Izhajajo 1. in 15. Tsacega meseca. Cena jim je za celo leto 2 K., za pol leta I K. — Nar očnino in dopise spiejecna J. Krajec v Novem mestu.
Novice.
Oznanila se plačujejo za enkrat 6, za dvakrat za trikrat 12 helerjev od kvadratnega centimetra. Manjše kakor 10 Dem obsegajoče se ne sprejme.
Srečno novo leto
vsem iastitim narofinikoui in bralcem „Dolenjskih Novic".
Današnji list smo poslali vsem dosedanjim naročnikom. Uljudno prosimo, da blagovolé kmalu naročnino ponoviti. Posebno pa prosimo vse one, ki so se s staro naročnino zaostali, da BC potrudijo, isto kmalu vposlati. Cena listu a posiljatvijo vred je kakor doscdaj, tudi nadalje I gld. ali 2 kroni za vse leto.
Ob enem tudi toplo priporočamo „katoliško politično društvo za Dolenjsko". Premožneji naj se vpišejo kot člani ter pošljejo letni goldinar, nepremožni 20 kr. Naročniki „Dol. Novic", ako svoji naročnini za list dodajo 10 kr., tudi postanejo člani imenovanega društva.
I^astniâtvo in ircdnlštvo.
Gospodarske Htvari.
Katera sadna plemena nn Dolenjskem ne kaže pomnožeynU.
Kjer se gre ta povzdigo sadjarstva, Tprasati ee mora pred vsem, katera sadna plemena naj ee goji, in dalje, katere vrste teh plemen? Za Dolenjsko priporoŽalo se je, in to ravno v bD(j1. Novieah", razven peŽčičsstih plemt-n, tojehruftk, jabolk in kuten, tudi gojenje nek^tt-rifa poH^bnih plemen ko^čičastega sadja v veèji meri. Kt^kor taka, navajalo se je slive, in med temi posebno takozvano ringlo slivo (fraacojko: Rcineciaude), in marelce. Od jedne kakor druge èittti je bilo ie pred leti v „Dol. Novicah", da naj bi se jih po Dolenjskem t veliki meri, osobito po viao-gradakih legah gojilo To se je storilo takrat z utemeljitvijo, da mora dolenjsko podnebje obe-dvema gotovo ugajati, in da bi se v tem slučaju za marelice kakor todi ringio^slive lahko dosti denarja gtržilo. No, skuňnja, prav obilna skuAnja v zasaditvah obeh teh sadnih plemen po vinogradskih legah deželne kmetijske iole na Grma je p« do dobrega dokaiala, da temu nikakor ni tako. Za marelice, kakor tudi ringlo-slive je dolenjsko
podikebje, in to osobito na severni strani Gorjancev jako neugodno. Zimo prestane licer jedna kakor druga dobro, toda kaj basne to, ako je pa ob Času cvetenja navadno tako vreme, da vse kaj obilno cvetje odpade. Deželna kmetijska áola na Grmu ukvarja se i gojitvijo obedveh ie 10 let, pa kaj je dosegla? V jednem samem letu je bilo drevje ringloiov, kjer je v prav zavetni, to je proti burji popolnoma zavarovani legi sajeno, prav dobro; je pa količkaj na burji rastoče, rodilo ni pa že nič. S cer pa ringlotno drevje leto Zi letom v cvetju kaj obilno letino obeta, ali da jo pa le ne.
Z marelicami je pa Se slabáe. Tudi one na-yadno le obilno cvetó, sadu pa kaj malo ali kar nič ne donai^njo. Da imamo tu popolnoma na prosifm r&stuée, ne pa ob poslopjih v podobi brajd /.gojeno drevje v mislih, raiume se samo ob s^'bi. Marelica ima vrhu tega Âe to veliko napako, da jo njej lastna boteien „smolika" Se veiiKo hitreje uniči, kakor pa na primer v Vipavi. I[| gotovo ne manjka njena napaka v dolenjskem podnebju je vrhu tega pa áe ta le: ona postane po njeni naravi zgodaj na spomlad so5ua, ali kakor po Dolenjskem pravimo — muževna. Po Dolenjskem nastajajajo pa tudi kaj radi na spomlad pozni mraiovi, in ti storé, da že sočnemu mareliô-nemu drevju sok pod lubadom zmrzne. Take marelice sicer áe oželené, toda koj po tem se pa pogiianki posuté in drevje zažene ée le pozno iz vej. posebno pa ii debel mogočne vodene po-gnanke, s katerimi se še dalje pri življenji obrani. Marelc in ringlosliv torej po vsem tem n« kaže po Dolenjskem v veliki meri iz gospodarskih ozirov pomnoževati. In to velja tuđi, kakor zopet skušnja kmetij<ske šole na Grma uči, o plemenitih sortah breskev, katere se mora s pomočjo cepljenja po-množevati Tudi one so podvržene tistim nadlogam, kakor marelice, ia tako bode treba pač ostati gledé kolčičastih plemen ladja na Dolenjskem pri nHvadni èe^plji in Češnji. Žal pa zopet, da nam ČeiSpljevo drevje na listju nahajajoča se glivica, kateri se pravi latinsko „fílostikta prunikola", tako nničujfl, da v dosiih krajih žcepljevega drevja kar reč ni, in da ga tam, kjer ga je áe, v kratkem Tei ne bode. Ta glivica prouzroČuje, d» postao«

štev^. 1.
lietje ieSpelj že y juliju in avgustu lukniiaato, kakor rešeto; potem porumftai, in T septembra pa it odpade. Drerje zaieoe na to navadno nove pognanke z norim listjem, kar pa vse ne dozori, m&rreč zima prikima, ia take îe popolnoma ue-OEeleoele po^n&ake pomori. Tako se ponavlja ta prikazen par let zaporedoma, in čeáptjevo drevje se posuši, brez da bi mu zamogli kaj pomagati. Ceanje storé po riSinah na Dolenjskem marsikje pr&7 dobro, in zato pa6 kaie jih gojiti, dasiraviio T primeri k vipavskim jako pozno na trg pridejo, kar jim žal, ceno jako znižuje.
Oiloèao najpomenljivejga plemena sadja za Dolenjsko pa sta ia ostaneta peáČikasta plemena; j]abolko in hruška. Osobito ta prvo so podnebne razmere kaj ugodne, tako da je moi^o^e pri normalnih vremenskih ra/!;merah na Dolenjskem kaj dosti in prav ňnih jabolk pridelovati. Glede hruâk temu že ni ve^ tako, kajti sïuSiija je do kazala, da je za prav fine, plemenite vrste hru^k dolenjsko podnebj : Že kolikor toliko preostro. Navadne, kakor pravimo ordinar sorte bruák, posebno pa takozvane moátnice, kakor: tepke, potrkve itd. storé èe prav dobro, ilne pa že ne več, ali le redko, redko kdaj.
