Leto IT. T Celju, dne 9. junija 1909. St. 27. NARODNI UST ~ Izhaja vsak Četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — Vre pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati d* naslov: ,,Narodni List" v Celju. — Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Schillerjeva cesta štev. 3. »Narodni List" stane za celo leto 4 E, za pol leta 9 E, za četrt leta 1 K. Za Ameriko in druge dežele na leto 6 K 60 vin. Naročnina se plačuje vnaprej. — Posamezna številka stane iO vin. Oglasi se računajo po 12 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Pristojbine za oglase je plačevati po pošti na naslov: ar od ni List" v Celju. Kmetska banka za Bosno in Hercegovino. Minoli petek 4. t. m. se je odigral v avstrijskem državnem zboru velik boj med vlado in med ž njo nezadovoljnimi strankami zaradi takozvane kmetske ali agrarne banke*) za Bosno in Hercegovino. Da bodo tudi naši somišljeniki med kmetskim in delavskim ljudstvom o stvari nekoliko poučeni, evo kratkih podatkov: Kakor pri nas do 1. 1848, tako tudi®v južnih deželah, v Bosni, Hercegovini, Srbiji,, Črni gori, Bolgarski itd. oni, ki so obdelovali zemljo, niso bili lastniki te zemlje, ampak so jo obdelovali kot podložniki raznih plemeni-tašev. Ko je Avstro-Ogrska pred 30 leti okupirala Bosno in Hercegovino in prevzela ti dve deželi v svojo upravo, je v posebnem oklicu po generalih Filipoviču in Jovanoviču obljubila, da bode »kmete«, (tako se imenujejo tam ti podložniki!) odkupila iz oblasti mo-hamedanskih veleposestnikov, raznih ag, begov in spahijev, katerim so morali ti »kmetje« plačevati »tretjino«, ponekod tudi več, ponekod manj. Toda ostalo je le pri obljubi. 30 let je štu- *) Banka = velik denarni zavod, osnovan na podlagi akcijskega ali delniškega kapitala, ki se peča na eni strani z denarnim prometom (menjavanje denarja, dandanes posebno kupčija z menicami itd.), na drugi strani pa posreduje kredit. Sicer pa pojem banke v eni prihodnjih številk razjasnimo v »Kmetskem tolmaču«. dirala avstrijska vlada kmetsko vprašanje v Bosni, a nikdar se ni spomnila na to, da bi dala »kmetom« samostojnost. V Bosni in Hercegovini je še danes 88.970 kmetov, ki nimajo nič lastne zemlje, dalje 22.655 poljedelcev, ki imajo nekaj lastne zemlje, a so deloma tudi še »kmetje«, in 23.477 poljedelcev, ki imajo lastna in svobodna zemljišča. Je torej tam še nad 100 tisoč zemljo-obdelujočih ljudi, ki obdelujejo ne svojo, ampak tujo zemljo, katere izkoriščajo razni bogataši in jim sesajo njihovo kri. Krasno polje za državo in vlado, za blagor državljanov res vneto, da bi dvignila te ljudi iz staroveškega suženstva v svobodo, jim dala priliko, uveljaviti svojo prosto voljo in jim dala možnost za duševni razvoj. Kar je zamudila država, odnosno naša avstrijska vlada, da bi bila s takim velepomembnim socijalnim delom privezala prebivalstvo teh dveh dežel nase, — to so sedaj, ko sta obe deželi končno postali popolna lastnina Avstro-Ogrske, hoteli storiti Madžari. Zakaj? AH morda iz nesebičnih namenov, iz ljubezni do tega prebivalstva, iz ljubezni do njegovega gospodarskega napredka in blagostanja? Kaj še! Trojni cilj imajo Madžari: prvič zanesti madžarski kapital med prebivalstvo Bosne in Hercegovine in delati tam mastne dobičke, dalje si s pomočjo tega kapitala zasužniti domače hrvatske in srbske prebivalce, jih oropati in kočno kot berače vreči na ceste, na njih mesta pa naseliti madžarske naseljence, in tretjič s pomočjo tega gospodarskega zasužnenja tudi politično nadvlado si zasigurati in doseči priklopljenje Bosne in Hercegovine k Ogrski. V to svrho so Madžari, na čelu ogrska vlada sama, zastavili vse sile da bi "peštanska trgovska banka dobila od obeh vlad dovoljenje za odkupovanje kmetov v obeh deželah, to je dovoljenje na temelju svojih pravil s posojili pomagati bosansko-herce-govskim kmetom, da se rešijo iz krempljev raznih plemenitašev. Že samo na sebi dejstvo, da bi se imel madžarski kapital vgnezditi v dveh deželah z okroglo 2 miljona skoro izključno slovanskih prebivalcev, mora v vsakem Slovencu vzbuditi čut ogorčenja. Tem večje ogorčenje mora navdati človeka, ki čuti z ubogimi kmeti tamošnjih dežel, ako vidi postranske, naravnost gnusne namene te banke. Ta banka bi imela predpravice, ki bi skoro onemogočile vsako konkurenco kakega drugega denarnega zavoda. Banka bi imela posebno sodišče in eksekucije zaradi za-st-nkov obresti bi smela izvrševati celo brez sodnijskih razsodb. Pravila banke so taka, da se jo mora imenovati naravnost oderuško. Pravi se sicer, da bi odkupovanje bilo prostovoljno in ne obvezno. A po svojih pravilih bi lahko banka kmete naravnost silila k odkupovanju. In če pomislimo, kako nizko še stoji prebivalstvo Bosne in Hercegovine glede izobrazbe, ker država ni imela za šole denarja, pač pa za kanone, si je lahko misliti, da se bo kmet dal od agentov zapeljati, da bo šel k oblastvu po za-dolžnico v trdni nadi, da postane sam svoj gospodar, posebno ker se mu bo dala cela odkupnina in še 10% za razne potrebne investicije, da si uredi kmetijo. A kmalu bo prišel — maček. Kmet postane suženj tujega kapitala. Po pravilih deset letne sme vrniti posojila, in če ga vrne mora doplačati 3% o d p l a č i l Brez dovoljenja banke zemljišča ne sme prodati. Zadolžnico bo moral obrestovati s 5%, razne stroške z 1'5%, a gotovo je, da bodo ti procenti narasli na tihem na 10 in več procentov. Ali ni to oderuštvo? Ali ne pomeni to pogina bosansko-hercegovskega kmetskega prebivalstva? In nadalje ; po pravilih se odpove celo posojilo takoj, če se zamudi polletne obresti. Seveda bodo šli taki kmetje k drugim oderuhom, kjer bodo morali plačevati še dva-, tri- in večkrat višje obresti, in nazadnje bodo -berači. To je čisto navadna razlastitev, rop. Deželo bodo preplavili razni špe-kulantje z zemljišči, naseljevali se bodo tujci, Madžari in Nemci, domači »kmet« — berač bo pa s srdom zrl na tako »kulturno« delo avstro-ogrske vlade. In četudi bi ne prišlo tako daleč, gotovo je pa, da si bo madžarska banka zasužnila in podjarmila štiri petine bosansko-hercegovskega prebivalstva, in da bodo ti sužniki morali pri raznih volitvah glasovati tako, kakor bo hotela banka in z njo ozko združena in zvezana bosanska vlada, t. j. za kandidate vlade. In tako bi se izvolil n. pr. dež. zbor LISTEK. Šaljivec iz Podravja. Zbirka pripovedek iz Podravja na Štajerskega, ki jih zapisuje Janko Osojni k. Marberžani y koroškem morju. Pojdite se solit profesorji in učenjaki, ki učite, kakšna je koroška dežela in ki rišete njene zemljovide! Zarisali ste v zemljevid nekaj jezer, Dravo in nekaj potokov, na koroško morje pa ste celo pozabili. Pridite v Marberg, kjer boste lahko marsikaj zvedeli o koroškem morju! Zadeti je treba seveda na srečen dan, kajti Marberžani ne govore radi o tem morju. Marberžani so sklenili, da se ne taknejo več cerkvenih zidov, ob katerih so doživeli toliko nesreč. A župnik jim ni dal miru. Priganjal jih je teden za tednom in jim često nemilo očital, da imajo za vse druge budalosti denarja dovolj, le za cerkev ne. In ko je nekega jutra naznanila stara kuharica gospodu župniku, da jim je ponoči nekdo ukradel pitanega purana, takrat je vzkipela župniku sveta jeza in Marberžani so jih zopet slišali o svoji nepoštenosti in neumnosti. Tega pa je bilo občinskemu odboru preveč. Kadar se je dotaknil kdo marberške poštenosti, takrat je bil sršen v laseh. Marberški občani da bi bili nepošteni ? Krivica, da ni večje! Saj ve ves Marberg, kako se je lani na Jurjevo jokal župan Guzl ves dan, ko je bil prvokrat v svojem življenju nepošten, pa še takrat brez lastne krivde. Ves obupan je pripovedoval gospodom odbornikom, kako se mu je sanjalo, da je izpil pri krčmarici sedem meric starega vina, a se je po, nesreči zbudil, predno jih je plačal! Ves odbor in ves Marberg je žaloval takrat z gospodom županom. Ali ni to vrhunec poštenosti? In sedaj si upa kdo trditi, da so Marberžani ukradli župniku pitanega purana! ** Svetovalec Bartolomej Purcl je dosegel, po čemer je hrepenel že nekaj let. Marberški možje so sklenili, da žalitve marberške časti ne odpuste in da je treba župnika pri škofu zatožiti, da se ga znebijo. Babe so nakuhale mesa in klobas, možje so si natlačili torbe z žganjem, vinom in jedjo ter odkorakali na večerno stran. Takrat je bival njihov škof na Koroškem pri Sv. Andražu, ne v Mariboru. Osem jih je bilo, samih odličnih mož, samih odbornikov z županom. Prepričani so bili, da bodo zmagali pri škofu, in na ta račun so pili po v;eh krčmah, v Vižingi, na Muti, v Vratih, Dravogradu itd. Drugega dne so že korakali junaško po koroških tleh ob Dravi in po Labodski dolini, ko je vzhajalo solnce. Drave niso videli več. „Lepo polje je to" je menil Purcl, »skoro tako kakor naša ravnina." »Lepo polje!" je pritrdil župan. »Glejte, glejte, kaj pa je tam?" se je začudil in pokazal na polje pred sebe. Obstali so, ker so zapazili nekaj nenavadnega. Precej visok hrib je ležal na desni strani pred njimi in nekaj belih hišic je pozdravljalo od daleč marberške