CELJE, 30. junija 1961 LETO XI. štev. 24 CENA IZVODU 20 DIN GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZI DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE LIST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE »CELJSKI TISK« ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO Na trgu Partizana v Titovem Uži- cu so preteklo soboto postavili spomenik tovarišu Titu, ki bo sve- čano odkrit 3. julija. PRAZNIK BORBENEGA LJUDSTVA Letošnje praznovanje 4. julija — dneva borca, praznika borbe- nega delovnega ljudstva Jugosla- vije, bo potekalo vzporedno s sve- čanostmi 20. obletnice ljudske re- volucije, v pokongresnem vzdušju organizacij Zveze borcev. Prazno- vanje dneva borca je povezano tudi z velikimi in revolucionar- nimi dogodki, tako na področju vloge naše socialistične domovine v borbi za mir, kot pri našem no- tranjem družbeno-političnem in gospodarskem razvoju. Tovariš Tito je ob vrnitvi z obi- ska po afriških deželah dejal, da naša prizadevanja za mir in tvor- no sožitje med narodi ne izhajajo iz morebitnega strahu. Mi smo borbeni narod, je dejal, toda nad vse ljubimo svobodo in mir ter aktivno sodelovanje z vsemi na- rodi, ker nam je to potrebno za uspešen napredek naših revolu- cionarnih ciljev, ker le tako hu- do prizadeto ljudstvo, kot je bilo naše v zadnji svetovni tragediji, zna ceniti mir. Ker pa je mir naj- večja želja vsega človeštva, nas toliko bolj navdaja s ponosom priznanje, ki so nam ga nevezane dežele vsega sveta izkazale z od- ločitvijo, da bo na jugoslovanskih tleh potekala zgodovinska konfe- renca šefov nevezanih držav. Naša miroljubna politika pa ne pomeni, da bi utegnila patriotična in razredna borbenost biti manj pomembna. Nasprotno. Borbenost se razlikuje od bojaželjnosti, kot revolucija ni samo govorica orož- ja. Naša revolucija, katere nosil- ci so bili borci NOV v najtežjih in najbolj usodnih dneh zgodo- vine naših narodov, še vedno ni končana — in bo še dolgo trajala. Pred seboj sicer nimamo fašistič- nega, v orožje vkovanega sovraž- nika, toda zato ne preživljamo nič lažjih revolucionarnih obdobij kot je bil boj med leti 1941—1945. Bo- jujemo se na ekonomskem pod- ročju proti gospodarski zaostalo- sti, tolčemo se vsakodnevno s tr- dovratnimi ostanki razrednih na- sprotij, ki dostikrat bivajo v nas samih. Ta boj za resnično osvoboditev dela, za dosledno izpolnitev naj- bolj svetih revolucionarnih ge- sel, je silno žilav in naporen. Zato si ne moremo zamisliti, da bi la- hko enako uspešno potekal brez globoke, s krvjo in trpljenjem skovane zavesti borcev NOV. Zato naj bo dan borca »zborni dan« proletarskih, udarnih brigad in odredov, naj bo mobilizacijski miting« pred novimi juriši na no- ve cilje za srečo delovnega ljud- stva Jugoslavije in delavskih množic vsega sveta. J. Kr. SKRB za življenjska vprašanja borcev NOV V sredo popoldne se je v Beogradu začel četrti kongres Zvez borcev NOV Jugoslavije. Na njem sodeluje tudi šest de- legatov iz celjskega okraja. Tik pred odhodom smo naprosili predsednika Okrajnega odbora ZB tov. IVANA KOVAClCA- EFENKO na kratek razgovor o problemih, s katerimi se naj- več ukvarjajo organizacije ZB na območju celjskega okraja. V našem okraju dela v gospo- darskih organizacijah 4524 članov Zveze borcev, ki so z dosedanjim delom prispevali svoj delež k go- spodarskemu napredku, precej- šnja pa je tudi aktivnost članov ZB v družbeno političnih organi- zacijah. Tako je bilo v ljudske odbore in njihove svete izvoljenih 750 naših članov, v odbore poli- tičnih organizacij pa 794 borcev, je med drugim dejal tov. Kovačič. Na vprašanje, kako je z izva- janjem zakonitih predpisov, ki omogočajo reševanje težko rešlji- vih vprašanj borcev NOV, je tov. Kovačič povedal, da so bile v ta namen ustanovljene pri občinskih ljudskih odborih posebne komisi- je, ki rešujejo predvsem proble- me kvalifikacij, rehabilitacij, za- poslitve, stanovanjsko vprašanje, priznavalnino, zdravljenje, šola- nje, štipendiranje itd. V tej zvezi moramo ugotoviti da nekateri ob- činski ljudski odbori še nimajo uslužbenca, ki bi naj priprav- ljal gradivo za reševanje teh na- log. Ponekod pa so te uslužbence preobremenili z drugim delom Zato se zavzemamo, da bodo ob- čine usposobile. Te referente iz- ključno za reševanje problemov borcev NOV. Ob popisu članov Zveze bor- cev smo ugotovili, da je v našem okraju še 661 pol in 918 nekva- lificiranih članov ZB, ki so za- posleni v gospodarskih organi- zacijah. Da bi vse borce brez kvalifikacije čimbolj zainteresi- rali za pridobitev kvalifikacije, so v večini podjetij ustanovili aktive borcev. Gospodarske or- ganizacije pa naj bi organizirale tečaje in usposobile bivše bor- ce za ustrezna delovna mesta. To naj bi opravili letos. S tem bo v mnogočem rešena materialna plat življenja teh borcev. V tem pogledu so zadnji čas veliko na- redili v šoštanjski občini kjer so že končali tečaj. Ker smo nadalje ugotovili, da večji del naših članov boleha za- radi prestanih naporov, zadoblje- nih poškodb in ran v NOV, smo predlagali zdravstveni službi, da prične s sistematičnimi pregledi borcev. Nekatere zdravstvene ustanove so s takimi pregledi že začele, njim pa naj bi sledile še ostale. K reševanju stanovanjskih vpnašanj borcev in invalidov NOV smo resneje pristopili šele lani, je rekel tov. Kovačič. Tako so občinski ljudski odbori rešili 31 primerov, gospodarske organi zacije pa nadaljnjih 123. Po ne- popolnih podatkih pa bo treba v okraju rešiti stanovanjsko vprašanje še 164 borcem. Če k tem nalogam in proble- mom dodam še nekatera socialna vprašanja, je ob koncu razgovo- ra dejal tov. Kovačič, potem sem vsaj v glavnem naštel tiste nalo- ge, ki silijo v ospredje in ki jih bomo morali vsi skupaj, ne pa samo organizacije Zveze borcev, rešiti v najkrajšem času. PL.ENUM OKRAJNEGA KOMITEJA ZVEZE KOMUNISTOV O IDEJNIH PROBLEMIH v šolstvu Plenum okrajnega komiteja Zveze komunistov, ki je bil pre- tekli teden v Celju, je razpravljal v drugem delu dnevnega re- da o idejnih problemih na področju šolstva, o polletnem delu ideološke komisije pri OK ZI Zavod za napredek gospo- darstva v celjskem okraju si je v kratkem obdobju ustva- ril zelo velik ugled, ki mu ga težko zmanjšajo še tako trdo- vratne govorice in mnenja. To smo lahko jasno razbrali tudi na zadnjem zasedanju obeh zborov okrajnega ljud- skega odbora, ko je o dose- danjem poslovanju Zavoda poročal tov. Gradišnik. Vse- ga, kar so v tem času naredili kratkomalo ne spravimo v okvir lista. Morda pa so zna- čilne one študije, ki so poka- zale v jasnejši luči nekatere probleme razvoja gospodar- stva v celjskem okraju. Tako je na primer temelji- ta analiza tržišča in potreb pokazala, da od sadja pride v celjskem okraju za predelavo v poštev le jabolka. Spričo stanja na jugoslovanskem in slovenskem trgu pa ima po- goje za ekonomično poslova- nje od vseh vrst predelave le sušenje sadja ob istočasnem sušenju povrtnine. Ta študija je tako pokazala, da so neka- tera mnenja na terenu bila., čeprav v dobri veri, vendar napačna. Podobno je tudi vprašanje izkoriščanja bentonitov v celjskem industrijskem ba- zenu. Zanimiv pa je tudi prii mer študije za občino Šmar- je o ekonomičnosti ustanovit- ve izdelovalnice steklenih gumbov. Občina je dobila ze- lo vabljivo ponudbo, kjer je bila prikazana proizvodnja kot zelo rentabilna. Analiza tržišča in rentabilnosti proiz- vodnje, ki jo je izdelal zavod pa je pokazala, da bi spričo stanja na trgu nameravana proizvodnja povzročila okoli 8 milijonov dinarjev letne iz- gube. Podobno so podrobne ana- lize za posamezna podjetja pokazale, da bi z umestnimi investicijami lahko nekatera podjetja rentabilnost visoko dvignila, da pa vse rekon- strukcije niso najbolj renta- bilne. 2e ti trije primeri dovolj jasno kažejo kakšnega pome- na so pred važnimi odločit- vami za razvoj gospodarstva občine ali posameznega pod- jetja podrobne in utemeljene analize. Kažejo jasno na to. da je bolje prej temeljito pre- misliti, zadevo proučiti, kaj- ti kasneje nepremišljenega ukrepa v gospodarstvu na možno brez velikih sredstev popraviti. Na koncu koncev pa je v tem tudi velika vrednost in poseben pomen Zavoda za na- predek gospodarstva v celj- skem okraju. M. Iršič IZ KAŠI H KOMUN PRVI OBČINSKI PRAZNIK ŽALSKE OBČINE V znamenju napisne akcije Žalska občina bo v okviru praznovanja 20-letnice vstaje od 2. do 9. julija praznovala svoj prvi občinski praznik, posvečen spominu prve organizirane akcije proti okupatorju, ki so jo na pobudo partijskega vodstva izvedli na celotnem področju Sa- vinjske doline v noči med 6. in 7. julijem 1941. S tem v zvezi je v ponedeljek dopoldne priredil občinski od- bor za proslavo 20-letnice vstaje razgovor med prvoborci in akti- sti NOB iz leta 1941, javnimi političnimi delavci občine in no- vinarji. Kakšna je bila ta prva akcija? Predvsem — brez orožja. Bila je znamenje, da so tod slovenski ljudje. Ker so namreč Nemci »pre- sadili« vse javne napise v njim edino razumljivi jezik, ki naj bi hkrati opozarjal, kdo je »gospodar pri hiši«, so jim v tisti noči v krat- kem času po deseti uri partijski delavci in prvi aktivisti uničili ves trud. Njihova »jezikovna reforma * je utonila v močni koncentraciji minija. Dobroveljski Miha se spo- minja: »Da bi bilo delo učinkovi- to, smo bili zadolženi za posamez- na področja po skupinah. S Farč- nikom sva imela teren od Prekope do Gomilskega. Dobila sva se kar pri tabli, jo prepleskala in zame- njala napis s slovenskim, potem pa še s šablono nanesla nanjo srp in kladivo. Tako sva v eni uri opra- vila z desetimi tablami.« Javne napise, oglasne table in druga znamenja pa so tudi razbi- jali. Akcija je v celoti uspela in nikogar niso pri tem ujeli. Nemci so dejanje opazili šele okrog sed- me ure zjutraj, pri čemer jih je po vsej priliki lomil bes. Tudi hi- tlerjanci so bili nekoliko razbur- jeni, medtem ko so se nekateri do- mači ljudje smejali, drugi pa se- veda tudi bali. »Usoda« pa se je z Nemci tu očitno malce poigrala: ni jim namreč kazalo drugega, ka- kor da s čopičem v roki sledijo svetlemu zgledu svojega firerja in restavrirajo napise, kar se je zgo- dilo še isti dan. Toda posledice niso bile samo te. Ze naslednjega dne so napolnili dvajset »maric« in jih napotili proti Celju, od koder so mnogi od- šli v Dachau — v smrt. Tudi v za- bukovškem rudniku so istega dne iz jame odpeljali okrog trideset ljudi. Teden dni pred tem je bil namreč sestanek fašistov z doma- čimi klerikalci, na katerem so se- stavili listo zapornikov in talcev. Tej akciji pa so sledile prve ak- cije s smodnikom. Aktivisti so se takoj po dogodku umaknili v goz- dove in tako čez štirinajst dni ustanovili v Migojnicah Savinjsko četo, ki je še isti večer krenila na Dobrovlje. Napad na Zabukovco. akcija v Šoštanju, borba na Do- brovljah, ustanovitev I. štajerske- ga bataljona — vse to je pomenilo pravzaprav prispevek k začetku konca ene najkrvoločnejših ar- mad, kar jih pozna zgodovina mi- litarizma. V Žalski občini je bilo okrog dva tisoč žrtev. Za njimi so ostali številni spomeniki — letos jih bo- do odkrili devet, prihodnje leto pa še dva. Tako bo celotno področje občine zaznamovano s pričami, ki bodo še bodočim pokolenjem go- vorile o tem, da so v teh krajih živeli dobri in plemeniti in juna- ški ljudje, ki so umrli za domovi- no in prostost. dhr Pred rekonstrukcijo (Iz razgovora v Juteksu) Eden osrednjih problemov, s ka- terim se dandanes ukvarja v žal- ski občini malone večina podjetij, je problem rekonstrukcije, je to- rej reševanje življenjskih vprašanj gospodarstva. Strojni park je zla- sti v tekstilni industriji iztrošen, kar pomeni, da so pljuča industri- je temeljito načeta. Rekonstrukcija polzelske tovar- ne nogavic je bila samo začetek procesa v smeri ustvarjanja so- dobnejših pogojev industrijske proizvodnje v občini, zdaj pa je ta proces zajel tudi Juteks v Žalcu. Kakor smo izvedeli v podjetju bo dolgo in težko pričakovana re- konstrukcija dejansko uresničena v začetku julija s prevzemom strojev na Reki. Kaj pravijo o tem v tovarni? Predvsem ne morejo mimo ugotovitve, da bodo k temu v ve- liki meri prispevali z lastnimi sredstvi, saj so se odpovedali delu osebnih dohodkov. Ta okoliščina je seveda vredna vsega priznanja — kaže spoznanje celotnega ko- lektiva, da si bo ob začasni od- povedi delu osebnega standarda mogoče že v bližnji prihodnosti ustvarjati toliko boljše življenjske pogoje. Prihod na znatno poveča- no proizvodnjo — od sedanjih 600 tisoč na bodočih 2 milijona 800 tisoč kvadratnih metrov jute let- no, namreč zgovorno govori za to. Takšno povečanje pa bo omogo- čilo 21 predilnih strojev tako ime- novanega polsistema, ki bodo za- dostovali za tkalnico. Zanimalo nas je, če bodo v zve- zi z rekonstrukcijo nastopile kak- šne težave. Največji problem, menijo v pod- jetju, bo v odplačevanju, ker je namreč petletni rok precej kra- tek; drugi problem pa bo seveda tudi okrog nabave vlaken, ker se je uvozna politika bistveno spre- menila. Kar zadeva plasman jute na trgu, ni bojazni, saj jo bo samo Slovenija potrošila okrog 40 od- stotkov letno; razen tega bodo lahko uspešno konkurirali tudi s svojo kvaliteto. Tako se bo v Juteksu, v koli- kor bodo monterska dela opravlje- na pravočasno, že v septem- bru pričelo novo življenje, ki bo vsekakor prispevalo pomemben delež pri ustvarjanju boljšega standarda tako v okviru komune kakor širše skupnosti. dhr K praznovanju prvega občinskega praznika in 20. obletnice ljudske vstaje čestitajo vsem delovnim ljudem žalske občine OBČINSKI LJUDSKI ODBOR — OBČINSKI KOMITE ZKS — OBČINSKI ODBOR SZDL — OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI KOMITE LMS ŽALEC SPORED PRIREDITEV ob proslavi 20-letnice vstaje in občinskega praznika občine Žalec 2. JULIJ ob 15. uri nastop gasilskih društev občine v Žalcu. 3. JULIJ ob 20. uri kulturna prireditev v domu »Svobode« v Grižah, združena s proslavo Dneva rudarjev in Dneva borcev. 4. JULIJ Krajevne proslave Dneva borcev v vseh večjih krajih ob- čine. Ob 20. uri gledališka predstava v letnem gledališču v Grižah. 5. JULIJ ob 16. uri kegljaško tekmovanje na kegljišču v Zabukovci. 6. JULIJ Športna tekmovanja TVD »Partizan« v Žalcu. Ob 20. uri v Grižah šahovski turnir. 7. JULIJ Tovariško srečanje borcev I. Savinjske čete ter drugih prvoborcev in aktivistov v Žalcu. Ob 20. uri v Grižah mladinska kulturna prireditev. 8. JULIJ ob 17. uri uprizoritev partizanskega napada iz leta 1941 na Rudnik Zabukovco. Ob 20. uri partizansko srečanje v Limberku v Grižah, združeno s tabornim ognjem, ognjemetom in kresovanjem po obronkih Savinjskih planin. 