Zato kaže po Dolenjskem prav z vso rnetostjo kar le mogoie velike pomnožitve žlahtnih jabolk se lotiti. Da pa bodo dolenjska jabolka ne-le fino, ampak tudi v zadostni množini zastopano trgovsko blago Dolenjske postalo, ae gre požlahtnovati kar ai bodi, kajti iz takega postopanja nastane le malo-vredni rtčet. Sadoa trgovina zahteva prilično malo, pa pravih sort. Tega se mo ramo držati, in zato kaže po Dolenjskem le sledeče ^e-le lansko leto po veáčakih v Novem mestu do-
ločene sorte jabolk požlabtnjevati ter tako v veliki meri gojiti :
1. Dolenjska vosČenka. 2. Angleška zlata zimska parména. 3. Rudeči Stetinec aii Čebulinka. 4 Vplika kasilska reiueta. 5 Bltínhaimska reineta.
6.	Čeiko deviško jabolko alt rudeče n LoŽ.
7.	L<iudsberáka reineta. 8. Míiáanckar. Lete sorte naj bi ae pomnoževale in nobene druge
KiO je novega po avstrUskeni cenarfitvu ?
Ministerstvo, še-le pred kratkim sestavljeno, je odstopilo; je radi nevspesnosti bilo primorano odstopiti. Slovane je hotelo do cela prezirati. Cehi 80 za-nje neugodno delovanje zadržavali ravno tako, kakor so prej naši Nemci storili; posledica je bila, da tudi najnujnejših stvari niso rešili. Grof Clary je odstopil z vsemi ministri, kterih nekteri bodo zopet v novo ministerstvo poklicani. Predsedoval bode minister Wittek, sedanji železnični minister.
Deželni zbori so bili sklicani na 29. decembra.
čaáníiki kolek je tedaj z novim letom odpravljen. Po en krajcar je bilo sedaj plačati od vsake številke časopisa, ki vsak teden ali še večkrat na teden izhaja.
Ogrska vlada je v velikih stiskah. V državnem zboru je nastala obstrnkcija, kateri je namen, preprečiti sprejetje kvotnega zakona. Vsled razmer v avstrijskem parlamentu določi zopet cesar kvoto za eno leto, in tako ogerski vladi ni treba privoljenja državnega zbora.
Skrb matere onkraj groba.
Naslednjo dogodbo doživel je neki častnik T francoski vojni leta 1870—71. Jahal sem z ne-VrtUUn najzisealjivj^'h sioï ekozi temen gozd, da bi videl, kako staliáče da ima sovražnik. Okolica nam je bila malo, le površno znana Videli smo, da se razprostira pred nami srednje velik gozd, onkraj gozda pa da so obáirni travniki, na kterih je stalo precejšnjo kmstsko poslopje, ki je bilo najbrže v porabi za shrambo sovražnikovega živeža in vojnega orodja. NaS namen je bil, to poslopje napasti, in prej kakor bi utegnili sovražniki z orožjem se braniti, zalogo zapleniti. Vedno smo se skrbno ozirali in na vsak áum pazili ; vznemirjalo pa nas je neprestano šumenje dreves. Gozd je prihajal vedno gosteji in temneji, da smo mogli jedva naprej jahati; kmalu pa je postal zopet radkeji in polna luna je z vso svojo svetlobo obsevala okolico.
smo hoteli obrnili v bojaK;iii, da nas svetla noč izdá, ko je jelo vedno temneje positajau ; črni oblaki zakrili so kmalu svitlo luno, bilo je zopet temno. Nevťdoč, kam se obrniti, u-itavim konja. „Tamle utegne biti hiSa, luč se vidi I" zttAepeČe mi tik mene jezdeči desetnik, Jaz se ozrem, in res je biiščala v diljavi luč, ki je od Časa do časa se skrivala. Hitro jeidimo tje po mehkeni travniku, a kmalu lačne pod konjsKini kopiti èkr tati ; bila so tla s kamenjam po-tuta Vsfjt dno smo hitro jezdili, ter se je luč te toliko približaln, da smo jo mislili v desetih minuiab pred seboj imeti. Temno je bilo, da nismo rasločili ne njiv niti vrtnih plotov, konjaka kopita pa so vedno bila po kamenju.
Jaz sem jahal prvi ; upirajoč oko v svetlo luč, nisem stvari okolo mene Čisto nič railočil. Naenkrat se grozno prestrašim, nehote vstavim konja in s tem druge v jahanju zadržim Od strahu 80 se mi lasje ježili, ko ugled4m is tal se vzdigniti žensko podobo, ki mi je z vijočima rokama
NP

Kaj Je norega po Širokem sretu?
Vojna v Afriki se vedno traja; vsaki čas se zgrabijo, le božične praznike so mirovali. Boerci aH Buri, {to so Holandci, ki so se pred kacimi 200 leti tje naselili), se vedno trdno držé. Angleži se gotovo Že kesajo, da so te spletke nčinili; sedaj seve jira gre za ugled, kterega so pred vsem svetom imeli. Burom pa se pridružujejo se mnogi drugi ondotni narodi, in ne bo labka stvar, to vojno t kratkem odločno končati.
Sveto leto v Rimu se je začelo v nedeljo pred Božičem. Kaj velika slovesnost je bila to za sveto mesto. Sveti OČe sam v spremstvu mnogili kardinalov in višjih cerkvenih dostojanstvenikov je imel to opravilo, ki je trajalo pol tretjo uro. To je najjboljsi dokaz, da je sv. Oče se primerno trden. — Goriški nadškof, eminenca kardinal Missia in mil. g. prost dr. Elbert sta se tudi redke slavnosti teh svetih obredov udeležila.
PiŘe se ntiin:
Iz Novega mesta [Iz zborovnuja obrtnikov dne 24. decembra.] Pizdjanijt zlrane obrtnike naéflnik zadruge gcsp. Ajipe. V reBiiih besedtih omt-djiil je, da ram gi krčijo y zadrugo se vpinuti in vplačevati. Opomnil jiL jf, da piedno se je zadruga osnoiala, »e je vsako zborovanje aklicnialo z lepaki in z vobiiom v „Dol Novicah", toda kljub teau tradu ledtmjťga lačeBDťga odboia se j)Ii je žiilib« g le malo udeleževalo. Osnovana je zdaj rbrtna z^diug», voljen je odbor; pravila obrtne zadmge ( di bnla jft dtžejna vlada, sedaj pa se lii)Sejo naarBikterl braniti k zadrugi se vpisati in pristopnino vplačati; a sedaj je prepozno! Vsak mora ali bo primoran Ćlan obrtne zadruge po-
daljiio pot Tabranjevala. V tej podobi spoznam BTojo mater, natanko tako, kakorino sem pred tremi leti ob nje smrti zadnjikrat videl, v dolgem břlem oblačilu in mrtvaškim prtom na glavi. Vsako potezo njenega ljubkega obraz», njene oČi, ustnice, Tse sem natanko sposnal. Ziivzet, to podobo v tuji sovraini deiteli, t samoti in temi videti, zavpijem : „Muti, ljuba mati I" — „Z» božjo Toljo", zakliíe mi desetnik, prijeméi me trdno za roko.
