.of
List izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka 20 lir, na šestih straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina 1000 lir; polletna 500 lir; trimesečna 260 lir; mesečna 90 lir. Uredništvo: TRST, ulica Montecchi 6/11 - tel. štev. 93-073, 93-806. Uprava: TRST, trg Duca degli Abruzzi 3, Dom pristaniških delavcev II. nadstr. - tel. štev. 28-402. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v širdkosti enega stolpca za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej.
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST. /
DELO
GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE S.T.O.
Slovenci!
Dokažimo titovskim prevarantom, da smo proti kondominiju.
Zato podpisujmo zahtevo tržaškega odbora miru po imenovanju civilne uprave VS OZN
U ut OBNOVLJEN A IZDAJA LETO V. ŠTEV. 245
odii
TRST - SOBOTA, 11. JULIJA 1953
CENA 20 UR
laj je kondominij
^■"žaško titofašistično vodji, 0 se je z veliko vnemo loti-agitTacije za kondominij. Iz-lajoč iz izjav Tita, Beblerja Kardelja, skušajo tržaški , /fašisti prepričati vsaj dolo-. z'10 število Tržačanov, da je j /dominij dobra rešitev, ki KÌJ bi zagotovila Trstu in O-Mju najlepšo bodočnost, de jska ikracijo, svobodo in raj na
»
Koi' agitaciji za ta nestvor se lmS fašisti poslužujejo grobih a'e2 jifikatov, s katerimi skuša-0 Prepričati javnost v Jugo-cral lviji in izven Trsta, da so edvsem Slovenci cone A za l°v,‘fdominij. Zato pa organizi-r^a,0 na tekoči trak pošiljanje ak: Zoiavk, pozdravov in za-yn0; |f Titu iz vasi našega posi1/1 j a in celo iz mesta, če-,/y smo na licu mesta ugo-.“/H, da prebivalci vasi, iz qo\< ! 6r‘h so v Beogradu letele Rjavke in «zahvale», ne ve-saK*/ tem popolnoma nič. a " titofašisti so poleg teh laž-l°v H brzojavk te dni izdali v ,s ' ePu «OF» «proglas tržaškemu« /Prebivalstvu», v katerem čin* lsajo na vse načine olepšati •an* Nomini) in prepričati prest3 /lstvo, da je kondominij =el N izhod iz sedanjega po-, il /a. Zato pa pravijo v svo-kul1 j1 Proglasu, da bi bilo STO, 'lh ga določa mirovna pogod-z Italijo «vnaprej ogroženo» . da je zaradi tega «treba 'lskati druga, učinkovitejša p 'astva za rešitev tržaškega Nšnnja» Ta «jamstva» naj 14 bila za tržaške titofašiste rotiranje mirovne pogodbe, rcji /a kršitev kar že od začetka 'J, ™eva tudi italijanska vlada, , r tc pomeni zanjo sprostitev iv3* |°rožitve in napadalnih na-do t °v proti drugim narodom, a z1 /togočitev vsakega vmeša-unii/a VS OZN v tržaške raz-ore, italijanski guverner ter Vl "“slovanski podguverner in ' q<i rtno' ustanovitev neke dr: ra 'ce, ki bi bila odvisna le od te h beograjske in rimske vla-■ižd Hi ki bi bila uničena v ti-i ie trenutku, ko bi se obe ir> “i dokončno zmenili za nje-žbi'Razkosanje.
*° so torej «perspektive», ki ni / jih titofašisti skušajo ?diti s tem. da nam pripojil '
poSe
ro
-odei i
po
lo/
ru,
' ^riejo, kako bi bila guver-. iij1? le «kontrolnega in sim-1-6,i e°a značaja», kako bi iši£ “dno» pazila na «spoštovani i>’ | demokracije, narodnosti» p( /kako bi se na splošno zena! pstovsko vedla.
3v. j-k° bi ta dva pazila na if Rstovanje demokracije in “dnosti». naj le omenimo, a«R6 titovsko pojmovanje «de-If/t'acije in enakopravnosti , jj narodi» izraža v Jugosla-
m ■ onemogočanju vsake de-'■ .Racije, v ječah in koncen-;-u,'Riških taboriščih, demokri-vS3if!Rk° pojm.ovanje pa v sle-r i!	volilnih zakonih, v
ie 1 v/jah svobodi tiska, zdru J "dja, besede, v streljanju tj ‘avkajoče delavce itd.
. v /"idominij je pojem skupne at>' j ij ’ t. j. pojem dveh ali več 0 farjev enega in istega riž3 č dleta. V našem primeru bi i P1 !0 “bil omogočiti rimski in p3< gajski vladi, da postane-■i S6 *a.stnici Ozemlja, ki jima Rirovna pogodba izrecno „ka. To bi pomenilo vreči d " skozi vrata in ga pustiti, ’ nDride v hišo skozi okno.
-fA* 'Ut ?.rnerja v primeru kon-ir°^il|Rj\ fe logično
Cniia
psko ;
da bi bila od
» %
bi pa predstavljala in beograjsko vlado, teh vlad bi delala
ri .interese, ker bi morala j it i^djevati njune ukaze. Od ud> 5 R*8 ali vojaka se drugo Ji k1 moglo .pričakovati.
■ eR?vna pogodba z Italijo pa •	, >» Vldeva popolnoma drugač-
t8v) > l ?uvernerja. Ker je jasno, ** 1 “Ranovitev STO predstav-uj tt,j Kompromis, države-pod-pl )$t.Ce niso mog'e tvegati, da /O /n!le guverner našega O-CA3 '’V» č'ovek, ki bi bil Jugo-j>l k - ali Italijan, ker bi se i^?e v začetku uničil kom-j/s- Zato je bilo določeno, 'la.i j 02 guverner nevtralec, ki n \ /govoren za svoja dejali , 'I iPred Varnostnim svetom, Na, ^j'/forega bo tudi imeno-“ jtr" Rsak spor med njim, trža-iv/Kupščino in našim pre-tVi^Vom bi se moral rešiti v 20. 'sth- Varnostnega sveta. Var-?tj 1 svet bi moral nadzoro-°^ !fsif(Uvernerja, tržaško pre-,ej ' ?tvp pa bi imelo možnost, :Ve V /bteva od VS razveljavi-,.5'r
S
8 "V11 r, ,Va omejitve, ki jam-
pravka. S kondominijem bi odpadla nevtralnost guverne rja, t. j. eno izmed največjih jamstev, ki naj jih nudi mirovna pogodba, bi odpadla kontrola in jamstvo Varnostnega sveta, bi se odprla pot k bližnjemu ali poznejšemu razkosanju STO med Italijo in Jugoslavijo, ker se. v tem primeru, ako VS ne bi bil odgovoren za STO, ne bi več mogel nihče temu zoperstaviti.
Kondominij je torej težko nevarnost za STO. Odkloniti ga je treba, ker predstavlja pqteptanje mirovne pogodbe, poskus za odpravo med-na-rodnih jamstev o obstoju STO, nevarnost, da se na STO pride do režima, ki bi bil po-gubonosen za vse prebivalstvo, ter končno predpogoj za dokončno uničenje STO in njegovo razdelitev med Titom in De Gasperijem. Akcija pa, ki jo titofašisti vodijo za popularizacijo kondominija, ni nič drugega kot poskus mobilizacije določenega števila ljudi proti mirovni pogodbi, proti u-stanovitvi STO. To leži predvsem pri srcu titofašistom. To je potrjeno tudi od dejstva, da se titofašisti sploh ne spuščajo v debato glede cone B STO, glede umika okupacijskih čet, ki bi po Titovi zamisli morale v tem primeru ostati na STO. Prav zaradi vsega tega je treba razkrinkati Titov kondominij kot atentat proti STO in kot provokacijo proti našemu prebivalstvu.
K. SISKOVIC
IZVLEČEK IZ ČLANKA MOSKOVSKE “PRAVDE“
Politika sile napram miroljubnim
državam je vedno doživela polom
Ameriški listi in politiki hujskajo na nove pustolovščine - Sovjetska mirovna politika povzroča paniko med vodilnimi krogi ZDA, ker se boje za nadoblast nad svojimi sateliti
Objavljamo v izvlečku važen članek moskovske «Pravde», ,ki je izšel v ponedeljek pod naslovom «Mednarodne pustolovščine in obramba miru».
Po sramotnem propadu provokacije tujih najemnikov v Berlinu ir ameriški buržujiski tisk sprožil hrupno obrekoval-no kampanjo, izkoriščajoč kar najbolj to pustolovščino. Reakcionarni tisk v ZDA odkrito poziva organizatorje napadov 17. junija, naj ponove svoj «poizkus» v OR Nemčiji in naj ga izvedejo tudi v ljudskih demokracijah. Številni ameriški politiki in državniki aktivno sodelujejo v tej provokatorski kampanji hujskanj. Nekateri senatorji so priporočili vladi, naj izkoristi «zlato priliko». Senator Wiìey je celo predlagal smešne «zahteve», ki naj bi jih ZDA predložile Sovjetski zvezi.
A tudi izjave ameriških dr-
žavnikov se malo razlikujejo od gornjih pozivov. Državni tajnik Dulles je izrazil svojo solidarnost s klevetniškimi izmišljotinami in provokatorski-mi trditvami tiska in članov kongresa. Dulles je odkrito zagovarjal poostritev ameriškega prevratniškega delovanja proti demokratičnim in miroljubnim državam. Eisenhower pa je z nedoločenimi frazami skušal prikriti svojo podporo nesramnemu vmešavanju v notranje zadeve drugih držav. Oba sta očividno podcenjevala dejstvo, da se vse to lahko o-brne tudi proti njima in podpihovalcem zmede, alarma in napada.
Za vso to provokatorsko kampanjo tiska in za govori politikov in državnikov, ki predlagajo okrepitev intervencije ZDA v zadeve demokratičnih držav, je predvsem o-
voditeljev zaradi poloma njihove zunanje politike, zločinske «politika sile». Toliko raz-bobmana Dullesova politika brezpogojne podreditve držav Evrope vodstvu Združenih držav in izolacije Sovjetske zveze je doživela popoln neuspeh, kar priznava celo del ameriškega meščanskega tiska. Dul-lesov ultimat, naj podpišejo v 75 dneh pogodbo o «Evropski obrambni skupnosti» je bil po več odgoditvah odbit. Poskus izsiljevanja z obljubami pomoči evropskim vladam se je odbil kot bumerang proti ZiDA samim. Nekatere države so se ji odpovedale, druge pa so zahtevale, naj se jim namesto pomoči olajša trgovanje, česar pa ameriški monopoli nočejo.
ZDA ni uspelo odpraviti nasprotij, zlasti z Anglijo, v politiki na Daljnem vzhodu. Namesto podreditve zahodnoev-
čitna zaskrbljenost ameriških ropskih držav interesom ZDA
KARDELJ JE V OTOČCU MORAL PRIZNATI;
Kondominij je ilegalno
vmešavanje v zadeve S T 0
Titovski obiastnež potrdil, da so vojaški izdatki hudo breme za državo, da so plače nizke, da so v prosveti in zdravstvu nazadovali, da vlada ni odpravila zaostalosti
^ V//POV, ki bi se mu zdeli %m'emi ali škodljivi. De-iK,žitorej stalni statut STO Ts 'n r, . Va omejitve, ki jam-prebivalstvu de-^liv1 cno izživljanje in ki
J I	Rovanški ah italijanski
“	P° Titovem, pojmu o
V/wiiju pa bi bila odgo-
!5	delovanje guverne-
, tla, striktno nujne posle, V pt/ptičejo kot predstav
V nedeljo je Kardelj govoril v Otočcu v Liki in se predvsem posvetil tolmačenju notranjega položaja Jugoslavije. Na kratko je spregovoril tudi o odnosih z Italijo in predvsem o tržaškem vprašanju. V tem pogledu ni povedal nič novega. Ponovil je le tezo, da ne gre samo za Trst, marveč za jugoslovansko - italijanske odnose na splošno, ki se zaostrujejo, namesto da bi se izboljšali. 'Ni bilo pričakovati od njega podrobnejše analize teh nasprotij, ker bi v tem primeru moral razkriti imperialistično bistvo tega spora.
O Trstu je Kardelj dejal, da
«nekateri iščejo zdaj izhoda v dobesedni uporabi mirovne pogodbe. Mi ne verjamemo, da je to dejanski izhod iz položaja. Za takšno ureditev tega vprašanja je zdaj že dokaj pozno. Razmere so se zelo spremenile». On pravi, da se je za to treba nagibati h kondominiju t. j. skupni jugoslovanski-italijanski upravi v Trstu (t. j. v mestu, ker o STO ni zinil), ki «bi imel maksimalno avtonomijo, to se pravi takšno, da bi bila možnost vmešavanja obeh držav v notranje življenje mesta skrčena na minimum».
Iz te Kardeljeve ugotovitve izhajata dve dejstvi: prvič, da on govori o kondominiju v mestu Trstu, ne pa o kondominiju na vsem STO, kar pomeni, da titofašistična vlada sploh ne postavlja vprašanja cone B, ki jo smatra za sestavni del Jugoslavije; drugič pa, da govori o «maksimalni avtonomiji» Trsta in o «minimalnem vmešavanju obeh držav v notranje živiljenje mesta», kar pa pomeni priznati, da kondominij predstavlja le «avtonomijo», ne pa «neodvisnosti» in da bi se preko kondominija prišlo do vmešavanja v notranje zadeve mesta s strani o-beh držav. Ze ti dve dragoceni titovski priznanji nam dokazujeta, da je kondominij rešitev, ki je
STO ne more sprejeti, ker mu mirovna pogodba priznava «neodvisnost» (ne pa «avtonomije») in «suverenitcto», ki je ne bi mogel pod garancijo Varnostnega sveta OZN nihče kršiti. In to dejstvo nam dokazuje, da je prav spoštovanje mirovne pogodbe najboljša rešitev, ki nam jamči, da se ne bo nihče od sosedov vmešaval v naše življenje.
Kardelj se je dotaknil V svojem govoru predvsem notranjih vprašanj. Priznal je, da oborožitev predstavlja «hudo breme za Jugoslavijo», da je njegov režim usmeril industrijo v vojni tir, da so zaradi tega «zaslužki delovnih ljudi vsekakor še zelo nizki», da je bil «napredek... v prosveti, zdravstvu itd. dokaj pičel in počasen, tu pa tam pa smo celo nazadovali», da Titova vlada
še ni premagala zaostalosti, da je veliko število primerov kapitalističnega izkoriščanja, da bo treba misliti vsaj na sezonsko zaposlitev delovne sile, kar pomeni uradno priznati obstoja brezposelnosti, da se množi špekulacija, da je treba povečati število privatnih podjetnikov v trgovini, da je treba pospešiti konkurenco, t. j. karakteristiko kapitalizma, da je treba v «mejah možnosti» izboljšati položaj delovnih ljudi itd.
To so dragocena priznanja, ki postavljajo na laž vso njegovo demagogijo, ko pravi, da poteka 5. obletnica Resolucije I. U. v znamenju «zmage» njegove klike in «poraza» ZSSR in držav ljudske demokracije. V svojem govoru je rekel, da si želi «normalizacije diplomatskih odnosov z ZSSR», a
da to ne pomeni odreči se zavezništvu ZDA, Anglije in Francije in prav posebno grških in turških I.-'r.tov
To pa potrjuje konferenca zunanjih ministrov Turčije, Grčije in Jugoslavije, ki se te dni vrši v Atenah, kjer razpravljajo, kako poglobiti vezi med temi fašističnimi državami ne samo na vojaškem, marveč tudi na političnem in gospodarskem področju. To ni nič drugega kot znak, da hoče ta fašistična napadalna zveza po navodilih Amerikancev in Angležev postati sredstvo za diverzantske akcije proti taboru socializma v trenutku, ko bi bile zahodne velesile prisiljene sprejeti mednarodno pomiritev. Ta zveza bi morala pod vodstvom Tita igrati vlogo Južne Koreje in Singmana-rija.
je prišlo do nadaljnje zaostritve trenj, ki so že dotlej razkrajala an-glo - ameriški blok.
Se mnogo važnejše pa je drugo očividno dejstvo, da so popolnoma propadli vsi poskusi ameriške diplomacije izolirati Sovjetsko zvezo. Izjava sovjetske vlade iz srede marca — da v tem trenutku ni niti enega spornega in nerešenega vprašanja, ki ga ne bi bilo mogoče rešili na miren način, na podlagi vzajemnega sporazuma med prizadetimi državami — je bilo ugodno sprejeta od večine političnih krogov vseh držav sveta. Sovjetska pobuda je imela ugoden odziv tudi v vodilnih krogih Velike Britanije, Francije in drugih držav.
Gibanje za rešitev spornih mednarodnih vprašanj je postalo povsod tako obsežno, da so voditelji ameriške vlade smatrali za potrebno, da nanj odgovore na kak način, če nočejo ostati izolirani. 16. aprila je predsednik ZDA izjavil, da so ZDA «pripravljene prevzeti svoj pravičen del» za rešitev spornih vprašanj.
Vendar se je Eisenhower že tedaj požuril, da je stavil vrsto predhodnih pogojev Sovjetski zvezi, po izpolnitvi katerih bi bilo šele mogoče pristopiti k rešitvi spornih vprašanj. Vodilni krogi ZDA so torej za sam pristanek na pogajanja zahtevali plačilo v obliki raznih bistvenih koncesij. To postavljanje pogojev sc obsodili široki sloji vseh držav in politični voditelji mnogih držav. Zavedali so se, da podaljševanje napetosti zaostruje politično in gospodarsko odvisnost držav od Amerike, in niso prikrili želje, da se začno reševati mednarodna vprašanja. To je izrazil tudi Churchill v svojem znanem govoru, ki je bil povsod ugodno sprejet razen v Washingtonu.
Da bi ublažil nesoglasja in začrtal enotno politiko do ZiSISR, je Eisenhower predlagal sestanek voditeljev vlad ZlDA, Anglije in Francije na Bermudih, ki je bi! večkrat odložen in sedaj zaradi Churchillove bolezni verjetno dejan v pozabo. Namesto tega so sklicali konferenco treh zunanjih ministrov v Washingtonu kjer hočejo Američani razpravljati o notranjih zadevah evropskih zaveznikov. To je vznevoljilo Anglijo in Francijo. Pod krinko «enotne fron-
te proti Moskvi» skušajo ameriški voditelji dobiti vso kontrolo nad zunanjo politiko zahodnoevropskih držav, pri čemer prezirajo njihove interese.
Ameriška revija « Montili y Review» je napisalà, da mirovna politika SZ povzroča paniko med ameriškimi vodilnimi krogi, ker je prišla s tem v nevarnost njihova nadoblast nad «svobodnim svetom». Cim bi te države prenehale verjeti v «sovjetsko nevarnost», bi bili izpodkopani politični temelji atlantskega zavezništva in bi grozilo porušenje vse ameriške politike.
Spričo tega je jasno, zakaj povečanje provokacij v zadnjem času, ki so obenem tudi prvi uspehi Dullesove «politike stika». Z njimi bi radi dokazali, da so pustolovščine in provokacije uspešnejše napram ZSSR kot pogajanja. Polom berlinske pustolovščine jih ni spametoval; sedaj govore o potrebi novih neredov v DR Nemčiji in celo v ljudskih demokracijah, da bi ojačili pritisk proti ZSSR. Kako malo in
(Nadaljevanje na IV. strani)
ZA CIVILNO UPRAVO VARNOSTNEGA SVETA
DRŽAVLJANI, DEMOKRATI, LJUBITELJI MIRU!
Naše Ozemlje, naše mesto, naše pristanišče so bili pretvorjeni v taborišče tujih oboroženih čet.
V	coni A so vedno bolj teptane demokratične svoboščine, dočim se državljanske in moralne vrline umikajo razširjajoči se korupciji.