9. JULIJ ob 5. uri budnica. Ob 9. uri slavnostno zasedanje občinskega ljudskega od- bora. V Grižah promenadni koncert ter meddružinska strelska tekmovanja. Ob 10. uri otvoritev posameznih komunalnih objektov v Grižah. Ob 15 VELIKO KULTURNO POLITIČNO ZBOROVANJE V LETNEM GLEDALIŠČU V GRlZAH Po proslavi množično LJUDSKO RAJANJE. Štiri od štiridesetih ALI REVIJA ZABAVNIH ANSAMBLOV Morda se z naslovom ne bo stri- njal tisti, ki je pred dnevi po- slušal nastop ansamblov celjskega okraja v Rogaški Slatini. Nasto- pili so namreč samo štirje an- sambli od štiridesetih, kolikor jih je v okraju! Prvotno je bilo na- javljenih šest, od katerih sta dva v zadnjem trenutku zaradi »teh- ničnih ovir« odpovedala. Se teden dni pred nastopom se je prijavilo Okrajnemu svetu Svobod in pro- svetnih društev 10 ansamblov. Povsem jasno je, da je bilo ob- činstvo, ki je popolnoma napolnilo dvorano, z revijo nezadovoljno. Prvič je bil program prekratek, drugič pa so nastopili le slabši an- sambli, razen enega. Tako so na- stopili Veseli Kompolčani, Veseli Libojčani in ansambl DPD Svo- bode iz Velenja. Veseli Kompol- čani so se sicer vestno pripravili za ta nastop, toda izvajalci imajo še premalo rutine in znanja in je bilo njihovo izvajanje precej ne- enotno. Veseli Libojčani so se si- cer dobro odrezali, toda mlade pevke še niso preveč »navajene« mikrofona. Za ansambl DPD Svo- bode pa velja prav obratno. Ima zelo dober vokalni duet, toda an- sambl je premalo vigran. Prijet- no pa je presenetil desetčlanski orkester Elektra iz Šoštanja pod vodstvom Silva Tamšeta, ki je na- vdušil poslušalce z izredno dina- miko. Prav gotovo sodi med naj- boljše ansamble v okraju. Ker bi naj ta revija odločila, kdo bo zastopal naš okraj na re- publiški reviji zabavnih ansamblov v Kopru, je komisija določila Ve- sele Libojčane in orkester Elektra. H. D. Športna dejavnost Lansko leto je v žalski občini delovalo skupno 31 telesnovzgoj- nih in športnih društev. Od tega 11 društev Partizan, 9 strelskih družin, 2 planinski društvi, 3 ta- borniške družine ter 6 drugih športnih društev. Vsa ta društva so imela ob kon- cu leta skupno 4317 članov. Od te- ga so imela največ članov TVD Partizan in sicer 2225, na drugem mestu so strelske družine z 968 člani, slede planinska društva, ta- borniške družine in druga športna društva. Med člani TVD Partizan je največ dijakov (859), slede de- lavci, uslužbenci, kmetje in ostali. Vsa društva Partizan so imela v preteklem letu 3,571.000 din do- hodkov in blizu 3 milijone izdat- kov. Društva so izvedla 233 tekmo- vanj, nastopov in izletov. Največ nastopov in tekmovanj so priredi- la TVD Partizan — 149. Na dru- gem mestu so strelske družine z 41 nastopi, slede planinska dru- štva in drugi. Ti skopi številčni podatki govo- re o veliki razgibanosti na področ- ju telesne kulture v žalski,občini. Prav gotovo pa bodo letošnji uspe- hi v mnogočem presegli lanske, saj je društvena aktivnost v letoš- njem jubilejnem letu tudi na tem področju izredno porasla. Tako je pričakovati še več nastopov in tekmovanj, pa tudi več novih čla- nov. 0 gospodarskih vprašanjih Pred dnevi je bila v Žalcu dru- ga pokongresna konferenca ob- činskega odbora SZDL, na kateri so razpravljali o . gospodarskih vprašanjih. Konference so se udeležili za- stopniki posameznih gospodarskih organizacij občine, sklicali pa so jo z namenom, da bi opozorili na nekatere probleme, ki so se pora- jali ob uvajanju novega gospo- darskega sistema ter da bi tako omogočili pravilno razumevanje novih ukrepov. Več o tem bomo še poročali. Koristna razstava V avli kulturnega doma v Vele- nju je priredila Cankarjeva založ- ba skupaj z založbo »Borec« zelo zanimivo razstavo knjig, grafik, akvarelov, moderne keramike in modernih steklarskih izdelkov. Razstavljali so tudi male plastike in nekaj reprodukcij znanih sli- karjev. Vsi razstavljeni predmeti so bili naprodaj. Komercialni efekt razstave brez dvoma ni bil velik, ker je to bila prva razstava te vrste v Velenju in menda sploh v Sloveniji. Ura je sedem. Mati in sin sto- jita na pragu in zaskrbljeno gle- data v dolino. Ni ga. Le kaj se je z njim zgodilo? »Mati, morda je oče stopil v go- stilno,« reče sin. »Iz nočnega šihta še nikoli ni šel v gostilno,« odgovori mati. Nato molčita. Dva obraza nemo gledata v dolino. Plahe oči so uprte v vijugasto pot. Oče je ru- dar. Že dvajset let hodi po isti poti, po istem jašku se spušča glo- boko pod zemljo. »Mati, iskat ga pojdem!« vzklik- ne sin. Mati zavzdihne. »In če je kaj hudega?« Desetletni sinek prestrašeno za- okroži obraz. »Mati, kaj pa ...« Več ni šlo z jezika. Z zobmi si je grizel ustnico in prste je ner- vozno krčil v pest. »Takrat bi pri rudniku tulilo,« je tiho povedala mati. »Sirena vsa- kokrat najprej naznani smrtno ne- srečo ...« »Mama, oba pojdiva,« prosi sin. Brez besed se opravita. Najprej stopata molče. Nato mati prekine tišino. »Marko, boš tudi ti rudar?« »Ne vem, morda bom ...« »Naš oče je že petindvajset let rudar, pet let v Nemčiji, dvajset Zdaj sta v resničnem rovu. Od- sev medle svetlobe, klici rudarjev zatohel zrak, les, krampi, lopate in množica črnih, potnih teles. Tu so doma naši rudarji. »Kje je naš oče?« »Le kar naprej, v pekel, tu so še vendar nebesa!« Rovi se zožujejo, voda in blato sta pod nogami. Železni vozički, napolnjeni z lesom cvilijo, pod- porniki grozeče prasketajo. »Cujte, prijatelji moji, kje je naš oče, povejte!« »Le še naprej, v pekel, tu so še zmeraj nebesa!« Mati in sin se spogledata. Ali je to mogoče, je to resnica? Ubogi naš očka. Kam naju vodi pot? Kaj še ni konec tega pekla? Nekje votlo zagrmi. Mati in sin začutita v prsih čuden, nevzdržen pritisk. Trije črni možje zabijejo v hlode železne kline, vržejo pre- kcrramen debelo vrv in potegnejo. Mati in sin začudena obstojita. Stopata vse dalje in dalje, a pre- dori so tanjši, vse tanjši. Noge le s težavo silijo naprej, ves život je prepoten, srce pospešeno utriplje pljuča s težavo lovijo sapo. Treba se je skloniti, na kolena je treba po trebuhu. Vmes pa podporniki grozeče prasketajo. »Čujte, dragi prijatelji, kje je naš oče?« Srečanje pod zemljo Prvega julija se bodo v Dobrni pričele II. amaterske letne igre, ki jih prireja občinski Svet Svobod in prosvetnih društev v Celju. Ker ima prireditev manifestativni zna- čaj najboljših dosežkov naše ama- terske dejavnosti v zadnji sezoni in ker ima potemtakem svoj pomen tudi v širšem in ne le ozko kra- jevnem okviru, smo zaprosili za razgovor predsednika odbora teh iger, režiserja Delavskega odra, Cveta Vernika. — Katere so pobude za to prire- ditev in kakšen je njen namen? — Kakor znano, je bil že lani v Dobrni občinski dramski festi- val, združen z nastopom pevskega zbora in instrumentalne skupine. Priredili smo ga predvsem z na- menom, da bi zdraviliškim go- stom, pa tudi ostalim prebivalcem Dobrne nudili v času tako imeno- vane mrtve sezone ustrezno raz- vedrilo. Pokazalo pa se je, da je bila taka revija morda preveč oz- ka in morda celo enolična, zaradi česar se je porodila misel, da bi jo tako vsebinsko kakor časovno obo- gatili. Namen ostane tudi letos isti — gre namreč za to, da nudimo prebivalcem tega kraja kolikor mogoče širše in pestrejše kulturno razvedrilo in da hkrati seveda pri- I G R E V D 0 B R N 1 kažemo tisti del naše dejavnosti, ki je v kakovostnem smislu tega vreden. — Kakšen bo program? — II. amaterske letne igre bo- do trajale od 1. do 16. julija. Na njih bo nastopil celjski Delavski oder kar s tremi predstavami, od katerih je v počastitev dneva bor- ca posebej naštudiral Cankarje- vega Hlapca Jerneja; poleg tega pa še gledališče DPD Svobode iz Velenja ter prosvetno društvo Dobrna. Program bo izpopolnila občinska revija pevskih zborov, zabavni ansambel DPD Svobode iz Velenja, koncert zdraviliške god- be na pihala PD »France Preše- ren« iz Celja. Ker pa je v Dobrni vedno tudi dovolj gostov iz drugih republik, smo na gostovanje pova- bili tudi gradsko kazalište iz Vi- rovitice, ki bo nastopilo z delom M. Držiča »Dubrovačke vragolije«. Ves čas amaterskih iger pa bo od- prta tudi amaterska likovna raz- stava ter razstava NOB. t — So bili pri izvedbi teh iger kakšni denarni problemi? — Ne. Izvedbo s te plati bo omogočil občinski Svet Svobod in prosvetnih društev ter prosvetno društvo »Kajuh« iz Dobrne. dhr v Zabukovci« »In partizan je tudi bil!« ponos- no pove sin. »Mhm, tudi je bil, dve leti.« »Pri službeni dobi pa so to štiri leta« pojasni sin. Na cilju sta. Pred njima je upravno poslopje. Izza ovinka se prikaže tovariš obratovodja. »Tovariš,« je začel sin, »prosim, prišla sva vam povedat, da še oče- ta ni domov.« »Ali se mu je kaj pripetilo?« v strahu vpraša mati. Obratovodja se rahlo nasmehne. »Danes je tretji julij, dan ru- darjev. Dopoldne so v jami dovo- ljeni obiski, pa je moral ostati na delovnem mestu. Prosim, če ho- čete, ako imate posebno željo, ga lahko obiščeta.« »Mama, pojdiva!« je od veselja poskočil sin. Mati pa je nervozno stresala z glavo. »Pobič, to je dve sto metrov pod zemljo!« Nič ni pomagalo, sin je zmagal. Paznik ju je opremil z delovno ob- leko, na glavi sta obtičali delovni čeladi, v rokah sta zagoreli sve- tilki. Stopila sta k jašku. Nad dvi- galom je zapisano z velikimi čr- kami: SREČNO. Objel ju je ropot jekla, pozdra- vile so ju signalne luči, zvonec je zacingljal, nekaj tesnega ju je ob- jelo, dvigalo se je premaknilo in hušknilo v globino. »Le naprej, še pet sto korakov pa bosta v peklu!« Treba je zadnjih moči. Pot je zmeraj bolj slan, a žeja je zmeraj hujša. Vzpenjata se više in više misel je utrujena, a nekje globoko v prsih so gočere obljube: Očka bom vedno ubogal. Vsak dinar mi bo pomenil zlatnik. Učil se bom. doma bom vse namesto očka na- pravil. Nikdar več mu ne rečem žal besede. Stregla mu bom, kakor se mora streči ljudem, ki si s krvavimi žulji služijo kruh. Sebi in nam, ki smo zunaj pod svetlim soncem. »Hej hej, torej sta le prišla!« za- kliče nekdo na koncu rova. Globoko pod zemljo, na delov- nem mestu starega rudarja so se srečali oče, mati in sin. Rudarje- va družina. Oče ves črn, utrujen a zadovoljen in nasmejan. Mati in sin se zaskrbljeno ozirata v nje- gov obraz, v temino naokoli, na grozeče podpornike. Srečali so se dve sto metrov pod zemljo. Privila sta se k črnemu rudarju, k trpe- čemu očku in mu iz globine srca zaželela. »SREČNO, SREČNO, TISOČKRAT SREČNO ...« »PARK« HOTEL Novi hotel v centru Velenja bo kmalu dograjen. Imenovali so ga »Park« hotel. Del uslužbencev ho- tela je že zaposlenih IZ ŽIVLJENJA NA VASI Ustanovili so Hmeljarsko poslovno združenje V četrtek popoldne je bil v Žal- cu ustanovni zbor Hmeljarskega poslovnega združenja za ljudsko republiko Slovenijo. Od 54 orga- nizacij, ki bi lahko postale član poslovnega združenja., se jih je do ustanovnega zbora priglasilo 45, ki so tudi podpisali pogodbo. Ustanovni občni zbor je za- čel predsednik iniciativnega od- bora ing. Zvone Pelikan, ki je ta- koj po pozdravnih besedah v kratkem orisal stanje hmeljarstva v ljudski republiki Sloveniji. Ta- ko je povedal, da je po hektar- skem pridelku Savinjska dolina na prvem mestu v republiki in da je- tudi njen pridelek najboljši. Na ustanovnem zboru so nato razpravljali še o pogodbi o usta- novitvi hmeljarskega poslovnega združenja, jo tudi podpisali, nato pa se je sestal upravni odbor po- slovnega združenja, ki je na svoji prvi seji izvolil predsednika, nje- govega namestnika, sprejel pra- vila združenja, razpravljal o pro- gramu dela za letošnje leto, o pro- računu itd. Za predsednika so iz- volili ing. Zvoneta Pelikana, di- rektorja hmeljarskega inštituta v Žalcu, za namestnika pa mari- borčana Vinka Molana. V programu poslovnega zdru- ženja za leto 1961 so posebej pou- darili, da bo združenje priprav- ljalo analize hmeljarstva, ki so bile doslej nekoliko pomanjkljive. V razpravi so se prav vneto zav- zemali tudi za to, da bi združenje v prihodnjem letu za vse hme- ljarsko področje v Sloveniji ure- dilo enotno zavarovanje. V pri- stojnost združenja naj bi prišla tudi ureditev pogodbenih odno- sov med proizvajalci, Hmezadom in inštitutom. Največ diskutantov je razprav- ljalo o problemu reprodukcijske- ga materiala. Videti je bilo, da je preskrba z njim res prvi in naj- večji problem hmeljarjev. Lani so marsikje zaman iskali žico, na- domestne dele predvsem za uvo- žene traktorje itd. Ker je to ne- dvomno oviralo pravilen potek proizvodnje, so naložili hmeljar- skemu združenju, da za naslednje leto to stvar uredi. Nekateri so bil mnenja, da naj bi preskrbo z reprodukcijskim materialom spet prevzel Hmezad, kot je bilo to v navadi že pred leti, drugi pa so se zavzemali za to, da bi ga naj imela na zalogi Agrotehnika. Vneto je bilo tudi razpravlja- nje o zavarovanju. Zavzemali so se, da bi se jamstvo začelo že z vegetacijo in ne šele 15. maja kot je bilo to doslej. V razpravi so spregovorili tudi o enotnem za- varovanju, o zavarovanju žičnic in podobnto. Hmeljarsko poslovno združenje bo navezalo tesne stike z repub- liškimi in zveznimi organi, ki se bodo bavili s hmeljarstvom, nje- govo delo pa bo k razvoju hmel- jarstva v Sloveniji prav gotovo močno pripomoglo. DOMAČE ZANIMIVOSTI Domače opekarne v Ljiibečni Mlada bralka M. N. iz Ljubečne nam je poslala zanimiv sestavek o izdelovanju opeke v Ljubečni. V Ljubečni in v Bukovžlaku sta dve veliki opekarni. O teh ste že pisali. Morda pa bo za bralce za- nimivo, če zvedo tudi o ostankih obrtnega izdelovanja opeke v teh krajih, ki se je razvilo pred sto- letji. Ta obrt, kot mnoge druge, hitro izumira. Delo je neekono- mično, a tudi delovne sile ni. Ven- dar se je obrtno izdelovanje ope- ke v manjši meri še ohranilo. To delo je težko, ljudje delajo v blatu, sezona pa traja le pet me- secev — od maja do septembra. In sicer zaradi tega, ker se zmrz- njena surova opeka rada zdrobi in vse delo je tedaj zaman. Kako ljudje delajo opeko? Pozimi odstranijo zgornjo plast rodovitne zemlje. Pozneje nakop- ljejo glino in jo zmešajo z vodo, da nastane gosta zmes. To zmes nato preteptajo z nogami. Bolj ko je preteptana, boljšo opeko do- bijo. Opeko delajo zgodaj zjutraj. To je stara izkušnja. Trije delavci v enem jutru izdelajo okoli tisoč kosov opeke. Prvi dovaža zmes do izdelavne mize, drugi reže glino z zaokroženim nožem, povalja jo po pesku in da kos v model. Tega nato vzdigne in z njim dobro udari po mizi, da se glina enako- merno vsede. Na vrhu jo nato zravnano odreže in porine tretje- mu delavcu, ki nosi opeko vstran. To delo, ki je lažje, navadno opravljajo ženske. Surovo opeko zložijo v »vrsto«. Ko je opeka toliko suha, da jo lahko zlagajo, naložijo več vrst drugo na drugo. Tudi strešno ope- ko izdelujejo podobno kot zidake. Ko imajo dovolj suhe opeke, jo vložijo v posebno peč, kjer jo žgo. Peč gori navadno tri dni in noči, in sicer tako dolgo, da je vsa ope- ka žareča. Ko se opeka ohladi, je delo končano. Opeko je treba le še prodati in to včasih ni najlaže. Lonci, lonci Glinasti lonci, pa vrči iin sko- delice se niso šli v pozabo. Menda se zadnje čase celo spet bolj uve- ljavljajo. Posebno na vasi ni hiše, kjer se ne bi gospodinja postavila s pravo zbirko lončene posode. Take-le 'kot je tale pred hišo pa prav gotovo nima nobena. Kon- čno pa, nismo vsti lončarji! i /ica Skrbimo za ribezoTe nasade Letošnje leto je pri nas pravza- prav prvo, ki je razveselilo vnete pridelovalce črnega ribeza. Letina brez pozne spomladanske pozebe je pripomogla k prav dobremu uspehu v pridelovanju črnega ri- beza. Veliko pa so nabrali le tisti pridelovalci, ki v prejšnjih letih niso obupali. Dober pridelek ni namreč odvisen le od dela enega leta, zato poskrbimo že letos za visok pridelek v prihodnjem letu. Kdor ni v zimskem oziroma spo- mladanskem času preskrbel rast- lin s kalijevimi in fosforjevimi gnojili, naj to stori sedaj. Na hek- tar površine potrosimo 150—250 kilogramov kalijevega sulfata ali kalijeve soli ter 250—400 kilogra- mov superfosfata, upoštevaje se- veda, koliko teh gnojil smo potro- sili v zimskem času. Ker je poseb- no važna tudi dušična prehrana, po obiranju potrosimo še 150 do 250 kilogramov kalkamonsalpetra ali norveškega solitra. Zemljo v vseh nasadih zrahlja- mo, da uničimo plevel in prekine- mo kapilarnost ter s tem konser- viramo vlago za ribez. V nasadih, kjer raste trava, jo pravočasno pokosimo — ko je vi- soka deset do petnajst centi- metrov ter jo položimo ob sadiko. V nasadih, kjer je pas ob sadi- kah obdelan, vmesni prostor pa je namenjen za pridelovanje zastir- ke, obdelamo pas, nato pa ga s po- košeno zastirko prekrijemo. Pri vsej obdelavi moramo paziti, da ne bi ranili razvitega koreninskega sistema. Vse poganjke, ki so suhi ali pa so se pričeli sušiti, odstranimo ter sežgemo. Končno moramo nasad še po- škropiti z 0,3 odstotno Dithanom ali z 0,25 odstotnim Orthocidom, lahko pa tudi z enoodstotnim ba- krenim apnom ali pa z enoodstot- no bordoško brozgo proti listni pe- gavosti in ribezovi rji. Enemu od teh škropiv dodamo 0,15 odstoten Parathin ali Diazinon, če je na- sad okužen s kaparjem, steklokril- ko ali ličinko stenice, ki zvija li- stiče, da porjavijo. Nasad, ki je okužen z ušmi, škropimo z ome- njenimi sredstvi, dodamo pa jim še 0,1% Metasystox ali Ekatin. Ce je potrebno, škropljenje večkrat ponovimo. Inž. Korber Vid Nabiranje borovnic Nabiranje borovnic je v okolici Grobelna v polnem razmahu. Tako hiti staro in mlado že v zgodnjih jutranjih urah v bližnje in daljnje gozdove s praznimi košaricami in lončki, na večer pa se vračajo s polnimi. V trgovini odkupujejo borovnice celo do devetih zvečer. Obiralci so zadovoljni, kajti zaslu- žek je kar lep. Samo malo pazlji- vosti je treba in vsak kilogram se zamenja za sto dinarjev. Nekateri obiralci zaslužijo tudi po dva tisoč pet sto dinarjev dnevno. Seveda močno pazijo, da so borovnice sa- mo prve vrste, saj je tudi razlika v ceni za polovico večja. Po podatkih, ki jih je zaupala poslovodkinja trgovske poslovalni- ce Grobelno Marica Krajnik so do sredine junija odkupili že več kot tisoč kilogramov borovnic prve vrste in okrog štiri sto kilogramov druge vrste. Borovnice takoj po odkupu prepeljejo na železniško postajo Šentjur v poseben hladilni vagon. Iz tega vagona pa potem borovnice »potujejo« v Holandijo, Zahodno Nemčijo in Švico. PRIDNI SO Čisto mimogrede sva se srečala s tovarišem Kranjcem, učiteljem na osemletki na Planini. Prišel je z otroki na obrat kmetijskega go- spodarstva Planina obirat ribez. In ko so otroci tehtali zabojčke s čr- nim ribezom, ki so ga dopoldne nabrali, sva z učiteljem prijetno pokramljala. »Kako je pri vas na šoli — je kaj veliko otrok?