VRKDMSJ VO ZARJE je r Ljubljani, Frančiškanska uliea M. 8 tiskarna L nadstr.). Uiadn? nre ssa stranke so od JO. do 11 dopoldne in od 5. do ti. »<>i oldne vsnk dai> razen »icdeli in praznikov. Rokopisi sc n-' vračajo. Nef*;mkirana pisma se ne sprejemajo : : : KAK0CN1NA: celoletna ]>o poSti ali * pošiljanjem na dom za AvBlio-O^rsko in Bosno K 21 «0. lolieina K 10-Sfi. četrtletna K 5-40, »iese«'na K 1 *80; /» Nemčijo celoletno K 26*40: za ostalo inozemstvo in .An enko celoletno is a6*—. Posamezne številke po 8 vin. ZAH JA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov •’ •' •' <>li pol 11. dopoldne. , *. . UPKAVNIFflVO se nabnia v S^lenbinpovi ulici štev. 0, Ji. ln nradujc & stranke o 7. /.vee«> mpeiafi. cnostopna |>ctiHi*lieu .'lOvjn.. posojen prostor, tiosla*n> m m Han i 41. > /ti. — Ini-eii le >-| rejeir« ii| iavn>štvo. Nefvonkitana ali prouait) tisiiiktrau« pi.,mu se ut sprejemajo “ Keklamactie ti*!« so ftošlnine proste. •■■■ Štev. 763. V Ljubljani, v petek dne 19. decembra 1913. Eksistenčni minimum. Leto III. Državni zbor je včeraj v tretjem čitaniu sprejel zakon o osebni dohodnini. Ker se v tretjem čitanju glasuje o celotnem zakonu, ne pa o njega posameznih delih in so po poslovniku logično stranski predlogi nedopustni, je moral biti načrt seveda tako sprejet, kakor so bili posamezni deli sklenjeni v drugem čitaniu. Obveljalo je torej tudi zvišanje eksistenčnega mi-niina na 1600 K. Če bi šle v Avstriji reči po naravni poti, bi bil ta zaključek tako sam po sebi umljiv, da ne bi bilo treba nobenih besed. Ali v tej čudni državi gre vse tako narobe, da se je najbolj čuditi, če se zgodi kaj pametnega in logičnega. Sklep o zvišanju eksistenčnega minima je bil sprejet z večino glasov. Torej je bil pravno-veljaven. Ali komaj je bil sprejet, pa se je pričelo tarnanje, da se je zgodila nesreča. In do-tim še za noben sklep, ki je bil ljudstvu škodljiv, pri večini ni bilo skrbi, kako nai bi se popravil, so se začeli zaradi eksistenčnega mi-nima zvijati vsi vladni stebri, kakor da bi morali popokati zaradi udarca, ki jih doletel. Prav resnično so se belile neštete modre glave, da bi izmislile sredstvo, s katerim bi se dala popraviti »napaka«. Oni, ki so glasovali proti socialno demokratičnemu predlogu, so se lezili, ker niso zmagali; izmed onih. ki so nekaj fcasa poslušali glas vesti, se je pa marsikdo skesal za svoj »greh«. ko so ga zadeli hudi pogledi barona Engla. Nemški Nationalverband je zbiral vso svojo učenost, da bi našel pot. katere ni. Na sejal) je razpravljal in modroval, po svojih časopisih je ugibal, rta kakšen način bi se dal neljubi predlog spraviti s sveta. In zdelo se je, da mora priti sodni dan. če se to ne posreči. Vodja finančnega ministrstva je pravil, da ne more vlada tega sklepa nikakor predložiti na sankcijo. Nobenemu izmed nacionalnih veljakov pa ni prišlo na misel, da ima pravzaprav vlada rešpektirati to, kar sklene državni zbor. ne pa da bi parlament plesal, kakor mu piska baron Engel. Značilno je bilo, da so vladni oprode utemeljevali svoje nasprotstvo s tem. da bo onemogočena službena pragmatika uradnikov in uslužbencev, ako obvelja socialno demokra-ični predlog, oziroma sklep državnega zbora. Da je ta bosa, smo že povedali; novi davki prinašajo državi petkrat toliko kot ie potrebno za ^(luvllcnie pragmatike, in fie bi bile vladne Sfržinke bl 'bUa država lahko dobila še mat no več* Davek na kon*ske stave, davek na W»narijsko vino. davek na ekvipaže asa luksus ,i sc bili dali tako urediti, da bi donašali lepe ohodke. Pa tudi osebna dohodarina bi bila za državo lahko veliko uspešnejša, če bi se primerno više obdačili dohodki nad lOfl.OftO in zlasti oni nad 200.000 K na leto. Če pa se more finančni minister odreči takim dobičkom, tedaj ?a tudi izguba davka od ljudi, ki se komaj preživljajo. ne sme holeti. Pa je bil izgovor s službeno praginatiko iškav, dokazuje ravno včerajšnje glasovanje v parlamentu. Eksistenčni minimum je v poslanski zbornici sprejet. Ministrski predsednik grof Stiirgkh pa ie obljubil državnim uradnikom, da ustvari vlada zanesljivo pogoje, da s.topi pragmatika z novim letom lahko v veljavo. To pa le sedaj le mogoče, ako sprejme gosposka zbornica zakon o osebni dohodarini neizpremenjen, kakor ga je sprejela poslanska zbornica. Kajti fe bi gospodje lordi karkoli izpreminjali v zakonu. bi se moral vrniti poslanski zbornici, kjer pa na noben način ne bi mogel biti tako hitro predelan, da bi ga gosposka zbornica do novega leta lahko sprejela. Ker ni mogoče dvomiti, da hoče grof Stiirgkh v tej reči ostati mož beseda — saj je dajal uradniški dcputaciji svoje zatrdilo naravnost na slovesen način — je neizogibno, da sprejme tudi gosposka zbornica zvišanje eksistenčnega minima. Kajti večina gosposke zbornice stori na vsak način to, kar bo hotela vlada. In če je resnična želja grofa Stiirgkha, da dobe uradniki avojo pragmatik o z novim letom, tedaj gosposka zbornica ne bo delala sitnosti. .Junaki iz vladne večine, ki se je ravno pri glasovanju o eksistenčnem minimu tako klar vrno izpremenila v manjšino, so polagali svoje upe Še v § 14. če bi bili Rusini včeraj z obstrukcijo preprečili tretje čitanje zakona o osebni dohodarini, tedaj bi bila vlada dobila celo moralno pretvezo za uporabo tega krasnega paragrafa. Lahko bi se bila sklicevala na to. da izvršuje le sklep državnega zbora; in izpolnitev tako dolgo zavlačevanih obljub, ki so bile dane uradnikom in uslužbencem že predlanskim, bi bila utemeljila nujnost rešitve in upravičila izjemno naredbo. Orof Stiirgkh bi bil lahko dejal; Parlament mc je neštetokrat priganjal, naj uveljavim pragmatiko; parlament je pokazal odločno voljo, da dovoli nove davke, med katerimi so tudi tisti, ki naj pokrijejo stroške nove pragmatike. Parlament mi torej ne more zameriti, če v sili s § 14. izvršim to, kar ie že sam hotel izvršiti. Ampak tudi če bi se bilo to zgodilo, bi bilo Stiirgkhu težko ovreči sklep o eksistenčnem minimu. Če ne bi bilo tretjega čitania, bi se pač Jehko poslužil cesarske naredbe; toda ker Je državni zbor povedal svoje v drugem čitanju. prav tedaj, ko je zvišal eksistenčni minimum na 1600 kron. bi bila vlada vezana na ta sklep; lahko bi bila uveljavila zakon brez parlamenta, vendar pa le tako, kakor ga Je parlament sklenil. Socialni demokratje torej niso imeli noben trcnotek