popotnike. Vas Hrast je ležala* na vznožju hriba, od hriba do ceste pa je cvetelo vse široko polje v čudno lepi sinjemodri barvi. Hraščani so se pečali s platnarstvom in tkanjem ter so si posejali vse polje z lanom, ki je bil ravno sedaj v najlepšem cvetu. Tega še Marberžani niso videli. Jutranja sapa je zapihljala in vse polje se je zazibalo kakor valčki na morju. »Sinje morje!" je zaklical Šterc. »Gotovo je sinje morje!" »Sinje morje!" so se čudili možje po vrsti. Tudi Edelman je že bil sliš?l o sinjem morju, po katerem plavajo barke in v katerem so tako izvrstne kopeli. Toda bark ni bilo videti. »Pojdimo se kopat v sinje morje!" je pozval popotnike Edelman. Šterc je kar preskočil cestni jarek, za njim policaj in drugi možje, nazadnje pa se je skobacal preko mlake še debeli župan. Marberžanom je bila sicer vsaka kopel zoperna, saj imajo do Drave zelo daleč, a voda je tudi vse leto premrzla, raznn tega pa bi še lahko ke-daj kak Marberžan utonil v vodi, kakor se dogaja v onih krajih, v katerih se hodijo ljudje kopat. Tukaj menda ne bo nevarnosti, je menil na tihem župan, saj morje ni videti pregloboko. In dobro bi bilo zares, če bodo marberški poslanci lepo umiti in snažni, kadar pridejo pred škofa, ki gotovo gleda zelo na snago kakor vsa velika gospoda. V takih mislih se je slačil za svojimi možmi, ki so že poskakali v morje ter se valjali ki bo čisto gotovo glasoval za to, da se Bosna in Hercegovina priklopita ogrski, ne pa avstrijski državni polovici. Politična usoda tamošnjih Srbov in Hrvatov bi bila s tem zapečatena. Gospodarski »razvoj« in s tem tudi kulturno in politično življenje prebivalstva obeh dežel bi bilo na milost in nemilost izročeno Madžarom. Kdor pa vidi, kako Madžari delajo s Slovaki, Hrvati, Srbi, Rumuni in Slovenci na Ogrskem, si bo znal tudi pojasniti, kako bodo postopali s Srbi in Hrvati v Bosni in Hercegovini. Človek bi mislil, da bodo zgoraj na Dunaju pri naši ljubi vladi si tudi vse to preračunali in delali, da se to onemogoči. Avstrijski državni zbor je že pred Veliko nočjo se izrekel proti temu, da bi se dalo madžarski banki kot zasebnemu zavodu dovoljenje za odkupovanje kmetov, ampak bi se naj to vršilo s pomočjo državnega zavoda z uporabo deželnih sredstev. Takrat so [tudi vsi naši mogočniki od mini-sterskega predsednika Bienertha doli do finančnega ministra Bilinjskega kazali strašno korajžo proti Madžarom in so zagotavljali, da se tako dovoljenje banki ne bo dalo. No poslanci rso šli na počitnice, avstrijska vlada pa se je med tem udala in se sporazumela z Ogri. Ko so po Veliki noči prišli poslanci zopet na Dunaj, je že madžarska banka imela dovoljenje od ogrske in tudi od — naše vlade v žepu. Madžari so dosegli s tem naravnost velik uspeh nasproti naši vladi, ki se je izkazala slabotno, |brez smisla za ljudske koristi. Kdo naj ima še zaupanje do vlade, ki se drzne proti volji skoro vseh poslancev izročiti krog 2 miljona prebivalcev madžarskim oderuhom ? Naravno, da je nastal med poslanci vihar in dne 4. t m., minoli petek, je dobila vlada v državnem zboru zasluženo plačilo. Nič niso pomagali jalovi izgovori vlade, češ da je dosegla to, da banka ne sme izvrševati odkupovanja kmetov, predno se ne izreče o tem bosanski deželni zbor. Ta bo vsled mogočnega vpliva madžarskih politikov in pri politični nezavednosti prebivalstva skoro gotovo takšen, da bo glasoval za vse, kar bo Madžarom ljubo. Zato je avstrijska zbornica po-poslancev obsodila v petek počenjanje vlade, ko je skoro enoglasno sprejela nujnost predloga dr. Šušteršiča, ki zahteva sledeče : 1. da se mora izvrševati" odkupovanje ali odveza kmetov v Bosni in Hercegovini izključno s pomočjo državnega zavoda z uporabo javnega kredita; 2. da se mora vlada odločno zavzeti za to, da se sprejme v načrt ustave za B. in H. določba, da se smatra odkupovanje kmečkih posestev od trenutka, ko stopi ustava v veljavo, Te še kot javna stvar, da se izvršuje samo s pomočjo deželnih sredstev in da ugasnejo v tem trenutku vsem zasebnim podjetjem podeljene pravice in predpravice brez vsake odškodnine, in 3. da se mora tak zakonski načrt predložiti že prvemu deželnemu zboru. Proti nujnosti tega gotovo človekoljubnega predloga so glasovali Nemci, tudi takozvani nemški krščanski soci-jalci, Poljaki in nekateri Malorusi in Italjani, to so: vladne stranke, za predlog pa Slovenci, Hrvati, Srbi, Čehi in so-cijalni demokratje. Vlada je torej doživela velik poraz in je le naravno, da se umakne drugi. Sedaj ko to pišemo, se razpravlja o predlogu samem. Morda se posreči vladi za predlog kot tak"dobiti večino, morda tudi ne. O tem poročamo na drugem mestu. Gotovo pa je: če se bo vladi posrečilo dobiti za se večino in bo tako madžarska oderuška banka dovoljena, bodo v Bosni in Hercegovini za kmetsko prebivalstvo nastali ne svobodni in veseli, ampak žalostni, skrbi in suženstva polni dnevi. Zato moramo mi slovenski kmetje le želeti, da dobi dr. Šušteršičev predlog večino, da se tako onemogoči odiranje bosanskih kmetov, naših bratov po stanu, žuljih in krvi. Boj za laški okrajni zastop. Dne 7. tm. se je odigral pri volitvah v kmečkih občinah za laški okrajni zastop prizor, ki je globoko razburil vse slovensko prebivalstvo. Kakor je znano, so Nemci v veleposestvu in v industriji prodi li le z enim, oziroma z dvema glasoma ter izvolili s 13 glasi 16 nemških zastopnikov. E d i n a o b-eina Laški trg je dobila nadalje 8 zastopnikov! Na kmečke občine, ki so vseskozi slovenske, bi ps prišlo le 8 zastopnikov. To je kričeče, če se pomisli, da je 99% prebivalstva v okraju slovenskega. Slovenci so bili še v zadnjem hipu pripravljeni skleniti kompromis proti temu, da dobijo namestnika načelnika in 2 odbornika, a njih ponudba se je ošabno odklonila. Sklep Slovencev onemogočiti sestavitev okrajnega zastopa je bil torej moralično globoko utemeljen. In sklenili so Slovenci v kmečkih občinah ne izvoliti zastopnikov. Sledili so tukaj nemškemu vzgledu, saj je znana ob-strukcija, Nemcev v celjskem okrajnem zastopu, ki daleč ni imela jed-nake opravičenosti. Priznati moramo, da je bila obstrukcija slovenskih kmečkih občin v laškem okraju skrbno organizirana in se je tudi vzorno izvršila, kar dela organizatorjem vso čast. S tem večjim ogorčenjem obsoja ves okraj nedostojno in očividno med Nemci in vladnim komisarjem dogovorjeno krivično in protipostavno postopanje pri volitvah dne 7. t. m. v kmečkih občinah. Kmečki zaupni moži so se pač zbrali skoro polnoštevilno v pivnici v Laškem trgu in trboveljski zaupniki so po dogovoru ostali doma. Da se niso podali na volišče, je bil slovesen protest zoper krivico, ki se Slovencem v okraju godi. Ali je pa vladni komisar Zoffal z znano nemško-nacijonalno preteklostjo bil pravi mož, ki bi bil imel smisel za pravice teptane večine prebivalstva ? Kar je storil Zoffal po dogovoru z Nemci, je večna sramota in se nikdar ne sme potrditi, če noče vlada pokazati, da Slovence naravnost izziva k nedogled-nim korakom. Po skrivnih potih sta se splazila v volilni prostor dva zaupna moža nemški gostilničar iz Zidanega mosta, Moser in nek Urbajs. Akoravno postava pravi, da se mora komisija sestaviti iz 5 članov, je hotel Zoffal potrditi le dva volilca Moserja in Urbajsa kot volilno komisijo, kjer bi izvolila potem ista dva možica mesto celega okraja sama 8 zastopnikov kmečkih občin. To je nezakonitost, ki vpije do neba. Vsled protesta navzočega g. dr. Kolška je v tem hipu storil vladni komisar, drugo nečuvenonepostavnost, da je prevzel sam brez komisije izvršitev volitve ter pustil Moserja in Urbajsa res izvoliti 8 zastopnikov kmečkih občin, rekoč, ali je to veljavno, pa naj odloči okrajni zastop (torej izvoljeni Nemci) sam. Komisar Zoffal je torej očividno s kršenjem zakona izpeljal nemški bojni načrt, kteremu po nasilnosti svet ni videl enakeg-Besedo ima sedaj namestniški svetnik baron Miiller, ki kot glavar mora po zakonu izvoljenim zastopnikom izdati certifikate, da se sploh smejo zbrati. Zelo radovedni smo, ali bode vlada v očigled popisanim nasilnostim in ne-postavnostim prelomila prakso, ktero je uvedla pri obstrukciji Nemcev v celjski okrajni zastop. Ali bode baron Miiller izkazal vzajemnost z nemško politiko in izdal certifikate? Ne moremo skoro verjeti. Če bi se pa zgodilo, bode ta zaušnica rodila primerne sadove. Čast volilcem kmečkih občin v laškem okraju! Iz političnega sveta. u V državnem zboru je takoj po bmkoštih prišel na vrsto nujni predlog dr. Šušteršiča glede agrarne ali kmet-ske banke v Bosni. Opozarjamo čita-telje na današnji uvodni članek, ki o tem obširno govori. Nekateri listi poročajo, da vlada po porazu, ki ga je doživela 4. tm., ne odstopi, ampak bo drž. zbor odgodila na nedoločen čas, če se nasprotstva ne ublažijo. Drugi listi zopet poročajo, da bo drž. zbor celo razpuščen. Zopet tretji pa ne verjamejo ne enega he drugega. u Proračunski odsek državnega zbora. V seji 2. tm. se je razpravljal proračun naučnega ministra. Češki poslanec Stanjek je pohvalno omenjal, da se je za ljudske šole letos v proračunu postavila večja svota kot prejšnja leta. Zahteval je pa tudi zvišanje prispevkov za poljedelske nadaljevalne šole. — u Trgovinske pogodbe. Vlada je predložila drž. zbornici načrt poobla-stilnega zakona, na katerega podlagi bi smela Vlada provizorno (= začasno) uveljaviti trgovinske pogodbe s Srbijo, Bolgarsko, Črno Goro in Rumunsko. Kot nekako mazilo za agrarce ali kmetske zastopnike, ki so odločno zoper trgovinske pogodbe, ki samo oškodujejo naše kmetijstvo, hoče vlada napraviti nekak osrednji urad ali centralo za vnovčevanje živine, za pospeševanje prodaje in izvažanja živine itd. Vlada bi dala za ta zavod za dobo od 1. 