GEOGRAFSKI OBZORNIK EKSKURZIJA V PROVANSO IN LANGUEDOC Nevenka Cigler UDK 910.2(448/449), UDK 914.48/.49 EKSKURZIJA V PROVANSO IN LANGUEDOC Nevenka Cigler, Tončka Dežmana 6, 64000 Kranj, Slo- venija Geografsko ekskurzijo v Provanso in Languedoc smo izved- li kot primer prihodnjega modela ekskurzij za učitelje s tre- mi značilnostmi: aktivno sodelovanje udeležencev pri izved- bi programa, vključevanje metod terenskega dela v izvedbi programa in navezovanje stikov z ljudmi v obiskani pokra- jini. UDC 910.2(448/449), UDC 914.48/49 EXCURSION TO PROVANCE AND LANGUEDOC Nevenka Cigler, Tončka Dežmana 6, 64000 Kranj, Slo- venia Geographical excursion to Provance and Languedoc was reali- sed as an example of excursion with three new elements, which we are going to implement in the future, as they have pro- ved to be very succesful so far: the active role of the partici- pants, the field work and establishing contacts with the peo- ple and with the educational institutions in the visited region. Geografi z območja Gorenjske smo v prvomaj- skih počitnicah izpeljali petdnevno ekskurzijo v juž- no Francijo. Ekskurzija je bila načrtovana v Katalo- gu strokovnega izpopolnjevanja učiteljev, organiza- cijo pa je prevzela enota Zavoda za šolstvo v Kra- nju. Zasnovali smo jo kot interdisciplinarno, kajti po- krajino je mogoče celovito spoznati le, če jo prou- čujemo z različnih zornih kotov. Zato smo geografi to pot prvič povabili s seboj tudi učitelje drugih pred- metov (zgodovine, biologije in kemije), še posebej pa učitelje francoskega jezika, ki bi jim bila to lah- ko priložnost za strokovno izpopolnjevanje jezika, nam pa pomoč pri premagovanju jezikovnih ovir. Žal so učitelji francoščine povsem zatajili. Prevajalsko na- logo je nato odlično opravil Boris Klemenčič, pedagoš- ki svetovalec za francoski jezik. Udeleženci, ki smo Slika 1: Nekdanja laguna Enserune. Območje leži danes 20 km od obale in je intenzivno obdelano. Njive se žarkasto spuščajo proti središču, od koder je pod zemljo speljan odtok odvečne padavinske vode v morje. Glavni pridelki so vino, žita, beluši, jagode in melone. (Foto: J. Cigler.) 20 GEOGRAFSKI OBZORNIK se nekdaj učili tega jezika, pa smo dobili vzpodbu- do, da bi obnovili in izpopolnili preostalo znanje te- ga jezika ter ga zopet kmalu uporabili v praksi. Ekskurzija je bila še po nečem drugačna od prejš- njih: to pot smo želeli vzpodbuditi aktivno sodelova- nje čim več učiteljev pri izvedbi programa. Vsi ve- mo, da je mogoče odnesti iz vsakovrstnega izobra- ževanja veliko več, če pridemo nanj pripravljeni, da torej o stvari že nekaj vemo. Zato smo na sestanku mesec dni pred ekskurzijo razdelili zainteresiranim udeležencem naloge, povezane s cilji in vsebino ek- skurzije. Naloge je bila pripravljena prevzeti kar tret- jina udeležencev, ki so nato svoje prispevke predsta- vili na terenu in jih v pisni obliki razdelili ostalim. Pri- prava prispevkov je zahtevala študij po tuji literatu- ri, saj domače za to območje Francije ni. Vsak ude- leženec je v avtobusu prejel tudi gradivo s temeljni- mi podatki o pokrajini, z zemljevidi in grafičnimi pri- kazi za boljšo orientacijo v prostoru, kar sem pripra- vila sama kot vodja ekskurzije. Območje južne Francije vzhodno od izliva Rone je dokaj redko poseljeno. Na obalnem območju in v rečnih dolinah