V	coni B odpira brezobzirna tiranija svojo oblast na konice bajonetov.
Vse je žrtvovano na oltar hladne vojne. Brezposelnost, beda, prostitucija in zatiranje divjajo nad našim ljudstvom.
DRŽAVLJANI!
Vse to mora prenehati. Izginiti morajo tudi sovraštva, sumničenja in mržnje, katere tujec umetno podpihuje, da bi nas tako držal ločene.
Enotno zahtevajmo, naj odidejo tuje čete iz cone A in iz cone B!
Enotno zahtevajmo, naj se odstrani z našega Ozemlja vsa vojna navlaka! .
Enotno zahtevajmo, naj se združita obe coni, A in B!
Enotno zahtevajmo, naj generale in polkovnike, ki sedaj slabo vladajo našim krajem, nado-meste s civilnimi upravitelji pod nadzorstvom Varnostnega sveta in naj se našemu pristanišču vrne njegova naravna funkcija, to je, da bo koristilo miru potom plodnih izmenjav, ki jim je namen vezati narode med seboj.
DRŽAVLJANI!
Podpišite in pripravite tudi druge, da bodo podpisali zahtevo, ki jo bo Tržaški odbor miru poslal OZN in zahteval, naj sedanji vojaški upravi nadomesti civilna uprava, začasna in enotna za vse Ozemlje, še prej pa naj se združita cona A in cona B!
TRŽAŠKI ODBOR MIRU
MEDTEM KO VLADNA KRIZA ŠE TRAJA
Togliatti je pokazal pot
miru, demokracije in blaginje
Kim Ir Sen čimprejšnji
predlaga Clarku podpis premirja
Ri se pripravlja na izvedbo nove provokacije proti miru v Koreji
S korejsko-kitajske strani je prišla nova pobuda za čimprejšnjo sklenitev premirja. V torek so korejsko-kitajski oficirji sporočili Amerikancem, da bi se zvezni predstavniki obeh strani morali sestati naslednjega dne. Na tem sestanku, ki se jc vršil v sredo, so ljudski predstavniki izročili ameriškim odgovor Kim Ir Sena in Pen Te Huaja gen. Clarku. V tem pismu predlagata vrhovna poveljnika ljudskih sil plenarno zasedanje delegacij, ki naj bi diskutirale o premirju in določile datum za njegov podpis.
V svojem odgovoru sta Kim Ir Sen in Pen Te Huai napisala, da ne moreta biti zadovoljna s pismom gen. Clarka, da sta pa vzela na znanje izjavo o njegovi prebivalstvo pripravljenosti na podpis premI-
k? le
'.imel
Pred svojo vlado, ki n/mela ves interes, da pre-uresniči svojo politi --v Pa z interesi našega afstvu nima nobenega o
m
II
S:
konferenca
■Mie Bmtiievč
'i4 - /fstvo našega lista pri-? Sredo 15. t. m. ob 17. W Sedežu Komunistične |4vc v Domu pristaniških A{ej,6v ~ III. nadstr. tiskovno Xi6,lco> na kateri bo na->ijaCa sekretarja KP STO' |'A0 °ei'netič podala važno j' ìit ° stališču Slovencev ? ,.°Vega kondominija.
teko
V
:/l-l;e.n’/OVno konferenco so
^vsi krajevni listi ter ,i, 1 tujih listov in agen-
V WASHINGTONU SE JE ZAČELA KONFERENCA TREH
V. Britanija zahteva
konferenco štirih velesil
rja. Zato je dobro določiti datum in Rijem. Ti razgovori so se na-
WASHINGTON — Včeraj se je začela v Washnigtonu konferenca treh zahodnih zunanjih ministrov, ki jo je predlagala vlada ZDA. Veliko Britanijo zastopa lord Salisbury, ki nadomešča Edena, Francijo Bidault, ZDA pa Foster Dulles. Pred odhodom «Salisburya iz Londona se je zvedelo, da bo po nalogu Churchillovega namestnika Butlerja zastopal v Washingtonu stališče, naj se nadaljujejo napori za pomiritev in naj se čimprej skliče konferenca velikih,.
Tokrat bo Dulles imel opravka s sličnim stališčem Bidaul-ta
nje sestanka štirih. Poleg tega bo tolmačil na konferenci treh željo francoske vlade po koncu vojne v Indokini. Vsekakor je pričakovati, da bodo v teku te konference, ki se bo zaključila v torek, prišla do izraza nasprotja med ZDA na eni ter Francijo in Veliko Britanijo na drugi strani.
SEJA CK KP STO
Danes, v soboto 11. t. m. ob 17. uri bo v Domu pristaniških delavcev seja Centralnega komiteja KP iSTO. Tov. Vi-dali bo poročal o sedanjem krajevnem in mednarodnem ki bo tudi postavil vpraša-‘ položaju in o nalogah partije.
stopitve v veljavo premirja. Prav tako zahtevata od gen. Clarka vojaške garancije za spoštovanje premirja ne samo z ameriške strani, marveč predvsem z Rijeve strani. Kim Ir Sen in Pen Te Huai obsojata zadržanje Rija in odklanjata ameriško tezo, da ZDA nimajo nič pri tem. Rijevo zadržanje pa na najboljši način dokazuje, kdo je pred 3 leti začel vojno in kdo noče njenega konca.
V zadevi ujetnikov — pravi odgovor — je gen. Clark prav tako odgovoren kot Ri, ker ni napravil niti enega koraka, da bi preprečil Rijevo provokacijo, čeprav je zanjo dobro vedel; po izvedbi provokacije pa ni pod-vzel ukrepov, da bi iztrgal Riju ujetnike in da bi preprečil druge take pustolovščine. Kim Ir Sen in Pen Te Huai zahtevata od Clarka, naj iztrga Riju ugrabljene ujetnike in naj onemogoči v bodočnosti podobne «izpustitve». Na koncu pa odgovor vprašuje gen. Clarka, ali misli še nadalje ostati sokrivec Rija. V tem primeru obstaja še vedno nevarnost novega napada na Severno Korejo.
Na korejsko-kitajski poziv naj se delegacije sestanejo in naj določijo datum za podpis premirja, je gen. Clark odgovoril pozitivno. Ameriškim predstavnikom je dal navodila za določitev datuma o sklicanju plenarne seje delegacij.
Takoj, ko je zvedel za vsebino korejsko-kitajskih predlogov, je Ri sklical južnokorejski ministrski svet in izjavil, da bo videl, če ga bodo mogli komunisti in Združeni narodi prisiliti, naj spoštuje premirje: Ze ta izjava dokazuje, da Ri ne namerava napraviti konca svojim provokacijam in da pripravlja nadaljnjo sabotažo premirja.
To dokazujejo tudi dogodki zadnjih dni in razgovori med predstavnikom ZDA Robertsonom
daljevali. Po vesteh ameriških in drugih agencij Ri ni popustil. Popustil je le Robertson, ki je baje zagotovil Riju, da se bodo ZDA pogajale s Korejci in Kitajci le 90 dni in da bodo potem sprostile roke Riju. To pa pomeni že vnaprej pripravljati neuspeh politične konference.
V tertL smislu je gen. Clark pred dnevi izjavil, da je pripravljen podpisati premirje tudi brez Rijevega pristanka, umakniti a-meriške čete s fronte in nadomestiti jih z Južnimi Korejci. Tako pa gen. Clark dokazuje, da smatra premirje za krpo papirja saj bi Amerikanci v tem primeru lahko našli številne vzroke za to, da bi priskočili «na pomoč» Riju. S tem se potrjuje, da je stališče
Rija le manever Amerikancev, ki jim ni do premirja in ki si hočejo zagotoviti odprto pot za nadaljevanje vojne, V tem smislu se vztrajno širijo glasovi, da bo Ri ugrabil tudi kitajske ujetnike in jih izročil Cangkajšku. Prav zato je važno stališče, ki so ga zavzeli na pobudo Indije vsi predstavniki Združenih narodov v Koreji o sklicanju generalne skupščine OZN. Amerikanci postajajo zaradi svojega stališča vedno bolj osamljeni le zločinec Ri jim še pokorno sledi.
DUNAJ — Trije člani jugoslovanske košarkarske državne reprezentance so prosili oblasti za politično zatočišče. Tako se krha titovska propaganda o jugoslovanskem raju.
Prejšnji četrtek je začel v Rjmu zasedati Centralni komite Komunistične partije Italije. Tovariš Togliatti je v svojem govoru prikazal velikanski pomen volilnih izidov. Italijanski narod, demokratične sile in KFI so se nahajale v zadnjem letu pred volitvami ne samo pred poskusom, marveč pred izrecno namero in grožnjo, da se izvede protidemokratičen in protiustaven državni udar. S sleparskim volilnim zakonom so hoteli demokristjani priti do absolutne večine v parlamentu, da bi spremenili ustavo in uvedli celo vrsto protidemokratičnih zakonov. Odgovor volivcev pa je to preprečil.
Tovariš Togliatti je po orisu položaja pozval politične stranke, oblasti in državljane, ki ljubijo demokracijo, naj prenehajo gonje sovraštva proti najnaprednejšemu delu naroda; vse stranke naj se približajo ljudstvu, naj spregledajo resnični položaj v svetu, ki zmagoslavno stopa po poti socialističnih preobrazb, obenem pa naj pogledajo položaj v Italiji, ki mora tudi iti po poti teh preobrazb.
Od vlade je zahteval, naj podpre že obstoječe pobude za pomiritev med narodi, naj ne potrdi pogodbe o «evropski o-brambni skupnosti» naj prizna Ljudsko republiko Kitajsko ter z njo obnovi trgovske stike, naj odbije vsakršno ameriško nadzorstvo nad italijansko zunanjo trgovino. V notranji politiki naj se predvsem spoštuje ustava in odpravi vsakršno zapostavljanje, naj se prekličejo nedavni ukrepi proti stavkajočim in naj se prizna široka amnestija partizanom. Glede gospodarske politike naj se takoj znatno znižajo stroški za oborožitev, naj se začne z velikim gradbenim programom, izda naj se nov zakon o agrarni reformi in potrdi zakon o spremembi agrarnih pogodb; izvesti je treba široko
davčno reformo v korist rev- mu bo sestaviti vlado, ki bi
nim slojem, ki naj zadene velike bogataše; odpravi naj se davek na vino; začne naj se v parlamentu in med strankami diskusija o možnosti in potrebi nacionalizacije velikih monopolističnih podjetij. Vse te zahteve je potrdila resolucija, ki je bila izdana ob zaključku zasedanja CK KPI.
Italijanska vladna kriza se je zavlekla mnogo dalj, kot so splošno pričakovali. Predsednik republike Einaudi je prejšnji petek pooblastil De Ga-sperija, naj poizve za mnenje vseh strank glede možnosti sestave vlade. Po dveh dneh po-
mogla računati na trdno večino; kajti saragatovci se obotavljajo vstopiti v vlado in postavljajo pogoje glede progra ma. Malo je verjetno tudi, da bi De Gasperi pristal na Nen-nijeve pogoje za vstop v vlado odn. za podporo v parlamentu. Se vedno pa obstaja nevarnost, da De Gasperi pritegne v vlado monarhiste in s tem uvede še bolj reakcionarno politiko desnice. Liberalci in republikanci so danes edini, na katere more računati z gotovostjo. Zato ni izključeno, da bo sestavil z njimi in z ne-
svetovanj je ponovno poročal katerimi tehniki vlado manj-
Einaudiju, ki mu je. v torek končno dal mandat za sestavo nove vlade. Toda zelo težko
šine, katera se bo morala osla-njati tudi na desničarske stranke.
PETEK, 3. julija: Na gospodarski komerenci v Ženevi, n,a kateri so prisostovali predstavniki 16 dežel, je delegat ZSSR ponudil zahodnoevropskim državam trgovsko izmenjavo in izjavil, da je ŽSSR pripravljena izvažati znatne 'količine lesa — Bilten Stimma novega načrta za jeklo in premog «Persipectives» objavlja vest, da je vodstvo «visoke oblasti» odločilo, naj se da vsakemu članu vodstva 2 milijona lir več na leto za «povečanje evropejskega navdušenja» — Laburistični poslanci so predložili angleški zbornici resolucijo, v kateri zahtevajo pospešitev pogajanj za konferenco štirih velikih.
SOBOTA, 4. julija: Na zasedanju novega madžarskega parlamenta Je bil Im re Nagy izvoljen za ministrskega predsednika, predstavnik malih posestnikov Dobi je ib il potrjen za republiškega predsednika — Fašist Mac Carthy je ukazal, naj se iz knjižnic v ZDA izključijo vse knjige ki dišijo po liberalizmu ali komunizmu — Zahodnonemški Bundestag je odločil, da se črta iz seznama zakonskih osnutkov Ade-nauerjeva zahteva po odvzemu parlamentarne imunitete korau-
IZ CONE B NIC?
Zanimivo je dejstvo, da se titofašisti toliko potegujejo za kondominij le v coni À STO.. V coni B pa o njem molčijo (kot mutci osojski. Za tak molk je s 'neofašistične strani veliko razlogov. Eden izmed teh je prišel do izraza aprila 1950 v govoru ministra D imi nič a v Bujah, kjer je dejal, da je v coni B jugoslovanska armada, ki se ne misli umakniti iz svojih položajev. Drugi '«razlog» pa je Titovo geslo «Tu smo in tu ostanemo». Kljub temu smo si vedno mislili, da je Tito S svojim predlogom o kondominiju mislil tudi na cono B, kar je celo tudi izjavil. Dejstev pa, ki bi potrjevali te besede, ni in noče biti na spregled. Bebler je v teku svojega provokatorskega obiska v Trstu zelo radevo!je govoril o coni A STO, o coni B pa je molčal. Na .najboljši način pa je potrdil, da «tu ne gre za cono B», ko je izjavil, da se njegova vlada bolj nagiba k rešitvi na podlagi obstoječih razmer, kot pa k rešitvi na podlagi spoštovanja mirovne pogodbe z Italijo. To je dokaz, da je kondominij le krinka za razdelitev STO na podlagi statusa quo. Kljub temu pa tržaški titovci nadaljujejo svoje prevarantsko delo in raz-
glasujejo kondominij kot zlato, ki ga lahko vsak dobi, ako je ... pošten, kakor pravi razglas «OF». Svojo agitacijo za kondominij razširjajo na vse načine: z razglasi, s pompoznimi članki, z visokimi denarnimi stroški za brzojavke «iz vasi», ki jih morajo s hvalevredno fantazijo sestavljati v svojih brlogih v ul. Ruggero Manna, ul. Ginnastica itd. Največjo pozornost pa zasluži dejstvo, da se v coni B ne vrši nobena agitacija za kondominij. Beltram se za to potegavščino ne zmeni, Petek molči, razglasov ni «Nostra lotta» piše «Qui è Jugoslavia», «vaških» brzojavk ni, aktivisti se ne žurijo na sestanke «socialistične zveze», da bi z velikim hrupom objavljali, kako so prebivalci cone B navdušeni za kondominij. In nihče ne more trditi, da titofašisti v coni B nimajo te možnosti. Saj
imajo vse v rokah. Kljub temu se iz cone B ne sliši noben glas. Kaj. naj to pomeni? To pomeni, da kondominij velja le za titofašiste iz cone A, ne pa za titofašiste iz cone B. To je ipač njihova «diferencirana politika!»? V coni B agitacija za priključitev k Jugoslaviji, v coni A za kondominij, v obeh conah pa ena in ista linija: uničenje STO in raztrganje -mirovne pogodbe ! Ampak tudi prebivalstvo obeh con zasleduje eno in isto linijo: povsod je proti titofašistom', povsod je proti barantanju, povsod proti kondominiju in razkosanju med eno in drugo sosedno državo, povsod je za ustanovitev STO. Tega dejstva ne morejo izbrisati titofašisti s svojimi prevarami.
KROKARJI
«Demokracija» od 3. julija je očividno pod pritiskom svojih
bralcev morala že zopet napišati članek o Rosenbergovih. Nje. nim bralcem se najbrže gnusi njeno pisanje o primeru Rosenbergovih. Da bi te svoje ljudi skušala prepričati, da je Eisenhower popolnoma upravičeno dal usmrtiti dva nedolžna Zida in Amerikanca, pravi, da sta bila komunista in vohuna in da se je «Kremelj pošteno oddahnil, ko sta bila usmrčena». Vzamemo na znanje, da je za «Demokracijo» dovolj biti komunist za to da se je lahko usmrčeno, kar pa v primeru Rosenbergovih ne bi bilo smelo veljati, ker nista bila komunista! Kar se tiče njunega «vohunstva», želimo, da bi «Demokracija» objavila o tem konkretne dokaze, t. j. tiste dokaze, ki jih ni moglo prinesti niti ameriško sodišče. Tretjič pa, bi bilo tako logično za vlado ZDA pomilostiti Rosenbergova, ako si je «Kremelj želel njune u-smrtitve», da se vprašujemo, zakaj ni to storila. O tem bodo kaj več vedeli «modrijani» lista «Demokracija». Takim ljudem pa ne moremo reči drugega kot krokarji, ki so v svojem filo-ameriškem fanatizmu prišli tako daleč, da sploh ne mislijo s svojimi možgajii, marveč gledajo le skozi očala fašista Mac Carthya,
nistom. in po procesu proti Komunistični partiji Nemčije.
NEDELJA, 5. julija: Ob četrti obletnici smrti Dimitrova je italijanska policija prepovedala v Rimu komemoracijo velikega voditelja bolgarskega ljudstva, na katero so bili povabljeni tudi diplomatski predstavniki ZSSR in drugih 5 vzhodnih dežel — Angleška trgovinska delegacija v Pekingu je izjavila, da se bo v kratkem podpisal trgovinski sporazum med Anglijo in Kitajsko v znesku 130 milijonov dolarjev — V prvih 6 mesecih letošnjega leta je bilo v ZDA aretiranih milijon mladincev zaradi kriminalnih dpjanj.
PONEDELJEK, 6. julija: V Pekingu je bil podpisan trgovinski sporazum m,ed Kitajsko in Anglijo — Uradni krogi v Parizu in Londonu so demantirali vse vesti o nekakšnih neredih v zahodni Poljski, o katerih so pisale ameriške agencije — Francoski socialdemokrati so se na svojem letnem kongresu izjavili za sestanek velikih in za konec vojne v Indokini — Avstrijsko-nemška ekspedicija je dosegla vrh gore Nanga Parfoat, ki je visoka 8125 m,; do sedaj je gora zahtevala 31 človeških žrtev.
TOREK, 7, julija: Gospodarska in socialna komisija OZN je ugotovila, da se 50 odst. človeštva nezadostno hrani — Laniel zahteva v svojem vladnem programu večje obdavčenje francoskih množic, izredna pooblastila in nadaljevanje vojne v Indokini.
SREDA, 8. julija: Poljska a-gencija PAP demantira vse zahodne vesti o dozdevnih nemirih na Poljskem; agencija pravi, da so se vse te vesti porodile v bolnih možganih nacistov i.n njih gospodarjev — Občinski svet vzhodnega Berlina je odločil, da se ponovno vzpostavi redni promet med obema conana ■— Moskovska «Pravda» je objavila članek, v katerem- ipravi, da je pro vokacija Rija v Koreji dokazala vsemu svetu, kdo noče miru in kdo je 25. junija 1950 začel vojno.
ČETRTEK, 9. julija: Opolnoči so bile med obema conama Berlina odstranjene vse prometne ovire. — De Gasperi skuša prepričati socialdemokrate in monarhiste, naj se ob glasovanju za novo vlado vzdržijo; duhovnik Sturzo, že znan za to, ker je pred letom dni vodil razgovore za skupen blok med DC, fašisti in monarhisti, se sedaj razgovar-ja s slednjimi, da bi jih prepričal, naj se povežejo z demokristjani.
