlo v posameznih pokrajinah bivše Avstrije v XVI. stoletju, ker je tedaj vlada spoznala, da je dolžna obvarovati gozdove pred vedno bolj napredujočim pustošenjem in uničevanjem. Posebna skrb za gozdove se je pojavila v krajih, kjer so se razvili rudniki in fužine. Razmah organizacije gozdarske službe je torej v ozki zvezi z organizacijo rudarstva. Rudniki so dajali zaslužka prebivalstvu, ki ni bilo zaposleno le v rudnikih samih, temveč tudi po gozdovih, v katerih so pripravljali za rudnike potreben les. Gozdni uradi so bili zato iz početka dodeljeni rudarskim oblastvora. Gozdovi v bližini rudnikov so bili po večini v državni upravi, medtem ko so bili lastniki bližnjih zasebnih gozdov obvezani oddajati prebitek lesa, kolikor ga niso sami jjotrebovali, rudnikom, kadar ga je le-teni primanjkovalo. Zaradi teh pravic („gozdnih rezervatov"), ki jih je imela država, in pa zaradi ohranitve gozdov, ki 'je bila v javnem interesu, so pozneje poverili gozdnopolicijski nadzor nad vsemi gozdovi državnim gozdnim upravam, ki so bile v ta namen prideljene ali pa podi-ejene takratnim okrožnim oblastvom. V nekaterih deželah so imeli posebne oi-gane za nadzor nad gozdovi; to so bili okrožni gozdarski komisarji in njim podrejeni distriktni gozdarji. Ti so morali pregledovali vse gozdove brez razlike, naj so pripadali kateri si bodi posestni kategoriji ter prijavljali oblastvom opažene nedostatke kakor tudi sestavljati predloge za izboljšanje gozdnega gospodarstva. Gozdni predpisi so bili v teh časih prav strogi, vendar niso prinesli zaželenega uspeha; uničevanje ,gozdov ni prenehalo. Ni bilo namreč dovolj in zadostno usposobljenega osebja na razpolago. Gozdni predpisi, četudi so bih umestni, niso bili upoštevani, ker je prebivalstvo vedelo, da ni dovolj organov, ki bi vse nepravilnosti odpravili. Posledice so se vedno bolj očilovale. Gozdna vegetacija se Je posebno na strmih pobočjih gora pomikala vedno niže; ponekod so se pokazala ogoljena rebra, ki so izgubila vso svojo gozdno zarast. Leta 1745. je izšla tako zvana terezijanska gozchia naredba, ki Je vsebovala razne predpise in navodila za izboljšanje gospodarstva z gozdi. Pozneje so bili v posameznih deželah uveljavljeni še posebni predpisi za pravilno ureditev ravnanja z gozdovi. Ti predpisi so vsebovali poleg privatnopravnih zadev o posesti in uživanju gozdov ter obratovalnih ukrepov tudi daljnosežne gozdnopolicijske ukrepe. V naših krajih so izšli takšni predpisi za bivšo Kranjsko in Koroško najprej leta 1756., pozneje pa zopet za bivšo Kranjsko in Istro leta 1771., za bivšo Koroško leta 1795. in za bivšo Štajersko leta 1767., 1769. ter 1772. V teh odredbah ni bilo več „gozdnih rezervatov", pač pa se nalagajo gozdnim posestnikom določene obveznosti do države, kakor: • plačevanje davkov, prlprega za vojaške namene, dolžnosti do gospoščine ipd. Kljub tem predpisom in navodilom so se marsikje pojavljala velika pustošenja v državnih in zasebnih gozdovih. Tako čitamo v zgodovinskih virih, da je leta 1814. generalna gubernija za Ilirijo izdala okrožnico, v kateri poudarja, da je treba svojčas izdane predpise glede oskrbovanja gozdov strogo izpolnjevati. Predpisala je posebno instrukcijo za gozdarsko osebje, po kateri je moralo poslovati pri nadzorovanju gozdovj toda poseganje teh organov v ekonomsko gospodarjenje ni bilo dovoljeno, temveč je bilo njihovo območje omejeno le na gozdnopolicijski nadzor ter na poul-c ljudstva o negovanju gozdov. Gojenci gozdarske šole odstranjujejo plevel na goljavi pri Maiiboru in uče šolarčke sadili gozdne sadike na pogozdovalneni dnevu, 3. aprila 1939. — Goljave jiC Ircba pogozdill s primernimi vrstami drevja, da se tako zviša lesna zaloga in ■ prirastek slovenskih gozdov. (Foto: Bernard Gas) Ta gozdnopolicijska organizacija pa je obstajala samo do leta 1828., torej le 14 let. Ta doba je bila pač prekratka, da bi se bila mogla organizacija dodobra vsidrati in pokazati pričakovane uspehe. V takratni dobi je vladal velik odpor proti vsakršni omejitvi prostega razpolaganja z gozdom; zato se je le postopoma mo_glo kaj doseči. Poročila poznejših let zopet tožijo o velikih pustošenjih gozdov po posameznih deželah. Gozdovi so vedno bolj propadali. Zato so na merodajnih mestih stremeli, da bi z učinkovitimi sredstvi omejili razsežno samovoljno krčenje in brezobzirno uničevanje gozdov. Obenem je bilo treba izpremeniti nekatere dotedanje predpise, ker je bila odpravljena razlika med gozdovi podložnikov in gospoščin. Vlada je leta 1843, pozvala v vseh deželah izkušene posestnike, praktične gozdarske organe, kmetijske družbe in druge ustanove, da predlagajo primerne ukrepe. Številni odgovori in vsestransld predlogi so dali pobudo za sestavo osnutka enotnega državnega gozdnega zakona. O osnutku je razpravljal kmetijski kongres, ki se Je vršil leta 1849. na Dunaju in ki je v glavnem sprejel izročene mu predloge- ostale podrobnosti pa so bile izdelane ob sodelovanju raznih ministrstev, tako da je bilo mogoče predložiti dokončen osnutek celotnega zakona v potrditev. Zakon Je bil dne 3. decembra 1852 potrjen in dne 1. januarja 1853 uveljavljen. Ni namen tega referata podrobno premotriti in razčleniti vse predpise tega zakona. Zakon Je bil z zadovoljstvom sprejet, ker je bilo pričakovati, da bo njegovo uveljavljenje in smotrno izvrševanje izboljšalo gospodai-stvo. Imel je veliko dobrih določb, ki so ob razumnem izvajanju povsem zadoščale; potrebne izpopobiitve pa so se uvajale z novelami. Ker Je zakon odpravil med drugim razne ovire, Mi so dotlej obstajale glede gospodarstva v zasebnih gozdih in glede razpolaganja z gozdnimi pridelki, so tudi gozdni posestniki dobili veselje do svoje lastnine in pokazali več skrbi za svoje gozde. Doba od u ve 1 j a vljen j a avs tr ij s ke ga državnega gozdnega zakona pa do zedinjenja konec leta 1918. Kmalu po uveljavljenju državnega zakona o gozdih se je pojavila potreba po gozdnopolicijskem nadzorstvu, ki bi naj skrbelo^ da se prično določila izdanega zakona smotrno izvrševa^ti. Ker upravna oblastva za izvrševanje zakonitih predpisov in za pospeševanje gozdarstva niso imela strokovnjalcov, niso mogla uspešno poslovati in izdejstvovati upoštevanja predpisov gozdnega zakona. Po dolgem razglabljanju in zasliševanju posameznih deželnih vlad in strokovnih zastopstev je prišlo v letih 1870,—1872. postopoma do sistematiziranja mest za deželne gozdne nadzornike pri veliki večini deželnih vlad in do nastavitve gozdaj'skili komisarjev pri nekaterih okrajnih glavarstvih. Ti komisarji so začeli najprej poslovati v Primorju in Dalmaciji. Ravnali so se po posebni instrukciji, ki Je bila na pr. za bivšo Kranjsko izdana leta 1871. in razglašena v deželnem zakoniku pod štev. 21. Dne 3. julija 1873 Je izdalo avstrijsko ministrstvo za zemlje-delstvo no%^o odredbo glede točnejšega izvrševanja posameznih predpisov zakona o gozdih; z njo je predpisalo pregled in popis vseh gozdov in sestavo gozdnega katastra. Važen: je bil razglas deželnega predsednika za Ki'anjsko z dne 9. oktobra 1874, s katerim Je predpisal namestitev usposobljenih gozdarskih upraviteljev za gozdna posestva nad 1150 ha (2000 oralov) in dodelitev primernega števila gozdarskega vai-stvenega osebja. Podoben razglas je izšel na Koroškem za gozde nad 1500 ha in na Štajerskem za gozde v raTOini nad 800 ha,, v goroA'ju nad 1000 ha. z miiiisLrsko naredbo z dne 16. jimija 1883 je bilo področje gozdarskega osebja občne uprave točneje urejeno. Osebje so pomnožili. Deželnim gozdnim nadzornikom so priflelili pomožno osebje, poliLičnim okrajnim oblastvom (Lo je občeupravnim oblasU'oin prve stopnje) pa so pridali okrajne gozdarske tehnike (na^'adno po enega tehnika dvema ali več okrajem), tem pa odredili gozdne preglednike. Tega leta je na bivšem Štajerskem poslovalo 7, na Ko- Gozd z dclavslro in lovslco kočo pod Gr-etenom; v ozadju Kočna iii. Grin lovec. — Vsald starosti primerilo zaraščeni sestoji imajo zadostno lesno zalogo in največji možni prirastelv ler varujejo poljedelstvo zemlji.šoe, ceste in naselja pred hudourniki, poplavami, vetrovi in plazovi. (I"oto: Anton Sivic) rošlvem o, na Kranjskem 5 in na Primorslcem 8 gozdarskih tehnikov (vštevši deželne gozdne nadzornike) ter 7, 8, 10 oziroma 15 gozdarskih preglednikov. Za okrajne . gozdarske tehnike in za preglednike so bili ustanovljeni nadzorni. okoiiSij.pri nas na pr. okoliši s sedeži gozdarskih tehnikov v Mariboru, Celju, Ljubljani, Liliji, Novem mesLu in Postojni. Poleg teh je bilo še pet okolišev za tako: zvane delegirane gozdarske tehnike, to je take, ki so bili od. uprave državnin in nekatei'ili zasebnih gozdov pritegnjeni k nadzorni službi pri občni upravi. Okoliši gozdarskih preglednikov so bili takrat v Mozirju, Slovenjem Gradcu, Ljubljani, Kranju, Radovljici, Litiji, Kamniku, Krškem, Novem mestu, Kočevju, Postojni in Logatcu. Delovno ■območje gozdnotehniškega osebja se je po navedeni naredbi v glavnem raztezalo na podpiranje občeuprav-iiili oblastev pri državnem nadzoru nad gozdovi, izvrševanju gozdnih zakonitih predpisov in pospeševanju gozdne Ivulture;' dalj^ na pospeševanje gozdnega gospodarstva s poučevanjem gozdnih posestnikov, z navodili pri oskrbi občinskih, solastninskili in zasebnih gozdov; poleg tega je moralo to osebje izvrševati naročene mu službene odredbe, komisijsice poizvedbe it-d. Občeupravna oblastva so moraLa to osebje zasliševati glede vseh tekočih gozdarskih zadev. Organizacija gozdnotehniškega službovanja pri občeupravnih oblastvih se je v svojem razvoju v telm let izkazala za prav uspešjio. Pritegnitev gozdarskili tehniliov, zaposlenih pri upravi državnih gozdov in pri zasebnih gozdnih upravah, kot delegiranih gozdarskih komisarjev k istočasnemu službovanju pri občeupravnih oblasteh, se pa ni obnesla. Ti organi namreč pri najboljši volji niso mogli poleg svojega, rednega dela opravljati še gozdnonadzonie službe tako intenzivno, kakor so to zalitevale gozdarske razmere. Poleg tega pa se njihovo službovanje ni skladalo s poklicnim poslom. Te okoliščine so povzročile, da so delegirane gozdarske komisarje polagoma opustili, zato pa so leta 1891. pomnožili stalež poklicnih gozdarskih tehnikov pri občeupravnih oblastvih prve stopnje. Dne 1. novembra 1895 je izdalo avstrijsko ministrstvo za zemlje-delstvo sporazumno z ministrstvi za notranje zadeve in finance na-redbo, po kateii so bili dotedanji predpisi glede poslovanja gozdarskega osebja občeupravnih oblastev razveljavljeni, obenem pa Je bila vpeljana nova, enotna in izboljšana instrukcija o službenem položaju in delo-sTiem področju gozdarskotelmiškega osebja občne uprave. Ta instrukcija podrobno določa službene pravice in dolžnosti za deželne gozdiie nadzornike, okrajne gozdarske tehnike m gozdne preglednike. Slednjim je bil leta 1905. naziv izpremenjen in so se poslej imenovali „okrajni gozdarji". Navedena instrukcija je bila v veljavi do razsula - Avstrije. Od drugih važnejših pojavov, ki so močno vplivali tudi na gozdno nadzorno službovanje, je omeniti sledeče: patent z dne 5. julija 1853, drž. zak. štev. 130, s katerim so bile izdane določbe o uredbi in odvezi služnostnih pravic do lesa, paše in drugih pridelkov; izvršilno instrukcijo k temu patentu z dne 31. oktobra 1857 ter nekatere poznejše deželne zakone in Izvršilne naredbe, ki se tičejo izprememb in dodatnih določb k temu patentu (vsi ti predpisi so še danes v dravski banovini veljavni); zakon z dne 7. junija 1883, drž. zak. 94, o razdelbi skupnih zemljišč in uredbi skupnh pravic glede njih uživanja in upravljanja, s poznejšimi deželnimi zakoni in izvršilnimi naredbami (tudi ta zakon velja pri nas še danes); deželne zakone iz leta 1908. in 1909. o varstvu planin in pospeševanju plaidnskega gospodarstva, z nekaterimi poznejšimi novelami in 'izvršilnimi naredbami (tudi ti veljajo še danes); deželne zakone, ki so v okviru di-žavuega gozdnega zakona izšli v posameznili de-želali (tako je leta 1885. izšel na Mvšem Korošicem deželni zakon o nekaterih odredbah gozdne in vodne policije, vsebujoč posebne predpise o prijavi sečenj, z raznimi podrobnimi določbami za ohranitev gozdov; podoben zakon je bil izdan za bivšo "Štajersko leta 1898.; na bivšem Koroškem je bil prvotni zakon leta 1912. primerno noveliran; za izvrševanje predpisov teh deželnih zakonov je služilo občeupravnim oblastvom predvsem gozdnopolidjsko osebje); zakonite predpise, ki so bih izdani zaradi pogozdovanja kraških zemljišč (za naše ozemlje Je bil važen zakon o pogozdovanju Krasa na Kranjskem z dne 9. maja 1885; pogozdovanje Krasa je bilo poverjeno posebni komisiji, v kateri so bih državni in samoupravni organi ter zaupmld iz onih občin, v katerih območju se je pogozdovalo; komisija za pogozdovanje Krasa je delovala po poslovniku, izdanem leta 1886.). Neposredno pred zedmjenjem Je Mi stalež gozdarskih tehnikov (inženirjev) v mejali tedanje slovenske pokrajine sledeči: Na Kranjskem je bil pri deželnem občeupra\Tiem oblastvu druge stopnje (to Je dežehii vladi v Ljubljani) deželni gozdni nadzornik z dvema gozdarskima referentoma (inženirjema) in dvema okrajnima gozdarjema; gozdarska referenta sta bila obenem dodeljena vsak po dvema občeupravnim a oblastvoma prve stopnje. Slednjim (takratnim oki-ajnim glavarstvom), ki jih je bilo 11, so bili dodeljeni razen imenovanih dveh referentov še trije okrajni gozdarski referenti (inženirji). Na Štajerskem je bil pri deželnem občeupravnem oblastvu (na-mestništvn v Grazn) deželni gozdni nadzornik z dvema gozdai-sld-ma referentoma (inženirjema) in dvema okrajnima gozdarjema. Občeupravnim oblastvom prve stopnje so bili na območju slovenske Štajerske dodeljeni trije okrajni gozdarji referenti (inženirji). Za Koroško, kolikor je je po zedinjenju pripadlo nam in katere ozemlje Je bilo prild opij eno deloma nekemu bivšemu kranjskemu deloma nekemu štajerskemu občeupravnemu oblastvu prve stopnje, prihaja v poštev samo eno mesto okrajnega gozdarskega referenta (inženirja). Preicmnrje je pripadalo pred zedinjenjem k območju gozdno-političnega okoliša v St. Gothai-du. Gozdarskim okrajiüm referentom na prvi stojjnji je bilo podrejenih na slovenskem ozemlju v bivši Kranjski 12, Štajerski 10 in Koroški dvoje okrajnih gozdarjev. Vrhovna instanca Je bilo ministrstvo za zemljedelstvo na Dunaju, v katerem je posloval oddelek za gozdarske občeupravne posle. Omeniti bi bilo še, da so ločeno od gozdarskih občeupravnih oblastev poslovale posebne ustanove za zagrajevanje hudournikov, druge pa za upravo državnih in verslcozakladnih gozdov. Glede zagrajevanja hudournikov je omeniü, da je bilo leta 1883. odrejenih 6 gozd. tehnikov iz staleža občne uprave, da v južni Franciji študirajo naprave in dela za pomirjenje in zagrajevanje hudo- urnikov. Po njihovi vrniLvi je bil leta 1884. ustanovljen v ministrstvu za zemljedelstvo poseben gozdnotelmiški oddelek za zagratevanje hudournikov. Temu oddelku so bile nejjosredno podrejene m sekcije, in sicer v Zadru za Dalmacijo, v Beljaku za druge južne avstrijske dežele in v Tešinu za severne avstrijske dežele. Te ustanove so piičele poslovati v smislu državnega zakona z dne 30. junija 1884, ki vsebuje ukrepe za neškodljivo odvajanje gorskih voda. Za poslovanje teh sekcij je bila dne 27. februarja 1895 izdana posebna instrukcija. Konec leta 1912, je postalo gradbeno vodstvo za zagradbo hudournikov v Ljubljani samostojno in ni bilo več podrejeno beljaški sekciji. Poslovalo je s tremi gozdarskimi inženirji in dvema pomožnima organoma. Kar se tiče državnih gozdov na slovenskem ozemlju, je omeniti, da so bili leta 1853. z upoštevanjem predpisov § 22. državnega gozdnega zakona iz leta 1852. nameščeni za belopešlve gozdove in za gozdove na Jelovici izprašani, za upravo gozdov usposobljeni gozdni upravitelji, ki jim je bilo podrejeno primerno število gozdnovarslTe-uega osebja. Leta 1873. so bili izdani predpisi za upravljanje državnih in zakladnili gozdov ter posesteA'; leta 1886. je sledila instrukcija za državno gozdne direkcije, ki pa je bila razveljavljena z inslrukcijo iz leta 1907. Leta 1909. je izšla instrukcija za gozdne uprave, podrejene gozdnim direkcijam; istega leta je izšla instrukcija za gozdarje pri upravi di'žavnili in zakladnili gozdov. Za urejevanje teh gozdo.v so izšle posebne instrukcije. Državne in verskozakladne gozdove v območju bivše Kranjske, Primorske in Koroške je upravljala državna gozdna direkcija v Gorici, ki je imela med svetovno vojno začasni sedež v Celovcu. Na naSem ozemlju so bile direkciji podrejene državne gozdne uprave v Kostanjevici na Dolenjskem, na Bledu, v Bohinjski Bistrici in v Beli Peči. (Konec prihodnjič.) Goldovi so življenjski temelj slovenskega ljudstva Propadu gozdov sledi propad narodov! Dopisna gozdarska posvetovalnica VPRAŠANJA 22. Drva. V odločbah o maksimalnih cenah za drva so predpisi, s katerimi se nikakor ne strinjam. V ptujskem okraju je n. pr. predpisano, da znaša cena borovih in smrekovih drv 80 odst., hrastovih in ce-rovih pa 87 odst. od cene bukovih drv. Prepričan sem, da bi mogli Mü odstotki v razmerju s cenami bukovih in drugih drv v vseh krajih enaki. Razen tega prav gotovo niso enakovredna borova, smrelcova in jelkova drva ter hrastova m cerova. Sporočite mi, prosim, ali imam prav! S. ž. Savinjska dolina. 