razloga, da hi bili obžalovali svoj predlog in ko so naši klerikalci pisaH. da so socialisti zaradi svojega uspeha sv precepu«, so se krvavo osmešili. Socialni demokratje so vedeli. da je mogoče uveljaviti pragmatiko m zvišati eksistenčni minimum, pa so ravnali popolnoma dosledno. Razvoj afere m končni uspeh Jim dajeta prav. Pred ljudstvom pa so razkrinkani tisti, ki se mu hlinijo pri volitvah kot prijatelji, pa izdajajo njegove Interese, kadar imajo mandate v žepu. Zvišanje eksistenčnega minima je velikanskega socialnega pomena. Kajti ravno pri onih slojih, katerih dohodki ne presegajo 1600 K, igra tistih par kron, ki si jih prihranijo, če jim ni treba plačevati davka, vlogo. Če kupijo otrokom kruha, je že to dobiček. Štiri milionc in sedemdesettisoč kron so socialni demokratje s svojim predlogom prihranili ljudstvu. To je svota, s katero si bodo siromašni sloji vsako leto lahko nekoliko zboljšali življenje. In bil bi neodpusten greh, če bi se bili dali terorizirati in dovolili, da bi se bil ljudstvu koristni sklep na kakršenkoli način ovrgel. V »precep« so prišle ob tej priliki tiste stranke, ki se dobrikajo ljudstvu, kadar potrebujejo njegove glasove, pa ga izdajajo, kadar bi bilo treba kaj storiti. Klerikalnemu »Slovencu« sc je zadrega na kilometre daleč poznala. Da je bil predlog socialnih demokratov koristen, se ni upal tajiti. Torej se Je izgovarjal s finančnim stanjem države. Kakor je v kranjskem deželnem zboru Lampe tolažil, da splošna in enaka volilna pravica že enkrat pride, tako je »Slovenec« godel enako pesem: Prišel bo čas tudi za zvišanje eksistenčnega minima. Toda od take tolažbe nima ljudstvo nič. Revežem je obljubljeno nebeško kraljestvo, ampak od tega se na tem svetu ne enkrat ne nasitijo, če je finančno stanje države neugodno, je pač umestneje. da si ga zboljša na račun bogatinov, kakor da še bolj molze reveže, pri katerih itak ni več mleka. Socialni demokratje pa so si s svojo odločnostjo pridobili zaslugo in pokazali pravo pot k pravični davčni reformi. Bilo bi le želeti, da bi se ljudstvo natančno poučilo, kako ravnajo njegovi zastopniki, kadar so njegovi interesi na dnevnem redu. Ljubljanski občinski svet. V L j u b IJ a n i, 18. decembra 1913. Zupan dr. Tavčar otvarjaob 6. zvečer Javno sejo, konštatira sklepčnost in imenuje za overovatelja zapisnika obč. svet. dr. Novaka in Lillega. . Zupan naznanja, da je bil obč. svetnik Rothi prestavljen v Pulj in da jc Prišej na njegovo mesto v obč. svet g. Jan Ruzicka. Obč. svet. Višnikar jc zaradi bolezni odložil mandat in na njegovo mesto jc prišel g. Verstovšek. — O Piccoli je naklonil mestnim revežem 200 K. — G. Frančiška Velkavrhova je volila mestnim ubogom 400 K. — Mesarji so naznanili, da so ccne mesa znižali pri vs,aki vrsti za 8 vin. pri kilogramu. — C. kr. policija naznanja, da sestavlja nov cestni policijski red za svoje okrožje. — Pritožbo mestne občine proti glavnemu odboru za osuševanje barja glede-uporabe jezov je deželni odbor odklonil. —• Od vojaških oblasti je prišlo poročilo, da ne bo nastanjen v Ljubljani gorski arteljerijski polk. — Proti zapisniku zadnje seje ni bilo ugovora. O. Franc Hartman napravi potem meščansko obljubo. — V odsdKe, v katerih je bil prej g. Rothi, se izvoli sedaj g. Ružička. v odseke, v katerih Jc bil g. Višnikar, pa g. Verstovšek. — Za zastopnika mestne občine v »Društvo za zgradbo delavskih hiš« izvoli občinski svet g. Staudacharja. Personalnega in pravnega odseka poročila. Poročevalec dr. No v a k : Odsek predlaga v odbor za nadzorstvo meščanske imovinc za prihodnjo šestletno poslovno dobo g. Ivana Beliča, Anton Ooršeta. Avgusta Jenka. Blaža Jesenka, Lenčka in Avgusta Repiča. — Sprejeto. 13. novembra jc sklenil upravni svet Mestne hranilnice, da sme hranilnica sprejemati vrednostne papirje, listine, knjižnice v shrambo in zato zahtevati odškodnino in sicer na zahtevo deželne vlade. Zato je bilo treba izprc-membe pravil. Ravnateljstvo hranilnice prosi, da obč. svet odobri ta pravila. Odsek predlaga, da se odobri izprememba pravil. — Sprejeto. »Politično in izobraževalno društvo za dvorsfti okraj« je izpremenilo pravila v toliko, da pripade ob razpustu društva njegova knjiž- nica mestni občini iu prosi magistrat, da odobri to izpremembo. — Sprejeto. Obč. svet. S t e f e je stavil samostalni predlog za ustanovitev mestnega pravno posvetovalnega urada, kjer bi dobivalo prebivalstvo brezplačen pravni pouk o različnih pravnih stvareh. Odsek ie mnenja, da bi ta urad zahteval prevelika denarna sredstva od občine. Tudi v moraličnem oziru ni priporočljiv. Zato predlaga odsek, da se odkloni ustanovitev mestnega pravno posvetovalnega urada. Obč. svetnik Kregar priporoča predlog obč. sv. Jtcfcta in navaja za zgled, da se taki uradi obnesejo, enak urad mestne občine v Dcvinn, ki ima mnogo posla. Obč. svetnik Kristan: Kakor se ne morem ogrevati za tiste posredovalne tirade, ki nam jih vsiljujejo, se mi zdi tak pravno posvetovalen urad zelo priporočljiv in koristen. Kdor prihaja v dotiko z delavskimi sloji, spozna. da ljudstvo silno potrebuje pravnega pouka. Delavec, ki je prišel nekoliko do zavesti, pristopi v organizacijo, kier lehko dobi pravne svete in pravno varstvo, seveda le v omeje-nem obsegu. Potreba po pravnem pouku ie faktično velika. Nasprotno je pa tudi res, kar je trdil poročevalec, da bi tak urad ne smel,biti šušmarija. ampak da bi moral biti strokovnjaški in bi bili zato stroški precej veliki. Vsi poizkusi s pravno posvetovalnimi urad so se dobro obnesli in ravno velika frekvenca dokazuje. da so potrebni. Res bi zahteval tak urad precej stroškov, ali po drugi strani bi ljudstvo prihranilo lepe vsote, ki jih izdaja za nepotrebne procese in pa zakotnim pisačem. Predlog naj se vrne odseku, ki naj ga vzame v prefres še od te strani. Prav nič hudega se uti pa ne zdi, če bi Ljubljana s tem uradom dajala zgled drugim mestom, kakor se to zdi gospodu poročevalcu. Dr. Novak: Izvajanja g. Kregarja in Kristana ne izpremene prav nič na sklepu odseka. Moralična odgovornost tega urada bi bila prevelika, ker se dandanes dajo pravni sveti prav težko. Pri glasovanju je sprejet odsekov predlog. ‘V »Deželno zvezo za tujski promet in tu-ristiko na Kranjskem« predlaga dr. Novak g. Ružičko in Trnkoczyia. Sprejeto. Finančnega odseka poročila. Poročevalce Mali y : Odsek