1910 do 1918 vsako leto 63"6°/o od carine, vplačane na podlagi trgovinskih pogodb za uvoz govedi in svinj v prejšnjem letu. Mi bomo o tej vladni pasti spregovorili v prihodnji številki in kotali po njem, da je bilo veselje. Prijetna kopel zares! Šterc je legel na trebuh in plaval. Grabil je z rokami krog sebe, stresal s cvetočega lanu jutranjo roso, trkal s koleni ob morska tla in pozival tovariše, naj tudi plavajo kakor on. Čudili so se Štercu, kako zna, ter poskušali sami. Bilo jih je videti kakor žabe, ki se vlačijo po travi. — Na meji je stala stara suha jablana in kaj si je zmislil Šterc ? Splezal je na drevo in skočil z veje v morje kakor je videl v Dobravi brodar-jevega dečka, ki je skakal z drevesa v Dravo in-plaval. Šterc si je odri sicer precej kolena in lakti, toda ni maral za to. Priplaval je zopet do jablane in splezal navzgor ter ponovil še enkrat skok v morje, da vidijo tudi drugi, kako se je treba v morju obnašati. Poskušali so vsi tako, le županu ni šlo. ker ga ni bilo "spraviti na jablano. Solnce se je smejalo preko hriba na sinje laneno polje. Marberžani pa se v svoji strasti niso brigali za nobeno reč in niso slišali niti drdranja nekega voziča po bližnji cesti. Labodski mesar se je peljal v Hrast po tele in se je ustavil, da pogleda, kaj pravzaprav počenjajo ti ljudje v lanu. Domačini niso. To pa je res preneumna šala, da se valjajo ljudje po lanu in delajo Hra-ščanom škodo. „Hoj, ljudje božji! Kaj je to? Kdo ste?" je zagrmel mesar. Marberžani so se ozirali, odkod je ta glas, ter se zelo prestrašili zagledavši močnega me- sarja, ki je stopal z debelim bičem proti njim. Trepetali so vsi, pa menda vsled mrzle rose. Župan je pojasnil mesarju, da so Marberžani, ki so na poti k škofu in ki so se tukaj skopali, ker so našli lepo sinje morje. Mesar se ni mogel več srditi, ampak se je glasno zakro-hotal. Razjasnilo se mu je, s kom ima opraviti. »Marberžani ste torej! Pa se ne bojite, da bi kateri utonil v morju? Koliko vas gre k škofu?" »Osem najodličnejših poslancev," je odgovoril župan. Mesar jih je v hipu preletel z očesom ter menil hudomušno: »Osem vas je bilo? Torej je eden vendarle utonil, ker vas je tukaj samo sedem!" Guzl se je preplašeno ozrl po svojih ljudeh in vsi so pobledeli še bolj. »Vsi vkup v vrsto!" je velel Guzl, da jih lažje natančneje prešteje. Štel jih je, štel, štel naprej in nazaj in ies jih je naštel samo sedem. Mesar pa je stal ob strani opiraje se ob bič. »Pa jih je res samo sedem. Kateri je utonil v morju?" Preštel jih je še enkrat Purcl, preštel Šterc, a vsekdar se je našlo le sedem Marberžanov, ker je pozabil vsak v strahu sebe prišteti. • »Stojte!" je rekel mesar. »Vi vsi vkup ne znate dobro šteti, naj vas preštejem jaz." »Dobro, preštejte nas!" »Da ne bo nobene pomote, naj zakliče vsak. katerega se taknem, besedo »tukaj sem." Mesar je obrnil bič in švignil s spletenjakom po policaju, ki je stal prvi v vrsti. Policaj je odskočil ter zaklical »tukaj sem." Mesar je prikimal zadovoljno ter rekel »ta je bil prvi." »Ta je drugi," je menil mesar, ko je zaječal župan Guzl »tukaj sem." Ko je prišel do šestega, pa se je na nesrečo mesar zmotil ter rekel »ta je deveti." To ni bilo mogoče, da bi jih bilo toliko in moral jih je šteti še enkrat od začetka. Čudno, zopet ni bilo pravega števila in štel jih je tretjič in petič, vsakokrat bolj trdno in krepko. Ko je imel vsak Marberžan po 10 klobas, na hrbtu, takrat je naštel mesar osem Marberžanov ter rekel: »Zdaj pa bo dobro in lahko greste, ker se mi vidi, da res ni nobeden utonil. Pa zapomnite si dobro tisti strah in tisti dan, ko ste so kopali v koroškem morju!" Mesar je skočil na svoj voziček ter smejč hitel v Hrast, kjer je povedal, kako je zalotil in kaznoval Marberžane v „morju". Marberžani pa so se oblačili, zdihovali ter se veselili, da ni uto-nih nobeden. Hvalili so mesarja, češ: »Dobro nam je štel." „\ morje ne grem nikdar več," je tarnal župan. Ko so stopali mimo vasi, so videli polno ljudstva. Prihitelo je staro in mlado, da si ogleda marberške popotnike in vse se je glasno smejalo onemu mesarju, ki je stal med njimi ter jim nekaj razkladal in mahal z rokami in bičem kakor če bi štel Marberžane v morju. t posebnem članku. n Na Ogrskem so razmere zopet zamotane in, napete. Sedajno ministerstvo je prosilo cesarja za odpust in sedaj že tedne in tedne iščejo novih ljudi, Ki bi jim dali vlado v ioke. Toda nihče noče „ vladati" narodu, ki je razcepljen v stranke s tako različnimi in nasprotujočimi si težnjami. u Italija. Minister bojne mornarice je dal zgraditi več novih ladij. Splošno se opazuje v Italiji razpoloženje za čim večje oboroževanje in iz govorov raznih nizkih in celo visokih politikov se glasi vedno: vojsko z Avstrijo moramo imeti. Zato se tudi obe drža A ob me-jah vedno bolj utrjujeta. u Bolgarska. Vojaška uprava je 3. tm. odpustila najstarejše letnike armade na dopust za čas žetve. S tem je dokazano, da so bile vesti o mobilizaciji bolgarske vojske neresnične. u Nemški cesar in ruski car se namerava v kratkem sniti. Neki ita-ljanski list piše, da je zveza Angleške, Francoske in Rusije falirala, da se namerava Rusija približati trozvezi Avstro-Ogrska-Nemčija-Italija in da bi središče svetovne politike zopet postal Borolin. To je pač malo težko verjetno. u Vojska med Turčijo in Grško? Poročajo iz Carigrada, da Turčija na tihem oborožuje armado in mornarico in da ima že izgotovljen načrt za vojsko z Grško. Gre se zaradi otoka Krete, ki bi ga rada imela Grška. Stoletnico ustave so slavili dne 7. tm.- na Švedskem. Veliko protestno zborovanje zoper madžarsko agrarno banko za Bosno in Hercegovino je priredila zadnjo nedeljo slovenska klerikalna stranka v Ljubljani. u Kje so veleizdajalci ? Dne 3. tm. je imelo vsenemško prusaško „društvo za nemštvo v tujini" svoj občni zbor v Berolinu. Udeležilo se ga je mnogo aistrijskih Nemcev. Nemci bi sicer radi nafarbali svet, da se gre temu društvu samo za to, da organizira in probuja Nemštvo v tujini, a na tem občnem zboru so bili gospodje tako odkriti, da so nam razkrili, da je Da- men društva ta, združiti vse Nemce v eno veliko državo. To je jasno izrekel v svojem poročilu predsednik društva nemški državni minister von Hentig. Rekel je, da je moč nemške države, njena armada in njena gospodarska sila danes tako velika, da popolno, nerazločljivo združenje vseh Nemcev v | eno skupino lahko doseže. Iu vseuči-liški profesor dr. Lamprecht je izvajal, da on ne pozna mej Avstrije, ne pozna Avstrije sploh, ampak je Avstrija le del nemške države. — Tako so gospodje govorili prav odkrito. Pričakujemo, da bo „Štajerc" lopnil po teh „veleizdajalcih," ki hočejo raztrgati Avstrijo in jo dati nemškemu cesarju, ravno tako, kakor včasi z največjim loparjem svoje neumnosti bije po nas, češ da hočemo raztrgati našo „zeleno" Štajersko. o Rusija. „Daily News" poročajo, da je dobil Peter Kropotkin poročilo o grozodejstvih in smrtnih obsodbah za časa Stolipinove vlade na Ruskem. Smrtne obsodbe brez pravde se čedalje bolj množe, nad 74 tisoč ljudi je bilo pregnanih v Sibirijo samo vsled navadne ovadbe. Ječe so prenapolnjene in umrljivost neizmerno velika. a Bojeviti Italjani. V Rimu je izšla knjižica pod naslovom „1912", ki jo je baje spisal nek državnik in prejšnji minister mornarice v popolnoma iredentičnem duhu. Vojska med Italijo in Avstrijo je baje neizogibna in leta 1912. bo Avstrija že taKO močna, da bo prekašala Italijo na morju. Pride gotovo do spopada, kajti avstrijski prestolonaslednik baje želi, da se enkrat z Italijo obračuna. Nemčija bo takrat na strani Avstrije in ne bo povzela nobenega koraka za svojo zaveznico. Knjžica odločno zahteva, da Italija opusti svojo slabotno politiko in naj začne oborože-vati. Zato je neobhodno potreDno, da se mornariški proračun zviša za 200 miljonov lir in razun tega še dovoli 1500 miljonov lir izrednega kredita za mornarico. Kajti če bi Italija podlegla, bi še morala plačati veliko večjo odškodnino. Listi pišejo o tej brošuri zelo rezervirano. Gospodarski paberki. u Iz kmetijske družbe štajerske. V zadnji seji osrednjega odbora se je med drugim sklenilo: da se pridobe novi kraji za spečavanje štajerskega sadja, se nastavi pri zvezi kmetijskih zadrug spreten potovalec za Nemčijo in Rusijo. — Kmetovalcu Ivanu Šti-glicu v Radmirju se je podelila podpora 50 K za nakup krme. u 0 letošnji žetvi. Tajnik štajerske kmetijske družbe