KATOIJSK CERKVEN LIST.
„Danica44 izhaja vsak petek na celi poli in velja po posti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr.. za četert leta 1 pl. 20 kr. V tiskarnici sprejemana za celo leto 3 gl. 60 kr., za pol leta 1 gl. 80 kr„ za 1/4 leta90 kr., ako zadene na ta dan praznik, izide ..Danica" dan popi ej.
Tečaj XLVII.
V Ljubljani, 6. mal. travna 1894.
List 14.
MIHAEL,
po težji ftiilosti in božjem usmiljenju
knez in škof lavantinski,
častiti duhovščini in vsem vernikom svoje škofije pozdrav, blagoslov in vse dobro od Boga Očeta in Boga Sina v edinosti sv. Duha!
(Konec.)
Ko je bil Jezus dvanajst let star, piše sv. Lukež tako lepo, šla sta Marija in Jožef, kakor navadno, na praznik v Jeruzalem. In ko sta se po doveršenih praznikih vračala, ostal je mladenič Jezus v Jeruzalemu... In zgodilo se je, da sta ga tretji dan našla v tempeljnu, sedečega med učeni ki, katere je poslušal in popraševal. Vsi pa, ki so ga slišali, so se čudili nad njegovim umom in nad njegovimi odgovori... In ko sta ga zagledala, sta se zavzela, in njegova mati mu je rekla: Sin, kaj si nama tako storil? In njima reče: Zakaj ste me iskala? Vedela li nista, da moram biti v tem, kar je mojega Očeta?... In šel je z njima in prišel v Nazaret in je bil njima pokoren... In Jezus je rastel v modrosti in starosti in milosti pri Bogu in pri ljudeh. (Luk. 2, 42—52). To je, ljubi moji otroci, vaš prečudežno ljubeznjivi in veličastni vzgled. Jezus, sin nebeškega Očeta, bil je pokoren zemeljškemu redniku. On, naš gospod in mojster, bil je podložen priprostemn tesarju; On, stvarnik nebes in zemlje, bil je poslušen Mariji, svoji stvari. Božjo zapoved* Spoštuj očeta in mater, katero je On dal, je izpolnjeval sam naj natančneje.
Jezus je rastel v modrosti in milosti, ker je z Marijo in Jožefom hodil v Jeruzalemski tempelj, in tam molil, voljno poslušal učenike in jih popraševal. Se več. Jezus je s svojimi bož-
jimi rokami delal v delavnici svojega rednika in je do tridesetega leta ostal v hiši svojih starišev, za katere je ljubeznjivo skerbel. Po blaženi smerti krušnega očeta Jožefa je še tembolj skerbel za svojo ljubo mater vdovo, s katero se je v času, ko je javno učil, najmanje trikrat sešel, in sicer v Kani Galileji, kjer je s svojo navzočnostjo na ženitnini posvetil in blagoslovil družino; nadalje v Nazaretu v hiši, kjer je učil veliko množico, in naposled na Golgoti, kjer njo je z križa izročil svojemu ljubljenemu učencu Janezu. Jezus sme pač torej reči tudi vam otrokom: Vzgled sem vam zapustil, da tako, kakor sem storil jaz, tudi vi storite. (Jan. 13, 15). Jezus je vam, preljubi otroci, božji vzor v otroški pokorščini do starišev, v pobožni molitvi, v marljivem obiskovanju službe božje, v spoštovanju in čislanjn učiteljev, postavljenih od Boga, v pridni delavnosti, v požertvo-valni skerbi za stanše. Kerščanski sinovi in hčere, ljubite in častite z vsemi močmi svoje dobre stariše, ne zapuščajte jih v potrebi in stiski, bodite jim na pomoč v smerti, pripeljite jim v tem za vso večnost odločilnem trenotku Jezusa v presvetem zakramentu altarja! Tako jih ne bodete nikdar izgubili, pač pa se bodete kedaj ž njimi večno veselili v družbi sv. družine, kakor se veselijo in radujejo sv. Alojzij, sv. Stanislav Kostka, sv. Neža in mnogi drugi sveti mladeniči in svete mladenke, ki so živeli in živele bogoljubno po prevzvišenem vzgledu Jezusa, božjega prijatelja otrok. —
V Gospodu ljubljeni moji verniki! liazsvet-ljeni apostol sveta, sv. Pavel, je sostavil za srečno kerščansko družinsko življenje stalna pravila, katera izpolnjevati je ostro naročal posa-AJ^t meznim udom hišnih družin. Vse, karkoli delati* -
z besedo ali v dejanju, vse storite v imenu Gospoda Jezusa Kristusa... Žene, bodite podložne možem, kakor se spodobi, v Gospodu. Možje, ljubite svoje žene in ne bodite čmerni do njih. < )trori. bodite pokorni starišem v vseh rečeh: ker to je prijetno v Gospodu. Očetje, ne dražite svojih otrok, odgojujte jih v nauku in strahu Gospodovem. Hlapci, bodite pokorni svojim telesnim gospodom v vseh rečeh, ne na videz, kakor da bi hoteli dopadati ljudem, temveč s priprostim sercem. boječ se Boga. Karkoli delate. delajte iz serca radi. kakor Gospodu in ne kakor ljudem, vedoč. da bodete od Gospoda prejeli povračilo dedščine. (iospodu Kristusu služite... Gospodarji, kar je pravično in primerno, izkazujte hlapcem, vedoč. da imate tudi vi Gospoda v nebesih. V molitvi ostajajte in čujte v njej z zali valj eva njem. t Kol. o, 17—24: 4, 1. 2.)
Lahko bode kerščanskim družinam, živeti po teh zlatih pravilih slavnega apostola, ako z vso gorečnostjo gojijo pobožnost do svete družine nazareške. In zato prav živo želim, da se vse družine lavantinske škofije posvetijo sveti družini in da kar le najbolj goreče posnemajo njen vzgled. Podoba Jezusa, Marije in Jožeta kakoršno sem iz Kima od predsednika naddružbe z dopisom od dne 19. februvarija 1893 prejel, da si njo ogledam in dalje priporočam, nahaja naj se v vsaki hiši. da njo vsi domači lahko vidijo in se večkrat na dan spomnijo, da so se sveti družini posvetili: da med delom svete osebe v pomoč kličejo, se varujejo vseh grešnih misli, besed in del, da se vnemajo v posnemanju vsa-ktere čednosti, se v nesreči tolažijo, v sreči svoja serca k nebesom povzdigajo, po pri prošnji presvetih oseb v skupnih molitvah sreče in blagoslova. edinosti in miru od Boga prosijo. Po iskrenem češčenju in zvestem posnemanju sv. družine b«»do družine postale dobre, po dobrih družinah pa se bodo zboljšali časi. Po češčenju in posnemanju sv. družine nazareške je slavno znana družina Nazijanška postala družina božja, in nje udje se časte vsi kot svetniki, namreč roditelja sveti Gregorij in sveta Nona, ki sta otrokom svetila z vzgledom vere in čednosti, in njuni otroci sv. Cezarij, sv. Gregorij in sveta < ¿orgonija. ki povzdigujejo slavo svetosti svojih starišev.