« sem ga povpra- šala. »■Toliko, da je premalo učiteljev! Okrog dve sto učencev je, zdaj pa ko je šola zrasla v popolno osem- letko, jih bo menda iz leta v leto več. Toda pridni otroci so, kljub temu, da hodijo daleč v šolo. Imam učenca, ki stanuje dve uri daleč, pa ni zato nič manj priden kot ostali. In takih je precej.« »Letos zaključuje šolo torej prvič osmi razred. Kam pa bodo odšli? Jih bo kaj mnogo ostalo do- ma.« »Nasprotno! Prav malo jih bo ostalo. Skoraj vsi gredo — kot po navadi. Dekleta v trgovino, šivilj- sko stroko, fantje pa v industrijo. So pa seveda tudi taki, ki so se odločili za šolanje v srednjih šo- lah.« »Kako pa je kaj s krožki in svo- bodnimi aktivnostmi na vaši šoli? So pionirske igre tudi do vas pro- drle?« »No, nekaj krožkov že imamo. Med njimi je tudi foto-krožek, ki ga vodim sam,« se je nasmehnil in pokazal na fotoaparat, ki mu je visel čez ramo. »Pred nekaj dnevi smo imeli tu na Planini telovadni nastop. Prišli so otroci iz Dobja, pa iz Šentvida in se združili z na- šimi. Kljub temu, da je vreme na- gajalo, smo le lepo nastopili. Ve- ste, prav lepo je na Planini in kljub temu, da smo precej daleč od središča, ni prav nič dolgčas.« »Pa vi? Kakšne načrte imate za jesen? Boste ostali na Planini?« »O, ne! Čaka me vojska.« Bežno je bilo najino srečanje, prekinili so ga otroci, ki so se zgr- nili okrog svojega »tovariša« in z njim odšli proti šoli, kajti bil je že opoldanski čas. -ij Hvala lepa Okrog šole v Polju ob Sotli so si pionirja uredili ljubek cvetlični vrt. Lepotične rože in grmičevje, lepa zelena trata; to vse krasi o- kolje šole, da je življenje v njej še prijetnejše. Na koščku zemlji- šča pa poskušajo tudli kmetovati, Zasadili so hibridno koruzo, ki je prav v njihov vasi dosegla že re- korden donos okrog 80 stotov na hektar. Pred kratkim pa so se posebno razveselili, pa ne samo pionirji, temveč vsi prebivalci v Polju. S pomočjo bivše zadružne zveze so dobili televizijski sprejemnik, ob katerem zdaj večkrat spremljajo dogodke v svetu. Vsem, ki so jam k temu pomagali, kličejo: hvala lepa! Življenje v prijazni obso- teljski vasi je zdaj še prijaznejše. Pravijo, da bodo razvili klubsko življenje, saj imajo v novem zad- ružnem domu tudi ugodne pro- store. NEURJE Pred kratkim je bilo v okolici Stranic pri Slov. Konjicah moč- no neurje. Nevihta, ki je trajala skoraj eno uro je zajela le ožji pas med Stranicami in Ljuibndeo pri Vitanju, meditem ko je v sa- mem Vitanju le močno deževalo Na spodnjem delu je področje naliva zajelo Frankolovo z bli- žnjo okolico. V kratkem časiu so vsi potoki, ki vodijo diz bližnjh hribov, močno narastli in odnaša- li zemljo, pesek in kamenje, po- nekod pa tudi les, kd ga je voda dosegla. Razstavo ročnih del in fotografij V nedeljo je bila v dvorani nek- danje laške knjižnice ves dan od- prta razstava pionirskih ročnih del, fotografij, šolskih risb in lesore- zov. Razstavo je pripravila laška osnovna šola v okviru »Jugoslo- vanskih pionirskih iger«. Svoje iz- delke so nam prikazali vsi krožki pionirske organizacije na osnovnih šolah v laški občini ter vsi tehnič- ni krožki na istih šolah. Človek bi se težko odločil, da bi ob primerjavi posameznih izdel- kov izbral najboljše. Prav gotovo niso vsi verjeli, da so to napravili osnovnošolci-pionirji in pionirke, kajti nekateri izdelki (posebno ročna dela) so kazali izredno na- darjenost in spretnost avtorjev. Posebno zahvalo zaslužijo učen- ci iz Brez, ki so na zelo okusen način izdelali nekaj knjižnih plat- nic in škatel iz lepenke ter člani laške foto-zadruge na osemletki; ti so z nekaterimi fotografijami pokazali naravnost umetniški čut. Laški tehnični krožek je izdelal nekaj izredno lepih knjižnih plat- nic in spominskih knjig, ki solju- dem zelo ugajale. Pa tudi krožki iz drugih šol so se dobro izkazali, posebno radijski krožek iz Sedra- ža. Na gričku nad Rogaško Slatino prav ponosno stoji obnovljena osnovna šola. V njej življenje ni- koli ne zamre. Ves dan j? polna direndaja in živžava, da kar pre- kipeva mladosti. V dopoldanski iz- meni si nabirajo znanje »višješol- ci«, popoldne pa nižji razredi. Po- vsod se vse sveti in vsi hodijo v copatah. To je še sreča, sicer bi hrup bil še večji, ko v odmorih poskočijo po hodnikih. Prav zanimiva pa je njihova ku- hinja. Ne, tri kuhinje pravzaprav! Najbolj množično obiskana je obi- čajna šolska mlečna kuhinja, kjer 400 učencev dobiva malico podob- no kot na vseh ostalih šolah. Dru- ga je šolska kuhinja ali menza kjer dobivajo učenci opoldanske obroke. V njej se hrani 80 učen- cev, učiteljski kolektiv in nekaj vajencev. To je prava družbena kuhinja, za katero ne porabijo ni- ti dinarja iz proračunskih sredstev šole, temveč jo vzdržujejo z last- nimi sredstvi. Upravlja jo dva- najstčlanski upravni odbor, ki mu predseduje tovarišica Marija Bir- sova. »Preveč lahko že ni,« je smeje povzela. »Krepko smo morali po- prijeti, toda zdaj gre. V odboru so zastopniki staršev iz vsake vasi. V začetku leta smo priredili tudi srečolov, ki je dal okrog sto tiso- čakov; sicer pa plačujejo učenci 60 dinarjev za obrok, učitelji po 90 dinarjev. Hrano imamo bolj pre- prosto in domačo, toda zadovoljni smo.« To rad verjamem. Pokukal sem pod pokrovko in prav prijet- no je dišalo. Vsaka dva meseca pa imajo še lastne koline. Prašička spitajo z ostanki in še kaj pride- nejo, pa imajo mast in meso. Zad- nje koline so imeli konec pretek- lega meseca. »Čudite se, da se lahko vzdržu- jemo« je dejala tovarišica Birso- va. »Če bi morali plačevati vse osebje, bi bilo precej teže. Tako pa brezplačno delamo v kuhinji Tovarišice Mira Korbuseva, Ela Ferlinčeva in Dora Petovarjeva so požrtvovalne pomočnice, ki vodijo vso kuhinjo, ne dc bi za to preje- male nagrado.« Da, z dobro voljo veliko zmorejo in šolarji so srečni ko se po dobrem kosilu veselo ob- lizujejo. Pa še o tretji kuhinji, ki je še v povojih, a nekje najvažnejša. To je šolska kuhinja, za katero so po načrtih Zavoda za napredek go- spodinjstva v Celju že pripravili vso opremo v vrednosti 350.000 di- narjev, a nimajo sredstev, da bi jo montirali, čeprav imajo za to pro- store. Potrebovali bi okrog 250.000 dinarjev, da bi delo lahko steklo. »To bi še radi dosegli, pa bi bili na konju,« je poudaril šolski upra- vitelj. »Vse je pripravljeno, samo električno in vodovodno instalaci- Osebje šolske kuhinje v Rog. Slatini pri delu jo bi morali razvejati v kuhinji. Učna kuhinja bi bila velikega po- mena, posebno v današnjem času, ko je potrebno, da se tudi fantje razumejo na gospodinjstvo ter v enakopravnem položaju sodelujejo z dekleti. Vloga žene v današnjem življenju je vedno zahtevnejša, vedno bolj enakovredna je moške- mu delavcu, zato je potrebno tudi enakovredno in obojestransko so- delovanje v gospodinjstvu, kar utrjuje družinsko življenje. Nalo- ga šole pa je, da mladi rod vzgaja tudi v tem smislu.« Res je lepo na gričku nad Ro- gaško Slatino. V veliki svetli stav- bi teče življenje v malem. Sola se srečuje s proizvodnjo. Učenci os- mega razreda vsako soboto odha- jajo v proizvodnjo po podjetjih, kjer se srečujejo neposredno z de- lom odraslih. Rogaška podjetja, posebno nalivalnica, ključavničar- stvo in mizarstvo ter druga, so po- magala urediti lepo tehnično de- lavnico. Zdaj samo še učna kuhi- nja! Ali bo jeseni? Mladi Slatin- čani, želimo vam: »Dober tek!« V šoli:,dober tek!' KULTURA IN PROSVETA Jasnejše perspektive V BLIŽNJI PRIHODNOSTI NOVA TEHNIČNA SRED- NJA ŠOLA IN UČITELJIŠČE — PODJETJA NAJ BI LETNO PRISPEVALA PO 120 MILIJONOV DINARJEV. DRUŽBENI PLAN OBČINE PREDVIDEVA 229 MILIJONOV DINARJEV INVESTICIJ ZA ŠOLSTVO — REALIZACIJA PA BO OD- VISNA OD POMOČI IN Z AINTERESIRA NOSTI NAŠEGA GOSPODARSTVA. V okviru številnih razprav o vprašanjih šolstva je tudi občinski odbor SZDL v Celju priredil pred dnevi konferenco problematiki šolstva v naši občini, ki se je je poleg prosvetnih delavcev ter predstavnikov političnega in družbenega življe- nja občine udeležila tudi predsednica Glavnega odbora SZDL Slovenije VIDA TOMŠIČ. Uvodni referat, ki ga je podal podpredsednik ObLO Roman Bo- Ben, je zajel rvprašan j a šolstva v celjski občini iz vildikov Sprememb v gospodarstvu kakor v družbe- nem in poetičnem življenju, sploh. Vprašanje razvoja šolstva, je poudaril, je danes stvar sleherne- ga državljana. Gre za to, da se seznanimo s problemi ter da jih skušamo čiim hitreje in čim uspeš ne je rešiti. Potem, ko je prikazal številčno kakor materiailno stanje šol v na- šli občini, je dejal, da smo prav Celju, če hoče postati mesto sred- nješolski center, dolžni v prvi vr- sti reševati ta problem in je zato neodložljiva gradnja TSŠ, razši- ritev srednje ekonomske šole in srednje šole za izobraževanje zdravstvenega kadra. Potrebe po višji izobrazbi učiteljskega ikadra nam narekujejo spremembe pri oblikovanju bodočih učiteljev. Se- danja učiteljišča bodo postopoma prenehala iz delom v obiilki, kakr- šno poznamo, in se bodo spreme- nila v neke vrste učiteljske gim- nazije z ustreznim programom. Po štirih letih takega šolanja bi absolventi nadaljevali šolanje na dvoletni pedagoški akademiji. Celje bi imelo za to vse pogoje, ker občutno primanjkuje prosvet- nega kadra. Da bi lahko uresničili ves obširni program, bi se morale v investiranje vključiti vse (komu- ne, ker gre za šole, k pripravlja- jo kadre za potrebe viseih komun. Izobraževanje strokovnih kadrov mora v bodoče postati skrb vseh tistih, (katerim išo (ti kadri na- menjeni. Način strokovnega 'uspo- sabljanja bo v prvi vrsti odvisen od konkretnih potreb v gospodar- stvu, pri čemer bo pri izrazito n/dluistrijskem načinu proizvodnje prav gotovo učinkovitejše uspo- sabljanje na delovnem mestu, medtem ko bo 'Obrtniško .indu- strijski način še vedno terjal izo- braževanj e za določen poklic. Talko bodo, v prihodnosti v Celju ustanovili štiri zobraževal- ne centre: za kovinarsko stroko, za izobraževanje gostinskih de- lavcev, za kadre v blagovnem prometu in uslužnostno dejav- nost. Predvidena pa je tudi usta- novitev rehabilitacijskega centra za poklicno uisposaljanje otrok naše občine. Olajšati bo naposled treba šolanje študentom medicine z našega področja, da bi v okviru fakultete v Ljubljani omogočili ta študij tudi v celjski bolnišnici. V zvezi z novim zakonom o £i- namsiranju šolstva je R. Boben poudaril, da smo v občini ustano- vili sklad za šolstvo in imenovali upravni odbor, katerega naloga bi bila, da bi skupaj s svetom za šolstvo ter sodelovanjem šolnikov in gospodarskih organizacij 'izde- lali načela, po katerih bomo v bo- doče vrednotili delo posameznih šol, jih kategorizirali in jim dali potrebno materialno osnovo. Posebno vprašanje je pomanj- kanje učnega kadra. Na osnovnih šolah primanjkuje 10 učiteljev, profesorjev in strokovnih učitel- jev, na strokovnih šolah 9, v šo- lah druge stopnje 15 in v vzgojno varstvenih ustanovah 4. To vpra- šanje bo treba reševati perspek- tivno, hkrati pa posvetiti tudi več pozornosti položaju učitelja v družbi, pri čemer bo treba vzbu- diti v njem večjo aktivno ustvar- jalno delo 'in pomagati, >da bo na- šel ustrezne oblike in metode te- ga dela. V tem smislu je na konferenci govorila tudi Vida Tomšičeva. Podčrtala je predvsem, da gre za organizacijo šole kot samostoj- ne ustanove, pri čemer naj bodo materialni odnosi učitelja postav- ljeni v okvir občine, v kateri dela. Ce razumemo šolo kot družbeno ustanovo, ki na družbenih sred- stvih formira kadre, bi bilo treba preiti na finančne pokazatelje, kolikšna je cena šolanja, hkrati pa tud na pogodbene odnose med šolskimi odbori in prosvetnimi delavci. Prosvetnega delavca je treba priznati kot produktivnega člana družbe, pri delitvi dohodka pa upoštevati materialni pokaza- telj vrednosti njegovega poklica. Tu bodo morali šolski odbori ana- litično ocenjevati njegovo delo ter ga temu primerno nagrajevati. Jože Horvat-Jaki: Iz pariške zbirke Veseli in žalostni KONEC Kakor drugod so tudi na prvi osnovni šoli v Rogaški Slatini za- ključili šolsko leto z uspehom. Učenci so se z uspehom vklju- čili v Jugoslovanske pionirske igre in ustanovili zgodovinski krožek, v katerem sta delali dve skupini. Prva je obdelala delavsko gibanje v steklarni »Borisa Kidriča«, dru- ga skupina pa je zbirala podatke o partizanih in o bolnišnici na Bo- ču ter se pogovarjala s preživeli- mi borci. Sestavke o tem so ob- javljali na šolski deski. Na šoli je deloval tudi filmski krožek, ki je predvajal ozke filme domače proizvodnje. Pionirji osnovne šole so bili vključeni v odredu »Borisa Kidri- ča«, tekmovali so v lokalnem radiu v oddaji Pokaži, kaj znaš, razen tega pa priredili na šoli proslavo v počastitev 20-letnice vstaje. Ob tej priliki so uprizorili »Pionirski odred«. Pionirski pevski zbor pa je sodeloval na občinskem pev- skem festivalu, kjer je požel za svoje delo priznanje. Tudi podmladek RK je v tednu RK priredil na šoli uspelo prosla- vo ter obiskal bolne starčke. Iz- vedel je tudi tekmovanje v tednu čistoče, reda in požarne varnosti. Šolska zadruga pa se je vklju- čila v akcijo mladih zadružnikov ter prejela za svoje uspehe okraj- no nagrado — fotografski poveče- valec. Glavno področje dela mla- dih zadružnikov je bilo njihovo zemljišče, kjer so lani gojili lan, letos pa so ga posadili s črnim ri- bezom. Zadruga šteje 120 članov, zadružniki pa so opravili 6242 pro- stovoljnih ur. Najbolj pa so bili učenci veseli, ko je šolski odbor ob pomoči šol- skega vodstva in nekaterih podje- tij opremil delavnico za tehnični pouk. Čeprav so delavnico uspo- sobili šele v drugem polletju, so ob koncu šolskega leta že lahko poslali nekatere izdelke na okraj- no razstavo v Celje. Ob zaključku šolskega leta je bila na šoli proslava s telovadnim nastopom, na kateri so najboljšim učencem razdelili knjižne nagra- de. Tako je bilo konec veselega šol- Koncert tamburašev Svoj 15-letni jubilej in 20-letni- co revolucije je tamburaški orke- ster ZPD »France Prešeren« v Ce- lju počastil s samostojnim koncer- tom pred dnevi v Narodnem do- mu. Spored, ki je obsegal izvirna dela naših in tujih skladateljev ter prireditve drugih skladb za tamburaški orjcester, je bil izvrst- no naštudiran. Od izvirnih del so posebno ugajale »Variacije v mi- niaturah« od A. Groebminga, »Mladinska suita« od V. Vodopiv- ca in klasična mojstrovina našega skladatelja Emila Adamiča »Sere- nada in modo classico«, ki je po mnenju strokovnjakov do danes najboljše delo v literaturi tambu- raške, koncertne muzike. Z veli- kim odobravanjem je publika tudi sprejela A. Ketelbeyevo oriental- sko fantazijo »V vrtu kitajskega templja«, ki jo je efektno priredil za tamburaški orkester dirigent Janko Hočevar. Ves večerni pro- gram je bila verna slika petnajst- letnega razvoja in vztrajnega, po- žrtvovalnega dela dirigenta in iz- vajalcev. Tamburica je tipičen narodni in- strument, ustvarjen za izvajanje narodnih umetnin. Uspešna bi bila tudi na področju lahke, zabavne glasbe, če bi uporabila v svojem sestavu tudi druge instrumente, predvsem havajsko kitaro. To in znani pevci zabavne muzike bi pritegnilo več poslušalcev na pri- reditve tamburaških orkestrov. Celjski tamburaški zbor se je for- miral 1946. leta in se je naslednje leto vključil v prosvetno društvo »France Prešeren«. Od ustanovitve do danes ga je vodil Janko Hoče- var, a od prvih članov je ostal le še tov. Franc Cakš. V petnajstih letih uspešnega delovanja je imel orkester 308 nastopov, med njimi nad 100 samostojnih, celovečernih koncertov. Med svoje največje uspehe šteje osvojitev prvega me- sta na tekmovanju 1951. leta, so- delovanje na I. jugoslovanskem tamburaškem festivalu v Osijeku 1961. leta in nastopi odnosno izva- janje njihovih koncertov v radiu. Upravni odbor ŽPD »France Prešeren« je na tem koncertu -dal vidno priznanje vsem sodelujočim, posebno pa dirigentu in najstarej- šemu članu, ki sta bila nagrajena za svoje požrtvovalno, nesebično delo s šopki, darili in prisrčnim aplavzom. B. J. OB ROBU Šolsko leto je končano. Delo ali pa tudi nedelo je obrodilo ustrez- ne sadove — prvi odhajajo na po- čitnice, da bi si odpočili, drugi, da bi nadoknadili to, kar so med letom zamudili. Konec letošnjega šolskega le- ta pa ni samo v tem. Poseben pou- darek so mu dale mnogoštevilne razprave in prizadevanja, da bi vsa nešteta prosvetna vprašanja v prihodnosti reševali hitreje, v skladu s potrebami družbe kakor splošnim razvojem ostalih podro- čij. Smisel vseh teh razprav je bil torej v iskanju možnosti, da bi izboljšali razmere šolstva zlasti v materialnem pogledu; da bi omogočili šolam polno uveljav- ljanje reformnih načel in da bi hkrati zagotovili prosvetnim de- lavcem njihovo enakopravno družbeno vrednost ter jim dali primerno materialno priznanje. Težišče vseh razprav je bila potemtakem materialna osnova, kot izhodišče, ki naj ustvari po- trebne pogoje za nadaljno rast našega šolstva. Čeprav njene vlo- ge nikakor ni mogoče zanikati, se pa vendarle zdi, da je bilo ob tem morda nekoliko zapostavlje- no vprašanje vzgoje, ki tvori navsezadnje bistveni element vsake šole in ki bi ga bilo zato treba obravnavati v najtesnejši zvezi z vsemi drugimi elementi. Gre namreč za vprašanje, ali smo storili vse, da bi bila vzgoja naše mladine moralno in etično pol- nejša, brez tistih primesi, ki so nam tuje! Ali smo storili dovolj za to, da bi to vzgojenost raz- bremenili pogostih vplivov od zu- naj in v zameno zanje v naših najmlajših državljanih izobliko- vali tiste vrednote, ki so v danem času n okolju edino sprejemljive! Morda ni umestno, razglabljati o teh vprašanjih ob priliki, ka- kršna je slovesni zaključek šol- skega leta, morda pa je to tudi najprimernejši trenutek, saj vzgojni proces navsezazdnje ne more biti časovno determiniran in se torej ne začne in ne konča s šolskim letom. Resnica je nam- reč — ne da bi pocenjevali ali omalovaževali pedagoško delo na- ših prosvetnih delavcev — da najrazličnejše deformacije v vzgojenosti mladine niso vselej plod takšne ali drugačne izven- šolske vzgoje, marveč da nastopa- jo pogosto kot posledica pomanj- kljivih pedagoških metod v šoli. Bistveno spremenjeni pogoji so- dobnega življenja ne morejo iz- ključevati nekih moralnih norm in hkrati opravičevati nekatejre samosvoje navade in razvade, za- čenši s tistimi v sami šoli, preko tistih na ulici, v lokalu ali kje drugje. Nobenega dvoma ni, da gre za pomembne probleme, ki jih bo treba pričeti reševati inten- zavneje, ne ločeno, pač pa isto- časno in v najtesnejši povezavi z vsemi ostalimi problemi. Ne samo osnovna dolžnost prosvetnih delavcev, tudi temeljna naloga šolskih odborov bo, da se bodo zavzemali za jasnejšo in čistej- šo podobo mlade generacije ter da bodo temu smotru posvetili vse svoje delo. dhr Premalo učiteljev V šmarski občini je še vedno premalo prosvetnih delavcev, po- sebno moških. Kljub temu pa se počasi stanje izboljšuje, ker dose- danje učne moči le v redkih pri- merih zapuščajo občino. Letos jih bo nekaj odšlo v pokoj, a dva ali trije odhajajo drugam zaradi dru- žinskih vzrokov. Opažamo, da bo stanje prihodnje leto boljše. Tudi vprašanje finansiranja šol postopoma rešujejo. V letošnji sklad za šolstvo se bo steklo okrog 150 milijonov, s čemer bi osnovne potrebe rednega poslovanja lahko krili. skega leta. Toda med tem časom je tragično preminul dijak VI. a razreda Franček Kužner. Doma so sušili seno, pa mu je postalo vro- če; odšel se je kopat v bližnji rib- nik, kjer je utonil. V sredo, 20. ju- nija so ga spremili na njegovi zad- nji poti. B- D. Težave amaterske dejavnosti Pred dnevi je bilo v Celju po- svetovanje režiserjev celjskega okraja, ki ga je priredil sosvet za dramatiko pri Okrajnem svetu Svobod in prosvetnih društev. Na posvetovanju so ugotovili, da je amatersko dramsko delovanje v okraju nazadovalo, saj za repub- liško dramsko revijo ni bilo do- volj zanimanja im tudi skupine, ki so se je udeležile, niso bile zanjo temeljito pripravljene. Iz- boljšala se je le izbira del, kar pa je zasluga ljubljanskega Prosvet- nega servisa. Tudi okrajna revija ni dala celotnega pregleda dramskega ustvarjanja, kar dokazuje, da pri- manjkuje tako režiserjem kakor igralcem želje po kvalitetnem ustvarjanju. V razpravi so reži- serji navedli vrsto težav, ki ovi- rajo njihovo delo. Najbolj občutno je pomanjkanje lastnih prostorov in finančnih sredstev. Prizadevanje tudi ne mo- re priti do izraza, če naštudirano delo uprizorimo le dvakrat na do- mačem odru, ne moremo, pa z njim na gostovanje. Igralci iz No- ve Štifte na primer so v zimskem času tvegali 40 kilometrov dolgo pot s kamionom, kar so nekateri plačali s težkim prehladom. Ovira so tudi visoke najemnine dvoran. Tako zahteva zadruga v Petrov- čah za dvorano 6000 din, ne glede na obisk — celo domače društvo plačuje zadrugi za vsak obisk celj- skega gledališča 2000 din! Višina najemnine doseže celo 15.000 din, kar je očitno oderuštvo! V celjski občini so skušali to vprašanje rešiti z medsebojnimi gostovanji, pri čemer krijejo gosti le stroške potovanja, ostali izkupi- ček pa ostane domačemu društvu. Tretji problem so prenizke do- tacije, ki izključujejo gostovanja, celo zamisli in načrte scenaristov, kar je občutno vplivalo na kvali- teto predstave Delavskega odra v Zagorju. Igralska družina je bila namreč vajena ozkega ambienta ter se je s težavo znašla na veli- kem odru s široko zasnovano sceno. Nujno bo dokazati, da je za idejno, kvalitetno naštudirano delo vredno prispevati vsaj toliko, kolikor za kakršnokoli drugo pri- reditev. Razna društva namreč po- gosto vabijo celo nepriznane in ne- kvalitetne pevce in instrumental- ne skupine zabavnega značaja ter pobirajo visoko vstopnino, medtem ko se naše skupine trudijo z izbiro dela, ki ga študirajo in se nanj pripravljajo često le za peščico ljudi. Vsi ti pogoji pa vendarle ne bo- do zatrli rasti in ljubezni do dram- skega življenja, saj je dotok mla- dih ljudi na naše odre vedno večji. Ze po podeželju izginjajo zadnji odtenki čitalniškega duha in se uveljavljajo nove, naprednejše misli. Takšna prizadevanja pa bodo rasla in rodila le ob razumevajoči in vsestranski podpori nas vseh. M. Z. S POLIC ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE Buslaev F. I.: Istoričeskaja gramraati- ka russkogo jazyka. Moskva 1959. S. 20772. Bayer E.: Worterbuch zur Geschichte. Stuttgart 1960. S. 13464/289. Freiheit der Personlichkeit. Stnttgart 1958. S. 13464/290. Grujic P.: Šesnaesta vojvodanska divi- zija. Beograd 1959. S. 11608/21. Istorija XX. veka. I. Beograd 1959. S. 11.2129. Kovačie M.: Za celo leto. Priročnik iger in deklamacij. Ljubljana 1960. S. 20841. Kovačevic M.: Priručnik za rad mesne kancelarije (mesnog ureda). Beograd 1960. S. 20832. Lukic R. D.: Osnovi nauke o državi i pravu. 2. izd. Beograd 1959. S. 20835. Marohnič Z.: Suvremeno stanovanje. Za- greb 1960. S. 20843. Natzmer G.: Tajni život pnLrode. Za- greb 1960. S. 20850. Pieon G.: Panorama savremenih ideja. Beograd 1960. S. 18495/3. Plato: Simposion in Gorgias. Ljubljana 1960. S. 19143 4. Popovic S.: Organizacija i rad u poje- dinam granama uprave i društvenim službama. Beograd 1959. S. 20828. Skuhala Z.: Mehanska tehnologija. II. Ljubljana 1960. S. 20842. Živojinovic P.: Nastava prirodnih nauka u osnovnoj školi. Beograd 1959 S. 20846. Knjižnica je odprta vsak delavnik od 8. do 18. ure, ob sobotah pa samo od 8. do 13. ure. Šolske razstave Na pobudo občinskega odbora Jugoslovanskih pionirskih iger so ob koncu šolskega leta v mozirski občini priredili šolske razstave. Na njih so prikazali likovno in teh- nično ustvarjalnost učencev. Na razstavah so učenci posredo- vali številnim obiskovalcem pro- ces izdelave različnih predmetov. Samo s skupnimi napori Pred dnevi je bil v Mozirju ple- num občinskega odbora SZDL, na katerem so obravnavali razvoj šol- stva v občini. Referat je podal Jo- že Debršek, predsednik sveta za šolstvo mozirske občine. V občini deluje 19 šol, od tega samo tri po- polne. Manj kot polovica učencev obiskuje nerazvite šole. Ko je ana- liziral učne uspehe v preteklem šolskem letu, je dejal, da je po uspehu občina na drugem mestu v okraju, za kar imajo zasluge predvsem prosvetni delavci. V mozirski občini je še vedno zelo pereč problem v pomanjkanju učnih moči. Na vseh šolah poučuje 72 učiteljev. Za nemoteno delo pa bi jih potrebovali še 15. Zaradi po- manjkanja učnih moči letos ni de- lala šola v Podvolovjeku pri Lu- čah. Vzrok za to moramo iskati v nezadostno rešenih življenjskih pogojih prosvetnih delavcev, med katere spadajo tudi stanovanjski. Tudi odnos prebivalstva, politič- nih in družbenih organizacij v krajih ni bil do teh vprašanj ved- no pravilen. Ko je govoril o izvenšolskem de- lu učiteljev, je dejal, da se je po- nekod razpasla navada, da ocenju- jejo učitelja predvsem po njego- vem izvenšolskem delu, da pa je tako pojmovanje nepravilno. Uči- telja je treba vkl jučiti le taim, kjer je njegovo mesto in kjer ima ve- selje do izvenšolskega dela. Do- volj pa je napravil za družbo, če vzgaja mladi rod v socialističnem duhu. Pri uvajanju novega učnega pro- grama stojijo skoraj vse šole pred denarnimi vprašanji. Zlasti pri- manjkuje prostorov in učil. Vojna je pustila na šolah mozirske obči- ne občutne posledice in ponekod jih še zdaj obnavljajo. Z dogradit- vijo šole v Konjskem vrhu pri Lučah bo končana prva faza grad- nje šol v občini. O ostalih grad- njah pa bo treba še temeljito raz- misliti, kje, kakšne, za koliko učencev, zlasti ker prirastek po- nekod občutno pada. Pri reševa- nju teh vprašanj pa bodo morali aktivno sodelovati vsi činitelji, če govorimo, da je problem šolstva problem celotne komune. Tudi šol- ski odbori bodo morali v tem smi- slu napraviti več kot doslej; pred- vsem samostojneje delati, reševati vzgojno problematiko, se poglab- ljati v življenje šole itd. Kakor so poudarili tudi v raz- pravi, so vprašanja šolstva v se- danjem razvoju izredno pomemb- na in jih bo zato treba reševati z večjo odgovornostjo in s skupni- mi napori. Samo tako bo mogoče doseči to, kar hočemo in moramo doseči. Svet za šolstvo in komisija za družbeno upravljanje pri ob- činskem odboru SZDL v Mozirju bo v tem smislu izdelal ustrezne sklepe in jih posredoval vsem od- govornim činiteljem v komuni. Le nova šola Upravitelja osnovne šole »Borisa Kidriča« v Rogaški Slatini sem našel, ko je v ihti ob zaključku leta pomagal z barvo škropiti pri- kupne modelčke motornih čolnov, ki so jih izdelovali pri tehničnem pouku. Tehnično delo je poseben konjiček tovariša Franca Kulovca, ki ta predmet še posebej študira na VPŠ, čeprav je že starejši. »Ni- mamo prave delavnice,« je rekel, »iz nekdanjega upraviteljevega stanovanja smo preuredili del za delavnico, del pa za mlečno ku- hinjo. Kratko vam lahko rečem, da je najtežje vprašanje, ki nas žuli, nova šola. Ta je nujno po- trebna, saj vidite, da moramo stro- pe tukaj podpirati, število učencev naglo narašča, učilnic nimamo do- volj. Jeseni bomo imeli že 12 od- delkov in bomo morali najmanj v dveh učilnicah učiti v treh izme- nah, kar je edini primer v občini. No, samo v Kostrivnici zdaj učijo v eni učilnici še v treh izmenah. Tu je industrijski kraj, 58 odstot- kov učencev imamo, katerih starši so zaposleni v steklarni. Tovarna se razvija; odprli bodo še novo peč. Več zaposlenih, več družin, več otrok, zato je nova šola nuj- nost in to takojšnja,« je odločno poudaril šolski upravitelj. Pa ne samo on, to je točka dnevnega re- da na vsaki seji šolskega odbora, na sejah SZDL in tudi v tovarni, ki bo prispevala določen delež za gradnjo. Kljub težkim pogojem je delo na šoli živahno. Zbornica je tesna kot shramba, da se učitelji komaj stisnejo Okrog mize. Uspehi doka- zujejo, da so dali vse od sebe. Ni- majo pa težkih pogojev v Rogaški Slatini samo zaradi slabe spodnje šole, temveč tudi zaradi življenj- skih pogojev, čeprav je to turistič- ni in zdraviliški kraj. s. Franc Kulovec pri tehničnem delu CELJSKI TEDNIK STEV. 24. — 30. junija 1961 - ff Pred dvajsetimi leti Po kleteh Kri je bilo težko ustaviti, kajti naboj je prebil roko v nadlahti. Kost je bila razbita in roka je mrtvo obvisela ob telesu. Drago je končal dva semestra medicine. Iz žepa je privlekel knji- go o prvi pomoči, ki jo je vzel s seboj v partizane. Nekaj časa je listal po knjigi, se ustavil. Oči so mu begale s knjige na ranjeno ro- ko in spet nazaj. Razparal je ro- kav, odstrigel srajco in s težavo toliko obvezal, da je ustavil kri. Počasi sva se napotila po gozd- nih poteh šumadijskega Goča. Sre- ■ čavala sva naše, ki so mi poma- gali hoditi, ker so me moči zapu- ščale zaradi velike izgube krvi. V primitivni gorski hišici, ki je bila zidana iz blata, sem našel prvo zavetišče. Starka me je zalivala z mlekom in mi tiščala trdokuhana jajca v usta. »Jej, sinko moj, jej, da boš dobil spet krvi!