Glasilo krščanskega delovnega ljudstva
Izhala -vsak Četrtek pop.; v slutalu praznika dan popref — Uredništvo: LJuhlfann, MlkloSI-tevn c. - Nelranklrana pisma »e ne «pr«fema|o
Pokamuznn Številka Din 1*50 — Cena: asa 1 mesec l>tn 5--, xa ielrt leta Din 15’-, na p«l leta Din 30'-; za Inozemstvo Din 7'- (mesečno) - Oglasi po dogovoru
Oglasi, reklamacije In naročnina na upravo Jugoslovanske tiskarne, Roiportažni oddelek, Polfanskl nasip It. 2 — Rokopis« se ne vračajo
Kaj nam je Ivan Cankar?
(Ob desetletnici smrti.)
Delavski potret v »Sloveniji je bil do Ivana Cankarja najprej teorija, potem organizacija, z Ivanom Cankarjem pa je všel v lepo knjigo, v naše kulturno življenje in po tej poti postal takorekoč duševna last vseh. Ivan Cankar je v svoji do dna duše segajoči besedi pokazal ves slovenski narod kol velikega siromaka, kot večne pravde 'željnega, tlačenega! hlapca Jerneja, v kojega vstajenje je veroval in ga napovedoval.
Bedo delovnega slovenskega človeku, telesno in duševno, nam je naslikal v pretresljivih barvah, šibal naše napake in slabosti, osmešil družbo ljudi, ki zasledujejo same sebične cilje, zakrivajoč se za krinko rodoljubja, napred-njaštva in drugih principov, ne da bi imeli v resnici trohico pravega človekoljubja. Poinankanje iskrene in dejavne ljubezni do bližnjega ob zunanjem lesku neke malenkosti in nebistvenosti terjajoče lažunorale, to je Cankar razkril v svojih delih koli glavni znak te družbe z nepobitno resničnostjo življenja.
Ivan Cankar ni bil ne politik, ne agitator, ne ljudski voditelj, ne socialen teoretik, ampak samo umetnik, poln globoke in odkrite ljubezni do človeka, hrepenenja po višjem in lepšem svetu Icr u»i.;ptuiaie letuiieolju-lujosli. Vse svoje poslanstvo v slovenskem narodu je izčrpal v svojem umetniškem ustvarjanju, s katerim je obogatil in preoblikoval naše duše. Kar je bil Cankar kot pristaš kakšne stranke, to je bil slučajno; po svojem bistvu ne pripada on nobeni stranki, ampak celemu narodu, visoko nad vsemi strankarskimi opredelitvami in programi. -Kajti Cankar je bil popolnoma svobodeu glasnik dobrega in lepega, poslan vsem, ki so odprtega srca in duše.
Ivan Cankar je podiral družabne malike brez usmiljenja* nikoli se pa ni dotaknil nobenih resničnih vrednot, zasidranih v duši slovenskega naroda, vrednot, ki ne blažijo samo trpke usode delovnega človeka, ampak ga morejo tudi nad njo dvigniti k dostojnejši eksistenci in višjemu duševnemu (življenju. Vera v Boga, dušo, večnost mu je bila sveta, sam je bil ves prežet te vere in njegove umetnosti si brez nje sploh ni mogoče misliti. V tem je bi! najbolj duševno soroden velikemu Kreku in spada kot eden prvih v vrsto onih, ki jim je socialno vprašanje bilo vprašanje verskega in etičnega idealizma, ne pa gola borba za obstanek, v kateri zmaga močnejši, ne dajoč pardona. Cankar je videl življenje neprikrito, kakor je, toda ni nikoli izgubil vere v sile Duha in Dobrega, ki ga morejo ozdraviti, olepšati, izpopolniti. Cankar je kljub tej ali oni trpki besedi bil ves krščanski in ves slovenski.
Cankarjeva knjiga se je priljubila predvsem mladini in delavstvu, ki jo uprav strastno čita. On je silno dvignil lepočutje našega preprostega delovnega človeka in s tern največ storil zanj. Njegova knjiga vzgaja k resnicoljubnosti, odkritotsii, poštenosti in idealizmu. Tudi skozi njegove zmote trepeta želja po istini, se svetlika trakec prave poti, kajti njegovo delo je sad najčistejše ljubezni. Ivan Cankar ostane v naših srcih, dokler bo naš rod delal in trpel za pravdo in resnico.
Ves mesec december mi bo posvečen agitaciji za ..Delavsko Pravco"!
Trdno držimo svoj delavski tisk!
Marksistična prosvetna centrala »Svoboda«, ki jo je leta 1918. ustanovil bivši ravnatelj Belja in bivši vodja socialne demokracije g. Anton Kristan in katera zaenkrat združuje v svojih organizacijah celokupno marksistično delavstvo in inteligenco, — levo in desno, — je pred nedavnim časom sprejela važen sklep: Ustanovila je »Cankarjevo družbo«, ki naj bi nudila svojim članom letno 4 publikacije. Poleg »Vodnikove družbe« je dobila torej »Mohorjeva družba« še eno konkurentinjo, in sicer to-li nevarnejšo, ker je idejno in časovno zelo nujno, da pridemo Slovenci končno do samolastne socialistične in delavske literature, ki je dejansko silno majhna. Dr. Krek, dr. Ušeiiičnik in dr. Gosar so, hvala Bogu, o pravem času uvideli to nujno potrebo in na pravem mestu zasadili lopato.
Vsled tega sem povedal gornje: Boj bodočih bližnjih let pojde vsepovsod za tem, da se delavski tisk osvobodi vsa-kojakih spon in da se postavi povsem na svoje lastne noge.
Tovariši, ki so ustanavljali »Delavsko založbo«, so si bili prvi hip na jasnem, da ne bo obtičalo pri »Delavskem koledarčku«. Še daleč ne! Treba pa je, da se tega zavedajo tudi vsi tisoči organiziranega delavstva »Jugoslovanske strokovne zveze«. Tej zavesti morajo nujno in neposredno sledili dejanja: Vsak organiziran član JSZ naj takoj pristopi k »Delavski založbi«, vsak naj brez oklevanja kupi izvod koledarčka, nato pa vsako publikacijo »Delavske založb ec. Tako ne bomo izdali letno le -1 knjige kakor socialno - demokratska Cankarjeva družba«, marveč mnogo več. In tako bo rastla iz nas samih ven krščansko-socialistična literatura, ki naj prckvaei s pravimi idejami celokupno delavstvo in po njem delovni slovenski narod.
Tovariši čitatelji sami dobro vedo, kaj je JSZ zanje in da je v stanu, vsak
hip vsepovsod, kjer treba, postaviti svobodnega moža. Znano jim je, kako se je ustanovila bivša »Pravica« m kako je v najtežjih časih branila svojo samostojnost. Sami vedo, da se je bivša »Pravica« izpremenila letos v »Delavsko Pravico.« — Že kako je tu naslov lep!
—	Glavni pomen pa bo dobila »Jugoslovanska strokovna zveza in z njo celokupno delavstvo šele tedaj, ko bodo zrastli delavski naročniki »Delavske Pravicc« v visoke tisoče! V interesu delavstva je, da to stori. Vsak naročnik lahko pridobi letno še dva naročnika, samo če hoče. Le če ima delavsko kri v svojih žilah, ne pa repnice, bo to tudi storil. Ko se bližamo koncu tega težkega leta in ko že skoraj stopamo v novo, v katerem bomo:
1. bili boj za »Delavsko zbornico«,
2. bili boj za »Okrožni urad za zavarovanje delavcev«,
3. pripravili II. kongres krščanskih socialistov,
4. šli na organizacijo poljedelskega delavstva,
5. šli na organizacijo Jugoslovanske strokovne zveze v državi, itd., itd.
Sedaj nam mora biti popolnoma jasno, kukc silne važnosti je samostojen delavski tisk. Popetorimo torej naročnike »Delavske pravice«!
In še to: Enotni, trdni, kakor skala in hrast moramo biti v vseh ozirih. Enega duha, enega zamaha. To pa je mogoče le tam, kjer je enotien list, enotno hotenje in enotna glavna taktika. Zato pa mora biti »Delavska pravica« edino glasilo vsega krščansko mislečega delavstva in vseh krščansko-socialističnih delavskih strokovnih in političnih organizacij.
Želim, da bi te besede dejansko zalegle. Naj veliki čas ne najde majhnih ljudi —.
Politični pregled.