predlaga, da se ne ugodi prošnji Ivana O tila za podaljša« je zakupu mestnega kopališča Ko/eziie in naj magistrat razpiše zakup Kolezije za 3 leta od 1. maja 1914 do 1. maja 1917. — Sprejeto. Kuratoriju dnevnega zavetišča na IV. mestni ■ deški ljudski Šoli se dovoli dotacija 25 K. — Sprejeto. Poročilo mestnega fivJkata glede brezplačnega zdravljenja in oddaje zdravil mestnim ubogom se odobri. Olede kolavdaciie zidarskih in tesarskih del pri c. kr. državni obrtni šoli predlaga odsek. da se izplača podjetniku Filipu Supančiču 18.000 K. — Sprejeto. Proračun mestnega ubožnesa zaklada za leto 1914. izkazuje 100.676 K deficita, ki se naj pokrije iz mestnega zaklada. Odsek predlaga odobritev. Obč. svet. K r e g ar poda v imenu kluba obč. svet. S. L. S. naslednjo načelno izjavo: Klub obč. svetnikov S. L. S. ne bo glasoval za noben proračun ln noben računski zaključek in sicer za to, ker nima vpogleda v gospodarstvo mestne občine. Protiglasovanjc naj izraža tudi nezaupanje S. L. S. sedanji mestni upravi. Podžupan dr. Triller zavrača Kregar-jevo trditev, da nima opozicija dovelj vpogleda v mestno gospodarstvo. Omenja deželno tevizijsko komisijo, ki vrši svoj posel na magistrat« preko tistih mej, ki so jej postavno določene. Župan trpi to, ker je gospodarstvo čisto. Nato odobri večina proračun. Proračun zaklada meščanske imovinc za I. 1914. izkazuje 2866 K prebitka. Odsek predlaga, da občinski svet odobri proračun. Poročevalec dr. T r i 11 e r : Mestna občina Je imela od deželnega zbora že pred leti dovolitev za najetje posojila 200.000 K. To posojilo sc ni moglo efektnirati, ker je bila nastopila takrat vsled aneksije Bosne gospodarska kriza, ki traja še do danes. Ker pa je občina potrebovala daner za različne stavbe itd., a ni mogla dovoljenega posojila efektuirati, si je j)omagala na ta način, da si je izposodila v teku let iz zaklada meščanske imovine 124.000 K. (Pod županovanjem g. Hribarja in ko je bil na magistratu vladni komisar. Op. por.) Ker pa to postopanje ni pravilno, zato je predlagal župan finančnemu odseku ureditev te razmere. Finančni odsek predlaga torej na podlagi županovega predloga: Iz meščanske imovine se najame posojilo 124.000 K, ki je naraslo z obrestmi in obrestnimi obresti na 143.746 K 40 v. To posojilo se pripiše mestnemu zakladu. Posojilo naj se obrestuje od I. januarja 1914 dalje po 4 in pol Ker presega posojilo 100.000 K, naj izposluje župan odobritev deželnega zbora. Zupan dr. Tavčar predlaga šc: Da sc v prihodnje onemogočijo take nepravilnosti, mora biti za vsak znesek, ki se jemlje iz glavnice, dovolitev obč. sveta in pristojnih oblasti. ObČ. sv. P a m m e r se strinja s predlogi odseka in predlaga resolucijo, ki še nekoliko izpopolnjuje županov predlog; dovolitve obč. sv. in pristojnih oblasti je treba tudi za denar ki se jemlje iz ustanovnih zakladov. Obč. svet. sodr. E. Kristan: Zadovo. IJuje me edmo izjava gospoda župana, ki pravi da m bilo dosedanje postopanfe korektno Nai' mučneiše je to, da se jc prezrl svojedolm« občin. svet. Pravilno se mi ne zdi to, da ni se danji občinski svet takoj, ko je začel poslovati* uredil te zadeve in da smo šele zdaj izvedeli za to nepravilnost. Obč. svet. Kregar izjavlja, da bodo obč svetniki S. L. S. glasovali za predloge. Nato odobri večina proračun in sprejine odsekove predloge, županov predlog in P;ur» merjevo resolucijo. Proračun splošnih ustanov za leto 191,4 izkazuje 984 K prebitka. Odsek predlaga, da s* proračun odobri. — Sprejeto. Proračun mestnega loterijskega posojila izkazuje pokritja 68.060 K 89 vinarjev. — \'c: čina občinskega sveta odobri ta proračun ka_ kor tudi proračun amortizačnega zaklada. Proračun mestnega zaklada za leto 1914 odstavlja župan z dnevnega reda. Stavbnega odseka poročila. Poročevalec dr. Novak: Za pleskarska dela pri državni obrtni šoli se izplača 4515 K g. Eberlu na podlagi uspeha kolavdadje. ____________ Sprejeto. Fr. Povšetu in A. Mauscrju se dovoli razdelitev parcele št. 47. - Sprejeto. —- Čenčurju se dovoli zgradbo visoko pritlične hiše na »Friškovcu« in betonski tlak. - Sprejeto. Prizivu Ane Zupančičeve se ugodi. Poročilo šolskega odseka. Poročevalec obč. svet. D i 11111 i k : O sa mostalnih predlogih obč. s. Kristana glčct č brezplačne zdravniške pomoči in brezplačnega zajutreka za ubožno šolsko mladino predlaga odsek: I. Mestni šolski svet sc p<>_ živa, naj nabavi v večji nakladi tiskovine, bodo tako sestavljene, da šolski zdravnik y vpisom imena in bolezni lehko staršem šolskih otrok, ki kažejo znake kakšne bolezni na njij-, obvesti o obolelosti. Te tiskovine naj obsegajo tudi pouk, kje in kdaj lehko, če niso dovelj pr**, možni, dobe brezplačno zdravljenje in zdr;\I vila za svoje otroke. Te tiskovine naj se d,a*jo vodstvom mestnih šol v zadostnem šte vi Ut na razpolago. 2. Z ozirom na to, da je zst hiano i in moralno varstvo šolskih Otrok obed iti nadx<>»' stvo med dopoldnevu/m in popOldnevrimt >>0/ ukom važnejši od zajtrka, naj se razširi i« p, " speši akcija Za dnevna zavetišča in naj sc -J ta namen določi primerna svota v proraču*v —.Oba predloga sprejme obč. svet. Klavničnega ravnatetistva poročila. Poročevalec obč. sv. Bonč ar pretflaga da se odobri proračun mestne klavnice, ki i>’ kazuje prebitka 6925 K. — Spreieto. Klavnični ravnatelj predlaga nekatere i^_ premcinbe klavničnega regulativa. Ravnatelji stvo se ne strinja s predlogi, da se z\ iša klav Ščina od prašiča na 2 K in da se ogledni IjstJ dajejo po 10 vin. Ravnateljstvo predlaga, nai ravnatelj preštudira še enkrat to vprašanj^ — Sprejeto. Za napravo nove gnojne jame in tehtnic« naj se dovoli kredit 621 K 36 vinarjev. Poročila direktorija mestnega vodovoda Iti elektrarne. * Poročevalec obč. sv. R e i s n e r predlaga da se odobri računski sklep mestne elektrarn^ za leto 1912. — Sprejeto. — Proračun mestn^ elektrarne izkazuje za leto 1914 prebit^., 37.532 K 81 vin. — Sprejeto. — Prora^u,. mestnega vodovoda za leto 1914 izkazuu, 34.298. K 29 vin. prebitka. — Sprejeto. Posestniki v Jeranovi ulici prosijo za vp^_ Ijavo vodovoda, ki naj se odccpi od Opekarske ceste. Direk torij predlaga, da se ugodi prošnl; Stroški bi znašali 2300 K. — Sprejeto. C. kr. štacijsko poveljstvo prosi za električno razsvetljavo dohodov k novemu voi^* škenm oskrbovališču na Kodeljevem. Ravnj*’ teljstvo predlaga do 200 K kredita