Podoba zgine „Ste k»j videli?" vprašam desetnika. Nič, gospod ritmojater, mi odgovori. Se jedenkrát jo Tgledam, mi svarilno nazaj kazaje, in zopet me zagrne črna tema. Strahu nisem mogel vež spregovoriti, in tudi konja sem čutil se tresti in sopihati. Ojačitn se, ter ukaïem vsem mirovati, rekoč, da tu smo kajmara v nevarnosti. Sto|)im raz konja podavái brzdo desetníku, ter stopam pazno par korakov dalj« po kamnu. Kaj je to: Kamenj« izpod nog se proEi in kota; v veliki globoČine Rele ae slîÂi padec; âe en korak — iiza oblakov posveti luna — grozen prizori Kamnolom
stati. Gospodje obrtniki! Sedaj gre za nase skupne koristi; red se mora napraviti v obrtnem stana, od kterega bomo vsi enake koristi imeli. Marsikteri obrtnik si misli: „Nić ne bom plačal, saj mi nimajo kaj vieti " Verujte, prej ali slej pridete zadrugi v roke Vssk samostojen obrtnik zglasiti se mora pri zadrugi in naznaniti svoje pomočnike in učence, ter se nv tanko po pravilih ravnati. Gospodje obrtniki! Boriti se nam je sedaj za obstanek; od ene strani nas tlači kapital in tovarne, od druge pa neke pijavke, ktere nam âe to vzamejo, kar tovarnam ostane, To bo oni obrtniki, kteri se niso obrta níili, aamonki, ki brez učnega spričevala in brez dovoljenja delajo; takih je veliko, posebno zidarjev, ki so eno leto malto ddali, drugo teto pa so že bili mojstri Temu počenjanjn se mora konec storiti. Obrtna zadruga bo vse take oblestvn v kazensko postopanje naznanila. Pri učnih spričevalih so se dosedaj tudi krivice gcdile; izdajala so se učna spričevala takim, ki se pri dotičnem mojstra niti učili niso. V prihodnje zapade tako dajanje kazni c. kr. okr. glavarstva. Edo je krir, da se obrtni stan Isko malo spoátnje? V prvi vrsti kapital, ki nas je pritiral do obupnega propada, dalje pa tudi nered v obrtu; tu so posebno tisti, ki se niso redno ačili in naučili, ki s svojim delom ne znajo občinstva zadovoljiti, in slabo delo dostikrat s su ovim obnašanjem prikrivajo in zagovarjajo. Ako si roke podsmo in to stvar T pravi red spravimo, bomo vse drugo staliàie mej svetom zavzemali.
Omenil je dalje gospod prromestnik, da morajo biti vsi učenci pri zadrugi naznanjeni proti kazni. Napčna je misel, da bi mojster naznanil ureuca, kadar nin ljubo Obrtna zadrega ne bo dala nobenemu prej učnega spričevala, dokler na bo čas oznanjene triletne dibe pretekel. Vsaka zvijača se bo po c kr. okrajnem glavarstvu kaznovala; nevednost ktere teh stvari ne opravićuje nifesa. Priporočal je, da bi se verski pouk ob nedeljah popoludne mej pogoje stavil, ker skrbeti moramo is obrtno, pa tuđi versko in oravno izobražbo nčencev, Tndi za lepo obnašanje hoče zadruga pkrbeti. Le rd dostojnega obnašanja učerca je pričakovati, da bo tudi posten in varčen pomočnik, in le tak pomočnik^ sposoben mojster. Predlagal je posvetovanje o bolniâni
s siluim prepadom zijal je pred menoj onikraj prepada pa je visela na drogu svetilka, ktero so Bovražiúki nalaáČ opazovalcem v pogubo nastavili. Vse oioje spremljevalce je groza obàla. Hitro se obrnem in skočim na konja. „Nazajl" zapovem tibo mojim vrlim jezdecom, ki so z menoj gledali smrtni nevarnosti v oČi. Komaj pa obrnemo konje, ie počijo puèke onkraj kamnoloma, in krogle iviřgajo nad naSimi glavami ; tudi mi vstrelimo dvakrat v temno noČ, kajti ravno se je zopet luna za težke oblake skňla. Potem pa drvimo na Tso moč proti hoati in dalje proti domu v dežji in nevihti. Sele ko smo bili pri svojih na varnem, spomnim se zopet prikazni in moje matere. Iz iepne knjiiice vzemem podobico moje rajne pre-Ijubljene matere, ter se pri nje pogledu izjočena kakor otrok.
Nikoli niaem nažel druzega razjasnila za to prikazen, kakor da sem bil poseben ljubljenec naaterin.
bl&gajni z& mojstre i proetoToljaim pristopom. G^osp. MaloviČ predlaga staroitni zaklad, kar ae je tndi z Teôino glasor sprejelo, ^olil se je takoj oinovalni odbor, ia sicer načelnikom Franc Felko iz EaadLje; podnaielaikom Franjo Ficelj iz Noreça mesta, in odbornikom Jnrij G^re^ore, Davorin Frančič, M, Maloviž, Valentin Appe, Oton Smítka, vsi is Koreja mesta, in Anton Peràina iz Loííne.
Gospod Frančič, kteri je tudi odobraval staroitni zaklad, je v obíirnem govora pojasnoval o ko-riitih bolniine blagajne in starostnega zaklada.
Pomočniški zbor obrtne zadruge ie željo iirekel, da bi se kar kmala mogoče la pomočnike in učence Titanonla samostojna bolniika blagajna v zadmgí.
