443 ART PARADOX STANETA JAGODIČA ART PARADOX STANETA JAGODIČA Novo knjižno delo Staneta Jagodica Art paradox*. s podnaslovom Dobro jutro, gospod Orvvell. je opozarjajoče že z naslovom, ki najavlja orvvellovsko apoka-lipso v zavesti umetnika. Ze v prejšnji knjigi Pred nami potop (1992) je z aforizmi Žarka Petana prikazal zgovoren niz fotomontaž, tokrat pa je Jagodic postregel s samostojno knjigo, kjer je osrednji delež vrsta novih fotomontaž. Široka razvejanost raznotere umetniške dejavnosti Staneta Jagodica se ponavadi navezuje na skupino Junij, kjer je bil glavni organizator in spiritus agens, toda tudi niz samostojnih prireditev razodeva umetnikovo posebno afiniteto do karikature in do satirične fotomontaže. Kaže, da je zadnja leta Jagodic usmeril svoje delovanje prav na ti območji, se oddaljil od slikarstva, assemblaga. Prav karikatura in fotomontaža, vsaka po svoje, omogočata Jagodiču, da izrazi svoj kritični odnos do sveta v sedanjem času in s kozmopolitsko širino. Razstavno odsotnost Stane Jagodic nadomešča s knjižnim natisom, pri knjigi Pred nami potop v sodelovanju z Žarkom Petanom, sedaj z Art Paradox samostojno. Novoizšla knjiga nudi presenečenje: Stane Jagodic ponuja pesmi, aforizme in fotomontaže. Slednje so gotovo poglavitni delež knjige Art paradox. Pri pesniškem delu nas spomin zanese k pojavu, ki ni osamljen med slikarji oziroma sodobnimi upodabljajočimi umetniki: tako pri Janezu Berniku, Zdenku Huzjanu, Lovru Inkretu najdemo pesmi, ki na določen način dopolnjujejo upodabljajoči opus, pri vsakem od njih s svojo, osebno barvito valenco, z njim lastno usmerjenostjo. Petnajst pesmi Staneta Jagodica je obrnjeno izrazito navzven, h krutim dogodkom Balkana, z aktualnimi akcenti in s širino mednarodne prisotnosti oziroma odsotnosti. Valenca teh pesmi je precej različna ubeseditvena raven, zagotovo pa Stane Jagodic ostaja ves čas angažiran in z vestjo kritičnega humanizma. Najsi se pesmim pozna, da Jagodic ni prvenstveno pesnik, pa vsebine lepo dopolnjujejo to, kar je v ospredju njegovih fotomontaž, ali pa tudi aforistike. Aforizmi Staneta Jagodica - najdemo jih ob koncu knjige in nekako »obrobljajo« fotomontaže - so različne narave, tu ne gre vedno za (geo)politične ostrice, posredi so življenjske izkušnje, malone filozofski prebliski, iskrice okoli umetnosti, etični imperativi, duhovitosti drugačne vrste. Pestrost Jagodičeve aforistike je zanimiva, privlačna in sporočilno ubrana na aktualnost, drugod na satirično ali pa humorno vsebino. Ob opaznem razcvetu slovenske aforistike je treba tudi Staneta Jagodica uvrstiti med osebno barvite aforiste. Posebej pa se je zapisal z aforističnimi refleksijami s področja umetnostne zgodovine, tu je nabral 290 duhovitih prebliskov, celo v različnih slogovnih usmeritvah, dostikrat prilagojeno umetniku, ki ga ima v mislih. Tako je zvrstil niz kratko povedanih duhovitosti ali pa miselnih utrinkov, vse od Wilendorfske Venere, situle iz Vač. Praksitela, pa prek Wavelskega gradu, * Dolenjska založba. Novo mesto. 