« je ves čas ponavljala, ko me je hranila. Potem sva z Dragom nadalje- vala pot. Najin cilj je bila Vrnjač- ka banja. Bolnic takrat še nismo imeli. Ustavili smo se pri nekem kmetu nad Vrnjačko banjo. Bil je naš in nas je gostoljubno spre- jel. Dal mi je na razpolago edino posteljo v hiši. Zaspal sem in šele zdravnik Martin, ki je medtem prišel iz bolnice v Vrnjački banji, me je zbudil. Sledil je dolg posvet kam z bolnikom? Sporazumeli smo se tako, da so me ponoči prenesli v bolnico v Vrnjačko banjo. Dok- tor Martin mi je dal na razpolago bolniško sobo v pritličju. Na vra- ta je izobesil »Tifus«. Okno je gle- dalo proti gozdu, tako da bi, če bo treba, lahko stekel tja. Z zdravili je bilo takrat že tež- ko. Dr. Martin je nekje staknil ve- terinarski mavec in mi nadel oklep, vendar tako, da sem mogel še vedno hoditi. Rana ni in ni ho- tela zaceliti. Roko bi bilo po vseh medicinskih pravilih potrebno od- rezati. No, na srečo takrat niso imeli v bolnici dovolj priprav v takšne namene in so prepustili vso zadevo materi naravi. Bila je dobra in po desetih dneh je v glav- nem.gnojenje pojenjavalo. V bolnišnici mi ni bilo več ob- stanka, ker smo vsak dan priča- kovali nemško divizijo. Zato so me ponoči prenesli iz bolnišnice v klet neke hiše. Hoditi takrat še nisem mogel. Potem so me stalno selili iz kleti v klet, vedno tako, da ni- nisem padel v racijo, ki so jih ne- dičevci skupaj z nemško policijo in četrtki organizirali po Vrnjački banji. Iskali so namreč nekega ra- njenega Slovenca z očali, partiza- na, ki se skriva v mestu. Pritiskal je mraz, pritiskala je policija. Sredi novembra je bilo. Neka Grkinja je skrbela za mojo pre- hrano. Pravkar mi je prinesla ča- ja, ko sva zaslišala tuje glasove v okolici. Bili so četniki. Brskali so po hiši. Prehodili so vso hišo in vse je kazalo, da me bodo od- krili. Počutil sem se kakor miška v kletki. Hoditi še nisem mogel. Mavec bi me vsakomur izdal, da sem ranjenec. Vsak korak nad na- ma je grozljivo donel... Stresala me je mrzlica. Spet sem razmišljal kako je bilo na Popini reki, kjer so me Nemci ujeli. K sreči sem jim ušel. Prikazovale so se mi čelade, čelade in zopet čela- de. Potem so se čelade spremeni- le v šubare, a izpod njih morilske oči in usta z nožem med zobmi. Prikazovale so se mi četniške pri- kazni ... Tišina ... potem spet koraki. To- krat vse bliže kletnim vratom. »E, Jovane, hajdemo! Nema ništa!« sem začul prav pred vrati v klet. Napeto sem prisluškoval odhajajo- čim stopinjam. Kamen mi je padel s srca, čelade in šubare, grozljive oči in noži med zobmi so izginili.. Tisto leto je bila najhujša zima. V kleteh nismo kurili in zato me je neprestano zeblo. Moja največ- ja želja takrat je bila, da bi še enkrat lahko sedel kje na toplem, ob peči in se ogrel do kosti. To je bila pravzaprav moja edina želja. Konec decembra 1941. leta so me preselili v kleti »Sv. Djordja«. To je bil dom slovenskih izseljencev. Dr. Martin mi je predčasno snel mavec, ker je bila zopet nevarnost, da bodo prišli Nemci v mesto. Oklep, ki me je stiskal in vsepo- vsod kompromitiral kot ranjenca, je šel. Z njim sem poslal še svoje pravo ime in priimek. Obril sem brke in svojo »umetniško« frizuro vskladil z okusom okupatorja na dva centimetra. S fricovsko frizu- ro, brez očal in brk sem se poja- vil na železniški postaji in odpoto- val s tovarišem iz tamkajšnje par- tijske organizacije v Beograd pod tujim imenom kot Dušan Furlan. V vlaku je bilo prijetno toplo. V isti kupe je prisedel tudi neki četniški vodja. Pozneje mi je po- vedal moj spremljevalec, da je bil to ravno tisti, ki je s posebno vne- mo iskal »onog Slovenca sa naoča- lima ...«. Dobro, da mi tega ni po- vedal v kupeju, ker bi mi verjet- no bilo še preveč vroče. V. V. UTRINEK IZ ILEGALE: Srečal sem Kajuha S Kajuhom sva bila rojaka in sva sodelovala že v stari Jugosla- viji. Takrat je šoštanjska študent- ska mladina ozko sodelovala z ve- lenjsko in slovenjgraško. Med Ka- juhom, bratoma Mravljak, Bibom Rokom, Rudolfom Korenom-Ren- čijem iz Šoštanja, Srečkom Pucom iz Velenja, bratoma Druškovič iz Slovenjega Gradca in Zdravkom Čebularjem iz Mislinja smo imeli stalno zvezo med počitnicami. Ta zveza je potem 1941. leta rodila tudi prvoborce in žal so le redki med njimi ostali pri življenju ob osvoboditvi. Dušan Mravljak in Zdravko Čebular sta padla v po- horskem bataljonu, Biba Rok, Srečko Puc in Božo Mravljak (španski borec) so padli v roke Gestapu, ki jih je pobil. Korena- Renčija so ubili v Beogradu a Jo- že Druškovič je padel v Črni Gori v borbi proti okupatorju. Pred odhodom v partizane je Kajuh bil dalj časa v Ljubljani ilegalno. Takrat nam je recitiral mnoge svojih pesmi, ki so jih raz- množevali in so potem krožile po terenu. Takratno, zadnje srečanje s Ka- juhom mi bo ostalo vedno v spo- minu. Svoje pesmi je recitiral z globokim občutjem in s čudovito preprostostjo. Brez patosa, nežno je izlival svoje srce. Prosil sem ga naj mi jih napi- še. Tega ni hotel. Zato sem jih stenografiral. Njegova pesem, ki je • ilegalno krožila po Ljubljani, je bila uteha trpečim in vzpodbu- da k borbi... Ob odhodu iz Ljubljane sem ko- tovariš. Koliko večerov sva se po- pijo teh pesmi skril in po vojni so govarjala o bodočnosti. Bil je ved- bile izdane v posebni izdaji njego- no optimist. Obujala sva spomine vih pesmi v tehniki XIV. divizije, na Šaleško dolino, na okoliške pla- Kajuh je bil skromen in miren nine, ki sva jih oba tako ljubila. Neprijetno srečanje Mesto partizanskega slavja. Pred spomenikom stoji gruča ljudi. Nek- do maha z roko. Prosi, naj za tre- nutek utihnejo. Nato je spregovo- ril nekaj besed o junaških deja- njih padlih borcev. Skromen spo- menik naj verno priča, kdo so bili ti junaki. To, kar se je zgodilo v zadnji vojni, se ne sme nikoli po- noviti ! V planinski koči je bilo prijet- no. Stari partizani so obujali spo- mine, slišale so se partizanske pesmi. Nekdo potegne harmoniko in borci zaplešejo kolo. Nenadoma pa se je vse spreme- nilo. V kočo pride vesela druščina. Partizan Tone opazi med njimi čudnega znanca. Bil je visok mo- žakar, nekako okoli štiridesetih let. Nasmihal se je in kazal nekaj zlatih zob. V došli druščini je bil med najbolj zgovornimi. Potem pride k Tonetu. Ponudi mu roko in ga potreplja po rami. »O, zdravo Tone, ti stara sablja!« »Oflaken Franc!« je Tone stisnil zobe. »Baraba!« je kliknil Tone. Vsi so ostrmeli. Kaj se dogaja? Mar hoče Tone poračunati z ne- znancem? »Tone, daj, strezni se, saj človeka niti ne poznaš!« »Ne poznam? Med vojno je bil dvoličnež. Najprej je bil moj pri- jatelj, potem nemški obveščevalec, policist, nemški vojak, potem par- tizan, po vojni pa je ves čas obra- tovodja velikega podjetja, slepar, neznačajnež!« »Tone!« je kriknil napadeni mo- žakar. »Izgini!« je zarjovel Tone, prijel neznanca in ga porinil iz koče. In ko je bil na prostem, je Tonetu zapretil. »Čakaj, še prideva skupaj!« Nato je izginil. Tone pa je začel pripovedovati. »Pred dvajsetimi leti sva si bila še prijatelja. Oba sva se izučila ključavničarskega poklica. Jaz sem bil takrat skojevec in sem mu ve- liko zaupal. Potem so prišli Nem- ci. Hotel sem ga vključiti v borbo proti okupatorju. Pa mi je poka- zal hrbet. Čez noč je izginil in pri- hodnje jutro so me prišli aretirat. Pet nemških policistov in on med njimi. V obraz mi je govoril: »To- ne, jaz sem že pred vojno delal za Nemce, v grupi kulturbundovcev. Nisem bil tvoj resnični prijatelj. Vem za tvoje mišljenje. Ti si ko- munist. V tvoji glavi je mnogo dragocenih podatkov. Precej jih vem jaz, druge boš povedal kame- radom ti. Seveda, če si pameten. Sicer lahko pride tudi kaj hujšega. Tega ti ne privoščim. Delaj s pa- metjo in stopi v naše vrste.« Mol- čal sem. Zato so me aretirali. Naj- prej sem bil zaprt v Trbovljah, nato sem moral v Stari pisker. Tam so me mučili. Molčal sem. Ničesar nisem izdal. Nato so me prestavili v Maribor. Tudi tam mi ni bilo z rožicami postlano. Od tam so me strpali v Šterntal. Pri- volil sem, da stopim v nemško vojsko. Izpustili so me. Šel sem naravnost v planine. Postal sem partizan. Po enem letu mi nekdo pove, da je Oflakov France prišel iz nemške vojske na dopust. Sklenil sem, mobiliziram ga! V Oflakovo hišo sem stopil, ko so bili zbrani pri večerji. Franc je ves prebledel. Za trenutek je bil ves iz sebe. Morda bi tudi kaj storil, da ni v moji roki videl pripravljene pišto- le. Mati me je silila z jedjo, oče s pijačo. Oboje sem odklonil. Zah- teval sem samo Franca. Dejal sem mu, da je zadnji čas. Bil je takoj nared. Videl sem, kako je očetu mežiknil, nato pa mi dejal: »Dobro, pa pojdiva.« In sva šla. Bil sem previden, a premalo. Prišla sva v gozd. Tam mi je Franc podstavil nogo, me sunil in odskočil. Kakor blisk sem bil spet na nogah, a Franca nikjer. Niti šuma. Tekal sem po gozdu in ga klical. Najprej lepo, nato pa sem ga začel prekli- njati. Nič ni pomagalo. Nisem ga našel. Vrnil se je v nemško vojsko. Leta štiriinštiridesetega je spet prišel. Čez zimo se je zaril v bun- ker. Spomladi je šel v partizane. Srečala sva se pri Trstu. Nosil je angleško uniformo. Prijazno se mi je nasmehnil. Imel je veliko pred- nost. Bil je administrator v štabu bataljona. Nisem mu mogel odpu- stiti. On me je sicer prijazno na- govoril, jaz pa sem mu zabrusil: »Baraba, še se bova videla!« In res sva se. D. K. Spominjala sva se literarnih veče- rov, ki jih je prirejala napredna mladina v Šoštanju, kamor je pri- hajal tudi pisatelj Miško Kranjec in bral odlomke iz svojih del. Rad se je smejal. Njegov smeh pa je bil posebne vrste. Široko je odprl usta, da so se zablesteli beli zobje, vendar je bil to smeh brez glasu. Nekoč sem ga vprašal za- kaj se ne smeje na glas. Odgovo- ril mi je, da se je tako navadil v ilegali, kjer je bolje, da se človek čim manj čuje. Kajuh me je zadolžil za razne obveščevalne naloge, ki so bile do- kaj pestre in zanimive. Najprej sem postal »senca« generala Roa- te. Sledil sem ga na vsakem ko- raku, kjerkoli je bilo mogoče in poročal o njegovem kretanju. Ka- juh mi je dajal napotke, kako naj spreminjam svojo zunanjost, da ne bi vzbujal pozornosti italijanske policije. Pozneje sem sledil plavo- gardističnega majorja Novaka, ki je stanoval v isti hiši z menoj. Organizirali smo tudi radijski aparat in lovili vse važne vesti s front in jih pošiljali tehniki, ki jih je razmnoževala za Ljubljano. Pri delitvi poročil nam je odlično slu- žila frančiškanska cerkev v Ljub- ljani, kjer je marsikateri svetnik služil kot mrtva javka... Ze nekaj dni je bil Kajuh bolan in se je zadrževal pri meni. Muči- la ga je srbečica. Ko je ozdravel, je odšel. Tudi Ljubljano je potem kmalu zapustil. Takrat sem ga poslednjič videl. RIŠE : VLADO PIRNAT Zemljini rešitelji PIŠE: JOŽE JESIH 13. ... in vsa prestrašena otrpnila. Izza dreves so se videli obrisi, ki so precej slačili vesoljski raketi. PTvi se je znašel Janez. Udaril je Vilija po rami in mu šepnil: »Greva nazaj!« Vili je, kakor, da bi se zbudil iz morečih sanj, stresel z glavo. Janez se je nehote nasmehnil, nato pa se spustil v dir. Vili je brezumno drvel za njim. 14. Vsa zadihana sta se ustavila na drugi strani vzpetine. Ne- močno sta sedla na podrto deblo, ki ga je vihar izruval iz zemlje. Nekaj časa sta utrujeno sopla. Janez je zastokal z medlim glasom: »Še sreča, da naju niso opazili.« Vili je zamr- mral:« Srečo imava pa res večjo kot pamet.« 15. »Kaj misliš, je bila raketa?« je vprašal Janez. »Prepričan sem, samo ne vem čigava! Še dobro, da sem opazil svetlikanje,« se je pohvalil Vili. »Res, zadnji čas je že bil,« je potrdil Janez. Vili se je domišljavo izprsil. Nad njima je zašumelo. ©CELJSKI TEDNIK STEV. 24 — 30. junija 1961 -- za male bralce Vesele počitnice Spet fotografija, ki vam naj za- želi vesele počitnice. Ti-le tu na sliki so vaši vrstniki z osnovne šole na Planini. Na obrat kmetij- skega gospodarstva so prišli obi- rat črni ribez. Tako bodo začetek počitnic koristno uporabili. Jih boste tudi vi tako? Dragi mladi prijatelji, pišite nam o tem, kako in kje preživ- ljate počitnice. Pišite nam veliko in mnogi, da bo rubrika tudi v tem za vas tako lepem času, pol- na in pestra. Urednica Kam sedaj? Zadnje dni je bilo v šoli v osmih razredih res prijetno. Redi so bili zaključeni — ni se bilo treba več učiti. Vendar se je v dijakih ogla- šal nemir. Končali smo obvezno osemletno šolo in vsi so se vpra- ševali, kam sedaj. Prišli so na veliko življenjsko razpotje. Postavljeni so nanj ka- kor neznanci sredi tujega kraja. Katera pot je prava — ali tista, ki pelje v mehanično delavnico, ti- sta, ki vodi v gimnazijo, ali ona druga? »Počakaj Ferdo, greva skupaj!« je zaklical Jože, ki hodi v osmi razred. Skupaj sta stekla po stop- nicah. »Kam greš drugo leto?« je ne- nadoma vprašal Jože. Vprašanje Ferda ni zmedlo. Svojo pot je že našel. »V gimnazijo! Upam, da me bo- do sprejeli — prav dober bom.« »Lepo! Potem se bova še tam kdaj pa kdaj videla. Tudi jaz na- meravam tja. Kaj pa Rudi? Kam gre on?« »Ne vem. Ima dva po- pravna.« Jože je zagledal skupino deklet, ki so pretekle na dvorišče. »Veš, kam gre ona?« je vprašal Ferdo in pokazal na Jelko. »Ona? Mislim, da na ekonom- sko. Tja gresta tudi Marinka in Slavica. Se bodo spet držale sku- paj,« je smeje se odgovoril Jože. Takih in podobnih pogovorov slišimo mnogo v teh dneh, ko se osmi razredi poslavljajo od osnov- ne šolfe. Veseli so, pa vendar ne- koliko bolj resni. Kam sedaj, je vprašanje, ki jih muči. Franc Kramer, Celje, Medlog 51. NIMAMO Pozimi je bilo, ko sem ugotovi- la, da moja stara jopica jemlje slovo in ko se je zaradi nje začelo tole: Prvega sem odštela za hrano, stanovanje, elektriko, odplačala reden obrok v banki in — točno sedem tisočakov mi je ostalo. Rav- no prav za jopico! Pa sem se po- dala na pot in v dveh urah obho- dila vse naše blagovnice, velebla- govnice, trgovine in trgovinice. Po dveh urah sem se vrnila domov — brez jopice, toda s precejšnjimi iz- kušnjami. Zapomnila sem si, da v tej in tej trgovini smem poprositi, naj mi pokažejo še kaj drugega, da v oni to sami storijo, da pa mi v tretji kratko in gladko odgovo- rijo: »Nimamo!« To sem si še po- sebej zapomnila in zdaj tja ne ho- dim več kupovat. Zakaj ne? Čez mesec dni sem želela neko- liko druqačno. »Da bi bila tanjša in bi imela po vsej dolžini gum- be,« sem spet ponavljala po vseh trgovinah. In tako sem prišla tudi tja, kjer so pletenine zbrane v po- sebnem oddelku, lepo razložene in srce mi je zaigralo ob pogledu na- nje. »Tu bo pa prav gotovo kaj zame,« sem si mislila. »Tako ve- lika trgovina je in takšno izbiro imajo!« Povedala sem kaj hočem, se pripravila na presenečenje, ki je bilo prav krepko, kajti pozabila sem že na »nimamo« pred mese- cem. »Nimamo,« in že se je prodajal- ka obrnila k drugi stranki. »Pa imate morda kaj podobnega?« sem še plaho poskusila. Da ne bi bila! »Nimamo, sem rekla,« mi je »pri- jazno« razložila. Kar odneslo me je iz prodajalne! Potem sem spomladi spet iskala — pleteno bluzico z dolgimi roka- vi — kaj hočete, pletenine so mi pač pri srcu! In spet me je pot zanesla v trgovino »Nimamo«. To- krat je bil sicer odgovor nekoliko drugačen, toda samo na zunaj. Razložili so mi, da bluz z dolgimi rokavi nimajo, da jih naj po- iščem kje drugje in da jih menda sploh ne bodo dobili. »Hvala!« sem rekla na glas, v mislih pa sem se pokarala, ker sem že tako grdo mislila o njih. Toda čez nekaj dni so prav takšne bluze, kot sem si jo želela, dobili, le da nisem ve- dela za to. Zdaj je poletje, moje pletenine počivajo v omari, pa si spet nisem mogla kaj, da si ne bi zadnjič, ko sem na znanki opazila prijetno pleteno bluzo s kratkimi rokavi, tudi jaz zaželela take. Moja pot se je ponovila — zdaj že točno vem, kje po navadi kaj dobim — pa sem se čisto slučajno spet oglasila v tej veleblagovnici. »Sploh nimamo bluz s kratkimi rokavi!« so mi pojasnili, se prijaz- no nasmehnili in obrnili hret. Na- smehnila sem se tudi jaz, poveda- la zgodbo o »nimamo« znanki, ki pa me je dvomljivo pogledala in rekla: »Ne verjamem!« Da bi ji dokazala, kako bridko resnične so moje besede, sem jo popeljala pred veleblagovnico, kjer se mi je nasmešek razlezel po vsem obrazu. Tudi to pot je bil odgovor — ni- mamo — le da nama niti vstopiti ni bilo treba. Bila je inventura! Pa da ne bi slučajno kdo mislil, da imam slabo mnenje o trgovcih, pa da jih obrekujem ali kaj! Kje neki! Le strašansko smolo imam in vem, da v trgovini niso prav nič krivi, če nimajo nikoli niče- sar takega — ob polnih policah — kar si želim. Smola se me drži, kaj hočem! -o jo) Spomin Zvečerilo se je. Aleš se je od- pravil spat. Toda naprosil je teto, da je sedla poleg njega. »Veš kaj teta, zelo zelo dolgo že nekaj premišljujem!