živi v povprečju 70 ljudi na km2, v goratem zaledju le 20, v gričevnatem Garigues pa 30. Prebivalstvo je zgoščeno v osmih večjih mestih, ki ležijo v ravnini ali v spodnjem toku rek in so bila osnovana na jedrih, ki izvirajo še iz rimskega ali pre- drimskega obdobja. Montpellier je z 220.000 prebi- valci največje in najpomembnejše mesto Languedoca, Nimes ima 130.000 ljudi, Bezier pa 80.000. Meste- ca v notranjosti so majhna in štejejo do 5000 prebi- valcev. Meščani v Nizkem Languedocu se ukvarjajo s terciarnimi dejavnostmi in z vinogradništvom. Indu- strija je tu skromno razvita, predvsem gre za predela- vo živil ter tekstilne in usnjarske obrate. Večji pomen ima le industrija oblačil, ki je uspela ohraniti dinamič- nost s tem, da upošteva pariške modne smernice. Pred letom 1960 je zaradi gospodarske stagna- cije število prebivalcev v teh krajih razen v Montpel- lierju povsod upadalo. Konkurenca španskih, alžir- skih in maroških vin je zmanjšala dohodek v vinograd- ništvu, zato so se ljudje odseljevali. Turizem je bil slabo razvit. Nizka peščena in la- gunska obala je bila neurejena, turiste in domačine so Slika 2: Čistina naprava pri kraju Meze ob severni obali Bassin de Thau. Služi prečiščevanju komunalnih odplak mesta, hkrati pa proizvaja tudi plankton, s katerim gojijo ribe. Ob njej je nastal raziskovalni center za ekološke študije, ki se ukvarja s prosvetljevanjem učencev in odraslih. (Foto: J. Cigler.] 21 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 3: Camargue v delti Rona. Močvirno območje med veliko in malo Rono je narodni park, znan po belih konjih in črnem govedu, ki se prosto pase v naravi, ter po rožnatih flamingih. Zahodni del parka je posejan s turističnimi kmetijami, vzhodni del pa je naravni rezervat, kamor smejo le čuvaji in biologi. Slika prikazuje tipično rastlinstvo v delu, kjer so tla slana. (Foto: J. Cigler.j odganjali roji komarjev, zato so te kraje za svoje počit- nice izbirali le redki gostje. Da bi zaustavili reke turi- stov, ki so se čez to območje valile v Španijo, so v šest- desetih letih začeli uresničevati načrt pospešenega turističnega razvoja, ki je obsegal tri cilje: razvoj turi- stične infrastrukture, obogatitev gospodarstva z novimi panogami, ki naj podpirajo turizem, in uravnoteženje turistične razvitosti na celotni obali južne Francije. Med Ažurno obalo in Špansko mejo je v okviru tega načrta nastalo 12 novih turističnih središč z raz- lično vsebino: marine in pripadajoča turistična na- selja, središča s športno-rekreativno vsebino in sre- dišča z videzom starih obmorskih mestec. Nekate- ra naselja so gradili popolnoma na novo na območ- ju nekdanjih močvirnatih lagun, druga so naslonili na obstoječe skromne ribiške vasi. Začeli so vzpod- bujati ribolov in marikulturo kot dopolnilno dejavnost turizmu. Zgradili so dobre cestne povezave med no- vimi turističnimi središči (Cap d'Agde, Grand Mot- te itd.) in obstoječo cestno mrežo v notranjosti, da bi s tem čim bolj zmanjšali promet ob obali in s tem onesnaževanje. Utrdili in drenirali so močvirnate de- le obal, odpravili probleme s komarji, napeljali vo- dovod ter posadili drevje in zelenje. Okrog 70% sred- stev za izvedbo programa so prispevali zasebniki. " S tem naj bi turistično ponudbo napravili konkurenč- no tisti na Costi Bravi v sosednji Španiji. Načrt