za dve <1^ tri žarnice za pot, ki je še na mestnem ozemlj^ — Sprejeto. Petru Schleimcrju in Francu Kavčiču ik: se odpiše vsakemu polovičen znesek za večit1 porabo vode. — Sprejeto. Samostalni predlogi 1. obč svetovalca Likozarja: a) glede uvedbe mestne bolniške bla^jt^ I za posle, se odkaže obrtnemu odseku; b) glede podaljšanja razsvetljave na l)c*_ I lenjski cesti pa direktoriju mestne cicktrarjKv. , 2. obč. svetovalca Zupančiča: a) glede naprave tlakovanega prehoda Karlovškega mostu, b) glede nasipanja Oaljevicc. c) glede parodiranja mestnega sveta Dolenjsko cesto in progo dolenjskih žtlezr-jic odknžejo stavbnemu odseku. Nujni predlog obč. sv. sodruga E. Kri stana glede prispevanja mestne občine k poram za brezposelne: Mestni magistrat, oziroma finančni (.nlsev se poziva, naj določi v proračunu' primem« svoto. iz katere se bodo podpirali delavci slučaju brezposelnosti, izdela naj se regulativ, ki precizira, kdo in kdaj ima pravico do takih podpor. Sodrug E. Kristan utemeljuje nato nujnost svojega predloga s tem, ker je proračun pred durmi. — Nujnost predloga se prizna soglasno. Sodrug E. Kristan: Prosim, da sprejmete moj predlog tudi meritorno, ker mora vsakdo priznati, da je vprašanje brezposelnosti skrajno akutno. Vsi javni faktorji se bavijo s tem vprašanjem in nekatere občine so že uvedle podpore brezposelnim. Regulativ predloga bom predložil odseku. — Predlog sprejme obč. svet. Podžupan ga odkazuje finančnemu odseku. Obč. svetnik Staudacher prosi, da bi se mestno sankališče pod Tivolijem zaprlo, ker se je primerila tam v soboto že druga smrtna nezgoda. — Obč. svetnik sodrug E. Krist a ti prosi pojasnila glede uspeha sklepa za dobavo cenega premoga in drv. Podžupan odgovarja, da ni o stvari sedaj informiran, da bo župan pojasnil zadevo na prihodnji seji. — Sodrug E. Kristan spominja na svoječasen sklep, da naj bodo seje finančnega odseka dostopne vsem občinskim odbornikom. Podžupan pravi, da se bodo te seje naznanile potom časopisja. Ob pol devetih zaključuje podžupan javno sejo, nakar sledi tajna seja. Dnevne beležke. — Državni poslanec dr. Ravnihar, ki ga je ljubljanska trgovska in obrtna zbornica pravkar izvolila tudi v kranjski deželni zbor. je v parlamentu s klerikalci vred glasoval proti socialno demokratičnemu predlogu o zvišanju eksistenčnega minima. če pregleda človek imenik ljubljanskih državnozborskih volilcev, tedaj „ najde med njimi razmeroma najmanje bogatih, pač pa ogromno število takih, ki ne zaslužijo več kakor 1600 kron na leto. Dr. Ravnihar pa je najbrže mislil, da smatrajo ti volilci plačevanje davkov za največjo slast na tem svetu in da se bodo čutili prikrajšane, če ne bodo smeli svojih kronic nositi v davkarijo. Ali pa si nemara sploh nič ni mislil, temveč je ponižno slu-šal povelje gospodov mladočehev, ki mu dovoljujejo, da sme sedeti v njihovem klubu in jim pomagati v vladni službi. Ce bi bil gospod poslanec mislil na interese pretežne večine svojih volilcev, ne bi bil mogel nikdar oddati svojega glasu proti socialno demokratičnemu predlogu. Toda zdi se, da to sploh ni liberalna navada. Kdor smatra svoje vrililce za politično zrele, bo pripravljen na to, da ga bodo vprašali, kako je zastopal njih koristi: gospod Ravnihar pa očitno misli, da se ni treiba ozirati na maso. Prišle bodo pač nove volitve, ampafc kar bo treiba, bodo že opravili agitatorji. Tisti, ki nimajo nad 1600 K zaslužka, so v liberalnih očeh pač čreda, ki mora voliti, kakor Jo gonijo pastirji. Oovoril bo gospod Ravnihar gotovo drugače, kadar bodo nove volitve. Takrat bo zopčt pripravljen zastopati vse sloje in njegovi kandidatni govori bodo polni socialnega spoznanja. Kako nemogoče je zastopanje vseh slojev, pa vidimo po n/egovem delovanju v parlamentu. Enkrat jo je že polomil, ko je Šlo za argentinsko meso; v vprašanju službene pragmatike je toliko koristil, kakor da ga ni bilo v parlamentu, in zdaj, v zadevi eksistenčnega minima, je zopet pokazal, kje je njegovo srce. Ljubljanski volilci so lahko veseli, da imajo tako imenitno zastopstvo. — Država kot podjetnik bi morala *po mnenju takih ljudi, ki mislijo, da spadajo v tnjeno področje tudi socialne naloge, dajati privatnemu podjetništvu dober zgled. Kajti pravzaprav je država vendar socialen organizem, in blaginja vseli bi morala biti glavna skrb njene uprave. Toda sedanja takozvana pravna in konstitucionalna država je izšla iz fevdalne, ko se je družba presadila na kapitalistična tla. In sedj vidimo v njenem vodstvu zanimivo fev-dalno-kapitalistično mešanico, ki nima o duhu naše dobe nobenega pojma, pa vidi še vedno povsod le gospodarje in podložnike. — Kafkor je znano, se je izpolnitev najitpravičenejših zahtev državnih uradnikov in uslužbencev tako zavlačevala, da se je morala že najvdanejSih in najmiroljubnejših polotiti nepotrpežljivost. Na velikih manifeštacijskih shodih so uradniki In uslužbenci pokazali, da so se naveličali hlapčevskega Čakanja. V Javnost so prišli glasovi o pasivni resistenci, eventualno o stavki, in ko je prišlo tako daleč, se je zganilo trgovinsko ministrstvo, kateremu je podrejena pošta in br-zojav. Izdalo je namreč zel o Obširno naredbo, ki je na vsako stran zanimiva. Vsa dolga pisarija bi se bila pač lehko prihranila, če bi se bile kar v kratkem izpolnile zahteve osobja, katerih upravičenost je državni Zbor že davno priznal. Ampak če se pomisli, da je ravno vlada ovirala pragmatiko še tedaj, ko je bila žt sklenjena v državnem zboru in da je po leti poslala parlament domov, da ne bi mogel dovoliti davkov, o katerih je trdila, da so za ureditev uradniških in uslužbenških plač potrebni, tedaj ne bo nihče od visokega ministrstva pričakoval takega namena. Pač pa je dal gospod Schuster Izdelati popolno reorganizacijo dbrata, s katero naj bi služba postala enostavnejša. Smoter je lako lep: uslužbenci sami se že davno bojujejo za resnično enostavnejšo službo. AH kar prinaša v tem oziru omenjena naredba, je pomilovanja vredna šolarska naloga in če bi se po njej res vršila poštna služba, bi v najkrajšem Časa nastala konfuzija, ki se najbrže par let ne bi dala popolnoma popraviti. Ali to še ni naj-zanimivejši del te krasne naredbe. Skrajno poučna pa so navodila, po katerih naj bi poštni uradi korumpirali uslužbence in izmed njih rekrutirali — stavkokaze. Sedmo poglavje naredbe pravi: V oskrbovanju službenih dolžnosti zvesto vztrajajočim uslužbencem — to se pravi: ti-fcthn, ki prekršijo solidarnost s tovariši — se dovolijo sledeče pogodnosti: 1. Tistim uslužbencem, ki opravljajo železniško poštno službo ob skrajšanih odmorih, se izplača ves čas odmorov. 