INTERVENCIJA ZORKE LEGIŠEVE NA OBČNEM ZBORU SHPZ
Izkažimo svojo solidarnost
našim jugoslovanskim bratom
Objavljamo intervencijo Zorke Legiševe na III. občnem zboru SHPZ.
Mi, tržaški Slovenci, smo pripadniki slovenskega naroda in se kot taki čutimo njegov sestavni' del. Zato je potrebno, da se zanimamo za splošno stanje, v katerem živi v Sloveniji in Jugoslaviji.
Položaj v današnji Jugoslaviji je tak, kakor je v vsaki deželi, kjer je na oblasti fašizem. Fašizem pomeni nasilje, uničevanje in zaostalost. Prav zato se fašizem po polastitvi oblasti loti prosvete in kulture, da bi jo zatrl in s tem dosegel svoje cilje za širjenje mračnjaštva, zaslepljeval ljudstvo in ga tako lažje uporabljal kot svoje poslušno orodje.
Ce pregledamo današnji položaj v Jugoslaviji, lahko ugotovimo, da se vodi na področju kulture, protinarodna politika in da se širi .nazadnjaška kultura. Danes je v Jugoslaviji glavna skrb titovskega režima
Pozdrav bratom v Jugoslaviji
Na tretjem rednem občnem zboru Slovensko hrvatske prosvetne zveze je bil Izglasovan tudi naslednji pozdrav jugoslovanskemu ljudstvu ter se posebej kulturnim delav cem in rodoljubom, ki ječijo / titovskih ječah in taboriščih.
Delegati in povabljenci, zbrani na tretjem rednem občnem zboru SHPZ v Trstu pošiljamo tople, bratske pozdrave jugoslovanskemu ljud -tvu in še posebej vsem na prednim kulturnim delavcem, ki se kl.ub barbarskemu preganjanju vztrajno bore z: mir, svobodo, kulturo in napredek jugoslovanskih narodov.
Naši topli pozdravi in bratska solidarnost naj gredo predvsem onim pisateljem, pesnikom, umetnikom in drugim kulturnim delavcem ter vsem ostalim naprednim borcem Jugoslavije, ki danes ječijo po titovskih zaporih in koncentracijskih taboriščih samo zato, ker hočejo delati m ustvarjati za dobrobit jugoslovanskega ljudstva in zato, ker so ostali zvesti tradicijam narodno osvobodilne borbe ter bratstvu s Sovjetsko zvezo in slovanskimi narodi.
Z našimi željami, da bi se čimprej osvobodili izpod fašističnega nasilstva, da bi se Jugoslavija vrnila v sklop bratskih slovanskih narodov in bi se jugoslovanski narodi osvobodili fašističnega jarma ter se v svobodi vsestransko razvijali, izražamo vso svojo solidarnost vsem naprednim kulturnim delavcem ter jih pozivamo, naj vedno stoje ob strani svojega ljudstva, Kot jim bomo stali mi napredni tržaški Slovenci in Hrvati.
Zapirajo se šole za nacionalne manjšine. Zaprte so: albanska gimnazija v Tetovu,, pripravnica v Gostivaru, 7 letna šola v Vrapčiču, madžarska šola v Novem Sadu itd.
Tudi književnost in umetnost je zapadla fašistizaciji in dekadenci. 'Umetnost so v Jugoslaviji vpregli v ameriški voz.
Knjigarne so polne detektivsko - gangsterskih romanov reakcionarnih književnikov.
Mnogo pisateljev in umetnikov nima dovolj moči, da bi se dvignili proti titovstvu, toda jim tudi ne sledijo in za-padajo v globok pesimizem. Med romanopisci se čuti tendenca pisanja samo o preteklosti. Na sedanji etapi je ustvarjalno delo jugoslovanskih književnikov prišlo na mrtvo točko. Celo titovski književnik Branko -Čopič se pritožuje zaradi «duha apatije», ki sedaj vlada v jugoslovanski književnosti. Samo nekateri pisatelji so na poti izdajstva. Ti proslavljajo svoje gospodarje, blate uspehe slovanskih narodov in demokratičnih dežel. Toda titovskim prisklednikom in neorientiranim stoji nasproti veliko število pisateljev in pesnikov, ki so ostali zvesti svojemu ljudstvu in demokratičnemu gibanju. Te pa je doletela usoda vseh poštenih in doslednih antifašističnih borcev. Poštene umetnike in književnike, ki govore resnico, mečejo v zapore in v taborišča!
V Jugoslaviji je ustanovljeno mešano jugoslovansko - a-meriško filmsko podjetje, ki vrši vse obračune v dolarjih. Na tak način so holiwoodski magnati pograbili v svoje roke ne samo monopol nad prikazovanjem svojih vojnohujska-ških filmov, ampak so tako
ljudstvo, ki je že po svoji tradiciji znano kot napredno in kulturno, je v današnji Jugoslaviji z vsem prikrajšano. Zelja po prosveti, je velika, v mnogih vaseh prosijo za pevskega ali dramskega učitelja, knjižnico, a zaman. Beograjska vlada je zadušila težnje Slovencev za svojo nacionalno kulturo.
Sam predsednik sveta za prosvetno in kulturo Juš Kozak je izjavil:	«za politiko
imajo, za kulturo pa ne»....
Kakor njihovi gospodarji, ameriški imperialisti, tako tudi titovci, nimajo potrebe po pravi ljudski kulturi, ter vršijo proti njej odkrito ofenzivo.
Vsi napredni jugoslovanski kulturni delavci se zavedajo, da je rešitev napredne kulture in prosvete možna samo v miru in demokraciji in zato stremijo za tem, da se Jugoslavija ponovno vrne v tabor vseh naprednih slovanskih dežel.
«Moj Bog, kaj ste naredili?! Tako izgubiti dva otroka! Zakaj ste dvema otročičema odvzeli mater in očeta... poglejte te krste, kjer ležita moja otroka...!» Tako je vpila uboga Sofija Rosenberg pred odprto grobnico, ko se je poslednjič
poslavljala od ljubljenih Ethe-le in Juliusa. Odv. Bloch in neki zdravnik sta jo s težavo odvrnila, da ni vsa obupana skočila v grobnico.
«Danes se sramujem, da sem Amerikanec!» je ob tej priliki izjavil odv. Bloch.
HOWARD FAST: AMERIŠKI ZAPISKI l:
Kdo so pravi Amerikanci
Opazovanja med vožnjo po železnici v Boston - Neverjetna nevednost - Ameriško ljudstvo pozna grozote, ki se dogajajo, ne razlikuje pa spake, ki stoji njemu nasproti
Skušal bom prikazati kaj in kako mislijo Amerikanci o življenju in delu, in kako se to razvija v tej deželi. Toda nikar ne pričakujte čudežev v teh člankih. V najboljšem primeru bo kateri izmed bralcev, v deželi, ki je zelo oddaljena od Amerike, vsaj delno razumel, kako v resnici stoje te stvari.
Naši časopisi in naše revije neprestano poročajo — in to delajo z veliko gotovostjo — o reakcijah in o mišljenju povprečnega Italijana, Rusa, Francoza, Kitajca, bodisi o enem ali drugem argumentu, o vsem kar se dogaja pod našim soncem.
Prebivalci naše dežele niso n-skvarjeni po enem samem vzorcu. Prizadevanja, da bi prikazali A-merikance kot prave anglo-sak-sonce v luči• hollywoodskih barv, so popolnoma propadla. Naša država je še vedno dežela sožitja najrazličnejših človeških ras. V njej žive črnci in ljudje, ki govore španski jezik, Italijani dru-
gega pokolenja, Poljaki, Nemci, Svedi. Vseh teh je na tisoče in tisoče. In potem pridejo ameriški Indijanci, Kitajci, Japonci in predstavniki najrazličnejših narodov, ki prebivajo širom zemeljske oble. Zato mi Amerikanci ne mislimo vsi enako.
Pred nekaj tedni sem bil dvakrat v Bostonu, kjer sem imel javne debate. Do tega mesta sem se vozil štiri in pol ure vzdolž obale New Englanda in skozi Bridgepori, New Haven, New London in Roode Island. Vlaki niso bogve kako ugodni, so počasni, ne preveč čisti in v vozu-restavrantu so obroki hrane bolj revni, toda po pravljičnih cenah.
Vlak je kljub vsemu zelo ugoden za opazovanje za tistega seveda, ki hoče spoznati Amerikan-ce. Jasno je, da se zato mora poslužiti tretjega razreda in se izogniti prvega. V vlaku se lahko seznanimo z Amerikanci. V njem lahko govorimo z njimi. Mislim, da smo najbolj osamljen in naj-
SKLEPI NEDELJSKEGA ZBOROVANJA MIRU V KINU OB MORJU
Mobilizirati vse
v akciji za civilno
prebivalstvo
upravo na STO
Prvo med vsemi na svetu je tržaško gibanje miru podvželo konkretno iniciativo za zbližanje med narodi in pomiritev - Govori dr. Teinerja, Bidovca, Calabrie, milj-skega župana in senatorja Doninija - Skoro 30.000 podpisov za civilno upravo
V nedeljo dopoldne je bilo v Kinu òb mor.u napovedano Zborovanje miru. Zaradi vprašanj ki so se na njem obravna-dobili vso pravico nad popol- vali, je bilo to zborovanje
no kontrolo filmske industrije. : nedvomno eno izmed najva Kako titovski režiserji posne- ž?e;ših P° nastanku tržaškega majo svoje učitelje iz Holiwoo- glbanja
za mir.
da, najbolje dokazu'e slovenski film «Kekec». Ta film, ki bi moral biti sneman po slovenskih motivih in spremljan s slovansko glasbo, v resnici prikazuje kako slovenski pastirčki, otroci in drvarji maršira-jo po taktu ameriškega jazza. Jugoslovanski narodi ne morejo danes pričakovati boljših filmov, saj je sam Tito izjavil ameriškemu novinarju, da njemu osebno najbolj ugajajo pustolovski in gangsterski filmi. Titovci pišejo, da so kinodvorane slabo obiskane, zaradi previsokih cen, v resnici pa je vzrok slabe udeležbe na kinopredstavah v tem ker delovni ljudje nočejo gledati šovinističnih in nemoralnih filmov.
Znano je, da je izmed vseh jugoslovanskih republik Slovenija v kulturnem pogledu zelo razvita dežela. Slovensko
Znano je, da je Svetovni svet miru, ki je pred dnevi zasedal v Budimpešti izdal proglas vsem gibanjem miru v svetu, naj podvzamejo konkretne iniciative za zbližanje med narodi in za začetek pogajanj med vladami, ki naj bi služila k odpravi mednarodne napetosti in k ohranitvi in utrditvi miru. V tem proglasu se naglasa, da gibanja miru v vsaki deželi lahko podvzamejo tiste iniciative, ki se jim zdijo najprimernejše za mobilizacijo velike večine prebivalstva. Prav zato je bilo Zborovanje miru v Trstu velike važnosti, ker se je na njem podala prva bilanca o takšni iniciativi, ki je izšla iz sedanjega težkega stanja, v katerem se nahaja naše ozemlje To je pobuda o nabiranju podpisov pod zahtevo po imenovanju začasne enotne civilne uprave Varnostnega sveta OZN. Uspeh te podpisne akci-
je dokazuje, da se bo okrog te zahteve lahko mobilizirala velika večina prebivalstva, tako da se bodo mednarodni forumi znašli pred enotno voljo vseh narodnosti STO po prenehanju vsakega mešetar-skega poskusa na njihovo škodo.
Akcija je še važnejša, če pomislimo, da je nastala kot prva taka pobuda v svetu v smislu poziva, ki ga je Svetovni svet miru naslovil borcem za mir
Zborovanju je predsedoval miljski župan Pacco, ki je po pozivu na enominutni molk y
počastitev Rosenbergovih, žrtev ameriškega militarizma,
podal besedo dr. Salvu Tei-nerju, ki je na zasedanju v Budimpešti predstavljal tržaško gibanje miru. Govornik je podal poročilo o poteku bu-dimpeštapskega zasedanja podčrtal, da je gibanje miru znatno prispevalo k povečanju vladnih iniciativ za zmanjšanje napetosti v svetu, ugotovil, da se je po zaslugi vzhodnih držav odprla možnost začetka pogajanj med deželami in vladami in da se prav v
zadnjem času opaža, kako se
je misel o miru razširila tudi med onimi krogi, ki so pred
Pozdravi občnemu zboru
Slovensko hrvatske prosvetne zveze
čimvečja oborožitev. 76 odst. skupnega jugoslovanskega proračuna je dodeljeno za o-borožitev in vzdrževanje policijskega aparata, za prosveto in kulturo pa samo 2,4 odst. Zato tudi ljudska prosveta in kultura vedno bolj upada.
Zločinski cilj moralnega m duševnega uničevanja mladine ima tudi fašistični sistem šolstva. Šolska vzgoja je danes v težki krizi. Iz učnih načrtov je odstranjeno vse, kar je bilo količkaj naprednega.
Pogoji v osnovnih šolah' so težki. Celo «Ljudska pravica» je prisiljena pisati, v kakšnih prilikah so prisiljeni živeti učenci. Samo v sežanskem o-kraju je 32 šol, ki nimajo lastne stavbe in so prisiljene gostovati po sobicah, v skednjih in barakah. Ni redko, da je pod učilnico svinjak, hlev in podobno. Ogromno število, šol je brez vode, mnoge nimajo dovolj klopi, šolskih tabel, nekatere so celo brez stranišč.
Na srednjih šolah in univerzah je študij omogočen samo bogatim otrokom, ker si študentje morajo potreben material za študij na fakulteti kupovati sami. Visoke cene za obleke, obutev in hrano težijo posebno dijake. Cene za najnujnejše šolske potrebe so strahotno narasle. Pola papirja, ki se je prej prodajala po 20 din, sedaj stane 115, cena svinčnikom je zrasla od 2 na 30 din: prej so dijaki kupovali zvezke po 10 - 20 sedaj jih morajo plačevati po 85 din. To se pravi, da je študij omogočen samo bogatim otrokom, reveži pa so ga prisiljeni zapustiti. Titovska banda odstranjuje z visokih šol in univerz otroke delovnih ljudi. V Srbiji je n. pr. 70 odst. študentov buržoaznega porekla, 21 odst. študentov pa je iz vrst kulakov. Z univerz in visokih šol je bilo izključeno več kot 4.500 študentov, več sto profesorjev pa je bilo vrženo v ječe in taborišča,
III. rednemu občnemu zboru SHPZ so poslali pozdrave:
Slovanski odbor Češkoslovaške, ki v svoji brzojavki pravi: «Prejmite naše bratske pozdrave in izraz solidarnosti z vašim pravičnim bojem. Želimo ■Ili. občnemu zboru vaše Zveze, da bi bil korak naprej na poti k dosegi demokratičnih in nacionalnih pravic tržaških Slovencev in k enotnosti vseh miroljubnih sil STO».
Demokratična zveza Južnih Slovanov na Madžarskem in list «Naše Novine» iz Budimpešte pravita v svojem pozdravu:
«Prejmite tople prijateljske in bratske pozdrave Demokratične zveze Južnih Slovanov na Madžarskem in uredništva lista «Naše novine», glasila južnoslovanskih delovnih ljudi. Južnoslovanski delovni ljuuje, ki živijo in vodijo borbo za mir v svobodni domovini in v popolni enakopravnosti z bratskimi madžarskimi delovnimi ljudmi, želijo vašemu tretjemu občnemu zboru mnogo uspe-hov, vam pa, da bi'zmagah v borbi, ki jo vodite skupno z italijanskimi delovnimi ljudmi za mir bratstvo in enakopravnost med narodi».
Tudi jugoslovanski revolucionarni emigranti na Madžarskem so poslali naslednjo brzojavko:
«Ob priliki občnega zbora SHPZ pošiljamo vsem Slovencem in Hrvatom vaše Zveze tople bratske pozdrave. Borba, ki jo vodite za svobodo, mir in bratstvo med narodi, je obenem borba jugoslovanskih narodov. Želimo vaši Zvezi, da bi v bodočnosti dosegla še večje uspehe v svojem plemenitem delu in borbi».
Uredništvo lista «Za ljudsko zmago» iz Budimpešte je po sialo naslednji pozdrav:
«Ob priliki občnega zbora vaše Zveze, katera opravlja pomembno delo za razširjeva-nje napredne kulture med tržaškim prebivalstvom in s tem veliko prispeva v borbi za mir in bratstvo med narodi, vam pošiljamo plamteče pozdrave.
želimo vam nadaljnjih velikih uspehov pri vašem delu, ki hkrati predstavlja veliko podporo borbi naših narodov proti titovskim mračnjakom».
Jugoslovanski politemigrantj v L. R. Bolgariji so občnemu zboru SHPZ poslali naslednji pozdrav:
«Jugoslovanski politemigran-ti v L. R. Bolgariji in uredništvo lista «Napred» pošiljajo svoje plamteče bratske pozdrave veliki kulturni in narodni manifestaciji Slovencev in Hrvatov STO, tretjemu občnemu zboru SHPZ. Iz vsega srca izražamo svojo solidarnost z vašo borbo proti nevarnosti razkosanja in zasužnjitve STO, za vaše osnovne nacionalne in demokratične pravice, za celo-
vitost STO pod enotno civilno upravo VS OZN, za mir in bratstvo med narodi. Najsrč-neje vam želimo, da bi vaš tretji občni zbor predstavljal velik doprinos k utrditvi solidarnosti in enotnosti Slovencev, Hrvatov in vseh delovnih ljudi STO v borbi za mir in demokracijo in da bi na tem občnem zboru ponovno prišla enotno do Izraza solidarnost in povezava z osvobodilno borbo narodov Jugoslavije proti fašističnemu režimu beograjskih vlastodvžcev. Pred velikanskim porastom in enotnostjo sil miru in demokracije na STO, v Jugoslaviji, Italiji in po vsem svetu se bodo morali pobesneli netilci vojne umakniti!»
Skupina otrok je podarila šopek nageljnov sen. Doniniju ter mu izrekla dobrodošlico
leti, Kb je gibanje miru nastalo, označevali vsako propagando za zbližanje med narodi kot težko nevarnost za zahodno demokracijo.
Dr. Teiner je nato orisal pomen budimpeštanskega poziva ter poudaril važnost, ki jo ima pobuda tržaškega odbora miru za nabiranje podpisov, la naj podprejo zahtevo po imenovanju civilne uprave na STO.
Za njim je dobil besedo Stane Bidovec, ki je predvsem govoril o nadvse škodljivem stališču, ki ga zavzema beograjska vlada po našem vprašanju. Bidovec je dejal, da se je danes na Balkanu ustvarila zelo nevarna situacija za mir v tem delu Evrope. Po uvedbi fašističnega režima v Jugoslaviji je Balkan postal središče vojnohujskaških intrig in provokacij proti ostalim balkanskim in vzhodnoevropskim deželam. Ta nevarnost se je še povečala, ko se je na pobudo napadalnih krogov ZDA in Anglije ustanovila trojna zveza med Jugosla-
vijo, Turčijo in Grčijo, izrazito fašističnimi in militaristič-
nimi deželami. Danes beograj ski režim vodi v Jugoslaviji politiko mrzlične oborožitve. Za' vojne izdatke izdaja preko 75% državnega proračuna. Proti deželam Vzhoda stopnjuje oborožene provokacije, mi-iitarizira deželo, vzgaja mladino. v fašističnem duhu, gradi strateške ceste, luke, letališča, vojne objekte na splošno Ta politika prihaja do izraza tudi glede tržaškega vprašanja, ki se ga hoče rešiti za utrditev bojne moči balkanske trozveze. Zato se predlagajo
ZA VSAKOGAR NEKA J.
Iskanje zavezništva
stražnik, ker neprestano mahate z rokama sem in tja in se vrtite kot vrtiljak...
V CIRKUSU
— Gizela, dajmi malo bikarbonata. Me nekaj silno teži na želodcu!