23. Pobiranje kostanja. V gozdu imam primešane stare kostanje, ki obrodijo precej obilno skoraj vsako leto. Toda večino kostanja mi poberejo ljudje, ki nimajo v mojem gozdu prav za pi'av Tiičesar iskali. Prosim, sporočite mi, po katerih zakonitih predpisih bi mogel prepovedati in preprečiti pobiranje kostanja v s%'ojem gozdu. Pohorje^ 24. Meje zakupnega lovišča. Smo zakupniki občinskega lovišča, ki meji na reko, sredi katere je otok; po katastrsld mapi gre meja v glasnem sredi reke. V zadnjih letih pa je reka razširila stranski rokav tako, da je videti ta kot glavna struga; zato si že več let sosednji zakupnik prilašča otoic za svoje lovišče. Ker pripada otok po katastrski mapi očividno v občino našega lovišča, Vas prosimo za Vaše mnenje glede meje obeh lovišč. S. S. P. Maribor ODGOVORI 20. Nabava sadik. Kraljevska banska uprava daje siromašnim posestnikom iz svojih gozdnih drevesnic gozdne sadike brezjplačno. Občenpravna oblastva vsako leto pred jesenslio ali spomladansko pogozdovaljio sezono po občinali javno razglasijo, do kdaj je treba vložiti prošnje za brezplačne sadike. Na kraljevsko bansko upravo naslovljene in pri pristojnem okrajnem načelstvu vložene prošnje morajo biti Jcolkovane z 10 dinarskim banovinskim kolkom. V vlogi je treba točno navesti vrsto in število sadik, za katere prosite. Tudi je treba pazili, da ne zamudite roka, ki Je za jesensko oddajo do 15. septembra, za spomladansko pa do' 10. Januarja. Koliko sadik boste dobili, je odvisno od kreditov, Id jiii ima banska uprava v ta namen na razpolago. Verjetno Vam bo odobrena le delna množina zaprošenih sadik. Tudi okrajni kmetijski odbor ima v vsakoletnem proračunu določeno vsoto namenjeno za nabavo gozdnih sadik siromašnim posestnikom. Obrnite se s posebno nekolkovano prošnjo tudi nanj! Bf arlin P o t o č xi ili. Sodobna vprašanja ^ Gozdarska anketa pri Kmetijski zbornici r LJulrijabi. Mnogi znaki kažejo, da naše gozdno gospodarstvo hii-a. Impulz, ki mu ga je dala zadnja konjunktura na Tesnem trgu, je gozdno gospodarstvo sicer poživil, je pa le začasnega značaja in gozdnega gospodarstva ne bo rešil onih težav, ki imajo globlje vzroke in ki gozdno gospodai*stvo i^^podjedajo pri njegovih koreninA. Gozdno gospodarstvo hira predvsem zaradi nevzdržnega propadanja gozdov in iz tega izvirajooega nazadovanja lesne proizvodnje. Med vzrold, za propadanje gozdov je na prvem mestu omeniti čezmerno izsekavanje; ■gozdov, ki se pojavlja kot posledica zadnje velike gospodarske stiske in njej sledečega jiaglega porasta cen na ■ lesnem trgu. Nadaljnji vzrok. pro^ padanja gozdov je niili nezadostno oskrbovanje, ob katerem gozd pač ne more dali onih dohoakov^ ki bi jih sicer mogel dati. Temu je morda krivo pomanjkanje potrebnih denarnih sredstev,, še bolj pa pomanjkanje gozdarske izobrazbe kmečkega ljudstva. Mnogo krivde ^a nazadovanje lesne proizvodnje ima tudi čezmerno izkoriščanje postranskih gozdnih proizvodov, zlasti pa stelie, s katero se gozdu odtegujejo hranila in slabi plodnost gozdnih tal. Yeiiko škode trpi gozdno gospodai'stvo tudi zaradi pomanjkljive izi-abe in obdelave lesa. Zaradi nje gre veliko lesa v izgubo; za slabo obdelani les pa naS lesni producent pač ne prejme one protivrednosti, ki bi jo mogel doseči ob smotrni izdelavi in obdelavi lesa. Gozdno gospodarstvo, malega gozdnega posestnika,, kmeta, trpi Se posebej zaradi neorganizirane lesne trgovine, ko daje svoj stoletni pridelek včasih skoraj na pol zastonj. Velike težave povzročajo našemu gozdnemu gospodarsi-vu tudi mnoga bremena, ki jih mora gozd prenašati _za javne koristi, čeprav je že svobodno razpolaganje z gozdi prav zaradi teh koristi silno utesnjeno. Razvoj gozdnega gospodarstva v Sloveniji ovirajo tudi razni drugi pojavi, ki mu' jemljejo potrebni razmah. Skoraj polovica slovenske zemlje je zaraščena z gozdi; za vse poljedelstvo skupaj odpade torej le nekaj več zemlje kakor na gozdove. Smotrna izraba gozdnih zemljišč igra zaradi tega v splošnem gospodarstvu Slovenije izredno m zelo vidno vlogo. Od uspeha gozdnega gospodai'stva je zai-adi tega tudi v veliki meri odvisno splošno gospodarsko stanje Slovenije. Zavedajoč se velikega pomena gozdov in gozdnega gospodarstva za naše kmetijstvo in v želji, da spravi naše gozdno gospodarstvo v sklad z načeli umnega gozdnega gospodarstva in z življenjddmi potrebami našega ljudstva, je Kmetijska zbornica v Ljubljani pripravila veliko gozdai'sko anketo^ ki bo drugo leto meseca februarja ob zasedanju sveta Kmetijske zbornice. Dnevi ankete in druge podrobnosti bodo sporočeni po časopisih. Na anketi bodo sodelovali mnogi gozdai'ski in drugi stixjkovnjald, ki bodo podali referate o sledečih vprašanjih: razvoj in struktura gozdnega gospodarstva v Sloveniji; ureditev kmečkih gozdov; mehanična predelava lesa; postranski gozdni proizvodi; oglarstvo; vprašanje našega obrtnega drevja; lesna domača obrt; lesna industrija Slovenije; gozdarska prosveta v Sloveniji; gozd in javna bremena; gozd in nedeljivost kmečidh posestev; gozdno gospodarstvo agrarnih skupnosti in, planSai*stva; gozdna politika in kmečko gospodarstvo; organizacija lesne trgovine; nacionalni dohodek gozdnega gospodarstva; les v mednarodni trgovnii; povečanje donosa iz kmečkih gozdnih posestev; gozdni in lesni delavci v kmečkih in nekmečkih gozdovih; naša gozdna zakonodaja. Ti referati in debate, ki se bodo ob teh referatih razvile, naj podajo stanje našega gozdnega gospodarstva in nakažejo pota ter smernice za nje^ govo izboljšanje. Gozdarska anketa je »odprta vsem, Id so na prosp«hu gozdnega in lesnega gospodarstva zainteresirani; vsi ti so na anketo tudi iskreno vabljeni. Ing. Martin Co ki. Zakoniti predpisi in okrožnice Vpis zadruge. (Prepis. Fi 67/40-5. Zadr. IV. 42/1.) Zadruga se je vpisala v zadružni register dne 30. sepLembra 1940. Sedež zadruge: Ljubljana. Besedilo fb-me: „Marad", osrednja zadruga za izvoz lesa z o. j. Zadruga ima namen pospeševati izvoz in prodajo lesa ter lesnih izdel-tov svojih članov v inozemstvo m pri tem Ivrepiti in varovati njih koristi. 2adruga v ta namen: 1. prevzema inozemslca naročila za les ali lesne izdelke m jili razdeljuje med svoje člane; 2. daje svojim članom sti'okovna navodila za izdelavo in obdelavo lesa v smislu zahtev inozemskih trgov; 3. skuša dosezati za vse vrste lesa m lesnih Izdelkov svojih članov čim ugodnejše izvozne cene in prodajne pogoje; 4. usmerja za. izvoz in prodajo nam^enjene koUčbie lesa ali lesnih izdelkov iz posameznih skladišč članov ali iz skupnega skladišča na določeno lelezaiiško odpremišče ali ladijsko pristanišče; 5. vzdi-žuje na sedežu zadruge skupnemu poslovanju namenjeaio pisarno, ki vo'di vse posle posredovanja m. trgovine z inozemstvom; 6. ustanavlja in vzdržuje doma in v inozemstvu potrebne poslovalnice in skladišča; 7. pridobiva v ta namen morebitna potrebna zemljišča, stavbe, tehnične naprave, Iwnoesije, p-evozna sredstva m Inventar; S. najema in daje lo'edite, poti-ebne za tinansiranje izvoza lesa in lesnih izdeltjov svojih članov; 9. nabavlja svojim članom obratne poti^bščine m 10. vzdržuje v vai'stvo in pospeševanje koristi svojih članov pob^ebiie •stike s pristojnimi državnimi in samoupravnimi oblastvi ter je sploh upravičena do vseh ula-epov, ki so potrebni za dosego namenov zadruge. Zadruga je ustanovljena na skupščini dne 12. VIIL 1940 za nedoločen čas. PosloTOi dtelež znaša din 5000 ter ga je vplačati najltasneje v 6 mesecih po sprejemu v zadtugo. Vsak zadružnik jamči z vpisanimi poslovnimi deleži in Se z njili pet-la'atnim zneskom. Zadruga objavlja zadružnikom skupščinske sklepe in druge svoje pri-■občitve s priporočenimi do|Msi ter na razglasni deski v svoji poslovalnici,. Upravni odbor sestoji iz 6 zadružnikov in se voli za dobo 3 let Vsako leto izstopi tretjina odl>ornikov. Zadrugo -zastopa upravni odbor. Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora ui ■en v to pooblaščeni nameščenec zadruge. Clani upravnega odbora so: Ing. Alojzij Žumer, ravnatelj v Nazarju 36, predsednik, Ing. Franc' Sonnbichler, ravnatelj v Tržiču 84, Ing. Jernej Zupane, posestnik in lesni trgovec, Lancovo 17, F'ranc Fnrlan, posestnik m lesni trgovec, Brezno 15, Ivan Selih, posestnik na Dobrovi 2, Beno Kotnik, posestnik, Kotlje pri Guštanju. Pooblaščenec zadruge je: Boleslav Ternovec, poslovodja na Sušaku. Okrožno kot ti'govsko sodišče v Ljublj,ani; odd. III.,, dne 30. septembra 1940. Zigon Odpravek je točen, vodja pisamice Weber 1. r. Cene jugoslovanskega mehkega lesa pri izvozu v Nemčijo. Sporazum 1 med stalno delegacijo za gozdno in lesno gospodarsLvo v kraljevini Jugoslaviji (Beogi-ad) in Reichsslelle für Holz, Hauptabteilung Ii (Berlin)'. Danes so bile določene naslednje cene za uvoz žagjfnega in Lesanega lesa iz Jugoslavije v Nemčijo (oene so mišljene v markah — RM za 1 mS): 1. Smrekov in jelkov les 1 in H, z. oslrimi robovi, vzpoi-cdno obrolsljen, deske in mosbiice, dolge 3—6 povprečno 4 m: a) široke 10—16 cm 52—60; b) široke nad 17 cm 60—69 in iu*atke deske, dolge 1—275, povprečno l'70m in široke nad 10 cm, 43—49. 2. Grede (frami), grede raznih debelin in vagonski gradl^eni les: z ostrimi robovi, vzporedno obrobljen, brez gnilobe in nenalomljen 38—45 z doplačilom za stavbni les po seznamu 2 mai-ld za vsak m. 3. Letve, osli-o obrobljene, negnile in nenalomljene: a) dolge nad 3 m 35—42 m b) dolge pod 3 ni 26—30. 4. Tesane grede (Lrami), smi'ekove in jelkove, debele nad 8x8 cm in dolge nad 4 m, 27—29. 5. Smrekov in jelkov žagan les, od žage, brez gnilobe in. nenalomljen^ z osLiimi rol)ovi in vzporedno obrobljen: ,a) deske in debele deslce, dolge 3—6 m, povprečno 4 m in široke nad 10 cm, 40—46; 12—15 mm debelemu bla^ je cena 15 "/o višja od osnorae cene; b) dolge 9—23 ajigl. čevljev in daljše, široke 4—7' angl. palcev ali na željo kupca bolj široke iti debele nad 7« angl palcev, 40—46. 6. Zabojne deske, dolge 075 do 275 m, široke nad S cm, povezane, •z osli-imi robovi in ooeljene 30—35. Vse cene je razumeli 1'ranko-vagon jiigoslovanskoi-nemSka meja^ prosto za izvoz, ali pa franko-vlačilec jugoslovansko donavsko pristanišče, prosto-za izvoz. Morebitno zvišanje jugoslovanske železniške tarife ali izvozne cai-ine gre v breme prodajalca. Ta sjKirazum velja do 31. marca 1941 in se naiiašu na vse sklepe, za katere bo db tega dne vložena pii Reichsstelle für Holz^ Hauptabteilung H (Berlin) prošnja za devizno potrdilo. Wien, 17. oktobra 1940, Stalna delegacija za gozdno in Reichsslelle für Holz^^ lesno gospodarstvo v kraljevini Der Leiter Jugoslaviji der Hauptabteilung II. Podpis Podpis Nekateri novi zakoniti predpisi. (Iz Službenega lista di-avske banovine 1940.) Pravilnik o svetu za zunanjo trgovino (324/56). Sprememba in dopolnitve v obrazcu za xiravila zdmžbe trgovcev (obrtni^ kov) (331/57). Banova odredba o ustanovitvi referata za kontrolo cen (333/57). Odločba o maksimiranju cen drvam za kurjavo (345/60). Spremembe in dopolnitve naredbe št. 3. o omejitvi prodaje 'tekočega goriva (351/16). Pooblastitev za maksimiranje cen posameznih predmetov (352/61). Popravek v tarifi skupnega davka na poslovni promet (353/61). Uredba o plačilni dospelosti prvega obroka zemljarine za 1940. leto (361/63.). Razglas o razdelitvi Drave od državne meje navzdol do Ptuja s stransldmi vodami na ribarske okraje (383/63). Posebno navodilo za zbiranje obdobnih (B) podatkov in izpolnjevanje obrazcev za tvrdke in tovarne za leto 1939. (369/64). Naredba ministra za vojsko in mornarico o pomožni vojski di*žavne obrambe (388/67). Kratke vesti „MARAD", OSREDNJA ZADRUGA ZA IZVOZ LESA Z O. Z. Po dolgoletnih prizadevanjih slo-■venskih gozdarskih in lesnih gospo-Jdarstvenilcov je bila končno ustanovljena lOsrednja zadi-uga za izvoz lesa, v katero se morejo včlanili vse lesne produkcije v Sloveniii brez ozira na kapaciteto, tako majhne kakor srednje in velike. Ime zadrage je „Ma-rad", njen sedež je v Ljubljani LESNA IZVOZiXA ZAJEDNICA NA SUSAKU. ¥ oktobru je bila ustanovljena na Sušaku lesna izvozna zajediica za Gorsld kotar, Liko in Hrvatsko Pri-mor|e. V zajettnici so lastniki žag, trgovci, lesni proizvajalci in izvoz-nild. PRVA ZADRUŽNA ŽAGA NA HRVATSKEM Središče lesnega zadi-užuega gibanja v Hrvatsld je Mrzla vodica v Gorskem kotai-ju, kjer je tamošnja kmetska zajednica sklenila postaviti zadružno žago za predelavo lesa iz lastnih gozdov. PLUTARNE V Gozdovi plutastega vajo v Španiji okoli se vsako leto iždela jon centov pluto vine, je öez 400 tovarn za tovine in izdelavo kov; večina plutam iSPANIJI. hrasta pokri-500.000 ha ter več kot 1 luiB-V vsej državi jredtelavo plu-plu tastih izdcl-je v Kataloniji,; INDUSTRIJSKI KATASTER V BANOVINI HRVATSKL Ekonomski institut banske oblasti banovine Hrvatske namerava izdelati loöen indusü-ijski kataster za svoje območje. V ta namen je razposlal okrajnim in mestnim načel-stvom statistične obrazce „Podaci o poduzecu". Industrijska zbornica pa je pozvala vse svoje člane, naj te obrazce izpolnijo čim točneje in pravilneje in jih nato vrnejo institutu. POMANJKLJIVOSTI SLOVENSKE PREDELAVE BUKOVEGA LESA. Industiijsld kurir omenja med drugim, 'da proizvaja Sloveinja s predelavo jelkovine, smrekovine, borovine in maoesnovine v glavnem mehek les_, poleg tega pa §e predteluje celulozni ^brusni) les za lepenko, ki ima dobro izvozno konjunkturo. Pri tem popolnoma umestno poudarja, da produkcija bukovine stalno nazaduje, ker je skoraj popolnoma pi-enehala predelava bukovega lesa v testone, tavo-lete in pakone,- tudi obrobljena pai*-jena bukovina bi se dala dobro plasirati, toda slovenske žage nimajo dovolj parilnic. TOVARNA UMETNE SVILE VBOSNH Jugosla%'ensld kurir poroča, da bo ustanovljena v Bosni velika tovarna umetne svile, ki bo prva jugoslovanska tvomica za izdelovanje svile iz lesa. Pri tem omenja, da je Jugoslavija uvozila od leta 1939. do sedaj že_ čez 3 milijone kg vlaken umetne svile v vrednosti čez 9 milijonov din. „TAL.iS PAPIR A. D.