2. Pomožni aspiranti in sluge se pridrže, kolikor bo prostih mest, v službi, sicer pa se Jim nameni trajno nameščenje pred vsemi drugimi. 3. Sluge, ki prevzamejo v železniških poštah uradniško službo, dobe uradniške doklade na uro; sluge, ki opravljajo tam službo slug, dobe normalne urne doklade vojnih spremljevalcev. 4. Omenjeni nadzorovalci, oziroma spremljevalno službo opravljajoči uradniški organi dobe v času te službe, ne glede na to, če so vzeti iz stabilne ali vojne službe, normalne diete, oziroma dogovorjen dietni pavšal in eventualno normalno nočno službeno pristojbino. 5. Pri stabilnih uradih se po potrebi dovolijo zvišane doklade na.uro, in sicer: a) za organe (uradnike in sluge), ki opravljajo uradniško službo, 60 vin. za vsako uro. ko opravljajo delo čez normalni delovni čas po nočni službi, in 60 vin. za vsako uro ob drugem delu preko normalnih uradnih ur; b) za organe, ki opravljajo službo slug, po enakem razlikovanju kakor pod a) 60 vin., oziroma 40 vin. za uro. 6. Za nočne službe se dovoli oOodstotna doklada k normalni nočni službeni pristojbini. 7. V slučaju potrebe najetim pomožnim silam se lahko dovolijo dnine v znesku 3 do 4 K. v skrajni sili tudi do 5 K . . . S tako vabo je torej slavna uprava mislila pridobiti stavkokaze. O moralni strani tega početja ne izgubimo nobene besede. Vsak organiziran delavec si bo sam napravil nezgrešeno sodbo o takem krumirstvu. Ali stvar mora zanimati tudi državljane sploh. Odkar so državni sužnji zahtevali svoje dosti skromne priboljške, nam je zvenela v ušesih pesem visoke vlade, da ni denarja. Treba bi bilo torej vendar izve-detK odkod naj bi se vzel denar za te Judeževe groše. V vseh zapisnikih državnega zbora ne najdemo nobenega sklepa, ki bi poštni upravi dovolil take izredne izdatke, hi če bi gospod Schuster zahteval denarja za take namene, bi inajbrže tudi v avstrijskem državnem zboru slišal levite, ki bi mu za nekaj časa vzele dober tek. Sicer pa bo nemara vendar tudi v parlamentu še toliko časa, da bo trgovinski minister vprašan, kako je s to Interesantno rečjo. — O idrijski volitvi piše »Slov. Narod« tako, kakor bi šlo za najnedolžnejšo stvar na svetu. Ali tako enostavno, kakor gospodje mislijo, se ne bodo odkrižali te afere, in liberalni list se zelo moti, če misli, da opravi vse s tem, da naglaša »važnejše naloge protiklerikalnih strank«. Socialna demokracija ni zato protiklerikalna stranka, da bi jo smeli liberalci striči kakor ovco. Za moč liberalne stranke v deželnem zboru je bil idrijski mandat brez odločilnega pomena, zakaj če imajo liberalci v zbornici devet, deset ali enajst sedežev, Je čisto vseeno. Za socialno demokracijo pa je bil ta mandat vse, kar je eventualno mogla dobiti; in če se ji je ta mandat odjedet s terorističnimi sredstvi, tedaj ostane to infamrja, katere vsi »Narodovi« izgovori ne izbrišejo. Ne gre za to, da so socialni demokratje v Idriji preslabi, ampak za to, da so se fini s pritiskom vzeli glasovi, ki so frm bili namenjeni, za to, da se je od liberalne strani zahrbtno delalo proti socialnim demokratom, in da se to lehko dokaže. Resno bi svetovali »Sl. Narodu«, naj ne izkuša tega tajiti, zakaj če bodo morali idrijski sodrugi dokazovati to trditev, tedaj se bo dokazala na tak način, da liberalcem ne bo ljubo. Tudi klerikalci so na podoben način lovili glasove. Ali njim se ni čuditi, zakaj proti njim jč bila socialna demokracija povsod v boju, dočim se ima liberalna stranka socialnim demokratom zahvaliti za marsikatero ix>moč v tej kampanji. Nastop liberalcev v Idriji izraža sovraštvo do socialno demokratičnega delavstva In Oangi bo res lehko ponosen na način, ki mu je pomagal do tega mandata. Izvoljen bo s socialno demokratično'pomočjo, ampak s socialno demokratično ljubeznijo ne. — Tiskarski boj je postal na Kranjskem zanimiv. Medtem ko so Učiteljska, Narodna, Zadružna in tiskarna »Save« podpisale provizorično pogodbo s tiskarji, so včeraj Bamber-gova, Katoliška in Blaznikova tiskarna izprle delavce, kar je Hribarjeva že prej storila. Bamberg uganja svojo kapitaliscično ošabnost, Katoliška pa izvršuje — praktično krščanstvo. Radovedni smo, koliko časa bo še treba, da se klerikalnim delavcem odpro oči. Neki gospodič, ki sedi pri Katoliški tiskarni V pisarni, pa je včasi sam ribaril po tiskarski omari, Je dejal, da pri Katoliški ne bodo take »Slape« kakor drugod, kjer so principal i podpisali pogodbo. Ampak če mislijo katoliški gospodje, da se lehko bahajo s svojim »junaštvom«, bodo našli malo občudovalcev, ki bi jim peli glorijo za to ljubezen do delavstva. Sicer pa nič ne škoduje, če poizkusijo ta boj. Gospodje morda niso šlape, ampak o tiskarjih je bolj gotovo, da se s širokoustenjem ne premaga taka organizacija, kakršna je tiskarska. — Shod kovinarjev bo v nedeljo 21. t. m. v salonu hotela »Ilirija« ob pol 10. dopoldne. Dnevni red: 1. Poročilo za mesec november. 2. Dogovor glede bližnjega boja. 3. Pogovor o kov. »Silvestrovi veselici.« 4. Raznoterosti. Ker Je to zadnji shod pred občnim zborom, vabi odbor vse kovinarje, da pridejo zanesljivo na shod. — Invalidska ustanova. Razpisano je eno mesto dosmrtne vojaške invalidske ustanove ljubljanskega gospejnega društva v letnem znesku 67 K 20 v. Podrobnosti so razvidne iz razpisa, ki je na magistratu nabit. — K rudniški nezgodi v Vremskem Britofu. V torek zvečer je že rešilno moštvo sklenilo, da opusti vsako nadaljno rešilno akcijo. Komisija, ki je bila poslana od ministrstva, se je pripravljala na odhod in osobje tržaške rešilne družbe je pričelo že spravljati material. Vsi so bili izgubili upanje, da rešijo le enega rudarja« > ker je stala voda vedno 1:4 metrov visoko. Se-salka, ki jo je opravljal mehanik Seršen, je naenkrat odpovedala. Okolo enajstih ponoči je vprašal inženir Gerberding delavce, ki so se udeleževali rešilne akcije, če bi imel še kdo od njih toliko poguma, da napravi zadnji obupni poizkus. Treba je bilo namreč cev sesalke odrezati, in sicer v rovu, ker je bil inženir mnenja, da je prišlo y cev z vodo toliko nesnage, da je sesalka odpovedala. Mehanik