Juvan je objavil v nemškem glasilu družbe „Land- wirtsch. Mitteil." članek, v katerem izvaja, da vse kaže na to, da tudi letošnja žetev sena in žita ne bo niti srednje količine, da bo torej tudi letos nastalo pomanjkanje krme in da tudi ni misliti na izboljšanje cen živini. Zato poziva poklicane kroge in agrarne poslance, naj že sedaj začnejo misliti in delati na odpomoč v slučaju ponovne bede med kmetskim ljudstvom. u Velika kmetijska razstava v Pragi, otvorjenn od 29. maja do 6. junija, je pokazala zopet velikanski napredek Cehov na eni strani v vseh strokah kmetijstva samega, na drugi strani pa tudi v industriji (obrti) najrazličnejših kmetijskih strojev. Češka strojna industrija stoji danes že na taki višini popolnosti, da se lahko mirno kosajo njeni izdelki z nemško, angleško in francosko industrijo. Razstava domačih živali vseh vrst na drugi strani je pa pokazala, kako se umno pečajo češki kmetovalci s to stroko kmeiijstva. Razstavo je obiskalo ogromno število kmetov iz vseh čeških krajev, pa tudi iz Galicije, iz kraljevine Poljske in od drugod je bilo mnogo obiskovalcev. Kedaj se bomo Slovenci povzpeli vsaj do majhnih začetkov takih za kmetijski napredek tako važnih razstav?! a Vaclav Karhan, pisatelj in stotnik v pok., je umrl dne 30. maja v Kraljevih Vinogradih. Karhan je bil kot pisatelj in človek redka prikazen. Ne le v svojih člankih in brošurah, ampak z vsem svojim življenjem nas je učil ter nam kazal, kaj je to biti človek, zmeren, dober, presrčen in pošten človek, prihajajoč iz ljudstva in za ljudstvo živeč — kaj je to demokrat. Da, demokrat Karhan je bil z dušo in telesom vojak do zadnjega in dokler je še aktivno služil, so ga njegovi vojaki ljubili, ker ni nikdar in od nikogar več zahteval ko od samega sebe in ker so čutili, da jim ni poveljnik in predstojnik ampak sovojak. Ko je stopil v pokoj, se je ves posvetil poljedelstvu in buditeljski delavnosti med češkim kmetskim ljudstvom. Karhan je vedel, da treba človeka moralno in umstveno povzdigniti, utrditi mu značaj, vzbuditi v njem ljubezen do pametnega, pLdo-nosnega dela, do napredka in odpor proti laži, lažnjivosti, zvijačnosti, nepoštenosti, lenobi, potratnosti, s kratka proti moralni bedi. V svojih brošurah in člankih je pisal Karhan o goji svinj, o perutninstvu, o mlekarstvu, itd. Iz njegovih spisov diše najbolj čista in vroča ljubezen do naroda in zemlje, katere je bil sin iz živa želja dvigniti češko poljedelstvo na ono stopnjo, katero je to že doseglo v najnaprednejših deželah na svetu. Karhan je s svojimi spisi dokazal, kako treba pisati za ljudstvo ter da je mogoče pisati za preprosto ljudstvo in za razumništvo h kratu, Njegove spise čita preprost kmetič in veleposestnik, neuk .n aka-demično izobražen človek z enakim zanimanjem in pridom. Priporočamo našim gospodarskim pisateljem njegove spise v posnemanje. Sebi pa želimo, da bi se tudi med nami pojavil mož, ki bi bil pokojnemu Karhanu po srcu, razumu in značaju jednak. — Mi bomo tekom časa prinesli eden ali drugi članek ali spis Karhana v prevodu. o 0 razstavi kranjskih vin v Pragi . se izražajo češki listi jako pohvalno. ,.Venkov", glasilo češke agr. stranke pravi, da so bili presenečeni po ^nameniti kvaliteti in nizkih cenah" slovenskih vin, in poziva Čehe, naj podpirajo pri nakupu vin Slovence, ne pa Madžarov in Nemcev. „Če Slovenci" — pravi — „poapirajo izdatno našo vele-obrt, našo sladkorno in pivovarsko industrijo, je naša dolžnost, da podpiramo zopet Slovence, ki so po večini mali kmetje in vinogradniki in ne morejo svojih izvornih vin, katerih imajo nadprodukcijd (Kranjsko s V2 milj. prebivalci pridela skoro 400.000 hI vina, Češko pa komaj 8—10 tisoč hI), prodati doma in so prisiljeni izvažati vina v severne slovanske dežele." o Pokončajte metulje, sicer bode gosenic ve^no več! Uporabljajte v to mladino! Primerne mrežice se dobi v vsakem številu v ,,Državni učni delavnici za košarstvo" pri Sv. Barbari v Hal. komad po 20 vin. o Uradno poročilo o stanju letine na Ogrskem. — Vsled ugodnega vremena se se travniki, vinogradi in sadovnjaki zelo zboljšali. Najlepše pa so se zboljšale jare setve, dočim dež pri ozimini ni mogel tako ugodno vplivati. Posebno nezadovoljivo stoji pšenica. Rž je malo boljša, pozimni ječmen in ogrščica obljubljata le malo letino. o Odilijin zavod za slepce v Gradcu sprejme s 15. septembrom 1908 vse slepe, 4—12 let stare otroke za odgojo in pouk, ki imajo domovinsko pravico na Štajerskem; prav tako sprejme otroke, ki zaradi slabega vida ne morejo obiskovati javnih ali zasebnih ljudskih šol. Plačati je na leto le malenkost; ako pa je prosilčevo ubo-štvo dokazano, tedaj ga sprejme „Odilijin zavod za slepce v Gradcu" brezplačno. — Poučujejo se vsi predmeti ljudskih šol, uspešno se goji petje in godba kakor tudi ročna dela, kakršna zamore izvrševati slepec samostojno. Prošnje iia ravnateljstvo zavoda naj se oddado do konca julija. Pridenejo naj se sledeča izkazila: krstni list, spričevalo o cepljenih kozah, domovinski list, nbožni list ter zdravnikovo izpričevalo, ki naj priča, da je otrok slep ter da je sposoben za pouk in vzgojo. Marberžani pred škofom. Na morje bi bili Marberžani kmalu pozabili, če bi jih ne bili srbeli hrbti. Čim bolj so se bližali škofovemu mestu, tem počasneje so hodili. Bilo jim je treba dobro premisliti, kako bodo pred škofom govorili, da bo bolje zaleglo. Najtežji bo seveda začete!:, potem pa bo že šlo, saj imamo vsi dobre in spretne jezike. Določili so, da govori prvi župan Guzl, ako bi pa županu zmanjkalo besed, mu hitro priskoči kateri izmed svotovalcev na pomoč. Dobro so pretuhtali, kako se bodo obnašali, da sprevi-dijo škof na prvi mah, s kako omikanimi in izobraženimi ljudmi imajo govoriti. Ker ne bo moglo vseh osem obenem stopiti skoz vrata v škofovo sobo, bodo počakali prednji možje v sobi pri vratih, potem pa se priklonijo vsi obenem. Znamenje bo dal župan, ki *bo rahlo zažvižgal. Pozdraviti morajo istotako vsi obenem, toda kako? Bogve, kako se naj pozdravljajo velika gospoda? Župan se je spomnil, kako so pozdravljali meščani v Mariboru španskega cesarja, ki se je peljal slučajno v kočiji skoz mesto, ko so prišli Marberžani v Maribor na konjski sejem. Na glavnem trgu se je tlačilo ljudstva kakor listja in trave in ko se je prikazala kočija španskega cesarja, je zaorilo po vsem trgu „Vivat presvetli španski cesar!" Ker pa so stali Marberžani precej vzadi, niso dobro razumeli tega klica in so kričali za drugimi „Bivot presvetli cesar!" nekateri pa celo „Bivol presvetli cesar!" Zelo dobro je bilo torej, da so slišali, kako se pozdravlja velikega gospoda. Kadar bo dal župan pri škofu znamenje, morajo zaklicati vsi kakor eden glas: „Bivol presvetli škof!" — Medpotoma so skušali dostikrat skupno, ali bodo znali ta pozdrav, da je hrumelo in odmevalo med planinami „bivol presvetli škof!" Bil je petek, nesrečni petek, ko so ob enajsti uri imeli stopiti pred škofa. Da bi govorili bolj korajžno in možato, so se navduševali že od jutra v krčmi ob kislem koroškem vinu. Trezen ne sme baje človek pred gospoda, ker mu lahko zmanjka besede. S klobuki v rokah so se rivali marberški možje v lepo škSfovo sprejemno dvorano. Župan pa je v naglici pozabil, da ima zažvižgati in je samo dregal na levo in desno: „No, bivol!" „Bivol, bivol, bivol presvetli škof!" so klicali možje po vrsti, policaj pa se je celo spozabil ter zaklical: „Bivol presvetli cesar!" Škof jim stopijo s prijaznim nasmehom naproti, dasiravno niso razumeli čudnega pozdrava, ter so segali možem v roko in vprašali, česa si želijo. „Prosim ponižno, presvetli gospod škof," je začel jecljati župan Guzl, „prišli smo zavoljo sitne reči — naš gospod župnik so dober gospod, priden gospod, Bog jim daj dolgo zdravje, toda..." Župan se je popraskal za ušesom, zavrtel klobuk in milo pogledal po svojih ljudeh. „Kaj je z gospodom župnikom?" „Priden gospod so, ampak imajo ta pogrešek, da nam vedno eno in isto pridigujejo." „Tako je," je bleknil naglo Purcl nazmes' rin zato smo prišli prosit, da nam presvetli gospod škof našega župnika prestavite in nam pošljete drugega." Župan Guzl ga je jezno pogledal, češ, tega še ni bilo treba takoj povedati. A po toči ne pomaga zvonenje. Škof so se nasmehnili rekoč: „Kaj pa vam pravijo tolikokrat, da vam presedajo pridige?" Guzl se je bil svoj govor na potu dobro naučil, tega vprašanja pa ni pričakoval. Osupnil je ter se ozrl po tovariših, toda ni bilo pomoči. „Pravili so nam sicer lepo, in v resnici lepo, pa človek vse pozabi, zato smo še mi pozabili." Škof se jim nasmejejo: ,,Glejte, ljubi moji Marberžani, idite za danes zopet domov in po-•vejte gospodu župniku, naj še ostanejo pri vas. Tisto pa, kar so vam že tolikokrat povedali, vam naj povedo še enkrat in večkrat, da boste vedeli in si zapomnili, potem pa lahko zopet pridete. Srečen pot!" Kakor poparjeni so se zmuzali marberški poslanci iz škofove dvorane in molče copotali s črevlji po kamnitih stopnicah. Ustavili so se še le v tretji vasi, kjer so si hladili jezo na škofa, domačega