« V BEOGRADU. V Beogradu je bilo ustanovljeno novo podjetje za izdelavo valovite in navadne lepenke ter papirja z osnovno glavnico milijon dinarjev. V HOLANDIJI NABIRAJO ŽELOD, BUKOVICO IN KOSTANJ. V Holandiji imajo nekateri stranski gozdni pridelki precej visoko ceno: tako kupujejo 1 kg bukovice po 20—30, želoda 5—8 in kostanja po 3—4 cente. Na debelo se bavi s trgovino teh sadežev holandsko društvo „Nederlandscbe Heide Matscha-pij" v Amsterdamu. NEMŠKA TRGOVSKA DRUŽBA ZA JUGOVZHODNO EVROPO. V Berlinu je bila ustanovljena nova trgovska družba „SMosteuropa-Han-delsgesellschaft A. G." z glavnico 500 tisoč RM. Družba ima namen gojiti trgovino z državami jugovzhodne Evropo, zlasti pa prevzemali zastopstva, posredovanja in izvrševanja vseh vrst uvoznih in izvoznih poslov na komisijski osnovi ter na lastni račun. POGOZDOVANJE V ŠPANIJI. V Španiji je dobila pred kratkim jrovinca Granada 11 milijonov pezei: credita za obnovo in pogozdilev go-ličav. Med drugim so bila sredi septembra na Sierri Humbrii začeta velika pogozdovahia dela, pri katerih je zaposlenih 1500 delavcev. Dopisi t ExNAJSTO ŠOLSKO LETO NA GOZDARSKI SOLI V MARIBOKU V novem šolskem letu je bila 1. t. m. odprta enoletna šola, v katero je bilo sprejetih 35 gojencev, in sicer 21 iz Slovenije, 11 iz banovine Hrvatske in 3 iz vrbaske banovine. S. S, GOZDNI POŽARI NA DOLENJSKEM (v Suhi krajini in na Kočevskem) Ni ga menda kraja v Sloveniji, kjer bi se tako pogosto javljali požari na pašnikih, na pogozdenili par-celali in v gozdovih, kot se to dogaja v Sulii krajini in na Kočevskem. Ti požari nastajajo skoro brez izjeme zai'adi malomaimosli; včasili kdo tu- di namenoma požge zeml grmov katerem raste zgol^ Šojah zasajeno lirastovje; ta niča ni primerna niti za pašo, pa tudi sicer ne nudi gospodarju nobene koristi; dokazuje le, da ljudje ne mislijo niti za nekaj let naprej, ko lahkomiselno uničujejo grmovje in hrastovo mladovje, ki bi se sčasoma razraslo v lepe sestoje. Takih zemljišč je v teh krajili zelo veliko. Zato bi bilo nujno potrebno, da oblastva preprečijo te lahkomiselne požare. Za krivce se naj določijo čim strožje kazni. Mesto nedolelnih otrok in pastirjev, ki kaj pogosto povzročajo požare, naj trpe kazen njih starši in gospodarji, ki se za svoje varovance vse premalo brigajo. Nadalje bi se moralo odrediti, da ljudje vse nepoti-ebne pašnike (in teh je mnogo) očistijo grmovja in jih pogozdijo. To bi bil bi'€z dvoma v razvoju krajevnega gozdarstva velik korak naprej. Turk. ZAKLJUČNO POROČILO O LJUBLJANSKEM VELESEJaiU. Jesenski ljubljanski velesejem od 31. avgusta do 9. septembra je bil prirejen v izredno težkih razmerah. Daleč okrog uas besni vojna; industrije nmogih narodov so preurejene za kovanje orožja ali pa so postale žrtve tega orožja. Balkana doslej, vojna vihra ni zajela in tako tudi naša država uživa mir ter se trudi, da si ohrani svojo obrtno, industrijsko in poljedelsko delovanje. Vojni bič pa le občutno udaril tudi nev>- iSče, na e in po ca požga- tralne di'iave, tako pomorske kakoP kontinentalne. Promet na morju Je skoraj popolnoma zastal, zveza z ameriškim kontinentom in Daljnim vzliodoni je čisto preldnjena. Mnogo dragocenih surovin, ki jih potrebuje Evropa za ahmen Ur anje_ svoje Industrije, zaradi blokade ni več dobiti. Tudi del naše industrije mora zaradi pomanjkanja surovin omejevali svoje obratovanje. Navzlic temu je bil velesejem dobro založen z blagom. Mnogoštevilni interesenti sd prihajali izbirat in na>. ročat blago ne samo iz dravske, ampak tudi iz drugih banovin. Na velesejem prihajajo kupci, ker tu vidijo in preizkusijo razne izdelke mnogo bolje kalcor drugače. ^ Razen tega primerjajo konkurenčne izdelke med seboj, pa je izbh-a in odločitev lažja. Na drugi strani pa posamezne tvrdke svojih izdelkov same nikoli ne morejo tako uspešno propagirati, kot dela to zanje velesejem. Marsikatera stroka Je utrpela izgubo, ko je letošnjo pomlad moral biti ljubljanski velesejem odložen. S svojim delom in pobudami pomaga velesejem nagemu podjetništvu do zboljšanja poslovnega pix)mela, obenem pa z obilno ponudbo blaga drži cene na primerni ravni. Tako pospešuje promet, ki je delo, delo pa je zaslužek. Zaradi razmer je razstavljalo tokrat le malo število inozemcevj. Tako je bil ta velesejem predstavnik našega domačega materialnega gospodarstva. Vse, kar so domača |)od-jetja razstavila, je v svoji ramoliko-sti dihalo moč in zdravje in utrjevalo zaupanje v lastno delo in odpornost. Kupčije so se razvijale izvanredno zadovoljivo, tako da pomeni letošnji ljubljanski velesejem tudi močno olcrepitev domačega trga. V vseh panogah je na velesejmu sodelovalo 538 razstavljalcev. Od teh jih je bilo 50 z nemškimi, 3 z italijanskimi in 1 s češkimi izdelki. Velesejem si je ogledalo okrog 120 tisoč oseb. Z zaključkom tega velesejma smo se poslovili tudi od starih razstavnih zgi'adb, ki bodo nadomeščene z novimi paviljoni. Llubliimski volcscjin. Kiijiže¥nost Ing. Viklor Novak, De«Ji dnevi za pogozdovalije, I. del. (Druga predelana izdaja.) Iiig. Novak je napisal do sedaj že tri brošurioe enakega naslova (Dečji dan za pogozdovanje, L del, 1936; II. del, 1938 in III. del, 1939), ki jih je založil gozdarski odsek lo-aljevske baiiske uprave v Ljubljani. Ker so knjižice že pošle, je bilo potrebno izdati I. del v novi izdaji. Druga predelana izdaja L dela ima tri poglavja. Prvo poglavje vsebuje oris zgodovme in namena mladinskih pogozdovalnih dnevov ter poročilo o dečjih dnevih za pogozdovanje leta 1939; v drugem poglavju je ^Ijuden opis osnovnih pojmov gojenja in varstva gozdov, ki nudi obilno tvarino za predavanja ob priliki pogozdovalnih dnevov; v tretjem pa so navodila za prireditev in izvedbo dečjega dne za pogozdovanje. Brošurica ima obliko velikd osmerke in obsega 28 strani; založil jo je gozdarski odsek Icraljevske banske uprave v Ljubljani. Prvi splošno organizirani šolski pogozdovalni dnevi so se začeli v Sloveniji leta 1926. Mnogi tedanji šolarčld in dijaki so danes že začeli prevzemati domača posestva, medtem ko nekateri delujejo v javnih službah. Gotovo je povečano zanimanje za gozdarstvo med drugim tudi zasluga dečjili dnevov za pogozdovanje.. Knjižica se dobi pri ola-ajnih gozdarskih referentih In pri gozdarskemu odsekil banske uprave v Ljubljani za din. Brošurieo, ki je izraz smotrnega dela za popularizacijo gozdarsL-va, pri|K)ročamo vsemu gozdarskemu osebju in učiteljstvu. Sotošek. Znanstveno delo V. Lindlnerja. V dnevnem časopisju smo že večkrat imeli priliko brati poročila o našem najboljšem gobarju (mikologu) Vojtehu Lindtuerju, ki priobčuje svoja dela i>o večini v Glasniku Skopskog uaučnog društva, oglaša se pa od časa do časa tudi v naših revijah. Tako je znan V. Lindtner 4»ralcem Proteja po članku, v katerem se je zavzel za nakup Sclinio-rantzerjeve zbirke gob (Proteus, II. let., str. 176—178) in bralcem Gozdarskega vestnika po članku „Gozdna Ua" (Gozdarski vestnik, 1940, sir, 49 Üö 56). Zanimivi so tudi njegovi članki, ki so izšli v Življenju in svetu, med njimi zlasti tisti, v katerih popisuje botaničjie posebnosti odljudnih Prokletij. V Ljubljani se je kot visokošolec odlikoval po veliki delavnosti in ■pridnosti,. Za svoja mikološka raziskovanja je bil pred leti nagrajen s sve-tosavsko nagi-ado. Kmalu nato ga je 1. 1931. usoda zanesla v Beograd, kjer se je razvil v priznanega in upoštevanega milcologa beograjske univerze. S svojim- delovanjem si Je pridobil naklonjenost vplivnih botanikov doma in drugod. "V počitnicah pa tudi sicer^ če mu čas dopušča, mnogo potuje po najbolj za|)uščenih in oddaljenih pokrajinah naše države. Zaradi mnogih botaničnih redkosti in novosti so se mu posebno priljubile gore vardarske banovine. Vsako leto roma po njih v prijetni družbi domačih in tujih stro-■kovnjakov in nikoli se ne vrača brez novih izsledkov. To najbolje dokazujejo poročila, ki lili v obliki sti-okovnih razpravic priobčuje o svojih vsakoletnih novih odKritjili; in teh ni malo. Morebiti niti sam več ne ve, kolikim novim vrstam gob Je sam kot krstni boter krojil znanstvena imena. Več vrst gob in, kot bomo videli, tudi ves rod (genus) so pa drugi imenovali po njem. Sem ter tja pogleda tudi med cvetne rastline in že povzroči prekucije v sistemu. Pri vsem delu ne pozablja svojih znancev in prijateljev iz ožje domovine. Z mnogimi dopisuje in jim poSilja obvestila o novih najdbah kakor tudi žive rastline in semena za gojitev balkanskih raritet na planinskih gredicah. Da dobimo jasno in pregledtao sliko o Lindtnerjevem strokovnem delu, hočemo v naslednjem našteti vse njegove pomembnejše |razprave, kolikor so nam znane. To so: „Battarea phalloides (Dicks) Pers. aus Südserbien." Razprava je bila priobčeva v (Bulletin de 1' Institut et du Jardin Botanique de F Universite de Belgrade, tome II, 1931—32) in opisuje odkritje nove odprtotrose glive iz okolice Debra. „Podzemne gljive u _§rbijr", članek v Sumarskem listu, kjer so opisane doslej najdene pod zemljo rastoče glive. „Notizen zur Flora von Südserbien" (Glasnik Skopskog naiičnog društva, 1937). Poleg številnih novih nahajališč za redke cvetnice je v razpravi tudi opis nove vrste nageljna, pri katerega imenovanju je sodeloval avtor (Dianthus kapinaensis Markgraf et Lindtner). „Einige Bemerkungen zu Sarcosphaera ammophila" (Zeitschrift für Pilzkunden, Darmstadt, 1938). „Hypomyces porotbeliiformis" (Aiinales mycologici, 1938). Skupno z dr. Pilatom (Praga) in deloma V. Litschauerjem (Innsbruck) je izdal leta 1938. prvi del (20 strani) razprave „Eia Beitrag zur Kenntnis der Basidiomycetes von Südserbien" (Glasnik Skopskog uaučnog društva, 1938). Drugi del teh prinosov je izšel lansko leto in obsega 11 strani. Veliko dragocenega gradiva prepušča v objavo in določitev drugim strokovnjakom, ialco n. pr. omenja dr. Albert Pilat, da je Lindtner za njegovo razpravo ,Contribution a la connaissance des Basidiomycetes de la peninsule des Balcous" (Bull, de la Soeiete myoologique de France^ tome III) nabral večino gliv in imenuje po nJem üi nove vrste: Ptycho-gaster Lindtneri P., Gloeocistidium Lindtneri P. in Peniophora Lindtiieri P. Isti botanik je nadalje v posebni razpravici opisal doslej nepoznano vrslo glive, ki jo je uvrstil v poseben rod, imenovan _po V. Lindtnerju: Lindtne-ria trachvspora. — V Zeitschrift für Pilzkunde (1. 1936) se navdušuje W. Kirchstein nad drugo novinko, katere znanstveno ime — „Ein schöner und eigenartiger Schimmelpilz" Je naslov sestavka — (Septocylindrium Lindtneri K.) našemu Yojlehu ne bo v neCast. Sam pa je krstil novo vrsto tulipana, ki ga je nabijal 16. in 20. marca 1939 na floristično tudi sicer zelo zanimivem Orlovem Brdu nad Vardarjem med Velesom in Demir-Kapijo. Cvetlica ima prekrasen zelenkastobel cvet in dva po tleh ležeča lista. Imenoval jo je na čapt svoji materi „Tulipa Mariannae" ter podal v latinskem Jeziku izčrpen popis rastline, dalje njem soi-odstvene od-noSaje do podobnih tulipanov iste sekcije, geografsko razprostranjenost vrste, jKdološke in ekološke razmere nahajališča s predpomladnim aspek-tom v ilustrirani razpravici, ki je lansko leto izšla v XX. knjigi Glasnika Skopskog naupnog društva. Našteti bi mogli ie več razprav in monografij, kjer omenjajo inozemski botaniki, zlasti mikologi, Lindtnerjevo ime, toda že navedeni primeri so nam v zvezi z njegovimi dosedanjimi odkritji zadostno poroštvo, da bomo o njegovem uspešnem delu imeli priliko še mnogo brati. Islireno nas veseli, da je našemu sposobnemu rojaku omogočeno delovanje v prezanimivi pokra;]ini, kjer ga gotovo še čakajo lepa presenečenja; njefovemu delu želimo tudi v bodoče (Jbilo uspehov. Znanstveno delo V. Lindtnerja bo dalo prav gotovo novih pobud tudi gozdarstvu, ker odkriva in pojasnuje važnost gozdnih tal v doslej Se neraziskanih smereh. Prof. Viktor Petko všek Prebirajte strokovne knjige! Gradivo za slovenski gozdarski slovar (Pomen znakov in kratic glej na str. 18. in 45.!) črni vrboY kiozliček — cma vrhova slrižibuba, Weberbock, Lamia textor L. krivozobi jelkov lubadar — krivo-zubi jelov pisar, Krummzähniger Tanneaborkenkäfer, Ips curvideus Geerm. leskov kozliček — lijeskova strižibii-ba, Haselbock, Saperda (Oberea) linearis L. mali topolov kozliček — jasilvova strižlbuba, Kleiner Pappelbock, Saperda populiica L. mali smrekov liibadar — šeslerozu-bi smrekov pisar, lasteči pisar, Sechszähniger Fichtenborkenkäfer, Kupferstecher, Ips (Pilyogenes) clialcographus L. muogozoM lubadar — deseterozuhi borov pisar, Vielzäliniger Borkenkäfer, Ips laricis F. poskusna ploskev — pokusna ploha, Versuchst'läclie. Poskusna ploskev je trajno zaznamovana gozdna površina, na kateri se vodijo na raznih rasti--ščih in^ ob raznih gospo dai'skila načinih poskusna opazovanja in merjenja glede prirastka sestoja, redčenja, podmlajanja ild. Rezultati na sistematično razvrščenih in odbranih poskusnih ploskvah imajo velik pomen za spoznavanje in napredek kakor praktičnega tako znanslv. gozdarstva, primerjalna ploskev — primjerna ploha, Probefläche. Primerjalna ploskev je površinski del sestoja (odseka), ki je po rastišču, vrsti, deMini višini, zmesi. sklopu, zarasti in lesni zalogi drevja sorazmerno enak vsemu ostalemu sestoju m ki ga torej moremo v vsakem o žiru primerjati z vsem ostalim sestojem. Primerjalna ploskev predstavlja potemtakem v malem ves sestoj. Primerjalne ploskve rabimo pri cenitvah in izmerah posameznih sestojev. Ce je namreč tak sestoj večji in po v.sej površini približno enakomerne zarasti, ni potrebno premeriti vseh dreves. Cenitev in izmcra bosta dovolj točni, če premerimo drevje in ocenimo tla samo na ustrezno veliki in pravilno izbrani primerjalni ploskvi. Primerjalna ploskev naj meri 2 — 5 — 10 o/o gozdne površmo Cim bolj neenakomeren je sestoj, tem večja mora biti primerjalna ploskev in narobe. Cesto pa je bolje izbrati več manjših primerjalnih ploskev kot eno veliko. Ploskev more imeti obliko kvadrata, pravo kotnika, širokega ali ozkega pasu, kroga ali nmogokotiiika. Izbrana Tiaj bo tako, da bo del sestoja na primei-jalni ploskvi čim točnejSi predstavnik vsega sestoja in da bodo podatki na ploskvi veljavni za ves sestoj. Na osnovi izmere in cenitve izračunamo lesno zalogo ali prirastek, vrednost lesa ali kaj drugega na primerjalni ploskvi. Te podatke pomnožimo s številom, za katerega je primerjalna ploskev manj-Sa .od vsega sestoja. Tako dobimo podatke za ves sestoj. Muogi rabijo pri nas zlasti v praksi pa tudi v strokovni literaturi za primerjalno ploskev izraz „poskusna ploskev", kar je napačno. Primerjalne ploskve namreč rabimo samo pri izmeri in cenitvi, navadno le enkrat, nakar jih opustimo, poskusne ploskve pa rabimo v znanstvene nam^ene za opazovanja in merjenja navadno skozi več let. (Natančneje gl. Levakovič, D e n d r o m e t r i J a, Zagreb 1922, str. 274.) rdeči vrbov bozlJček — vrbova slrižibuba, Rothalsiger Weidenbock, Saperda (Oberea) oculata L. rjavi .smrekov kozliček — smeda smrekova strižibuba, Brauner 1^'ich-tenbock, Telropium fuscum L. smrekov kozliček — smrekova strižibuba, Fichtenboek, Telropium Lu-ridum L. veliki hrastov kozliček = strigoS. veliki topolov kozliček — lopolova slrižibuba, Grosser Pappelbock, Sa-pcrda carchaiias L. vzorčna ploskev — ogledna ploha, Muster fläche. Vzorčna ploskev |e površina gozda, na kateri Je prikazan določen način gozdnega gospodarstva kot vzorec pravilnega ali nepravilnega dela. Lesna trgowina Maksimalne cene drv za Maribor levi breg. z veljavo od 12. oktobra je okrajno načelstvo Maribor levi breg določilo sledeče najvišje cene na prm drv: A) Za področje vseh občin okraja Maribor levi breg razen občin Košaki, Kamnica in St. Ilj v Slov, goricah za bukova cepljena drva: 1. I Trste 125, II vrste 115 in III vrste 105 din; 2. za polovična polena je oena za 10 din nižja, za okrogla polena in za odpadke na žagah je cena za 30 din nižja od navedenih cen. Za bukove panjače in nasekana polena je cena za 40o/(, nižja od cen, navedenih pod loč. 1. 