Za vstop v novo. milosti polno in z bogatimi odpustki obdarovano družbo zadostuje, da se oče ali mati ali kdor koli izmed domačih oglasi pri dušnem pastirju in prosi, da vpišejo imena vseli domačih v društveno knjigo. Kdor je v družbo zapisan, vdeležuje se njenih odpustkov
in privilegij ali predpravic. Posvečenje presveti družini se more veršiti ali doma ali pa še bolje v župnijski cerkvi, ki je duhovna mati družinam cele župnije. Ker pa so sv. Oče papež Leon XIII to hvalevredno družbo izročili zlasti vam, vele-častiti gospodje župniki, prosim prav nujno vas, svoje drage sodelavce v vinogradu Gospodovem, da to blagonosno družbo vernikom priporočate, da ste jim postrežni zastrau vsprejema in jim skerbite za lepe podobe sv. družine nazareške. Gotovo so posebno dušni pastirji poklicani, v pervi versti vdeleževati se hvalevrednega dela, da se družine zopet pokristijanijo in kerščanske ostanejo. Podučevanje dobrih duhovnikov, njih ljubezen do čistosti, njih pobožnost v cerkvi, doma in zvunaj doma, njih zmernost v jedi in pijači, v govorjenju, njih pobožnost in častitljivost pri sv. maši, vse to v sercih vernikov mogočno vzbuja tiste čednosti, ki so zaklad katoliških družin. Zatorej, predragi bratje in sinovi v Gospodu, delajte na to, da se duh Jezusa, Marije in Jožefa zopet poverne v družine. Iz tega bode izviral mir, ki presega ves um in ohrani serca in misli v Kristusu Jezusu. (Kil. 4, 7.)
Ker sem že zgoraj večkrat omenil sv. hišo nazareško, spodobi se, da še kaj več povem o tej od Boga toliko oblagodarjeni hiši sv. družine. Tiha, sveta hiša nazareška je gotovo eden naj-častitljivših krajev vsega sveta. V tej hiši sta prebivala Joahim in Ana, presrečna roditelja preblažene device Marije, katera je bila tukaj rojena in vzgojena. V to hišo je stopil nadangelj Gabrijel, da oznani Mariji globoko skrivnost včlovečenja Sinu božjega. Tu je živel in umeri sv. Jožef. Tu je živel nebeški Vzveličar. Tu so se shajali Apostoli. Tu je po starodavnem izročilu s v. Peter služil sv. mašo. To hišo je obiskalo brez števila svetih oseb, kakor n. pr. sv. Ljudovik, kralj francoski. Kaj čuda. da ta hiša božja še vedno stoji in je pod varstvom angelj-skim? Ostala je na svojem mestu tako dolgo, da so Muhamedanci zasedli skoro vso Palestino. Dne 10. majnika leta 1291 prenesli so njo, kakor pripoveduje pobožno izročilo, angelji na Tersat pri Reki v Dalmaciji. Pa že tri leta in sedem mescev pozneje izgubili so Tersačani ta dragoceni zaklad. Angelji so namreč vdrugič vzdignili sv. hišo in njo nesli preko morja v Loreto na Laško. V spomin tega čudovitega dogodka, ki se je veršil dne 10. decembra 1294, praznuje sv. cerkev vsako leto na deseti dan decembra god prenesitve sv. hiše iz Dalmacije v Loreto. Ze dvakrat sem bil toliko srečen, da sem v tem prečastnem svetišču služil sv. mašo in prosil sv. družino, da bi se nahajalo v moji
lavantinski škofiji prav mnogo nazareških hiš, v
katerih prebivajo bogabojeee, pobožne družine.
* *
*
Ljubljeni Lavantinci! K sklepu svojega pastirskega lista opominjam vas še enkrat z vso ljubeznijo, s katero vas v Jezusu Kristusu ljubim, da po želji sv. Očeta v obilnem številu pristopite v pobožno družbo na čast sv. družini nazareški in da si neutrudno prizadevate, doseči njen koristni namen.
Hišni gospodarji in očetje časte in posnemajo naj sv. očeta Jožeta v Bogu všečeni delovanju. v čuječnosti, zvestobi in pravičnosti. Ker-sčanske matere in gospodinje naj nasledujejo sv. mater Marijo v pobožnosti, sveti ljubezni in zvestobi. Otroci se naj učijo od božjega mladeniča Jezusa pokorščine, spoštovanja in podlož-nost' do starišev. Plemenitniki in ki so visokega rodu, naj kakor modri iz jutro ve dežele to naj-plemenitnejšo družino vroče časte in se naj učijo od nje, da so v sreči zmerni in zderžni. v terp-ljenju in nadlogah pa mirno-serčni. Bogati in premožni naj se navadijo od nje, čednost ceniti in tisto stavljati visoko nad vse imetje in vse bogastvo. Kerščanski delavci naj se radi ozirajo na revno družino v neznatnem Nazaretu, da brez godernjanja in toževanja izpolnjujejo dolžnosti svojega stanu. Sv. Jožef, blagi tesar nazareški, bode jim nebeški varih in priprošnjik v vseh težavah: in Jezus jih bode obilno blagoslovil, On, ki je uboštvo priporočal in je bil sam ubožen. kakor nikdo ne pred njim in ne za njim On, ki je s svojim delom povzdignil in posvetil delavski stan. Tudi vi in ve, Bogu posvečeni redovniki in redovnice, ste duhovna družina, ki ima nad sv. družino nazareško svoj veličastni uzor. Zvesto njo posnemajte v čednosti svete pokorščine, svetega uboštva in svete čistosti, krot-kosti in ponižnosti. Plačilo za to vam bode nekdaj druščina sv. družine,
Tako torej, ljubljeni verniki! Zbirajte se vsi prav radi k skupni molitvi, zlasti k molitvi sv. rožnega venca, pred podobo sv. družine, katera naj se nahaja v vsaki družbeni hiši, da njo krasi in jej je glasna učiteljica: zbirajte se pred njo in molite pred vsem za svoje potrebe. Potem pa molite kot zvesti otroci velike družbe božje, sv. cerkve, za skupnega očeta kerščan-stva, papeža Leona XIII., nadalje kot zvesti deržavljani za svojega toliko dragega in ljubega vladarja Frančiška Jožeta I. Poleg tega pa ne pozabite svojega višjega pastirja, kateri čuje nad vami kot tak. ki bode za vaše duše odgovor dajal, da bode to delal z veseljem in ne vzdi-
hovaje: ker to bi ne bilo dobro za vas. (llebr. 13, 17.)