Krvavi prvi december v Zagrebu je
zasekal globoke rane v srca roditeljev, žena in sirot nedolžnih ižrtev tajinstvene zločinske roke; vendar pa >bi ga široka | javnost že pozabila, če bi ne bilo drugih posledic.
Preiskava sicer še ni mogla točno | ugotoviti, kdo je pravi in neposredni I krivec krvoprelitja, vendar se je izkaza-| lo, da zagrebški veliki župan ni bil na j višku svojega poklica. Kadi tega je bil i odpoklican in na njegovo mesto je bil ■ imenovan polkovnik Maksimovič. Postavljen je bil za pravnega referenta in za izvrševalca dolžnosti velikega župana.
Povodom tega se je razvila živahna polemika, ali je bilo imenovanje aktiv-noga polkovnika na mesto najvišje civilnega uradniškega mesta pravno utemeljeno, zakonito in politično oportuno.
Tu nastopi vprašanje politične opor-tunosti. Mi smo že ob priliki presoje samih dogodkov dejali, da morajo odgovorni ljudje tako oni v Belgradu kakor tudi oni v Zagrebu storiti vse, da pride do miru in do soglasja. V Zagrebu še vedno malomeščansko pravaška ulica vodi in daje smer politiki, dočim se mora priznati, da je vlada storila že marsikaj, da bi prišlo do sporazuma. Zastopniki pomirljive politike zagovarjajo imenovanje polkovnika Maksimoviča takole: »Že pokojni Radič je ponovno zahteval, da naj vlado prevzamejo generali, češ, vojska je edin nepristranski faktor v naši državi. To stališče je sprejela oficielno tudi KDK in pri reševanju krize, ki je nastopila po krvavih dogod-
kih 20. junija v narodni skupščini, je Svetozar P r i b i č e v i č svetoval, da je generalska vlada odini izhod iz težke krize. Imenovanje aktivnega polkovnika na mesto velikega župana, ki je v oblasti predstavnik vlade, je torej samo delna izpolnitev želja KDK.«
Tako zagovarjajo to imenovanje pri-jatelji politike sporazuma. Drugače pa mislita Zagreb in g. Ljuba Davidovič.
Zagrebška oblastna skupščina je soglasno sklenila, da novega župana ne prizna. Zato tudi ni dobi! na seji oblastne skupščine zastopnik g. Maksimoviča besede. Radi tega je veliki župan takoj z ukazom zaključil zasedanje oblastne skupščine. Razburjenje je v Zagrebu zopet z večjo silo vzplamtelo. Vlada je gotovo v neprijetnem položaju, ako opozicija v svojem boju uporablja sredstva, ki po obstoječem pravnem redu niso zakonita.
Ljuba Davidovič pa je radi tega slučaja poslal predsedniku vlade pismo, v katerem je zahteval pojasnila in se obenem priložil še radi nekaterih drugih zadev.
Radi tega nastopa voditelja demokratske stranke je zavladalo v Belgradu razpoloženje, da se odpre kriza vlade. Načelstvo demokratske stranke pa ni sprejelo stališča svojega voditelja. Ko-nečno sklepanje je odloženo za poznejši čas in s tem je tudi odložena kriza vlade.
Po dnevih razburjenja, radi katerega je seveda po ministrstvih vse delo počivalo, je zopet nastopil začasen mir. Skupščinski odbori so pričeli delovali.
Najživalinejše so debate v odboru, ki razpravlja o ljudskošulskem zakonu. Po predlogu ministra Grola bi odslej tudi verouk podučevali lajiki-učitelji. Proti temu so nastopili poslanci Jugoslovanskega kluba in radikalne stranke. Do sedaj je minister že precej popustil in upati je, da bo* zmagalo pravično stališče.
Finančni odbor pa je pričel z razpravo o državnem proračunu. Vlada upa, da se ji bo posrečilo tudi proračun izglasovati. Upa torej, da bo ostala vsaj do aprila na krmilu države.
Rezultat kovinarskega boja v Nemčiii.
Na okrajni konferenci socialistične kovinarske organizacije je povedal predsednik Brandes sledeče: »Konec štraj-ka, pred katerim sedaj stojimo, je prišel vsled sklepa vlade. Na tej odločitvi so sodelovali tudi naši ministri, ne da bi preje vprašali za svet nas ali kako drugo strokovno organizacijo ali instanco. To more imeti hude posledice. Stališče predsednika vlade je izzvalo namreč tako v političnih kot strokovnih krogih delavstva veliko presenečenje, kajti mi smo si popolnoma drugače predstavljali posredovanje vlade.«
Ko to čitamo, moramo vedeti, da so danes v nemški vladi odločilni socialisti, katerim pripada tudi predsednik vlade. Iz tega razvid im o, da je kapitalizem za enkrat še močnejši, kot pa kakšna četudi socialdemokratska vlada, ki so ji besede eno, dejanja drugo.
Enotne strokovne organizacije.
Iz govora Alberta Thomasa, direktorja mednar. urada dela na kongresu Internacionale kršč. strok, organizacij v Miinehenu septembra 1928.
... K rščanske strokovne organizacije iz vseh držav so skozi vsa leta obstoja mednar. urada dela dokazale, kako nam morejo pozitivno in stvarno pomagati. Tudi za naprej naj delajo v tem duhu. Kar pa pred vsem zahtevamo od njih je to, da s krepko voljo in nezruš-ljivim prepričanjem visoko drže ideal, ki z neodoljivo silo vleče mase delovnega ljudstva pod njihov prapor. Prav tako, kakor sem preje zahteval duhovno-filozofsko in politično svobodo za nameščence (mednar. urada dela), tako tudi menim po zrelem premišljevanju, potem ko je tudi v meni že nekdaj živel ideal popolne enotnosti organizacije delavstva, vsaj danes morda v pričakovanju uresničenja nedosegljive sanje — popolnega filozofskega sistema —, da bo treba še dolgih let, da se bodo zbudile vse sile v delovnem ljudstvu, da se bodo vse delavske mase zgrnile v to svobodno, samostojno organizacijo, ki je strokovna organizacija, k delu s popolno moralično avtonomijo, ki je strokovna borba in akcija. Treba bo, da se bodo uveljavili razni življenski in sve-| tovni nazori in se v srcu vsakega po-I edinega človeka stopi ideja tega enot-; nega strokovnega boja z njegovim poli-
I	tičnini in religioznim prepričanjem, z j vsem, kar se Vam zdi kot Vaša eksistenčna upravičenost, z vsem, kar Vas vodi k višjemu človeškemu življenju, k višji resnični kulturi.«
Pridobivaj novih članov za Jugoslovansko strok, zvezo!
Jugoslovanska i
iz centrale
Za brezposelne! Ker se pogosto dogaja, da posamezni brezposelni člani pošiljajo Javni borzi dela izpolnjene pole za brezposelno podporo, dočim pri Borzi dela niso prijavljeni, opozarjamo vse člane, kakor tudi skupin© na sledeče: Po pravilniku o podporah brezposelnim delavcem in nameščencem pri Javnih borzah dela mora biti vsak brezposelni sedem dni prijavljen pri Ik>rzi dela ali njeni podružnici, nato šele ima pravico do podpore. V prijavi je treba navesti brezposelnega ime in priimek, rojstno leto, stan, poklic, število nepreskrbljenih otrok, od kedaj je brez posla, kje je bil nazadnje zaposlen, v katero občino je pris.ojen in natančen naslov bivališča. Take prijave lahko izvršijo skupine za več brezposelnih skupaj. Poleg zgoraj omenjene prijave je treba, da skupine še za vsakega brezposelnega člana posebej izpolnijo polo za podporo. Tako polo je treba vsakih sedem dni obnoviti in nasloviti ali Borzi dela ali pa strokovni organizaciji. Člani in skupine, ki se bodo po gorenjih navodilih ravnali, bodo tudi redno prejemali tisto, kar jim po zadevnem pravilniku pripada.
Opozorilo. V najkrajšem času izide v založbi tajništva internacionale kršč. strok, organizacij sledeča knjiga: »Die Arbeit der christlichen Gewerkschafts-Internacionale in den Jahren 1925—1928« (»Delo Internacionale kršč. strok, organizacij v letih 1925—19^8.«) Vsem zvezam, skupinam kakor tudi posameznim tovarišem funkcionarjem organizacije in zaupnikom knjigo toplo priporočamo.