župnika in na sebe, da nobenemu ni prišlo pred škofom nič pametnega na misel. Ali so si Marberžani odslej bolje pomnili župnikove pridige, in ali so hodili še kdaj župnika tožit, o tem nam ni nič natančnega znano. Poziv za trgovske zveze z Bosno in Hercegovino. Krakovski »Čas" poroča, da je razposlala bosanska vlada na vse avstro-ogrske trgovske zbornice okrožnico, v katerih jih poziva naj vplivajo na trgovce, da si iščejo trgovinskih zvez z Bosno in Hercegovino. Okrožnica zatrjuje, da je trgovinski položaj v B. in H. varen in ugoden ter zasluži zaupanja. o Skupna produkcija jajc na Štajerskem je znašala približno 80 miljonov jajc, izvaža se jih prilično 39 miljonov od te svote. Zanimiv članek o štajerskem izvozu in produkciji jajc je priobčila „Zadruga" v štev. 6. letošnjega letnika. o Četrti zadružni tečaj v Darm stadtu, ki se je zaključil letošnjo pomlad, sta dovršila 2 štajerska Slovenca, in sicer abs. iur. gosp. Jos. Pučnik in posestnik Fran Kopriva v Arji vasi p. Petrovčah. — Ker je pri nas še obilo dela v zadružništvu, pozdravljamo tem prisrčneje mlada zadružnika! Kmetski tolmač/ Budget — indemniteta. Gotovo si že naletel v enem ali drugem časniku na eno ali drugo od teh dveh besed. A nisi si znal pomagati ž njo kam, ker je nisi razumel. V poročilih o državnem zboru najdeš vsako leto vsaj enkrat besedo budget (izgovori: b i ž in v zvezi s tem tudi drugo: indemniteta. Če hočeš drago besedo razumeti, moraš najprvo znati pomen prve. Beseda budget je francoska in se je udomačila pri vseh evropskih narodih. Slovenski pomen za njo je: proračun. Proračunati ali proračun napraviti pomeni: vnaprej izračunati dohodke in stroške za bodoče leto. Če se n. pr. ti, dragi kmet, vsedeš ob novem letu k mizi in računaš, koliko boš imel na eni strani dohodkov v bodočem letu od volov, od krav, od svinj, od vina, od sadja itd. in koliko boš na drugi strani imel stroškov za obdelovanje polja in vinograda, za rejo živine, koliko boš plačal davkov, obresti itd., in če potem odračunaš stroške od dohodkov, imaš pred seboj jasno sliko o tvojem gospodarstvu v bodočem letu. To bi bil tvoj proračun ali budget. Tak proračun bi si moral napraviti vsak gospodar v svoji hiši. Država ni nič drugo kot velika družina, ki ima svoje dohodke in svoje stroške in tudi ona si napravi začetkom vsakega leta svoj proračun ali budget. Kako se to stori? Vlada po svojih uradnikih napravi na eni s rani račun o vseh dohodkih, ki jih bo imela bodoče leto, na drugi strani pa račun o vseh stroških. Ta račun je čisto natančen; v njem je označen vsak najmanjši dohodek in strošek. Ker je v proračunu vse do najmanjšega izvedeno, nastane iz tega debela knjiga, da jo komaj v roki držiš. Ko je vlada zgotovila s svoje strani proračun, ki se imenuje državni proračun, ga predloži zastopnikom ljndstva, državnim poslancem, v parlamentu ali državnem zboru. Da gre stvar v redu, ne začne takoj državni zbor razpravljati o proračunu, ampak ga izroči takozvanemu proračunskemu odseku ali odboru, ki je sestavljen iz gotovega števila poslancev, in ta preišče proračunu vsako žilico. Najprej preišče, če je proračun pravilno sestavljen, in če se ni vlada morda v računih zmotila. Ko je to v redu, pregledajo poslanci točko za točko in iščejo, če se morda ne bi * Pod to rubriko bomo od Časa do Časa poljudno razjašnjevali razne tuje besede. Uredništvo. mogla katera iz proračuna izpustiti in kaka druga pametnejša namesto nje vriniti. Pri tej priliki pazijo posamezni člani proračunskega odseka, če se je vlada v proračunu pobrigala za kraje, katere zastopa njihova stranka; če se ni. zahtevajo, da se to naknadno stori. Če je večina odseka za njihov predlog, se to stori; če ni, pa glasujejo ti poslanci proti proračunu, t. j. oni stopijo v opozicijo. Ker je državni proračun silno obširen, traja to delo v proračunskem odseku več mesecev. Ko je odsek tako preiskal vse obisti proračunu, pride ta pred državni zbor, kjer ga vsi poslanci skupno proučujejo in popravljajo ravnotako, kakor se je to že godilo v odseku. Ko je z vseh strani pregledan, raztolmačen in popravljen, pa poslanci o njem glasujejo. Oni, ki so s proračunom zadovoljni, glasujejo za, drugi prvti. Ko je proračun v drž. zbornici sprejet, se predloži kakor vsi drugi zakoni gosposki zbornici, in potem se ga končno še izroči cesarju v potrjenje. Ko je to vse gotovo, dobi tak državni proračun moč postave, in vlada se mora po njem natanko držati v pobiranju dohodkov in v trošenju državnega denarja. Bog pomagaj vladi, ki se po poslancih odobrenega proračuna ne bi držala. Taka vlada bi morala pasti in poslanci bi jo djali na zatožno klop. (Tako bi namreč morala biti, pa žal da dandanes ni. Op. u r e d n.) Pred leti in leti to ni bilo tako urejeno. Vlada je sicer res tudi takrat napravila za - se državni proračun, a cesar je, da se stroški pokrijejo, po svoji volji razpisoval davke. Narod ni imel pri vsem tem čisto nobenih pravic, ampak jih je dobil šele z ustavo. Seveda takrat tudi ni bilo nikogar, ki bi nadzoroval državni proračun, zato se je zgodila marsikaka zloraba. Prva dežela, kjer je dobil narod pravico sestavljati državni proračun (po poslancih), je bila Angleška, za njo so prišle druge države. Turška je bila zadnja. Dostikrat se pa zgodi, da poslanci v državnem zboru ne morejo pravočasno končati razprave o državnem proračunu. V takem slučaju bi bila država na škodi, ker ona rabi denar, da pokriva vsaj redne stroške. Da bi se pustilo vladi proste roke, bi bilo proti ustavi, a tudi nepošteno bi se lahko postopalo. Da se to prepreči, sprejmejo poslanci v državnem zboru postavo, s katero se da vladi pravica, da lahko na temelju starega proračuna pobira davke in izdaje denar za redne stroške do gotovega časa in sicer do takrat, ko se je nadjati, da bodo poslanci mogli novi proračun sprejeti. Ta začasni državni proračun se imenuje indemniteta; beseda prihaja od latinske indemnitas, ki je zopet sestavljena iz besed in in dam n um. Besedica i n, zvezana s kako drugo besedo, pomeni ne, damnum pa: škoda; po tem bi torej beseda indemniteta pomenila pojem, ki ga izrazimo: da ne bode škode. V našem slučaju pomeni ta beseda začasno postavo, ki dovoljuje državi (vladi) začasno pobirati da«ke in trositi državni denar tako, da na eni strani država, na drugi strani pa narod ne bo imel škode. Ta postava velja, dokler ni novi proračun sprejet in od cesarja potrjen. p0 „P. P.". Dopisi. u Iz Spodnje lfoličine v Slov. Gor. Pred mnogo in mnogo eti še pri nas ni bilo „kregijalcev," ali kako je že temu svetemu imenu rečeno. Pa svet nikar ne stoji in tako smo črez nekaj let govorili: „Strah" nam je odšel, zato pa nas zdaj »pajt-lajo." Mlajšim, ki se tega ne spominjajo, povemo, da je bil prej župnik preč. g. Strah, dober in prijazen gospod, sedaj pa g. župnik Pajtler. Tudi ta je pri jazen, samo biti moraš »kregijalec;" dober gospod, posebno, če se bližajo volitve — za vse „kregalce;" za vse druge, ki nočejo biti pokorni, pa se namaka štrik „Slov. Gospodarja," ki smo ga zvezali kot nekdanji naročniki tako dolgega, da seže včasi tndi po Roperčanih. Komu bode prihodnjič hudiča izganjal, tisti gotovo neče biti „kregijalec". Pri naši fari pač imamo može, ki so še prepričani, da se po stari kristjanski veri tudi lahko zveličajo, ne pa po novem, ko pravijo, če si le klerikalec, pa živi kakor češ, re šen si peklenskega pogubljenja. — Po toti novi veri živijo naši klerikalci, ki se zbirajo v stari šoli v „teatru." Tam se neki lepe reči godijo za „pulisami;" zato pa fanti radi tja hodijo, ker tam dekline pomagajo/",, špilati". Starejši pač ne gremo, ker slišimo večkrat, kako setev v klasje gre — pa ne tista na njivah ... Predsednik Nace že ve, kaj to pomeni... Ognjeni meč pač „ne kole po klerikalcih", tem ljudem ni sad prepovedan. Nekdaj sta morala Adam ino Eva bežati iz paradiža za voljo ene jabolke, Nacek pa sne tudi dve, ker je v katoliškem bralnem društvu. Tudi imamo Jožeka, ki navadno tedaj ve v „cajtinge" pisati, če neče kdo živeti po njegovi novi klerikalni veri; o svoji »nesreči," o kateri se je govorilo po fari, pa nič ni imel kuraže v cajtinge pisati, kakor tudi Nacek sedaj ne bode. Tudi Franček »zastavonoša" se je ponesrečil nekdaj, nekdaj ... A že raste trava po klerikalnih livadah — Bog je usmiljen ... Ta triperesna deteljica je ali je bila ponos »katoliškega bralnega društva," katerega veselic pa se mi stari kristjani ogibljemo, ker imamo drugo vest, in drugo pamet, za te otroke pa Vsevidni skrbi, da se ne bodo dali od »kregalnih" mladeničev zapeljati. Naš g. župni k pa bo točil solze za prenagleno jezo, ko bo klečal pred njim Nace na kolenih pri zakonskem nauku — ter se bo spominjal neke neveste, katera bi morala na povelje župnikovo klečati in prositi odpuščanja — ker pa ni imela ničesar na vesti in je bila hči poštenih staršev, njemu ni tega veselia privoščila. Na dan sv. Nosimira — Grabljač. Nova Štifta pri Gornjem gradu. V št. 21. t. 1. »Slov. Gosp." si je nekdo — zelo ljubo bi mi bilo, ako ni naš g. župnik v nikakšni