Sklepam pa svoj dobrohotni spis s pomembnimi besedami, s katerimi sklepajo sveti Oče papež Leon XIII. svoj v začetku pohvaljeni apostolski list: Jezus, Marija in Jožef naj milostno varujejo kerščanske hiše, v katerih se bodo klicali na pomoč; naj gojijo v njih ljubezen, pospešujejo lepo vedenje, naj spodbujajo k čednosti, lajšajo in slajšajo naj bridkosti, ki od vseh strani pretijo človeškemu rodu! Amen.
Ogled po Slovenskem in dop:si.
Dunaj. (Po slabi tovaršiji glava boli, ali: Pravo in nepravo prijateljstvo; dobra in slaba druščina i — Vsako človeško serce hrepeni po prijateljstvu, vdanosti in ljubezni do druzih; ta lastnost njegova je prav naravna. Vsi, stari in mladi, bogati in revni iščejo si prijateljev ne le v srečnih, temveč tudi v slabih časih; v srečnih, da se v družbi vesele in radujejo, v slabih pa, da si olajšajo žalost, ker jo s tujim sočutjem mnogo lažje prenašajo. Sicer je nagnjenje človeško premnogokrat le mimogredoče. več ali manj odvisno od Ustnih zadev, redkokedaj prav priserčno, in vendar daje že to le poveršno. le bolj navidezno prijateljstvo človeku tolažbo in mir: razveseljuje ga, kakor nam kaže vsakdanja skušnja, ob času veselja, a vliva mu tudi v njegovo ranjeno serce zdravilni balzam ob času nesreče, revščine, pomanjkanja in zatiranja. Ker pa prinaša nepravo, le navidezno prijateljstvo nesrečo nešteti množici in sicer nesrečo časno in večno, ker so nadalje slučaji prav pogosti, da so spravili navidezni prijatelji ljudi ob čast in imetje, ter s tem jih ob enem pahnili tudi v največjo revščino, naj skerbi vsak pred vsem za to. da se kolikor mogoče ogiblje takih nepravih prijateljev Marsikateri bi mi na to utegnil reči: Res, to je pač prav in lepo. kje pa naj vendar zvem. ali občujem s pravim ah nepravim prijateljem? — Na te besede odgovarjam: Ni odveč težko najti te razlike, ako mimo in brez predsodkov opazujemo lastnije onega, kteri se hoče z nami tovaršiti. Pazimo na njegovo obnašanje in njegove govore. Bodimo čisto prepričani, da ne more biti dober prijatelj, ki ne spolnuje božjih in cerkvenih zapovedi, ali ki nas hoče napeljati h kakemu dejanju zoper te zapovedi; kajti dober prijatelj spodbuja nas vedno le k dobremu, k spolnjevanju naših dolžnosti; nobeden ni dober prijatelj, ki nas hoče pripraviti v kako prepovedano. nevarno ali nespodobno reč, k nepotrebnim troškom, nevarnim raz veselje vanjem. k zapravi j i vos t i itd. Dober prijatelj tudi tisti ni, ki hvali naše napake, jih kot samoumevne človeške slabosti in napake označuje, ter na njih nič slabega videti noče. Takih prijateljev, ki so v resnici le sovražniki, se ogibajte! Gorjš vam, ako jim greste na limanice. ktere so vam prekanjeno in lisično nastavili! Nikdar ne imejte nikogar za dobrega prijatelja, temveč ogibajte se njegove druščine, kdor nespodobno govori o sv. uerkvi in o njenih časni in večni blagor človeštva pospešujočih napravah; ne tacega, ki gerdi, zaničuje, opravlja papeža, škofe in duhovne, sploh vse od
Boga izvoljene vodje in učenike ljudstva. Zelo vas svarim pred takimi ljudmi, kajti priliznjeno izpodko-pujejo najdražjo in najsvetejšo svetinjo, ktero ima človek, sv. vero; ako so tudi to izpodkopali ter vam odvzeli sveta čutila — potem ste prav pomilovanja vredni; potem je morebiti za vselej omajano vaše upanje, vaša zadovoljnost in vaša sreča! Bežite pred tovariši, ki vas hočejo zapeljati k nepokorščini do starišev. do njih namestnikov, do učenikov ali drugih predstojnikov. Nepravih prijateljev bojte se bolj, kot očitnih sovražnikov, ker teh se veliko lažje morete izogibati, kot unih Koliko pridnih, dobro vzgojenih mladeničev bilo je že zapeljanih od slabih tovarišev v prepovedana djanja, prepovedane igre, nepotrebne stroške itd! Koliko solz pretočili so nadalje ne le zapeljani saini, temveč tudi njih stanši, bratje in sorodniki, kterim bi bili lahko postali podpora in veselje v starosti! Koliko je dijakov, ki zapustč pridni, delavni in pobožni svoje domovanje; na tujem pa se oklenejo slabih tovarišev, propadajo na ta način od stopnje do stopnje, naposled postanejo lenuhi, potepini, zapravljivci. tako. da se sramujejo stopiti pred stariše in znance, ter se popolnoma zgube Zato, dragi moji! bežite, res. bežite pred slabimi druščinami! Te so smertni strup, ki razjeda vam telo in dušo. večkrat počasi, toda gotovo v vašo grozno nesrečo. Poslušajte nauke in opomine sv«»jih starišev. duhovnov, učenikov in druzih predstojnikov: dobro vam želijo; privoščijo vam pravo srečo Ogibaj te se pa slabih, nepokornih in okuženih tovarišev; pridružite se le dobrim, pridnim in olikanim mladenčem. NTe pozabite nikoli, da ljudje vas ne sodijo le po vaših šolskih napredkih, ali po vašem vedenju v šoli, v cerkvi, na ulici, temveč pametni in izkušeni ljudje vas sodijo tudi po vaših tovariših, kar nam priča star pregovor: Povej mi, s kom se pečaš, in povem t«, koliko da veljaš.