Iz Neapolja. (Od kranjskih potnikor v Ameriko.) Potuje Dss dosti Kranjcev s parobrodotn v Ameriko, in bili smo deloma od Nodarija, TJdine, deloma pa od agenta iz Genove odpravljeni. Kako nas je bolelo od Nodarija odpravljene potnike, ko smo zvedeli od n&iih rojakov, koliko 80 oni plačali vozniae do Klevelaada, kako se jim je dobro godilo v Genovi, kako ge je ž njimi ravnalo in kuko z nami. Ako bi to naSi Kranjci vedeli, gotov" bi se niti jeden ne dal pregovoriti od sladkib beged NodarijeTih agentov na Kranjskem, kateri takorekoč za 5 gld., katere dobi od vsakega človeka, svoje rojake v take požrelne roke izdajo. Res je dosti takih ljudi, oziroma kranjskih agentov, ki ne vejo in ne poznajo ravnanje Nodarija z ljudmi; žalibog najde se pa tudi dosti takih, kteri gledajo, da dobijo njih 5 gld., in se ne bripjo, kako se Ijadem godi. Sram bi jih moglo biti. Mi smo plačali pri sleparju, tako moram Nodarija imenovati, do Klevelanda 128 gld ; od Genove plačali so pa drugi Kranjci 97 gld., torej celih 31 gld., oziroma 23 gld. manj, ker odâteti se mora železnici 9 gld. do Genove. Ni dosti le temu, da smo mi toliko več plačali voznine, ampak osleparil nas je N o d a r i ie z drugimi stvarmi, t. j. temu je prodal uro, ktera je že polomljena, dragemu je prisilil perilo, ki nič ne velja; plačati smo morali ilabo brano in pijačo drago, med tem ko so bili v Genovi vsega prosti; predno imo áli iz Udine, nam je pa zmenjal denar, kjer je imel zopet lep dobiček.
Dokler nismo še plačali karte, ravnal je nečloveški slepar z nami ie po Človeiko; kakor hitro pa nas je naiega denarja oropal, ravnal je po živinslto ter kričal nad nami z najgràimi psovkatni. Misliti si morate Kranjci, kako nas je to bolelo. Drugače pa se je godilo onim iz Genove; deloma sem sam videl,
drngrt so T"!	moji t^vitrifii. PriftdknvAni
SO bili na kolodvora in ipremljani na parobrod; govorili so svoj Ijnbi, materni jezik z gospodarjem druStvk, in izročeni so bili v dobro varstvo. Vsa mu torej čast!
Sedaj nahajamo ae v lepem mestu Neapolj, kjer imamo celi dan počitek, — Iz Amerike hočem tudi drugi dopifl doposlati, v katerem bom bolj natanko vse popisal.
Pozdravljam mojo nepozabljivo, ljubo kranjsko deželo in v isti živeče sorodnike, prijatelje in znance.
btern ... iz Toplic.
DomaČe Testi.
(f Umrl). Gosp, Jakob Dolenc, župnik na Igu umrl je po dolgi bolezni na vodanici S6. dec. star 63 let. — G. Josip BaSič, vitez Franc Josipovega reda, umrl je minolo soboto v Ljubljani star 72 let; Mnogo let bival je v Št, Jerneji*
(Umrli). Dne 17. decembra umrl je gosp. Joie S chu lier, posestnik in trgovec na M^irni, star 86 let, 97. decembra gosp. Ivan Gliha, pomož, uradnik pri noromeiki okrožni sodniji, t âmiheli, star S3 let 30. decembra pa goap. Joiip ^itek, e. k. gimu. profesor, ki je bival pri svojem sian, odretniku gosp, Vladimiru Žitek v Novem mestu, star 68 let.
(Kronska veljava.) Z dauainjim dnem je aploSuo vpeljana kronska veljava. Klor ima kaj na poiti, davkariji ali kterem bodi cesarskem uradu kaj pismenega oddati, mora denarne svote v kronski veljavi izraziti,
(Druátvene zavode). Kràka Čitalnica je izTolila za svojega predsednika ondotnega župana g, dr. T. K o m i h a ; za odbornike pa gg. A a m a n. Lilek. Pogačnik. Žmavec. Ondotna podružnica Ciril Metodove dražbe pa je izbrala prvomestnikom g. notarja dr, Jur. Pnéka, blagajnikom g. Zdravko Novaka, tajnikom g. Ivan Novaka
(Nova posojilnic») ustanovila seje v St. Janžn. Preditednik ji je ondotni žapnik g. Matej Jereb.
(Občinske volitve). Pri volitvi starešinstva občine Dednidol dne 27. grudna 1899 bil je jednoglasno izvoljen žapanom g. UibaW O ma hen, trgovec in posestnik v Starem trgu pn ViSnjigori, sřdsj četrto dobo. Sifetovalcem pa; g, Anton iJkubic in Franc K r i i m a n posestnika iz Dednidola in g. Andn j Kurent posestnik v Starem tign.
(Spremembe pri pošti) z ozirom na kronsko veljavo, Z 31. decembrom 1899 vzemo s« iz prometa sedanje poStne nakaznice, spremnice in tiskovine za poštni nalog 1er se nadometute z novimi, z 31. marcom 1900 pa vse poStne zaamke in vredno-itnice kakor dopisnice, zalepke i. t. d. Z navedenima termitioma 31 gruinom 1899 oziroma 31. suifem 1900 ignbe omenjene znamke in vrednotnice svojo veljavo v prometu, to BO pravi, da jih ni mogcče vet rabiti; moino pa jib je znmenjavati z novimi iste vrednosti prt vs*-h poitnih nr»dih do konca leta 1900, Glede spremembe dosedanjega poStnega cenika je omeniti sledeče:
1, Dopisnica se ima od 1 prosinca IfiOO počendi frankovati s petimi vinarji (3V2 kr) Na stare dopisnice, ki se rabijo lahko še do konca snâca 1900, je treba pritisniti v dopolnilo fraakatnre âe znamko za 1 vinar.
3.	Postna pristojbina za pisma v tnje dežele D, pr. Ameriko, Italijo, Francijo i. t d. se zviSa za vsacib 15 gramov od 10 kr. na 25 vinarjev (l2Vs kr).
3 Jednako se zvii- jristojtina za priporočena pisma od 10 kr. na 25 vinarjev O^Vs krj
4.	Nove poStne nakaznice so à 3 vinarja (I kr),
5 Pristojbina za tiskovine znaia
do BO gramov 3 vinarje (l'/a kr.) od BO i — 100 „ 5 , (2Vi kr.) „ 100 „ - 860 „ 10 „ (6 kr.) „ 260 „ - 800 „ 20 „ 00 kr.) „ 500 , — 1000 „ 30 „ (15 kr.)
6. Vrednost poâiljatev na spremnicah oziroma visokost vplačane svote na nakaznicah je treba od 1, prosinca 1900 izraziti vedno v kronski veljavi.
Natančnejša pojasnila glede drnzih manj važnih sprememb dobe se pri c. kr. poštnem nrada.