zvezi z dotičnim dopisom —, privoščil mojo malenkost, češ, da se tukajšnji znani dopisnik v »Nar. Listu" zelo huduje nad dopisi v »Slov. Gospo." Da sem znan dopisnik, je lehko umljivo, saj se tudi vsakokrat podpišem, česar pa moj nasprotnik nikakor ne stori, izvzemši našega g. župnika, ki je izrecno potrdil tudi pri seji našega krajn. šolskega sveta, da je on pisal, naj se dotični, ki piše o meni kaj pohvalnega, spravi v Feldhof, dosledno iz tega tedaj tudi jaz! — Kar dotični dopisnik piše o ozidu volitev v dež. zbor pri nas, se pri nas vladajoči strahovladi ni čuditi, da so tako izpale. Povedal mi je Franc Mavrič, pos v Tiroseku št. 52, sam, da ako ne bi tako volil, bi ne imel nikoli miru. Pred kom? — Sicer pride vo-litvena zadeva nekje drugje na vrsto. Kar se posebej moje osebe tiče v dotičnem dopisu, vprašam javno: se li ne zvija tudi črv, ako se stopi na-nj? Ni li ovaduštvo, ako se je pri neki priliki v »Slov. Gosp." klicalo dež. odbor proti meni na pomoč? Ni li ovaduštvo, ako se je pisalo, da od nas ni sprejelo uredništvo »Slov. Gosp. v teku 8 mesecev 2 pisem ? Ni li obrekovanje in podla laž, ko se je objavilo, da imam samo nemški poštni pečat? Ni li za-sramovanje, ako se po več kot 20 letnem napornem delovanju za občino piše, da so mi ure mojega županstva štete, akoravno nisem bil nikoli župan? Ako pa dotičnik piše, da »liberalno" časopisje obrekuje, laže, ovaja in kliče celo škofa na pomoč, prosim, naj mi dotičnik dokaže, kedaj sem to storil jaz? Dokler tega ne stori, ga moram imenovati nesramnim obrekovalcem in podlim lažnjivcem! Odkritosrčnih nasprotnikov se ne bojim, z zahrbtneži pa nočem imeti nič več opravka ter konečno namesto v dotičnem dopisu navedenih besed Tomaža Kempčana, navedem besede "samega Kristusa: — »Ljubi svojega bližnjega i. t. d.", kar dandanes nima več veljave, nego novodobni evangelij je: oko za oko, zob za zob, ali bolje; ti mene z batino jaz tebe s kijem. Ali ni res, g. zahrbtni obrekovalec ter znani neznani dopisnik ? Kelc. Iz Ptujske gore. Narodnost duhovščine posebno pa Ojzmeca kaže sledeče: Ptujska gora je v narodnem oziru odločilne važnosti za ves ptujski okraj, ker voli svojega zastopnika v okrajni zastop ptujski. Razmerje glasov v okrajnem zastopu ptujskem je — če Slovenci v veleposestvu tudi zmagajo — 20 Slovencev proti 19 Nemcem. Če voli Ptujska gora Slovenca, ima.,0 Slovenci 21 glasov torej 2 glasa večine, če voli pa nemškutarja je ves trud Slovencev v veleposestniški kuriji zastonj, kajti če tudi zmagajo, pa pristopi zastopnik Ptujske gore k Nemcem, nimajo Slovenci večine, ker je 20 proti 20 zastopnikov. Napredni Slovenci na Ptujski gori so se zatajevali do skrajnosti napram klerikalcem, samo da bi občinski odbor ne prešel v štajercijanske roke. Napredni Slovenci so storili oz. opustili vse, samo da bi bilo složno delo v domači občini s klerikalci mogoče. Niso nasprotovali, da si je župnik dal farovž uprav knežje urediti, da je dal* pri podružnici sv. Janža staviti nov farovž itd. itd. tako, da ima sedaj občina samo radi župnikovih kapric 42.000 K dolga. Če je bil farovž za prejšnjega župnika, bil bi še tudi za tega. A kakor rečeno, vse se je potrpelo radi — narodnosti. Sedaj pa, ko je vse urejeno, vse dovoljeno, sedaj pa kažejo farovški že rožičke radi — narodnosti ter grozijo, da bodo pri občinskih volitvah pustili slovenske naprednjake na cedilu — da bodo lahko zmagali štajer-cijanci. In pri tem igra šentlovrenski župnik Ojzmec veliko ulogo. V občini Ptujska gora ima namreč mnogo kmetov od St. Lovrenca posestva in tako torej tudi volilno pravico pri občinskih volitvah. Ko se je šlo za fa-rovške koristi, sta šentlovrenski župnik Ojzmec iu majšperski župnik Marinič prignala cele trume kmetov k občinskim volitvam in prinesla cele kope pooblastil od posestnic in baš s pomočjo teh izven Ptujske gore bivajočih volilcev se je dosegla večina nad štajercijanci. Sedaj pa pravijo župniki, da ne le, da ne bodo prignali volilcev, temveč jih bodo še celo odgovarjali, da bi šli v prihodnje volit na Ptujsko goro, ker je dobil dr. Ploj na Ptujski gori toliko glasov, kakor Ojzmec (Ploj 26, Ojzmec 2 7). Bomo videli, se bo pač potrdilo, da je klerikalec le tedaj in toliko naroden, kolikor se gre za farovške koristi, sicer pa mu je narodnost deveta briga. Iz Kasaz pri Petrovčah se nam piše: Gospod urednik, zadnjič že ste po zasluženju povedali g. Frid-rihu resnico. Dovolite, da še nekaj pripomnim. Gospod Fridrih je odstopil od napredne stranke. Zadnjič pri vo-itvah v državni zbor je še ostro nastopal proti Povaleju in se čudil zve-zarjem, kako da nimajo nobene pameti. Zdaj jo je pa zdi se mi sam zgubil. 17. maja je vse Kasažane spravil na volišče, tudi enega moža, ki že dolgo ni bil v cerkvi. Gospod Fridrih bi se I / pač rad zvezarjam prikupil, čeravno so mu nekdaj rekli, da je „sladkoaoili". To nič ne dene. Saj je Povalej tudi veliko prestal na shodih. Mi vam verjamemo, da bi zelo radi bili za poslanca; dobro pa tudi veste, da je kmečka zveza zapeljiva, ki samo obeta, ne izpolni pa nič. Pa to je vseeno, kaj ? -Samo „gospodov" se je treba za suknjo prijeti — pa je človek hitro poslanec. Povalej je tudi bil pred kakimi tremi leti od Slov. Gosp. zelo grajan in zaničevan, potem pa se je ž njim sprijaznil in — bil je že čez leto dni najboljši človek na svetu. To se da vse prefarbati. Tudi pri Ploju je bilo tako. Pred 2 leti ga Korošec ni moge 1 prehvaliti, ker je res časti - in hvale vreden, sedaj pa je drug veter popihal in sedaj je bil ničvreden in ne vem kaj vse. Le pridno naprej, erospod Fridrih. Po farovžih že hodite „sprave iskat"*, sedaj samo še pojdite poljubit noge dr. Korošcu — in čez 4 leta ste gotovo državni poslanec. Ostanite mi zdravi. — Eden vaših sosedov. Iz Zgornje Ponikve* Gosp. urednik, nekaj vam moram poročati o pretečenih volitvah 17. maja v Veliki Pirešici. Klerikalni agitatorji so nepo-stavno in nasilno postopali. Naš že nad 70 let stari župnik, njegov agitator orglar kot farovška miš, gališki kaplan in še več drugih so kar letali na volišču od kmeta do kmeta in jim vsiljevali-že popisane glasovnice. Na prižnicah oznanjajo, da je laž velik greh, da z lažjo ne sme niti sin očeta smrti rešiti. Oni so pa vsem volilcem v obraz lagali, da imajo samo oni glasovnice in da se jih pri komisiji več ne dobi. Lepo obnašanje za duhovščino. Tako so seveda veliko glasov dobili. Pa opozorimo vas, da ima laž kratke noge. Čez nekaj časa se zopet vidimo pri občinskih volitvah. Takrat, kmetje napredne misli na dan za vaše koristi! — Še nekaj! Z volišča domov odhajajoča župnik in njegov agitator sta srečala naprednega kmeta in mu vsilila glasovnico za Čepurja in Benkoviča. Mož jo je vtaknil v žep, pri komisiji pa zahteval drugo glasovnico in nanjo zapisal na predna kmetska kandidata. Opozorili bi tudi župnika, da napredni kmetje ne bomo dolgo več prenašali, da bi nas s prižnice psoval s hudiči. Mi nismo kaki nevedneži brez izobrazbe in se ne pustimo komandirati, še manj pa — psovati. Cerkev in prižnica sta vaši — politične zadeve pa naše. S hudiči pa nas psujete menda za zahvalo, ker ste od našega denarja obogateli. Glejte raje na cerkveni red. Napreden kmet. Štajerske novice. Volitve v laški okrajni zastop. Prvikrat so letos naskočili Slovenci to nemško «postojanko», ne sicer z zmagovitim, vendar pa s častnim uspehom. Vse^. volilno gibanje je v imenu narodnega sveta prav spretno in požrtvovalno vodil g. dr. Juro Hrašovec. Dne 3. t. m. je volilo veleposestvo; ker je en slovenski volilec ostal doma in je krčmarica Logar v Hrastniku dala Nemcem pooblastilo, dalje ker sta južna železnica in premogokopna družba volili proti Slovencem, so Slovenci propadli, a samo z enim glasom manjšine. Premogokopna družba je raje. poslušala znanega za-grizenca Leillerja nego slovensko prebivalstvo in je prelomila besedo, zato moramo ž njo obračunati. — Dne 4. t. m. je volila velika obrt in najvišji davkoplačevalci. Kako razumejo Nemci politično poštenje, kaže dejstvo, da je hotel dr. Mraulagg kot zastopnik lastništva Rimskih toplic ta dan zopet voliti, dasi je volil v istem imenu že prejšnji dan v veleposestvu in postava izrecno pravi, da se sme voliti samo v eni skupini. Zmagali so nemškutarji z 7 proti 5 slovenskim glasovom. To je časten uspeh za Slovence. — Iz skupine mest in trgov je izvolil Laški trg, ki ima edini v tej skupini volilno pravico, 8 nemških zastopnikov. O volitvah v kmečkih občinah govorimo na drugem mestu (glej člančič: «boj za laški okrajni zastop»). u Abstinenčni oziroma zmerno-stni odsek ima slov. kršč. soc. zveza. Kakor čujemo, bo predsednik tega odseka Mlakar iz Hošnice. u Zaslepljeni klarikalci. Po zadnjih volitvah so slepi hlapci duhovniške stranke menda čisto zblazneli. — Zadnji Gospodar piše, da bodo kmetje, če jim deželni poslanci izposlujejo jesenske počitnice, verovali v nje (v poslance). To je celo jako debelo natisnjeno. Zdi se nam, da nas vera uči, da se sme samo v Boga verovati. Klerikalci ša katekizem na glavo postavljajo v svoji znorelosti. u