Seršen, čeprav že popolnoma onemogel, je izjavil, da gre v rov in da izvrši to nevarno delo. Moral se je potopiti in šele po nekaterih brezuspešnih poizkusih je prerezal cev. Cez pol ure je zapel zvonček, potegnili so koš in Seršen je povedal, da je imelo njegovo delo uspeli. Sesalka je zopet začela delovati, voda je upadala in ob 4. zjutraj so šli v rov ognjegasci, rudarji, člani komisije iz ministrstva, profesor Prister in ravnatelj Schmid. Ob petih pet minut so zopet dvignili koš in ravnatelj Schmid je naznanil, da so dobili dva živa rudarja. To sporočilo je zbudilo splošno veselje. Med tem ko so pripravljali nosila, je zopet zapel zvon in s košem sta se dvignila oba rešena rudarja. Dali so jim takoj krepčil, jih zavili in odnesli v bližnjo gostilno, kjer so jim zdravniki dali pomoč. Rešena rudarja sta bila docela izčrpana, žila jima je bila še precej redno, tudi govorila sta in vsa vesela sta bila, da so ju rešili. Rešena rudarja sta Ru-muna Diku in Barzzak iz Ogrskega. V britof-skem rudniku sta delala štiri tedne. Pripovedovala sta, da sta zbežala takrat, ko je udrla voda v rov. v višji hodnik in z njima še en delavec, Janez Suzlk. Od ponedeljka pa do torka, torej 8 dni in 9 noči. sta bila brez hrane in brez luči v rovu. Prve dni jima je segala voda do vratu. Ker sta pa slišala, da prihaja pomoč, sta vzdržala tako dolgo v tem mučnem položaju. Suzikovo truplo so tudi našli v rovu, imel je preklano lobanjo. Rešena rudarja so prepeljali v mestno bolnišnico v 'Prstu. Nadaljna rešilna dela so ustavili, ker bi bila popolnoma brezuspešna. Voda namreč zopet narašča v rovu. Rešilna ekspedicija Stabilimenta tecnico je že odšla v Trst. — Massenetov »Žongler Matere Božje«. Mirakel v treh dejanjih. Dne 22. in 23. t. m. uprizori hrvaška opera na našem deželnem odru slavno operno noviteto. Julesa Masseneta »Žongler Matere Božje«, ki je po svojem besedilu in svoji glasbi posebno primerna za poetično božično občutje. Veliki pesnik tonov, ki ga je francoski narod leta 1912 jokaje pokopal m ljubimec tudi slovenske publike, ki ji je v najlepšem spominu njegova divnokrasna »Manon« in njegov tragični »Werther« — Jnles Masse-net se nam predstavi iznova s svojim »Žonglerjem Matere Božje«. Premijera te opere se je vršila v Monte Carlu, nato so peli opero v Parizu v »Opera comique« in na Dunaju v Dvorni operi; potem pa je triumfalno obšla evropske odre in dospela lani tudi že v Zagreb, kjer Je — kakor povsod — dosegla velikanski uspeh. »Žongler« je takozvan mirakel, legenda, povest o priprostem čarobnjaku, komedijantu, žonglerju m Materi Božji. Ta povest je že prastara, baje je bila znana že v \2. stoletju in umetniško na razne načine obdelana. Mamice Lčna je predelal sam svojo legendo v libretto za Massenetovo opero. Žongler z vsemi svojimi čarobijami ne more več zabavati sveta; njegove pesmi in plesi so brez uspeha in more si služiti kruh le še s tem, da se roga cerkvi. Pobožen je v svoji duši, a revež strada iu le iz lakote zabava ljudi tako, da smeši verske obrede. A s tem se je zameril samostanskemu pri-jorju in bil bi proklet in izobčen, ako bi se ne skesal, žrtvoval svoje svobode in stopil sam v samostan. Pa srečen ni, ker vsak menih slavi in časti Mater Božjo na kak način, le žongler ne zna ničesar, kakor svoje čarobije. plese in pesmi. Obupanca poteši samostanski kuhar, spomnivši ga. da sprejema Marija vsako, tudi najskromnejšo žrtev, ki prihaja iz Čistega srca. Žongler se torej splazi v kapelo pred Marijin oltar, kjer začne pred kipom Matere Božje namesto molitve izvajati svojo umetnost. Tu pleše do ekstaze, da bi počastil Marijo. Za njim došli samostanci ga zasačijo, in že hoče planiti nanj ogorčeni prijor, ko se zgodi čudež: Mati Božja dvigne nad žonglerjem svojo roko In ga blagoslavlja, ker je čistega srca. Vsi vidijo zdaj v žonglerju svetnika, slišijo se glasovi angelov, a srečni žongler izdihne pred oltarjem svojo dušo. Glasba te legende je sama poezija in nudi izreden umetniški užitek. Massenet je znal resni operi primesiti tudi dovolj huniora. Opera »Žongler« bo za Ljubljano nova in bo zanimala tudi s svojo veleokusno inscenacijo. — šahovski mojster dr. Milan Vidmar priredi v soboto dne 20. t. m. v kavami »Union« javno simultansko igro s poljubnim številom nasprotnikov. Začetek ob pol 9. zvečer. Nečlani plačajo 50 vinarjev. Igralci naj prhreso Šahovske deske po možnosti s seboj. Odbor »Ljubljanskega šahovskega kluba« vabi igralce in ljubitelje šaha k mnogobrojni udeležbi. — Gledališko društvo na Jesenicah. V nedeljo 21. t. m. ob pol 8. zvečer uprizori »Gledališko društvo na Jesenicah« v dvorani restavracije Kunstelj v Radovljici dramo »Golgota«. — Slednjič sama ali Isidorja Blumentopfa ženitovanjsko potovanje«, veseloigra v 4 delih, katera se uprizori Jutri v soboto v kinematografu »Ideal«, bo imela gotovo najlepši uspeh. V glavnih vlogah sta Hanni Weisse in Anton Donat, najboljši berlinski komik. — Veliko zanimanje vzbuja tndi najnovejši ples »Tango«. — V popoldanskem vsporedu je posebno omeniti dramo »Prava izbira«. — Danes specialni večer s krasno Nordiskdramo »Pri krmilu«. Štajersko. — Po sedemnajstih letih. V maju 1896 so našli pri neikem mlinu blizu Burgaua tričetrt leta starega otroka, zavitega v ruto. Ležal je pod odprtim dežnikom. Takrat so takoj poizve- dovali po materi, a vse zaman. Letos pri vpo-klicanju črnovojnikov je dognalo orožništvo. da ni mogoče izslediti nezakonskega sina omo-žene posestnice Terezije Weberjeve. Fant je bil rojen v juliju 1895. Orožništvo je poklicalo VVeberjevo, naj pove, kje je sin. Po daljšem obotavljanju je povedala, da je izpostavila fanta v maju 1896 pri nekem mlinu blizu Burgaua. Dala mu je še steklenico z mlekom, potem je pa odšla in se ni nikdar več zmenila za usodo svojega sina. Čez nekaj let je prišla v Burgau, kjer so jej pripovedovali o izpostavljenem otroku, a ona se ni zmenila, ali je otrok mrtev ali živ. Za povod svojega dejanja je označila Weber-jeva to, da je bila v bedi in da je morala skrbeti že za osem nezakonskih otrok, otrokov oče pa je bil pri vojakih in ni mogel skrbeti z« otroka. V ponedeljek so Weberjevo aretiral in jo oddali okrajnemu sodišču v Gradcu. Z* 181etnim nezakonskim sinom Weberjeve pa poizveduje sodnija. Žepni koledar za delavce in prometne uslužbence Pf je izšel. Goriško. — Deželna organizacija v Gorici poživlja vse okrajne in krajevne organizacije kakor tudi vse zaupnike, ki niso še obračunali strankine?