(Sejm za živino) bode t Crnomlji dne 4. januarja 1900,
(C. kr, finančno ravnateljstvo) naznanja vsled razglasa c. kr, finančnega ministerstva z dne 13. nov«mbra 1899, ât. 69669 takajSaji trgovski
zbornici, da se zamenjaje I. 1892 vpeljmi vozni listi X« intfirni promet blaga, ki ae morejo vsled razglasa finančnega ministerstva z dne 19.okt. 1899, št 5705Í aporabl(ati le se do 31. decembra 1899, — fie niso loArda popisani — do zadnjega dne meseca maicija 1900 pri z* to določenih prodajnih urad h (c. kr. de-ielni plačilni arad v Ljubljani, c. kr. [«lavni] davčni uradi v Poitojni, Škofji loki, Bistrici, K čevji, VfiiVih Laičah, Křikem, Kranji Kr^nj^ki gori. L tlji. L^gatci, Tržiin, Vrhniki, Radovljici, Rideiah R.lmici, Novo-meato, Senožečah, Kamnika, Trebnjem, C«rknici) brezplačno z& vozne bUnkute; ki «o bili »sl-d ckaia železniškega ministerstva z dne IS. aprila 1898 (drž. aak. št. 4S.) na novo upeljani. Prejinji, popissni ali potiskani vozni listi, ki se áe niso žfileiniško rabili, se tudi lahko v istera času zara^-njaiejo 7.a. nove, tod» le če se nzira na obstojt^de predpise in če se plača za vsak vozni list 1 vinar Po íl. m^rciin 1900 se ne jemljejo več zaitareli nterni vosni listi v zameno.
(Drsalilče.) Česar smo doslej v Novem mesta pogrešali skoraj popolnoma, iirfskrbela nim je stroga 3!ima in požrtvovalnost gOBp Jos. Medveda; letns imnrao drsališče majhno sicer pu dobro oskrbovano in dobro obisk-vano. Hvala mestni občini, ki je stvar iiročila goap. Med^-edu; Se večja hvtíla zadnjpmu, ki jo je tako nrno in sre-no d>vráil. — Že koncert smo imeli na ledu, in nabralo se je kljab hudemu mratn do 200 gledalcev, ki so sp g itovo nverili, da ni lep-lega zimsitega đporta, nejfo le drsani«. tako da se àtecilo drsalcev gotovu v kratkem podvoji in potroji. Selanje drsališče bo pa lotfii irnogo premajhno, in želeti bi bil», da se naš^ olrpi^vftJao društvo in go«p. Medved in — z ozirom na Soliko rnialmo tudi josp. giinn. ravnatelj — prav Č^-in') |)-^brig^jo za nov Teé[i in tudi priročnejši prostor, pi skibe n i ob enem, ds bo novo drs-ilišňe v topiejš-;« ćasn lahk > služilo knt prost T za lawn tenais. Vs« to je primerno l^ Iiko izvedljivo, z malimt stroški, ki bi se v kratkem povrnili. - Opomba starci: K» to poročilo postavljam, se led ž-itopi. — Lawn t-nr^ poleg živinskega sejma?
(Ilustrováni Narodni koledar) za leto 1900 ju zopet letos iiáel, in siicer, kff je bil prvi natis zaradi popisa c-Ijakih i/gr-dor zaplenjen, v drugem natisu. Odlikuje se kakor prejSnii letuiki po posebno lepi oiiravi in mi/'n' »sebini, C-na elegantno vezanemu 1 gld., broiiranemu 70 kr
(Kranjska dežela) oieunje se mva knjižica ktero je spiHul in izdal go-ip -Tos. Ci perle. Ista obsega 98 strani in kaj mikavno popiše v kratk h potezah raiue krsje naše dotnovine. V boljši ra/gled podamo tu dva stavka iz oirenjene knjiiie. — Krka. Ta voda preteka pod imenorr R si'ica Dobrepolj^ko kotlino ter zgine pod imen m pri Pmikish. Piikaže se zopet na dan pri M'ii R-ični pod imenom RnČna, ki se pa po kratkem toku fopet skrije in pri Krki ïopfit Da dan prihaja. Od tud naprej sh imenuje šf^le Krka. Izliva ae v Savo pri K-ski vasi nasproti Brežič. Nje tok je 75 Am do'g. Nje de.-^na dotok" st« ; Crmoš-njica in Težka vola; le^'ih je pa troje: Č^tež ca, Temenica in Radnlja N«jira«nitiifjU ie Temenica. Ona izvira pfd Pustim Javorjem blizu ^nartnegi pri Litiji. Ona je 30 frm d..Iga, a bizu 8 Jim teče pod aemljo, v kojo se izgublja dvakrat. I/.ln'a se v Krko nad Novim mestom; kedar pjihain poílednjií iz senilje, pravi ji narod Linknjiičici ali Pret'ina. — Mokronog. (250 m. 844 [ir.) Im- od mokrih tal. V ftkol ci mnngo grobišč: pri sv. Kr'žu, Slepš^kit, OHrožnikn in Ribjeku, Tu so se našle vaške fibule. V Zapečarjn
se je pa našla „ajdovska jama", star rimski mdnik. V zgodovini se omenja ta kraj prvić v 10. stoletja Takrat je bila lastnica Mokronoga koroška kneginji •v. Hema, ki ga je darovala krskemn nnnskemn u-mostann. 1072 je prišel v last krškemu škofn; 1616 je bil grad prodan nekemn Mahoriičn, sedaj mu je lastnik baron Berg. Mokronog je bil y srednjem vekn obdan s zi iora, Glavna vrata vanj so bila pri „grajskem tnrnn. 1871 je bil tn had potres, pozneje se je âe treslo 1376 in 1881 Razen trga ima le 4 dele: Paradiž, Frenga, Šavergasa in Za Zidom. V zičeikn je bil m vikarijat, od 1649 je fara. Sedanja cerkeT je btl» sezidana 1824. Sola je tn od 1808. — Na Žalostni Gori pri M »kronogu je cerkev Marije, sezidana 1670. V velikem altarju je kip žalostn« M B., ki ga je daroval 1675 grajščak Kaisel. Pod cerkvijo «o stopujíce, nad kojimi ima obok lepe slike, predstavljajoče trpljenje Jezusovo. — V Mokronoga se je rodil 1790 Janez Strel, pesnik „Popotnika".
(Današnji list) obsega deset strani.
Razne resti.
*	(Visokoiast gosp. Jos, F. Bnh,) amerikanski misijonar in urednik „Amerikanskega Slovenca" postal je prvi monsignor v duluski IkofijL Lidt bo vodil sedaj župnik gosp. Fr. Šusteriič.
*	(Grozni morilec) V Olekn ob rnsko-poljski meji je 21Ietni kmet Kowalski pobil do smrti svoje stariše, štiri sestre, enega brata, deklo in enega otroka, Kaj pa, da so ga zaprli.