Središki nezreli pobiči in pa one tri Marijine device, ki so pod zaščito župnikov Ojzmeca in Kozla za Medveda agitirale, bi se radi otresli sramote grdega poraza. Zato zdaj po Gospodarju zavijajo in lažejo, da niso nič agitirali. No ljube dušice deviške — saj se poznamo. — Glede sumni-čenja komisije pa bodo njeni člani sami primerno odgovorili. a Kaplan Palir na Ptujski gori je pravil, da je za Ozmeca popisal 70 glasovnic, a glasov je dobil Ozmec pri volitvi le 27, Ploj pa brez vse agitacije 26. Zakaj ni dobil Ozmec več glasov ? Kje je ostalo onih 43 popisanih glasovnic? G. kaplan, ali ne vidite, da Vas ljudje ne marajo, temveč Vas imajo za norca. Oj, zemlja je vaša, si domišljujete, — kaj še, še tiste glasovnice, ki jih popišete, niso vaše. u Iz Dobove. Dobova se vedno bolj dviga in prenovlja. Podirajo se stare hiše in zidajo nove. Ob takej priliki se je izkopalo več človeških okostnjakov, ki so ležali gotovo že precejšnje število let v zemlji, a so jim ilovnata tla zabranjala, da niso še sprhneli. Upamo, da se čez nedolgo časa izpopolni že nahajoča se žel. postaja in pošta, s tem da se bo na prvej lahko oddajalo tudi tovarno blago, (vino, les in dr.) druga pa, da dobi že zaprošeni brzojav ter kasneje telefonsko postajo, ki se namerava izpeljati od Dunaja do Zagreba. u Deževni poslanec Vrečko je šel na božjo pot v Zagorje pri Planini v zahvalo, da je izvoljen. Zvečer je šel v farovž, da bi se nasrkal sladkega vinca, a župnik ga ni hotel sprejeti. Šele ko je izjavil, da je „poslanec," ga ;e župnik hladno sprejel. Iz Zreč nam piše župnik Karba, da ni res, kar „Nar. List", št. 25., z dne 27. maja piše, da bi bil on pridigal: „Vsak, kdor jutri ne bo Novaka volil, stori velik smrten greh, ki mu ne )o lahko odpuščen." u Ptujski „Š tajen;" — podružnica „Sudmarke". Zadnje volitve so pokazale, da nima „Štajerc" med slovenskim kmečkim prebivalstvom prav nobene zaslombe. Eazun par starih nemškutarjev in šnopsarjev, ki za fra-kelj šnopsa prodajo svojo dušo in svojo narodnost, ni pri zadnjih volitvah nihče volil „Štajerčevih" Kandidatov. Slovenski kmet je spoznal ,Štajerčevo' „naprednost," ki obstoji edino v tem, da povzdiguje v deveta nebesa nemški jezik, da slavi in hvali vsakega kot „naprednjaka," kdor trobi v nemškutarski rog, da je pa vsak „na-zadnjak", „prvak" ali „klerikalec", kdor noče zatajiti svojega slovenskega ma-ternega jezika. Poznamo vrle sloven- ske napredne kmete, ki so se z velikim veseljem naučili nemščine ter dali tudi svoje sinove v nemške šole, da se naučijo dovolj nemški. Ali „Štajerc" ne šteje teh kmetov med svoje „napred-njake", ker pri vsem tem, da znajo nemški in so vneti za znanje nemščine, imenuje jih „Štajerc" ,nazadnjake', „prvake" itd. in to samo za to, ker hočejo ostati zvesti svojislo-venski domovini in svojemu ljubemu maternemu jeziku." Kdor hoče biti „Štajerčev" ,.napred-njak," kdor hoče, da bi ga ,, Štajerc" hvalil, pri tem ne zadostuje, da zna nemški ali da je prijatelj napredne misli, „Štajerčev" „naprednjak"' je le tisti, ki sovraži vse, kar je slovenskega, ki sovraži slovenskega uradnika, ki sovraži slovenskega učitelja, slovenskega odvetnika, slovenskega tigovca in obrtnika, „Štajerčev" „naprednjak" je sovražnik slovenskega nradovanja, slovenskih napisov, slovenskih časnikov, z eno besedo „Štajer-čev" „naprednjak" je le tisti, ki pomaga uničevati slovenski narod in tako pripravljati tla za majko „Germanijo." — Nesramno hinavstvo ptujskega,Štajerca" je, ako kvasi o „skupnem slo-vensko-nemškem gospodarskem delu," ako pravi, da so nemški meščani in tržani odvisni od slovenskega kmeta in kmet od njih. Zakaj pa ni „Štajerc" tega povedal dne 13. septembra lanskega leta nemškim Ptuj-čanom, ko so mirne Slovence na Ptuju pretepali s palicami in jih pobijali s kamenjem, češ, da Ptuj je nemško mesto in nimajo Slovenci tukaj ničesar opraviti?! — Še večje hinavstvo „Štajerca" pa je, da se dela velikega avstrijskega domoljuba in sumniči Slovence kot veleizdajalce, ki se družijo s Srbi, Rusi itd. ter hočejo raztrgati „zeleno Štajersko" in razbiti Avstrijo. Za vsako tako besedo zaslužil bi „Štajerčev" dopisnik, da se ga s pasjim bičem pretepe! Slovencem podtika izdajstvo, sam pa na skrivnem dela za veliko Nemčijo, živi od samih nemških podpor iz „rajha" ter ni dm-zega kakor plačani pruski agitator. — „Štajerc" dobro ve, da se „Sloven-ci" moremo braniti proti nemškemu navalu le tedaj, ako smo edini. Zato pa neprenehoma hujska Štajerce in Korošce zoper Kranjce. Ako pridejo nemški pruski pevci iz Berolina ali Majn-ca v Maribor, Ptuj ali Celje, jih seveda „Štajerc" slavi, ako pa nas pridejo obiskat naši ljubi sosedje in bratje iz Kranjske, imenuje jih „Štajerc" kranjske hujskače. — Zdaj pa še naj kdo reče, da ptujski „Štajerc" ni glasilo zloglasne nemške „Siidmarke"! Heil „Štajerc." u Iz Podsrede. Pleljubi gospod ulednik! Lad bi Vam ze plej pisal, pa se nisem znal. — Naznanim Vam dan's nekaj o oliki na „k a t o 1 i s k i" podlagi našega župnika g. Vaupotiča ali bolje Vampotiča. On je dejal nekoč v soli med klsanskim naukom ucencu Bozi-ceku: „Ti si hudicek, ti nisi Božiček!" Kaj ne, stlasno olikano to! Slcno Vas pozdlavlja Vas plijatelj mali Pepcek. u Iz Podsrede. Gosp. Vaupotiču zavre večkrat v njegovi „katoliški" glavici. V takih trenutkih rohni na leči tako, da se ljudje kar spogledujejo. V popolnoma politični pridigi divja zoper našo stranko in ..liberalne" pod-sredške farmane. Napada razne osebe, češ, da pišejo dopise za „Nar. List." Napada pa take, ki niso z dopisi v nikaki zvezi. Gosp. Vaupotič, potrkajte se na prsa in recite: „mea culpa, mea culpa, mea masima culpa;" mi pa še enkrat pribijemo, da, kar smo pisali o vas, je vse res, in če se na glavo postavite, je naš list resničen; njemu ni treba laži pisati, ker še resnic ne more vseh sprejeti. — Vaupotič, o kojem je znano, da črpa snov za svoje nedeljske ,.pridige" iz podlistkov „Tagespošte" omenja v svojih pridigah premnogokrat ženske osebe... Vaupotič, Vaupotič, wes das Herz voli ist.... Posebno mu je na srcu neka okrogla boljša polovica z mustači pod nosom, ki deluje na „katoliški" podlagi, se mnogokrat,, skrivnostno sladko gi-njena zaziblje v sladki san pod bujno cvetočimi drevesi, je na vsakem „pu-šenšanku" kot petržilček na „župci," in agitira za „katoliške kandidate." Če bi župnik sedaj pobiral svojo biro, dobil bi kaj druzega kot pšenico in mošt! Capito! — Propadli Vimpo'jšek vulgo Štus, ki je hotel zlesti na županski stolec, pa naj le miruje, naj pazi, da ne bodo razne Marice ukale po gorjanskih goricah kakor bi vragovi fureš obhajali! — Gradiva imamo na cente in papirja dovolj! — Le sanjaj Stus o tistem času, ko so se ti v pohlepnosti cedile sline po županskem stolcu ter si blatil svojega vrlega župana, ker bi sam rad bil župan. — Isto naj velja tudi »cepiklistu na mesec" Gašperju. Še nedavno je zabavljal čez župnika, a danes je župnikova desna roka. Nedavno je pijan prišel v neko gostilno pod vejo (ime kraja in 23 prič na razpolago) s svojo „šajtro-go," kar imenuje on bicikel. Tam je do njegovega prihoda vladal najlepši mir. On pa se je obnašal tako surovo, da bi ga bili kmalu iztirali, kamor je spadal. Skušal se je dejansko lotiti Josip Planinca mlajšega'iz Železnega, kar je ta baje (pomislite "ljudje božji in napravite hitro tri križe!) liberalnega mišljenja in dopisnik naših listov. Vsled mirnega posredovanja več mož in gospo-dičen in vsled strahu pred večino slednjič se je pomiril... Ali pred klerikalnimi petelini ne bomo več niti življenja varni?? Če klerikaini obre-kovalci še nimajo dovolj, imamo gradiva še na cente. Eden „nevernih" pristašev „Nar. strank e." u 0 tožbah proti »liberalnim" listom govori mariborski „Slov. Gosp." oni isti, ki je lani skord v istem času imel 13 tožb na vratu. In zdaj zaradi tožbe dr. Benkoviča proti nam tak halo! Ali se spominjate, kako ste lani milo prosili odpuščanja in plačevali stroške?! Dr. Benkovič pa si bo tudi še premislil, predno bo tožbo vložil, ker je naš urednik izjavil, da nastopi dokaz resnice. Ovadba Terglava, ki je — mimogrede omenjeno! — tako neumna kakor Terglav sam, še tudi ni in ne bo nikdar — tožba. In to je vse ? Povemo Vam, gospodje v Mariboru: ne bodo minili trije tedni in nad deset tožb boste imeli na hrbtu zaradi Vašega pisanja v volilnem času. Na svidenje! u Strahovlado hoče uvesti sedaj po volitvah „Slov. Gosp." zoper one trgovce in obrtnike, ki se niso bali pri volitvah pokazati svoje prepričanje. Navaja imena in hujska nanje kmet-sko ljudstvo. Opozarjamo pravočasno gospodarjevce na nevarnost takega postopanja. Bridko se bo maščevalo to — na njihovih pristaših. Gospodje v Mariboru naj nikar ne mislijo, če so z najhujšim nasilstvom in sleparstvi zmagali, da bo naš napredni kmet, trgovec in obrtnik sedaj kar uklonil svoj tilnik njihovi strahovladi. Tudi mi imamo na razpolago mogočno orožje bojkota in le žal bi nam moralo biti, če bi se nioral boj tirati do skrajnosti. d Poslanec Ježovnik za slovenj-graški in marnberški okraj. V četrtek, dne 3. junija