DE GASPERI: — Prosim vaju miloščine, pomagajta mi, da
dobim trajno večino...
(Po reviji «Vie Nuove»)
kondominiji, nemogoče etnične črte, obstoječe stanje. Prav posebno Slovenci so zainteresirani v odklanjanju vsakega mešetarskega poskusa, naj s' bo v obliki kondominija, etnie ne črte ali obstoječega stanja, ker bi to za njih pomenilo narodnost smrt. Z,ato je treba strniti okrog zahteve tržaškega odbora miru po imenovanju začasne civilne uprave celokupno slovensko in hrvatsko prebivalstvo STO, razviti najširšo akcijo za nabiranje podpisov pod to zahtevo. Le s preprečitvijo barantanja in vsakršnega mešetarjenja, z lina ikom okupacijskih čet, kate remu se z vsemi štirimi zoperstavljajo titofašisti in ostali okupatorji, le z upravo, ki bo preprečila vsako nadaljnje u-porabljanje Trsta v strateške namene, bo Trst lahko posta! trdnjava miru, ki bo služila miru, ne pa vojni.
Po govoru Bidovca in po kratkem pozdravu predstavnika goriških borcev za mir je stopila na oder skupina pionirjev, ki je pozvala prisotne na še vztrajnejšo borbo za mir. Pozdravila je tudi sen. Doninija, ki ga je imenovala «velikega borca za mir», in mu poklonila šopek cvetlic.
Za' tem je Arturo Calabria raztolmačil navzočim pomen spomenice, ki jo tržaški odbor miru namerava poslati Varnostnemu svetu OiZN. V tem zelo konkretnem in resnem dokumentu so zapopade-ne vse krivice, ki se prebivalstvu dogajajo v coni A in coni B STO. Dokument predstavlja zelo važno obtožnico proti dosedanjemu delovanju vojaških uprav v obeh conah, ki sta prezrli mirovno pogodbo, nje ne določbe, spremenili ustroj Ozemlja, in sta krivi težkega gospodarskega, socialnega, po liričnega in nacionalnega stanja.
Pred govorom sen. Doninija je miljski župan obvestil navzoče o poteku podpisne nabiralne akcije. V malem času je bilo nabranih skoro 30.000 podpisov, ki nam potrjujejo velike perspektive te akcije. Zato je treba nadaljevati še z večjim elanom in preseči število podpisov, ki so bili nabrani v teku prejšjih kampanj.
Sprejet od dolge ovacije je stopil na govorniški oder sen. Donini, ki je pozdravil prisotne v imenu italijanskih partizanov miru in zagotovil tržaškemu ljudstvu solidarnost i-talijanskega ljudstva.
V svojem govoru se je dotaknil velikega števila vprašanj. Predvsem pa je pohvalil pobudo, ki jo je podvzel tržaški odbor miru za nabiranje podpisov za zahtevo po civilni upravi. Dejal je, da je to zelo inteligentna in pozitivna pobuda, ki bo, kot vse zgleda, zajela še širše množice ljudi kot vse prejšnje. Najširša mobilizacija ljudi mora biti stalna skrb partizanov miru, ker s tem bodo prispevali k zbli-žanju med narodi in k zmanjšanju napetosti v svetu.
Sen. Donini je dejal — ko je v jasnih obrisih karakteri-ziral sedanji položaj v svetu,
ko se na poskuse pomiritve s strani vzhoda odgovarja z
ameriške strani z nacističnimi napadi v Berlinu, s provokacijami v Koreji, z usmrtitvijo nedolžnih Ro.enbergòvih — da je gibanje borcev za mir v svetu prešlo iz faze propagande proti vojni in prepričevanja ljudi, da se mir lahko reši in utrdi, v fazo «ljudske diplomacije», v kateri se narodi aktivno udeležujejo poskusov za ureditev spornih vprašanj in za pomiritev.
Sen. Donini je tudi orisal pomen parlamentarnih volitev v Italiji, katerih rezultati so dokazali, da je italijansko ljudstvo orientirano k pomiritvi v svetu in doma, ne pa k vojni in oboroženim dejanjem.
Po govoru sen. Doninija, ki so ga navzoči pozdravili z navdušenim odobravanjem, je miljski župan Pacco prebral pismo, naslovljeno korejskemu ljudstvu in poziv prebivalcem STO za civilno upravo na STO.
Popoldne se je v PD «Haas» vršil praznik miru, ki se ga je. kljub slabemu vremenu u-deležilo veliko število ljudi in na katerem sta govorila sen. Donini in Franc Gombač.
bolj nesrečen narod na zemlji. To prihaja zlasti do izraza v dolgih vožnjah. Ljudje bi radi govorili, toda istočasno se boje govoriti. Tu ni kakor v Evropi, kjer vsi govore z veliko lahkoto, brez zaskrbljenosti.
Vprašujem se, če bi Evropejci, ki vidijo v Amerikancih samo premožne turiste, lahko verjeli, da pravi, tipični Amerikanci niso turisti, ki se sprehajajo po Rimu in Neaplju, temveč oni, mirni ljudje, ki znajo sladko in preprosto govoriti. Tako je in nič drugače. Ti ljudje so v resnici pravi Amerikanci.
Govorim še vedno o potovanju v Boston, o vožnji z vlakom mimo pristanišč, Conecticuta. V vlaku je mnogo mornarjev. Vsi so zelo mladi, skoraj otroci v modrih uniformah s širokim ovratnikom. Pogovarjam se z njimi in jih poslušam. Ne govorijo o vojni, ali če pogovor nanese nanjo, jo omenjajo zelo poredkoma, m če jo omenjajo, delajo to v u-panju da jih ne bodo poslali bogve kam, na kako bojno področje. Govorijo o baseballu, o boksu, o dekletih in o tem, kdaj bodo zapustili vojaško službo.
To je, v nekaj besedah povedano, lik mornarjev. Toda v omenjenem vlaku srečamo tudi mnogo civilistov: mož in žena, otrok in študentov — železnica za Boston pelje skozi več važnih u-niverzitetnih središč. Tudi jaz se peljem do istega cilja kot mnogi izmed potnikov, v Boston, kjer bom imel debato na znameniti u-niverzi. Govoril bom o temi, ako je pravična ali krivična vojna na Koreji. Ce bi nenadoma vstal in povedal, kdo sem in kaj mislim 1 o vojni, bi prav gotovo s tem ne navdušil nikogar, kljub temu, da so moji sopotniki istega mnenja kot jaz. Neverjetno, a 'resnično: ti ljudje so tako slabo poučeni o vseh zadevah, da kateri koli kitajski kmet ve več o naši državi kot pa oni. Moje ljudstvo je izgubljeno v puščavi laži in potvorb.
Dovolite, da se povrnem v preteklost. Nekega večera pred dvema mesecema sva šla z ženo zarana k počitku. Sredi trdnega spanja je nekdo pozvonil in nas zbudil. Otroka sta se silno prestrašila dolgega in močnega zvenenja. Zena si je veliko prizadevala predno ju je pomivala, jaz pa sem šel k vratom. Zunaj je bil neki agent senatorja Mc Car-thyja, poglavarja ameriškega fašizma. Agent je zahteval, naj ga pustim v stanovanje. Bilo je to okrog dveh ponoči. Fašistu sem odgovoril, da ob tisti uri ne odprem nikomur. Tedaj je pričel vpiti na ves glas. Se nadalje je zahteval, naj mu odprem. Grozil mi je ter kričal, da pokliče policijo, ki bo s silo vdrla v stanovanje: Ponovno sem odklonil. Ciba otroka, eden ima devet, drugi pa pet let, sta zaradi strahu silno jokala.
Ce bi bil povedal ta primer
mornarjem in potnikom v čili® na vlaku za Boston — jasno, ga nisem povedal — bi odurni1 da mi ne verjamejo. «Nemogol saj smo vendar v Ameriki», mi odgovorili. In vendar v» lahko zagotovim, da če bi bil $ agent pravosodnega ministrst' trkat na njihova vrata, bi tu njim strah pretresel dušo in te1 Z drugimi besedami:	oni v»'
in ne vedo; živijo v neki zrni njavi, v napolzavesti in v dušljivem terorju. Ne vidijo, bi ljudi pretepali po cestah, večina izmed njih ne ve, da ^has vlada na tajno zgradila že pet likanskih koncentracijskih ta1 rišč. Od časa do časa pa le tajo v časopisih kakšno vest, jih moti in vznemirja: kot je'^Ke pr. zgodba o smrti atomskega nika, ki je obolel za neko skr nostno boleznijo, zaradi čei so ga dolge mesece, do sni, imeli popolnoma ločenega od gih ljudi iz strahu, da ne bi t'
Za
losi,
'trat
stan
Kron
strol
kišči Mus trgo rene Pred ob i ^god<
šle na dan grozote atomske b0> be Zanj so zgradili celo boli'' samo zato, da je lahko umrl čen od sveta. Zgodba je, kdo kako prišla v časopise in je '
( ita r (Pago; ride
. atova iti. P ■siri ti r16gova . sai os
V BUKAREŠTI SE PRIPRAVLJAJO NA lil. FESTIVAL
Zgradili so stadion
za 80.000 gledalcev
BUKAREŠTA, julij. — Ob lepem vremenu smo neko jutro obiskali športne naprave Bukarešte. Mnenja smo, da si ni mogoče ustvariti popolnega pojma, ne da bi se z lastnimi očmi videlo vse to, kar smo si z občudovanjem ogledali mi.
Naš prvi obisk je bil name-nen stadionu Republike, lepi zgradbi, ki ima 40.000 prostorov za gledalce, dirkališče posuto z rdečo zemljo-ter v sredini lepo igrišče z mehko travo. 'Povsod smo naleteli na atlete, ki se pridno vadijo. Na stranskih igriščih okrog stadiona smo našli lepo število gojencev Višjega zavoda za fiz-kulturo, ki se urijo v vseh športnih panogah.
Napotili smo se nato skozi del mesta in prišli do športnega parka «Dinamo», ki je bil dograjen 1949. leta. Samo pesniško pero bi lahko opisalo vse njegove krasote. Zgradba je v resnici krasna. Ob vhodu je cela vrsta vodometov, bazenov in studencev; vse je okrašeno z umetniškimi kipi, cvetličnimi nasadi in zelenjem, v sredini pa se nahaja stadion, kjer je prostora za 29.000 oseb. Na stadionu vidiš široka m skrbno negovana dirkališča, obkrožen pa je z velikanskim stopniščem. Tudi tukaj se nam je nudila krasna slika navdušenja in veselja polne mladine pri športnih vajah. Za stadionom smo si ogledali igrišča za treninge, ki so obdana od zelenja: tri igrišča za nogomet, štiri za odbojko in šest za tenis, razen seveda dirkališč za lahkoatletiko in terene za fiz-kulturne nastope, dočim smo v daljavi zapazili tudi dirkališče za kolesarje, kjer je na tribunah prostora za 6.000 gledalcev. V bližini se dviga velika telovadnica, kjer je prostora za 2.500 gledalcev. V zimskemu času se lahko odigrajo v njej tekipe v odbojki, košarki in namiznem tenisu.
Korak nas popelje do moderno opremljenega bazena za kopanje, kjer mrgoli mladincev in mladink, ki se trenirajo pod. pazljivim nadzorstvom profesorjev fizkulture. V bližini zo-
pet telovadnica, ki lahko sprejme 3.500 gledalcev.
Toda naš ogled ni še končan. Nepozaben vtis nam je zapustil ogled stadiona «Spar-talo>, velikega športnega kompleksa, ki ima med drugim tudi dva plavalna bazena, tik velikega poletnega gledališča ki ga loči od stadiona krasen vrtni nasad. Zraven tega pa senčnati park z visokimi in košatimi platani ter razcvete lim sadnim drevjem.
Vse športne zgradbe, ki so sicer res lepe in novejše, pa bo kljub temu zatemnil velikanski stadion, ki se gradi v parku «23. avgust». Gradnja bo končana pred začetkom festivala.
Se pred nekaj meseci je b’l to zapuščen leren. Danes pa je tu na tisoče in tisoče mladincev in mladink, ki so skoro dogradili mogočen stadion, kjer bo prostora za 70 do 80 tisoč oseb.
Gradilišče vam nudi sliko pravega mravljišča: - povsod stroji za kopanje, kamijoni, traktorji, ki pomagajo mladini pri delu. Vsepovsod vidiš veliko navdušenje in veselje. Sleherni mladinec in mladinka dela z visokim čutom požrtvovalnosti in navdušenjem. Mladi graditelji so se namreč obvezali, da bodo končali gradnjo še pred rokom, ki je bil določen v delovnem načrtu.
Tako se bodo v avgustu lahko zbrali na tem stadionu desettisoči mladih študentov in športnikov iz vseh delov sveta, ki bodo prisostvovali svečani otvoritvi IV. svetovnega festivala mladine in študentov in se ob tej priliki na lastne oči prepričali o skrbi ljudske oblasti za razvoj ljudskega športa.
Po obisku opisanih športnih zgradb se nam je še bolj utrdilo prepričanje, da bodo imeli športniki vsega sveta prav v Bukarešti najširše in najboljše možnosti prijateljskega srečanja ne športnem polju. In ni dvoma, da bo v vseh srcih prevladovala ista želja po prijateljstvu in miru.
A. S.
vsej državi povzročila mrzlični preplah.
k , >2ra
Toda to se dogaja bolj
l‘ Km
‘2gliV
koma. Leto za letom, v vsej povojni dobi so nas pitali z 1 f verjetnimi lažmi in jalzifikdti- ^ c Ze prej sem omenil, da sefl1 \ peljal z vlakom v Boston. To ^
sto je bilo nekoč znamenito

svojih tradicijah. Bilo'je iriKe ameriške revolucije, revolucionarjev Paula Revere» Samuela Adamsa; danes P» 'Se Boston poznan bolj kot po Mčtie dveh možeh, po Philbricku, ^ S3 nemu agentu, špionu in izdaj»' rij6.
službi ameriške federalne
ne policije. Philbrick je vstopa
Komunistično partijo, potem ’ V .
11 Llet
je izdal na stotine tovarišev
pričal proti njim. Guverner ^ (tj.
sachussetsa je zato, da bi teg» \ l ^
dajalca nagradil, oklical
bricks day», to je poseben Prt
Jist< j n f d;
nik v njegovo počastitev. Ta i;- -
lahko mnogo P , -i n„.
godek nam
kakšna propaganda se tu voi1' t1^
Na videz ljudje sprejmejo » tt)e] sivo, da je treba živeti v dr ki slavi ljudi, kot je PhilbP!za
V
Jfl/n
•ašrf lo;,
V neki določeni meri vedo,	^
odigrava nekaj	™
v resnici, da se v globini zdV
io, da kdor izdaja svoje tova')^ Pa zasluži samo prezir in sovrd^ (ii Og
ljudmi in imeni, ki so jim
r>V 6 '
toda še ne znajo razlikovati °u’ j tret ke spake, ki jim stoji naspiotl' *ač£
HOWARD FAST
Pisani svet
POSLEDICE j x MILITARIZACIJE V ANGb'%'N«
.. »i rol;
Iz vesti, ki jo je objavil H i nasrmi s «Times» izha , i . U
Ì2
g leski časopis «Times», *— da je število kankurzoV , i« stalnem, porastu. Leta 1945- , bilo v Angliji - 297 konkuK-j ov*° leta 1946. 323, leta 1947. ^
----------------..........- M
leta 1950. 1823, leta 1951. K 1
leta 1948. 1132. leta 1949.
1952. pa 2043 konK11
in leta zov.
Iz tega je razvidno, da število konkurzov narasl0^ zadnjih osmih letih skoro , setkrat. Brezdvomno ni ta ■ jav samo posledica konkO'j -'«vìi ce in koncentracije kapd j % y marveč posledica zastoja K,, ? ;r
nul1,, ,
;hi
■096
S.
so v Zab«;
nodobske industrije in rizacije angleškega gosp0' stva.
POVIŠANJE DAVKOV IN DRAGINJA V ZAPADNI NEMČIJI
V letih 1950-52
Nemčiji silno narasle ce®e'!-l pir se je podražil za 33 0 > J
krompir za 53 odst., mo-ka W.
43 odst., kruh pa za 29
Davki, ki so namenje11’
oV j Mn
kritje stroškov za oboro* Amn nje ,m za vzdrževanje zay n ih okupacijskih čet, nijo predvsem na delaJi lita, 1 List «Neues Deutschland»
- Dk
da je plača pristaniških/^1 •it^1
cev v Hamburgu in v 81 ^ e6r| nu za 30 odst. nižja v Prl z letom 1951.
j* j'
v
'«»k,
V
h
tisi
»azi
io.
Si
IZ POROČILA TOV. MUSLINA NA KONFERENCI ZES
ij rocvit Trsta je odvisen 'id mednarodne pomiritve
Trst ne more ohraniti svojega trgovskega prometa in pridobiti novih dotokov Promet z Avstrijo ne zadostuje - Nevarna konkurenca severnih pristanišč
Citflj
no, 1
[urni Zaradi važnosti in aktuat-logoi n°sti problema objavljamo v ci», j ^tatkem izvlečku poročilo o
če pomislimo, da je Avstrija uvozila za 400.000 ton žitaric več kakor znaša njena zmog-
r u» stanju tržaškega trgovskega ljivost uporabe tako, da je biti i£ ! Prometa, ki ga je imel tajnik j la prisiljena prodati določeno stesti strokovne zveze ES prista- količino Italiji. Večje količine H tv Piščnikov in pomorščakov uvoženih žitaric so slabše vr-
n te1 Muslin na zadnji konferenci o i vi1 trSovskem prometu. Konfe-zrtil tetica je bila, kakor znano, D l Pred dvema tednoma v Kinu ijo, 1 morju.
ah, Zgodovina našega pristani-da ' Bas uči, da je obstoj dolo-pet 8 l6ga obsega trgovskega proto11®1* nerazdružljivo povezan le ipBgoji, ki jih zna ustvariti est, 1'Vdevanje politikov, gospo-: je ,$tvenikov in trgovskih o-»a (< ajovalcev v neki določeni skri d. Pridobitev gotovega do-čeS11:> trgovskega prometa in sml1 čg°Va ohranitev sta bili veld di'.® sad dela vlad, gospodar-tii P1 'b osebnosti, ki so stremele, > b0> Ugotovijo našemu pristani-ioin|16 osnovno podlago, to je lauri 1 !vie, plovbene proge ,učin-:do 1 'Be tarife, pristaniške naje l9Ve. ki odgovarjajo času ter lBično usposobljeno delo-* silo. Naravni trgovski pro-ki ga določen tisk in ne-6ri lažni gospodarstveniki Jjjčujejo kot tradicionalni ^Bet, je bil in je v resnici Pridobljen in ohranjen s ^Pežljivim in vztrajnim de-,, in ni torej nikak zrel 5 ki pade sam z drevesa. To dokazuje tudi primer sentii pristanišč Hamburga, — ;.B|(,n:i, Roterdama, kakor HHl* Reke, ki se skušajo pola-1 našega takozvanega nalaga prometa. Trst pa se 'l* enega ali drugega razlo-1 Ukazal kot nezmožen, da ,-ne samo pridobi novih do-°v. marveč ce’o, da si diradare.