*	(Nesreče na železnici) Dne 33. decemb. trčila sta v Kalsdoifu na Štajerskem dva tovorna vlaka. Lahko poSkodovala ata se kondnkterja Frane Ehrlich in Franc Krebek. Vozni tir seje pri tem moSno poškodoval. — Dan kasneje se e zopet T Kahdorfa hujša nesreča zgod la. Nedeljo ob 4. ari zjutraj priletel je briovlak iz Trsta v tovorni vlak. Sunek je bil stralen. Popotniki »o skakali skijzi okna. Ranjeni so bili skoro vsi, toda manj nevarno Bolj poikodrivani pa so bili nsJnžbenci. Kondnkterjn Stat-keju je tramove zlomilo večkrat noge. Peč se je zvrnila, in ogenj se je hipoma raznesel po poštnih žikljih. Nihfe si ni npal v goreči voz, in Statkejn je začelo že krog nog goreti. Zadnji trenntek v največji sili je bil v pomoč svojemu prijatelju strojevodja Brichta, ki je bil sam ranjen Breziavestoega kon-dukt^ja so prenesli v Čakalnico, kjer se je tudi opečeni Brichta sknp zgrudil nezavesten. V spalnem
goLu 'ji ..^«lila /it» i'itîjàgto V	voiu âo
rešili samo dva žaklja, vredna 15.000 a 500 000 K, Tse drugo je pogjrelo. Trije vozovi brzovlaka so docela zgoreli. Tovornega vlaka je pet popolno razbitih 12 pa močno poškodovanih. Skoro ob istem čjisu je trčnil na mariborskem kolodvora brz iylak v dmzega^ ter 80 se obe lokomotivi in 15 voz močno poškodovalo. Tudi tukaj je nastal v poštnem vozu ogenj, ter so zgorela vsa pisma in vrednostni papirji. Še v mnogih krajih so se železoične nesreče primerile. Vzrok j« iskati v napačni varčnosti. Premalo ljudi imajo nastavljenih, in lahko Í6 potem to in ono prezre, Tn ima mali vzrok velikanske posledice,
*	C^tražna ne (reča) se jezjodil« vKoflachn
na Štajerskem. V Umošnji glaiuti se je p>d težo snega podrla steklena streha nad tovarno, ter pokril« kacih 40 deîalcev. Podrla je tndi peči, in takoj je začelo vse poslopje goreti. Pet ljudi je ostalo na mwta mrti-ih, 12 težko 20 pa lahko ranjenih.
*	(Dvanajst oeob ntonilo je) y oličini Ilok fta Slavoaskem. Štefaa Hlanojlovič s svojo nevesto io desetimi svati ao se peljali na dom ženinov, v Vranik. Toxnikî so bili vinjeai; prvi voznik zadel je v kup ktmenja ter se zvrnil a eanmi v Dunav, ki teče ob eeiti ; tadi ostali trije vozniki so ravno tako xayozili, ter se vsi v vodo zvrnili. Potonili bo ženin, nevesta in deset svatov.
*	(Silno debel o vek), posestnik velike gostilne na Nemàkem, bo najbrže v pariâki rszMtayi videti. Tfbta 247 kilo, to je blizo 5 centov. Skozi vrat« nav&^nega žetezDiČsega voza ne more, tfir mu jik bodo morali razriniti.
Vabilo na narocbol
TJstanovili smo ligt „Der Sûden" z namenom, ia z njim tolmačimo težnje in potrebe slovenskega in hrvatskega nareda íirai javDosti. Slovenski in far-vatski časopisi se íitajo po večjem samo v domovini, lato živo potrebnjemo lista v nemškem jeziku, v katerem ibiramo to, kar je potrebno, da izvedó áirSi krogi.
„Der Sňdeo", ki izba)» poldr g> lete sedaj po trikrat na mesec, in ga želimo čemprej razširiti v tednik, vstreza tema namenu in ogibajoč se žalostnega DHŠega razpora v domovini, zastopa strtmljeuje nali>ga naroda r celdti ter podpira tako v jpdui skcpini zbrane slovenske in hrvatske poslance državnega zbora v njih deloTaoji. List je prinesli ž« lepo àttvilo Ělankov in vsakovrstne, áirši javnosti namenjene tvarine, katere bi ne bili mogli sicer v nikakemliatn prijaviti, Ž*" to samo opraviřnje njegovo pctrebo. Posrečilo se oam j« list spraviti tudi v visoke in odločilna kroge, in iverili »imo se, da se tu uvažuje.
Čeravno toraj list, pri katerem se brpzplaňno deluje, ni v prvi vrsti mtinenjen domsčim kngom, vendar nujno potrebuje podpore iz domovine, da si sagatovi skromna srt-dstta a\ojega obstanita. Politični iast so jako kritični, in za to tembolj potrebujemo glasila, s katerim govoriuo z odločilnimi krogi tudi v dobah, ko nas političua zmedenost ovira osebno in > živo besedo se potexati za narodne svetinje.
Naročnina znaSa za celo leto 4 gld, (8 A"), za pol leta S gtd. (4 K). Naroi^a le na Dunaju, I. Plan-kengasse 4.
Za izdajatelje:
Dr. Ig. Žitnik.
Na Dunaju, decembra 1899.
Firm. 261.
Oklic.
Edict.
Firm. 259.
Loterijske itevilks, Trst ]6. decembra 31 41 64 65 6« Gradec 23. „ 12 41 49 18 6S

^AHYAÏaA.
Za, mnofiiobrojue (l»kaie blažena Boéatja mej bolez-DÍjo in o smrti naSe preljiibljcne «estre, osir. ivakinje in tete, gospodične
ADELE PETRIĆ
izrekeino tem potum prei dabcv^ćini, osobito đ&ravalkt Vrftsne^b -veLca, Tsem (IruBim dobrotnikom, ki bo jo v njeni holfini podpirali, ter veem »premijeválcem k nje veinemit puiitku, najiíibreiiejSo zahvalo.
NOVO MESTO, 18. decembra 1889.
Žalujoči ostali.
t
Tužnim srcem javljatm» vsem prijateljem in anan-cem v svojem in v iireiiti svojib ostalih sorodnikov, da nam je premili in [ir«dragi u£e, odnosno tast, brat in stric, guepod
v
Josip Zitek,
gimnazijski pruiesur v pokoja,
dne 30. rteceitibr» ob 4, uri zjutraj v C8, letu svoje dobe nenadoma v Gosp'idii zaspal.
Zemeljski ostnnki predragega pokojnika se bodo dne 31. dfcenibra ob 4. uri popoindne k veinemu počitku poluidi.
Bvete maňe zadušnice se bodo brale v kapiteljski nerkvi in pri Ěí, oo. Frnnftiškanih,
V KOVEM MESTU, dne 80. dec, 1899,
Jakobína Žitek roj Munda,^ oinalia. — Dr Vladimir Žitck, odvetnik. — Bogomil ŽItck c, in kr. nadporoćnik. — Egon Žitek, řtud. jur, — A. Žitek, »tnd, phil, sinovi,

m Qlîrie
Gen, I mb.