3. za drva iz drugega lesa se določajo cene v odstotkih cen bukovih drv, navedenih pod točkama 1. in 2., kakor sledi: za gabrova 105, lipova 95, jesenova 92, borova in smrekova 90, hrastova in cerova 87, jelševa 65 in topolova ter wbova 50 "/d- 4. V navedenih cenah so vključeni nakladatoi, izkladalni in prevozni strošld za postavitev drv od proizvajalca ali preprodajalca na dom ^ kupca,, niso pa všteti stroški žaganja, M ne smejo biti višji öd 10 din za prm. Pribitek pri mesečnem obročnem plačevanju ne sme biti večji od 1 "/o kupne vsote,, ki jo kupec še dblguje. B) Za občini Kamnica in Košaki: bukova cepljena polena: 1. I ,vi'sle 135, 11 wste 125 in III vrste 115 "din. 2. za bukova okrogla polena, panjače iii di-va iz drugega lesa se določa oena, kakor je navedeno jMd A), toč. 2. in 3. 3. v določenih cenah so priključeni nakladalni, izkladalni in prevozni strošld za postavitev drv od prodajalca ali prei>rodajalca na dom kupca, razen za drva, ki se dobavijo izven območja občin KošaM in Kamnica. Pri teh drveh je 'dovoljeno zaračunati 75 za stroške posta-vitve na kupčev dom. Stroški žaganja ne smejo presegali 12 din za prm. C) Za občino St. Ilj v Slov. goricah: I bukova cepljena polena franko vagon postavljen na postajo St. Ilj I vrsta 135, II \Tsta'l25 in III 115 din. 2. za Bukova okrogla polena, panjače in drva iz drugega lesa se določa cena, kakor je navedeno pod A), toč. 2. m 3. 3. pri strošldh za postavitev drv na kupčev dom je dovoljeno zaračunati 25 din za prm. Centrala za kurivo. Zai'adi oskrbe prebivalstva in vojske s kurivom se je po uredbi trgovinskega ministrstva ustanovila pri tem ministrstvu „Genti-ala za kurivo"-. Ta^ centrala ni podvržena zakonu o državnem račimovodstvu in zakonu o državni kontroli, vodi pa jo poslovni odbor 6 članov, od katerih določi dva člana trgovinski ministei*, dva člana minister za gozdove in rndnike, po enega člana pa vojni in prometni minister. Nadzorstvo nad poslovanjem vrši trgovinski minister preko svojega komisarja; finančni mmister pa ima pravico določiti pri centrali svojega delegata zaradi pregledovanja računskega poslovanja. Centrala ima nalogo proučiti poh-ebe prebivalstva, ugotoviti razpoložljive količine kuriva in po potrebi razdfeliti razjwlozljive množine na okrožja in ki-aje, ki se ne morejo oslcrbovati s kurivom iz svoje okoUce. V ta namen lahko kupuje in prodaja drva, premog in lignit. Na zahtevo oenti-ale smejo izvesti splošna upravna oblastva pi*ve stopnje v svojih |K)thx)čjili popLs razpoložljivih drv. Vse osebe, ki imajo več kot 50 priii drv so v tem pri-^ meru dolžne prijaviti svoje zaloge. Neprijavljene zaloge se pa odvzamejo brez odškodnine v korist oenti*ale. Na zahtevo cenümle sme trgovinski minister predpisati kontrolo prevoza drv iz posameznih krajev in okrajev ter ureditev prevoza na podlagi prevoznega dovoljenja. Lesna trgovina Sloveaije v oktobru 1940. (Od posebnega dopisnika Gozdarskega vestnika.) V borbi med državami osi in njihovimi nasprotniki ]x)ložaj našega gospodarstva ni več zavidanja vreden. ProducenLu in Lrgovcu p^ovzroea slcrbi pomaiijlcanje blaga, Itonsumenta pa tlači draginja. Vojna požira rezerve in zapira dovoz vsakdanjih polrebščin. NajLežja Jjreniena seveda stiskajo Široke ljudske sloj€. " V preteklih tednih so osne klešče malone sklenile svoj obroč. Statistika nam dokazuje, da smo bili kot izvoznild in uvozniki navezani predvsem ua notranji prostor tega obroča, spomhija nas pa tudi na težko pridobljejia številna tržišča izven njega, V celotnem drža-viiem izvozu in uvozu postavke o izvoženih lesnih proizvodili po vrednosti morda ne odtehtajo važnosti drugih dobrin pri izmenjavi med državami; tudi končno ni važno, ali ima država korist ravno od uvoza ali izvoza lega ali drugega blaga: za nas vse je najvažnejše to, da država nc zaostane v gospodarskem r,am'o-ju. Strinjamo se z mnenjem tujega sti-okovnjaka, da M se v naši di-žavi produkcija kmetijskih proizvodov mogla dvigniti vsaj za 50"/o; mi vsi to želimo; vprašanje je le, ali bo tudi za nas same koristno, če se naj ta zvišana produkcija porabi' v prvi vrsti za kritje tujih potreb, kakor tudi ni nemalo važno, kakšen ekvivalent nam bo tujina zanjo nudila. Vojna še vedho traja; z njo tudi obojestranska blokada. Naša lesna trgovina se giblje- v vedno ožjem okviru. Nedaraa i>ogajanja jiigoslovansko-nemškega gospodarskega odbora so določila zvišanje tečaja marke. V današnji situaciji, ko je Nemčiji iia razpolago tako rekoč vsa prodtikcija lesa vsega, kontinenta, v resnici ne smemo pričakovati, da bomo deležni posebnih ugodnosti. Več upanja nam vMvajo dobri trgovsld stiki z, Italijo, Id so ji ostale nezmanjšane potrebe po vsakovrstnih lesnih proizvodih. V splošnem se v oktpbru stanje našega lesnega gospodarstva ni mnogo spremenilo. Za vse velja sedaj načelo: obdržati Lo, km' še imamo v rokali. To čutimo vsi; to je tudi vodilna misel nolranje organizacije izvoza. Pomen noU-anjega trga je sedaj, ob koncu gradbene .sezone, neznaten. Izvozna zajednica ga bo gotovo brez škode mogla prepustiti onim številnim manjšim^ lesnim trgovcem, ki ne bodo mogli iziMlniti pogojev za vstop v njen krog. Ti si bodo morali z lastno organizacijo zagotoviti notranji trg in se tu zavarovali pred konkurenco močnejših. To zahteva od njih stališče centrale, M gleda na vso zunanjo ü-govino s svojega vidika. Ustrojslvo slovenske produkcije lesa je svojstveno; za Slovenijo je ogromne važnosti, za državno celoto |>a po centralističnih pojmih bolj postranskega pomena. Za naso organizacijo lesnih ti*govoev je seveda važno, da si v centrali zagotovijo kontingente, ki ustrezajo naši lokahii produkciji lesa. Ce se naj veleprodiiH cenlu, privatniku ali državi, ki sta iz^ibila svoja ti-žišča, preslcrbi plaoe-iment na račun našega malega trgovca in producenta, je stvar organizacije, da le-ta za to dobi odškodnino v drugi obliki. Ponavljala se bo verj-ebio stara pesem, da bo zaradi pomanjkljive agil-» nosti organizacije ti-govcev trpel krog gozdnih posestnikov, ker je pač najlažje pritisniti na neinfornilranega malega gospodarja. Zgledi nas uče, d'a si v sedanjih časih ne sme pomagati vsak za sebe, kakor ve in zna; skupnost marveč naj skrbi za vsakega in vsak za skupno'st. Računanje tečaja nemške marke pri uvozu in izvozu. Pri izvozu iz Jugoslavije v Nemčijo velja za i/s nov tečaj (17'72), za -j-i pa star tečaj (14'70) ali povprečni tečaj 15"70. Uvoz se računa i'azlično. Pred 1. oktobrom t. 1. uvoženo blago se je plačalo po 14'90; blago, ki je uvoženo po 1. oktobru se pa plača po 17'9S5, v kolikor niso bili posli zaključeni pred' 25. septembrom. Stai-ega tečaja pa je deležno blago, četudi je bilo uvoženo po 1. oktobru, ako je bila zakljußnica prijavljena Nai-odni banki do 25. oktobra in je stranka naprosila Narodno banko za star tečaj do 31. oktobra. Povpraševainje iz Inozemstva. 396 — Berlin: eterifino olje in olje iz smrek; 400 — Sissach (Švica): vrbovo protje; 409 — Praga: borovnice in lovorovi listi; 416 — Buenos Aires: zdravilna zelišča; 419 — Pirej: hrastova mahovina; 426 —■ St. Georges pri Perigneiixii: zdravilna zelišča. Pripomba: Interesen ti naj seobrn^ jo na obveščevalni odsek direkcije za zunanjo trgovino, Beograd, pošt predal 818, ali na delegacijo direkcije za zunanjo trgovino za banovino Hrvatsko, Zagi-eb, Ilica 49/III ali pošt. predal 606. Pri v|)raianju, uaj napišejo zaporedno številko povpraševanja ali ponudbe in kraj. Povpraševanja ii Italije. 856 — Palermo: frizi in parkeli; 899 — Rim: gradbeni les. 868 — Rim: doge in sladkor; Pripomba: Interesenti naj seobrne- 870 — Rim: celuloza in oljnato seme- jo z navedbo številke in kraja na nje; upravo „Italo-Jug", Milan, Gas. post. 896 ^ Trst: jelkovina; 1514. Valute in devize Uradni tečaji za november 1940. "Finančni minister je določil za november sledeče uradne tečaje, po katerih se imajo izplačevati Lalsse po zale. o taksah, sodne pristojbine itd. 1 napoleondor.....din 350"— 1 zlata turSka lira . . . „ 398"30 1 angleški lunt .... „ 218'20 1 ameriški dolar .... „ 55"— 1 kanadski dolar .... „ 54'— 1 nemška marka .... „ 17'82 1 belga .......713 1 peiigö^^.......„ 8*65 1 brazilijanski mllrajs . . „ 2*90 1 egiptskl lunt.........., 217'— 1 paleslinski funt. . . . „ 216'— 1 urugvajski pezos ... „ 18'60 1 argentinski pezos . . ,, 12'70 1 čilski pezos.....din 1'25 1 turška papirnata lira . „ • 34"— ItK) francoskih frankov . „ 127"— 100 Švicarskih frankov . „ 1276 — 100 italijanskih lir ... „ 228*80 100 holandskih goldinai-jev ,, 2365'^ 100 bolgarskih levov . . „ 46'— 100 rumunskih lejev . . ,. 28'50 100 danskih kron . , . „ 860'35 100 švedskih kron . . . 1310'— HM) norveških kron , . . „ 1012*50 100 španskih pezet . . . „ 508'— 100 grških drahem . . . „ 45'— 100 češkoslovaških kron . „ 150*50 100 slovašldh kron . . . „ 150'— 100 finskih mark . . . „ 110*— 100 iranskih (perz.) rijalov .. 100'— Tem tečajem bilek („prim"). je že prištet pri- Mali oglasi KUPIMO oefcoliko popolnih letnikov Gozdarskega vesbiika 1938 in 1939. Ponudbe prosimo na upravo Gozdarskega vestiiika pod šifro „Slaii leLniki". KNJIGA: Ing. Viktor Novak, Dečjl dam za pogozdovanje, I. del, 2, predelana izdaja, se dobi pri gozdarskem odseku baiiske uprave v Ljubljani za 5*— din. GOZDNE SADIKE vseh vrst nudi drevesnica Sala Slare, Meiiiloi. SMBEKOVE SADIKE proda iz lastnih drevesnic Mesina hratiitalca ? Mariboru. JESENOVE SADIKE ima v vsald množini na prodaj graščina Bo-štanj, p. Doštanj. KUPIM SMREKOVE IN JELKOVE STORŽE ter javorovo, gabrovo, hruškovo in jabolkovo semenje. Ponudbe prosimo na di-evesnico Saša Stare, McngeS. Prirastek v gozdu Dr. ing. Rudolf Pipan (Beograd) (Konec) V dravski banovini je Mlo v letu 1937. posekanih okrog 2,120.000 kubičnih metrov lesa za tehnično uporabo in drv za kurjavo ter za oglje. Ta množina sicer ni čisto natančno ugotovljena, vendar pa približno gotovo ustreza resničnemu stanju. Potemtakem se vsako leto v dravsid banovini poprečno poseka okrog 2,200.000 m» lesa, nekatera leta morda več, druga pa zopet manj, kar zavisi od tega, kaJcšna je zima in kakšne so razmere na lesnem tržišču. Leta 1939. in 1940. smo gotovo posekali znatno več, ker je bilo veliko povpraševanje za lesom in drvmi za kurjavo. Danes se pa že opažajo prva znamenja krize na lesnem tržiščuj cene padajo, izvoz po morju Je onemogočen, zato smemo pričakovati, da se bo nekaj časa sekalo manj, kot se je do sedaj. Ce računamo, da imamo v Sloveniji okrog 700.000 ha gozdov, tedaj odpadejo na 1 ha gozda približno 3 m' posekanega lesa in drv. Ko bi torej slovenski gozdovi letno priraščali povprečno vsaj za 3 m', bi se prav nič ue poznalo, če bi vsako leto posekali okrog 2,200.000 m' lesa in drv. Kolikor bi posekali, porabili in spravili v denar, bi še isto leto zopet priraslo, tako da bi smeli mirno les dalje sekati in prodajati. Naš narod bi na ta način imel stalen vir dohodkov, saj vsi vemo, kako je naše narodno gospodarstvo, pa tudi gospodarstvo vsakega posameznega kmeta odvisno od dohodkov iz gozda, Ce padejo cene lesa, tedaj od tega nimajo izgube samo gozdni posestnild, temveč raviio tako ali pa še bolj gozdni delavci, prevozniki, trgovci z lesom in posredno sploh vsi gospodarski stanovi. Ce narod nima dohodkov, gospodarsko življenje nekalco zamrzne, česar težke posledice občutimo vsi. Naši gozdovi so torej naš narodni kapital; ta nam vsako leto daje nekaj sto milijonov dohodkov, ki se razdele med vse stanove, pa tudi med državo, banovino in občine. Docela napačno je mnenje, da so od dohodkov iz gozdov odvisni samo gozdni posestniki in naj se torej samo ti brigajo zanje, da bodo čim večji. V resnici smo namreč vsi odvisni od dohodkov iz gozdov: kmet ravno tako ko bankir in delavec nič manj ko trgovec z mešanim blagom in manufakturo. Vprašanje je sedaj, ali smemo računati, da bodo naši gozdovi trajno dajali povprečen donos približno 3 m» lesa in drv na leto. Ako bi se pokazalo, da smemo sekati samo 2 m® na hektarju gozdne površine, tedaj bi to pomenilo, da se sečnje v Sloveniji morajo zmanjšati za okoli 700.000 m' lesa in drv. Y tem primeru bi slovenski nai'od imel za več sto milijonov manjši dohodek kot doslej, kar bi imelo za posledico, da bi morali vsi temeljito omejiti svoje potrebe. Ce upoštevamo, da na 1 ha gozdne površine posekamo približno 3 m' lesa in drv, tedaj moramo priznati, da ta množina jii velika. Nekateri veleposestniški gozdovi, kjer se razumno in napredno gospodari, dajejo tudi 5—6 m" letnega prirastka, kot je to ugotovljeno na temelju natančnih raziskovanj. V nekaterili primerih je ugotovljeno, da je 1 ha gozda tudi na manjših površinah dal do 9 m' letnega prirastka. V švicarskih gozdovih so na nekaterih legah ugotovili letni prirastek čez 12 m'; slavni švicarski gozdarski strokovnjak Biolley je nekajkrat celo ugotovil letni prirastek 17 m'. Tak velik prirastek more dati v našem podnebju samo jelka, seveda le v izjemno ugodnih razmerah. Nemški državni gozdovi, ki so na mnogo bolj neugodnih legah in v neugodnejšem podnebju, dajejo poprečno na leto okrog 4"2 m» prirastka, medtem ko računajo Danci s povprečnim letnim prirastkom 10 m» na ha gozdne površine. Ce upoštevamo, da posekamo na 1 ha letno le 3 m» lesa, tedaj pridemo do zaključka, da se v slovenskih gozdovih razmeroma malo selca. Znano je, da so podnebne razmere za gozdno rast v Sloveniji zelo dobre, deloma celo odlične, izvzemši najvišje lege ob gozdni meji. Oglejmo pa si tudi drugo stran te podobe! Ce pogledamo, kakšen les se žaga na naših žagah, nam pade v oči, da so hlodi razmeroma drobni in tanki. Pred dobrimi dvajsetimi leti takega drobiža, kot ga danes vidimo na mnogih žagali, sploh ne bi bili žagali. Zakaj so nastale take spremembe pri porabi lesa? Glavni vzrok tega pojava je v tem, da je v naših gozdovih vedno manj debelega drevja; zato uporabljamo tudi tanjša stebla, tako rekoč uezrel les. V naših gozdovih je vedno manjša zaloga lesa. Akoravno nimamo natančnih podatkov glede kmečkih gozdov, vendar imamo toliko posrednih dokazov o zmanjševanju naše zaloge lesa v gozdovih, da ne more biti o tem nobenega dvoma več. Vprašajte lesne trgovce^ kmečke posestnike, starejše ljudi, ki žive na vaseh, vprašajte tudi naše turiste in sploh izobražence, ki se zanimajo za naravo, vsi vam bodo potrdili, da je v naših gozdovih vedno manj lesa; vsi so v strahu, da bomo v doglednem času porabili vse rezerve in da bo prišel dan, ko ne bo kaj selcati. Ce primerjamo sedaj našo gornjo trditev, ko smo dejali, da se v slovenskih gozdovih razmeroma malo seka glede na množino posekanega lesa, M odpade na en hektar, in da so podnebne in talne razmere za rast gozda v naši deželi izredno ugodne, moramo vendar na di-ugi strani priznati, da v resnici preveč izsekavamo svoje gozdove. Zaloga lesa se stalno zmanjšuje: sekamo več, kot prirašča. Odkod to nasprotje v naših trditvah? Odgovor je kratek in jasen: Naši gozdovi priraščajo manj, in sicer znatno manj, kot bi upravičeno pričakovali glede na površino, ki Jo zavzemajo, in glede na splošne podnebne in talne razmere, v katerih raslo. Ce gledamo zelo lepo urejene gozdove, s katerimi je do sedaj gospodarila državna direkcija gozdov v Ljubljani, ali pa če gledamo gozdove gozdnih veleposestnikov, si moramo priznati, da prirastek v t«h gozdovih ni majhen, akoravno bi se tudi tukaj mogel še pove- čati ill se bo gotovo tudi povečal. Žalostne so pa razmere večine našiti Icmečkih gozdov, ki so lastnina malih in srednjili gozdnih posestnikov. Kakor smo že omenili, o prirastku v teh gozdovih nimamo natančnih podatkov. Vanje ne prihaja strokovno izobražen gozdar, da bi uredil njih gospodarstvo, temveč jih le od časa do časa v naglici prehodi, da se prepriča, ali se v njih ne krši zakon o gozdovih v svojih najosnovnejših načelih. Toda tudi taki kratki strokovni pregledi zadostujejo, da se prepričamo, na kako nizki stopnji je gozdno gospodarstvo v večini teh gozdov. Naštejmo samo nekatere izmed najočitiiejših napak, na katere nalelimo, če pregledujemo te gozdove. I-;:-— Gojenci gozdarske šole v Mariboi-u na prakličuih vajah. — l^osestiilM in gozdarsko osebje s primerno strokovno izobrazbo gojijo in varujejo gozdove lalio, da sla lesna zaloga in prirastek čim večja. (Foto: Bernard Cas.) „, Človek potnje in "\ddi od daleč hrib, ki je ves zaraščen z gozdom. 