Nova vlada in parlament Ko smo obhajali praznik Gospodovega vstajenja, je v oaši državi padla vlada. Uzunovičeva vlada ni umrla v parlamentu, kjer je pravzaprav tisti kraj, v katerem hirajo in umirajo vlade. Vlada radikalov in Slovenske ljudi-ke stranke je v parlamentu imela jako življenje, ki ga ji opozioi^nelne stramke kljub največjemu naporu niso mogle vzeti. Njena življenska zmožnost in krepkost je rastla od dneva do dneva, od glasovanja do glasovanja. Konec tej vladi torej ni prišel iz parlamenta. Luč živIjenja so ji upihniie sile izven parlamenta. To je treba odiočno obsoditi. Naša država je parlamentarna monarhija. Parlament kot politično zastopstvo vseh državljanov mora pri vsaki vladi imeti odločilno besedo. Saj vlada ni nic drugega nego odbor parlamenta, to je njegove večine, za vodstvo državne uprave. Zato se v nekaterih državah vlada voli v parlamentu. V vsaki državi, ki hoce biti parlamentanna in demokrationa, se mora postaviti takšiia vlada, katero parlament hoce ali s kojo soglaša. Vlada sme in ;mora ostati tako dolgo, dokler ima zaupanje parlamenta. Prejšnja vlada, sestavljena iz radikalov in SLS, je padla na neparlatnentaren način. Tako neparlaroentarno postopanje se ne da opravičiti s tem, da je bilo treba ministra notranjih zadev Boža Maksimoviča rešiti obtožbp, ki je ležala pred pariamentom ter bi morala priti v razpravo na velikonočni torek. Obtožba Maksimovica je bila parlamentarna, o njej mora razpravljati in odločpvati parIame.nt in ni pravilno, da se taksna razprava kratkomalo s tem onemogoči, da se parlameTitarno zasedanje zakljuci. Ministru Maksimoviču je bila s tem storjena slaba usluga, ker se podpira sum, kakor da bi Maksimovič bil kriv ter da bpži pred sodbo parlamenta. Maksiraovič pa je bil pripravljen stopiti pred parlament ter bramiti svoje postopanje kot miirister. In če se ne bi bil mogel opravičiti, bi padel on sam, ni pa potrebno, da bi padla cela vlada, ako ne bi bila izjavila svoje skupnosti z Maiksimovičem. Zato je padec vlade izneoadil vlado, iznenadil stranke, ki tvorijo to vlado, iznenadil tudi opozicijo. Nihče tega ui vedel, niti pričakoval, k vecjemu so bili o tem podučeni tisti možje, ki so z VpIjo Vukičevičem na čelu sestavili novo vlado na velikonočno nedeljo. Iznenadeno je tudi bilo inozemstvo, ki je zaman ugibalo o vzrokih nenadne vladine spremembe ter nagibalo k tolmačenju, da je naše razmerje do Italije krivo nenadne vladine spremembe. Zato ni čuda, da &e je ne samo v naši državi, marveč tudi izven njenih mej začelo bati in šušljati o možnosti vojnih zapletljajev med Italijo in našo državo. Odgoditev našega parlamenta do 1. avgusta je dala dovolj povoda za taka ugibanja. Hvala Bogu, da so se taka ugibanja izkazala kot nepravilna in strah pred morebitnimi vojnimi zapletljaji kot prazen. Slovenska ljudsika stranka je s padcem prejšnje vlade prenehala biti vladina stranka. Cela Slovenija to obžaluje, samo samostalna demokratska stranka s svojima glasilima »Jutrom« in »Domovino«, se tega raduje. S tem ikodoželjnim vesrfjem dokazuje samostalna demokratska stramka, da se je blagor Slovenije tiče še manj nego lanski sneg. Za blagor Slovenije in slovenskega ljudstva je SLS ona dva mesca, dokler je bila na vladi, storila toliko, kakor nobena druga stranka pred njo. To priznavajo vsi sloji našega naroda in tu-di nasprotne stranke, samo »Jutrovoi« v svoji zagrkenosti Ln hudobiji zanikajo in lažpjo Tiaprej. Naša stranka, njeni poslanci in voditelji mirao čakajo razvoja političnih prilik, ki jih je ustvaril prihod nove vlade. To vlado so ustanovili možje, ne pa stranke. Predsednik nove vlade Velja Vukičeveč je pristaš Ljuba Jovanovičeve skupLne v radikalni stranki, ki je brojila okoli 10 poslancev. Njegov politični kompanjon dr. Voja Marinkovič je voditelj nekdanje naprednjaške stranke, ki se sedaj nahaja v okrilju Davidovičeve demokratske stran ke. Obstoj in delovanje nove Vukičevič—Marinkovičeve vlade je torej odvisno od tega, ali bosta radikalna in demokratska stranka podpirali može, ki so brez znanja in privolenja svojih strank ustanovili vlado. V radikalni stranki, in sicer med Uzunovičevimi pristaši in tudi med Pašičevci, je še vedno veliko protivnosti proti Vukicevičevi vladi, docim se je začetna nevolja v Davidovičevi stranki nekoliko pomirila. Kar se tiče nase stranke, zahtevaiuo od nove vlade, da ne sme vladati brez parlamenta. Odgoditpv parlamenta je takšen udarec za parlamentarno načelo, da ga ne more trpeti,, kamoli odobriti nobena v resnici ljudska stranka. Prvi korak, ki ga je storila nova vlada, jp bil proti parlamentu, katerega je zatvorila zastopnikom ljudstva. Naša zahteva je, da nova vlada to popravi ter da otvori nar. skupšcino k izrednemu zasedanju čim prpj, gotovo pa pred 1. avgustom.