Obsegala bo okoli 400 strani in vsebovala razvoj vsega gibanja v teh letih
— nacionalnega in internacionalnega
— poročilo tajništva, poročila 15 priključenih državnih central, poročila 15 strokovnih internacional, na kongresu septembra t. 1. podani referati o koncentraciji kapitala, racionalizaciji, socialni politiki, mladinskih in ženskih vprašanjih, poročilo o poteku kongresa itd. — Stala bo okoli 60 Din. Naročila sprejema Jug. strok, zveza.
*
Vič. Radi nastalih tehničnih zaprek se napovedani ustanovni občni zbor skupine delavstva in nameščencev v soboto 8. decembra 1928 ni vršil, in se je preložil na nedeljo 16. decembra ob 10 dopoldne v prostorih Društvenega doma. Člani in članice se vabijo, da se občnega zbora sigurno in točno udeležijo. Tem polom ise delavstvo in nameščenci ponovno opozarjajo na pisarno JSZ, Društveni dom, kjer dobijo vse potrebne informacije in kjer je zbirališče prošenj in priložil), ki se tičejo službenih in drugih zadev.
Atom:
Ideja ali gospodarstvo
Misli krščanskega socialista.
Vse kar človek potenja, skuša spraviti v soglasje z razumom in z njegovimi miselnimi zakoni. Če tudi je storil kaj iz strasti ali nepremišljenosti, ne da bi poprej vprašal razum za svet, vendar po dovršenem dejanju razsoja, je-li se dejanje soglaša z razumom ali ne. To velja v obče, ne le v dejanjih posameznikov, ampak tudi v javnih dejanjih v politiki, o prevratih in revolucijah, o vojskah sploh o vsein, kar se vrši v zgodovini. Človeška dejanja imajo poleg zunanjega lica, po katerem se kažejo svetu, še drugo notranje rekel bi nevidno ali idejno lice.
Akoravno Markis trdi v svojem komunističnem manifestu, da bo komunizem obenem »z izročenimi lastninskimi razmerami pomedel v svojem razvoju tudi najradikalnejše z izročenimi idejami«, vendar dejansko tega ni storil. Kljub temu namreč, da takorekoč prezira svet idej, je Marks skušal svoj zi-stem spraviti v sklad s svojim razumom in isto delajo še dandanes vsi privrženci Marksovih idej brez izjeme. Kadarkoli namreč govore o »znanstvenem socializmu; in o lem govore vsi, s tem priznavajo hote ali nehote, da bi radi spravili svoj zistein v sklad s človeškim umom, kajti znanost ni drugega kakor proizvod človeškega uma. In če vprašamo, katere so znanstvene to je idejne podlage
trokovna zveza.
Železničarski vestnik
Personalni premog. Po pravilniku se mora premog za privatno uporabo osobja plačevati v naprej. Sicer je za to naročilo določen zelo kratek čas, tako da mnogo osobja čestokrat ne more o pravem času naročiti, ker je pardnevni termin prezrlo. Toda, to še ne bi bilo naj-hujše, ker se ga prihodnji mesec zopet lahko naroči, ampak najhuje je to, da mora osobje na že plačan premog po več mesecev čakati. To je krivica! Pravijo, da primanjkuje vagonov? Mi železničarji pa pravimo, da je vagonov dovolj in če pogledamo malo okrog po posameznih postajali jih vidimo obilo. Ampak kakšnih? Pokvarjeni stojijo na solncu in dežju in razkrajajo. Malo več kredita je treba za železniške delavnice, za delavske mezr de in materijal, pa se bodo ti vagoni lahko takoj popravljali z malenkostnimi stroški. Treba je pa tudi dobrega materi-jala; demolirati vozove in iz teh posamezne vozovne dele prenašati zopet na druge, gotovo ni strokovnjaško, pa tudi ne ekonomsko. Drugi zopet pravijo, da ni premoga v Trbovljah. Največje čudo! Zakaj pa potem rudnik čestokrat praznuje in vodstvo pravi, da premog »stoji« in da ni naročil. Vendar pa nekie mora biti vzrok, da naročeni premog ne pride pravočasno. Opozarjamo merodajne faktorje pri direkciji na ta nedbstatek in upamo, da se taki zaostanki ne bodo več ponavljali. Osobje gotovo nima toliko denarja na razpolago, da bo posojevalo denar za par mesecev, otroci so mu pa besi in goli. Torej, zima je tu, in premog nujno potrebujemo!
Še c premogu. Kurilnica v Mariboru se je, kakor slišimo postavila na stališče, da personalnega premoga nič več ne tehta, kot se je to delalo preje, ampak ga enostavno samo meri na košare. Čudna praksa! Naša zahteva je, da, ako se premog plačuje na težo, naj se potem tudi po teži izdaja! Pa bo vsem prav!
Delo ob nedeljah. Že od nekdaj je bila navada v mariborski delavnici, da je delo ob nedeljah in praznikih počivalo. Toda zadnji čas se je začela ta navada
opuščati ter se sili delavstvo na delo tudi cb nedeljah in praznikih. Tako je moralo delavstvo delati, da nadomesti praznik 1. decembra, v nedeljo 2. decembra in potem na praznik dne 8. decembra. Govori se, da se niti dopusti ta dan niso dobili. Tako, na eni strani se morajo praznovati prazniki pravoslavne cerkve, a na naše katoliške praznike bi pa morali delati? In nedelja? Vsak človek je vreden, da se sedmi dan odpočije, posebno osobje delavnice potrebuje oddiha v svežem zraku. Kot krščanski socialisti zahtevamo, da se nedelje in praznike posvečuje, ostali delovni dnevi pa tako plačajo, kot delo zasluži.
toga »znanstvenega« socializma, tedaj nam na to odgovarja njegov tovariš Engels rekoč: »Obe veliki odkrii.ji: materialistično pojmovanje zgodovine in odkritje skrivnosti kapitalističnega proizvajanja s pomočjo nadvrednosti, dolgujemo Marlesu. Ž njima je socializem postal znanost«. (Die Entwicklung des So-zialismus von der Utopie zur Wissen-schatt.« (1891 26).
Kaj je na tem resničnega? Resnična je teorija v nadvrednosti, ki jo uči Miirks, toda to ni nič novega, le nov izraz je stare krščanske resnice: Kdor ne dela, naj tudi ne je. Saj vse kapitalistično gospodarstvo, ki tako zelo tlači današnji človeški rod, ni drugega, kakor to, da hočejo premnogi uživati brezdelne dohodke ali sadove tujega dela. Mi pa hočemo in v tem se strinjajo z nami privrženci Marksovi odpraviti uživanje brezdelnih dohodkov in hočemo uvesti splošno dolžnost dela. O tern sem že govoril na tem mestu, zato naj to zadostuje. (Prim. Pravice (1. VI) 1928 štev. 16 in 17.)
Pogrešeno pa je Marksovo materialistično pojmovanje zgodovine. S lem si namreč Marks sam sebi tla izpodkupuje. Po njegovem nauku človek nujno živi v gospodarskih razmerah, v katerih je pač bil rojeu. Te uplivajo na njega in mu vsilijo temu primerno duševno življenje. Gospodarsko stanje ali gospodarski razvoj človeštva nujno povzroča tudi razvoj ali zastoj duševnega življenja človeštva. Vse njegove ideje, politične pravne, verske, umetniške ali znanstve-
Usnjarji
Vrhnikai Radi pomanjkanja dela je bilo v tovarni Pollak odpuščeno večje število delavcev, med katerimi so tudi družinski očetje, ki imajo za preživljati po veččlansko družino. Morda bo kdo rekel, da je to le neprostovoljni in neplačani dopust za nedoločen čas, kar je po našem isto, kot odpust. Če tovarna v resnici nima dela, potem so ti dopusti do gotove meje opravičeni. Krivično od strani vodstva pa je dejstvo, da se pri določanju dopustov premalo upoštevajo socialne in gospodarske razmere delavcev, kateri morajo* sredi najhujše zime na cesto, ne glede na to, s čim bodo preživljali sebe in družine. Vsekakor bi bilo pravično, da bi, če že v resnici ni dela prišli na vrsto za dopust tudi taki, od katerih je po več članov ene družine zaposlenih. Če so taki dopusti sezonskega značaja, ima tovarna še vedno možnost, da sezonsko delo tako uredi, da ne bo treba metati ravno sredi zime delavcev na ceslo, ko je vendar vsakomur znano, da delavec v tem času kljub vsemu prizadevanju ne dobi primernega niti zasilnega dela. Delavstvo bi se zadovoljilo tudi s tem, da bi se dopusti vrstili in bi na ta način vsak delavec nekaj žrtvoval, dokler se ne prične polno sezonsko obratovanje. Delavstvo ima pri tem zopet nov dokaz, da je le orožje
v	rokah kapitalistov, ki ga izmozgava samo do leda j, dokler ga nujno rabi. Kakor hitro pa ni ravno polne konjunkture, pa ga vrže na cesto, kjer naj čaika, kedaj ga bo kapitalist vsega izstradanega milostno poklical zopet v delo.