2e vnaprej se veseli, da bo kmalu dospel v lepe gozdove; toda ko pride na cilj, se bridko razočara. Drevje je redko in neravno; na kratkih deblih so široke krošnje; prevladuje manjvredno drevje, M že od vsega začetka slabo prirašča. Površine so sicer velike, toda lesni pridelek ali prirastek Je prav nenavadno majhen. V tem primeru Je lastnik zagrešil tole napako: nekoč je posekal stari gozd, les porabil ali prodal, za ponovno pogozditev pa se ni pobrigal. Gozdarskega organa državne oblasti Je verjetno na kak način preslepil, da ga ni naznanil, in tako mu je uspelo, da mu posekane površine ni bilo treba po predpisih pogozditi. Kmet je bil mnenja, da gozd sam raste in naraste; deloma Je imel sicer prav, toda listo, kar je naraslo, ni vredno, da zavzema zemljišče, na katerem je. Pozneje gospodarji dostikrat vprašujejo gozdarske strokovnjake, kako naj popravijo tak gozd. Toda takemu gozdu, s katerim se Je že od samega početka napačno ravnalo, ni pomoči; edino zdravilo zanj Je sekira. Posekaj vse, kar ne daje upanja na uspešno rast, in začni znova! Izgubil si sicer 30 ali še več let, toda to ti naj bo šola, da boš odslej pravilno ravnal. Naletimo pa tudi na prav nasprotno napako. Marsikateri gospodar se hvali, kako lep smrekov, gozd ima in kako ga varuje in varčuje z njim. Ko pa pogledamo tak gozd, vidimo, da se drevesa naravnost duše, ker Jih ni nikdo pravočasno preredčil. Vsa drevesa so tanka in imajo slabo razvite krošnje, mnogo jih je že siihih ali pa na pol suhih. Ce je tak gozd starejši, tedaj tudi tu ni več prave pomoči; če pa gozd ni prestar, lahko izkušen gozdar s takojšnjimi in pravilnimi redčenji vzgoji prav lep sestoj, ki bo svojemu gospodarju dajal zelo lepe dohodke. Ponekod vidimo smrekove sestoje v nižinskih ali pa celo močvirnatih legah. Drevje boleha na vseh mogočih boleznih. Napaka Je v legi, ki ni primerna za smreko in ni Je umetnosti, ki bi mogla tu vzgojiti zdi'av smrekov gozd. Drugod zopet vidimo velike površine bukovih gozdov, ki so nastali kot izrasUvi iz štorov. Taki gozdovi v mladosti precej lepo in dobro^ priraščajo, čeprav je" sicer težko najti v njih lepa, ravna stebla, toda za drva je fes poraben. ¥endar pa ti gozdovi glede na priraščanje hitro opešajo in če Jih pustimo dolgo rasti, imamo z njimi samo izgubo. Odgajati gozdove iz štorov je že sama po sebi velika napaka za naše razmere. Taki gozdovi namreč ne dajejo skoraj nobenega tehničnega lesa in kmalu ostare, tako da je škoda velikih površin, ki jih zavzemajo in ki mora zanje gospodar plačevati davek, nima pa od njih nobenih pravih dohodkov. Ako hočemo doseči visok prirastek v gozdu, moramo drevesa odgajati iz semena. Tam, kjer raste bukev, more praviloma rasli tudi smreka. Nai gospodarski cilj bodi, da vzgajamo mešane bukove in smrekove gozdove. Taki gozdovi so namreč najbolj zdravi in dajejo zelo lepe dohodke v denarju. Včasih vidimo gozdove, kjer raste samo pokvečeno, maloštevilno drevje. To so gozdovi, če sploh zaslužijo to ime, kjer se redno vsako leto kosi stelja. Tla so pokrita z gosto odejo vresja in borovničevja, ki izčrpa zemlji vso moč. Take parcele niso niti gozd, saj Je drevje na njih le postranska stvai', pa tudi steljnik niso, kajti zanj si je treba določiti posebno parcelo, k L služi izključno pridobivanju stelje. Ničvredno drevje namreč dela senco v steljniku in tako zmanjšuje pridelek stelje. Kot povsod, tako Je tudi v gozdarstvu vsako polovičarstvo zelo škodljivo. Taldh primerov polovičarstva imamo več. Nekoč so n. pr. pri nas ljudje živino mnogo bolj pasli kakor danes, ko jo raje hranijo v hlevih, ker se je pokazalo, da se to bolj izplača. Nekdanji pašniki so tako izgubili svoj pravi pomen. Ljudje Jih zanemarjajo, jih ne čistijo in polagoma se na njih širi gozdni plevel pa tudi gozdna drevesa. Med tem plevelom, grmovjem in posameznimi drevesi pa lastnik še vedno kosi travo; sicer Je to slaba trava in Jo je težko spraviti domov, toda ljudje jo vendar kosijo in s tem uničujejo mnoga mlada drevesa. Vprašanje je, kam naj prištevamo tako zemljišče? Pašnik ni, ker se po nJem ne pase živina; travnik ni, ker je vse preraslo z grmovjem m robidjem, toda tudi gozd ni, ker se v gozdu ne kosi trava. Tako zemljišče je živa slika polovičarske nemarnosti. Gospodar se ne zna odločiti, kaj mu Je storiti, in pusti, da mu narava počasi spreminja pašnik ali travnik v gozd. — Ako potrebuješ travnik, potem zemljišče očisti in uredi! Ce pa misliš, da ti Je potreben gozd, tedaj parcelo zasadi z drevesi in ne čakaj, da li narava stori v 20 ali 30 letih, kar bi lahko sam opravil v nekoliko dneh. Žalostno poglavje so tudi tako zvani prebiralni gozdovi. Sicer v resnici najdemo tudi zelo lepe prebii-alne gozdove, zlasti v logaškem okraju, pa tudi na Pohorju, toda lakih lepih primerov je žal silno malo. Danes Je prebiralno gospodarstvo v gozdu zopet doživelo priznanje strokovnih gozdarskih krogov posebno, odkar so nam Švicarji na izredno lepih primerih polcazali, kako naj se gospodari v takih gozdovih. Toda ni vsak prebiralni gozd dober, kakor tudi ni dober %'sal< način prebiranja v gozdu. Dostikrat vidimo, da .■•J- Izdelava J)iil{o\'ih pragov Žaganje z železnimi jarmeniki (Foto: Josip Teržan) (Folo: Franc Sonnbichler) V slovenskih gozdovih se seka doz mero med dnigimi tudi zaradi neprimerne izdelave in predelave lesa. Z zljoljšanjem lesne izdelave in predelave moremo dobili ob manjšem poseku večje dohodke. posestnik na parceli poseka vsa drevesa, ki jih hoče trgovec kupiti. V gozdu ostanejo samo pokvečena in slaba drevesa, ki se komaj drže pri življenju. In od teli pokvek pričakuje lastnik, da mu bodo pomladile posekano površino in mu zagotovile nove dohodke iz gozda. Kaj bi rekli živinorejcu, ki bi za razplod pustil same jalove Icrave? Prav isto dela gozdni poseslnik, ki na posekani površini pusti samo pokvečeno drevje in pričakuje, da mu bode zrastel nov, dober gozd. Naj bo dovolj teh žalostnih primerov nerazumnega in nemarnega gospodarjenja v gozdovih! Našteli smo Jih ne zato, da bi hoteli gozdne posestnike poučevati, kako je treba gospodariti v gozdu, saj se to ne da povedati v nekaj besedali, marveč zato, da bi pokazali, kje tiči vzrok malega pi-irastka. Napake, ki jih delajo v gozdovih zlasti mali in srednji gozdni posestniki, so tako grobe, da bi se dale z razmeroma majlinim trudom pod strokovnim vodstvom odpraviti. Vsega tega pa ne bo mogoče doseči vse dotlej, dokler bo število gozdarskih strokovnjakov v Sloveniji tako majhno. Kaj bodi cilj naše gospodarsl^e politike? Slovenska gozdarska polilika mora stremeti za tem, da se poveča priras'eli v gozdu tako glede lesne gmote kakor tudi glede njene vrednosti. To bodi naš glavni cilj, kateremu se mora podrediti vse naše delo. Tudi zakon o gozdovih hoče imeti samo ta glavni cilj. Ce ga v zadostni meri ne doseza, se mora spremeniti. Da bomo dosegli postavljeni si cilj, moramo svojo pozornost posvetiti neposredno prirastku samemu; moramo ga preučevali, iskali vzroke nizkim prirastkom in organizirati strokovno gozdarsko delo ne samo v pisarnah, temveč tudi v gozdu samem. Prepričan sem, da M tako slovenski gozdovi, v roku 20 let mogli dati za milijon kubičnih metrov večji letni prirastek, kot ga dajejo danes. Mnogi bodo mogoče neverjetno zmajali z glavo, ko bodo slišali to veliko število. Toda kar sem napisal, sem dobro premislil. Pokrivanje tcope. — S kulianjem oglja koristno porabimo mnogo lesa, Id bi drugače ostal neizkoriščen (Foto: Franc Seviiilt.) Preveč bi se razvlekel članek, ko M hotel to trditev natančneje dokazali. Zato naj poudarim samo tole: V Sloveniji imamo okrog 700 tisoč ha gozdne površine. Letno posekamo okrog 2,200.000 m' lesa, torej povprečno na 1 ha gozda okrog 3 m». Ugotovili smo, da v sedanjih razmerah tudi ta razmeroma majhna množina ne ustreza več prirastku v gozdih, lesne zaloge so namreč vedno manjše. Iz tega sledi, da je letni povprečni prirastek lesa v kmečkih gozdovih manjši kot 3 m^. Mnogo je celo gozdov, kjer ta prirastek ne doseže niti 2 m® na ha. Ta nizek prirastek je naraven samo v gozdovih na robu severne Finske, kjer poletje traja samo nekoliko tednov, Ce im^amo v slovenskih gozdovih tako nizek prirastek, je to naša krivda, ne pa krivda narave, ki nas je obilno obdarila. Kakor Je slab gospodar tisti, ki se ne zanima, koliko Je pridelal, prav tako je slab tudi gozdar, ki ga ne zanima, koliko mu priraščajo gozdovi. ßaivo] in organizacija občeupravne goidarske službe v Sloveniji* Ing. AnLoo Sivic (Ljubljana) (Konec) Doba po zediiijenju v kraljevini Jugoslaviji Po zlomu Avstrije jeseni 1918 Je prevzela državno upravo Slovenije narodna vlada s predsednikom in resornimi oddelki — po-verjenišlvi. Narodna vlada je bila najvišje upravno oblastvo, ki je dokončno odločalo. Izvrševala je tudi zakonodajno oblast ter je z -naredbami izpreminjala in izenačevala obstoječe zalcone, ki so Mli na prevzetem območju bivše Kranjske, Štajerske in Koroške različni. V območje narodne vlade so prešli tudi posli bivših avsLrij-skili deželnih samouprav. Z naredbo poverjeništva za kmetijstvo z dne 27. novembra 1918 se je za upravo državnih gozdov in Kranjskega vei-skega zaklada ustanovil v LJiibljani gozdarski oddelek. Vodji tega oddelka so se začasno poverili tudi gozdarski občeupravni posli, ki jih je poprej opravljal deželni gozdni nadzornik. Gozdarski oddelek poverjeništva za kmetijstvo je zato obstajal iz dveh odsekov: prvi je opravljal gozdarske občeupravne posle, drugi pa oskrboval državne in zakladne gozdove. Za zagradbo hudournikov Je bil ustanovljen poseben odsek pri imenovanem poverjeništvu. Kot občeupravna oblastva prve stopnje so poslovala v gozdarsko-polieijskih zadevah okrajna poglavarstva.®) Dvema ali trem poglavarstvom je bil kakor poprej dodeljen po en gozdarski referent — inženir. Slednjemu so bili dodeljeni kot tehnienopomožne moči okrajni gozdarji, ki so imeli kakor poprej večinoma po en okraj za svoj okoliš. Konec decembra 1918 je bila sestavljena centralna državna vlada v Beogradu. V začetku leta 1919. je pričelo poslovati novoustanovljeno ministrstvo za gozdove in rudnike v Beogradu, ki je prevzelo v svoj stalež vse državne gozdarske uradnike Slovenije. Dne 20. januarja 1919 je prevzela posle narodne vlade deželna vlada za Slovenijo. Glede gozdarstva Je omeniti, da je ostalo nekaj časa pri dotedanji organizaciji. Z odlokom z dne 14. Junija 1919 je ministrstvo za gozde in rudnike odredilo, da postane .gozdarski oddelek samo-.stojen oddelek deželne vlade za Slovenijo, ki mu je prideljeno raču- *) Nazivi občeupravnih obtastev so navedeni tako, kakor so bili predpisani in uporabljani v posameaiih razdobjih; pi'cd zedinjenjem „okrajna glavarstva", po zedinjenju „okrajna poglavarstva",, pozneje „sreska poglavarstva" in sedaj „sreska načelstva", ki bi se bolje nazavala „olcrajna na-č«lstva". P i s e C. novodstvo državnih in zakladnih gozdov. Po odredbi imenovanega ministrstva z dne 24. septembra 1919 so prešle lovske zadeve od poverjenišiva za kmetijstvo na gozdarski oddelek deželne vlade. Meseca maja 1920 je imenovalo ministrstvo za gozde in rudnike samostojnega šefa za občeupravni odsek gozdarsltega oddelka. Leta 1920. Je komisija za preosnovo javne uprave v Ljubljani izdelala naredbe o pristojnosti in ustroju posameznih oddelkov deželne vlade za Slovenijo. Meseca maja so bili po tem ustroju določeni posli in območje gozdarskega oddelka in njegovih dveh odsekov. Ko smo dobili ustavo (28. Junija 1921), se je deželna vlada preobrazila v pokrajinsko upravo za Slovenijo, ki jI je načeloval po-krajinstii namestnik. Gozdarski oddelek je postal del pokrajinske uprave z isto pristojnostjo, ki jo je imel dotlej. Po odredbi o ustroju ministrstva za gozde in rudnike z dne 31. marca 1919 so bili tako posli glede uprave drža\nih gozdov kakor tudi občeupravni gozdarski posli unificirani v generalni gozdni di-relcciji pri imenovanem ministrstvu. Dne 27. junija 1921, torej en dan pred sprejetjem ustave, je izšla uredba^ sliatero je bila prej navedena iiredha nekoliko izpremenjena in dopolnjena. Po tej novi uredbi naj bi se bila tudi na drugi in na prvi stopnji izvršila glede gozdarstva unifikacija poslov občne uprave in uprave državnih gozdov. Gozdarski oddelek so izpremenili v „gozdno direkcijo", vendar pa sta v njej ostala poprej -omenjena odseka ločena tudi vnaprej. Zahtevana reorganizacija se v Sloveniji vsaj na prvi stopnji ni izvršila, ker bi bila nemogoča. Zagovorniki unifikaeije občeupravne gozdarske službe z upravo državne gozdne posesti so trdili, da pindejo pri organizaciji, kakršno imamo v Sloveniji, gozdarski strokovnjaki premalo do veljave in da so več ali manj odvisni od administralivno-pravnih organov; izražali so nadalje bojazen, da bi se moglo gozdarstvo izigravati v politične in druge namene. Zato so zahtevali po cit. ustroju, naj bi na prvi stopnji uradovale „gozdne uprave", ki naj bi kot oskrbnice državnih gozdnih posestev prevzele od okrajnih poglavarslev tudi vse gozdarske in lovske občeupravne agende razen kazenskih obravnav; okrajna poglavarstva pa naj bi imela pravice na predlog teh „gozdnih uprav" samo uvajati in izvrševati kazensko postopanje zaradi prijavljenih prekrškov gozdnih in lovskih zakonov. Proti takšni unifikaciji gozdai-slce službe po „gozdnih upravah" pa sem imel sledeče pomisleke: Nepravilno bi bilo, da bi smel predstojnik „gozdne