* prispevka, da store to čtmpreje, ker se bodo izdajale z novim letom 1914 nove znamke. Obenem z obračunom naj naznani vsaka okrajni krajevna organizacija ali zaupniki dež. organizaciji v Gorici ime in priimek, naslov in značaj vsakega člana in število preostalih znamk koncem leta 1913. Vse tozadevne poštne po* šiljatve naj se naslovljajo na sodruga Alojzija Štolfa, Gorica, ulica Morelll 16. Trst. — Javen shod priredi združeno napredno delavstvo v nedeljo dne 21. t. m. ob 10. predpoldne v gostilni »Ex Grotta«, via Tivarnell* (pod Belvederjem) s sledečim dnevnim redom: »Socialno vprašanje slov. delavstva in Časopisje v Trstu.« Delavci! Vaša bodočnost, val napredek je edinole odvisen od vaše solidarnosti. je odvisen od zdrave demokratične politike! Zatorej prihitite na ta shod v mnogobroj* nem številu! — Sklicatelji. Kje so prijatelji delavstva? Trst, 16. decembra 1913. Končno se je začelo svitati tudi med tukajšnjim zaspanim narodnjaškim delavstvom# namreč med onim delavstvom, ki je doslej mislilo, da prinese narodni bol delavstvu korist Izpametovali so se tisti, ki so bili prepričani. d« jih reši iz bednega položaja sauK> otlO javkanje o »milem naroda* kaktxie tc v navadi pri velenarodni gospodi — pri tukajšnjih političnih bogovih iz narodnega Olimpa------------ Ti gospodje pripovedujejo vedno o skupnem delovanju za skupne koristi. Kakšne da so pa pravzaprav te skupne koristi, ta »občni blagor«, tega si seveda ne upajo povedati. Na shodih pripovedujejo sestradanemu delavstvu o »narodni svobodi«, kadar pa si hoč« ljudstvo to svobodo priboriti, kadar hoč« vun iz sedanjega socialnega močvirja, delajo na vse kriplje — združeni z vsemi drugo* rodnimi kapitalisti, z istimi »sovražniki Slovencev«, kakor jih opisujejo pred svojimi pristaS — proti delavstvu, da ga čimprej potisnejo nazaj v blato našega gnilega družabnega sistema. — Takšno je torej toliko opevano prijateljstvo do rodnih bratov — delavčevi Dolgo časa je verjel zapeljani delavec bajki o »skupnem delovanju«, dolgo časa je bila nje* gova misel ovita v gosto meglo teh predsodkov, ki ovirajo proletarski razvoj, ki uničujejo vsako solidarnost, dolgo časa se je delavstvo prepiralo med sabo — v veliko veselje kapitalizma — a kakor se vse razblinja, kar J« umetno in protinaravno, tako se tudi razblinja in izginja ideja o složnem delovanju gospodarjev in hlapcev.-------- Razmišljati so začeli oni delavci, je-li sploh mogoče, da deluje kapitalist za korist svojih podložnih, je-li mogoče, da zastopa interese delavstva oni, ki ima edinole nalogo zastopal interese meščanstva? Do tega razmišljanja — ki bo enkrat privedlo tudi ostalo zaslepljeno delavstvo iz teme< v kateri danes tava — je med drugimi okol-nostmi privedlo to zasužnjeno paro tudi dejstvo, da se je pri sedanjem mezdnem gibanju tiskarjev »Tiskarna Edinost« med prvimi postavila na takšno stališče, ki postavlja direktno na laž vse one medeno sladke besede o »ljubavi do narodnega delavstva«! Tukaj se jasno vidi, kako šepa ona ideja o delavskem boju »na narodni podlagi« ■ Človek, ki še nadalje veruje v takšen »humbug«. mora biti naravnost slep, da ne vidi kako ga farbajo. kako se gospoda iz njega naravnost norčuje — upati pa je. da bo vsak količkaj zaveden delavec, ki ni še tako globoko zagazil v blato take protidelavske politike, l£* previdel, v kateri ideji naj išče svojo rešitevJ Ali v uspavajoči nazadnjaški politiki, ali pa v vzvišeni Ideji razrednega boja. ki mu je temelj? Delavska 6loga. delavska solidarnost! Državni zbor. Dunaj, 18. decembra. Današnja seja je bila v prvi vrsti posvečena aferi Dlugosz-Stapinski. Rusini niso ob-struirali. in tako bo jutri zopet seja. Za več ka- OGRSKA DELEGACIJA. Dunaj, 19. Ogrska delegacija je včeraj sprejela proračun ministrstva za zunanje zadeve. Pri točki »dispozicijski fond« je govoril grof Apponyi, ki je dejal da opozicija ne more zaupati nobeni politiki, katera je pod vplivom ogrske vlade. Po njegovem govoru je opozicija zapustila dvorano. Večina je sprejela ostale točke proračuna, nadalje bosanski proračun, proračun finančnega ministrstva in računskega dvora ter zaključne račune. Ogrska delegacija bo imela le še sklepčno seja med božičem in novim letom. GOSPOSKA ZBORNICA. Dunaj, 19. Finančna komisija gosposke zbornice se je že pred 14. dnevi bavila s finančnim načrtom, dasi v poslanski zbornici še ni rešen, ter je sklenila predlagati razne izpre-membe glede na davek za neoženjene in glede Hm na razvrstitev davčnih stopenj. Sedaj se postavlja tudi proti zvišanju eksiteučnega minitna. IZSTOP IZ POLJSKFGa kola. Dunaj, 19. Poslanci Bis, Bomba, Lyszczarz, Kubik, Madej in Stapinski so izstopili iz Poljskega kola. Za načelnika svoje skupine so izvolili Kubika. NESREČA NA ŽELEZNICI. Celje, 18. Ob 3. popoldne je ponesrečil 50letni vozni mojster državne Železnice Anton Drugo vič. Ko je izstopil iz pisarne na tir, ga je pograbila lokomotiva za premikanje in vrgla pod se. Odtrgalo mu je obe nogi in naj-brže je dobil tudi notranje poškodbe. Odnesli so ga nezavestnega v bolnico, kjer je ob 5. po- i poldne umrl. ŠKANDALČEK v OPERI. Budimpešta, 18. Snoči, ko so v kr. operi peli »Lohengrina«, se je v tretjem aktu nenadoma pojavil nag mož na hodniku. Prihitel je v gledališko dvorano, stekel do orkestra, skočil čez ograjo in začel dirigirati. IVted občinstvom je nastala panika(l) S težavo so moža prijeli in odpeljali. Izkazalo se je. da je blazen. Po poklicu je šofer. Odgovorni urednik Ptbin Kristan. Izdata in zalaga založba »Zrnje«. liska l 'čitellska tiskarna« v Ljubljani. Hm M*'* * *;■»,»,.