« je dejal skrivnostno. »No, le na dan z besedo!« ga je ohrabrila. Toda Aleš je molčal. Iskal je primernih besed. »Ali si ti tudi tako dobro živela, ko si bila tako velika kot jaz?« je končno vprašal. »Tako majhen kot ti, hočeš re- či!« ga je smeje se, popravila. »Saj nisem tako majhen!« se je našobil. »No, pa vseeno, ko si bila tako majhna!« »Mnogo, mnogo teže sem živela. Pa tvoja mamica tudi, pa ...« Aleš je ni več poslušal. Primer- jal je staro in novo in bil srečen, da živi v novem. »Teta!« Zdaj pa je teta molčala. Pri se- bi je obujala otožne spomine. »Teta!« je ponovil. Sedaj ga je slišala. »Prosim ?« »Jutri bom pa jaz pometel sobi in pomil posodo. Saj mi boš dovo- lila, kajne?« »Seveda!« mu je obljubila in se nasmehnila. »Lahko noč!« »Dobro spi!« J. J. Na cesti je mnogo nevarnosti Pred dnevi sem srečala na cesti dva majhna fantka — prvemu je bilo kakih pet drugemu pa tri leta. Držala sta se za roke in ju- naško korakala po cesti. Nenado- ma pa se je mlajši otrok večjemu iztrgal in skočil na sredo ceste. V tem je nasproti pripeljala konjska vprega. Voznik se je pogovarjal s svojim sovozačem in otroka, ki se je ustavil korak pred konjevimi nogami, niti opazil ni. Od strahu sem si zakrila oči. Toda — konj je obstal — samo korak bi še na- pravil, pa bi zdrobil otroka — sko- čila sem tja in potegnila otroka s ceste. Večji fantek je bil trd od strahu, ko je prosil bratca, naj mamici nikar ne pove, da je tako slabo pazil nanj. To pot je konj rešil otroka. Kdo ve, če ga bo tudi drugič. Tudi konjske vprege so lahko nevarne, ne samo avtomobili. Zato starši mnogokrat grešijo, ko otroke opo- zarjajo le na motorna vozila, ne povedo jim pa, da je poleg njih na cesti še mnogo drugih nevarnosti. Z. V. Pogled v svet Oho! Od tu-le je pa svet popol- noma drugačen kot iz mamičine- ga naročja. Tako velik in lep je — prav tako kot jaz, ki že tako trd- no stojim na nožicah. Tako je mislila punčka, gledala je in se čudila. Stala je ob brezovi ograji občudovala rože in čebele, ki so srkale med iz njih. Pa se je mala čebelica dvignila in vzletela proti deklici. Kako jo je prestrašila! Tako, da se je punčka spet stis- nila v mamičino naročje in se ji je svet od tam spet zdel — naj- lepši. Lep primer poštenosti Naša želja je, da bi te vrstice brali vsi naši bralci. Lahko nam verjamete, da nas vsaka dobra vest o pionirjih zelo razveseli, tembolj takrat, kadar govorimo o vašem poštenju. Pred dnevi nas je obiskal neki tovariš iz Celja in nam povedal, kako je na vožnji z mopedom ne- kje pri Slov. Konjicah izgubil zad- nji sedež in kako ga je dobil na- zaj. O najdbi sedeža je postajo LM v Slov. Konjicah obvestila neka tovarišica, ki ji je pionir Mirko Blazuta iz Strmca izročil sedež, ki ga je našel. Ali ni vreden pohvale? — Pio- nirji sledite njegovemu zgledu! Izlet Bil je lep dan v maju, ko smo se domenili, da si ogledamo biser Gorenjske — Bled in nekatere kraje iz narodnoosvobodilne borbe. Avtobus nas je popeljal mimo trgov in vasi, ob robu zelenih goz- dov, ki so žareli od jutranjega son- ca. Peljali smo se do Ljubljane, jo kar spotoma pozdravili in hi- teli naprej. V Begunjah smo se ustavili, da si ogledamo muzej narodnoosvo- bodilne borbe. Številne slike in poslovilna pisma pričajo, koliko nad in upov po zlati svobodi je pokopanih za temi mračnimi zi- dovi. Srce se mi je stiskalo in za- ščemelo me je v očeh, ko sem to brala in videla. Sele zdaj si lahko predstavljam, koliko so morali na- ši ljudje pretrpeti in koliko po- guma je bilo treba, da nam je za- sijala zlata svoboda. Odložili smo cvetje na grobove. Pri Avseniku smo se nekoliko okrepčali, nato pa nadaljevali pot. Tako smo prišli v Drago — drugo pomembno točko za nas. Ko smo se še tu seznanili z zgodovino, smo krenili proti Bohinjskemu jezeru in k slapu Savice. Koliko naravne lepote je skrite v prelepi Gorenj- ski! Lahko smo ponosni Slovenci, da imamo tako lepe kraje in toli- ko naravnih bogastev. Ko sem stopala s součenci v čoln na Blejskem jezeru, da se odpelje- mo po mirnih valovih tihega jeze- ra, je zadonela pesem in naša srca so se napolnila z radostjo in ve- seljem. Želim, da bi si vsi pionirji lah- ko ogledali vse lepote naše zemlje. Toliko jih je, da si vseh ne bodo zapomnili. Nekaj najlepših pa jim bo prav gotovo ostalo v spominu. Ida Coklin, 5. razred, Ljubno ob Savinji STRAH Imela sem menda pet let, ko sem spoznala, da je lahko tudi mene — tako junakinjo — prav zares strah. Zvečer je na okno našega pri- tličnega stanovanja potrkalo: »Tok, tok, tok...« »Kdo je?« Bi- la sem sama doma. »Tok, tok,« je bil odgovor. »Kdo je?« sem rekla glasneje, pa sem spet zaslišala le tok-tok. Zdaj smo pa tam. Zakaj neki se ne oglasi? Mogoče me kdo samo jezi? Pa zakaj potem tolče tako enakomerno. Le kaj je? Je res — strah? Tesno mi je bilo pri srčku, pa sem se kmalu ojunačila: »Pa naj kar trka, saj ne more no- ter, če je okno zaprto!« Potegnila sem si odejo čez glavo, da ne bi vsiljivega trkanja več slišala, pa je bilo zaman. »Tok, tok...« tako dolgo, enakomerno in počasi, da sem zaspala. »Pa kdo je bil mamica? Strah?« sem naslednji dan vpraševala ma- mo. »Ne, ne! Pravkar mi je teta Marija povedala, da je bila ona. Hotela je ugotoviti, če si kaj stra- hopetna,« se je nasmejala mamica. Kako pogumna sem vendarle bila! Še jokala nisem, kaj šele vpila!... Ampak, zakaj sem potem potegni- la odejo čez glavo? Slavica Savinc STE TUDI VI MED N1IMI Želim, da ne bi bili. Vas, dragi mali prijatelji si predstavljam či- sto drugačne, kot so ti otroci, o katerih bom danes napisala nekaj vrst. Pomislite! Pred dnevi sem se ustavila pred neko hišo v bližini mesta. Vsako leto je v lepem vrtu ob njej stala kot velik rdeč šopek — polna češnja. A letos? Kaj bo- ste rekli? Gospodinja mi je pol jokaje pri- povedovala, kaj se je ubogemu drevesu zgodilo. >*Otroci, otroci,*1 je dejala, »ti so ji polomili veje, samo poglejte kakšna je.« Mislila sem, da gre za otroke iz iste hiše in vprašala sem jo, če jim ni dala nekaj krepkih. »Kako pa?« je odgovorila, »saj so se mi z dre- vesa celo smejali in me psovali. kot so prišli, so tudi odšli — čez ograjo. Počutili so se kot da bi bili v domačem vrtu. Če bi me prosili zanje, verjemite, ne bi jim od- rekla, dala bi jim naj bi se jih do sitega najedli, saj vem kako je z otroci. Tako pa... Skoda, da ni več mojega moža, pred njim bi imeli večji strah.« Otroci, ali ni to žalostno? So morda med vašimi sošolci tudi takšni nepridipravi? Vprašajte jih, kako bodo ubogemu drevesu za- celili rane in kako se bodo opra- vičili ženi, ki so jo zelo, zelo uža- lili. Da URA, KI JE NIHČE NE NAVIJA Na eni izmed najstarejših zgradb v Samboru je ura, ki se še ni usta- vila. To je sončna ura nad stek- larsko delavnico Stevana Bomba - ša, ki še ni nikoli razočarala me- ščanov, a tudi idanes še kaže to- čen čas, čeprav je stara že več desetletij. ŽENA iDOJH f DRUŽINA Kako naj bi jo imela rada? Stala je pred menoj in nemo zrla v tla. Le tu in tam je dvig- nila od joka zardele oči. Zgodba mladega dekleta, ki je v rani otroški dobi izgubila mater, morda ni edina, zato jo je vredno napisati v opozorilo vsem onim že- nam, ki prevzamejo skrb in dolž- nosti druge matere. »Vedno sem skrbela, da je bila lepo oblečena,« pravi dekletova druga mati, ko razlaga sosedam, kakšno je dekle. Izrazi, s kateri- mi hoče dati poudarka dekletovi »pokvarjenosti«, ne zvenijo prav nič lepo, posebno ne iz ust žene, ki prisega pri »vsemogočnem bo- gu«, da je za dekle vedno skrbela, »Nikoli mi ne privošči lepe be- sede,« pravi dekle. »Kamorkoli grem od doma, pa čeprav na se- stanek mladine ali izlet, se o tem izraža z vulgarnimi izrazi, me blati sosedom in znancem ter jim moje izostanke od doma tolmači popol- noma drugače. In če doma napra- vi kaj nepravilnega mlajša sestri- :a, sem temu kriva jaz. Vsako do- kazovanje resnice pa je pri njej odveč. Tako se je zgodilo pred kratkim, ko ji je iz omare zginilo olje, ki ga jaz ne bi mogla vzeti Ko se vrnem namreč z dela do- mov, je vse zaklenjeno. Da ga je vzela sestrica — njen otrok, tega mati ne bi hotela verjeti. In ven- dar je bilo tako. Deklica je olje potrebovala, ko se je s svojimi prijateljicami igrala gospodinjo. Tudi takrat, ko v stanovanje pri- pelje svoje prijateljice in se to spremeni v »bojno polje«, sem kri- va jaz, čeprav sem sestrico opo- minjala, naj tega ne dela. Sestrica me ne uboga, norčuje se in govori v istem jeziku kot mama.« Med jokom mi je pripovedovala vso zgodbo svojega mladega, toda že tako bridko preizkušenega živ- ljenja. Bila mi je hvaležna, da sem jo poslušala. Spoznala sem, da je dekletova notranjost ranjena. Treba jo je zdraviti. Njena mati tega ne bo uspela. Po dosedanji metodi nje- ne vzgoje, bi utegnilo dekle ne- kega večera ob pogledu na zakle- njena vrata, namesto v sosedno drvarnico, kreniti kam drugam prenočevat. In mati bi verjetno tudi takrat trdila, da je zanjo vedno najbolje skrbela. Ne le obleko, tudi toplo besedo smo dolžni dajati otroku, če želi- mo, da nam bo to nekoč vračal tudi on. Da Nove igračke Toda šele čez nekaj mesecev! Takirat bomo namreč dobili igrač- ke, ki so jih naša trgovska pod- jetja kupila letos na mednarod- nem sejmu otroških igračk v Niirnberg". Izbrali so jih znani pedagogi in drugi strokovnjaki. Med temi igračkami bomo našli male elektronske robote, radarje, miniaturne otroške kuhinje, šte- dilnike — električne, šivalne stro- je, itd. Verjetno bodo te igračke marsikoga razveselile, toda na žalost, bodo menda — prav zaradi svoje originalnosti — tudi cene astronomske. Kovin ehstroht Sladkani kavin ekstrakt »Splen- did« je nov proizvod zagrebške tovarne »Franck«. »Splendid« lahko pripravimo v mrzli ali top- li vodi in ga ni treba kuhati. Vse- bino zavojčka iztresemo v en in pol decilitra vode, mešamo, do- kler se ne raztopi in kava je go- tova. Prav zaradi enostavne priprave je »Splendid« primeren za izlete kot osvežilna pijača. Poskusite! I~ri podjetjih za distribucijo fil- mov in prav tako pri tako imenovanih cenzurnih komi- sijah. Drugi del skrbi in nalog pa odpade kajpak na lokalne or- gane in zlasti še na program- ske svete pri kino podjetjih. Za celjskega velja, da mu bo treba dati več avtoritete in mu zagotoviti večji vpliv na sestavo filmskega nrograma. Umestna je bila tudi pripom- ba. da bi morala uprava kino podjetja opustiti sklepanje pogodb za nabavo filmov za vse leto naorej in preiti na časovno krajše pogodbene ob- veznosti. S tem bi si prav go- tovo zagotovila pestrejšo iz- biro. Določen uspeh v progra- mu bi lahko zabeležili še z bolj smotrno razporeditvijo filmov po kvaliteti, vsebini nacionalnosti in podobno. Skratka, možnosti, pa čeprav malenkostne, za zboljšanje filmskega programa v Celju so. Treba bo le prijeti na pra- vem mestu. -an Tilki Vrečko Od naše dolgoletne naročnice Slavice Lipovec iz Pulja, smo prejeli sestavek, ki je namenjen spominu pred dneva umrle Tilke Vrečko iz Celja. TILKA! Naj ;še malo poklepečem s Teboj. Ko sem bila še dekle, sem Te imela rada, ker Te je imela rada moja mama. Pozneje, vse do najinega slovesa, sem Te cenila, ker sem sama znala čenati človeka. Ko je prišel okupator, sva se srečali v Celju pred sedanjo izložbo »Astre« Zaupala sem Ti, da grem po »informaci- je«. Stisnila si mi roko z besedami: »Slavica ostani vedno zavedna Sloven- ka!« Potem so Te izselili, mene zaprlii in izgnali. Svoboda najn je združila v Celju- preselila si se v mojo bližino. Nadome- stila si mi mamo, vse sem Ti povedala, pred Teboj ni bilo moči skriti niti ve- selja, niti žalosti. V tolažbo mi je, da sem Te v Tvoji bolezni znala razvese- liti, saj si vedno, kadar ki odšla, dejala »kar odleglo mi je!« Ob sinjem Jadranu, kjer si še lani preživljala svoj dopust, se poslavljam od Tebe! Zahvaljujem se_ Ti za vse nau- ke, ki si mi jih dajala kot skrbna go- spodinja, dobra žena in mati! In rav- no zato v srcih svojih dragih nisi umr- la! Poročilo o gibanju prebivalstva v Celju v času od 19. do 25. junija 2961 leta. ROJENIH 15 dečkov in 9 dekle POROČILI SO SE: Kari Šunko, modni frizer n Emi- lijana Hodnik, korespodentka oba iz Celja. Vladimir Kožar, tekstilni te- hnik iz Kozjega in Terezija Kuko- vič, tkalka iz Celja. Franc Razbor- sek, krojač in Vera Lipar, delavka, oba iz Celja. Kazimir Leskovšek, če- vljar. pom. iz Trbovlj in Matilda Gra- čner, polj. delavka iz Celja. Stani- slav Vilovič, delavec in Ivka Vodnk, delavka oba iz Celja. Štefan Halo- žan, rudar iz Velenja in Ana Pukl, kuharica iz Celja. Otmai* Blatnik, ključavničar iz Kasaz in Marica Pod- jed, abs. ekon. šole iz Kasaz. Anton Vračun, delavec in Matilda Volov- šek, bol. strežnica oba iz Celja. An- ton Pere, uslužbenec in Danijela Mir- nik. friz. pom. oba iz Celja. UMRLI SO: Vida Zajec, otrok iz Svibna stara 5 dni. Jožefa Steblovnik, gospodinja iz Polzele stara 70 let. Marija Centrih, gospodinja iz Loke pri Zusmu, stara 83 let. Anton Virant, upokojenec iz Jezerc, star 67 let. Janez Deželak, upokojenec, star 8G let. Franc Stabus, kmet iz Tlake, star 56 let. Krompir stari (3), krompir novi 30— 42 (40—60), čebula 120 (120), česen 160 (120—160), fižol zrnov. 90—130 (130), fi- žol zrno n. 100 (100), fižol str. 114—140 (100), str. n. (80—100), solata 40 (30—70), špinača (100—150), obrovt 40 -53 (35—£0), peteršilj 120 (120—150), koleraba 3* (80—100), korenjček 75 (80—100), limo- ne 220, mleko 56 (56), skuta (200), sme- tana (320), maslo (600—800), jajca 25 (22—25), kokoši (800—1000), piščanci (450—500), zajci (250—400), marelice 120—140, ribez (200), grah nelušč. (90—140), višnje (80), paradižnik 160, črešnje (40—100), jagode (150-230), zel- je ml. b. 30 (30—60), grah lušč. 80— 100 (80—90), borovnice (80—110), gobe sv. (i50—300), hruške 140, kumare 70— 100 (100—150), paprika 300—440, malin« (200—250), cvetača 70—110 (70—100), breskve 80 (80—110), ringlo sk. 80. Na trgu ne' primanjkuje ničesar, ra7pn perutnine, jajc in mlečnih izdelkov. MELODIJE JUGOSLOVANSKIH NARODOV V organizaciji doma Jugoslovan- ske ljudske armade v Celju bo v petek, 7. julija v veliki dvorani Narodnega doma zanimiv nastop ansambla radia Novi Sad. Med gosti, ki bodo izvajali pesmi in melodije jugoslovanskih narodov, bo tudi znana pevka Lilijana Pe- trovič, ki je letos z velikim uspe- hom nastopila v Cannesu. Martin Golež z Gradišča pri Vojniku je padel s kolesom in si poškodoval pr- sni koš. — Pri padcu s češnje se je po- škodovala Marija Vajsbaher z Ložnice.— — Pri padcu s češnie si je pretresel možgane enajstletni Roman Ježovn;k iz Paridola pri Šentjurju. — Rudolf Trav- ner s Teharske ceste si je pri padcu s kolesom poškodoval glavo. — Pri delu v apneniku Pečovnik se je poškodoval Jakrb Potočnik. — Stanislava Mazej z Gomilskega je padla in si zlomila nogo. — Pri padcu z motorjem se je poško- dovala Pepca Skočiir iz Trbovelj. — Mira Pušnik iz Dramelj je padla z vo- za in si zlomila roko. — Anton Kramar iz l.atkove vasi je padel z voza in si poškodoval hrbtenico. — Ivan Herceg je v Šentj uriu padel z motorjem. Po- škodoval Sii je ramo in pretresel mo- žgane. — Štirinajstletna Ilermina Mli- nar iz Vojnika je na kolesu voziila šestletno sestrico Anico. Obe sta padli ter dobili rane po glavi in rokah, Anica Vranskem sta obirala češnje Filip Rems pa še pretres možganov. — V Ločlci pri in Lenart Skok. Pri padcu si je prvi poškodoval nogo, drugi pa hrbtenico. — Ana Kuzman iz Vitanja si je pri padcu 7lnmiln n o^fi RAZGOVOR O DELU celjskega Neptuna Ljudsko kopališče v Celju je na- enkrat zaživelo. Vroči dnevi so privabili v vodo vsak dan tudi po tisoč kopalcev. Tam, na drugem koncu bazena pa se je začelo raz- vijati delo plavalnega kluba Nep- tun. Letos predseduje temu šport- nemu kolektivu tovariš Jože Čol- nar. — Plavalna sezona se je začela zelo pozno, je v razgovoru pripo- vedoval tov. Čolnar. Slabo vreme je onemogočilo redno in sistema- tično vadbo na bazenu. Razen tega je letos šepala tudi zimska vadba. Tudi mi smo občutili pomanjka- nje pokritih telovadnih prostorov v mestu ob Savinji. No, zdaj je vse v redu. Delo gre naprej pod strokovnim vodstvom trenerja Stojanoviča iz Beograda, ki je si- cer predavatelj na Višji šoli za te- lesno vzgojo. — Kako pa je s čistilnimi na- pravami? — Končno so začele delati. V po- gon smo jih dali v sredo. Razen te- ga smo ta dan napolnili tudi otro- .