je vložil gosp. drž. posl. Ježovnik nujni predlog v zadevi toče in naliva v slovenj- graškem in marnberškem okraju. Približno cenjena škoda znaša 200 tisoč kron. G. Ježovnik se je obrnil tudi na vse kompetentne oblasti. u Za narodni sklad je poslal g. Miha Jošt iz Gotovelj kot odgovor na napade v „Slov. Gosp." K 3. — Hvala in priporočamo v posnemanje! u Od nemško-slovenske meje. Iz vseh kotov se zbirajo hudourni oblaki in nevihta, po pohorski fortuna, bo. Čudno se zdi nam, ki znamo s svojo ttlavo misliti, da tolikokrat poveličana kmetska zveza tukaj ob pohorski meji nič ali malokaj stori. Od dne do dne se jasni tudi v naših krajih in duh naprednosti se vzbuja, a žalibog, vse se vriva in sili v nemške vrste, ker mislijo, da so edini Nemci napredni, vsak Slovenec pa mešniški. To je krivo, ker mnogokateri niti ne ve, kaj hoče narodna stranka in kaj si je postavila v namen; Le samo nauk in kmetsko, gospodarsko združenje vseh poštenih in delavnih ljudij. Za naše kraje bi bilo hudo dobro, da bi se „Narodni List" brezplačno razširjal. Na meji živeči narodnjaki prosijo vse odlične može naprednega duha, naj „Roložijo mali d&r, domu na oltar" da bi mnogohva-ljeni a tudi grdo obrekovani „Narodni List" prihajal med nas, ki smo ene misli in enega duha. Dajte nam luč in tema bo zginila! u ;Pohorje-Hoče.. Da tudi zveste kaj o našem pozabljenem kraju, vam poročam, kako so pri nas izpadle de-želnozborske volitve: Robič 14, Roškar 12, Zemljič 4. Senekovič 7 in Koser 5 glasov. Gornje Hoče in Pivola so volili popolnoma — raznn nekaj glasov za Robiča — štajerčijansko. u Spodnje Hoče. Muhasti ljudje pravijo, da je neki dolgopeti Jožek, strašno brusil po vsej vasi svoje podplate in iskal volilce za Roškarja. Gotovo so mu g. kaplan plačali dvojne podplate. Pravzaprav štirikratne, ker na en podplat gresta dva. — Saj je papanec! u Sirotinsko društvo za ormoški okraj je imelo dne 27. majnika t. 1. svoje letno zborovanje. Pod predsedstvom g. Jožefa Sinko, župana v Središču, so se zbrali v sodni dvorani skoraj vsi župani ormoškega okraja; zastopana je bila tudi častita duhovščina in učiteljstvo. Društvo je imelo 508 rednih in 116 izrednih udov; zadnji so taki, ki plačujejo manj kakor 1 K udnine. Društveno premoženje je znašalo koncem leta 1908 1192 K 50 v. Namesto umrlega gospoda Franca Hanželič se je za blagajnika izvolil sodni svetnik, gospod Dr. I. Presker. Ta je vse navzoče pozdravil približno s sledečimi besedami: Lepa ideja siro-tinskih svetov bo imela še le potem popolen vspeh in dosegla zaželjen cilj, če se bo vkoreninila v ljudstvu. Ni dosti, da se le nekteri brigamo za sirote in izgojo mladine, vsi slojevi, celo liudstvo se mora za to zanimati. Treba je, da pazimo na mladino, ki je naš np in naša nada, ki je bodoča družba ter, kar je največjega pomena, bodoči naš narod. Kako bo vzgojena, takšna bo. Ona mora biti zdrava in žilava na telesu, mora biti zdrava, nepokvarjena na duši. Ne pustimo, da se mladina pokvari, dajajmo pa tudi dober vzgled; ne obnašajmo se sami tako, da bi bilo v pohujšanje, ne upijanimo se, ne govorimo grdo vpričo mladine.Ne smemo trpeti, da že šolski otroci kadijo ali vživajo alkoholičnepijače. Vsaki od nas ima pravico, to zabraniti in če lepa beseda ne zaleže,energično vmes po seči. Podpirajmo dobro vzgojo, gledajmo na to, da se bo vsaki mladenič in vsa' ka mladenka po izstopu iz šole naučila kakega rokodelstva, s katerim si lahko kruh služi. Če se bo vsled naše podpore vsaki nekaj izučil, ne bomo imeli več potepuhov, tatov in hudodelnikov, in občine bodo imele dosti manj stroškov s takimi ljudmi. Toraj ni res, kakor ljudje govorijo, da se z nabranim denarjem podpirajo lenuhi, nemarneži in ničvredneži, ampak v korist človeške družbe hočemo doseči, da ne bo več postopačev in potepuhov, če bo z našo pomočjo vsaki človek izgojen v kakem rokodelstvu ali pa djan v pošteno službo. Slov. Bistrica. Dne 28. mm. se je hotel obesiti dragonec Stahl tukajšnje garnizije; mož je storil to iz strahu pred kaznijo, ker je dezertiral. Njegovo namero pa je preprečil trobentač Kosnik, ki ga je še pravočasno zapazil in mu prerezal vrv. — Od predzadnje sobote naprej ima lokalna železnica zvezo tudi k popoldanskemu brzovlaku in sicer odhaja iz mesta ob 1'42 pop. nazaj pa ob 2"57 pop. — Posojilnica si je na svojem zadnjem občnemzboru izvolila zoper dr. Urbana Lemeža načelnikom, kar mu služi gotovo v najlepšo zahvalo za njegovo požrtvovalno delo pri tem zavodu. V nadzorstvo sta bila na novo izvoljena g g. Fr. Krulc in H. G ril. Vzlic velikim izdatkom, ki jih je imela posojilnica s stavbo hotela, je njeno stanje zelo ugodno ter jo moremo najtopleje priporočati. Hotel »Avstrija" uspeva istotako prav dobro; na razpolago so lepo opremljene sobe za tujce, krasen vrt, izborna postrežba etc. Svoji k svojim! u Windische Wildlinge! (^ slovenski »divjaki"). »Marburgerca" se strašno jezi nad Slovenci, ker so pri zadnjih volitvah pomagali vreči nemškega kandidata Krala. Ob času volitev nas je imenovala »S 1 o ven c e," koj po volitvah pa smo že bili zopet j,win-dische." Naše lepe slovenske trge imenuje „stockwindische Nester" (trdobin-dišarska gnezda!) in če se slovenski fantje malo stepejo imenuje jih „w i n-dische Wil<\linge" (= slovebski divjaki) „windische Wuteric%e" (= slovenski razbojniki). Ako ta umazana cunja ne bo nehala s tako pisavo, začeli bodemo tudi mi pisati o nemških surovežih, nemških goljufih, nemških roparjih, n e m š k i h Eijlen-burgih itd. itd. Bomo videli, komu bode preje zmanjkalo snovi. u „Poslanec* Vrečko — govori! Pa še kako, prijatelji! V Sv. Križu pri Slatini je na binkoštni pondeljek dejal, da če bodo vsi kmetje združeni v kmečki zvezi (se mora glasiti: duhovniški stranki!), bo to mogočna vr v, ki je ne more streti noben sovražnik. Kako lepo, kaj: vrv — streti! In mi smo celo pisali, da Vrečko ni izo-bražeu. Kesaino se, kesamo! Vprašamo g. »poslanca" Vrečka samo še, $Ii ni morda v smislu svojega nekdajnega »prepričanja" mislil vrvi, ki jo deva politikujoča duhovščina okoli vratu slovenskega kmeta?! In to vrv pomaga zadrgniti on, nekdaj hud sovražnik »duhovniške komande." — II koncu ga samo še pozivame, naj vendar Ovrže naše trditve v posebni izdaji „Nar in različnih drugih zlatih, double itd. uhanov, verižic, zapestnic in sploh vsakovrstne zlatnine in srebrnine. »>|«f|M T Predno si knpitc uro, ■ ****** * oglejte sl mojo velikansko zalogo pravih Švicarskih zla-, tih, srebrnih, nikelnastili in stenskih ur, budilk, verižic, toplomerov, očal, daljno-' gledoT itd. — vse po najnižjih cenah. Naročite cenike, katere razpošiljam zastonj in poštnine prosto. Popravila izborna in točna. Rafael Salmič v Celju, ,Narodni dom'. »LASTNI DOM" Pisarna je v Celju, Rotovške ulice St. 12 © © © Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure ©s® dopoldne. ©&© Naiboljši češki nakupni vir. Ceno posteljno perje!: 1 kg sivega, pulje-nega 2 K. boljšega 2 K 40 h; polbelega 2 K 80h; belega 4K;, belega, puhastega 5 K 10 h; 1 kg veleflnega, snežnobelega, pulje- nega 6 K 40 h; 8 K; 1 kg puha, sivega 6 K;. 7 K; lelega, finega 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. Kdor vzame 5 kg, dobi franko. Zgotovljene postelje iz gostonitega rdeCega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica. 180 cm dolga. 116 cm široka, z 2 zglavnikoma, vsak 80 cm dolg, 58 cm širok, napolnjen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K 16 K; zglavniki 3 K, 3 K 50 h, 4 K. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za neugajajoče se povrne denar. — Cenovnik zastonj in franko. S. Benisch, Deschenltz, it. 773, Sumava, CeJko. Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalaganje gotovine ========== pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje. registrovana kreditna in stavbena zadrnga z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju Sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem, tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6% obrestovanju na osebni kredit proti zastavi] en ju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račun ©© © © © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih. © © © © © Priporočam svojo zalogo vsakovrstnega obuvala za moške, ženske in otroke; tudi turistovske čevlje po goiser-skem načinu; domače in tovarniško delo po vsakovrstni ceni. Vse se dobi in kupi pri IVAN BERNA, Gosposka ulica št, 6 v Celju. ti flnfon flrčan sHelj mlinov is m v SL Jurju ob j. L se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje vsakovrstnih mlinov in žag najboljšega sistema — tudi za male vode. — Delo izdelujem solidno in po ceni. Na zalite vanje so spričevala na razpolago. Smrt doleti vsacega, ampak sreča samo tistega, kateri naroči sedaj belo platno v veletrg. hiši R. Stermecki, Celje, Štajersko. Štajersko platno m po 36 v Slovensko platno „ Savinsko platno „ Vojaško platno „ Domestik-platno „ Gorsko platno ,, Istrija-tkanina v Holandska tkanina „ 40 44 46 48 60 54 60 Vzorci zastonj in pošiljatve čez 20 kron franko. g® pet od sto (5%)