Po moji dolgoletni skušnji glede šole in vzgo-jevanja so nekteri stariši ali njih namestniki — oni namreč, ki sprejemajo dijake na hrano in v stanuvanje — le preveč brezskerbni, kar tiče sprehode in občevanje z drugimi so dijaki; nekteri se v svoji vnemarnosti še ne zmenijo za to; mnogi so preveč prizanesljivi, ali bolje rečeno, preveč brezskerbni. Kolikokrat slišijo stariši tega ali onega tovariša svojih otr«'»k nespodobne besede govoriti, gerde in surove psovke brusiti, čudne opazke delati, in vendar ne prepovejo svojim otrokom te nevarne to-varšije. akoravno velj.» prav pri mladini posebno izrek: „Jedno gnjilo jabelko okuži deset dobrih." Saj nam je znano, kako gerdih besed in psovk se otroci navadijo v občevanju z drugimi in kako kužne šege sprejmejo od njih. Kolikokrat slišal sem že pridne matere tožiti: Bog se usmili! kako gerde besede prinaša mi otrok domu! Kako bi ne? Velikokrat dovolimo otrokom igrati se s tujimi otroci, kterih natančno ne poznamo; pač da. večkrat povabimo jih relo še na dom; ali potem ni naravno, da sprejmejo otroci premnoge nespodobnosti tujih soverstnikov. da postanejo sami surovi, razposajeni in lahkomiselni, dokler se ne zagulijo tako, da je pobolj-šanje ali zelo težavno, ali pa popolnoma nemogoče. Sedaj seveda spoznajo premehki in preveč prizanesljivi. ali da bolje rečemo, zanikarni in brezvestni stariši. kako zelo da so s tem grešili, ko niso precej prepovedali otrokom občevanja s surovimi, razposa-
jenimi in slabimi tovariši, ter smo prisiljeni okužen-cem z vso ostrostjo pokazati vrata, ko pa je že prepozno! — Kako žalostna je ta beseda! Kolikokrat postale so na ta način nesrečne, poprej pridne in v obče spoštovane družine! Koliko skerbi in reve prinese mnogokrat en sam po slabi druščini zapeljan otrok v hišo! Poznal sem mladeniče, ki so vživali doma najboljšo, versko-nravno vzgojo, kterih stariši so se tudi na vse načine trudili, da vzgoje svoje otroke v dobre ljudi ter jim zagotovijo srečno bodočnost Približal pa se jim je polagoma slabi tovariš, vsadil ljuliko med pšenico, in sedaj bila je zastonj vsa skerb, ves prešnji trud in svarjenje starišev.
Zatorej mislim, da končam te verstice najbolje s prijazno in priserčno prošnjo, da naj, kolikor časa je to sploh mogoče, nadzorujemo občevanje in druščino otrok; odstranimo brez ugovora iz domačega kroga tuje otroke, ki govore nevarne besede, psovke in druge surovosti Ne dajmo se, kadar se tiče bla-gora otrok, motiti in zapeljevati od tujih, takozvanih prijateljskih družin. Plevel moramo popolnoma izro-vati in potrebiti, drugače neprenehoma poganja ter škoduje celi dobri njivi. Ako je otrok na napačnem potu, ako si je prisvojil nespodobnih, surovih izrazov, prilastil si slabih navad, navadil se na hudobijo in nepokorščino, — potem, ljubi stariši, je sodu dno že izbito, potem je razrušeno poslopje vsega dobrega, ktero ste tako težko in skerbno zidali; vaš trud bil je zastonj. V življenju imamo večkrat priložnost z žalostjo opazovati, da otroci, ki so zašli po slabih tovaršijah na kriva pota, navadno to pot neprenehoma nadaljujejo, in da so slučaji zelo redki, zaver-niti jih zopet na dobro pot, na pot pokorščine do božjih in človeških postav in naredb, ktera jedina jim zagotavlja pravi napredek, ktera jedina more napraviti iz njih pridne, koristne ude človeške družbe, ter jim zagotoviti veselo in srečno prihodnjost.
Prof. Janez Repič.
Fantje, pamet! Naslednji dopis, za kterega smo serčno hvaležni, je hdatniša pridiga, kakor sicer cele bukve; glasi se:
Ker se nam ravno približuje čas nabora vojakov, Vas ponižno prosim, naj bi blagovolili v Vašem cenjenem listu objaviti naslednji dogodek v svarilni izgled vsim voznikom in mladeničem, kteri se vozijo k naboru v vojake.
Zadnje dni mi je pripovedoval 69letni rudar v pokoju, g. Valentin Treven, naslednjo dogodbo, in se zanesti smem. da je resnična:
Bilo je meseca oktobra leta 1846. Poklicanih nas je bilo mnogo mladeničev rudarjev iz našega mesta v Planino na Notranjsko se predstaviti asentni komisiji za nabor v vojake. Pripeljemo se dobre volje, kakor je že v takih slučajih navada, v notranjski terg^ Planino ; bilo je ravno v nedeljo zveččr o mraku. Že od daleč ugledamo nam nasproti derdrati voz in v vozu sedeti mladega gospoda mašnika; ko se vozovi srečajo, mi vozeči novinci prečastitega gospoda prijazno pozdravimo s tim, da svoje klobuke, po idrijski šegi s cvetljičnimi šopki okinčane, vzdignemo; kar so nam prečastiti gospod mašnik planinski, kakor smo pozneje poizvedeli, prijazno odzdravili.
Le naš voznik N. N., doma iz Ledine, fare sv. Jakoba, ni gospoda mašnika prijazno pozdravil, marveč, ker so se zaradi prebližnje vožnje vozovi sprijeli, je začel
gerdo preklinjati, in še več, z bičem udrihati po v vozu mirno sedečem prečastitem gospoda mašnika. Žal-besedice ni bilo slišati iz ust prečastitega gospoda mašnika. ampak mirno vdani so terpeli. kakor pravi učenec Kristusov, „kteri je za nas bičan bil". Vse nas je prešinil strah in groza, ko smo bili navzoči strašnemu zločinstvu. Podali smo se k počitku, le razburjeni voznik ni mogel zaspati; razgrajal je po Planinskem tergu in bruhal bogokletne besede! Ali poslušajte, predragi čitatelji, šiba Božja ni bila daleč! zadela je namreč očitna kazen taistega, kteri se je prederznil mahniti z bičem maziljenca Gospodovega. Ker je namreč omenjeni zločinec razsajal in razgrajal v temni noči po tergu Planini, zasači ga ponočni čuvaj. Njegovo oporninjevanje ni nič izdalo: zatorej poprime orožje in zabode voznika v trebuh. — Še mu je bilo mogoče dospeti v našo spalnico, — videli smo znotraj ranjenega; — videli smo ga vsega kervavega, ko je padel po tleh; — grozovito je ječal in stokal.