ški bazen. Z ureditvijo in delova- njem čistilnih naprav smo veliko pridobili. Zdaj smo zagotovili stal- no čiščenje vode. Nastalo je krože- nje našega elementa iz bazena skozi čistilne naprave nazaj v ba- zen. Zaradi tega kroženja je tudi voda toplejša. Pa še nekaj, zaradi delovanja filtrov nam vodo iz ba- zena ne bo treba menjati vsak te- den, temveč le enkrat na mesec. To pa se nam bo poznalo tudi pri denarju, saj nas je doslej stalo en- kratno polnjenje bazena okoli šti- rideset tisoč dinarjev, poslej pa se bo ta strošek občutno zmanjšal, zlasti še, ker bomo lahko koristili lastne vodnjake. — Kaj pa športno delo v klubu? — Kot sem že povedal smo pred dnevi dobili novega trenerja. Kot velik strokovnjak in zagovornik discipline si je kmalu pridobil ve- liko zaupanje. Plavalci in vater- polisti so ga vzljubili. To pa je ve- liko. Tudi letos se bo naše delo razvijalo v dveh smereh, v pla- vanju in vaterpolu. Medtem, ko je moška plavalna vrsta dovolj moč- na, da se bo v republiškem merilu zavzemala za drugim mestom, pa je ženska ekipa neprimerno slab- ša. Zal, je tudi dotok mladih pla- valcev nezadovoljiv. Minulo ob- činsko prvenstvo v plavanju za učence osnovnih šol nam je dalo le osem novih mladih članov. To je vsekakor premalo. Del krivde za to leži tudi v nezainteresirano- sti učiteljev in profesorjev telesne vzgoje za usmerjanje mladine v plavalni šport. To se je videlo tudi na občinskem prvenstvu, ko dva profesorja telesne vzgoje nista utegnila počakati niti konca tek- movanja. Škoda, zares škoda. — Kdaj se bodo začela prven- stva? — Letos smo koledar tekmovanj dobili prepozno. Pa tudi ta, ki je, ni popolen. Slovenska plavalna li- ga se bo začela že v nedeljo, 2. ju- lija. Prvo kolo bo v Celju. Na celj- skem tekmovanju bomo videli pla- valce in plavalke iz Radovljice. Trbovelj, člane Ljubljane in do- mačine. Tekmovalci Celuloze iz Vidma Krškega so v prvem kolu prosti. Liga bo potekala tako, da bodo nastopi v vseh krajih, kjer so sedeži teh klubov. Zato bo ime- la slovenska plavalna liga pet za- vrti jajev. Vaterpolo prvenstvo se bo odvi- jalo v dveh kolih. Prvo bo 25. in 26. julija v Celju, drugo pa 23. in 24. avgusta v Ljubljani. Na tem prvenstvu bodo sodelovali igralci iz Radovljice, Ljubljane, Celuloze in Neptuna. Trboveljčani nimajo vatei^polo moštva. Republiško pr- venstvo v plavanju za mladince pa bo 30. in 31. avgusta. — Ali boste tudi letos pripravili vaterpolo turnir za »Veliko nagra- do Celja«? — Bomo, če bomo imeli dovolj denarja. Ta prireditev je draga, naša blagajna pa trenutno skoraj prazna. Zato bomo o tej prireditvi, ki bi jo radi posvetili dvajseti ob- letnici vstaje ter desetletnici de- lovanja železničarskega športnega društva Celje, katerega del je tudi Neptun, odločali pozneje. — In drugi načrti? — V mislih imamo nekaj doma- čih gostovanj. Te dni bomo začeli s plavalno šolo. Nadalje bomo v bližnji bodočnosti skušali uresni- čili načrt o gradnji bazena s ska- kalnim stolpom. Pa tudi na zimski bazen veliko mislimo. Radi pa bi še, da bi naš novi trener postal Celjan. M. B. lože Čolnar, novi predsednik pla- valnega kluba Neptun CELJSKI TEDNIK ŠTEV. 24 — 30. junija 1961 ^^ Spoznaj domovino in nosi njeno podobo ▼ srcu V duhu in z željami potujem po- gosto po svetu. Ustavljam se v sončni Italiji in občudujem staro rimsko kulturo, sprehajam se po Akropoli, strmim v Slavolok zma- ge, blodim po londonskih ulicah, ustavljam se na širokih moskov- skih boulevarih. Orient, daljne ne- izpolnjene želje! Na naše kraje, redkeje pomislim, in vendar... Priključila sem se prijetni družbi, ki je z »Izletnikom« odšla po naši domovini. Dopolniti sem želela svoje šolsko zemljepisno in zgo- dovinsko znanje o naši domovini. Pot do Beograda po gladki avto- stradi, ki so jo zgradile pridne roke naše mladine, je bila kratka. Topel sprejem naših Slovenk, ži- večih v Beogradu, nam je olepšal večer. Živahne in razsvetljene beograjske ulice so dajale mestu posebno privlačnost. Naslednje jutro. V zgodnjih urah je brzel že avtobus preko Mladenovca, Topole in Oplenca, ki si ga je vredno ogledati zaradi bo- gatih mozaikov, v mesto Kragu- jevac, ki je dalo ogromen, krvav delež naši revoluciji. To dokazuje obsežen Narodni park, z urejeni- mi grobišči, v katerih je pokopano več kakor 7000 žrtev. Leta in le- ta bo živel spomin na Krvavo bajko« — saj je letos vsak mladi- nec iz Kragujevca zasadil v ta park, mlado drevesce ... V vročini opazujemo kraje. Ču- prija. Paračin, kjer so mnogi Slo- venci našli v času okupacije svoj drugi dom. V Nišu je kratek postanek. Vse- kakor si je vredno ogledati zna- menito »Tčele kulo«. Po poti preko avtoputa smo po- zdravili celjske brigadirje. Pre- srečnim mladincem so zažareli obrazi, ko so zagledali na avtobu- su: »Izletnik Celje«. V prisrčnem razgovoru smo se zadržali nekaj časa, dokler se ni glasilo povelje, da nadaljujemo pot. Skopje, kamor smo prišli pozno ponoči, smo si ogledali s krožno vožnjo po mestu, nato pa krenili preko prekrasne gorske poti — do- movanja kraljeviča Marka in vile Ravijojle, v Prilep, mesto prvega partizanskega udara. Po prelepi vožnji iz Prilepa sko- zi Bitolj smo prispeli na Ohrid. Ob pogledu na jezero nas je na- vdal občutek, da smq ob morju. Le v ozračju ni bilo znanega sla- nega priokusa. Ob obali niso cve- teli oleandri, temveč so jo krasile bohotne grede dišečih vrtnic ... Skoda bi bilo ostati le ob jezeru. Nekoliko kilometrov od Ohrida, tik ob albanski meji, sredi akacij, je že v mraku sameval manastir sv. Nauma, v katerem je pisal prve knjige. Prijazni kustos nam je po- vedal mnogo in pokazal umetnine, ki krase ta samostan. Ohridsko jezero je pelo svojo pesem, ko smo odšli v središče šiptarske pokrajine. Vozili smo se ob albanski meji, ob Belem in Čr- nem Drimu. Nad nami je blestela v snežno odejo pokrita, Sar planina. V vi- šini \nad 1500 m smo občudovali belo posejana polja narcis, ki so nam pričarala lepote naše Golice. Kosovska Metohija, nekoč zao- stala pokrajina, polna naravne le- pote in nove rasti... Kratek postanek v Prizrenu, od tu v Peč. Le nekaj kilometrov od tu je manastir Dečani, spomin na dinastijo Nemanjev. Bogate ga pre- krasne freske in sarkofag Stevana Dečanskoga. Poslovili smo se od prijaznega in letoviščarsko urejenega okolja. Na poti v Titograd smo le ustavili v Pečki patriaršiji. Svetovno zna- ne freske nam povedo, da borno poznamo naša kulturna bogastva Zapustili smo Metohijsko pokraji- no in preko Čakorja v višini 1800 metrov nabirali encian. Na levi nas je spremljalo gorov- je Prokletije. Po deseturni vožnji smo zagle- dali Titograd, kjer so iz ruševin zrasle nove hiše, novi hoteli, novo življenje... Za mestom je prelep mavzolej, kjer je pokopanih 70 na- rodnih herojev. V sončnem jutru je vozil avto- bus na Skadarsko jezero. Ustavili smo se v Virpazarju. Pogledi so počivali na mirni gladini jezera, ki je izgledalo kakor rožnat vrt. Raznobarvni lokvanji so v bujnem razcvetju kakor prt pregrnili velik del gladine, nad njim so spreleta- vali galebi. V bližini je bilo postavljeno filmsko mesto, kjer so pravkar snemali obleganje Troje. Velik Trojanski konj nam je prinesel mnogo zabave. Dih je zastal in občudoval lepo- to jezera in reke Morače. Cetinje. Zmagoslavni spominski steber, spominja na zmago nad Turki iz leta 1773. Nad Cetinjem v meglo zavit Lovčen, kjer je na vrhu pokopan veliki črnogorski pesnik Njegoš. Po ogledu dvorca črnogorskega kralja Nikolaja in biljarda Vladi- ke Njegoša ter reliefa Črne gore, ki je lepo urejen v posebni hali. spoznajo obiskovalci kulturno in junaško zgodovino Črne gore. To spoznanje dopolni in potrdi še bo- gato in lepo urejen muzej narod- ne revolucije. Preko visokih hribov je vozil avtobus dalje in oči so občudovale neznane kraje. Kmalu se je pred nami odprl pogled na najlepši pejsaž južnega Jadrana. Črnogorsko primorje. Poslovili smo se od samostanov, muzejev in mavzolejev. V Budvi se nismo ustavili. V ne- posredni bližini je znani sv. Šte- fan, prej ribiško naselje, ki je zdaj urejeno samo za letoviščarje. Da smo si lahko ogledali to luksuzno in edinstveno letovišče, kjer preživljajo počitnice le petič- ni inozemci, med njimi največ Amerikancev in nobenega Nemca, smo morali plačati 100 din vstop- nine. Vendar nas to razkošje ni ga- nilo. Ni za nas! Mi preživljamo na- še dopuste radi, brez barov itd. To ni naš svet in vseeno smo srečni! V Petrovcu, kjer smo prenočili, smo pozdravili morje, ki nas ni sprejelo najtopleje. To pa je po- pravilo naslednji dan v Dubrov- niku, kjer nas je objelo s svojimi toplimi valovi. Lep sončen popoldan ob morju, kjer je že polno kopalcev. Toda mi hitimo dalje. Pred nami je zdaj Hercegovina in Bosna. Dospeli smo v Mostar. To lepo, čisto mesto, skozi katerega teče globoka Neretva, kjer se ostanki starega življenja tako neprisilje- no prepletajo z novim, nas. je pre- vzelo. V več kakor 600 let stari, a le- po vzdrževani džamiji, pred kate- ro so sedeli verniki ob »arabskem šadrvanu« (vodnjaku), nam je pri- jazni hodža razkazal notranjost džamije, koran, prečital razne ci- tate, ki so pisani po stenah in nas povabil na minaret, kamor se pri- de po 76 stopnicah. Da bi videli čim več, smo se nato počasi vozili ob dolgem, umet- nem jezeru Jablanica, kjer . je v skali skrita nova hidrocentrala. Zapustili smo Hercegovino, naš cilj je Sarajevo. Se predno smo prispeli vanj, smo si ogledali izvir Bosne in zdravilišče Ilidža. Kma- lu je bilo pred nami bogato in lepo Sarajevo. Čeprav daje videz modernega, evropskega mesta, je v njem še 72 džamij. Dnevi našega potovanja so se bližali h koncu. Toda še je bil pred nami po- membni zgodovinski kraj, katere- ga si je vredno ogledati. Jajce. Rojstno mesto naše re- publike. V njem je prekrasni slap, tako značilen za to mesto. Poslovili smo se od Srbije, Ko- sovske Metohije, Črne gore, Her- cegovine in Bosne. Odhajali smo domov kulturno bogatejši, odhajali s spoznanjem — da naša dežela hrani tisoče zgodovinskih in kulturnih vred- not, dokazov naše težke preteklo- sti in naravnih lepot. Moje želje po ogledu tujih mest še niso ugasnile. Toda kjerkoli bom hodila, me bo spremljala le- pota naše domovine, katero bi mo- ral vsakdo najprej spoznati in jo nositi v srcu. M. Z. Dečani — manastir GRADBENO PODJETJE ..REMONT" ŠLANDROV TRG 1 OBVEŠČA CENJENE STRANKE, DA BOMO IZDELO- VALI TLO IN STENSKE OBLOGE IZ PLASTIČNE MA- SE RAZNIH BARV, PRIPOROČLJIVO ZA KUHINJE, VEŽE IN STRANIŠČA! SE PRIPOROČAMO ZA NAROČILA! RAZPISNA KOMISIJA PRI OBČINSKEM ZDRAVSTVENEM DOMU CELJE razpisuje naslednja delovna mesta za: 2 babici a) 1 babica za teren CELJE-MESTO b) 1 babica za teren SKOFJA VAS Nastop službe možen takoj ali po dogovoru. — l samsko stanovanje na razpolago. Komisija za štipendije pri občinskem ljudskem odboru Šmarje pri Jelšah razpisuje 10 štipendij za učiteljišče Prošnje kolkovane z din 250 je vložiti vključno do 15. julija 1961. Priloge: potrdilo o šolanju, potrdilo o premoženjskem stanju, kratek življenjepis in mnenje mladinske organizacije. Prednost imajo kandidati višjih letnikov. Nepravilno opremljene prošnje, kakor tudi prošnje vložene po razpisnem roku se ne bodo upoštevale. SVET REŠEVALNE POSTAJE CELJE razpisuje delovno mesto računovodje Pogoji: Šolska in strokovna izobrazba računovodje v zdravstvenih zavodih, praksa in stanovanje v mestu. Osebni dohodki: po pravilniku zavoda. — Nastop službe: 1. sept. 1961. "onudbe z opisom strokovne izobrazbe in dosedanjih zaposlitev na upravo zavoda do 15. avgusta 1961. AVTOBUSNI PROMET CELJE OPOZARJA NA NOVO UGODNO ZVEZO PROTI R O V I N J U ! VOZNI RED CELJE—ROVINJ Od 1. 7. do 10. 9. Vsakih 10 dni 1 in 2 — obratuje od 1. 7. do 10. 9. vsakih deset dni, to je 1., 11. in 21. v mesecu. Rezervacije sedežev in vozovnic se dobijo pri potniški blagajni na Avtobusni postaji v Celju OBJAVE IN OGLASI K (NO KINO METROPOL Od 2. do 5. 7. 1961 »SMRT NA PACI- FIKU«, japonski film Csc Od 6. do 10. 7. 1961 »NAJBOLJŠE OD VSEGA«, ameriški barvni film Csc LETNI KINO Od 2. do 4. 7. 1961 »SLEPI POTNIK«, francoski barvni film Od 5. do 8. 7. 1961 »PORTUGALSKE PERICE«, francoski barvni flm Csc DPD »SVOBODA« CELJE MLADINSKI KINO Dne 1. in 2. 7. 1961 »AKCIJA«, jugo- slovanski film. Predstave v soboto ob 17. uri, v ne- deljo pa ob 10., 15. in 17. uri. OBVESTILA SEZONSKI VLAKI ZA RIJEKO, SPLIT IN SLOVENSKO PRIMORJE Z 29. junijem 1961 pričnejo voziti iz Maribora sezonski vlaki za Rijeko in Split ter Herpelje Kozino. Vlak za Herpelje Kozino bo imel tudi avto- busni priključek za Koper, Izolo, Strunjan, Portorož in Piran. Tako se bodo lahko letos prepeljali potniki z železniškimi vozovnicami direktno do obmorskih letovišč in nazaj po zniža- ni ceni 75 % na temelju legitimacije K-15. Potniki na vlakih za Rijeko in Herpelje Kozino si bodo lahko se- deže rezervirali iz Maribora in Celja, za Split pa samo iz Maribora za ceno 100 din. Vozne karte bo moč kupiti v predprodaji 7 dni pred namerava- nim potovanjem tudi pri poslovalni- cah »Kompas«. Pri vlaku za Herpelje Kozino bo tekel poseben vagon, ki bo opremljen z bifejem, kjer bodo pot- nikom na razpolago hladna jedila in pjače. Tak vagon bo uvrščen kasneje tudi v vlak za Rijeko. Sezonski pospešeni potniški vlak za Herpelje Kozino bo vozil iz Maribora ob 5 uri 55 min s postanki v postajah Tezno, Pragersko, Poljčane, Grobelno, Celje in Laško. V Herpelje Kozino bo pripeljal ob 12 uri 28 min, odkoder bo ob 13 uri 10 min avtobusni priključek za Koper, Izolo, Strunjan, Portorož in Piran, kamor bodo prispeli ob 13 uri 55 minut. Povratek iz Pirana bo ob 20 uri 50 min s prihodom v Maribor ob 4. uri. Sezonski brzi vlak za Rijeko bo vo- zil iz Maribora ob 22. uri 24 minut s nostanki v postajah Pragersko, Polj- čane in Celje. Vlak bo prisnel v Rije- ko ob a. uri 11 minut. Povratek vlaka bo iz Rijeke ob 10. uri 30 minut s pri- hodom v Ma^b^r ob lfi. un 44 min. Slončki br7i vlak za Solit bo vozil iz Maribora ob 16. uri 50 m«n s po- "'anki v ros'ajah Pragersko Polj?are, Celle in I,a"''o. v postaji Zidaki most se bo prikliučil sezonskemu b-zemu vaku iz L.1ub\1ane za Split, kamor bo prispel ob 7. uri 30 minut. ZTP — Maribor ^O^FRTT P070R 7d rušenje Šoferjev avtomehanikov po- družnica Celje poz'va vse svoje člane in amaterje, da se udeležijo proslave dneva šoferjev 1". julij ter 20. obletni- co vstaje slovenskega lindstva katero orireja okrnini odbor 7 S A VI — Celje v Logarski dolini, dne 8. in 9. VII. 1«61. Odhod iz Celja je dne 8. julija (sobota) ob 17. uri. Zbirališče je v ulici ?9 no- vembra ob 16. uri nato bo kolona z okrašenimi avtomobili skupno krenila po mestu in dalje v Logarsko dolino. Za člane je udeležba obvezna, pre- voz je preskrbljen in je brezplačen. S seboj lahko člani vzamejo svoje dru- žinske člane. Vabljeni so tudi amaterji, ki niso člani. ODBOR Opozarjamo vse hišne svete, lastnike hiš in ostale koristnike smetnjakov (kant za odlaganje smeti), da iz higien- sko — zdravstvenih razlogov, posebno v letnem času operejo iste vsaj vsa- kih 10 dni. JAVNE NAPRAVE CELJE Upravni odbor DS-a ter komisija za sprejem in odpust delovne sile pod- jetja Tovarne volnenih odej, Škofja vas« obveščata da v bodoče ne bomo odgo- varjali na prošnje posameznikov za sprejem v službo. V slučaju potrebe po delovni sili se ista sprejema samo preko posredoval- nice za delo pri OBLO Celje. CEjLJANI! POZOR! Varim in polagam vse vrste PLAS- TIČNIH MAS POLIVINIL, PODOLIT, LINOLEJ, GUMO. Delam tudi na domu. Poslužujte se cenene, kvalitetne in hfiitre izdelave! Se priporočil BERDNIK Viktor, Mari, borska 54, Celje. AMD »Šlanderc Celje prireja za svo- je člane za 20 letnico vstaje dne 4. ju- lija izlet z zasebnimi vozili v Kočev- ski rog z ogledom partizanskih posto- jank. Prijave v društveni pisarni Miklo- šičeva 2. MELBROSIN — preparat cvetnega prahu in matičnega mlečka (GELEE ROYALE) garantiramo znanstveno stabiliziran proizvod MELBRO — COOP (Zavod za čebelarstvo — Kalnik) dobite v vseh lekarnah. Lekarne, ki preparata še ni- majo, naj ga nabavijo pri »Kemofar- macijic v Ljubljani. DELOVNI KOLEKTIVI! Turistična poslovaln:ca Avtobusnega prometa, Celje IZLETNIK organizira za delovne kolektive izlete z modernimi tu- rističnimi avtobusi po domovini in v inozemstvo. 