Viničarski vestnik
Sv. Bolfenk pri Središču. 8. decembra po rani sv. maši se je vršil strokovni sestanek viničarjev v prostorih kmetske posojilnice. Udeležba je bila za tukajšnje razmere nad pričakovanje ve. lika. Strokovni tajnik tov. Peter Rozman je v stvarnem poročilu pojasnil, kako sa pravilno tolmačijo določila viničarskega reda, koliko nudi dobrin viničarjem in koliko vztrajnosti, predvsem pa še stanovske zavednosti nam bode še treba, če hočemo uveljaviti viničarski red v praksi in v irpo&.evan.je tam, kjer
;'e pojavlja neumesten odpor še danes. Poročal je o velikem pomenu samopomoči, katera je ravno za viničarje edina odrešilna vejica, predvsem zato, ker viničarji še niso zavarovani v nobenem oziru. Navzoči so vzeli poročilo s polnim razumevanjem na znanje in so se po skoraj dveurnem vsestranskem razgovoru razšli na svoje domove.
Sv. Miklavž pri Ormožu. Po rani sv. maši se je 9- t. m. v polni društveni dvorani naših viničarjev vršil redni strokovni sestanek tukajšnje viničarske organizacije. Predsednik tov. Peter Rozman je poročal o vsestranskem pomenu naše strokovne organizacije, da se mo-
ne so le proizvod tedanjega gospodarskega stanja, v katerem človek slučajno živi. S spremembo gospodarskega življenja se nujno spremene tudi vse te ideje. (Prim. Marks, Vorrede zur »Kritik der politischen Okonomie« in Engels, Entvvicklung des Sozialis-mus von der Utopie zur Wissenschaft P- 27.)
Gospodarstvo je odvisno, kakor je vsakemu znano od tehničnega razvoja, od rodovitnost ali nerodovitnosti zemlje, od vremenskih razmer itd. Če se vse to spremeni, in da se to spreminja je jasno spričo vedno večjega napredovanja v tehniki, v strojih itd. se spreminjajo tudi ideje oz. naziranja človeka. Spremenjene gospodarske razmere nujno zahtevajo spremembo lastninskih razmer in to potem povzroči razredni boj. Če se enkrat oklenemo te Markso-ve teorije tedaj isledi iz tega dvoje. Prvič, ker nam Marks ni dal nobene garancije in zagotovila kdaj se bo gospodarstvo končno vel javno ustalil, si lahko mislimo in verujemo, da se bo način gospodarstva tekom človeškega razvoja še marsikdaj spremenil. Telinika in stroji napredujejo in bodo verjetno še napredovali, spreminja se tudi rodovitnost oz. nerodovitnost zemlje (skozi puščavo Saharo lahko napravimo prekop in jo naredimo rodovitno itd.) Vse te spremembe bodo nujno zahtevale nove lastninske razmere. In to bo nujno zahtevalo nove ponavljajoče se razredne boje. Kakor je videli, do raja na zemlji tudi po Markso-
vi	teoriji ne bomc prišli.
re le po nji viničarski proletarijat gospodarsko in kulturno dvigniti, si priboriti stopnjo enakopravnosti med osta-limi stanovi. Le z združeno močjo, organizirani, bomo uživali pravice, katere no nam zajamčene in težko priborjene v viničarskem redu. Le v strumni organizaciji, v samopomoči je ključ naše lx>-dočnosti. — Velika udeležba, prepričevalno navdušenje in zadovoljstvo vseh navzočih jamči, da nas še ne bo tako kmalu konec, kakor si to srčno žele nekateri, ki jim je beganje viničarjev, klevetanje naše organizacije, viničarskega reda in sploh vsega, kar je količkaj v zvezi z viničarskim imenom, njih glavno in vsakdanje opravilo. Živeli' vsi zavedni, organizirani viničarji!
Ljutomer. Za našo skupino se je 9. t. m. vršil v Slamnjaku sestanek. Na dnevnem redu je bila razprava, viničarski red in pravilnik podpornega sklada. Poročal je strokovni tajnik tov. P. Rozman. V velikem številu zbranim viničarjem je pojasnil, kako se pravilno pojmujejo določbe viničarskega reda, predvsem one, o katerih gotovi nepoklicani in hujskaški elementi tolmačijo svojim in drugim viničarjem ravno nasprotno, kakor določa viničarski red. S posebnim zadovoljstvom iso člani vzeli na znanje načrt preureditve podpornega sklada, tako, da bodo v prihodnje vsi družinski člani, tudi najmanjši otrok, deležni podpor, onih družin, ki so pri nas včlanjene.
Papirničarji
Važna seja strokovnega odbora. V
nedeljo 9. t. m. se je vršila v prostorih JSZ v Ljubljani seja funkcijonarjev organizacije iz Vevč, Goričan in Medvod in obratnih zaupnikov JSZ. Po poročilih predsednika JSZ tov. Žumra o splošnem položaju JSZ in naših nalogah v najbližji prihodnjosti ter tov. Peternelja
o	organizaciji papirničarjev in tov. Pintarja in Škulja o položaju v posameznih obratih so se storili važni sklepi. Glede akordnega in premijskega dela je bilo sklenjeno enotno nastopanje vseli treh obratov, prav tako glede pokojninskega fonda. Ustanoviti se mora čimpreje močan rezervni organizacijski fond pri obeh skupinah v Vevčah in v Medvodah. Papirničarji se morajo zavedati, za kaj gre. — Strokovni odbor, v katerega je izvoljenih 7 članov se bo sestajal redno najmanj vsak mesec enkrat, po potrebi tudi pogosteje in določal taktiko organizacije in zaupnikov. Že v najbližji bodočnosti nas čakajo važni posli. Prihodnja seja se bo vršila na praznik sv. Štefana 26. decembra t. 1. ob 9 dopoldne v Ljubljani.
Nekdo se sedaj jezi. V poročilu za leto 1927 pravijo nemške strokovne organizacije takole: »V minulem letu so v taboru »bojevnikov za gospodarski mir« pri takozv. »rumenih« nastopila nova nazadovanja. »Bojevniki za gospo-
Sledi pa iz te Marksove teorije, po kateri se ideje in teorije spreminjajo s spremenjenimi gospodarskimi razmerami, da lahko itudi ideje Marksa samega, ki so bile pač proizvod gospodarskega stanja prejšnjega stoletja z mirflfo vestjo pošljemo v pokoj. Nihče namreč ne more tajili, da so se gospodarske razmere od proglasa komunističnega manifesta do danes močno spremenile in se še bodo.
Reči moramo, hvala Bogu, da te ideje ne drže. Ako bi namreč res gospodarstvo narekovalo ideje, potem bi bilo človeštvu res za obupati. Na milost in nemilost bi bil prepuščen slučajnim gospodarskim razmeram. Ves boj delavstva bi bil le nepotreben trud in povsem brezmiseln. Kar bi si pridobil in priboril pravic, bi jih vsako spremenjeno gospodarstvo zopet lahko zavrglo itd.
Mi pa pravimo: Delujoči faktor v zgodovini je človek. Ne gospodarstvo, ampak ideje so, ki delajo zgodovino. Človek je razumno 'bitje, in kot tak nič ne dela, česar ni prej v misli ali ideji spočel. Odvisno je vse, katere ideje so se polastile njegovega duha: prave ali krive. Nasprotistvo med temi idejami je večno. Stvar vsakega posameznika in stvar organizacije je, da zmagajo prave krščansko socialne ideje. Te so, ki vodijo in morajo voditi gospodarstvo naj si bo že kakršnokoli. Kdor dela za zmago teh idej, ta dola za trajno rešitev socialnega vprašanja.