Primeri s severnimi pri-j išči je Trst utrpel v zad-v°jni manjše razdejanje, adi tega bi se bil moral na BParodnem polju hitro okapi11! če bi nagli obnovi nje-lB Pristaniških naprav sle-d isto tako nagla obnova yske mornarice in vzpo-vUev tradicionalnih plovbe-J Prog. Kljub temu je zgle-J.’ da diha naša luka s pol-.jd Pljuči, ker so statistike I^Szovale v resnici vzpod-Piočo višino tonaže. Toda IJdnalu se je izkazalo, da je avojt-to le utvara, kar je prišlo , Rraza še posebno leta 1952 ■jot1' 5e nadaljevalo tudi v te-
» K*
V
:a'4kltUka v
etn W° v P°morskem izvozu so
letu.
kube, ki jih je utrpela na-
zadnjih mesecih po-tnžje, ker
-0 ji I)' težje, ker gre za vrste ( iJa> ki predstavljajo tradito e|l «ne odnošaje našega tr-0[)ji fjj| ?a prometa. Severna r^BUišča so se vrgla med tudi na prekomorske
0	,l M{ blaga ter si osvojila del tl 8e ne§a avstrijskega izvoza
-g.5 in njegovih proizvodov, j 6v, celuloze, papirja in
ipfJvke'
m ,|)tt.SVoP zgrešeni politiki 1 Vetu je Trst rezerviral polti11 ^0 ugodne pogoje za mnoga' blago, dočim je zanemari' |.lste vrste blaga, ki so bile pi* ikaine v normalnih časih i\ j ’ da je to blago ubralo dru-J il®°t in se poslužuje sever
' pristanišč.
:ifl.yečanje avstrijskega pri-, i(l : l!s*te=a prometa je do goto-rU# lt»i 6re nadomestilo pomanj-;tl'6 Prometa, ki je ostal iz-yei)iif)(j2aPadnega politično - go-,afi ij arskega bloka. To poveča-jjfil i|0^a je pripisati pošiljkam
01	it^ iz ZDA v Avstrijo in
deloma usmeritvi avstrij jit16it,QUnanie trgovine do pre-0[i : , rskih dežel. Razumeti pa
pii. ! ža!ba
cf E Casnega značaja, posebno

ste in kot take uporabljive le za živinsko krmo. V zameno pa je Avstrija izvozila v ZDA velike količine papirja in celuloze, pri katerih je kupec zaslužil od 300 do 400 odst.
Kar pa mora biti predvsem jasno, je dejstvo, da za življenje našega trgovskega prometa ne zadostuje samo Avstrija, ki je razen tega tudi revna. Pri tem je treba namreč tudi upoštevati konkurenco severnih pristanišč. Kaže se torej nujna potreba deblokacije politično - gospodarskega položaja. Trst je imel v preteklosti vlogo povezave srednjeevropskih in podonavskih dežel s prekomorskimi, s posebnim ozirom na Avstrijo, Madžarsko, Češkoslovaško in Poljsko. Ta njegova funkcija pa se je sedaj znižala na minimum, nanaša se skoro izključno na Avstrijo in še to z znatnimi omejitvami.
O razlogih tega upadanja se je razpravljalo v časopisju, na posebnih sestankih itd. Veči delt javnega mnenja smatra, da
je to upropaščanje pripisati določeni usmeritvi gospodarske politike ZDA, ki preprečujejo in prepovedujejo svobodno trgovanje med kapitalističnim in socialističnim tržiščem. Gospo-darska konferenca, ki je bila svojčas v Moskvi, pa je pokazala, da so socialistične dežele vedno pripravljene trgovati s kapitalističnim svetom in ne postavljajo nobenih ovir, kot jih postavljajo ZDA državam, katere prejemajo njihovo pomoč.
Trst ima torej ves interes, da se uresničijo perspektive moskovske gospodarske konference, ker je od vzpostavitve trgovskega prometa med Madžarsko, Češkoslovaško in Poljsko s kapitalističnimi prekomorskimi deželami v veliki meri odvisen razvoj in pro-cvit našega pristanišča. Brez pretiravanja lahko trdimo, da sta procvit in blagostanje našega mesta v največji meri odvisna prav od mirnega sožitja med kapitalističnim in socialističnim sistemom, svobode trgovanja brez vsakih diskriminacij ter od mednarodne pomiritve in ohranitve miru. Naraščajoča kriza v našem trgovskem prometu je pač posledica neuresničitve gornjih pogojev.
VTISI S POTOVANJA PO SOVJETSKI ZVEZI
Zaceljene so težke rane nacističnega napada in zgrajeno je mnogo novega - Od Dnjepra do središča mesta bodo vodile premične stopnice
Pot z letalom iz Moskve v Kijev me je navdajala z občutki žalosti in melanholije, ne morda zaradi Kijeva, ki sem si ga zelo želel ogledati kot staro prestolnico in kulturno središče Ukrajine, pač pa zaradi dejstva, da je bila to zadnja etapa nepozabnega potovanja po Sovjetski zvezi, katero bomo morali zapustiti že čez šest dni. Iz teh neprijetnih misli me je po dveh urah in pol vožnje predramil pogled na nočni Kijev. Milijoni lučic so nam pričarale pred očmi bajno sliko modernega socialističnega velemesta, ki leži na vzpetinah nad Dnjeprom. Ze ta prvi pogled na milijonsko prestolnico druge največje sovjetske republike me je osvojil-
A še mnogo bolj me je pritegnil naslednje štiri dni, ko sem si ga pobližje ogledal. Prijetne in čiste ulice in ceste so vse brez izjeme obdane od dveh vrst dreves; izza njih se belijo prekrasne palače in hiše, katerih arhitekturo preveva ukrajinski narodni stil s tradicionalnimi motivi. A vendar ni monotonosti; nasprotno prav velika prestrost, k čemur je poleg izrednega bogastva ukrajinskih motivov mnogo doprinesla spretnost in
Pogled z Vladimirjevega griča na spomenik knezu Vladimirju in na reko Dnjeper
umetniški čut stotin najboljših arhitektov. To lepoto posebno poudarjajo številne starinske cerkve in dvorci, številni senčnati parki, spomeniki in razne arhitektonske znamenitosti. Vso to lepo sliko dopolnjuje živahni skoro južnjaški temperament Ukrajincev, ki se zelo približuje našemu sredozemskemu.
NEKOČ SO KOBILICE UNIČEVALE NAŠA POLJA, DANES PA JIH UNIČUJEJO TANKI
Opustošene njive in travniki
dokazujejo, da je STO vojaška baza
Titovci in SDZ se niso še nikoli zavzeli za zaščito slovenskega kmeta Povzročene škode ne morejo v pravični meri poplačati Nepravilno ocenjevanje - Občinska uprava bi morala posredovati v korist oškodovancev

•z litovskih listov
sS' PcMččvadcc
»sssajsKiir
'Xs,
i' $i, Iav Baumgartner iz Laške-" j l,|Sie^av.1'la P1-011 pouku tujega
Kega) jezika v osnovni šo-
°*-roci nimajo utrjenih nitl Pojmov niti v mate-Lj V^. l- Zato naj bi začeli pou-mi1 Sa iezik šele v II. razredu *	,5^e- <Po «Slov. Poročeval-
3- 1953.)
bNEVNlKj
d1
i
tJ	btle nesreče pri delu, pred-
0]> 1 y y rudarstvu, pri železnici jiP (f .‘Bdustriji. Pravi vzrok ne-i>' SjJe treba iskati v nizki teh-sti ^avni -in v splošni zaosta-0oq leto znaša povprečno trDD°5kodb- od 1948-1951 leta S96el° -neposredno pri delu W tiddi. Smrtno se je po-0 1825 delavcev. (Po Lju--• V dnevniku», 12. 3. 1953.)
.; ariboru nameravajo usta-tn0 Zasta-vljalnico. V bodoče ti,./®1* Mestna hranilnica po-va *e več -pozornosti agitaciji
% t nje- Morala b0 spre"
h^dirUdi hranilne vloge z od-lrrii roknm za katere bo
1« SaiT'"1 r°kom, hr daJatl \
t, 5'i ti,^anilnica -namerava ustano-
M)	‘	Z.d AdlClC w
-I'1. X k dalatl večje obresti. «Me-

zastavljalnico, kjer bodo čas zastavili svo-- , ( e» 7-osti in tako dobili kre-či-ji' ljubljanski dnevnik 17. ISS3).
LN6 , “-'-“vij
ZGONIK, julija — Ni prvič, da pišemo o veliki škodi, ki jo zlasti na področju zgoniške občine povzročajo angleški in ameriški okupatorji. Toda ker je to vprašanje tako važno, in ker je zlasti med prebivalstvom zgoniške občine tako občuteno, je prav, da še in še pišemo, da kolikor je v naši moči seznanjamo domačo in tujo javnost o tem, kako so tuji okupatorji naše Ozemlje spre menili v resnično militarizirano tarčo. V mestu in v številnih krajih Ozemlja je vse polno najrazličnejših vojaških objektov; pas med Repentabrom in Nabrežino pa okupatorji uporabljajo za vežbanje svoje vojske. Nikjer ne prizanašajo niti vrtovom, niti travnikom in niti polju. Tuja gospoda se niti ne zmeni za brezštevilne proteste skrbnih kmetičev, ki so z velikim trudom in v potu svojega obraza uredili svojo zemljo, jo izboljšali zato, da bi iz nje črpali, kar nujno potrebujejo za svoj obstanek.
«DELO» je edini list, ki se zavzema za to vprašanje; edino glasilo, ki kritizira okupatorje za radi škode, ki jo povzročajo našim kmetom; edino glasilo, ki terja povzročitelje škode, naj plačajo, kar so opustošili. Noben drugi list se za to vprašanje ne zmeni. Prelistajte zbirke «Primorskega dnevnika», «Demokracije», «Katoliškega glasa», pa se boste prepričali, da je tako. Za vse te liste je vprašanje škode, ki jo povzroča vojaščina, deveta briga.
Kako naj bi se na primer esdezejevski voditelji zavzemali za to, ko pa bi v vsakem, še tako milem posegu, kalili harmonijo ki vlada med njimi in VU. Esdezejevski voditelji opevajo tujo vojsko in smatrajo okupatorja za svojega gospodarja. «Ha, ha, to pa je naša vojska,» se je pobahal vidnejši esdezejevski «kulturonosec» v Zgoniku (ki Pd je seveda tujec) ob priliki velikih vojaških manevrov. To je izjavil v trenutku, ko je kolona tankov pridrvela v vas, potem, ko je grozovito razorala travnike in polja zgoniških občanov.
Kaj bi se zgodilo, če bi titovski propagandisti kaj rekli proti o-kupatorju? Zato na njih sestankih, kakor tudi v njihovih listih ni niti besedice o tem. In vendar na bazi, po vaseh je to vprašanje občuteno. Tudi ljudje, ki slepo sledijo titovcem mislijo tako kot vse ostalo ljudstvo. Dejstvo je, da je naš kmetič z dušo in telesom privezan na rojstno grudo, na kateri je kljuboval najrazličnejšim vihram, ki so kdaj koli vihtele preko našega Ozemlja. Titovec z baze, nek zgoničan, je pretekli teden dejal: «Mnogo vojska je šlo preko naše zemlje, bili so tu Avstrijci, nato Italijani, nato Nemci in slednjič Jugoslovani, toda nihče ni bil tako brezobziren do nas in ho našega polja, kot so Anglo-američani». Ce globoko premislimo vsebino teh besed, moramo priti do zaključka, da med titovskimi propagandisti in tistimi, ki jim naivno sledijo zija velikanski prepad.
Naši dedje in pradedje so se bali kobilic, ki so včasih priletele v jatah tudi v naše kraje in pustošile polja, travnike in sadovnjake. Danes kobilic ni več, pač pa so s zapada pridrvele «jeklene kobilice», tanki in druga oklepna vozila, ki se vale tako pogostoma preko naše zemlje in jo pusto-
šijo. Prav tako, kot nokeč kobilice, nimajo nobenega obzira. Nihče ne vpraša, čigavo je to in ali je pravi gospodar voljan prepustiti svojo zemljo, zato, da se na njej vadi za bodoče vojne pustolovščine.
Morda je kmetič ravnokar dokončal izboljševalna dela na travniku, na polju; morda je ravnokar zemlji obilno pognojil zato, da do bolje rodila; morda je na umetnem travniku prvič zrasla španska ali večna detelja, a ni utegnila niti dorasti. Kmet Je pričakoval, da jo bo z veseljem nakosil svojemu žiuinčetu, pa so
pridrvele jeklene «kobilice» in travnik pokončale. Takih primerov je na desetine širom našega Krasa, zlasti v prijazni zgoniški okolici. Morda bi utegnil kdo poreči: «Pa saj itak plačajo povzročeno škodo». Hvala lepa za tako besedo. Vprašajmo se raje, kako~ ih~ kdaj jo 'plačajo. Prèdhó se kaj doseže, je treba napraviti številne poti. Romati je treba od Poncija do Pilata. Razni uradi zahtevajo cele kupe papirja in najrazličnejša potrdila. Tri do štirikrat in včasih celo še večkrat je treba iti v Trst predno se vse to zbere skupaj. Kdor to
Ne mislite, da je to navaden kraški kal ali luža sredi gmajne, v kateri so včasih napajali živino. Ne, to je razoran travnik v bližini Gabrovca. Lep travnik je bil nekoč. Kaže, da ga je skrben kmet pred nedavnim tudi pognojil in nasejal nanj lucerne. Toda kosil je ne bo nikoli; kajti angleški in ameriški tanki so travnik popolnoma opustošili
naredi dobi nekaj, kdor pa tega iz katerega koli razloga ne more narediti, ne dobi ničesar. Od dneva, ko je bila škoda povzročena, pa do dneva izplačila odškodnine poteče navadno zelo dosti časa, več mesecev.
Najrazličnejše ovire se stavijo kmetom — oškodovancem na pot. Področno kmetijsko nadzor-ništvo ocenjuje poljske pridelke in travo po nerealnih cenah. Tako so pred nadavnim cenili seno po 1.000 lir za stot, medtem ko je vsem znano, da so ga morali naši kmetje plačevati po 4.000 in celo po 5.000 lir stot. Seveda crku-pacijske oblasti ne upoštevajo dejanske cene temveč se slepo ravnajo po ceniku, ki ga je predložil njihov kmetijski urad.
Podobno se dogaja tudi s cenil, ci. Ti ne pridejo na kraj škode takoj, temveč šele Po nekaj lednih, ali celo mesecih. Zaradi te-
Podpišimo poziv za imenovanje enotne civilne uprave na STO !
ga se njegovo lice precej spremeni. Zaradi tega ne morejo nikoli v pravilni meri oceniti dejanske škode.
Občinska oblast pa se za vse to niti ne zmeni. Tudi zanjo je to vprašanje postranskega značaja. In vendar bi se ta morala zavzeti za zaščito svojih občanov! Poiskati bi morala nov način rešitve lega vprašanja. Ona sama bi morala intervenirati pri okupacijskih oblasteh!
MILIVOJ DOLANC
Komaj dvesto metrov od našega hotela Infurisi v Leninovi ulici teče glavna žila kijevskega življenja Hreščatiky. To je nad sto metrov široka dolga cesta, obdana na obeh straneh od štirih vrst dreves in cvetličnih nasadov. Na obeh straneh se dvigajo bele palače, podobne aristokratskim dvorcem, namenjene deloma stanovanjem, deloma pa trgovinam, uradom, kulturnim in drugim ustanovam. Vse te palače so zrale po zadnji vojni na razvalinah, ki so jih zapustili Nemci, ter so zidane v nadvse prefinjenem in okusnem u-krajinskem stilu.
Vstopimo v magazin (velika trgovina), v katerem se nahaja ta čas več tisoč oseb. Po naših pojmih bi morah čakati ure in ure, da bi prišli na vrsto. Toda v treh minutah smo opravili pri blagajni in v nadaljnjih treh smo bili postreženi, ne da bi preskočili svoj vrstni red. Prodajni prostori so mnogo bolj podobni velikanski koncertni dvorani z obokanega in z zlatom in barvami okrašenega stropa se spuščajo ogromni lestenci za najmanj tristo žarnic. Stene krase razne slike in ornamenti. Povsod največja čistoča. Odjemalcem streže več sto prodajalcev, katerim neprestano dostavljajo blago z mnogimi dvigali iz kletnih hladilnikov, tako da je v vsakem trenutku sveže.
Ogledujemo si mesto. Univerza, zgrajena 1834 po arhitektu Berettiju, ima 12 fakultet z 82 specializacijami. Na njej so dovršili svoje študije učenjak Šmid, pisatelj Kornej-čuk, ministra Višinski in Lu-načarski ter drugi. V bližini se dviga spomenik največjemu ukrajinskemu pesniku - revolucionarju Tarasu Grigorijevi-ču Ševčenku (1814 - 1861). Malo dalje je knjižnica Ukrajinske akademije znanosti, tretja, po važnosti, v ZSSR; še naprej je muzej ruske umetnosti, ki so ga Nemci za časa okupacije spremenili v konjski hlev. Blizu našega hotela je operno in baletno gledališče Ševčenka, zgrajeno leta 1901.
Prispemo na obsežen trg Bogdana Hmeljnickega, ukrajinskega voditelja proti nadvladi poljske šlahte, ki je bila poražena v letih 1648-54; sredi trga se sredi nasadov dviga njegov spomenik. Njemu nasproti stoji najstarejša cerkvev katedrala Sv. Sofije, ki jo je leta 1934. zgradil Jaroslav Modri v zahvalo za zmago nad Pečenegi. Zvonik je novejšega izvora, zidan v 17., 18., in 19. stoletju, pa zadnji vojni pa je bil obnovljen in njegova kupola pozlačena. Ko se vozimo
skozi mesto skozi samo zelenje in se ustavljamo vsakih par sto metrov ter neizbežno naletimo na park, se mi dozdeva, kot da se vozimo po reki, ki se v kratkih presledkih razširja v jezero. Zopet smo v takem bazenu zelenja: Sovjetski park s spomenikom generalu Batutinu, ki je leta 1943. na čelu ukrajinskih oddelkov Rdeče armade osvobodil Kijev in je leto nato umrl na posledicah dobljenih ran. Ob parku teče cesta Kirova, delavcev v bojih proti belo-kjer je leta 1918. padlo 700 gardistom.
Povzpnemo se na Vladimir-sko gorko (= grič), ki je velikanski naravni park z mnogimi umetnimi nasadi, paviljoni, igrišči za otroke in odrasle. Pod strmim bregom se v globini več kot sto metrov vije zelen pas, ki se izgublja na obzorju - Dnjeper. V njegove valove so uprte oči bronastega kipa kneza Vladimirja Sveto-slaviča, ki je pred dobrim ti-točletjem nagnal svoje podložnike v reko, kjer so jih krstili bizantinski duhovniki. Na najlepši točki Vladimirske gorke se razprostira «Park Askoldo-STANE BIDOVEC
pilori [jo pori p?, olj o
(Nadaljevanje na IV. strani)
»OLIKA
Titovci so znani kot potvarjale! dejstev. V tem se prav za prav zelo odlikujejo. Skoroda ne poznajo meja. Ce bi citali samo njihove liste in poslušali njihove propagandiste in če ne bi bili pravilno usmerjeni ter poučeni o vseh zadevah, bi si lahko predstavljali, da je marsikaj res, kar v resnici ni res, bi trdili, da je nekaj črno, kar je v resnici belo, ali obratno.
Zlasti v zadnjem času veliko trobijo, da so vsi Dolin-čani na njihovi strani, da se praktično ves Breg strinja z njihovim stališčem glede STO, ali bolje povedano, da odobrava barantanje z našo zemljo, ki je prav v teh dneh v fazi zelo naglega razvoja. Pri tem seveda pozabljajo, da imamo še možgane na pravem mestu in da nas spomin še ne vara tako, kot bi oni želeli.