je bil uresničen v letu 1980, ko je območ- 4 je imelo 100.000 novih turističnih postelj, na novo pa je bilo odprtih tudi 50.000 delovnih mest, od te- ga 30.000 stalnih. Doseženi turistični promet je bil nad pričakovanji: 4.000.000 nočitev, od tega četr- tina tujih. Dohodek od turizma je to leto presegel ti- stega od prodaje vina. Nekateri so poimenovali no- vo turistično območje kar Francoska Florida. S tem so uspeli zavreti upadanje števila prebivalcev in stag- nacijo v gospodarstvu. Izobraževalni cilji ekskurzije so bili: • spoznavanje evropskih pokrajin in njihovih poseb- nosti z metodami terenskega dela, 22 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 4: Na sliki je kraj Cirque de Moureze, po katerem je dobil ime naravni park, ki ima obliko amfiteatra in leži na zunanjem robu Centralnega masiva. Območje meri 260 ha. (Foto: J. Cigler.] • spoznavanje šolske geografije v drugih evropskih državah ob srečanju s tamkajšnjimi učitelji in pro- fesorji geografije, • uveljavljanje evropske razsežnosti pri pouku geo- grafije, • praktični prikaz možnosti izvedbe ekskurzije z ak- tivnim sodelovanjem udeležencev in uporabo me- tod terenskega dela. Med metodami pridobivanja novega znanja na ekskurziji smo želeli posebej uveljaviti: • študij literature, • orientacijo s pomočjo zemljevidov, • opazovanje, • kartiranje kmetijskih kultur in naravnega rastja, • analizo kamninske zgradbe, • nabiranje in določanje vzorcev kamnin za šolsko zbirko, • analizo prsti, • anketiranje prebivalstva in • sintezo in poročanje. Temeljne cilje ekskurzije smo želeli uresničiti s pomočjo proučevanja geografskih značilnosti Pro- vanse in Languedoca: površja, rastja in podnebja, prevladujočih gospodarskih panog in njihovega vpliva na pokrajino ter s spoznavanjem kulturnih in zgodovinskih prvin, ki so povezane z njimi. O šolstvu, zlasti pa o šolski geografiji v Franciji in izobraževanju za ta poklic., smo se zanimali na Oddelka za geografijo na fakulteti v Montpellieru, kjer smo bili izredno lepo sprejeti. Njihovi univerzi- tetni profesorji so nam v dveh urah v besedi in sliki predstavili najpomembnejše razvojne trende življe- nja in gospodarjenja v tem delu Francije. Hkrati so izrazili željo po sodelovanju s Slovenijo. Verjamemo, da smo s tem odprli pot tudi strokovnemu povezova- nju med Oddelkom za geografijo na Filozofski fa- kulteti Univerze v Ljubljani, kamor smo po vrnitvi po- sredovali povabilo, in Univerzo v Montpellieru. Program: • sreda, 26. april: vožnja iz Kranja prek Ljubljane in Fernetičev po Padski nižini mimo Verone, Bres- cie, Cremone, Piacenze, Tortone in Savone v Fran- cijo; postanek v Antibesu za krajši ogled tega tu- rističnega mesteca; prenočevanje v Stes Maries- 23 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 5: Sfinga. V naravnem parku je selektivna erozija v apnencu in dolomitu izoblikovala nenavadne oblike, ki spominjajo na pravljična bitja. ¡Foto: J. Cigler.) 