Citaj „ Delavsko Pravico” I
darski mir« se ne morejo smatrati za resnične zastopnike interesov delavstva, j kaj šele za njega razredne zastopnike. Za.o tudi iz njihovih vrst ne vzraste nikdar noben pokret, nobeno gibanje, kje šele retsna in stvarna borba. Kljub temu pa bo gotovo še vedno nekaj ljudi, ki bodo slepo verjeli, da bo prišlo odrešenje za vse večne čase s te plati. Ker je temu tako, zato je tudi računati s tem, da se bo vedno in vedno dobilo delodajalce, ki bodo podpirali tako samo v sebi si nasprotujočo stvar oz. organizacijo.«
Mislimo, da je skoraj dovolj, pa vendar še samo nekaj dejstev: Svojo onemoglo jezo nad lem, da smo papirni-čarji kljub »prizadevanjem« raznih gospodov s svojo Jugoslovansko strokovno zvezo sklenili novo kolektivno pogodbo in še pridobili pokojninski fond, so gospodje hvalabogu sedaj stresli. To je vse res! In še to je res: Jezni smo zlasti vevški papirničarji na te gospode že od 16. avgusta t. 1. Treba se je samo malo spomniti. Jezni smo tudi iz tistih dolgih ur pogajanj in razprav, ko so naši fantje delali in držali, ti gospodje pa so bili tiho. Jeza je v nas od tedaj, ko je v najhujšem boju skočilo Vaše »Julro« nam v hrbet in udarilo po vseh papir-ničarjih, ko je bila Vaša sveta dolžnost, da take napade preprečite. Gospodje od tedaj Vas poznamo! Zato pač morate danes zavijati resnico in poudarjati: »Naši delegati so nastopali proti vevški in za pravice papirničarjev.« Gospodje, vprašamo Vas: ali delavska strokovna organizacija kdaj nastopa prot ,i delavstvu? Če ne, zakaj to pripovedujete? Ali morda Vi kedaj drugače nastopate?
Gospodje, mi smo molčali vse do danes. Ali sedaj, ko se hočete nekaj trkati po junaških prsih, smo primorani do te besede. Mi ne poznamo Vaših »zaslug«, ampak delo. Gospodje, poznate nas morda papirničarje, da ne govorimo mnogo ampak več mislimo in delamo. Zato vedite: Mi smo z Vami opravili, lahko nas stokrat zagotavljate, da boste »tudi v bodoče ščitili in zastopali vsako našo pravično stvar.« Če pa hočete imenovati kimanje dveh ljudi svojo organizacijo, svobodam Vam Še marsikaka nam roji po glavi, pa škoda prostora za ne-nepotrebno izgubljanje besedi. — Raz-redno-zavedni papirničarji. ■
Rudarji
Gotovi ljudje so prepričani, da je strokovna organizacija le dekla katere-sibodi politične stranke. To pa ni res. To je zmotno! S.rokovna organizacija ima drug jasnejši namen in tega uresničiti, si prizadeva le malokatera skupina.
Pri nas obstojata samo še dve strokovni organizaciji rudarjev, bilo jih je je pa tudi že pet, ki pa so morale prenehati, ker ni bilo za njo zanimanja, nekatere pa eksistirajo le še na papirju. Zakaj strokovne organizacije rudarjev pri nas nimajo popolnega uspeha in zakaj one samo životarijo, na to ni težko odgovoriti. Prešibke so, preslabotne, ker se delavstvo premalo zaveda moči, ki jo lahko dobi z krepko, enotno strokovno organizacijo. Močnega rudarskega strokovnega pokreta, kakor je v drugih državah, pri nas ni. To je ocena današnjega strokovnega položaja in če se rudarjem slabo godi, je to šteti njim samim v zlo. Zakaj se pa ne organizirajo, zakaj ne čutijo te potrebe in ali mislijo, da si je brez organizacije in brez solidarnosti celokupnega rudarskega delavstva mogoče izboljšati svoj gmotni položaj?
Na vsem svetu si stojita v nasprotju dva tabora in to sta: na eni strani izkoriščevalec, na drugi izkoriščanec. Kapital je organiziran, ima svojo moč podprto z denarjem, delavstvo je neorganizirano in trpi. Samo čaka in čaka. To je tista usodna napaka našega delavstva, oziroma rudarjev, ki misli, da pride vse dobro samo po sebi. V življenju se je treba neprestano boriti in meriti moči, da se zmaga. Kapital ima tudi svoje možgane in jih zna spretno izrabljati, drugače kakor delavec. A na koga se zanašaš ti, trpin — rudar? Ali misliš, da ti bodo drugi prinesli svobodo, če si je ne boš znal sam priboriti? Pomisli na svojo družino in na svojo nedoraslo deco. Ze zavoljo njih uvidevaj, da je treba položaj izboljšati, če nočeš, da popolnoma propadeš! Rudar, posebno trboveljski rudar, pomisli, kam te vodi dosedanja tvoja pot. Vedi,
da je močna strokovna organizacija pot do uspeha!
Strokovna skupina rudarjev Jugoslovanske strokovne zveze se jasno zaveda svoje dolžnosti in jih tudi povsod uresničuje. Njen namen je organizirane voditi v boj za izboljšanje gmotnega položaja rudarjev. To pa more doseči le, r.Ko ima za sabo maso organiziranih rudarjev, ki jo bodo podpirali.
Tovariši, rudarji! Ne držite rok križem! In tudi vi, ki iste že organizirani, agitirajte in vzpodbujajte ostale neorganizirane in jih pridobivajte za strokovno organizacijo. Ko vas bo malo več, bo uspeh takoj viden. Samo s čakanjem in potrpljenjem pa si boste naložili novo breme, katerega odstraniti Vam bo nemogoče. Tovariši, torej na delo!
*
Cestna električna železnica.
Kakor običajno vsako leto je usluž-benstvo tudi letos pri upravnem svetu zaprosilo za običajno božično nagrado.
V	ta namen so zaupniki v sporazumu obeh obstoječih organizacij vložili pri upravnem svetu tostvarno prošnjo. Kakor se čuje je zelo malo izgloda, da bi nižji uslužbenci tudi leuos prejeli to božično nagrado. Uslužbenstvo je radovedno odkod izvira ta »malo izgleda«. Če se uslužbenstvu nalagajo vedno večje dolžnosti in se jih obremenjuje z novimi odgovornostmi pri vršenju dela, potem je to znak, da gremo naprej. Če se pa uislužbenstvu hoče odvzeti še ta malenkostna božična nagrada, pa je znak, da gremo nazaj. Z ukinitvijo božičnice je uslužbenstvu zadan dvojni udarec, eden iz gmotnih, drugi pa iz moralnih ozirov, ki je še veliko hujši kot prvi. Upamo, da l>o slavni upravni odbor vsekakor skrbel, da radi božičnice nižjemu uslužbenstvu ne bo nikake ovire iter da se bo zavedal, da se z ukinitvijo običajne božičnice ustvarja med uslužbenstvom slabe odnošaje in ubija veselje do dela.
Privatni in trgovski nameščenci.
Navedenih dejstev ne ovrže še tako filozofiranje: Demokratski privatni in trgovski nameščenci so se izkazali močni zato, ker so izraziti in svoje barve ne skrivajo. Imajo sicer svojo posebno organizacijo in neki izjemen položaj, ki ga — mimogrede omenjeno — diktira že socialna zakonodaja, vendar so sestaven del — stvarno in idejno — »Narodno strokovne zveze«, ki je osrednja organizacija taikozvanih »naprednih« ali »rumenih« (žoltih) sindikatov. — Isto je s social no-demokrai.sko »Zvejzo privatnih nameščencev Jugoslavije«, ki je ena najbolj izrazito marksističnih strokovnih organizacij. .Saj je po »Savezu privatnih namještenika Jugoslavije« celo včlanjena v U. amsterdamski internacijonali. Seveda so včlanjeni v njej tudi ljudje, ki ne spadajo noter.
Spričo vsega tega je jasno, da morajo biti vsi krščansko misleči privatni in trgovski nameščenci organizirani v sindikatu, ki je sicer v svojem področju svoboden in avtonomen, ki pa je včlanjen in naslonjen na »Jugoslovansko strokovno zvezo« kot centralo kršč. soc. delavskih strokovnih organizacij. Kako čimprej priti do take strumne organizacije, to je pač vprašanje zase. Pravila, pravilniki in podobne formalnosti so spričo drugih važnih reči in problemov zelo podrejenega pomena.