Podpisano iodiSie naznanfe, da se je v zadražnem registra MvrSil pri vpisn ,,Poeojilriea v Trebnjem, regtatrovana zadrnga ■ neomejeno laveio" izbris itstopivšega uda noíelstva Jakoba Petrovëifa in vpis spremembe, da nafelstvo obi-toji íe načelnika, njegovega namestnika in namesto perih, Štirih udov naieistva, in diá je delokrog sadruge omejen na Trebanjski sodni okraj, C- kr. okrožno sodISče v Rudolfovem oddelek III, dne 26. decembra 1899.
Oen. I 2A/8.
Tom k. k. Ereis- als Eandetigerichte Bndolfiwert wird kckannt gemacht, dem bei der Firma ;,GottsheeT>iiergwerkS' CoBinm-VereiB, registrirte Genoesenschart mit beschrânkter Haf-tott^" die Liiscliung der ausgetretenen Mitglieder Franz Facb-ieitner nsd Heinrich Heine, nnd die Eintragnng der nengewâhltea ToTBtandsmitglieder Earl Moier sis Kechnnngs-Beviior u. Stefan Zumnba als Vorstandsmitglied und Obmanustellvertreter im diesger. QtnoMenicbaitsjregister vollzogen wnrde>.
K. k. Krelsgerloht Rudolfewert Abih, ill, am £6, Deiember 18d9.
Matko Malovic, mizar v Rudclfovem opozarja gg. obrtnike in indnstrijelne pcdjc'tnike, kteri si mietijo nabavati najcenejšo gonilno moč strojev, vodovodov^ kakor tndi za električno razsvetljavo, naj se odloČijo za petrolni motor Meni je enakega postavil tukajšnji rojak g Karol Malntlnger, kateri ima zastopstvo xa Âvstrc-Ogtrsko. Motor delnje izborno že dalj časa in brez najmanjših napak. Gonilna moč mu je za enega konja in stane 3 kr. za eno uro; postrežbe mn ni treba skoro nobene. Valed moje zadovoljnosti izrekam tem potom najtoplejšo zahvalo za toliko dobro in zanesljivo blego, g, obrtnikom pa vsestransko priporočam, da se v tej zadevi obrnejo do njega, ter jih zagotavljam, da bodo najbolje postreženi 7 dobriia blagom in po najnižji ceni. Izdeluje tndi vsakovrgtnjh razsvetljav in vodovodov. Naslov mu je: Carl Malii-tinger, WIen, 1., Sellerstâtte, Llebenherggasse Mr 1.
Izjava
8 katero j»z podpisana avoje ždjife besede, katere »em dne 26. novembra t. 1. pred poâtno hiáo o gospej Ani K&ftan izgovorila, preklićim,
Ćresnjevec, dae 13, dťcembra 1899.
ttt Ana Petrić, po meni Fran Del'Cott, u Si tel ___
na
delniškega društvu I. Nurodnl dom v Uudolfoveni
kateri se bode vršil
JJi^" 4. januarja 1900
ob polu osmi uri zvečer v Čitalnični sobi
» sledečiiu vspcredoni :
1.	Letno porožilo o naložbi glavaici;
2.	Raftun in bilanca zn leto 1«99;
3.	Sprememba §§ 3, 4, 12 U, 24. 26, 26 pravil;
4.	ProSoja čitaluičiifga druživa glede obrestij;
5.	Doloibi divid^-nile;
6.	Volitev sedmih ćlanov v upravni otibor;
7.	Volitev treh ćlaiiov v i;reg]edovaliii < dsek.
ODBOR.
JHTiia zaliTala!
Veleblagorodni gospod c. k. predsednik okroiue «odaii« Josip GerdeSlft, víte; Frun Joil^ovc^t r«du íb aai čutni iDdič*D blagovolil kiit dwilo Ï8 iijet-tiie nboge pokloniti meitnemn ćnput-sm 100 kron. Za ta bUgodnSni dar »e v iraena obdaruranik nVugih meitno županstvo toplo lahvaljnje.
NoTotneRto, doe 24 decembra 1839.
ŽDpanstio Bonmeika.
IM HBAMLIA Ï MM 1ST
sprejema vloge vsak dan dopoldne proti obreato-vanju 0*1 1. prihodnjega meseca ter ravno tako izplačuje iste, ter računi obresti oo zadnjega dne preteklega meseca.
Kentni davek plačuje hranilnica sama, tako da dobé vlaga-
posojil
"cZiciIřto
K 19.563/ '
Denarni promet prvih deset mesecev znašal je
K 2,601.298-02.
V mestno hranilnico v Novem mestu se nalaga po c. kr. sodiščih pupilami denar.
Mestna občina Novo mesto jamči poleg položene varščine 10.000 gld.p ki je vinkulovana za varnost vlog in obresti sploh
z vsem svojim imetjem.	R^VilStoljstVO
MOHAR, predsednik. PERKO, pis, ravnatelj,
KHnuijaia, d« T MIOEI Tedno friine lu trpcŽDO blago Yi>ke Trste la tastit« gopode dnlieyulke.

Tođl íl»r, p, n, oličinat.Tn na-ininjaia, mmm t nalogi Tsake Trste modem» itofe ter tudi napra-moiljiv tirolBlii loden za havlloke.
Tudi imam narejone havllgke TBake velikoiit.i ïa goepoileia deíko po nî2ki ceni,
Dijskom ZDiîane »nel
-Î krojaikl nmjHter, Novo nxïHto, Vrllkl tr£ lit. »»
priporoC» ■« preS. đnhoviiini t iiđolovaiije vanliovr«tiin uMi^k«, ])os()liiiO
JfC^' talarje, površnike itd. -^pij
najokuBnejScm in naJnoTojSen) kroju. — Izdelujem vsako, v to Bt.Toko n]|)adajoie delo natančno po meri.
Priporočam Be preč. dubovSčini, da me blagovoli poĚastiti s fcnje-nimi Daročili, zagotavljajoč da bodem vedno skrbel, da izročim viiako naročilo v najveijo *adovoljnoBt prečastitih naročnikov.
Slav, p. 11. občinstvu priporočam svojo dobro urejeno
krojaáko delavnico,
v kateri delajo najboIjSe delavske moči; zatorej se jamii za elegantno,
lepo in moderno izvriitev naročil, kakor tudi zato, da se vaaka ~ T moji deîavmci narejena obleka lepo prilega.