Naglo pošlje hišni gospodar po gospoda duhovna, da bi mu podelili zadnjo popotnico, ker vedeli smo, da bo kmalu po njem. Bila je ravno ena ura čez polnoči v ponedeljek zjutraj. Gospod duhoven kmalo pridejo z Najsvetejšim. Vsi smo v svoje veliko začudenje spoznali v gospodu mašniku taistega gospoda duhovna, kateri je pred malo časom iz ljubezni do Tebe. o Izveličar, bičan bil!
Bili so namreč prečastiti gospod Matija Schmied, pozneje dekan v Idriji, umerli leta 1865 tukaj. — za božjo čast zelo vneti dušni pastir. Naj mu sveti večna luč!
Smertno ranjeni voznik je bil v četertek po ti grozni dogodbi v strašnih mukah, sicer omečen in skesan izdihnil svojo dušo, katere naj se Bog usmili!
Vozniki, mladenči, spoštujte služabnike Božje!
V Idriji 1. aprila 1894. Jakob Likar.
c. kr. jamski paznik.
Verona, mesca sušca 1894. (Nove nade za srednje-afrikanski misijon.) Listič „La Nigriziau v Veroni naznanja neko važno spremembo pri ondotnih misijonarjih za srednjo Afriko. Omenja napervo žalostno okoliščino, da katol misijon, ki se je poprej stezal gori do Kordofana, sedaj dela samo v tesnem egiptovskem krogu in z enim misijonarjem v Eritreji. To je vzrokovala prekucija mahdovska. Osebstvo misijonsko se je pa pomnožilo in škof Sogaro je mesca oktobra 1885 ime te naprave za afnkanski misijon v Veroni premenil v „družbo redovnih sinov presvetega Jezusovega Serca." To spremembo so škofu nasvetovali sami sv. Oče sedanji papež Leta 1887 je pervih deset redovnikov pred svojim škofom naredilo slovesno redovno obljubo.
Bilo je še rešiti vprašanja o novih mejah srednje-afrikanskega misijona, ker med tem so vstali novi vikarijati in piefekture apostoljske med mejami tega misijona. Mns. Sogaro je zarad tega mesca oktobra 1892 moral potovati v Rim, da se reši ta zadeva; sinovi Jezusovega presv. Serca so pa goreče molili in sv. Jožefu pnporočevali srečno rešenje te zadeve. Pričelo se je leto 1894; toda zdelo se je, da goreče molitve še niso bile uslišane. Zazori 19. svečan in sinovi Jezusovega presv. Serca pričnč z vso gorečnostjo obhajati pobožnost za mesec sv. Jožefa. Prosili so in izprosili so popolno rešenje svoji zadevi. Bile so namreč poterjene nove misijonske meje 11.
prosenca. naznanjene pa v Veroni še le 1>. sušca. prav za prav v preddan sv. Jožefa je prišlo pristno naznanilo, da so sv. Oče podpisali določilo rimske propagande, v kterem se poterjuje spremenjenje ve-ronskega vstava srednje-afrikanski h misijonarjev v „versko kongregacijo sinov Jezusovega presv. Serca." Novi redovniki se nadjajo. da s tem se odpre za srednje-afrikanski misijon bolj srečna doba, boljši časi za spreobračanje zamurcev in da ta milost bode prišla na priprošnje sv. Jožefa
Macedonija. I z S o 1 u n a. II. sveč. in 8. sušca 1S94. (Zvonilo. Pobožnost i.» S svojim pismom z 2. sveč. ste nas zelo razveselili. — ker nam poročat»*, da nam bote poslali zvona do sv. Jurija v Paleortsi. Serčna hvala toraj Vam in blagim dobrotnikom za ves vaš trud in skerbi! Glede velikosti in teže zvonov sem s tem popolnoma zadovoljen, kakor mi pišete. Je-li mogoče, da ju vapOr pripelje do začetka maj-nika ali saj do binkoštne sobot»*? Naše veselje bi bilo tolikanj večje. Tu pošljem napis. Bese le. ki naj se na zvona napravijo, so s staro slovanskimi čer-karai pisane in so od bolgarskih nekoliko različne. —
S tema zvonovoma bote Paleorski občini napravili veliko veselje, kakor tudi vsem drugim zavodom. ki se bodo v prihodnjosti pod varstvom sv. Družine ondi razcveteli — v blagor ubogim Bulgarom. — In ko bi s svojim darilom ne bih nič druz»*ga storili, kakor da bota .'Jkrat vsak dan rAngelj Gospodov' oznanovala. je to že veliko. Pri nas namreč ljudje ne poznajo lep»* navade, da bi vsak dan an-geljevo češčenje molili — saj dosedaj ni nobeden vedel za to!
Danes sem začel devetdnevnk-o v čast Kraljici sv. rožnega venca v Pompeji. Obljubil sem bil namreč, koj ko bom zvedel, da se bota zvona napravila. bom vravnal tri devetdnevnice. t. j. molil bom skoz 27 dnij vsak dan H dele sv. rožnega venra. — upanje pa imam. žalostna Mati Božja bo pomagala, da bota zvonova zadosti velika, da se bota srečno k sv. Juriju v Paleortsi pripeljala, da ne bota nobenega dolga pri č. g Samassa tu ali kje drugej zapustila. le nam bota klicala in nam očitala dolg hvaležnosti. katero smo dolžni blagim dobrotnikom — v Ljubljani in drugod.
V postnem času je tukaj v navadi 40urna pobožnost; in tudi letos smo jo imeli 2., 4. sušca. Oh kako ta pobožnost serce povzdigne — tukaj med Turki! Pridige so bile v raznih jezikih. — Zdaj bomo pričeli ljudske duhovne vaje za stanove, da ljudi pripravimo za dobro velikanočno spoved.
3Iila prošnja.
Ogenj je nastal v noči po beli nedelji okrog jedne ure na Zajčjem verhu župnije Stopiške. Ne bom popisoval prežalostnih prizorov in strahu te noči, serce pretresujočega pogleda černe groblje. iz ktere se vidijo le gole peči in ognjišča, in strašnega tuljenja gladne živine, ktero se razlega daleč na okrog. Obračam se le na znana blaga serca „Dani-činih" prijateljev ponižno proseč v imenu 18 siromašnih družin blagohotne podpore. Zgorelo jim je vse do tal, ter jih pahnilo v skrajno bedo. Slabe letine, toča, vred vsem pa nezvesta vinska terta prisilila je že sedaj mnogo gospodarjev, da si iščejo
sreče po Ameriki. Kaj naj počno sedaj zapuščene žene brez kruha in brez delavnih m6ž ? Z ozirom na to lahko z dobro vestjo terdim: če je kedo potreben podpore, so je potrebni pogorelci na Zajčjem verhu. Prosim, usmilite se jih!