Razvoj pa je podan že v klenem zrnu, ki je vrženo v brazdo njive, iz katere naj zraste najjačja strokovna organizacija kršč. mislečih trgvskih in privatnih nameščencev. In ta ne more biti drugačen kot ta-le: Sedanje skupine privalnih in trgovskih nameščencev JSZ se pojačajo do najvišje mere. Močne skupine same po sebi in same iz sebe rode »Strokovno zvezo privatnih in trgovskih nameščencev Jugoslavije« (Stručni savez privatnih, trgovačkih namještenika Jugoslavije). Ta zveza, mora nato dobiti svoja pravila in svoj poslovnik. V svojem področju je avtonomna, vendar pa najtesnejše naslonjena na JSZ. Sama zase je včlanjena pri svoji strokovni mednarodni zvezi (Fach-intemationale), po JSZ pa v iitreški kršč. socialistični.
Tako je prav, vse drugo je na pol in malenkostno: Upamo, da smo si vsi na jasnem in da pojdemo vsi skupaj končno k uresničenju svojih idealov. Saj smo jih imeli kot drugi. In kmalu se bomo prepričali, da nismo zgrešili poti.
Tedenske novice.
Nujno opozorilo vsem naročnikom!
Iz več krajev dobivamo zadnje čase pritožbe, da prihaja list prepozno. Mnogokrat šele naslednji teden v ponedeljek ali celo šele v sredo v prihodnjem tednu. Zdi se nam potrebno, da opozorimo vse naše prijatelje in tovariše naročnike, da gre list redno vsak četrtek zvečer na pošto (ako ne nastopijo nepredvidene tehnične težkoče) in ga morajo dobiti vsi kraji, kjer je pošta že takoj naslednjega dne, t. j. v petek, oddaljenejši pa najmanj v soboto. Prosimo zato vse naročnike, da vsak nereden dostavek takoj javijo, nikakor pa naj radi tega ne odpovedujejo lista.	Uprava.
Občni zbor I. dol. konzumnega društva v Ljubljani se je vršil v soboto 1. dec. 1.1. dopoldne ob 10 v pisarniških prostorih zadruge. Zborovanje je otvoril in vodil podpredsednik Anton Kralj. Navzočih -je bilo poleg načelstva in nadzorstva 49 odposlancev. Ravnatelj g. Kocmur je podal izčrpno poročilo o poslovanju društva v preteklem letu. Nova poslovalnica se je otvorila v Žužemberku. Tov. Gostinčar je poročal v imenu nadzorstva. Bilanca izkazuje 153.670 dinarjev čistega dobička, ki se prišteje rezervnemu zakladu, kateri bo znašal 984.794 Din. Deležna rezerva znaša 666.588 Din, deleži članov pa ‘261.727 dinarjev, tako da ima zadruga lastnih sredstev blizu 2,000.000 Din. Zadruga ima ‘29 poslovalnic z 10.000 člani. Računski zaključek in bilanca sta se odobrila in načelstvu se je podelil absolu-torij. Pri volitvi načelstva in nadzorstva je bilo izvoljeno staro načelstvo in staro nadzorstvo.
Je U to socialno? Nekatera tiskarska podjetja v Ljubljani postopajo naravnost škandalozno z ženskimi delavkami, in to celo z mladoletnimi. Opravljati morajo nočno delo poleg dnevnega, in to se dogaja celih 14 dni in več. Ne rečemo, da se to dogaja z maso, ampak le s posameznimi, ki se ne upajo upreti pred izgubo še tistega malega zaslužka, ki ga imajo. Jasno je namreč, da bi vsak nezadovoljnež zletel na cesto ob prvi priliki. To ravnanje ni samo protisocialno, ampak tudi protizakonito. Kajti po zakonu o zaščiti delavcev je to za mladoletne delavke sploh nedovoljeno, mladostni delavci in odrasle ženske pa smejo delati le, če je podjetje v nenavadni nevarnosti, če se dela s sirovinami, ki se rade kvarijo, ali v neizogibni državni potrebi. V našem slučaju tega ni, zato bi morala podjetja uporabljati kvečjemu le moške moči, ki jih je itak dovolj na razpolago. V slučaju, da to ne bi zaleglo, bomo posegli po učinkovitejših sredstvih.
Volitve v disciplinarno sodišče pri ljubljanskem OUZD. 10. decembra so skrutinatorji volivne komisije pregledovali oddane glasove. Volil se je en član in namestnik sodišča. Razredno bojni socialisti so se združili z demokrati. Rdeče-rumena koalicija je dobila 82 glasov, naša kandidata 33 glasov. Za nas in naša kandidata je doseženi uspeh že pri prvem nastopu razveseljiv.
Napredek ljubljanske knjižnice Delavske zbornice kaže najbolje novo izišli tristoštirideset strani obsegajoči seznam knjig. Ljubljanska knjižnica je v zadnjem letu prepustila mariborski knjižnici Delavske zbornice blizu ‘1000 knjig, in vendar je ta seznam mnogo obširnejši kot je bil prvi, ki je izšel lansko leto. Po kvaliteti knjig je ljubljanska knjižnica Delavske zbornice brez dvoma že danes ena najboljših javnih knjižnic v Sloveniji. Tina vso najboljšo leposlovno kot znanstveno literaturo. Omenimo naj samo to, da obsega samo seznam knjig o socializmu in delavskem gibanju nad 40 strani. Žal, da delavski funkcionarji in zaupniki premalo poznajo in čitajo to literaturo. Knjižnica se v novih prostorih v palači Delavske zbornice še hitreje razvija, kakor se je prej v Gradišču. Od preselitve, t. j. od 15. oktobra pa do 30. novembra se je vpisalo v knjižnico 219 novih članov in izposojenih je bilo čez 6000 knjig. Kdor še ni član knjižnice, naj postane! Vpisnina znaša samo ‘2 Din in seznam stane le 15 Din. V knjižnico se lahko vpišejo tudi naši člani, ki delajo izven Ljubljane. Knjižnica je blizu kolodvora in odprta vsak delavnik od 10—12 in od pol 6—9 zvečer, ob nedeljah 'in praznikih pa od 9—12 dopoldne. Tudi mariborska knjižnica Delav-
ske zbornice silno hitro napreduje.
V	mesecu novembru je izposodila 696 obiskovalcem 1236 knjig, od teh 409 slovenskih, 57 hrvatskih in 760 nemških, odnosno 1126 leposlovnih in 110 znanstvenih. Novih članov se je vpisalo 57.
Pri javni borzi dela v Ljubljani je na razpolago delo moškim: 1 fotografu,
1 manipulantu za trdi les, 3 sodarjem, 6 čevljarjem, 1 kleparju, 1 žagarju za na venecijanko, 1 jermenarju in sedlarju, 1 mesarju-klobasičarju, 6 navad, delavcem, 2 mizarjema, 2 pečarjema, 1 garažnemu mojstru, 1 urarju, 1 brivcu, 8 vajencem. —■ Ženskam: 1 frizerki, 1 kuharici, 1 orož kuharici, 1 uradnici,
2 služkinjama, 1 restav. kuharici, 1 natakarici.
Pri javni borzi dela v Mariboru je
ponujeno delo moškim: 5 viničarjem,
3 hlapcem, ‘2 polj. delavcema, 1 stavbenemu ključavničarju, 1 kovaču, 1 mizarju, 2 čevljarjema, 1 žagarju, 1 mlinarju, 1 kolarju, 3 soboslikarjem, 1 brivcu, 1 slaščičarju, 1 kleparju, 1 kamnoseku, 1 krojaču. — Vajencem kolarske, čevljarske, tapetniške in pekovske obrti.
—	Ženskam: 6 kmečkim deklam, 6 služkinjam, 5 kuharicam, 1 gospodinji, v župnišče v Bosno, 1 postrežnici, 1 pod-natakarici, 1 servirki, 1 plačilni natakarici, 10 šiviljam za perilo, 1 šivilji za obleke, 1 trgovski poslovodkinji, samostojni, 1 varuški, 1 sobarici, 8 vajenkam za šivanje oblek in perila.
Pri javni borzi dola v Colju je ponujeno delo moškim: 6 hlapcem, 40 rudarjem, 1 tesarju, 1 ključavničarju, 1 kleparju, 1 električarju, 2 kotlarjema, 4 mizarjem, 4 gateristom, 10 tesarjem za doge, 1 čevljarju, 1 krojaču za prikrojevanje škrobastih ovratnikov, 1 črevarju,
1 hotelskemu kuharju, 2 pikoloma, 1 slikarju, 1 strojniku, 33 delavcem, 16 vajencem. — Ženskam: 3 deklam, ‘2 šteparicama, 1 likarici, 1 perici, 3 pletiljam, 5 natakaricam, 5 hotelskim kuharicam, 3 hotelskim sobaricam, 23 kuharicam, sobaricam in služkinjam.