uprave" v svojstvu upravitelja državnega ali verskozakladnega gozda izdajati odloke strankam, ko bi utegnil on oziroma „gozdna uprava" marsikdaj nastopali sama kot stranka nasproti oljčeupravnim oblastvom. Kako naj nastopa upravitelj kot izvedenec, ovaditelj in razsodnik' v stvareh, v katerih je od primera do primera sam udeležen kot zastopnik zasebne lastnine države, verskega zaklada, državnega erar-ja? Ali bi mogli imeti di'ugi, po njem nadzirani gozdni posestniki zaupanje v njegovo poslovanje? Upravitelj državnih gozdov pa niti ne bi imel časa niti zadostne prakse za občeupravni gozdni nadzor in z njim združeno poslovanje. Da bi mogla „gozdna uprava" v občeupravnih zade%'ah pravilno poslovati, bi Ji bilo treba prideliti pravnega referenta, kar pa bi bilo nemogoče. Zastopniki unifikacije so bili sicer mnenja, da pravni referent na prvi stopnji ni potreben, ker bi se mogle „gozdne uprave" obračali v pravnih vprašanjih na drugo stopnjo. To stališče pa je nevzdržljivo, med drugim tudi zato, ker oblastvo druge stopnje ne more v administrativnem postopanju prejudicirati odločanju prve stopnje, sicer ne bi moglo razsojevati v tistih predmetih o morebitnih pritožbah, strank, ki bi jih te naperile proti odločbam prve stopnje. Sicer pa govori še mnogo drugih razlogov proti takšni orga- Nepravilno in pravilno sušenje desk. —■ Zaradi nepravilnega sušenja se zmanjšuje vrednost žaganega Je.sa. Ko bi na vseli žagali delali strokovno pravilno, bi mogli v lesni trgovini doseči sedanje dohodke ob manjšem posegu v lesno zalogo naših gozdov. (FoLo: Stanko Sotošek in Dušan Zorojevič.) iiizaciji, ki pa jih zaradi obširnosti ne bom našteval. Ravno ti razlogi so že leta 1891. privedli do tega, da so definitivno odpravili takratne „delegirane" gozdarske komisarje, kakor sem to omenil že v prejšnjem poglavju. Tudi ustava iz leta 1921. in zakon o občni upravi z dne 26. aprila 1922 ne dopuščata take unifikacije; člen 18. tega zakona namreč pravi, da spadajo vsi posli občne uprave na prvi stopnji v pristojnost okrajnih poglavarstev, katerim se po členu 19. dodeljujejo strokovni (torej tudi gozdarski) referenti. Nezdravim razmeram v gozdarskem občeujpravnem poslovanju, ki so nastale zbog cit. ustroja ministi'stva za gozde in rudnike, je bilo konec, ko so v začetku leta 1924. namesto pokrajinskih uprav nastale velike županije in leta 1927. oblastne samouprave. Dne 16. decembra 1024 je ministrski svet odredil likvidacijo*) gozdne direkcije v Ljubljani in izročitev poslov odseka za občeupravne gozdarske *) Za likvidatorja je bil določen ing. Anton Sivic. — Uredništvo. zadeve velikima županoma ljubljanske in mariborske oblasti; uprava državnih in verskozakladnih gozdov pa je ostala v poslej okrnjeni gozdni direkciji. Pri okrajnih poglavarsLvlli pa so gozdarski inženirji poslali strokovni referenti, kar so bili v Sloveniji že prav za prav ve.s čas poprej. Ljubljanska in mariborska županija kakor tudi leta 1927, ustanovljena samoupravna oblaslva v Ljubljani in Mariboru pa so prenehala delovati, brž ko je dne 11. novembra 1929 začela poslovati kr. banska uprava dravske banovine v Ljubljani. Gozdarske in lovske pravne posle Je banska uprava izročila odseku za gozdarstvo, ki je bil v začetku podrejen oddelku za kmetijstvo, od 1. maja 1930 dalje pa neposredno banu kot samostojen odsek. Glede^ gozdarskili:';refe-rentov pri okrajnih načelsLvih pa ni bilo bistvenih organizaLornili izpreniepib. GpzdnoLehnično osebje za zagrajevanje hudournikov je prešlo v gozdarski odsek, kjer se je porabljalo izključno le za hudourniške posle. Dne 1. avgusta 1931 pa so bili ti posli Izločeni iz območja gozdarskega odseka ter poverjeni posebnemu odseku, ki Je poslal samosLoJen. Poslovanje občeupravnili oblaslev so temeljno uredili: 1. zakon o. notranji upravi z dne 19. Junija 1929, 2, zakon o nazivu in raz^ delitvi kraljevine na upravna področja z dne 3. oktobra 1929, 3. zakon o banski upravi z dne 7, novembra 1929, 4. zakon o občnem upravnem postopku z dne 9. novembra 1930, 5. zakon o državnem svetu in upravnih sodiščih z dne 17. maja 1922 (v dravski banovini Je pričelo poslovali upravno sodišče lela 1923) in 6. poslovnik kr. banske uprave z dne 7. marca 1931. - V/ Glede gozdarstva v ožjem pomenu je treba navesti nekatere važne zakonite predpise, ki so močno vplivali na delovanje obč^-< upravnih oblaslev in prideljenili Jim gozdarskih organov. Dne 28. februarja 1922 Je bila uzakonjena naredba deželne vlade za Slovenijo z dne 19. maja 1920, ki se tiče izenačenja predpisov o prijavi sečenj; ti predpisi so veljali poprej le za območje bivše Štajerske in Koroške, poslej pa so veljali v nekoliko spremenjeni obliki tudi za območje bivše Kranjske in za Prekmurje. Dne 1. Julija 1930 Je stopil v veljavo novi jugoslovanski državni zakon o gozdih z dne 21. decembra 1929. Glede posameznih odredb lega zakona so bili izdani podrobni predpisi z ministrskimi in banovimi naredbami. Važen je pravilnik ministrstva z dne 15. avgusta 1930 o ureditvi gozdarske službe pri občeupravnili oblaslvih. Določbe tega pravilnika so podobne predpisom službene instrukcije, ki Je pri nas veljala od leta 1895. Pravilnik vsebuje predpise o dolžnoslih strokovnih gozdarskih referentov in teliiiično-pomožnega gozdarskega osebja; predpisuje, da smejo biti pri občeupravnili oblaslvih samo gozdarski strokovnjaki s popolno fakultetno izobrazbo in predpisanim izpitom za samostojno gospodarjenje z gozdovi; ima določbe o potnih pavšalih za gozdarsko osebje občeupravnili oblaslev prve stopnje. Posebne odredbe ima glede .območja in poslov gozdarskega odseka banske uprave kakor tudi glede gozdarskih referentov pri okrajnih načel-slvih. Pravilnilc obsega nadalje določbe o službenih dolžnostih pod-šuiuarjev,*) ki so prideljeni kot gozdarsko pomožno osebje, ter nad-logarjev, ki jih pa v dravski banovini nimamo. Glede opravljanja službe občeupravnim oMastvom dodeljenih gozdarskih organov in izvrševanja gozdnih zakonitili predpisov je izšlo zelo veliko ministrskih uredb, odredb in navodil kakor tudi naredb in normativnih okrožnic banske uprave. Čeprav so marsikatere izmed teli važne za ilustracijo razvoja občeupravne gozdarske službe, jih zaradi mnogoštevilnosti ne kaže navajati in opisati. Uprava državnih in verskozakladnih gozdov je bila po zedinjenju preurejena šele po uveljavljenju novega državnega zakona o gozdih leta 1929. s posel3nimi odredbami, navedenimi v §§ 49—55. LeLal930. so izšle nove inslrukcije ministrstva za gozde in rudnike za gozdne direkcije in za gozdne uprave ter pravilnik s predpisi glede službovanja čuvajskega osebja pri upravi državnih gozdov. Leto pozneje je izšla nova inshukcija za urejevanje državnih gozdov. Za opravljanje službe odsekov za urejevanje hudournikov je izšla insü'ukcija leta 1931., sklicujoča se na zakon o urejanju hudo-urniko^■ iz leta 1930., in pravilnik leta 1931., ki se tiče izvrševanja tega zakona. V rainislrstvu za gozde in rudnike se je izvršila ločitev obče-upravnih poslov od uprave državnih gozdov in zakladnlh posestev šele 1. maja 1936 po uredbi ministrskega sveta z dne 23. aprila 1936. Od tega časa kaže ministrstvo za občeuprarae zadeve veliko več zanimanja kakor poprej, ko se je zanimalo največ za državna in verskozakladna posestva. Omenili je treba, da je bilo dne 24. avgusta 1939 po uredbi pravosodnega ministra z dne 1. maja 1940 posestvo Kranjskega verskega zaklada izločeno iz uprave državne gozdne direkcije in izročeno v last in upravo ljubljanske škofije. 2a upravo večjih zasebnih gozdnih posestev veljajo predpisi pravilnika ministrstva za gozdove in rudnike z dne 27: septembra 1930, po katerem so dolžni posestniki, ki imajo najmanj 2000 ha gozda, namestiti kvahficiranega gozdnega upravitelja. Takih gozdnih posestev je sedaj v Sloveniji malo, ker je bila večina veleposestev delno razlaščena. Potrebno bi bilo, da se ta pravilnik dopolni v toliko, da so posestniki gozdov s površino pod 2000 ha, če nimajo kvalificiranega upravitelja, dolžni namestiti kot oskrbnika vsaj gozdarja z dvoletno gozdarsko šolo in primerno prakso. Banu bodi prepuščeno, da določi minimalno površino, za katero bi bilo treba namestiti takega gozdarja. Ta dopolnitev pa bo mogoča samo tedaj, ako se izpremenijo določbe nekaterih paragrafov zalcona o gozdih. Razlaščeni gozdovi so v začasni državni upravi, ki razpolaga s primernim številom upravnega in pomožnega gozdarskega osebja. Poslovanje začasne državne uprave je urejeno s pravilnikom mini-> *) Podšumarji so se prej imenovali ola-ajni gozdarji, pred letom 1905. pa pregledniki. ■ strslva za kmetijstvo iz leta 1934., ki je bil pozneje nekoliko dopolnjen. Ta pravilnik je bil izdan na osnovi zakona o iilcvidaciji agrarne reforme iz 1. 1931. Sedanje stanje in predlogi Iz navedenega sledi, da je v Sloveniji že da%'no organizirana nadzorna služba za ohranitev gozdov in pospeševanje gozdnega gospodarstva. Nadzor je poverjen občeupravnim oblastveni, ki po svojih gozdarskih organih nadzorujejo vse gozdove brez izjeme. Tudi državna gozdna uprava je podrejena v gozdnopolicijskem oziru nadzorstvu občeupravnih oblaslev. Vendar se venomer pojavljajo tožbe, da so gozdovi preslabo ohranjeni, da se prekomerno izrabljajo in da v premnogih gozdnih predelih ni več normalne zaloge lesa, ki Je potrebna za redno črpanje doliodkov iz gozda. Pri čuvanju gozdov moramo razlikovali: 1. čuvanje gozdov iz zasebnih interesov in 2. čuvanje gozdov iz javnih, državnih in de-žehiokullurnih interesov. 1. Glede čuvanja gozdov iz zasebnih interesov je treba poudariti, da posestnik, ki ima tolikšno površino gozda, da je ne more sam varovali in mu gozd daje primerno rento, namesti lastnega gozdnega čuvaja. Pri nas imajo nameščejie take čuvaje večinoma le velepo-sestva (državna in zasebna). Manjši veleposestniki, ki upravljajo svoje "gozde sami, imajo običajno le enega ali dva gozdna čuvaja, večji veleposestniki pa imajo svoje lastno upravno gozdarsko osebje, ki mu je prideljeno tudi lehnično-pomožno gozdarsko osebje in primerno število gozdnih čuvajev. Odkar je večina velikih zasebnih posestev delno, razlaščenih, se Je število njihovega upravnega in čuvajskega osebja močno skrčilo. Mali posestnik oskrbuje in upravlja svoje gozde sam. Premoženjske razmere mu ne dopuščajo, da bi namestil gozdnega čuvaja; zalo bi se morali mali gozdni posestniki združiti v gozdne zadruge, ki bi naslavile skupne gozdne čuvaje. Do ustanovitve takih zadrug pa doslej ni prišlo, ker gozdni posestniki za to niso dovzetni. Saj se še skupni gozdovi, ki Jih po predpisanem upravnem statutu upravljajo izmed solastnikov izvoljeni gospodarski odbori, leto za letom razdeljujejo na posamezne solastnike, ki tako delitev cesto zahtevajo. Za dovoljenje razdelitve skupnih gozdov pristojna komisija za agrarne operacije laldm prošnjam skoro vselej ugodi. Ban je izdal I. 1933. naredbo o potrebi nameščanja zapriseženih gozdnih čuvajev. Ta naredba velja za jozdna posestva, ki imajo nad 500 ha površine; glede malili gozdov pa naredba določa, da lahko občine nastavijo gozdnega čuvaja, čigar prejemke krijejo gozdni posestniki sorazmerno s površino svojih gozdnih parcel. Vendar pa Je doslej prav malo občin namestilo gozdnega čuvaja za čuvanje gozdov malih posestnikov. Ti čuvaji morajo v smislu besedila zaprisege v prvi vrsti čuvati gozde svojega delodajalca pred tatvinami in drugimi poškodbami po nepoklicanih osebah. Ni pa njihova naloga, ovajati prestopke in prekrške zakonitih gozdnih predpisov, če jili napravijo posesLnild gozdov, ki so njihovi delodajalci, kajti delodajalci bi takega čuvaja, ki bi jili ovajal pri pristojnih oblastvih, naj,-brž odslovili. 2. Glede čuvanja gozdov iz javnih, državnili in deželnoicnlturnih interesov pa je treba poudariti, da spada ta naloga v območje obče-upravnili oblastev, Id imajo v ta namen prideijeno gozdarsko osebje. Neposredni policijski nadzor nad gozdovi morajo, kakor je bilo že povedano, vršiti občeupravna oblastva prve stopnje, ki jih po svojem gozdarskem odselcu nadzira in jim daje navodila kr. banska uprava. Ob kaj različnih vsakodnevnih posliii pa se danes predpisano nadzorstvo ne more vršiti talco intenzivno, pogosto in smo-t trno, kalior se je vršilo nekdaj. Mnogo so temu krivi nezadostni potni pavšali gozdarskih organov pri občeupravnih oblastvih prve stopnje, ki zadostujejo le za nekajdnevna potovanja na mesec. Ob--močje okrajnih gozdarskih referentov pa se razteza na tri okraje, le dva referenta nadzirata po dva olcraja. Nadzorstvo na terenu bi moralo biti neprestano, ne pa le nekaj dni na mesec, kakor ga predpisuje ministrska uredba o potnih pavšalih. Za neposredno nadzorstvo so bili na območju dravske banovine svoj čas skoro v vsakem okraju postavljeni okrajni gozdarji, katerih služba bi morala biLi v prvi vrsti le vnanja. Gozdarji morajo namreč svoj oivoliš čim večkrat prepotovati, stopiti z gozdnimi, posebno malimi poseslniki v stilce, javljati prekrške gozdnih zakonitih predpisov, zaustavljati nezakonite sečnje, izsledovati poseke, da se more posestniku izdati oblastveni opomin za pravočasno pogozditev, in drugo. Gozdarji morajo imeti v stalni evidenci tako zvani revizijsld izkaz o oblastveno odrejenih pogozdovanjih, ki je bil vpeljan na bivšem Kranjskem že leta 1902. Le s sistematičnim, podrobnim delovanjem bo mogoče obdržati malo, individualno gozdno posest, ki tvori v dravski banovini ogromno večino, na neld stopnji, ki pa seveda še zdaleka ne ustreza pravim ciljem. Kljub vsemu prizadevanju gozdarskih organov so gozdi, posebno malih gozdnih posestnikov, močno izrabljeni, ker pač mali posestnik krije skoro vse gospodarske primanjkljaje iz gozda tako dolgo, dokler ima kaj lesa v njem. Da bi se moglo nadzorstvo nad vsemi gozdovi temeljiteje in pogosteje vršiti, bi bilo potrebno, da se število okrajnih _gozdarskih referentov vsaj v toliko poveča, da bi njih okoliš ne bil večji od dveh okrajev. Povečalo naj bi se tudi število podgozdarjev tako, da bi bil pri vsakem okrajnem načelstvu po eden izvzemši okraja Lendava in Ljutomer, za katera bi zadostoval en sam podgozdar. V ta namen bi bilo treba zopet dovoliti otvoritev dvoletne šole za gozdarje v Mariboru, ki je bila z odredbo ministrstva za gozde in rudnike jeseni leta 1932. ukinjena. Na številne prošnje Gozdarskega društva in na vlogo Kmetijske zbornice je ministrstvo leta 1939. odgovorilo, da se na osnovi predpisov čl. 33. _gori omenjene uredbe o ustroju imenovanega ministrstva iz leta 1936. ne more odpreti dvoletna gozdarska šola. Dokler se ta uredba ne izpremeni, ne bo dvolelno gozdarske šole. Seveda bi bilo istoCasno treba ustrezno izpreineniti tudi zadevna določila državnega zalvona o gozdih. Mnogo se je razmišljalo o tem, ali ne bi kazalo, da bi se po posameznih občinah ali pa za dve in več občin skupaj namestili taki občinski gozdni čuvaji, ki bi bili podrejeni gozdarskim organom občeupravnih oblastev prve stopnje. Na to so mislili že leta 1850., torej pred 90 leti. Vendar se je talirat predlagalo, da bi morali prejemke tem čuvajem, Id naj bi bili tolikšni, da bi mogel čuvaj z njimi shajati, plačevati gozdni posestniki sorazmerno z gozdnimi površinami. Za 1000 oralov v ravnini, za 2000 do 3000 oralov gozda v sredogorju in za 4000 oralov gozda v visokih legah naj bi se postavil vsaj po en čuvaj. Vendar se ta zamisel doslej ni mogla izvesti.i Dne 10. julija 1938 je izšla uredba ministrskega sveta z zakonsko močjo, Id predpisuje obvezno namestitev gozdnih čuvajev na nedržavnih posestvih z več ko 300 ha gozdne površine in na vseh nedržavnih gozdnih posestvih, ki so pod posebnim javnim nadzorstvom. Posestniki se lahko tudi združijo in združeni postavijo skupnega čuvaja, ban pa predpiše z naredbo pogoje, po katerih se lahko le-ti združijo. Ban uredi tudi \'prašanje o čuvanju nedržavnih jozdov in o čuvajih samih. V gozdarskem odseku se osnulek za to banovo naredbo, še ni izdelal, ker M bila naredba težko izvedÄva. Saj imajo nekatera po okrajih razstresena posestva, ki so pod ]»sebnim javnim nadzorstvom, samo po nekaj hektarjev gozda ali pa še niti ne, kot n.'