7.a večdnevne izlete nudimo izredne popuste. Naša poslovalnica nudi še naslednje usluge: NABAVA POTNIH LISTOV IN TUJIH VIZUMOV. Proda ia AVIONSKIH, MEDNAROD- NIH, ZELEZNI5KIH IN AVTOBUSNIH KART. REZERVACIJE za letni oddih, preno- čišča, spalne karte za vlake doma in ino- zemstvo. INEORMACTTE VSEH VRST — ME- NIAV.A VALUT. Cenjene stranke obveščamo, da imamo na zalogi avtokarte SLOVENIJE in JU- GOSLAVIJE, ter avtobusne in železniške vozne rede. Za cenjena naročila se priporoča IZ- LETNIK turistična agencija, poslovalnica Celje, Titov trg 3, telefon 28-41. Cenjene stranke obveščamo, da je od 27. 6. poslovalnica odprta od 7 — 12 in od 17. — 19. ure. STANOVANJA PRAZNO sobo oddam boljši ženski "onudbe na upravo pod »Le- pa soba«. SOBO, lahko neopremljeno, nujno iščem. Naslov v upravi lista. SOBO oddam eni ali dvema solidnima osebama. Jenkova 7, Celje. ZAHVALA Podpisana izrekava za uspešne ope- racije in zdravljenje v bolnišnici pri- srčno zahvalo tov. primariju dr. Šu- šteršiču, dr. Rojcu, dr. Rebevšku. -i 1-1-656 — izhaja ob petkih — letna naroč- nina 800, polletna 400, četrtletna 200 din — Inozemstvo 2.400 din — posamezna številka 20 din — rokopisov ne vračamo. ZANIMIVOSTI Dežela, Jisoc slonov" Že tedne se v Ženevi za okroglo mizo pogovarjajo o mali deželi v Aziji, ki pa je ravno tolikšna, da lahko sproži svetovni spopad. Laos. Laos je bil tudi poglavitni predmet razgovorov Kennedy — Hruščev. Laos je postal poleg Kube drug kamen, na katerem se spotika ameriška politika zunanjih zadev. Laos pa je hkrati lepa dežela, v kateri je mir samo redek gost in kjer so nemiri na dnevnem redu. Zakaj? So Laožani morda tako ljudstvo, ki ljubi boj bolj od miru, ki mu je več do modernega orožja kot do večjega prgišča »vsakdanjega riža«? Ne! Takega ljudstva ni na svetu. Potujmo v mislih nekoliko tja pa bomo našli vojne sito ljudstvo in prave vzroke njih ne- sreče: Laos je dežela tisočev slonov, visokih gora, hitrih rek in brzic, je dežela riževih in koruznih polj, kavčukovih in bombažnih nasadov, tobačnih plantaž, domovina čaja, kave in sladkornega trsa. Laos je le kakih 18.000 kvadratnih metrov manjši od Jugoslavije in ima ko- maj 2 milijona prebivalcev. Na kvadratni kilometer jih živi de- setkrat manj kot v Jugoslaviji. Po- litične meje Laosa močno spomi- njajo na obliko italijanskega ►►škornja«, le da Laos ni obdan z morjem, temveč z različnimi sose- dami kot je Kitajska, Vietnam, Kambodža, Siam in Burma. Daljna in bližnja zgodovina La- osa je v marsičem podobna naši, zlasti pa novejša v letih med dru- go svetovno vojno. Laoško ljudstvo se deli v tri po- glavitne skupine, od katerih ima ogromno večino narod Lao, ki se je naselil v tej deželi pred stoletji in je prišel s področja južne Ki- tajske. Ostali dve skupini pa pred- stavljajo Kitajci in Vietnamci. Kot vse dežele Azije, je tudi La- os postal žrtev kolonializma. Če- ravno je v Vientiani kraljevi dvor, kjer že stoletja vladajo laoški kra- lji kot posvetni vladarji, vojsko- vodje in najvišji duhovni, je Laos bil dolga leta pod oblastjo Fran- cije, kot tudi sosedni Vietnam. Kambodža in druge dežele. Laos je bil ravno tako brezobzirno iz- koriščan. Bogat izvor surovin je služil Franciji kot globoka malha. Nič čudnega če je ob izbruhu dru- ge svetovne vojne tudi Laos zadi- šal japonskemu imperializmu. Ja- ponci so Laos zasedli toliko laže, ker so tam našli zvestega slugo. Toda ljudstvo je preveč ljubilo besedo ►►svoboda«, da bi bilo pri- pravljeno svojo deželo prepustiti v roke drugemu, še hujšemu oku- patorju. Laos, oziroma laoško ljudstvo se je vključilo v odpor, v boj proti Japoncem, ki je divjal na Kitajskem, v Burmi, Indokini, Indoneziji in Kambodži. To osvo- bodilno gibanje, ki je nosilo ime Pathet Lao, je imelo poleg osvo- bodilnih, tudi politične cilje. Po zlomu fašistične osi Rim-Berlin- Tokio je gibanje Pathet Lao pre- vzelo oblast in izgnalo izdajalske- ga kralja. Toda Franciji je uspelo Laos kot Vietnam spet podrediti. Laos je postal zavisna dežela fran- coske unije, kralj se je vrnil. To- da Francozi niso ostali dolgo. V Vietnamu jih je partizanska voj- na pri Dien Bien Fuju dokončno premagala. Tudi v Laosu se je po- prej prepovedano gibanje Pathet Lao borilo v gozdovih in znova prišlo na oblast v koalicijski vladi. Mirna obdobja so bila redka in kratkotrajna. Ko so Francozi iz- gubili pozicije v tem delu sveta, se je bivši zunanji minister ZDA Dulles lotil silno dragega posega. Laos je spremenil v oporišče proti komunizmu. To je bila hkrati naj- dražja postojanka zahoda v Aziji. Toda tudi Američani so se ušteli, kot vsak, ki dela račune brez vo- lje ljudstva. Nekajkrat je po dru- gi svetovni vojni Laos zakrvavel v notranjih nemirih. Nezadovolj- no ljudstvo, kot tarča v igri vele- sil, se je vedno znova hotelo otre- sti tujih uzd. Američani so tu za- deli ob interese Kitajcev in Viet- namcev in ob interese Laožanov samih, kajti v soseščini Laosa ži- vijo ljudstva, ki so neodvisna, ki so v prvih vrstah boja za mir in aktivno sožitje. Burma, Kambodža Indonezija, Indija. Letos so se nemiri z vso ostrino ponovili. Tri grupe delijo laoško ljudstvo in začuda, vsaki na čelu stoji po eden od treh med sabo sprtih princev. Ena grupa je Pa- thet Lao, druga je proameriška uporna vlada, tretja pa sredina in zmerna skupina legalne vlade. Iz Ženeve poročajo, da so se princi pogovorili in da so izgledi za premirje in neodvisni Laos. To pa bi lahko storili že davno in bi ne teklo toliko krvi zaradi blokov- skih interesov. c. k. Laos je dežela »tisočev slonov«. Tako jo imenujejo Laožani sami. Slon je zanje delovna žival, in kot vidimo, tudi važno »prometno sredstvo« v težko prehodnih pokrajinah, ki so subtropske džungle. Tu vidimo slone, sicer miroljubne velikane, kot »pripadnike arma- de«. Oh, ti sodobni časi... —Ekstremni nezadovoljnež se- danjih dni je tisti, ki mu je naj- večji naslednji problem: Kako bo ostal vitek in kje bo lahko parki- ral. — V velikih mestih ljudje ver- jamejo v govorice šele takrat, ko so v časopisih javno preklicane. — Svet je danes podoben veli- kanskemu bobnu. Udarite nekje po njem, bobni po vsej njegovi notranjosti. — Nekaj znanja še prav nič ns škoduje, pač pa potem, če ga nek- do vse preveč precenjuje. — Nekoč smo poznali igralke, ki so želele postati zvezde, zdaj pa imamo zvezde, ki bi rade postale tudi igralke. — Moč Argumentov dandanes ne zavisi od globine in teže njihove vsebine, temveč od moči ojačeval- cev ozvočenja. — Edino kar je moderno v anti- kvarnih trgovinah — so cene. — Takoj lahko spoznate ljudi, ki jim je postlano na rožicah. Vpije- jo nad trnjem ... Kar se Janezek nauči, to Janez zna. Pa ni vedno tako. Tudi kar se Janezek ne nauči, Janez vedno zna. Ali pa kar se je Ja- nezek učil, Janez sploh ne zna. Pa recite, da moški spol že od ranih nog ni iniciativnejši. Kako zadržano se punčka drži. Zadržanost pa še bolj mika. In mali ka- valir? Le poglejte si ročice in upognjen hrbet... , Interpol* NA SLEDI Povezanost svetovnega trga, hi- ter razvoj prometnih sredstev in podobne značilnosti našega stolet- ja je tudi v kriminalistiko prine- slo mnogo novega. Predvsem pa bi bilo treba omeniti to, da je zlasti po prvi svetovni vojni postal tudi kriminal internacionalen. Lahko bi tudi trdili, da je v novih okolišči- nah postal zločin vse bolj ►►stroko- ven«, včasih že kar na zavidljivi inteligenčni in organizacijski rav- ni. Vsemu temu nacionalne poli- cijske sile niso bile več kos. Po- javile so se nove države z novi- mi notranjimi ureditvami, novimi moralnimi in pravnimi normami. Tako se je zgodilo, da je v eni državi neki delikt pomenil hud zločin, v drugi blažji prestopek itd. Vse to je pomagalo mednarod- nim kriminalcem do mastnih za- služkov. Tako je v Ameriki v letih prohibicije cvetelo tihotapstvo z alkoholnimi pijačami. Pojavi se podtalna trgovina z narkotičnimi sredstvi, z zlatom, dragim kame- njem, tobakom, poleg tega pa še veliko težje reči kot trgovina z ►»belim blagom« in sužnji. Da bi mogli zasledovati te med- narodne bande, ki so si ustvarile prave mednarodne zveze, centre s podružnicami, ki so razpolagale z lastnimi ladjami, avtomobili, leta- li in radijskimi postajami, so leta 1923 ustanovili na Dunaju inter- nacionalni policijski urad ali na kratko »Interpol«. Ta ustanova, katere članice so postale kmalu vse vidnejše nacionalne policije v svetu, je od leta do leta uspešneje delovala, dobila velik ugled in hkrati tudi svarilno avtoriteto. Z zasedbo Avstrije je Interpol prenehal delovati kot mednarodna organizacija za ves svet, ker so se bližala vojna leta. Po vojni so urad obnovili, toda ne več na Dunaju, temveč v Parizu. Danes je v Interpol vključenih 63 držav. Številka verjetno ni toč- na, ker temelji na podatkih iz le- ta 1958. Med tem pa je v svetu vzniknilo toliko novih držav. Tudi Jugoslavija je od leta 1945 članica te organizacije, v kateri tudi ak- tivno in z uspehom sodeluje. Pred leti je Interpol s pomočjo naših organov varnosti uspel izslediti in uničiti važno tihotapsko pot ma- mil, deloma tudi našega domačega ►►hašiša« iz Makedonije, kjer uspe- va mak, osnovna surovina za ma- mila. Interpol danes razpolaga z ob- sežnim arhivom. V kartoteki ima- jo preko 400.000 raznih imen kri- minalcev. Pripomniti je treba, da je stvarnih imen le 120.000, ostalo pa so lažna imena teh zločincev V posebnem arhivu imajo vso do- kumentacijo kakih 6000 elitnih mednarodnih tihotapcev, krimi- nalcev, goljufov, ponarejevalcev in podobnih ►►strokovnjakov«. S čim se v glavnem ukvarja In- terpol. Predvsem z naslednjimi glavni- mi delikti: — Z mednarodno trgovino in ti- hotapstvom mamil, ki se je pre- pletla po vsem svetu. Zlasti pa vo- dijo kanali iz Azije po Evropi in Ameriki. Afrika, Evropa in Azija so tu- di močna področja tihotapljenja tobaka. — Zlato in drago kamenje tiho- tapijo predvsem iz Afrike. Od tu tihotapijo tudi slonovino, črnske otroke za sužnje itd. — Kulturna Evropa daje svetu ►►belo blago«, to je prostitutke,, na- dalje ponarejen denar in ponare- jene umetnine. — Antični svet je »zlata jama« za tihotapce starin. — Na mejah vzhod—zahod pa poteka predvsem tihotapstvo teh- ničnih predmetov itd. Skratka, Interpol ima vedno večjo veljavo in vedno več dela. KRATKE SLEP RADIOMEHANIK Ante Grbavac, petinpetdesetlet- ni mehanik iz Vrgorca v Dalmaci- ji je popolnoma slep. Toda navzlic temu uspešno opravlja poklic ra- diomehanika. Sam je izdelal tudi malo hišno centralo, za kar mu je bližnji slap dal dovolj pogonske moči. PETLETNI POLIGLOT Petletna Jelica Cvek iz Varaž- dina kljub svojim detinskim letom dobro govori francosko, angleška in arabsko. Te jezike se je nauči- la v Egiptu, kjer se je dlje časa nahajala s starši. Njen oče je uslužbenec »Geoistraživanja«, ki sodeluje pri gradnji novega Asu- anskega jezu. SAMI JANEZI V Vodnjanu v Istri hodita v isti razred dva dečka, ki imata enako ime in priimek — Ivan Butkovič. Oba sta rojena leta 1945. Toda mo- tite se, če lahko iz razrednice vi- dite razliko med njima po imenih očetov. Kajti tudi očeta obeh deč- kov imata enaki imeni — Ivan Butkovič. Sami Janezi... Živali s »človeškimi odnosi" Včasih pravimo o komu, češ, ta človek je prava žival. To je ena plat medalje. Njena druga stran je hujša, namreč ugotovitve, da je človek bitje, ki je mnogokrat huj- še od živali... Toda mi bi radi slišali o dobrih plateh človeka in o tem, ali ima človek kot družabno in humano bitje posnemalce v živalskem sve- tu? No, posnemalce ravno ne, tudi o kakšni zavesti živali bi težko go- vorili, pač pa o instinktivnih re- akcijah na pojave in okolje. Takih primerov boste našli oko- li sebe neverjetno mnogo. — Poznam primer, da so na ne- kem otoku imeli mladega galeba: ki si je poškodoval nogo. Bil je ščitenec vseh ribiških otrok, ki so ga hranili z ribami, kar pa ni bilo lahko. Toda pri neki starki se je najraje zadrževal. Ne zaradi rib ki jih je žena sama dobivala v dar, temveč zato, ker je imela ko- sa v kletki. Galeb je sedal ob klet- ko in delal družbo osamljenemu kosu. Sčasoma sta dva neenaka ptiča uvedla v svoje prijateljstvo pravcati ceremonial... Toda tudi potem, ko je galeb zrastel, ko je dobil močne peruti in se mu ni bi- lo treba posluževati le š^pave ho- je, je po kratkih poletih nad pri- staniščem vedno poiskal svojega prijatelja. Baje se vrača tudi se- daj, ko je postal popolnoma samo- stojen »-član« galebje jate. Neki naravoslovec piše o usodi, ki je zadela gnezdo seničk. Ko so se mlademu seničjemu paru izva- lili mladiči, je nenadoma postala samica žrtev kače. Samec si je pri priči poiskal družico, toda ne več kot zaljubljeni mladec, temveč kot oče, ki ve, da zarod brez krušne matere ne bo odrastel. Nova sami- Med galebi, ki letijo za ladjo, tu- di velja neki rek. Pri iskanju hrane se zvrstijo. Poskusite, ka- dar boste spet na poti po mor- ju... ca je opravljala popolnoma isto delo kot prava mati. Nekaj dni kasneje je tudi samec končal v krempljih skobca. Ptičja mačeha, ki dela okoli doraščajočih mladi- čev ni zmogla sama, se je ogleda- la za novim samcem. Oba krušna starša sta vzorno skrbela za zarod dokler mlade seničke niso postale samostojne. Ali ni ta primer in- stinktivne dolžnosti že kar nekam ►►nadčloveški«? Koliko takih primerov bi lahko opazili, če bi bolj opazovali tudi druga živa bitja in koliko bi se lahko od tega sami naučili? Med drugim tudi tega, da žival tudi v krvoločnosti ne sežejo dlje od ti- stega, kar jim narekuje instinkt ohranitve vrste, da ne poznajo strasti nad onimi, ki so jim priro- jene zaradi okolja in življenjskih pogojev. Opisna križanka ORfcH Baje je mala »opisna križanka« v prejšnji številki povzročila preccj si- tnosti. Toda ni bila v resnici takš- na, saj je bila označba, da je kri- žanka brez samoglasnikov zelo za- nesljivo napotilo. Takih besed pa v slovenščini res ne mrgoli, čeravno je (r) pomožni vokal. Opisna križanka pove naslednji zgodbico: Crt je šel na vrt, da bi nabral pri- delkov za trg. Tam je zadel ob črn trn. Da bi si potolažil bolečino, je vzel vrč in si privoščil kapljice, ki jih daje trs. Potem je vzel prt, z njim zagrabil črn trn, ga odrezal, in ker je le-ta ravno cvetel, ga vtak- nil v vrč in ga z drugim vred od- nesel na trg. Gornja slika zelo ilustrativno dokazuje internacionalnost Interpol a. Okrog mize s slikami iz arhiva mednarodnih kriminalcev od leve proti desni vidimo: Indijanca, Japonca, Francoza, Gahnca, Škota in Jamajčana. Vsi so predstavniki svojih dežel v Interpolu, ki mec sebojno tesno sodelujejo.