Miklavžev večer Jug. strok, zveze v Mariboru je zelo lepo uspel. Obdarovanih je bilo okrog 125 revnih otrok, ki so dobili po večini blago za obleke itd. Da se je ta večer tako lepo izvršil, gre v veliki meri zasluga našemu zavednemu članstvu, ki nam je neumorno pomagalo z nabiranjem darov. Zato naj bo tem potom vsem, ki so sodelovali, izrečena najiskrenejša zahvala za ves trud in žrtve, ki so jih doprinesli za deco naših članov.
Krekova družina.
Trbovlje. Nasa Krekova mladina priredi v nedeljo 16. t. m. v Društvenem domu igro v treh dejanjih ».Sinovo maščevanje« ali »Spoštuj očeta« in veseloigro Rdeči nosovi«. Vabljeni visi! — Odbor.
Preska-Goričane. Naša družina bo priredila v nedeljo 16. t. m. ob 3 popoldne v Društvenem domu v Preski igro v 4 dejanjih: »Pred vaškim znamenjem.« Sodeluje tudi naš tamburaški zbor. Vabljeni vsi naši prijatelji.
Jesenice. Sestanek Krekovcev bo v soboto 15. t. m. ob 8 zvečer. Fantje člani, pridite vsi! Pridite vsi oni, ki ne razumete našega hotenja, pridite, da nas spoznate v pravi luči resnice. Naj bo v nas vseh zavest, da so ravno sestanki ono, kar nas združuje v lesno vez iskrenega tovarištva. To nas dela močne in nas čeprav ob skromni besedi — ki pa bo ob svojem času, ne oziraje se na desno in levo, vzrastla v mogočen klic
—	pripravlja za pot v življenje, katerega trpkost kljub momentanemu veselju občutimo najbolj mi — delavska mladina. Fantje, zavedajmo se svoje mladostne sile, klešimo in ustvarjajmo v sebi in svojem obližju celega človeka, da bomo v resnici klicarji nove dobe. Da bomo del one mladine, ki zahteva resnice, pravice in enakosti, ki je strup sodobnim razmeram. Živi borba!
M. U. DR. FRANCE DEBEVEC
Specialist za pljučne bolezni in tuberkulozo
po nad triletnem strokovnem študiju in praksi v tu- in inozemstvu od 14. decembra 1928 dalje ordinira v Ljubljani, Miklošičeva cesta 18/IL Riintgen.
Dr. France Debevec:
Vrste in oblike jetike.
Druga oblika kožne jetike je lupus.
V	bistvu je bolezenski proces isti: Pod kožo se krvnim potoni naselijo posamezni bacili. Polagoma — ne v ostrem tempu! — se razvijejo poedini tuber-kuli, t. j. skupinice celic, ki so značilne za to bolezen. Sosedni tuberkuli se tu in tam lahko zlijejo v večja gnezda. Zunaj na koži od kraja vidimo najprej rudečkaste pege, nato zrnčaste gričke, kasneje večje kožne grude in nabrekline; le-te se na posameznih mestih vsled zasirjenja in razpadanja v središčih spremene v čire, male rane, sčasoma pa je lahko vsa bolna površina ena sama, razorana izjedlina, pokrita z gnojno izločevino in njenimi izsušenimi skorjami. Na robu rane se bolezen širi, tod najdemo najbolj sveže tuberkule. Na ta način se prav polagoma in brez hudih bolečin širi proces vse dalje in dalje, razje nos, lica, ušesa itd. (lupus na obrazu je najčešči!). Vmes in istočasno se tudi odigrava zdravljenje: Zdrava koža preraste očiščene dele čiraste površine; seveda pa to ni potem več lepo, rožnato, gladko lice, temveč brazdasto in razorano je videti, starikavo, deloma spačeno.
Zanimivo je, da lupus ne nastaja pri težkih jetičnih obolenjih. Obratno: pljuča ljudi z lupusom so le prav redko bolna. Zamišljamo si, da mora biti takšno delo odporno, okuženje pa da ni bilo jako. Vsled lupusa kože se razvije obilica protistrupov, ki do neke meje očuvajo pljuča in ostalo telo težjih jetičnih sprememb.
Včasih so bili lupozni bolniki največji reveži. Lice jim je bilo vsled izjedi in spačeno in skaženo, ljudska oko-
lica se je takšnih ljudi nekako bala in izogibala, ko da bi bili izobčeni.
Dandanes je v tem pogledu znatno bolje. Poleg številnih jedkih mazil uporabljamo z dobrim uspehom umetno obsevanje, ki je pa dolgotrajno, ali je vendar ta metoda mila in učinkovita. Tudi pri lupus-u ni odveč napraviti zdravljenje s tuberkulinskimi injekcijami, že zategadelj, da se naseljevanje kužnih klic na drugih mestih ovira in zabrani.
Zapomni si tudi pri tej obliki jetike: Č i m p r e j je treba spoznati bolezen in č i m p r e j jo zdraviti.
Čez hribe in doline...
Sv. Miklavž pri Ormožu. Vsem našim ljudem priporočajo kršč. soc. organizacije trgovino g. Stanka Rizmana v Sv. Miklavžu pri Ormožu, kjer je solidna postrežba, kakor tudi najnižje cene. Naše geslo je: »Svoji k svojim!«
Vič. Na predlog delavskih občinskih odbornikov kluba SLS je občinski odbor sklenil tudi letos prirediti božičnico za revne šolske otroke. Božičnica za šolsko mladino je v naši občini že skoraj običajna. Kljub temu pa bi isto letos skoraj prezrli, kar je pripisovati finančni stiski, ki mori občino. Božičnice bo deležno 80 šoloobveznih otrok. Šolsko vodstvo je bilo naprošeno, da napravi seznam učencev in učenk, ki bi prišli v poštev za božično darilo. Seznam je šolsko vodstvo tudi izvršilo in predložilo županstvu. Naj nam nikdo ne zameri, če rečemo, da je bilo poleg dobre strani tega seznama opaziti tudi slabo stran in ta sigurno izvira iz tega, ker učiteljsko osobje veliko premalo pozna gmotne in socialne razmere učencev. To nam potrjuje dejstvo, da so se v omenjeni seznam vrinili nekateri otroci, ki
niti najmanj niso upravičeni, dočim se je v seznamu pogrešalo v resnici potrebnih otrok za božično darilo. Socialni odsek občine se je s tem seznamom pečal in tudi ukrenil, da bodo božičnice deležni le tisti, ki so je tudi v resnici potrebni. Gotovo pa je, da je v seznamu ostal še kateri, na kojega mesto bi moral priti bolj potreben in pa tudi bolj zaslužen šolarček. Naj vedo vsi tisti, ki se na tem spodtikajo, da je božičnica namenjena izključno samo za najrevnejše otroke.
Studenci pri Mariboru. Ljudski oder Studenci priredi v nedeljo 23. decembra 1928 ob 5 zvečer v dvorani g. Gačnika božičnico, združeno z božično gledališko predstavo »Kjer ljubezen, tam Bog«. 01) tej priliki bo društvo obdarovalo revne otroke. Prijatelji in tovariši, pridite!
Plitvo jezero. Tujec se je ustavil ob jezeru v neki dolinici ter je vprašal ta-inošnjega seljaka, ali ve, kako je jezero j globoko. — »Ne vem,« mu je odgovoril, j »Lahko pa sami vidite, da sega voda
I	racam in gosem komaj do trebuha.«
OČe: »Gospod učitelj mi že zopet | piše, da te že tri dni ni v šolo, da si | zanikem in nad vse len otrok, iz kate-j rega ne bo nikoli kaj prida.« — Sinko:
| -Aiiek, ne verjemite vsega, če izostajam | iz šole, ni to nikaka lenoba, temveč nepremagljivo razredno sovraštvo.«
Vrednost denarja. Za 100 nemških mark dobiš 1354-2 Din, za 100-avstrijskih šilingov 798-7 Din, za 1 dolar 56"795 Din, za 100 irancoskih frankov 221:24 Din, za 100 češkoslovaških kron 168-15 Din, za 100 lir 296-80 Din.