Pravijo, da vsi odobravamo njihovo stališče glede STO. Toda pri tem nesramno lažejo. Zelo malo, ali bolje povedano skoraj noben Brežan, ne odobrava njihove linije. Znano je. kako se prav tisti, ki se sicer ponašajo v njihovih vrstah zelo boje morebitne priključitve k titovski Jugoslaviji. Ob neki priliki, ko je bilo govora o vključitvi dolinske občine pod cono B, so se prav ti ljudje najbolj bali in so že govorili, da bo-
PUDOVKIN JE UMRL
Z njegovim imenom je zaslovela po vsem svetu sovjetska filmska umetnost
lil
^ a.. i
- ;

iiii*:
_____

1. julija je v Moskvi umrl slavni sovjetski filmski režiser Vse-volod Pudovkin. Pred nedavnim je slavil svoj sedemdeseti rojstni dan. Vsa sovjetska domovina se je veselila tega dneva. Voščila je velikemu mojstru še dolgo let življenja ter da bi še dosti lepega in plemenitega ustvaril Se pred nekaj tedni je veliki mojster pisal članke za «Pravdo». V njih je razkrival mladim in starim sovjetskim dokumentaristom pota, po katerih morajo hoditi; kajti stvar sovjetske kinematografije je velika in plemenita, potrebna sovjetski državi in njenim ljudem, preprostim in učenim ter ljudem vsega sveta. Pred sovjetsko kinomatografijo stoji — tako je med drugim napisal Pudovkin v svojem zadnjem članku — še dolga vrsta ustvarjalnih problemov. Te probleme je treba rešiti kolektivno. Naš dokumen-tarij je treba dvigniti in bo dvignjen na še višjo raven...» Tako je pisal mojster Pudovkin nedavno pred smrtjo. In vendar ves svel ve, kako na visoki ravni, bodisi z umetniškega, tehničnega, kakor tudi vzgojnega vidika, so prav sovjetski dokumentariji in
da ti v resnici nimajo tekmecev na vsem svetu. Toda treba je se izboljšati, treba je naprej, tako je trdil Pudovkin, ki je zaslovel po filmih «Mati», «Konec Svetega Petrograda» in «Nevihta nad Azijo», ki jih je izdelal v letih 1926-29. Takrat ni bila sovjetska filmska umetnost še tako ravita kot je danes, in vendar je nad to mojstrovino strmel takorekoč ves svet. Mojster Pudovkin je še bolj zaslovel z «Admiralom Nahimo. vim», ki je bil nagrajen tudi na festivalu v Benetkah (1947), «Zu-kovskijem», zlasti pa s poslednjim filmom «Vrnitev Vasilija Bortni-kova», ki je povzet po romanu «Žetev» in je posvečen sovjetskim kolhoznikom.
Smrt Pudovkina je velika izguba za filmsko umetnost, ne le v SZ, temveč po vsem svetu. Toda prav lahko se zanašamo, da tisti, ki nadaljujejo delo velikega Pu-dovklna, skrbno sledijo ciljem, ki jih je on nakazal.
* * 8=
Zvezi sovjetskih pisateljev MOSKVA
Slovensko-hrvatska prosvetna zveza v Trstu izraža tudi v imenu svojih včlanjenih prosvetnih društev najgloblje sožalje od veliki izgubi, ki je zadela sovjetsko kinematografsko umetnost s smrtjo velikega režiserja Vsevoloda Pu-dovkina.
Ogromna večina slovenskega in hrvatskega ljudstva tega O-zemlja z največjim navdušenjem spremlja uspehe ruskega in sovjetskih narodov, a globoko občuti obenem tudi vsakršno nesrečo, ki jih zadene.
Med nesrečami je nedvomno prav občutna izguba velikega režiserja Pudovkina, ki je za-divil svet s svojo umetnostjo, na katero bomo vsekakor ponosni poleg sovjetskih, posebno vsi ostali slovanski narodi zlasti tisti, ki še vedno živimo v okovih imperializma.
VIII.
«Povej mi, Meta, kedaj je naš Blegoš najlepši? Ali ne tedaj, kadar ga objema jutranja zarja? In kedaj ti je Stari vrh najbolj všeč? Ali ne tedaj, če okrog in okrog njega žari večerna zora? Ti pa se huduješ, da si prinesla s seboj na svet zarjo, ki ti noč in dan obseva obraz! Ali sedaj vidiš, kako si nespametna?»
Takrat sva se spustila s pota nizdol na senožeti, ki se po bregovih spuščajo do Karlovške doline. Po teh senožetih sva hodila že pred petimi leti in že tedaj sta se jih oklenili najini srci.
Takoj pod Jelovim brdom izvira Karlov-ščica v precej mogočnem tolmunu. V nji se zrcalijo jeseni in nekaj drobnih macesnov, ker je čista kakor kristal. Nato pa šumi po bregu, napravlja majhne, šumeče slapove, ki se zopet nabero v tolmime, dokler ni med šumom in penami dosežen globoki dol. Po vseh tolmunih pa živi množica črno-zelenih postrvi, da voda kar zatemni, kadar pred tabo švignejo pod skalnati rob.
Dolgo je molčala; končno pa je le ponižno spregovorila:
«Ne bom se več jezila!»
Prišla sva da največjega tolmuna, ki je tičal nekako sredi bregovja. Obdajalo ga je gosto jelšje in to grmovje je ustvarjalo nekako lopo. V to lopo sva se odpravila ter sedla na mehko travo. Sedela sva v senci, a tolmun sam so obsevali sončni žarki. Na suhi veji nad vodo je čepel debeloglavec, sivi kačji pastir. Gorkota je prebudila iz spanja belega večernega metuljčka — mi gorjanci bi rekli «motovilčka» — ki je tičal pod zelenim listom. Hotel je poskusiti svoje zaspane moči in vzdignil se je v topli zrak. Ali debeloglavec je prežal in ga takoj pograbil, da so se bele peruti v koscih usule od drobnega mučenika. TJato je ropar z oskubenim trupelcem suhotno odfrčal, da si je drugod v miru napravil obed.
«Jè ga!» je vzkliknila Meta, Bele peruti
so padale v vodo, kjer se je takoj začulo posebno pljuskanje. «Jera se oglaša.»
Pristopila je k vodi ter lahno dvignila roko. Jaz pa sem moral ostati na svojem mestu. Od tam sem videl, kako je izpod skale, okrog katere so se nabirale pene, priplavala velika postrv, ki je pljuskala po belih koscih po vodi.
Bila je «Jera», ki sva jo že pred petimi leti spoznala!
Prišel je ukaz: «Kobilice lovi!»
Človekoljubno je še dostavila: «Pa steri glavice, da ne trpe preveč!»
In ljubljanski kavalir se je plazil po bregu ter pokorno lovil brzoskoke kobilice. Tri sem jim glavice, tako da sem imel v hipu rumene prste na roki. Z otrokom sem postal o-trok, naravi sem slonel v naročju, z njo sem dihal in živel! In prav nič se ne sramujem) povedati, da se mi še danes sanja v dolgi noči, kako lovim kobilice po travah od slapih šumeče Karlovščice!
Prinašal sem jih dekletu, ki je vsako posebej spustilo v vodo. Ondi se je «Jera» gostila. Postavila se je bila ob strani tik curka, kadar je prineslo kobilico mimo, je že izginila v nenasitnem želodcu.
Šestnajst po vrsti jih je Jera pozobala tisto jutro; šele za sedemnajsto se ni več zmenila, tako da jo je curek odnesel. Nato je hotela prebavljati. Splavala je h koncu tolmuna, kjer je obstala. Držala se je prav pri vršini, da ji je gledala plavut iz vode in da so se jasno razločevale črne in rdeče pike. Pri tem je «Jera» bila mirna kakor kos lesa,
ki je ostal v mirni vodi, samo včasih je z repom pomahala in bistri očesci sta se ji svetili kot iskri.
Ko sem pristopil, ni takoj zbežala. Polagoma se je potapljala, zmeraj niže, zmeraj niže, dokler je ni dno vzelo mojemu očesu.
«Tebe se je zbala! Sedaj jih pa nekaj ujamem, če jih hočeš jesti.»
Peljala me je k- nižjemu tolmanu, ki je bil bolj plitek in ki so ga obdajale svetle skaline, pod katerimi se ribe rade skrivajo. Ko sva pristopila, se je potegnil temen oblak: toliko se jih je skrilo pod skalo.
In spet sem nekaj posebnega doživel. Vrgla je ruto z glave in odvezala še tisto, ki jo je imela okrog vratu. Pri tem se je sramežljivo obrnila v stran, da bi ne opazil, kar ni bilo namenjeno mojemu pogledu. Vrgla je ruti v travo, a s tem je bilo sramežljivo^ v vsakem pogledu zadoščeno. Obrnila se je k meni, kot bi imela deset rut okrog vratu; na rokah pa je pričela vihati rokavce. Ko so bili na obeh rokah zavihani, je legla na breg rekoč:
*«Da bi me le kakšna ruska ne uklala!» V pogorju je «ruska» to, kar je mravlja v ravnini.
Brez strahu je potem segla pod skalo, in sicer tako globoko, da ji je voda močila zavihani rokavček.
S ponosom je zaklicala: «Jo že čutim!»
Kdor ve postrvi z roko loviti ■— jaz sem strokovnjak v tem — ve tudi, kako se polasti lovca zadovoljstvo, če je spravil žival pod skalo v tako stisko, da več uiti ne
more.
To zadovoljstvo je občutila tudi Meta:
«Mislim, da mi več ne uide.»
V tej nadi je prišla eni roki še z drugo na pomoč, tako da je imela obe v vodi in pod skalo. Pri tem, ko se je tako pehala za ribo, je nevede dvignila desno nožico. In to precèj visoko, da se je pokazala mečica, kakor iz belega kamna izklesana. Bil je pogled, da bi se ga bili sami bogovi razveselili! Da sem ga bil tudi jaz jaz vesel, mi lahko verjamete; a verujte mi tudi, da me niti senca kake napačne misli ni preobdala pri tej deviško-nedolžni nožiči, ki se mi je takrat odkrila.
Ali glorije je bilo konec. Meta je nekaj zastokala, nato je bliskoma potegnila roke izpod skale in se vzdignila z zemlje. Bila je tako ostrašena, da se ni mogla z mesta ganiti.
«Kaj je?»
Ni mogla odgovoriti, samo z roko je kazala v vodo. Približam se bregu in takoj ga opazim, tistega največjega sovražnika «ribiča z roko». Po belem pesku se je bil priklatil od onega brega, vlekel se je prav ob tleh in malo, trikotno glavico metal tja in sem. Okrog te trikotne glavice je neprenehoma strigel s svojim črnim jezičkom, a po hrbtu je nosil križ v debeli verigi.
Pobegnila je po senožeti navpik. Pri vaški poti na tratini je ležal Kalar. V roki je tiščal odprt nož in v zemljo suval ž njim. Nekaj je grčal in nerazumljivo govoril. Pri najinem prihodu vzdigne glavo:
«Dekle naj gre naprej.»
Očividno je bilo, da hoče z mano govoriti Meta je odšla, Kalar pa je pričel:
«Jezični dohtar, kaj?»
Pritrdil sem mu. Dolgo je zrl predse.
«Morda mi napišeš pismo za sodnijo, da bi potem človek tisto sam nesel v Loko, kjer bi ga zaprli brez litanij in brez žandarjev. Teh se bojim in nočem, da bi me pred otroki uklepali.»
(Sledi deveto nadaljevanje)
do vse, kar jim bo mogoče prodali, predno bi bili priključeni k coni B.
Pa tudi volilni izidi jih postavijo na laž. Na obojih upravnih volitvah so bili katastrofalno poraženi. Niti lani jih ni mogla rešiti tako-imenovana skupnost, ki so jo skrpucali s pomočjo lipar-skih snubačev.
Prva akcija za nabiranje podpisov za STO je pokazala, da je nad 50 odst. ljudi proti titovcem in proti barantanju, saj je bilo tedaj nabranih 2.400 podpisov.
Isto potrjuje tudi akcija,.ki je sedaj v teku. Do sedaj je bilo nabranih preko 2.000 podpisov. In akcija se še nadaljuje. V Boljuncu so praktično podpisali poziv skoraj vsi.prebivalci. Pred očmi moramo imeti, da je v vsej občini komaj 4.700 prebivalcev.
Toliko torej v odgovor titovskim potvarjalcem. Ob priliki pa še kaj.
P. M.
Nedavno je ustanova za ljudske hiše IAGP zgradila r.a Proseku 18 stanovanj, kar pa niti od daleč ne zadostuje krajevnim potrebam. Za dodelitev stanovanja je predložilo prošnjo 63 prosilcev. Koncem maja t. 1. je ustanova IAJCP, po preučitvi prošenj, dodelila stanovanje 17 družinam. Nekateri izmed prosilcev, ki jim ni bilo dodeljeno stanovanje, so se razburi'i. češ da dodelitev ni bila pravična, radi česar so vložili priziv na komisijo za dodeljevanje stanovanj.
Kljub temu, da je minulo že skoro dva meseca, odkar so bila stanovanja uradno dodeljena, in precej časa, odkar so bile vložene omenjene pritožbe, so stanovanja se vedno nezasedana in tako prvi, kot drugi čakajo končne rešitve Temu je kriva predvsem komisija, ki zavlačuje dokončno rešitev, med tem ko prizadete družine čakajo in čakajo.
Mnenja smo, da bi morale oblasti, ko gre za reševanje stanovanjske krize, reševati tozadevna sporna vprašanja z večjo naglico. Obenem smatramo za nujno potrebno, da ustanova IACP podvzame takojšnje ukrepe za nadaljnjo gradnjo stanovanjskih hiš in tako zadosti krajevnim potrebam.
A. S.
ŠKEDEKJ
S pričujočim člankom želim seznaniti vse dobro misleče ljudi s stanjem, v katerem se nahaja naše društvo. Svojčas je društvo razpolagalo z lepo dvorano in drugimi prostori, v katerih je imelo dostojen sedež ter lepo in bogato knjižnico. Vse to So nam pred nedavnim odvzele sodne oblasti. V knjižnico so vdrli titovci ter odnesli mnogo knjig.
Danes je naše prosvetno društvo brez primernega sedeža. Zaradi tega je vsako delovanje silno otežkočeno. Odkar so nam titovci ukradli sedež, se članstvo ne more več redno sestajati na sestan-
Škedenjka v domači narodni noši
kih. Manjši sestanki se vrše v zasebnih hišah. Vendar nas vse to ne žalosti. Pogumno delamo še naprej. Se več, naravnost veseli smo, da so sestanki po zasebnih stanovanjih tako dobro obiskani.
Kljub vsem najrazličnejšim oviram ima naš pevski zbor redne pevske vaje. Pogostoma tudi nastopamo na prireditvah in sodelujemo pri raznih koncertih. Veseli smo, da moremo z našo lepo pesmijo dvigati narodnega duha našemu ljudstvu. Trudimo se, da bi naš zbor okrepili in ga izpopolnili.
Osrednja naloga, ki stoji pred nami pa je gradnja novega ljudskega doma, v katerem bo imelo svoj sedež tudi naše društvo. V kratkem bomo pričeli z nabiralno okcijo v ta namen.
Clan prosvetnega društva «Velesila» Skedenj
pa TAM.
	■p** mm	A/^ŽZ^Z/ZZ/Z/ZZŽZZ/ZZ/Z/ZZ/ZZVZZ/ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ/ZZZ/ZZZZ/ DELO	
ALI SAMO V DOLINI? — Ti-lovci so se torej zopet spomnili, da je v dolinski občini «vse narobe». Občina ni znala najti pravilne rešitve glede kamnoloma v Bo:juncu. — tako vpije <u incoio», kI se sklicu j e na neni jautomatsici ak-.iv še bolj Jan-io,antskega lipovskega «Ob», utovce bi oila verjetno «najbolj sa resiiev» ce oi občina uu-pustila, da bi p.islo ctu iazia-sii.ve	ku,u.Lotoma in, ko oi
prišel v p. ivaine loke, bi bica seveda vse v zcau. ± uai vp. u-šanje brezposelne mladine in socialnega zavarovanja kmetov je titovce p.esunilo v ano s, ca. Seveaa o i inorala, po tiiovskiu brintiiin bulicah vse to rešiti občinska uprava. V resnici nam je bilo do sedaj popolnoma neznano, aa so občinske uprave tako «vsegamogočne» da meni nič, tebi nič, lahko rešujejo tudi taka vprašanja, ki jih niso v stanju ozii orna jih nočejo rešiti oblasti, ki imajo v rokah škarje in piamo. Jasno je, a a velja «vsegamogočnost» samo za občine, ki jih upravljajo komunisti. V Repentabru in Zgoniku, kjer sta titovska župana, ni seveda niti enega brezposelnega mladinca in vsi kmetje uživajo socialno zavarovanje. V Repentabru in Zgoniku so menda zaposleni celo dojenčki in kmetje lahko brez skrbi zbolijo in gredo v bolnico, ker imajo itaK... socialno zavarovanje. Vsaj tako bi z gledalo po zgagar jenju «Piccola», ki se ni še nikdar spomnil, da bi morala tudi titovska župana Obad in Škabar «poskrbeti za primerno zaposlitev mladine» in «najti neko rešitev» za socialno zavarovanje kmetov.
Naj bi raje titovci naslovili «pritožbe» do svojega gospodarja, to je do VU, ki že osem let vedri in oblači v naši coni. Kot zvesti hlapci tega seveda ne bodo nikdar storili. Saj se je tudi Bebler, ki zaleže menda nekaj več kot dolinski «ofarji», spretno izognil vsaki kritiki proti VU.
NAPREDUJEJO KOT RAK — Kakor zgleda postaja za nekatere titovske junkcionarje njihov «vsakdanji kruh» precej grenak. Svojčas si jih videl, kako so po vaseh prodajali razne «politične ocvirke», sedaj pa jih najdeš na velesejmu, kjer točijo teran, režejo pršut, pe-rejo kozarce, najbolj zanesljivi pa štejejo inkasirane denarce. Iz tega se lahko sklepa, da je njihovo «politično delo» popolnoma bankrotiralo. Kaj se hoče, ljudem gre bolj v slast kranjska klobasa, čeprav je videla Kranjsko, kot titovci Koromandijo, kakor pa poslušanje bajk o «dobrotah», ki bi nam jih prinesli Scelbovi in Rankovičevi guvernerji. Res zavidanja vredno... rakovo napredovanje.
NADALJEVANJE ZASEDANJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Politično ozadje prodaje
občinskega zemljišča na Opčinah
119. JULIJA BO V 2AVUAH
praznik tržaške mladine
•VWiw’VSKiN.
Pokopališči v Barkovljah in Skednju ne bosta ukinjeni - Tov. Gombač tolmačil^ogorčenje prizadetih Zavrnjen predlog tov. Pogassija za demokratično odmero poviškov davka ža odvažanje smeti
Na tržaški občinski seji, ki je biie prejšnji četrtek, se je še enkrat izkazala vsa demagogija demokristjanske večine, ki je raz,en tega izrabila
Izidi izpitov na slovenskih šolah
V poletnem roku letošnjega šolskega leta se je prijavilo k izpitom na Državni trgovski akademiji s slovenskim učnim jezikom v Trstu vsega 14 kandidatov (13 rednih in 1 priva-listka).
Izpiti so se začeli 22. junija in so trajali da 5 julija.
Izpitom je predsedoval ravnatelj Državne viš^e realne gimnazije s slovenskim učnim jezikom v Trstu in svetovalec za slovensko šolstvo pri Višji šolski upravi prof. Edvard Mi-zerit.
Usposobljenostni izpit je u-spešno opravilo 6 kandidatov, ki prejmejo diplomo računo vodje in trgovskega izvedenca. Ti so: Cergol Lavra, Vovach Magdalena, Kerkoč Friderik, Lokar Aleš, Peljhan Pavel in Gustineich Neda.