24 GEOGRAFSKI OBZORNIK de-la-Mer v delti reke Rone in pokušnja kulinaričnih morskih specialitet; • četrtek, 27. april: spoznavanje Camarge, narav- nega rezervata v delti Rone (vožnja z džipi po moč- virni pokrajini, orientacija, proučevanje značilne- ga biotopa in analiza prsti); ogled regionalnega središča Motpellier in sprejem na Oddelku za geo- grafijo Univerze Montpellier z geografsko pred- stavitvijo tega dela Francije in razgovorom s pred- stavnikom Oddelka o študijskem programu za uči- telje geografije; • petek, 28. aprila: oglede mesteca Meze ob lagu- ni v Languedocu, orientacija v prostoru; ogled či- stilne naprave Lagunage in spoznavanje prizade- vanj domačinov za ohranjanje čistega morja ter za gospodarsko izrabo tega objekta z vpeljavo marikulture; Florensac: ogled osnovne šole (colle- ge) in razgovor z učitelji o učnem programu geo- grafije in zgodovine; popoldne ogled Oppiduma, ostanka grške naselbine na izstopajoči lokaciji, in kartiranje rabe zemljišč; ogled mesta Beziers, kjer so leta 1 204 križarji v bojih proti katarom pomo- rili meščane; ogled tehničnega spomenika - za- pornic na prekopu Du Midi, srednjeveške vodne povezave med Atlantskim oceanom in Sredo- zemskim morjem, ki jo uporabljajo še danes; de- gustacija krajevnih vin v eni od kleti v okolici in spoznavanje vinogradništva v tem delu Francije, ki je izrazito usmerjeno v proizvodnjo namiznih vin; • sobota, 29. april: ogled območja Cirque de Moureze iz apnenca in dolomita, z zanimivimi re- liefnimi oblikami, ki so posledica selektivne ero- zije; terensko delo: določanje količine karbona- tov v kamnini in analiza prsti, nabiranje vzorcev za šolsko zbirko, proučevanje značilnosti ekoto- pa, ki je skoraj brez prsti; popoldne ogled turistič- nega mestece St. Guilhem-le-Desert v soteski reke Hérault in anketiranje prebivalcev o zgodovini kra- ja, turizmu in varovanju okolja; ob povratku po- stanek za ogled Hudičevega mostu Pont du Diab- le in kraške jame Grotte de Clamouse (primerja- va z našim krasom); • nedelja, 30. april: ogled turističnega središča Cap d'Agde ob sredozemski obali, zgrajenega pred 20 let, ugotavljanje njegove geografske lege ter nabiranje in analiza vzorcev vulkanskih kamnin; vrnitev v Provanso; postanek v mestu Arlesu: orientacija, pomen mesta, ogled arene in galeri- je Reatu; nadaljevanje poti v Les Baux de Proven- ce; ogled geografsko, zgodovinsko in turistično zanimivega Mrtvega mesta Cite Morte in terensko delo: orientacija, kartiranje rabe zemljišč z raz- gledne točke. • ponedeljek, 1. maj: prihod domov v dopoldanskih urah. Cilje ekskurzije smo skoraj v celoti dosegli. Spod- letel nam je le razgovor z učitelji na šoli v Floransa- cu, kjer je odpadel razgovor o učnih programih in ogled učilnic. Čeprav niso spali v luksuznih hotelih, so bili udeleženci zadovoljni, saj so za malo denar- ja (35.000 SIT) dobili veliko novega znanja. Izrazi- li so željo po podobnih študijskih potovanjih. Njiho- vi referati so pokazali, da jih zanimajo tudi teme, ki jih sicer ne morejo neposredno uporabiti pri poku, a so pomembne za širjenje obzorja in metod spoz- navanja. Ena takšnih je bila tudi tista, ki so nam jo pripravili profesorji na fakulteti v Montpelierju. Z vključevanjem v Evropo se je povečala potre- ba po povezovanju Slovenije in Slovencev z drugi- mi deželami in ljudmi. Ne le zato, da mi spoznava- mo druge in se primerjamo z njimi, ampak da tudi drugi zvedo za nas in nas s tem priznajo kot part- nerje. Za majhno deželo, kakršna je naša, je odpi- ranje poti v svet na najrazličnejših ravneh nuja. Pri tem lahko vsakdo od nas prispeva po svojih močeh. Nam je to uspelo z ekskurzijo in bomo poskušali s tem nadaljevati tudi v prihodnje. 25