Ilsntarsha m (cvljarsha zadruga
„RI1N0U r. z. z o. z. flrlttu
★
Izdeluje vsakovrstne ovčje in kozje kože, kakor tudi barvano usnje za površnike
¥
Postrežba toCna.
Cene solidne.
Izplačevanj e
3% popusta (dividende) po § 26. pravil, se prične v vseh poslovalnicah dne 10. tega meseca. Vse člane prosimo, da jo dvignejo oziroma obračunajo najkasneje do 20. tega meseca, ker se bodo pozneje glede izplačila potrjeni seznami vrnili vodstvu zadruge.
I. delavsko konzumno društvo r. z. z o. z. v Ljubljani
Iz vse	svoj 14
Renč R«Tin	Poslovenil	Niko	Kuret
VI.
Hodili sta druga ob drugi z enakim korakom, ena visoka in plavolasa, druga kostanjevih las in srednje postave. Nosili sta glavo pokonci in govorili pred se brez kretenj v kratkih stavkih. Dejal bi, da sta sestri, ki se iz navade sprehajata skupaj in se zavedata, kako resni in lahkotni hodita po mestu med neštevilnimi sprehajalci. Tramvaji so tiščali drug za, drugim:, polni pisanega ljudstva, ki je odhajalo iz mesta, in palice so molele iznad tramvajskih streh. Ladje za pranje pa so bile prazne in so se brez šuma pozibavale. Po lestvah in jadrnih prečkah veljkih ladij, ki so se v vrsti tiščale k nabrežju, so se v vetru sušile srajce in hlače mornarjev. Bila je nedelja. Henrietta in Marija sta hodili za ograljo železnice sredi po nant-skih nabrežjih med reko in neskončno vrsto mornariških beznic, jadrniških in mešetarskih štacun, ki so bile razvrščene ob Loiri.
»Kako rjava je voda, gospodična Henrietta! Kako dere!«
»Poplava je skoraj gotovo. Da le sena ne vzame!«
»Seveda. In radi povodnji, ki grozi nižjim travnikom, bodo, mislim, kosili celo danes.«
Šli sta mimo kolodvora ob borzi. Henrietta je bila že ponovno pozdravila prijateljice, ki so, kakor ona, bile ušle delavnicam in krojačnicam. Eno izmed njiih je mlad moški vodil za roko. Smejala sta se, ker sta se pač imela rada. Še prav novo znanje je bilo. Šla sta čez ipost. Marija jima je sledila dolgo s svojimi žarečimi in mrkimi očmi.
Ko sta dospeli do konca Bouffayskega nabrežja, jima je sunek vetra privzdignil klobuk.
»Kako veselje, če začutiš veter!« reče Hen-riettp. "Ve*. tpden ga nisem deležna, vsaj v delavnici ne. Doma je sicer drugače — na hribu smo, tam sape ne zmanjka.«
Marija si je popravljala iglo v svojih težkih laseh, ki so bili vedno v neredu. Odgovorila je: Meni se pa zdi sitno: lase kuštral«
Pa je res že začela zajemati obe deklici Lo-irina sapa s svojim vonjem po topolovem listju-Prihajala je v svežih sunkih, ki so iskali k mlinom ali jadrom in so se izgubljali v poljani kakor čebele, ki iščejo deteljišča. Zdelo se je, da je zadaj za njo zrak mrtev. Napovedoval se je zelo vroč dan. Henrietta in Marija sta šli vzdolž ob kanalu Saint-Felix in sta, sledeč njegovemu ovinku, dospeli na nabrežje prave Loire, ki je niso več tesnile hiše, ne prestrezali otoki, ki je marveč tekla v enem samem toku, počasna in široka, med dvema travnima planotama, porastlima z redkim drevjem. Proti vzhodu se je videlo na skrajnem obzorju to drevje tako stlačeno in stisnjeno, da: se je zdelo, da reka prihaja iz modre goščave. Bliže pa se je razmikalo, se redčilo in viselo nad travo v obrisih svetlozelenega listja, ki je skozenj solnce sijalo. Reka je tekla po sredi. Prihajala je in postopoma širila rumeno izpreminjajoče se svoje vodovje. Poplava je lizala preko peščenega proda. Zrela trava se je upogibala na bregu in se potapljala v valov ju.' En sami luksuzen čoln je pod jadrom skrit plul ob nasprotnem bregu.
Henrietta si je bila želela, da pohiti semkaj in poreče: »Poglejte, kako krasno! Koča Loutnelovih je še precej1 daleč tam doli!« A ko je pogledala zopet Mariji v obraz, je videla, da je tako bled. Zato se ji je tok misli preokrenil. in začutila je neodoljivo potrebo, da to trpljenje potolaži.
Stopali sta preko travnikov po stezi, določeni za on§, ki ladje vlečejo po reki navzgor, in Marija je zaostajala.
»Dajte mi roko, gospodična Marija. Trudni ste, kaj?«
»Res je, zrak me je prevzel. Sicer pa se čutim krepko, zatrjujem Vam, zelo krepko, samo za spor znanje sem vrtoglava.«
»To je posledica pomanjkanja. Videli boste, da si v kratkem opomorete. Ko boste imeli svojo, po lastnem okusu urejeno sobo... V tem si človek odpočije.«
»Da, dobro se moraš počutiti v svoji sobi. Sama jo opremiš. Hotela bi jo imeti pa v modrem:!«	’
»Modra ali kakršnakoli!« pravi Henrietta. »Pomagala Vam bom. Ko boste imeli že kaj prihrankov, Vas popeljem k starinarici, ki jo poznam in ki prodaja perkal tako po ceni...«
»Raje bi imela novo blago, vidite,« pravi Marija in se ob tej misli, nasmehne. »Tudi če ni tako lepo, bi ga raje imela.«
»Ste torej taki kot jaz? Nič ni preveč novo, nič ni preveč belo zame. Mislim, da bi imela najlepše perilo, če bi bila bogata.«
»Jaz pa bi imela dragulje. Ko hodim mimo trgovin, kjer imajo ogrlice in prstane po izložbah, se mi zdi, da me nevidna roka ustavlja. Vendar nikdar ne bom bogata!«
Kaj veste? Če se poročite...«
Glasen smeh ji je odgovoril in se izgubil v vetru. Marija je bila zaokrenila obraz proti Loiri-nim daljam. Solnce ji je zlatilo bleda lica, zobje so se ji blesteli, v očeh se ji je vžigal rjavordeč žar, ki je vzplamteval kakor bliski. Bilo je lepo v tem trenutku, to dekle trpkih potez, lepo kakor so lepa bitja strasti. Lepota čuvstva je bila na njej. Henrietta je bila spoznala blesteči smeli življenja, ki ga je bila srečala včasih med svojimi tovarišicami pri delu, in zbala se je. Poznala je nevarnost tega smeha. Kaj kratkotrajen je sicer bil. Nato pa so se Mariji oči zamračile, glava je klonila. Spregovorila je spet: »Dekleta, kot sem jaz, gospodična, se poročijo z nesrečo in trda je ta gostija ..«
Spet ji je bil v obrazu sinočni tožni izraz, izraz zapuščenega, od bede preganjanega dekleta.
Obe deklici sta hodili nekaj časa molče druga ob drugi. Henrietta je vedela, da ne kaže, dotikati se nekaterih ran, čeprav bi jih hotel le zdraviti. Zato je preprosto rekla :
»Poglejte, marjetice! Ali jih je na nantskem pašniku!«
Vsa v cvetju je bila zemlja pred njima. Pašnik je bil porastel z zrelo travo, koder so marjetice v ivečjjih lisah zakrivale rfumenkasto zelenilo bilk in semen. Ponekod so bile zlatice, drugod spet rdečal detelja, ki so se odražale v travi. Z vsakim korakom si mendral križem rastočo travo. Veter je dvigal iz dna senožeti valove, kakršni se delajo na površini velikih voda. Odnašal je pelod stoti-sočev cvetlic kakor penasto meglo. Vse živali, ki v zemlji žive, so se oglašale izpred svojih lukenj. Bila je polnost poletja, čas pijanosti, ko življenje polje noč in dan pod zvezdami, da se od njega opijanjaš.
»Poglejte, ali ni to krasota? Se Vam ne zdi, da se Vas prijema zadovoljnost?«
7!« »Jugoslovansko tiskarno«: K. Č e ?.
Izdajatelj: Konzorcij »Del. Pravice« (Jože Rutar).
Prednik: Srečko -Žumer.