K popravnim izpitom v jesenskem roku je bilo pripu-ščenih 7 kandidatov; en kan didat je bil odklonjen.
obisk titovskega ministra Beblerja za ponoven sovražen izpad proti slovenski šoli. Temu so dali povod titovci, ki so se tudi pred svojim nadrejenim hoteli pokazati kot edini zaščitniki slovenske šole in naših nacionalih pravic v splošnem. Dejstvo je, da so prav titofa-šisti najmanj poklicani zato, da sploh zinejo o kaki obrambi naših pravic, ko pa je že vsakemu tržaškemu otroku znano njihovo zvesto hlapčevstvo napram V>U, ki nosi glavno odgovornost za zapostavljanje Slovencev v coni A. Seveda je dal prepir, ki se je vnel med titovcem Deklevo in nekaterimi svetovalci, večine, ugodno priliko za ponovne šovinistične izpade proti Slovencem, ki so jih hoteli istovetiti s titovskimi fašisti.
Tudi župan se je v zaključku seje pridružil protestu zaradi Beblerjevih docela jasnih iz-
jav o kondominiju, značilno pa je, da je Bartoli istočasno pozabil na isto tako težke Be bierjeve izjave za «status quo». Končno je dal razumeti, da smatra za te izjave sodgovorno tuli VU. S temi ugotovitvami pa je prišel Bartoli vsekakor nekam zelo pozno na dan. Saj so prav komunisti že od začetka barantanja jasno prikazali kdo je glavni krivec,- toda demokristjani so se vedno izogibali vsake akcije, ki je stremela k rešitvi STO.
Ostali del seje je bil posvečen problemom upravnega zna čaja ter izvolitvi novega intendanta za gledališče Verdi.
Na naslednji seji, ki je bila v torek, se je razpravljalo in sklepalo o dveh važnih problemih in sicer povišku davka za odvažanje smeti ter prodaji, občinskega zemljišča na Opčinah za gradnjo stanovanjskih hiš za begunce.
Glede poviška davka je dal tov. Fogassi predlog za pro gresivno obdavčitev na podlagi socialnega stanja. Davkoplačevalce je treba razdeliti v
Zakulisni manevri
proti Delavskim zadrugam
PSVG je izključil iz stranke inž. Levija - V nadzornem svetu so zastopani samo demokristjani
V zadnjem času so se vode nevri ne obetajo nič dobrega, okrog problema Delavskih za- ; In prav zaradi tega poudarjajo
drug precej razburkale. Zganilo se je namreč celo vodstvo PSIV1G, ki je moralo, očividno zaradi vedno večjega pritiska svojih pristašev, nekaj ukreniti. Kakor zgleda, se je končno tudi s te strani vsaj nekoliko pritisnilo, da bi prišlo do sklicanja občnega zbora zadružnikov. V določenem trenutku so pri PSVG sklenili, da od-
Članek „Pravde“
(Nadaljevanje s 1. strani)
kako slabo poznajo Sovjetsko zvezo!
Težko je reči, ali prevladuje pri teh ljudeh neumnost ali nesramnost. Gotovo pa je, da ne računajo na razmerje sil na mednarodni pozornici. Ne vidijo, da sovjetska politika mi. ru pridobiva vedno širšo oporo v svetu, dočim ameriške pustolovske politike ne podpirajo niti njihovi evropski zavezniki. Politika vsiljevanja napram resnično neodvisnim in miroljubnim državam je vedno doživela polom. Tega se je zavedal tudi Churchill, ko je zahteval takojšnjo ureditev spornih vprašanj brez predhodnih pogojev. Pravda je tedaj opozorila, da ni mogoče postavljati takšnih pogojev, posebno ne proti ZSSR. Vendar so ameriški krogi prezrli to opozorilo in so izzvali berlinsko in Sing-man Rijevo pustolovščino in verjetno pripravljajo še druge. Oni mislijo, da bodo s svojo «politiko sile» lažje izvedli svoje napadalne načrte ali vsaj nadaljevali mednarodno napetost, Vsak pameten človek pa vidi, da so ti kratkovidni načrti zapisani propadu.
ZSSR je dovolj jasno pokazala svojo dobro voljo za rešitev mednarodnih vprašanj. Vsi vidijo veliko okrepitev položaja ZSSR v 35 letih. Skupno z LR Kitajsko in ljudskimi demokracijami je danes pravi mogočen branik svetovnega miru.
In prav to vznemirja imperialistični tabor. Toda pustolovščine in tiskovne gonje bodo le še bolj izolirale napadalne kroge. Organizatorji pustolovščin bodo zašli v tako zagato, da bodo še težje našli izhod.
pokličejo iz nadzornega sveta svojega zastopnika inž. Levija. Slednji pa se ni hotel pokoriti sklepu in je bil zaradi tega izključen iz stranke. Kot je znano, je svojčas izstopil iz republikanske stranke tudi odv. Miani tako, da se je zastopstvo strank v nadzornem svetu bistveno spremenilo. Edina dva zastopnika imajo sedaj samo demokristjani in sicer Pranzila in dr. Garda. Po odstranitvi Ferjančiča iz naše partije, je tudi slednja izgubila vsako zastopstvo.
Jasno je, da so tudi iz teh razlogov člani zadrug vedno bolj zaskrbljeni in vidijo v sklicanju občnega zbora ter izvolitvi upravnega sveta edini izhod za rešitev Delavskih zadrug iz krempl jev raznih političnih koristolovcev, ki bi hoteli spremeniti to veliko delavsko ustanovo v fevd za zasebne kupčije.
zadružniki izrecno zahtevo, da se čimprej skliče občni zbor Delavskih zadrug.
Obvestilo
Zveze malih posestnikov
Zveza malih posestnikov s sedežem v ul. Zonta 2, I. obvešča vse člane in druge zainteresirane kmete ter vrtnarje, ki vozijo zelenjavo in druge poljske pridelke na trg na debelo da je v teku razdeljevanje novih izkaznic za vstop na trg (tessera d’accesso al mercato). Svojim članom jih deli Zveza malih posestnikov, katera daje vsem zainteresiranim tudi zadevna pojasnila.
de.et kategorij ter oprostiti našim stališčem so se stri-poviška stanovanja delavcev, njali tudi nekateri drugi sve-uradnikov, obrtnikov, prole- tovalci in to celo iz vrst veči-sionistov in matih trgovcev, ne. Po raznih predlogih se je dočim naj se poviša v tem ve- končno sklenilo, da se sklepa
Veliko nezadovoljstvo je prišlo do izraza tudi ob priliki oddajanja nekaterih zadružnih prodajaln v zasebno režijo poslovodjem. Pri tem so se čutili prizadeti ne samo člani, marveč tudi nameščenci, ki slutijo, da bi lahko prišlo do večjih odpustov. Govori se tudi, da namerava nadzorni svet izvesti nekatere spremembe v zadružni kleti in pekarni, kar pa že sega preko meje njegove pristojnosti. V zvezi s temi spremembami je baje sam demokristjanski minister Bo-nomi stegnil svoje prste nad delavske zadruge.
Razvoj dogodkov nam jasno priča, da preti Delavskim zadrugam resna nevarnost. Razni demokristjanski zakulisni ma-
čij meri na tuKsuzna stanovanja, industrijska podjetja, hotele, bančne zavoue itd. Seveda je večina kot običajno odbila Pogassijev predlog. In z večino sta se strinjala tuoi indipendentista Gianpiccoli in Me-nassejeva, ki sta glasovala proti našemu predlogu, češ da morajo plačevati vsi enako, pa naj bodo reveži ali bogatini. Sklep odbora je bil nato odobren z neznatno večino
Živahna diskusija se je vnela nato okrog sklepa občinske ga odbora za prodajo 34.(11)0 kv m občinskega zemljišča na Opčinah, kjer nameravajo graditi stanovanjske hiše za begunce.
Stališče naše skupine je podrobno obrazložil tov. Pogassi. Poudaril je, da naša skupina pozdravlja z zadovoljstvom vsako pobudo za rešitev stanovanjske krize. Vendar pa ima izbira kraja za gradnjo svoje določeno politično ozadje, to je nacionalistične politične špekulacije, ker gre pač za slovensko vas. Beguncem bi se na vsak način lahko določil bližnji kraj, ker so vsi zaposleni v mestu. Ce to ne bi biio mo goče bi končno lahko prišle v poštev Milje. Naš svetovalec je tolmačil nadalje upravičeno ogorčenje openskih kmetovalcev, ki bodo s to prodajo utrpeli tudi veiiko materialno škodo. Z dolgoletnim trudom in naporom so uredili na tem zemljišču njive in travnike, kar jim bo sedaj odvzeto. Tudi iz teh razlogov je smatrati sklep odbora kot Krivičen in nedemokratičen.
.Sklep o prodaji je bil nato odobren z glasovi večine. Proti so glasovali komunisti in vse ostale stranke opozicije, razen seveda misinov.
Na naslednji seji, ki je bila v sredo, je bil osrednji predmet široke diskusije sklep občinskega odbora za ukinitev pokopališč v Barkovljah in Skednju.
Proti tej nameri, ki je izzvala med prizadetim prebivalstvom že svojčas veliko ogorčenje, se je prvi odločno postavil naš svetovalec tov. Gombač. Slednji je obrazložil dejansko stanje ter utemeljil moralne in finančne razloge prebivalstva, ki nasprotujejo izvedbi sklepa, kar je odbor docela prezrl. Zahteval je odgo-ditev sklepa v svrho podrobnejše preučitve problema. Z
o ukinitvi odgodita za nedoločeno dobo. Pokopališči v Barkovljah in Skednju ne bosta torej ukinjeni.
Tov. Riko Malalan šestdesetletnik
14.. julija bo naš dobri prijatelj, tov. Riko Malalan z Opčin slavil svoj 60. rojstni dan. Prav je, da se tega izrednega dogodka spora, nemo tudi' v našem listu.
Tov. Riko je že kot mlad fant pristopil k. socialističnemu gibanju ter se v njem aktivno udejstvoval. Leta 1921, se je pridružil novoustanovljeni Komunistični partiji. Leta 1930. so ga fašisti aretirali. Kasneje so ga obsodili na osem let ječe. Leta 1940. so ga vdrugič aretirali, nato pa kon-finirali na Lipariti, odkoder ja
šel v partizane v Dalmacijo in nato v Slovenijo. Ni se ustrašil težkih borb, četudi je bil že prileten in oslabel zaradi konfina-cije. Ob zgodovinski resoluciji IU je bila njegova odločitev zelo enostavna, a odločna. Ostal je zvest svojemu idealu, ostal je to, kar je bil: pravi komunist! Premalo prostora imamo na razpolago zato, da bi podrobneje opisali vse njegovo delo ter v pravilni luči prikazali njegov lik. Sicer pa smo gotovi, da velika večina naših ljudi tov. Rika dobro pozna.
Dragi Riko, še na mnoga srečnejša leta Ti želi uredništvo našega lista! Našim čestitkam se pridružuje tudi SHPZ.
Pobuda v počastitev Festivala v Bukarešti^
Kot smo že zadnjič poročali, mladincev ponesla v BuKaie-bo v nedeljo 19. t. m. v zavljah što, kjer jih bo izročila korej-festivai tržaške mladine. Pesti- skemu odposlanstvu.
Družino Uršič iz Lonjerja je zadela težka nesreča. Umrl ji je sin, odnosno oče, Ernest. Ob tej priliki izraža sekcija KB STO Lonjer - Podlonjer žalujoči materi ter sinovoma svoje najglobje sožalje. Pridružuje se tudi «Delo».
val se bo vršil v znamenju priprav na svetovni iestival mal dine in študentov, ki bo prihodnji mesec v Bukarešti. Tržaški pripravljalni odbor je pripravil vse potrebno za to, da bo tudi krajevni iestival lepo potekel. Izdelal je podroben spored, ki bo prav gotovo po volji mlajdim in starim udeležencem. Na žaveljskem festivalu miru in prijateljstva se bodo zbrali predstavniki mladine iz vseh vasi našega področja ter iz vseh mestnih rajonov. Na njem bodo svečano obljubili, da se bodo še nadalje borili za mir, za uvedbo enotne civilne uprave v obeh conah STO ter za izboljšanje življenjskih razmer. Za to priliko bodo mladinci nastopili tudi s pestrim kulturnim sporedom ter z raznimi športnimi tekmami.
“ °V senci prijetnega gozdička bodo razvrščene razne stojnice. Gotovi smo, da bo vzbujala posebno pozornost razstava solidarnosti s korejsko mladino. ‘Na njej bodo razstavljena vsa darila, ki so bila do sedaj nabrana za korejske otroke, katera bo tržaška delegacija
Festivala se bo udeležil tudi predsednik Svetovne zveze demokratične mladine Enrico Berlinguer, ki bo imel tudi priložnostni nagovor. Udeležencem bodo spregovorili tudi miljski župan, Davide Pescatori in Adolf Vilhelm.
Za teden — dni —
PRIPRAVE ZA II. KONGRES OSVOBODILNEGA GIBANJA
Fašizem se ne bo več
uveljavil pod nobeno krinko
Na zadnjem sestanku Izvršnih odborov Zveze partizanov STO in Zveze bivših političnih preganjancev antifašistov je bilo določeno, da bo II. kongres osvobodilnega gibanja 26. julija. Odbor za organiziranje kongresa, ki je bil imenovan na tem sestanku, je določil sklicanje predkongresnih zborovanj v posameznih o-krajih in sekcijah, kjer se bodo volili delegati za kongres, določil je nadalje, da se izvede akcija za nabiranje denar nih prispevkov potom blokov.
II. kongres osvobodilnega gibanja je še posebno važen, ker sovpada z deseto obletnico padca fašizma in z zaostritvijo političnega in gospodarskega položaja pri nas in v svetu. Ta kongres bo obenem pregled izvršenega dela v razdobju
ZDZ organizira zborovanje žena iz mesta in s podeželja
Ze večkrat se je razpravljalo o potrebi izboljšanja delovanja naše ženske organizacije na podeželju ter med slovenskimi ženami na splošno. Brez dvo ma je žensko delovanje na po deželju pomanjkljivo in to iz različnih razlogov. Glavni razlog je gotovo nezadostna pove zava z vodstvom ter podcenjevanje organizacijskih in političnih zmožnosti mnogih naših pridnih prijateljic, ki so odgovorne za odbore ZDZ na vasi.
Vsako delo, ki ga postavi ZiD-Z odborom, se nedvomno izvede, toda večkrat se opaža pomanjkanje iniciative. Vzemimo kot primer razdeljevanji izkaznic”ZD-Z‘.~Vèrc-va?i 'm
krožkov je že izpolnilo nalogo 100 odst. in tudi preseglo cilj, dočim morajo drugje šele za četi z razdeljevanjem. Gabrovec je n. pr. že dosegel cilj,
Surov fizični napad v znaku šovinizma
V nedeljo zvečer se je pripetil na cesti med Sesljanom in postajo incident, ki ga je par šovinistično nastrojenih prenapetežev spremenilo v najbolj podel in surov fizični napad.
Po cesti se je peljal z vozom 60-letni Pahor Avguštin iz Se-sljana, ki je zapazil, da koraka sredi ujeste večja gruča ljudi. Ker so mu ovirali pot, jih je prijazno opozoril, naj se u-maknejo v stran. Izletnikom pa očividno to ni bilo po volji, ker so začeli glasno godrnjati in zabavljati. Slučajno je bila v bližini neka ženska iz Vižo-velj, ki je tudi opozorila skupino, naj se umakne, da bo voz lahko nadaljeval pot. Takrat se je oglasil iz gruče neki Montemurro, ki je izustil proti mirni ženi kopico žalitev in psovk, kot «sciava» itd. Cim pa se je Pahor postavil v obrambo žene, sta ga Montemurro in njegova dva brata fizično napadla ter nadaljevala s psovanjem. Očetu sta prihitela na pomoč sin Aldo in njegov pri-
Montemurro so dali sedaj du-ška svojemu šovinističnemu besu ter začeli fizično obračunavati tudi z obema mladeničema. Na kraj pretepa je prišla policija, ki je odvedla dva napadalca, dočim jo je tretji že prej popihal'z vlakom v Trst. Oba Pahorja in Kravanja, ki so jim napadalci povzročili razne poškodbe, je policija spremila do zdravnika. Eden je udaril Pahorja celo s kamnom. V ponedeljek sta bila oba napadalca izpuščena, tretji je bil pozvan na zaslišanje in nato tudi izpuščen. Šovinistični prenapeteži bodo prijavljeni sodišču zaradi povzročenih lažjih in težjih poškodb.
Dogodek nam priča, da se še najdejo vročekrvneži, ki jim je vsaka prilika dobra za bruhanje šovinizma in sovraštva do našega ljudstva in njegovega materinega jezika. Oblasti so poklicane, da napravijo konec takim lopovskim napadom ter da nedeljske napadal-
Ricmanje za '60 odst. in prav ricmanjske žene so prve v o-kraju začele z delom. Sv. Križ je izvršil do sedaj uspešno delo in dosegel 80 odst. V Nabrežini so žene dokončale raz deljevanje, Dolina je dosegla 60 odst., Stivan 50 odst., Kolon kovec 100 odst., ISv. Jakob 60 odst. Kaj pa druge vasi? Morda so delo končale, toda vodstvo ni bilo o tem obveščeno.
Videti je treba tudi kakšne stike imamo v teku leta z ženami, ki smo jim dale našo izkaznico. Vrsta takih problemov se je razpravljala na enem izmed zadnjih sestankov in pokazala se je potreba sklicanja zborovanja na sedežu ZDZ, ki naj se ga udeležijo žene iz vseh vasi na podeželju, iz mesta in okolice.
Napaka, ki se opaža pri delu naših prijateljic obstaja po našem mnenju v tem, da ne upoštevajo izsiljevanja, ki 'ga izvajajo titovske propagandistke nad nekaterimi ženami. Gre v danem primeru, za žene ali matere padlih v osvobodilni borbi, ki prejemajo od ti-tovcev pokojnino. Grozijo jim z ukinitvijo pokojnine, če bi le količkaj pomagale pri delu v demokratičnih organizacijah. Tu je potrebna odločna razlaga in razkrinkanje titovskega moralnega in materialnega izsiljevanja, njihovih metod in groženj. Vse slovenske žene pa je treba tudi upoznati s pogoji v katerih živijo danes žene in otroci v Jugoslaviji. Vsako slovensko ženo je treba upoznati z metodami, ki so jih uporabljali titovci v zadnji volilni kampanji v Italiji, ko so pozivali slovenske volivce, naj oddajo prazne glasovnice, medtem ko so prav delavske stranke edino jamstvo za obrambo nacionalnih pravic slovenske narodne manjšine v Italijanski republiki.
Pripravimo se torej dobro za globoko analizo teh in drugih problemov, ki jih bomo obravnavale na osrednjem zborovanju v Trstu.
Predkongresni sestanki osvobodilnega gibanja
V	okviru priprav za 11. kongres osvobodilnega gibanja se bodo vršila naslednja krajevna predkongresna zborovanja, na katerih bodo izvoljeni delegati za kongres:
Danes 1,1. t. m. v -Dolini, pri Sv. Vidu in Sv. Jakobu, daleni.
Gornja zborovanja pričnejo ob 20.30.
V	ponedeljek 13. t. m. ob 20. uri pri Sv. Ani ter v torek 14. t. m. ob 20. uri na Kolon-kovcu.
Zavratna bolezen je Iztrgala iz srede svojih dragih 7-letno Nevico Peric iz 'Nabrežine - postaja št. 16. Odbor P.D. Nabrežina izreka tudi v imenu članstva težko prizadeti družini iskreno sožalje. Sočustvovanju se pridružuje tudi naš list.
od prejšnjega kongresa pa do ljudstvom. A tudi pri nas ni u-danes. Ocenili bomo lahko | žival simpatij. Večkrat smo ga važnost, ki jo je zavzem osvo-
PRISPEVKI ZA STROSKE DELEGATOV
Tržaški odbor za svetovni iestival mladine in študentov sporoča, da je doslej prejel naslednje prispevke za kritje stroškov tržaške delegacije, ki bo šla v Bukarešto.