♦ Aiprtt | l koristna božična darila fj jž jj po že priznano najnižjih cenah dobite v modni trgovini $ j*i 11 Peter Sterk, Ljubljana, Stari trg štev- 18. j | Dlugosz mu le 'ni denaria kot strankar in ga je naravnost preganial s ponudbami. Ko je dobil 30.000 K za volitve, jih ne bi bil vzel, če bi bil vedel, da so od vlade. Ko so bila pogajanja zaradi gališke volilne reforme, je dobil od konservativca Jaworskega 80.000 K za nakup lista, ampak brez obveznosti. Pred štirimi dnevi je baron Popper dejal, da bo Dlugoszu že povedal svoje mnenje in da je Dlugosz nesramen laž-nik. Potem pripoveduje Stapinski, kako je Dlugosz postal minister. Bilinski ga je vprašal, kakšne kvalitete ima Dlugosz. Stapinski je dejal, da je veleposestnik in žlahčič, in deset minut nato je bil Dlugosz minister. Ir o: Mi pa hodimo v Albanijo delat red! Tudi S t r a n s k y govori o aferi Dlugosz-Stapinski in citira Heineja: Es wi!l mich schier bediinken, daB sie alle beide stinken. Nato slede razne interpelacije. Prihodnja seja jutri ob 11. dopoldne. »or 24 ut • pi, nič ne n ere. prerokovati. Zdi da se bo debata o koi upcijah še nadaljevala. Ker ne zadostujejo dosedanje ordiuacijske ure sem primoran razširiti in ordiniram od danes za vsa zobozdravnika in zobotehnična dela vsak delavnik od 6. ure dopoldne do 5. ure popoldne brez opoldanskega odmora. Idrija, 12. decembra 1913. Dr. Branko Žižek, okrožni in zobozdravnik Pošljite naročnino, ^ če ie še rilste! I Gez 10.000 komadov ostankov najnovejšega blaga za obleke, je zopet ta teden došlo na zal. podjetja zvezdnih tkanin „Hermes“ brata Wokač „ V Ljubljani, Selenbugova ulica št. 5. v prvem nadstropju Prodajajo se vsako sredo in soboto za skoro polovično ceno. Ljubljana na Bregu št. 20 poleg sv. Jakoba mosta, /fh Prodaja na drobna in debelo. nlj Cene za gospode J J K 14 — 17 — 20 — ' )0 Cene za dame hI K 12 -, 15 —,. 18 — /r| Cene za dečke 36(39 KI K 10'—, 12—. \l Cene za otroke Št. 22—25 \ H 26—28 29—31 32—35 VI K 5 —, 5 -, 7'-, 8 — \ Cenejše vrste od >! kron 150 naprej. ^ Garantirana kakovost. tovarna čevljev v Trž ču najboljša znamka 1 ‘' ■' %'■ za nakup krasnih božičnih Vam priporočamo Delavske zadruge ZA TRST, ISTRO IN FURLANIJO registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Cenjeni zadružniki! • I i ' 11» : Sodrugi, naročajte se naš dnevnik „Zarjo“. S 1« januarjem 19114 bomo zaceli prodajali v vseh naših skladiščih v Trstu po 26 vinarjev liter pridelano v mlekarni v Farri, ki so jo prevzele Delavske zadruge. Tako bomo nudili našim članom ne le eene|%e mleko, marveč tudi jamst vo, da bo mleko, to važno redilo tudi sveže, pristno, nepokvarjeno in zdravo. To pa zato, ker smo uvedli v mlekarno v Farri najnovejše stroje za ohranjevanje in ohlajenje; krave, hlevi in seno članov, bi nam oskrbujejo mleko, je pazno In trajno nadzorovano po ravnatelju naše mlekarne. Vsak dan se ho i/MŠih kemična analiza mleka. S tem podjetjem so naredile Delavske zadtnge zopet velik korak k popolnemu zadružništvu* ki ima namen združiti konsumente in proizvajalce v solidarno medsebojno delo ter odstraniti vse nepotrebne posredovalce, ki navadno po-draže in mnogokrat tildi pokvarijo pridelke. ilaši člani v Farri bodo oskrbovali mleko našim članom v Trsti«. To bo pač praktičen zgled, ki jasno pove, kakšna bi lahko bila v bodočnosti velika zadružna družina, v kateri bo delal eden za dra* gega brez izkoriščevalcev. Pogoj, da bo tudi to naše novo in važno podjetje uspevalo, obstoji v rednem konsumu mleka. - 1 ■ Člani, katerim je ležeče na tem, da bo podjetje uspevalo, se morajo zavezati, da bodo kupovali mleko vsak dan v svoje m zadružnem skladišču. Tako bodo znatno omejili izgube. Zavezujemo se preskrbovati mleko le onim članom, ki bodo v svojem skladišču podpisali izjavo, s katero se bodo zavezali, da bodo nakupili dnevno potrebno množino mleka. Žrtev bo pač majhna napram velikanskim koristim, ki jih nudijo Delavske zadruge svojim članom pri ceni, kakovosti mleka in pri razdelitvi čistega dobička. Ako računamo navadne dividende in participacijo k podporam, bodo plačali člani dobro in zajamčeno mleko po 252i» vinarjev liter Kdor želi nuditi svojim otrokom zdravo In redilno mleko; Kdor hoče biti gotov, da mleko ne prlhafa od tuberkulozne ali drugače nevarno bolne živine; Kdor nam želi pomagati pri velikem začetem delu, naj gre v svoje skladišče in naj tam podpiše obvezno izjavo glede nakupa mleka začenši s 1. januarjem 1914. Cenjeni zadružniki! Cnprave tega novega podjetja je vodstvo dve leti proučevalo. V pretečenem juliju je bil med nami osem dni ravnatelj mlekarne v Ba-zileji (Švica), ki je največja zadružna mlekarna na svetu in nas je poučil in nam dal dobre nasvete. Sedaj je ležeče na Vas, zadružniki, da zagotovite uspeh naši incijativi. V Trstu, meseca novembra 1913. Vodstvo. Moderne srajce, bele in tarvase tennlske, lovske, bribolazke, mrežaste, in vse druge vrste z ovratnikom in brez ovratnika spalne srajce, trdi in mehki ovratniki, zapestnice, naprsnih!, dolge in kratke spodnje hlače, majice, nogavice itd., vse v največji izbiri In najboljši kakovosti I po zelo skromnih in stalnih cenah v modni in športni trgovini P. MAGDIČ, Ljubljana nasproti glavne pošte. ,v Sil Ih' ši m In 0! id; Tu Okrajna bolniška blagajna v Zagorju ob Savi. iki »a Pisarna: V poslopju Občnega konsunmega društva I. nadstropje. — Uradne ure so od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne. Ob nedeljah in praznikih se ne uraduje. P"? —- Zdravnik blagajne. Ordinira dopoldne. .ULJ- . S Za člane: Dr. Ernest Jaklln, na Toplici pri Zagorju. od 9 do 11. ure V občinah: Zagorje, Kotedrež, Aržiše, St. Lambert in Kolovrat, Dr. Ivan Premrov, Gradec pri Litiji. od 8. do pol 1*2. ure V sodnem okraju Litija, izvietnši člane iz Predilnice. Dr. Karol Wlslnger, v Predilnici v Gradcu pri Litiji. od 8. do 9. ure Za člane iz Predilnice v Gradcu pri Litiji. Dr. Rudolf Repič, St. Vid pri Zatični. od 9. do 11. ure V sodnem okraju Višnjagora. hi Dal pra lic; ces tk tel P e i en Ru: m ur a lot RU Člani iz občin Zagorje, Kotedrež, Aržiše, St. Lambert in Kolovrat, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico, za zdravnika Člani iz Predilnice se izkažejo pri zdravniku s svojo izkaznico. Vsi ostali člani iz sodnih okrajev Litija ih Višnjagora, se morajo pri zdravniku izkazati z nakaznico, izgotovljeno od njih delodajalca. Stroškov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdrav ilka izpolnjeni bolniški list, se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Za vstop v bolnico ie treba nakaznice. S pritožbami se je obračati do načelnika blagajne. oj, ran e t irt-' ah ejr ov lefclc a/v Načelstvo. tk: »lil Po trdem delu — razvedrilo je zabavno in poučno čtivo. s odi idi 511« mr m C0 « Koder Slovenci prebivajo, povsod je rasilijen „SIov. Ilustrovani Tednik4' Vsakdo ga rad čila. Naročite si ga In pridobivajte mu novih naročnikov) m 8 ; > S a Mnogo užitka, zabave in pouka vam nudi Slov. Ilustr. Tednik.