Blagovolite, prečastni g. kanonik, objaviti, to „prošnjo* in sprejemati mile darove, ktere bi utegnili dobiti; zagotovljeni bodite, da molitev in zahvala boste spremljale blage dobrotnike.*)
Stopiče. 3. aprila 1M*4.	Jakob Porenta,
župnik.
Memento, homo!
Oj spomni se mi, človek, Da prah si in pepčl, Da spet v pepel se verneš; Te z njega Bog je vzčl!
Ta glas povsod odmeva, Na pepelnični dan; Da bi ga pač poslušal Še druge dni kristjan!
Vsaj kdor na večnost misli, On misli i na t6, Da borni smo Zemljani Popotniki samo.
Življenje naše zemsko Le kratek čas terpi; Gorje mu, oj gorje mu. Kdor čas ta zamudi!
Prevzetnost, poželjivost In vživanje samo — Oj to pač pravi pot ni. Ki vodi naj v nebo.
P.ogapozabnost vlada In drugih sto pregreh; A Bog in sveta vera Prevzetnim je v zasmeh.
Brez Boga in brez vere Na svetu biva mnog, Ki v svojo moč le upa In sam če biti bog...
Zakaj se povzdiguješ Tako ti. zemski sin, Ne slutiš li nikakor. Da ti preti pogin v
Če se ne boš spokoril. Postaneš ognja plen, Ker, kdor Boga pozabi, Bo večno pogubljen.
Pomisli, kdo li ti si. In kdo sveta Vladar, Da on Gospod je večen, A ti le revna stvar.
Blagi rojaki gotovo ne bodo prezerli priserčne prošnje; darove bodemo hvaležno sprejemali in berzo pošiljali revežem.
Vr.
Zato se spomni, človek. Da prah si in pepel, Da spet v pepel se verneš ; Ki z njega Bog te vzel!
Ciriljev,
Ura.
(Prosto poslovenjena.)
Kak tekó kolesca mala, Eno z drugim se vertí! Da bi ura ne zastala, Se premikala, kazala, Mora vse se gibati.
Vendar, úmite odločno, Da gre ura prav, dokaz Nij kolesc vertenje ročno, Ura mora iti točno, Kazati natančno čas.
Redno, ne prekasno biti, Ne zastati ték kolés; Modro mora se vertiti, Čas minut in ur znaniti, Da je dobra ura res. —
Z našim je življenjem taka; On namen svoj izgreši, Kdor stoji, al' lén koraka, In dolžnosti svoje — čaka, Spolnovati z vsih moči.
Da, ko skušnje čas poteče, Pred Gospodom boš obstal; Bodi zvest, spolnuj goreče Vse dolžnosti rajske sreče, On ti venec bode dal.
Radoslao.
Razgled po svetu.
Rim. (Dobrodelnost sv. Očeta.) Papež; Leon XIII so ob obletnici svojega kronanja ter o velikonočnih praznikih podelili: Za uboge v Rimu 15.000 lir; vdovam in sirotam papeških vojakov in njihovemu pomožnemu društvu 5.000 lir; v pomoč duhovnom, ki so v pomanjkanji, 3.000 lir; ubogim redovnicam v Italiji 8.000 lir.
Med in pelin. „Ako bote vi molčali, bodo kamni govorili." Ne le da premnogi, ki so sicer v kerstnih bukvah zapisani, ne molče, temuč na glas kričč zoper katoliške šole, kadar se govori o pravici sv. Cerkve do šole in zoper ločitev šole od Cerkve. Govorijo pa sem ter tje res kamni zoper take laži-katoličane, n. pr.: Eden judov je spisal brošuro „Christentiinten, von einem Judentt (Friedeberg a. Ou., bei Arthur Dresler 18U2). Ta judovski pisatelj med drugim svojim sovercem pravi: „V zgoli verskih vprašanjih, kakor n. p. o postavi za ljudske šole, bi morali judje čisto molčati!" K temu pristavlja „Reichspost:" „In kaj vidimo na Avstrijanskem! Vsi judovski časniki so najbolj zagrizeni nasprotniki kerščanske ljudske šolske postave." Ali bi se ne dalo tukaj še nekaj pristaviti, n. pr.: „Vse liberalno
časništvo je najbolj zagrizeno nasprotništvo zoper šolske postave..." In zopet dalje piše: „Judje naj se pečajo za svoje, ne pa za kerščanske zadeve."
I. Bratovske zadeve
molitvenega apostoljst va.
Nameni za mesec april (mali traven.) a) Glavni namen: liast v spoznanju in ljubezni do Jezusa Kristusa. (Spis poterjen in blagoslovljen od sv. Očeta Leona XIII.)
Bog je največji in neodvisni Gospod vseh stvari; prost je v vsem, kar je vstvaril in kar še dela; človeka, kterega je postavil nad vidno naravo ter ga obdaril s častjo in slavo vseh naravnih dobrot, kterega je k temu še olepšal z nepopisno lepimi darovi nadnaravne milosti in časti, ki jo je bil po svoji lastni krivdi zgubil, tega človeka mogel je brez vsacega posredovanja zopet sprejeti v stan milosti.
Da bi pa našo naravo tem bolj častil ter svojo dobrotljivost in usmiljenje tem lepše pokazal, podaril nam je Bog nadnaiavne milosti po svojem posredniku po najvišjem in najimenitnejšem posredniku, po lastnem, edinorojenem Sinu: tako zelo je Bog svet ljubil. Naš Gospod in Izveličar Jezus Kristus Sin Božji, postal je sin človekov.
Včlovečenje Jezusa Kristusa je podlaga in središče vsemu Čeznatornemu poslopju, kterega je postavil Bog v naše izveličanje in v svojo čast. Naše izveličanje celo, kolikor ga potrebujemo, in čast božja, edino, ktero morejo njemu, neskončnemu Bogu ska-zovati tudi stvari, vzeto bilo je z odrešenjem po Jezusu Kristusu, zasluženo na čuden način ter z obil-nostjo zopet vterjeno. Jezus Kristus, Bog-človek, je skrivnost, ki skoro vse obožuje, skrivnost s ktero hoče Bog ves svet obdati, in v kateri naj celi svet Boga zapopade.