Celica železničarjev 1500 lir, mladinci iz Elizejskih poljan 500, mladinci v Lazaretu so nabrali 1600, mladinci Ponča-ne 930, prebivalstvo Sv. Ivana 4215, miadinci iz VOM 500, nabrano na Skoljetu 1100, v Starem mestu 780, mladinci iz iMilj so poslali prvi znesek lir 2.927, Mossetti Mario je nabral 350, Destradi Mariuccia 7300, na Konkonelu so nabrali 2000, mladinci iz ladjedelnice Sv. Marka so poslali prvi prispevek 1205, mladinci iz Roccia pa 1970 lir.
Odbor vabi vse prebivalstvo, naj po svojih močeh prispeva v ta namen. Prispevke sprejemajo na sedežu odbora v ulici Zonta št. 2, II. nadst.
TURNIR
NAMIZNEGA TENISA
bodilno gibanje na krajevnem in mednarodnem pomičnem pozorišču in na tej podlagi bomo lahko boljše določili naloge, ki n;as čakajo v bodoč nosti.
Zavedajoč re važnosti, ki jo ima ta kongres posebno v današnjem zgodovinskem trenutku, si morajo vsi ciani čimbolj prizadevati, da bo imel v resnici dober uspeh. Partizani, bivši politični preganjanci antifašisti, priporniki, deportiranci, konlinirani, španski borci, aktivisti in uporniki, svojci padlih partizanov in mučeni-šitih žrtev iz nacističnih taborišč in ječ, vsi morajo prispevati, da bo U. kongres o-svobotiiinega gibanja res veličastna manifestacija vseh sil osvobodilne borbe.
Udeležba na krajevnih zborovanjih za izvolitev delegatov, nabiranje denarnih prispevkov za kritje stroškov kongresa ter osebna iinančna pomoč, to so častne naloge vseh tistih, ki so navezani na osvobodilno borbo in se ostali zvesti njenim idealom. Tako bomo ohranili živ duh, ki nas je bodril v težki borbi proti nacifašizmu ter ohranili vedno svež spomin na naše padle in naše mučenike ter spomin na naše skupne žrtve in trpljenje. To je obenem resen opomin vsem tistim, ki skušajo zopet oživljati fašizem. Pod nobeno krinko se fašizem ne bo nikoli več uveljavil! — to je opomin vseh sil osvobodilnega gibanja.
videvali v poznih nočnih urah, kako je prišel s svojim zloveščim črnim avtomobilom ter se ustavljal zdaj tu, zdaj tam v našem okraju ali drugod v Trstu in prežal na kdove kaj po cele ure.
Kot smo izvedeli, je v nedelja, 21. junija nenadoma izginil iz Kopra. Sele po enem tednu so ga našli v sobi hotela Union obešenega za vrv električne svetilke. Pri njem so našli njegovo pismo materi, prej pa je poslal pismo tudi ženi, kjer pravi, da je sit življenja. Nadvse značilno pa je, da se ga titovci ob smrti skoro da niso niti spomnili in mu niso priredili niti pogreba. Le 19 oseb je bilo na njegovem pogrebu v Kopru.
P.D. «Pisani» (Zg. Kolonja) priredi jutri 12. t. m. svojo tradicionalno vrtno veselico z bogatim sporedom in sodelovanjem godbe Rinaldi. Posloval bo dobro preskrbljen bar.
Zveza društev za le.esno vzgojo v uiici Canova 2a, tel. 93-848 sprejema prijave za turnir namiznega tenisa, ki ga organizira tržaški odbor za svetovni festival mladine in štu-^ dentov. Turnir bo v nedeljo 19. t. m. v prostorih kulturnega krožka Kraljič.
TEKMA V BARKOVLJAH
V sklopu priprav na svetovni festival bo jutri, v nedeljo 12. t. m. tekma v hitri hoji in sicer v Barkovljah. Tekma je rezervirana za nevčianjene atlete. Tek na 2 km. Atleti naj se zberejo ob 9. uri na sedežu krožka Matjašič. Tekma pa se bo pričela točno ob 10. uri.
JUTRIŠNJA
PRIREDITEV V BOŽIČIH
Sobota, 11. - Olga (mlaj) Nedelja, 12. - Mohor in Fot nat
Ponedeljek, 13. - Evgen Torek, 14. - Bonaventura Sreda, 15. - Vladimir Cetrteik, 16. - Marija Karm. -Petek, 17 - Aleš
ZGODOVINSKI DNEVI:
13. 7. 1883. se je rodil sloveni karikaturist Hinko Smrek Ustrelili so ga v Ljubiji kol talca dne 1. 10. 1952. i' li jamski okupatorji.
13.	7. 1920. so škvadristi G. Gii
te zažgali «Balkan» in o! st ošili številne druge slov* sike ustanove v Trstu.
|4. 7. 1839. je bila v Parizu us1 novljena II. Internacionala-
14.	7. 1789. s-e je z z-a.vzetjcm ! stilj-e začela Francoska re'1 luci j a.
1
TRST li.
v
Ijliih
S l'1®
.ponf, „>t i it
SOBOTA: 13. Šramel kvintet pevski duet - 19. Pogovor z Ž*
-	20.40 Slovenske pesmi - 22-Slavni pianisti in violinisti.
NEDELJA: 8.45 Kmetijska daj a - 11.30 Oddaja za naj-mlai
-	12.15 Od melodije do melodij*
13. Glasba po željah - 17. Nas*1 mešanega pevskega zbora P. Lonjer-Katinara- - 18.10 Konc*l(i pianista Gabrijela- Devetaka -iz filmskega s-v-eia - 20. Konc*|t> godalnega orkestra iz Celja Naša mladina na pečitn icakji 21.30 Bizet: CARMEN, 1. in 2. t» ‘
PONEDELJEK: 14.15 Lahke«]) --Iodije igra pianist F. Russo - j iave Mamica pripoveduje - 21. K« p,.oV, ževnost in umetnost - 21.30 BiZ* z CARMEN, 3. in 4. dej
TOREK: 13. Glasba po želja»
19. Tehnika in gospodarstvo -1 $ Koncert sopramStke Ondine 01 „
-	21. Radijski oder - Puglie* JUNAK.
SREDA: 18.15 Koncert barite1 sta Marjana Kosa - 19. Zdrav'] ) ški vedež - 20.45 Dvorakovi « j vanski plesi - 22.15 Cajkovsl; Simfonija št. 4.
ČETRTEK: 13. Pevski duet harmonika - 19. Slovenščina Slovence - 20.40 Slovenske » sm-i - 21. Dramatizirana pove3' Stevenson: MLADI MOz S KrS MOVIMI -REZINAM!!.
PETEK: 13. Glasba po želja»,
19. Kraji in ljudje - 20.30 Trža» ” P( kulturni razgledi - 21. Konc1' tenorista Dušana Perto-ta - 22. angleških koncertnih dvoran.
e »feb 'krni V
skoVi
»nič
•»en
ll Vj
!:mt!
?' i
love
Slo
Vrl
Sana
!»žer
Iz Kopra jo je popihal
"lari
tono
»tav
»tora
,ezai
Vedno v nedeljo bo tudi prireditev, ki jo organizira mladina iz miljske občine v počastitev svetovnega festivala mladine in študentov. Omenjena prireditev bi se bila morala vršiti preteklo nedeljo, a je zaradi slabega 'vremena odpadla.
Prejšnji teden so. stopili v agi-. pomoč na rešilni postaji RK.
Samomor
titovskega funkcionarja
Skoro popolnoma neopaženo je šla mimo vseh ljudi vest o nenadni in zagonetni smrti predsednika mestnega odbora v Kopru Silvana Perkineka. Le pri nas na Vrdelci, kjer je bil pokojni doma, je njegov samomor izzval mnogo komentarjev. Gotovo ne «god. nih, saj so vsi vedeli, da je bil Perkinek kot titovski funkcionar zelo osovražen med koprskim
ponedeljek,
17.38 bo prva seva novoizvo-ijenega Glavnega odbora Slovensko hrvaiske prosvetne zveze. Dnevni red je naslednji:
1.	Poročilo o poteku 3. rednega občnega zbora,
2.	Izvolitev novega Izvršnega odbora ter porazdelitev punkcij,
3.	Odobritev trimesečnega delovnega načrta.
4.	Slučajnosti.
Priporočamo vsem novoizvoljenim članom, da se te važne seje udeleže. Prosimo tudi za točnost.
* * *
julija ob godbe. Postavljeni bodo pavi-
‘jatelj Kravanja Bojan. Bratje ce strogo kaznujejo
Skupno bomo preučile, kako izboljšati naše delo, kako zainteresirati vsako slovensko ženo za demokratično akcijo, za mir in obrambo nacionalnih pravic.
TAJNIŠTVO ZDZ
Ciril Metodovo slavje v Pa-dričah.
Jutri, v nedeljo 12, t. m. bo kakor vsako leto tradicionalna šagra Ciril Metodovega slavja v Padričah obenem z lepo kulturno prireditvijo na prostem. Na sporedu bo igra «Zenitni posredovalec», ki jo bodo uprizorili T.rebenci, komedija «Dve glušci» in kitajski balet gostov iz -Podlonjerja. Nastopili bodo še domači pevski zbor, zbor iz Lonjerja ter zbor in godba iz 'Trebč. Začetek ob 17. uri. Po prireditvi prosta zabava ob koncertiranju
Ijoni, kjer bo postreženo z jedjo in pijačo. Iz Trsta je dobra redna zveza z avtobusi. Pozor, poslušalci radia!
Opozarjamo poslušalce radia, da bo nastopil na radiu Trst II. jutri v nedeljo 12. t. m. pevski zbor Lonjer - Katinara pod vodstvom Čoka ml. s svojim lepim, na novo naštudiranim pevskim sporedom. Začetek oddaje točno ob 17. uri. SHPZ sporoča,
da se je ob objavi imen njenega novega glavnega odbora vrinila pomota in sicer: izvoljen je bil v glavni odbor Pegan Josip (ne Just), sedanji predsednik prosv. društva v -Saležu.
Denarni prispevek za SHPZ
Poleg drugih denarnih prispevkov ob priliki 3. rednega občnega zbora SHPZ poročamo še o nadaljnjem prispevku prosv. dr. «Skedenj» 1130 lir za -SHPZ. Prav lepa hvala! Zvezi sovjetskih pisateljev ZSSR
je SHPZ izrazila sožalje ob težki izgubi, ki je zadela sovjetsko kinematografsko umetnost s smrtjo velikega režiserja mojstra Vsevoloda Pudov-kina.
pačijo vsi nameščenci Italijanskega . rdečega križa, ki jim oblasti ospor-avajo priznanje posebne doklade, katera je bila določena za vse tilža-roe nameščence. Vendar pa ni prišlo do naipo-vedane stavke, ker jim je Ibilo zagotovljeno, da bo zadeva ugodno rešena.
*** Iz istih razlogov so napovedali stavko nameščenci zavodov socialnega zavarovanja in bolniške blagajne. Tik pred začetkom stavke pa so bili člani stavkovnega odbora poklicani na consko -predsedstvo, kjer so jim sporočili, da od strani VU ni nobene zapreke glede plačila posebne doklade. Zaradi tega je oila stavka odg-bdena.
*** Tudi -nameščenci Delavskih zadrug so scopili v agitacijo, ki se bo gotovo zaostrila v primeru, da bi začel nadzorni svet izvajati svoj načrt za oddajo prodajaln v zasebno režijo.
*** p0 st-'irih letih dolgih in vztrajnih borb in posredovanjih Enotnih sindikatov je VU končno odobrila pravilnik glede pokojnin za občinske nameščence. * * *
V ,petak prejšnjega tedna se je pripetila v bližini žaveij težka piumiecna nesreča, ki je žal zah oevaia človeško žrtev. Neki Alberto Bertotili je z motorjem podri pesca 46-leuie-ga Pasquala Del Gau-dia, ki je zaradi težkih poškodb umrl v bolnici nekaj ur pozneje. Težje -poškodbe je za-dobila tudi vozače,va žena Ria, ki s-e bo morala zdraviti približno dva meseca.
*** v noči med 3. in 4. t. m. so agendi civilne policije zasačili piri- vlomu v zvonik cerkve v Borštu dva begunca iz taborišča pri Jezuitih. Prvega in sicer 3ti-letneg'a Ivana Trošta so
*** V sredo popoldne se je težko ponesrečil s kolesom 27-le-tni V. Belli iz ul. Madonnina 21. Med vožnjo po ulici Bran-desia je nenadoma in iz neznanih razlogov padel s kolesa in zadel z glavo v -kamenito stop nico neke hiše. V bolnici so zdravniki ugotovili široko rano na čelu, zlom- čelne kosci in pretres -možganov. Njegovo stanje je resno,
,* * *
V .dneh od 2. do 8. t. m. se je v tržaški občini rodilo 73 otrok, umrlo je 49 oseb, porok je bilo 46.
lzgledi Velesejma
aretirali že v cerkvi, dočim je drugi zbežal in se skril v neko močvirje v bližini Domja, kjer so ga končno -izsledili in identificirali za 24-letneg-a Giovannija Gustorina.
*.** Urad za obveščanje javnosti pri ZVU je javil, da se je v ponedeljek okrog 10, ure zrušilo vzhodno od Sesljana neko ameriško zvezno letalo. Dva moža posadke sta bila t-akoj mrtva, tretji pa težko ranjen.
»*« v torek zjutraj je v ul. Udine podrl filobus 48-letn-ega Angela Benevola, ki se je vozil na kolesu. Ponesrečenca so prepeljali v bolnico, kjer so mu ugotovili poškodbe na kolenu, ledvičnih vretencih ter zv i tj e mezinca.
*** Na križišču med ul. Battisti in Gatteri je prišlo v sredo do trčenja med tramvajem proge S in avtobusom -proge 25. Zaradi sunka so bili ranjeni štirje potniki avtobusa, ki so prejeli prvo
ixaKOr ze najavi,,eno ob otvoritvi,- se bu trzas.vi veiesejem zatcijucn v tuieic i4. t.m. iz do-seuanjih podaucov izhaja, dà je bit obiak letos večji, bodisi s strani oucmstva, kakor tutti trgovsKiii Krogov, v lem tednu so se vrstne razne konference in sestanki trgovskih zastopm-icov držav, ki razstavljajo na veiesejmu. v teku razgovorov, ni so jiii vodih razni tržaški m inozemski trgovski zastopniki, se je izkazaiu, da. ima nase mesto z ozirom na svojo geografsko lego najboljše možnosti za poživitev trgovskega prometa ter obenem poživitev naše industrije, tako je n.pr. trgovski opomomočeni zastopnik Indije izjavil, da bi slednja lahko dobavila našim ladjedelnicam vrste lesa, ki bi jih uporabiiii pri gradnji ladij, izkazala se je tudi možnost naročil novih ladij, težkih električnih strojev in ■ motorjev s strani Indije. Pri tem bi prišle v poštev prav tržaške ladjedelnice.
Želeti je torej, da bi razgovorom in izmenjavi misli sledila čimprej konkretna dejanja in, kar je glavno, da bi okupacijska oblast odstranila vso birokratsko naviako ter prenehala svojo politiko oviranja vsake, za razvoj tržaške trgovine in industrije koristne pobude. Le na ta način se bodo lahko uresničita prizadevanja organizatorjev našega velesejma.
Prejšnji teden jo je iz Kopra Peter Colosimo, ravf lelj za italijanske oddaje tamM šnje radijske postaje. Kakor gleda je zapustil svoje službe1 mesto brez slovesa in se zate* v naše mesto, kjer se je izr«: ^ o razmerah, ki vladajo v coni vse prej nego pohvalno. M«» kar je bil uslužben pred par ti nekaj časa pri «Corriere Trieste», kjer so ga baje pret[ cali, da prevzame službo na diju, da bo tako lahko portinf «graditi socializem». Tudi za sa službovanja v Kopru j c vedno pisal za razne titovske » soplse, med temi seveda «cl riere», ki je objavljal nje.8»] članke o problemih srednje rope. Nadebudni sotrudnik se baje podpisoval z raznimi Ps<| donimi in celo kot «posebni Pisnik» iz inozemstva, čeprav ni nikdar zganil iz titovsk" gnezda.
Dejstvo pa je, da se je C«1: simo šele po dveh letih pret' « *-čal o tem, kar je glede titoV‘j j, vl: režima v coni B trdilo naše 11	1
sopisje že takrat in mnogo P»( kT ko je šel on pomagat «graditi! L cializem».
»čfi,
Be
»Oda
klit:
»roti
Korn
pop« Samo
trije
»ašk.
Ns
Hi j
fospe
Va
V,
Vt
»foni
Ve
;>a
‘»rib »» vi ‘»etn vs; »fotu stri Tit-
tki
E
Potovanje
po Sovjerski zvezi
(Nadaljevanje s 3. strani)
voj mogiii», imenovan kijevskem knezu Askoldu
Sr . >c i Nb(
, . *■ stoletja. Na tem mestu po 3(| ^
„ 'è is
ri, tisočletni tradiciji poko?, jejo najzaslužnejše mešč«» |6 u
'“liji
Tu je grob Jurija DoigoiV ki je pred več kot 800 )e‘ k
ga, ki je pred več kot 800 1[ I, ‘ osnoval ob reki Moskvi iheij t(Q “ istega imena, poleg števi1» |j grobov herojev Revoiuci.;6
Domovinske vojne ter dn1^ s»r»e
zaslužnih Kijevčanov. Malo *	®r;
lje mi spremljevalec pok» tieV »
mesto, kjer nameravajo ; ni kratkem zgraditi nov most f1^ s6. ko Dnjepra. Od tod bodo P' ijj( 0] ko griča speljali premij ij5 stopnice, ki bodo v nekaj L b: nutah dvignile potnike P«6, 5a°, griča ter ga postavile v sre”
K“
ke pa bodo uredili hidrop* s kopališči, bazeni; tam bo -
stavljen tudi nov stadion. f \T„'er e zopet F V C neizmerP . h. °v
Približali smo stu ter smo na
prostoru, ki ga imenujejo ^ jV'
linov trg. Njegovo obsežE' v^ir
i
ie“
■J
V,J
cev, otroško igrišče in d«v'
si lahko predstavljamo, če L »- bc o pre'
>r vel nama
za 4000 gIe'J iv"
P i^tlc
mislimo, da bodo po preure"] jjjh vi tam našli prostor velik 5 Bs dion kijevskega Linama, le j v.;* gledališče-kino -	-,pd ■ c
naprave.
V manj kot desetih letihj ije
ške okupacije:
ČESTITKE —- Celica KP iz Sa-leža -pošilja prisrčne čestitke no-voiporočencema tov, Marici Sedmak iz Sal-eža in tov. Viktorju Sedmak iz Križa ter jima želi obilo let srečnega in vedrega življenja.
Kijev zacelil strašne rane E razrušene „
bile vse tovarne in indusJF ^u-ske naprave, velika vec'|( d javnih zgradb in 40 odst. ’(j l)Q »*1; novanjskih hiš. Danes n* j i(. vojn. Kijev je vstal iz ruš6^ t več sledu o najstrašnejši v',j 1 še večji in mnogo, mnogo , ! ši, resnično vrtno mesto» • i
>o »»d ,
Sd
N
10,
niV,S G

4 Sl %
katerem med delom in zabdj
neprestano vrvi življenje selih in srečnih Ukrajincev'

^Odgovorni _urednH<^j)
RUDOLF BLA2IC Založništvo «DELA» Tiska tip. RIVA, Torrebiafl«" Dovoljenje Al S ^
ZAHVALA
cveti3 ,< „u
Vsem darovalcem vsem tistim, ki so na koli način pomagali, ko ( spremili k zadnjemu V°c našo ljubljeno
NEVICO iikreno zahvaljujem0-
V
S
r'd
s
Slo


$
s
t fov
S1
Nabrežina, 6. julija 1953- v
Družina P£b j
2*5
Nž,