. primer župne nadarbine in pod. Glede skupne namestitve gozdnih čuvajev za čuvanje gozdov malih posestnikov pa vsebuje poprej navedena banova naredba iz leta 1933. primerna in dobra določila, vendar se občine in gozdni posestniki protivijo plačevanju stroškov za skupnega gozdnega čuvaja. Ti čuvaji bi varovali gozdove seveda samo iz „privatnih interesov gozdnih lastnikov, kar velja tudi glede banove naredbe iz leta 1933, Za uspešnejši nadzor gozdov po občeupravnih oblastvih pa bi bili potrebni po občinah (za eno ali več občin skupaj) taki gozdni čuvaji, Id bi bili podrejeni gozdarskim organom teh oblastev. V tem primeru bi se seveda ne moglo zahtevati, naj te čuvaje nepoh sredno plačujejo po njih nadzirani gozdni posestniki, temveč bi jih bilo treba namesLiti v breme javnih državnih ali banovinskih sredslev, kar pa bi pomenilo precejšnjo obremenitev državnega ali baiiovinskega proračuna. Pri tej priUki naj omenim, da so se glede zboljšanja gozdnega gospodarstva, dviga produkcije in rentabilnosti gozdov, ki so v lasti malih in srednjih gozdnih posestnikov, vršile leta 1909. zanimive razprave*) na XXIII. avstrijskem gozdarskem kongresu na Dunaju. Na tem kongresu je padlo mnogo predlogov, kako bi se naj odpravili nedostalki, ki povzročajo propadanje kmetsMli gozdov in nazadovanje njihovih slalnih dohodkov. Močno se ie poudarjala * Glej Izveslja XXIII. gozdai-skega kongresa, 1909., sLr. '47 do 95 in str. 12'J do 151. üidi potreba po namestitvi posebnih gozdarjev kot potovalnih uei,-teljev; ti bi hodili iz kraja v kraj, po potrebi pa bi ostali tudi na posameznih posestvih in nudili posestniiiom potreben gozdarski poulc ter Jim dajali strokovne nasvete tako glede izrabe lesa kakor tudi racionalnega vnovčenja gozdnih proizvodov. Prevladovalo je mnenje, naj bi te gozdarje nastavile posamezne dežele (samouprave); navodila pa bi jim naj po možnosti dajal nadrejeni nadgozdar, ki bi bil nameščen v centrali, toda bi tudi sam deloval kot potovalni učitelj. Edini so si bili vsi predlagatelji v tem, da se z namestitvijo teh organov in njih potnimi stroški ne smejo obremeniti gozdni posestniki. Pri nas do namestitve teh gozdarjev ni prišlo; na bivšem Kranjskem so nameravali poizkusno nastaviti enega takega potovalnega gozdarja, ki je že imel daljšo prakso v državni službi, vendar je izbruh vojne to namero preprečil. Nadalje je treba poudariti, da gozdarslco osebje občeuprav-nih o blas lev ne deluje samo v državni nadzorovalni službi in ne opravlja le poslov, ki so s to službo v zvezi, temveč pospešuje gozdarstvo tudi s tem, da sestavlja za mala posestva, ki so pod posebnim javnim nadzorom, predpisane gospodarske načrte, da upravlja in oskrbuje banovinske gozdne drevesnice, da prireja po možnosti poučna predavanja in ob priliki službenih potovanj individualno poučuje pouka potrebne posestnike, da se udeležuje pogozdovanj, ki jih izvršuje šolska mladina ob tako zvanih dečjih dneh, da predava o gozdarstvu na kmetijskih šolah, da popisuje kraška slaborodna zemljišča zaradi njih izločitve po pristojnih kraških komisijah, ki delujejo v nekaterih občinah, da vodi kraška pogozdovanja v okviru dovoljenih javnih sredstev, da zbira predpisano obširno gozdno in lovno statistiko, da ima v evidenci raznovrstne izkaze gozdnega katastra, da riše gozdne pregledne karte v pomanjšanem katastralnera merilu za uspešnejše poslovanje ob službenih obhodih, da sodeluje pri strokovnih izpilili itd. Delovanje občeupraTOega gozdarskega osebja bi bilo lahko te-meljitejše in uspešnejše, ko bi se šievitO gozdarskih inženirjev in gozdarjev povečalo in bi prišlo do namestitve občinskih gozdnih čuvajev, ki bi Mli pri nadziranju gozdov v gozdnopolicijskem in gozdnogospodarskem o žiru pomožni organi občeupravnili oblastev. Kar se tiče gozdarskega prosvetnega dela in pouka, pa more nmogo koristnega storiti gozdarska šola v Mariboru, ki naj prireja tečaje za gozdne posestnike, in Kmetijska zbornica v Ljubljani, ki je poklicana, da podpira vse kmetijske panoge; pri tem delu pa lahko sodelujejo tudi druge gospodarske ustanove in strokovna društva. Stalež in razmestitev gozdarskega osebja občeupraraih oblastev prve stopnje sta po stanju z dne 1. novembra 1940. leta poi-dana v sledečem izkazu. Razpored gozdarskega osebja pri obeeupravnih Okrajni gozdarski reierenli Sedež Okoliš Celolna Gozdna Opomba površina*) v ha Kranj Okraji: Radovljica Kranj Skoija Loka skupaj 10L796 60.000 50.953 212.749 50.230 33.900 26.900 111.000 Ljubljana Okraji: Kamnik Ljubljana Ljubljana meslo Loga'ec skupaj 58.238 89.564 6.538 60.f2') 214.9Ü0 28.497 41.041 508 21.049 94.185 Kočevje Okraja: Kočevje Li'ija skupaj 106.467 71.506 ; 17-.!)73 50.309 37.785 88.094 Novo meslo Okraja: Novo meslo Črnomelj skupaj 92.730 58.488 151.21S ■44.673 16.116 60.789 Kršlco Okraji: Brežice Krško Laško skupaj 46.873 74.771 30.766 1S2.410 21.040 37.740 16.224 74.004 Celje Okraji: Kon|ioe Celje Celje meslo Šmarje skupaj 32.053 61.068 3.934 54.044 151.089 18.086 2/.VVa 1.567 21164 70.5f2 Slovenj Gradec Okraji: Dravograd Slovenj Gradec Gornji grad skupaj 70.300 48.-I2S E2.793 171.611 43.239 27.511 2S.54r> 99.?21 Maribor Okraji: i\Iaril>or d. br. Maribor L l;r. Maribor meslo Ptuj PLuj mesto skupaj 64.856 58.817 706 81.C27 1.812 297.218 34.677 18.175 21.783 68 74.703 Murska Sobola Okraji: Murska Sobola Lendava Ljulomer skupaj 50.623 35.044 42.490 137.IC0 16.498 6.369 12.R52 35J19 *) Površine gozdov so izkazane po stanju v zaCetku 1. 1940. Gozdarji, t. j. gozdarsko pomožno osebje Sedež Okoliš Celotna 1 Gozdna Opomba površina v ha 1 2 S Radovljica Kranj Skofja Loka Okraj: Radovljica Kranj Skofja Loka 95.648 60.000 57.101 45.992 33.900 31.108 izvzemSi 3 občine vstevši 3 občine radovljiške ga okraja 4 5 6 Kamnik Ljubljana Logatec Okraj: Kamnik „ Ljubljana „ Logatec 58.238 89.564 m.m 23.497 41.041 ' 21.049 mesto gozdarja nezasedeno 7 8 Kočevje Lilija Okraj: Kočevje Lilija 106.467 71.506 50.309 37.785 9 10 Novo meslo Črnomelj Okraj: Novo mesto „ Črnomelj 92.730 58.488 16.116 11 12 Krško Radeče pri Zidanem mostu Sodna okraja: Krško, Kostanjevica in okraj Brežice Sodna okraja: Mo-Icronog in Radeče in okraj Laško 85.085 67.325 37.820 36.184 13 14 Celje L Celje II. Otiraj: Konjice in del celjskega okraju Okraj: Šmarje in del ccljskega okraja 77.239 73.840 38.825 31.767 mesto zaseda začasno inženir 15 16 17 Dravogi'ad Slo%'cn| Gradec Gornji grad Okraj: Dravograd „ Slov. Gradec ,, Gornji grad 70.390 48.-'23 52.793 43.239 27.511 2S.545 18 19 Maribor Ptuj Okraj: Maribor d.b. ,, Maribor l.b. „ PN 123.673 81.C27 52.852 21.783 20 Murska Sobota Okraj: Mur. Sobota „ Lendava „ Ljutomer 137.18Ü 35.519 m Krško Radeče pri Zidanem mostu Celje L Celje II. Dravogi'ad Sloi'cnj Gradec Gornji grad Maribor Ptuj Murska Sobota Okoliš Skofja Loka Lilija' Črnomelj Sodna okraja: Krško, Kostanjevica in okraj Brcžioe Sodna okraja: Mokronog in Radeče in okraj Laško Oliraj: Konjice in del celjskega okraju Okraj: Šmarje in del cclfskega okraja Okraj: Dravograd „ Slov. Gradec ., Gornji grad Okraj: Maribor d.b. ,, Maribor l.b. „ PLuj Okraj: Mnr. Sobota „ Lendava Liutomer Celotna Gozdna površina v ha 95.648 60.000 45.992 33.900 57.101 31.108 58.238 89.564 m.m 2S.'197 41.041 21.049 106.467 71.506 92.730 58.488 85.085 67.325 77.239 73.840 70.390 48.-'23 52.793 50.300 37.785 16.116 37.820 36.184 38.825 31.767 123.673 81.C27 13718« 43.239 27.511 2S.545 52.852 21.783 35.519 Opomba izvzemSi 3 občine vstevši 3 občine radovljiške ga okraja mesto gozdarja nezasedeno mesto zaseda začasno inženir Dopisna gozdarska posvetovalnica ODGOVORI 21. Drva. Imate popolnoma prav: borova, smrekova in jelkova ter hrastova in cerova drva niso enalco vredna. Borova imajo večjo ogrevalno moč kot smrekova in jelkova, cerova pa večjo kot hrastova; zalo bi bilo potrebno v skladu s tem popraviti maksimalne cene. Tako imajo v banovini Hrvatski cerova drva viSjo ceno kot hrastova; toda tam se cene ravnajo po teži. Strokovno boljše pa je uravnavanje cen po prostornini, kajti po teži računana ogrevalna moč raznih vrst lesa nima skoraj nobene praktične vrednosti, medlem ko je računana po prostornini zelo važna. Slanko So to Sek 22. Drva. V razglasili o maksimalnih cenah so res besede, ki niso domače. Vendar se pa da iz smisla razglasov razbrati, da pomenijo polena drva, enltrat precepljena polena polovična polena, cepanice cepljena polena (trirobna polena), okroglice, polena o kroglice in necepljene okroglice okrogla polena, sečnice, okleščki, hlodi, panji, klade in grče panji panjače, žagana in cepljena drva razžagana in razcepljena drva. Slanko SoLošek 23. PoMraiije kostanja. V Vašem primeru gre za kostanje v gozdu, torej za gozdno drevje. Zalo pi-idejo glede pobiranja kostanja v poštev predvsem predpisi zakona o gozdih z dne 21. decembra 1929 (Uradni list št. 162/35 iz leta 1929/30) oziroma predpisi občnega državljanskega zakonika (o. d. z.) z dne 1. junija 1811 (zb. pr. zak. šl. 9-16). Lastnina kostanja kot gozdnega semenja je zaščitena v § 154. zakonn o gozdih; po tem predpisu je tatvina tega semenja kazniva v denarju do 500 dinarjev; če pa gre za tatvino v prepovedanih delili gozda, pa je predvidena kazen do 1.030 din, _ poleg tega pa se na pravočasno zahtevo oškodovanca obsodi na odškodnino, ki jo tvori stvarna vrednost ukradenih semen. Navedene predpise izpopolnjujejo predpisi §§ 354. in 405. o. d. z., po katerih sme vsak — seveda v okviru zakonitih predpisov — ravnati po svoji volji s tvarino, užitki in plodovi stvari ter vsalcega drugega od tega izključiti. Po § 339. o. d. z. pa ima moteni posestnik pravico, celo sodno zahtevali, da se prepove poseganje v njegovo posest in da se povrne izkazana škoda. Iz navedenih predpisov sledi, da je z zakonom samim kaznivo in potemtakem tudi prepovedano pobiranje kostanja v gozdu proti volji lastnika oziroma posestnika za vsakogar; kajti po § 2. o. d. z. se nihče, brž ko je zakon pravilno razglašen, ne more sklicevati na to, da bi mu ne bil postal znan. V kolikor je taka prepoved učinkovita, Je vprašanje zase. Zavisi pa v glavnem od oblast- veiiega nadzora oziroma od izrekanja strožjih in milejših kazni v ugoLcvljenili primerih. Po § 44. toč. 4., v zvezi s §§ 548. iii sled. civ. pravdnega po-stopnika (c. p. p.) z dne 13. julija 1929 (Službeni list, šLev 76/12 iz leta 1931.) so za pravde zbog motenja posesti pristojna okrajna sodišča, ki v posestnem sporu zbog motenja posesti s sklepom prepovedo motenje posesti. Ce bo v morebitni pravdi motilec posesti propadel, Vam bo po § 143. c. p. p. moral povrniti vse stroške, povzročene s pravdo, ki so bili potrebni za primerno ostvarilev ali obrambo posestne pravice. Priporočljivo pa je, da tudi sami v svojem gozdu na primeren način in na prikladnem mestu pismeno jprepoveste pobiranje ali nabiranje kostanjevih plodov in sami budno pazile na upoštevanje svoje prepovedi ter morebitne kršitve takoj javite pristojnim oblast-vom. Ta oblastva bodo Vašo prepoved ob uvedbi kazenskega postopka proti kršitelju Vaših pravic v gozdu upošlevala kot obležilno okolnost. Paziti pa morale na to, da po § 154. zakona o gozdih poskus ni kazniv; zato bi upravna oblastva, ki bi presojala Vašo morebitno prijavo z odškodninskim zahtevkom, utegnila Vaš zahtevek zavrniti kol neosnovan, oziroma bi Vas glede odškodninskega zahlevka napotila na pot civilne pravde, proti prijavljenemu kršitelju cit. predpisa pa ne uvedla kazenskega postopka, če bi se izkazalo, da je na primer kosLanjar šele splezal na drevo. Drugače je pa s preprečitvijo takega pobiranja. Po § 344. o. d. z. spada k pravicam posesti tudi pravica, silo odbijati s primerno silo — tako imenovana samozaščita kolikor bi oblastvena pomoč prišla prepozno. V Vašem primeru bi vsekakor oblastvena pomoč prišla prepozno, zalo bo paČ dovoljeno, da pobiralca kostanjevih plodov s primemo silo odvrnete od molenja svoje lastnine oziroma posesti, to je od pobiranja teli plodov ali hoje po svojem gozdu vobče. Paziti pa je treba na to, da mora biti sila primerna in upravičena. Upoštevati je namreč treba, da morete takega nabiratelja zavrniti samo s svojega zemljišča, ne pa morebiti z javne poti, ki vodi skozi Vaš gozd. Gabrov še k 24. Meje zakupnega lovišča. Po § 5. zakona o lovu se zemljišča onih lastnikov, Id jim ne pripada pravica do izločenega lastnega lovišča združijo na območju vsake upravne politične občine v občinska lovišča. Območje občine pa je po §§ 1. in 2. zakona o občinah tisli prostor, na katerega se razteza oblast občine kot samoupravnega telesa. Lovska pravica v vseh občinskih loviščih se razteza aa območje pravne občine izi-Idjučno po obrazcu za lovsko zakupno pogodbo, v katerem se predvideva izmera občinskega lovišča. Naše mnenje je, da je lovska meja ista, kot je bila ob nastopu zakupa. Dobro bi bilo, da se v tem pogleda obrnete na okrajno načelstvo. c- r- i - i Emil Gabrovsek Zakoniti predpisi in okrožnice Opozorilo prijaleljeni naših korislnlli ptic.. Da se privadijo ptioe, ki gnezdijo v duplih, votlinah ali raEprlinali (sinioe, brglezi, plozavčki, vrtoglavke, muharji, pogorele!, škorci, deLli) in ki so naše najboljše pomočnice pri zaLlranjii škodljivega mrčesa, na pripravljena jim gnezdišča (valilnice), Je dobro le-la izobesiti že v jeseni. IVIhot gim izmed' teh ptic služijo te naprave tudi za prežimo vanje in jih varujejo pred hiidim mrazom. Neobhodno potrebno pa Je, da se že rabljene valilnice, pred izobešanjem pregledajo in temeljito prečistijo. yeöina duplarjev znaša rada nova gnezda na stara iz prejšnje spo-•niladl. tako da je najti včasih v neprečlščeni valilnici eno gnezdo vrli družnega. V takih neprečiščenih valilnicah se česlo vgnezdijo uSi, bolhe, grinje in podol>en mrčes, ki more poleg vlage, katere se navlcče lahko gni-joči material gnezd (mah, volna, peresca) resno ogrožati zdravje in življenje mladega zaroda. Valilnice radi uporabljajo tudi vrabci, čnirlji, sršeni, ose in često celo veverice. Te je treba pregnati, ker se jih drobni pličlci sami ne morejo ubraniti. Podrobna navodila glede pravilnega obešanja valilnic in pre-potrebnega krmljenja ptic v zimskem času pa najdete v članku „Nekoliko črtic o oskrbi in vai'slvu ptic", ki je izšel v Gozdarskem veslnlku, I. let., šlev^. 