Dobiček pa je prav za prav pri ljudeh, ki se rešujejo in k Bogu vodijo. Gospodu ostala bi čast tudi, ako bi jih ne bil odrešil, in bi morali s svojim poginom spričevati lepoto njegove pravičnosti; človek mogel je pa rešen biti le po odrešenju, v kterem ga je Bog rešil iz padca in mu ozdravil rano njegovih grehov; v kterem je po Jezusu Kristusu in v Jezusu Kristusu zopet sprejel Človeka za božjega otroka, in kot otroka za dediča večnega kraljestva in veselja. Glejte, koliko nas je Oče ljubil, da se otroci božji imenujemo in smo. (Jan. 3 )
To je evangelij, t. j. veselo oznanilo, to je veliko veselje, katero je nekdaj oznanoval angelj betle-hemskim pastirjem, in ktero odslej cerkev neprenehoma oznanuje po vesoljnem svetu. Odslej je znanost vseh znanstev spoznavati Jezusa Kristusa; to je naj globokejše in najvišje, ob enem pa tudi najpriprostejše in najlažje spoznavanje, ktero je vsem ljudem potrebno v izveličanje. Kdo da je Jezus Kristus in kaj da pomeni, mora vsak znati, ki se hoče zveličati; in Jezusa Kristusa ljubiti — resnično ljubiti, ne kar z besedami in z jezikom — to je edina reč, ktero mora vsak znati in opravljati. V tem obstoji kerščanska zapoved in vsa kerščanska čednost; le s tem spolnjuje se velika zapoved, Boga čez vse ljubiti, bližnjega pa kakor samega sebe.
Vendar je revščina in neumnost kakor tudi hudobija Adamovih otrok resnično neumljiva, in števila onih, ki so do današnjega dne slišali besedo božjo, pa je ne spolnjujejo, se ne more sošteti. Vse je vabil usmiljeni Bog, priti k gostiji večnega življenja vsi so naprošeni, pridobiti si z malim trudom neb'eških zakladov; pa le malo jih je dosedaj vbogalo. Koliko jih je še dan danes, ki nočejo ne le verovati, temveč tudi ne slišati, in se z vso silo zoperstavljajo veselemu oznanilu Jezusa Kristusa! Nočemo, da ta nad nami kraljuje! Neverjetno bi se nam zdelo, ko bi z lastnimi očmi ne morali gledati, kako dobiva vsaka stara in nova zmota veliko množico priveržencev, in ko bi bila še tolikokrat overžena in razkriti nje strašni nasledki kot laž in hudičevo delo — mislimo na pr. na čete socijalnih demokratov in anarhistov — in kako spoznanje Jezusa Kristusa vedno peša in z njim hira tudi ljubezen do Jezusa Kristusa, včasih se pa celo spremeni v sovraštvo in pravo protikerščanstvo.
Vendar je usmiljeni gospod se odločil kraljevati in zmagovati nad vse sovražne sile s svojo usmiljeno ljubeznijo. Človeku pusti sicer prostost: vendar pa zna tudi prosto voljo z vsegamojiočno ljubeznijo in milostjo premagati: zmagati zna slepi strah, ne-hvaležnost in prevzetnost neumnih sere kakor sam pravi, vladati kljubu satanu in njegovim pomagačem.
(Konec na.*l i
bi Posebni nameni:
7 S. Herman Jožef. Vedna priprava na smert v današnjih nedoločnih dnevih. Zapuščeni mestni otroci. Zasmehovale! sv. vere za spokorjenje.
H. S. AmanclJ. Več poguma in gorečnosti v češčenju božjega presv. Serca Odprava slabili časopisov iz gostiluic.
0. S. Valdetmda. Bavarski romarski vlak v Lurd Brez-domovinski. bolehni posli. Pridobitev poštenih redovnih udov.
10. S. Terencij. Kdinost za francoske katoličane Po v zdi«* duhovnov v neki škofiji. Več po vednih prepirih vznemirjenih občin.
11 S. Leon Vel. Sv. 'Ke Strašne italijanske razmere. Ogerski škofje. Milost sv čistosti za vse stanove in starosti.
12. S. Simon Trienški. Kardina*i svete rimske cerkve. Oo-jitev notranjega življenja v duhovskih semeniščih. Naprava za poboljša nje.
IX. S. Hermenegild. Španija in Portugalska. Zvestobe do sv. Cerkve. Zakonska zvestoba pri moških.
14. S. Jnstin. Spreobernitev mnogih grešnikov. Važno znanstveno podjetje. Zabranitcv občeškodljivih zarot in zakletev
i Dal ie nasl.i
II. Bratovske zadeve N. 1]. Gospč presv. Jezusov. Seroa.
V molitev priporočeni:
Na milostljive priprošnje N. Ij. G. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora m Fortunata. naših angeljev varhov in vsih naših patronov, Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad, in brezverstvo. prešest-vanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe. — Neki gospod priporoča svojo bolno soprogo, da bi se na priprošnjo N. Ij. Gospe in sv. Jožefa ozdravila, če je Božja volja. —
Listek za raznoterosti.
Ljubljana. Umerla je 30. sušca po dolgem bole-hanji. previdena s svetimi zakramenti za umirajoče, gsdč Helena To man. stara To let, prepeljana v Kamno gorico in ondi pokopana 2. aprila. Pokojnica je bila sestra nekdanjega poslanca r. dr. Lovro Toma na. in priporoča jo v molitev druga sestra, gospa Marij na Mali. rojena Toman.
Ljubljana. Prihodnjo nedeljo ob Tih ima Vincencijeva družba v Marijanišču sv. mašo in skupno sv. Obhajilo s popolnimi odpustki; zveččr ob iiih pa je ravno tam navadni shod.
V	sredo, 11. aprila zvečer pa se v cerkvi sv. Florijana prično duhovne vaje za Vincencijevo družbo; bode vsak dan ob <»ih zjutraj govor in sv. maša. zvečer ob Tih pa govor in litanije z blagoslovom ter v nedeljo sklep s skupnim sv. Obhajilom.
V	Teržiču je 3 t. m. umeri gosp Leopold Ahačič, hišnik, fužinski posestnik itd, v 28. letu svoje starosti, kar mati njegova, gospa Barbara Ahačič, z drugimi svojci vred, sorodovincem in znancem na-znanuje in pokojnega v pobožno molitev priporočuje.
V	Samoborn je velikonočni ponedeljek č. o. L a m-bertGolovski obhajal prelepo novo mašo. Ob-širniše prihodnjič.
V	Dolu pod Ljubljano so pretekli torek obhajali osmino po ranjkem župniku Jerneju Jarcu. Slovesno čemo mašo so peli miigsp prošt dr. Anton Jarc. brat ranjcega, in pričujoč je bd med druzimi tudi njegov nečak č g. župnik Fr. Jarc. R. I. P.