1W3. Tiskarna Novo mesto Igor Gedrih 444 Francisca Goye do Johna Heartfielda, Picassa, Kandinskega, Henryja Moora. Andyja Warhola, Lucia Fontane, Roya Lichtensteina in mnogih drugih. Ta delež aforistike, zdaj bolj duhovit, zdaj nekaj manj, pa je docela svež v slovenskem prostoru. Ali je pretirano, če imenujemo Staneta Jagodica za slovenskega Johna Heartfielda? S fotomontažami si je že pred davnimi leti utrdil mesto kritično angažiranega umetnika. Ne da bi bil po svojem konceptu in slogovnih izrazitih kaj dolžan Heart-fieldu, razen morda tehnike, je s fotomontažami do te mere prodrl v slovenskem prostoru - a ne le v tem - da je prav ta fotografski postopek v ospredju njegove ustvarjalnosti in je s presegajočo fotografsko, običajno sliko, prerasel običajne fotografske možnosti in s tem tudi estetsko valenco. Izbor sedaj prikazanih foto-montaž sega od 1991. do 1992. Že časovna zasidranost opozarja, da gre za kritične čase slovenskega in nekdanjega jugoslovanskega prostora. Podnaslov knjigi je Dobro jutro, gospod Orwell, kar Jagodic uvede z jedkim dialogom med Orwellom in Balkanom. Relacije sedanjih fotomontaž so jasno začrtane, kompozicije posameznih del so večdelne, pa tudi enodelna fotomontaža je v sestavljeni fotografiji najmanj dvodelna, raje pa več. Seveda zna biti Jagodic kozmopolitski, najsi je tokrat dal močan poudarek slovenski in bosanskohercegovski vsebini. Ponekod dopušča možnosti večaspektnega gledanja na posamezen problem pri fotomontaži, dasi pretežno teži k jasni, enosmerni opredelitvi. Likovno je Jagodic preprost, razumljiv in jasen, mestoma se rad zateče h kombinaciji fotografije v povezavi s slikarsko reprodukcijo, ali vsaj del nje uporabi za skupno sporočilno enoto. Njegove fotomontaže so prepoznavne v osebnem izraznem tonu, neposredno učinkujoče. Ponekod se poslužuje nekaterih elementov, ki jih večkrat uporabi kot sestavni del, npr.; britvico, obliž. Jagodičeve fotomontaže v jasni govorici vsebujejo črni humor, saj drugače ne more biti v orwellovski viziji sedanjega trenutka v svetu in na Balkanu. Nasploh pri njegovih fotomontažah velja, da je najbolj uspel tedaj, kadar sili gledalca k premišljevanju. Knjiga Art paradox je ena tistih in drugačnih novitet, ki ne bi smela biti nezapažena ne na kritiški ravni ne na knjižnem trgu. S to knjigo je Stane Jagodic uresničil svoj širši krog ustvarjalnih nagibov in razpoznavno odrazil različno v sorodnem, najsi ostaja fotomontaža v ospredju njegovega delovanja. Tudi za knjižno opremo je estetsko poskrbel avtor. Aforizmi Staneta Jagodiča Prst: »Za moj avtoportret se najbolj zanimajo kriminalisti.« Posekana drevesa mečejo senco na projektantovo dušo. Ko je Mao Tse-Dong zastavil politiko ,naj cvete sto cvetov', je imel v mislih tudi mesojede cvetove. Zemlja gori! Gasilci vseh dežel, združite se! Enim kruli v želodcu, drugim v glavi. Kadar slon pretaka solze, mravlje natikajo rešilne pasove. 445 AF0RIZMI STANETA JAGODIČA Kapitolska volkulja, 5(X) pr. n. št. Otrok opazovalec: »Mamica, so ti dvojčki sinovi Rdeče kapice?« Janez iz Kastva: Mrtvaški ples, Slovenija, 1490 Modni kreator: »Kakšna je to modna revija, če je polovica nastopajočih slečena do kosti.« Andrea Mantegna, Sv. Boštjan, okrog 1450-1455 Akupunktura po renesančno. Kazimir Malevič: Črni kvadrat, 1919 Krt: »Kako čudovita panorama moje dežele.« Constantin Brancusi: Poljub, 1908 Šaljivec: »Medeni tedni dveh zaljubljenih zidakov.«