i
----
Ha fEoA&l fosestva«
kuro obstoji IZ hiSe z dvema sobama ter h vsp^a gospodarskega poslopja. K temn pripada tudi njiv za 10 mernikov poeHTe in en gojzd, lato se nahaja ob MPti Y íaai B"dne pri Tiebcjem ter je vse v dobrem stann. — Vei ff roiz^é p'i Anion Jerič-u v Rodnah pri Trebnjem St. 21.___013-2}
'KTnrm aiflïl/l	^^
! I
Naznanilo.
Uaojam si slaTiieniu občinstva okolice Zožemberka in njega obiskovalcem nljndno naznaniti, da sem Btaroznano gostilno
^çfïï Pepela^®
Jtc^ v Žužemberku h. št 7
odprl ter zagotavljam, da bodem vedno z raz ličnim pristnim vinom, vedno svežim pivom, kakor tudi i gorkimi in mrzlimi jedili, kar mogoče po sizki ceni Čaatitim gostom postregel.
Za prenočevanje ptoicev in v hlevu za živino bode najbolje skrbljeno. Za obilni obisk vabi uljudno z vsem spoštovanjem
(304--3)	losip Hrovat ml.
"Il" î X o je na proflaj iz proste roke v Žabjt iJ_ 1 » d yggj	p^t	Noveg« mesia.
OMtoji iz trfh «tjb, kih n, novo zidanega lileva io ť
e B »tedilnikom, prodajalo j ce, veh svinjhkov; poleg hiše je
tudi lep parini vrt. — V »-ft pe izvé ravno tam, (i—p
Trgovski učenec
Škega jezika, sprejme «e s 1. felruarjem. Kje I pove uredništvo „Dol. Novic" kamor naj se ofert pogilja.
Janez Jgx-a
najstarejša in največja
iovaruffla zaloga šivalnih strojev
T Ljubljani, Dunajska cesta ôt. 13.
Zastopnik za Dolenjsko Friderik Skušek,
trgovec T Metliki. (210—11)
Luč orihodnosti
km GazoliD STetille
nadkriljujejo ts« dosedanje, in je raziTetlj&Tft izdatno ceneja od petroleja in acetiltiDa.
Reference na razpolago I Popolna garancija.
Zalaja telj
k, Medved, love mesto.
Veliko zaloffo
= po diina skin kfo
zgolovljenili oblelt
u dečke In doraitlt, kakor tnd po utrl ixíotoTlj•a^ priporoia
Dijakom ^^^ Medved, zQizane eeo8l y^ro msito.
iczszzsszzzzzs^:
Sivaloe stroje
u
in kolesa
Ic prve Vrste,
plačilni v mesečnih rokih,
priporoia
Jos. Medved,
Noto mes^.
Hogi^obne vence 8 trakovi, V veliki izbiri,
priporoča
Jos. Medved,
Noto mesto.

Ě
i so 6e Ijn^c, kateri J KaťhToinerKneipp-ovo slađno kavo ne rabijo, akorftvno je tako dobrodiSeća in zdrav» avina pijaCař
Ker Se Tsi ne vedo, ktere velike prednosti ima Kathreiner-jeva kava, lcat«ra skozi en ekstrakt bobove rastline duh in okus bobove kave zadobi. Taista to raj zdniži na neprecenljivi način dobra adiavjn delujoCa lastnosti domaČega sladnega preparata z preljubijanim duhom bobove kave. Kathreiner Kneippova sladna kava služi posebno za primes k boboiri kavi, diši ^ tudi ako se flama použije. Dobi ee povsodi, ne eme se pa nikoli odprta prodajati in je samo pristna, v znanih izvirnih zavojih z podobo iiip-nika Kneippa in z imenom
S nnnirriTïin	P^'incno prostor-
/ V/ ' nlmisDbami in pritikllno ÍÍČ6 .UUU f UUJU C	tajnik Demscher
v Novem mestu s I. marcom nastopnega leta.
Društvo „Me4ua godba v Rudolfovem"
priporoča
S!
d
t
# za plesne i druge Tcselice. #
Manj ko 6 godcev se ne daje. Plača nizka t
p. n druátva naj ee blngovolé radi avojih zimikih veselic pravočasno oglasiti 1 — Ptma kapelniku g. Jos. Poula v Rudolfovem	(267-7}

POSOJILNICA V ČRNOMLJI,
registrovana zadruga z neomejeno zaveio
obrEBtavala bode kakor doslej tndi leta 1900 hrsniloe vlage po
SPS' 4'|30|O
brez odbitja rentnega davka, tako da bode vlagatelj popolne 4V8% obrtati dobil.
310-2)

ODBOK.
;Na?o meito; Odgoroini aieduik, jzd^ate|j, uloiaik in tiiku J. Krajto.
I Najboljša in najsigurnejMa prilika za ^tedenje!

Stanj« hranilnih vlog 30. septembra 1899.; čez 2 milijona sid.
Denarni promet v de/etih mesecih 6ez 6V2 trilijona flid.
lijmdpisa popojils^^ipa
Preje: Gradišče št.L — Sedaj: Kongresni trg Ht.2., I.nađstr.
Sprejema
IS^ fcffaalla© vlage
TSalc delamlk od 6. ure zjutraj do 1. ure popoldan m jih obrestnje p»

««/JU
brez kakega odbitka, tako da sorejme vkiiik od Tsacih vloženili 100 goldinaijoT
Čistih 4 gld. 50 kr, na loto.
iJtanje hranilnih Tiog 30 sept. 1899: 2.112.219 old. 99 kr.
Promet v 9n)esřcih f^d 1. jaa. do SO.eept 1899: 6,757 658 gld. 53 1er
Hranilne knjižice ie spreie najo kot gotov denar, n« da bi ae obreatotaij« kaj prakioilo. — Za nalaganje po poUi so poStiiohraDilničiie položnice na razpolago.
V Llubljanl, dné 10. oktobra 1899.
Dr. Ivan SusterilS,
prediednilt,
Anton Beleo,
poteitDÍk, podjetnik in trgoTM r St. Viàn nad Ijnb^uo,
Frančišek Blrk, •talni Tikar ▼ LjnblJuiL >
Dr. Janko Brejc, «dret koudp. T IJnbljuL
Jostp âiika, kncfoikoiliRki kuoelH,
podpredsednik.
Odborniki:
Dr. Andrej Karlin,
giinn. profesoi t LJnbljuL
Karol Kaushegg, relepoiMtnik t LjsbljuU.
Matija Kolar, iapnik pri D. U. PoUl. Ivan Kregar, MS«liiik oknjna bolnilkt bkgiun« v Ljnbljuu.
Dr. Vlljko Schweitwr,
odTítn. koncip. t i^abljmil.
Gregor Šllbar,
tnpnik na RudnJkv.
Dr. Ale> Uieni6nlk,
itobi Tiku T I4\i])lj«iil.