Djanja sv. Detinstva 11 zvezek, poln lepega branja, je prišel na svitlo. Znamenit je ta letnik, ker zraven važnih in mičnih misijonskih naznanil in poročil ima precej v začetku tudi pismo sv. Očeta Leona XIII. o petdesetletnici „Djanja sv. Detinstva" tistim, ki se pečajo s „sv. Detinstvom,- kakor je povedano v tem papeževem pismu.
Idje tedaj naj se oglase pri dotičnih gospodih, da dobijo tudi ta zvezek.
Zagreb je po tolikem čakanji pcslednjič blezo vendar res dobil novega nadškofa, prečast. gospoda dr. J ura j-a Posilovič-a. škofa Senjskega. Pišejo, da 0. maja bode nastopil.
V	četertek, 10. aprila, ob osmih bo v nunski cerkvi sveta maša za ranjce deležnike sv. Detinstva. Deležniki, pričujoči pri tej sveti maši, dobč popolni odpustek pod navadnimi pogoji.
Dunaj. Katoliška šolska družba bode v cerkvi sv. Avguština v kratkem obhajala tridnevnico na čast sv. Jožefu.
Na Dnnaji je bilo belo nedeljo velikansko glasovanje za katoliško šolo. Največje dvorane, ki se nahajajo na Dunaju, so izvolili za shod; bilo pa je odličnega občinstva toliko, da se je moralo zbo rovati v dveh oddelkih, ktenh vsak je imel svojega predsednika; bila sta dr. Porzer in dr. Švarc. Povsod je bil le en glas. „da avstrijski narodi hočejo imeti versko šolo.tt To je moška beseda! —
Škofovska posvetovanja na Dunaju so se pričela pretekli ponedeljek, 2. t. m. Skoro vsi avstrijski škoQe so bili pričujoči; predseduje kardinal Schunborn. Sv. Oče so jim poslali iz Rima sv. blagoslov.
Za ciborij k Mariji D. na Brezji: Po g. bogsl. J. «injezdu: Marija Juvan v Spod. Idriji 2 uhana; —
Dalje iz Idrije: terg soproga Antonija Makuc 2 uhana in 1 perstan; — Učiteljica iz Idrije 1 velik šmarni terdnjak in 1 perstan; — Katerca Abram 1 križec in 1 krono v den.; — J. N 2 uhana in 1 perstan; — Mar. Abram 1 krono; — Mar. Belar 2 kroni; — Fr. P. se priporoča, da bi ji Marija sprosila blagoslov Božji za njo in sinova v dušnih in telesnih potrebah, posebno tudi razsvitljenja sv. Duha. da ne zaideta na kriva pota, daruje 1 perstan, 1 križec in še nekaj zlatnine; — Neimenovana 3 gld. G uhanov in še nekaj zlatnine; — Po gospodični N.: 4 grame zlatnine pa 3 gld.; — Tz Zatičine 2 gld ; — Neimenovan 1 krono; — Neimenovan g. duhovnik 2 stara tolarja. — Naročnica „Zgod. Danice" s pošte Rakek a zbirko 12 gold. 76 kr. od več oseb in od Am. KoČevarjeve 1 zlat perstan. Priporočene so v molitev, ena posebej za blagoslov pri začeti kupčiji, ena pa v zahvalo za doseženo zdravje.
Za vedo in omiko. Leo Gesellschaft na Dunaju je bila vstanovljena 1. 1892. Namen: „Förderung christlich-wissenschaftlicher Bestrebungen in Oesterreich." Na čelu je posebno vodstvo in v njegovem imenu kličeta k pristopu: Dr. Koloman Belopotoczky, škof in apost poljni vikar, kot namestni predsednik, in dr. Jožef, baron Helfert. c. kr. skrivni svčtnik itd. kot predsednik. Udje plačujejo po 6 gld. na leto, ali pa 200 gld. enkrat za vselej kot pospeševatelji, ali pa 100 gold. kot člani. Zaznamnjani so kot pospešitelji med druzimi: Svitli cesar in en nadvojvoda po 1000 gld., njih veliko število po 200 in po 100 gld., po 5 gld. in več pa njih prav veliko število.
Očitna zahvala.
Pn. gospod Ivan M urni k, ces. svetnik, deželni poslanec itd., nam je poslal lepo svoto pet in dvajset goldinarjev kot donesek svoje preblage ranje gospe soproge za podpiranje naših dijakov. Ta bla-godušni dar. ki kaže, kako preblaga gospa še po svoji smerti nadaljuje lepo dejanje svojih živih dni, nas je zares ginil in razveselil. Bog povračaj tisučero ranji v večnosti in njenemu dobroserčnemu gospodu soprogu s hladivnim tolažilom po britki izgubi tu in tam!	Vrednik.
Dobrotni darovi.
Za dijaško mi20: Gosp. poslanec Ant. Globočnik pl. Soro-dolski 5 gld. — Od neirn. strani po preč g. dr. proles. Fr. Lampetu 20 gld.. da bi Bog dal mladeničem dobrega duha in pripeljal marsikatere v svoj vinograd. — Neimen, gosp. bogoslovec 1 krono. — Č. g. župnik Fr. Jarc. 2 gld. — Dober prijatelj 1 gld. — C. g. kapi Avg. Šinkovec 6 gld. — G. g. župnik J. Kobilica 3 gld.
Za m rite božjega groba: Kerka 7 gld. in Zagradec 5 gold. po preč. g. dek. M. Tavčarji — Župnija sv. Katarine v Topolu i» gld. - Iz Mirne č. g. župnik Fr. Jarc. 3 gld. — Z Gore pri Sodrašici č. g. Janež Dom. zbirko 4 gld. 40 kr. — Iz Zirov č. g. župnik Jož. Vidmar zbirko 5 gld.
Za sv. Očeta: G g. župnik Fr. Jarc. 2 gld.
Za misijone: Neim. 20 kr.
Za cerkev sv. Jožefu v 1'rjedoru r Bosni: Gsdč. A. Pfefrer-jeva 20 kron.
Z*x pogorelce v Zajčjem ve rhu, fare Stopiške: J. Z. o gld.
Za sv Detinstvo: Gast. g. Štefan Jenko, vikarij v Podgrajah, 4 gld. 80 kr. — Čast. g. Gr.-gor Jakelj. župnik na Goričah. 8 gld. —
Za Detoljuba: Preč. g. dekan Mih. Tavčar 1 gld. — C. g. A. Šinkovec 1 gld.