9. (1938). V tem članku so — po pomoli — navedene sinice, brglezi, ple-zavčki, vrtoglavice in muharji kot ptice, „tci gnezdijo na prostem", pravilno jih je seveda treba prišteti k duplarjem. R u s t i a Sekanje in prodajanje boži&i!h drevesc. Glede sekanja in prodajanja božičnih drevesc opozarjamo gozdne posestnike, županstva in trgovce na naredho glede selcanja in jrodajanja božičnih drevesc (Službeni list 1932, št. 733/9Ž2 ali Gozdarski vestnik 1938, sir. 223) in na naredbo o gospodarjenju z nedoraslinii gozdi (Službeni list 1938, štev. 211/55 ali Gozdarski vestnik 1938, str. 127). Razen lega je potrebno upoštevati ludi § 46. finančnega zakona za leto 1939/40., po katerem je na določenih mestih prepovedano tudi sekanje božičnih drevesc brez predhodnega dovoljenja pristojne vojaške oblasti. Prizadeli naj se nemudoma obrnejo preko občine na vojaško oblast, da dobe po trebuo dovoljenj e. Navodila glede prevoza drv. Centrala za kurivo je izdala potrebna navodila glede prevoza drv-. Proizvajalci in lesni trgovci dobe odpremna dovoljenja pri prisilnem združenju trgovcev v sedežu okraja, v čigar območju leži razkladalna postaja, vsi ostali pa neposredno pri centrali za kurivo, kjer se dobijo tudi vse ostale potrebne informacije. Interesenti, ki hočejo nabaviti drva na področju banovine Hrvatske, morajo zahtevali odpremna dovoljenja od centrale za kmivo v Beogradu in vnapr-d nakazali 2 "/o prevoznine od maksimalne cene drv na četovnii račun Postne hranilnice št. 56.137. Izvozna kontrola lesa. Pretekli mesec je bila predpisana kontrola izvoza lesa, kar je zaradi prehitrega in nepripravljenega posega v lesno trgovino povzročilo v ujej precejšnjo zmedo. Zaradi tega je ravnateljstvo izvozne trgovine v Beogradu dovolilo, da se uvedba kontrole izvoza lesa m lesnih proizvodov, ki Je bila že itak preložena na 1. december, ponovno odloži do 1. januarja 1941. Po zadnjih i>oročilih pa se bo mogel izvažati les po dosedanjem načinu do 31. jan. 19-41 na osnovi potrdil, izdanih pred 1. januarjem. Za drva in oglje pa je že sedaj potrebno izvozno potrdilo. Vprašanje lesne kontrole pa še ni popolnoma rešeno. Dopisi IZPITI ZA GOZDNE ČUVAJE. Dm 18., 19. in 20. novembra 1940 so bili pri kr. bansld upravi v Ljubljani „logarski izpili za čuvanje nedržavnih gozdov" (po pravilniku z dne 26. oktobra 1938, SI. list št. 17/3 iz leta 1940.). Izpit so uspešno opravili: 1. Kai-el Cecil iz Nego ve, 2. Ivan H II t ter iz Snežnika, 3._ Ivan Jug iz RuS, 4. Ar^ad K ö v e Š iz Bel-tincev, 5. Jožef O i c 1 j iz Sv. Janeza ob Boh. jezeru, 6. Vaclav V r a b i č iz StOprc, 7, Karel Zupančič iz Ljubljane in 8. Josip Zolgar iz Podčetrtka (zelo sposoben). NEKAJ O MACESNU, KI NI ZRA-STEL V SVOJEM OBMOČJU. Kvaliteten macesnov les se dobi iz listili macesnov, ki rastejo v liladnej. ^m delu smrekovega območja — pri nas v višjih legali. V naših vinorodnih krmili je bilo pred leti zasajenih nekaj macesnov v čistih sestojih, nekaj pa pomešanih med rdeöe^ Ixjre in smreke. Opazil sem, da čiste macesnove sestoje v toplih legali načenja macesnov molj, da pa so macesni, ki so primešani drugemu drevju, nekoliko bolj odporni. Res je, da so macesni v nižjih legah na oko prav lepi in imajo polna m stegnjena debla. Ce ^pa si jih nai-' taiičneje ogledamo, vidimo, da v pr» vih letih naglo priraščajo v debelino: prve branike so prav pogosto Sii'oke 1 do 1*5 cm in le v takem deblu okoli Sflo/o pomladanskega in samo do 20®/o poletnega lesa. V poznejši dobi pa imajo ti macesni prav ozke branike, ker od srednje starosti dalje bolj malo priraščajo. Iio razlagamo v deske hlode macesnov, ki imajo na sredi široke in na obeh zim an jih straneh ozke brar nike, vidimo, da^ je pomladanski les širokih branik čislo mehek, se hiti-o obrabi, zdrobi in izpade. Tako nastanejo med pasovi i>oletiiega lesa široki žlebovi. Ker tak les nima prave vrednosti, ni dobro gojiti macesnov v nizkih in toplih legah, temveč le v njihovem območju, v višjih planinskih legah. Franc TI 1 č a r. POGOZDOVANJE SARAJEVSKE OKOLICE. V zadnjih desetih letih je bilo v sarajevsld okolici zasajenih 1 mili'» jon 500.000 ■ sadik na površini 250 ha. Letošnji pogozdovalni načrt še ni končan, zasajeno pa je že öez 200 tisoč sadik črnega bora, smreke in robinje. NOVO PODJETJE ZA IMPREGNACIJO LESA. V Ribnici na Dolenjskem je ustanovljeno podjet e za impregnacijo lesa „Impreks", d. z o. z. s sedežem v LJubljani, Gradišče 8a. Za sedaj se bavi to podjetje z impregnacijo drogov za električne napeljave. CELULOZNA TOVARNA V BAKRU. Odposlanstvo Celuloze^ d. d., ki je v Franciji proučevalo celulozne tovarne, je na seji upravnega odbora jKidalo svoje poročilo. Na osnovi tega poročila je bilo sklenjeno, postaviti v čim krajšem času celulozno tovarno v Bakru, ki bo delala s 500 delavci. Tovarna bo predstavljala temeljno industrijo za druga indusüijska jwdjetja, kot tovame svile, alkohola itd. PODALJŠAN DELOVNI CAS V BOLGARIJI. Bolgarska podjetja z osemurnim delavnikom morejo po novi uredbi podaljšati delovni čas na 10 ur; pri tem pa se dnine avtomatsko zvišajo za 20 %. Razen tega Je dovoljeno tudi nočno žensko delo v podjetjih, ki obratujejo v polnem obsegu. BOLGARSKI INDUSTRIJSKI IZDELKI BODO PROSTI DAVKA. Bolgarsld trgovinski minister je izjavil, da bodo industrijski izdelki IZ bolgarskih surovin oproščeni dav. ka do septembra 1941. DRŽAVNA SKLADIŠČA DRV NA FINSKEM. Da se zagotovijo in ustrezno razdelijo' drva, je finska vlada sklenila uslanoviti državna skladišča za rlrvn. Književnost Iiig. Ivan Klemenßld, Optimalna gustoča šumskih prometala Sarajevo 1939. V vsakem gozdnem gospodarstvu tako najnižje kakor najvišje razvojne stopnje je prav gotovo najbolj važna dostopnost gozdov. Dostopni gozdovi imajo javne prometne naprave v usti-ezni bližini in dovolj spravilnih naprav, medtem ko nedostopni gozdovi nimajo dovolj spravil in so eestc oddaljeni od prometnih naprav. Od vsega tega pa predvsem zavisi vi-ednosl gozdnih pridelkov. Pri tem je najtežje odgovoriti na vprašanje: Kalio gosta naj bo mreža spravilnih naprav in kakšna naj bodo spraviia. Sedanja teorija in praksa svetujeta, naj se napravi skupno s proračuni več načrtov spravilnih naprav raznih vrst in gostot; izmed njih pa se naj izbere tisti, ki se najt>o.lj izplača tako glede na gradbene kakor vzdrževalne in spravilne sti^oške. Taka rešitev je dobra, če se posreči zadeti najboljši načm. Ing. Klcmenčič je imel pred leti nalogo, pripraviti iz gozdnega predela v Grmeča (Bosenska krajina) spravljanje "lesa po tirnicah in železnicali do glavne železniške proge. Ob pripravljalnih delili je razmišljal takole: Ce nc zgi-adim nobene spravilne naprave, ne lxj nobenih stroškov za gradnjo in spravljanje, toda stroški za izvlačevanje bodo čez mero veliki; če pa zgradim toliko spravil, da pridejo k vsalcemu drevesu, kar je teoretično možno, ne bo stalo izvlačevanje nič, pač pa bodo stroški za gradnje in spravljaujö negosix)darslco visoki. Kakšna naj bo torej spravilna mreža, da bodo strošld za prenos lesa iz gozda najmanjši? Ker ni našel v doslej znani teoriji in praksi zadovoljive rešitve, je opravil nalogo po svojih zamislili, katerih plod je pričujoča razprava „Optimalna gustoča Sumsldli prometala". V poglavju „Oznake" tolmači avtor Mmen raznih črk in znakov, ki jih rabi v nadaljnjem razpravljanju, pri dokazih, raCimih, črtežih in tabelah. V poglavju „'U v o d" opisuje dela, ki so mu zbudila problematiko tega vprašanja in mu dala pobudo za njega rešitev. V poglavju „Objašnjenje ne ko jih naziva" razlaga pomen raznih izrazwv in besed, ki so v gozdarski teliniSki literaturi deloma popolnoma novi in doslej neobdelani. V poglavju „Izvlačevanje" razpravlja o izvlačevanju lesa do spravilniti naprav. V poglavju „Gradnja pruga" opisuje spravilne naprave, posebej-gozdne železnice. V poglavju „T r a n s p o r t"_ govori o spravljanju. V poglavju „Minimalni t r o š k o v i o t preme" pride do sklepa, da le odprema lesa od poseke pa do gozdne meje najoencjSa tedaj, ko so strošld iz-«ačevanja enald stroškom za gradnjo spravil in spravljanje. Razprava je plod tihega, skromnega, natančnega in izredno marljivega dela slovenskega rojaka v bosenskih gozdih na področju Sipada. Univerzir letni profesorji gozdarske fakultete v Zagrebu Flögl, Ugrenovič in Neihai'di so_ knjigo ocenili odlično, ker „temelji na znanih in priznanih načelih ter originalno rešuje problem, ki do sedaj še ni bil rešen". Gotovo je, da bo Klemenčičova rešitev tega vprašanja imela močan odmev doma in v tujini, če jo bodo poklicani krogi primerno upoštevali. S to rešitvijo _se bo v praksi dalo prihraniti milyone denai'j'a in dnini. Samo v Sloveniji utrpi splošnost prav gotovo ogromne škode, ker se izda za sßravljaxije lesa več, kot bi bilo ,po Klemenčičevih dokazih potrebno. Velika državna in privatna posestma lahko sedaj revidirajo svoje gozdne spravilne mreže,; za več manjših gozdnih posestev M se lahko napravÖi skupni ustrezni načrti, po katerih bi se dalo urediti dosedanje nenaCrtno delo. Knjiga ima obliko velike osmerke in obsega 78 strani; založilo jo je Sumsko industrijsko preduzeče Dobrljin — DiTar a. d., izšla pa je samo v 300 izvodih. Slcoda, da ti niso označeni z zaporednimi številkami, kar bi zvečalo bibliofilsko vrednost te odlične znanstvene razprave. ^ Ina S. SotoSek Lesna trgovina Lesna Irgovma Slovenije v 'novembru 1940. (Od posebnega dopisnika Gozdarskega vestnika.) lir, po katerem naj teöe celotno naše gospodai-stvo, se projeldii-a in gradi postopoma, nekako tako, kot si krčijo znanstvene ekspedicije pot v neznane džungle. Naznačeni sta le približno smer in področje, a o tem, kaj vse čaka raziskovalce na poti, se da samo ugibati; žal so sedaj splošne evropske razmere take, da jim ni -videti ne razvoja ne konca. Iver gre lek časa svojo pot tudi brez nas, bo gotovo prav, da se odločimo za zdrav razum in zavi'Ž€mo up, da nam bo golo naključje naklonilo iidoben položaj v tolikokrat poudarjaneni bodočem svetovnem političnem in socialnem redu. Odtod izhajajo vsi napori države, da organizira složen pohod skozi neznano bodočnost. Državna oNaslva moramo v teh sli-emljenjih podpreti vsi. Iti se zavedamo resnosti časa, kajti bolje je, da se iz težav prebijemo složno, kakor pa da sproti propademo. IM'ekaterim ljudem seveda jxislanejo odveč vsi predpisi, brž ko zadenejo v živo njihove koncesije. Res je težko zagovarjati u-esistematično dirigiranje gospodarstva, toda starih dobrih časov si želeti nazaj ne smemo, ker smo zaradi privatne iniciative že preveč zamudili, razen tega pa slavospevi svobodni ti"govim in njeni idealni razdelitvi vseh zemeljskih dobrin potrjujejo to, da je bila privatna iniciativa v trgovini dobro nagrajena, česar ni mogoč« trditi za ostale sloje, najmanj seveda za organe Javne uprave. 'Celotno gospodarstvo, torej tudi lesno proizvodnjo in trgovino, js ti'eba organizirati in dirigirati, kajpada ob popolnem sodelovanju gozdarskih slrokovnjalcov, gozdnih posestnikov, lesnih trgovc4v in industrijoev. Ne gi'e in ne sme več iti drugače. Kdor se čuti sposobnega, naj dokaže svojo privatno iniciativo tu, kjer gre za skupne narodne interese. Mesec november ni prinesel nobenega olajšanja,. Zunanje in noti'anje težave, ki ovirajo širši razmah, so ostalci. Gospodarski stiki ne gredo preko meja osi. Nujno pa- je potrebna popolnai notranja organizacija, s stališča lesne trgovine zlasti zato, da se prepreči SuSmarstvo, s strokovnega gozdarskega stališča še jwsebej zato, da se uvede v gozdno produkcijo red in racionalno delo, ter da se normalizira trajno gospodai'stvo v oni obliki, ki jo predpisuje moderna gozdarska veda. Priznati je treba, da so organizacije ti-govcev pridno^ na delu; težjo nalogo pa imajo strokovni gozdarski krogi, ki ne bodo mogli doseči pravega uspeha, dokler ne bodo prepričali javnosti, da so v nevarnosti splošni interesi. V novembru je stojjila v veljavo naredba o kontroli izvoza lesa; lesnih izdelkov in gozdnih proizvodov, Id je zadela na organiziran in — radi priznamo — upravičen odpor lesnih trgovcev.. Ko bo nai-edba modificirana, se bomo z njo natančneje seznanili. Tudi nova centrala za kurivo v direkciji za zunanjo trgovino je že izdala več izrednih ukrepov, ki se tičejo prevoza drv; v kolikor Je njih namen oskrbeti notranji trg z drvmi, bomo z njih uspehi gotovo lahko zadovoljni. Konjunktura za vsakovrstno kurivo, drva in oglje je za našimi mejami spet izredno dobra«. Upajmo, da se bo tudi za les popravila, ko bo s^t na novo urejen eksport v Italijo. Stare in nove cene pri lesiiein izvozu v Nemčijo, Po sporazumu jugoslovansko-nemškega odbora za gozdno in lesno gospodarstvo so cene našega mehkega lesa pri irs^ozu v Nemčijo za 18—20°/9 nižje (računano v markah^ tečaj nemške marke pa je dvignjen za 6'37®/o; Tako plača po novem sporazumu nemški uvoznik v mai-kah 18—20<'/o manj, , ugoslovansla uvoznik pa dobi za les v dinarjih 12—14% maiy. Pri uvozu z Nemčije pa plača jugoslovanski uvoznik v dinarjih 17'97»/(, več, öe ostane cena nemškega blaga nespremenjena. Valute In devize Uradinl Ic&jl za december 1940. Finančni minister je določil za december sledeče uradne tečaje, po katerih se imajo izplačevati takse po zak. o taksah, sodne pristojbine itd. 1 napoleondor . . 1 zlata turška lira 1 angleški funt 1 ameriški dolar . 1 kanadski dolar . 1 nemška marka . 1 belga .... 1 pengö .... 1 brazilijanski niilra 1 egiptski funt . . 1 palestinski funt. 1 urugvajski pezos 1 argentinski pezos din 350398-30 214-— 55-— 54- ir82 713 . 8-65 2-90 213212'— 18-50 12-60 1 čilski pezos.....din l'2ö 1 turška papirnata lira . „ 34'— 100 francoskih frankov „ 116"— 100 švicarskih frankov . „ 127Q-— 100 italijanskih lir . . : „ 228-80 100 holandskih goldinai-jev „ 2365-— 100 bolgarskih levov . . „ 46-— 100 rumunskih lejev . . „ 28-50 100 danskih kron . . . „ 860-35 100 švedskih kron . . . „ 1310-— 100 norveških kron . . . „ 1012'50 100 španskih pezet . . . „ 510 — 100 grSkih drahem . . . „ 42-— 100 češkoslovaških kron . „ 150-50 100 slovašldh kron , . . „ 150-— 100 finskih mark . . . „ 110'— 100 iranskih (perz.) rijalov „ 100'— Tem tečajem bitek („prim"). je že prištet pri- ^ali oglasi KUPIMO nekfllilio popolnih lelnikov Gozdarskega vestnika 1938 in 1939. Ponudbe prosimo na upravo Gozdarskega vestaiha pod šifro „Stari letniki". KNJIGA: Ing. Viktor Novak, DeCji dan m pogozdovanje, I. del, 2. predelana izdaja, se dobi pri gozdarskem odseku banske uprave v Ljulsljani za 5-— din. Knjiga: Ing. Anton Sivic in Franc fnidaršič, Lovski zakon z zbirko lovskih predpisov, se dobi v platno vezana za 76*— dinarjev lu v karton vezana za 50'— dinarjev, v tiskarni Merkur, Ljubljana. Knjiga: Ing, Viktor Novak, Pralika za gozdne posestnike, se dobi pri Kmetijski družbi v Ljubljani za 6'— dinarjev. Knjiga: Ing. Mirko Sušteršič, Naš gozd, se dobi pri Družbi Sv, Mohorja v Celju za 52'— dinarjev, GOZDNE SADIKE vseh vrst nudi, drevesnica Saša Slare, Mengeš. ORIGINALNA VEZAVA IN PLATNICE GOZDARSKEGA VESTNIKA. Uprava lista Je založila za L, IL in IIL letnik lepe originalne platnice z zlatim tiskom na naslovni in hrbtni slrani_, ki stanejo le 12 din. Pripravljena Je tudi ^ za 25 din vezati v originalne platnice I, in IL letnik. Platnice in vezane letnike razpošilja proti predhodnemu plačilu ali po poštnem povzetju. Knjiga: Ing. Anton Sivic, Poljudna navodila za merjenje lesa, II. izdaja, se dobi pri Kmetijski družbi v Ljubljani za 12*— dinarjev. KUPIM SMREKOVE IN JELKOVE STORŽE ter javorovo, gabrovo, hruškovo in jabolkovo semenje. Ponudbe prosimo na drevesnico Saia Slare, MengeS. Prvovrstne in cenene lovske in športne srajce, izgotovljene pa tudi po meri narejene, dobite v modni trgovini in izdelovalnici perila IVAN BABIC, Maribor, Gosposka ul. 24. Prebirajte Strokovne Icnjlge!