Cftfjgš za J domačo in šolsko rabo. • Spisal Anton Janežič, c. k. učitelj više realke v Celovcu. Nova y vsa predelana in popravljena izdava. 7 - 7 tiAinioir "■#$.) 'vrviš. V Celovcu 1863. Natisnil Janez Leon. 50086 Cum omnium linguarum scientia difficilis cuiqtw.m sit, nemo tamen tam desidiosns est, ut in sna gcnte positus suae gentis linguani nesciat. Nam quid aliud putandus est, nisi animalium brutorum deterior? lila enim propriae vocis clarrio- rem exprimunt: iste d eterior , qui propriae linguae caret notitia. Jsklorus llisj). oria. lih, 9 c. 1. //. /f/. f t / r~ / i »* i . ^v\> * Predgovor, Odkar nam slovenščina v knjigi živi, vedno se slovniški mika in lika; nova slovenska slovnica torej Slovencem ne more kiti nova prikazen. Pri vsem tem me navdaja sladka misel, da jo prijazno sprejme vsak, komur pride pod roke: poshranjena je namreč v njenih listih marsiktera nova drobtina, ki sem jo ali sam pobral med narodom ali po drugih možeh izmed naroda posnel. Pa nikarte misliti: nova zaplata pa stara suknja. Vsa nova po obliki in po osnovi, predelana po tirjavah sedanjega jezikoslovja in popravljena po najboljših slovniških pripomočkih, prikaže se „slovenska slovnica 14 v drugo na svitlo, da širi med Slovenci temeljito jezikovo znanje in ogreva njih srca za mile glasove maternega jezika. Namenjena je pričujoča slovnica sosebno mili slovenski mladini za šolsko rabo; v svesti pa sem si, da je tudi noben drugi Slovenec ne položi iz rok brez vsake koristi. Jezik, v kterem je pisana in ki ga uči, je prava čista slovenščina, posneta pa ljudski govorici yseh Slovencev ob Savi in Dravi, ob Soči in Muri; prezrlo se ni nobeno narečje, ki hrani še kako dragotino starega čistega blaga. Skoz in skoz mi je bila vodnica danešnja beseda našega naroda, svetovavka v dvomnih rečeh pa starša slovenska pisava in stara slovenščina, od ktere še le dohaja, sedanji besedi luč in svitloba; dajala se je torej prednost vselej tistemu pravilu, tisti obliki, ki >ma korenino v stari slovenščini, pa nam še dan danes živi. — Vsakemu pravilu so dodjani v pojasnovanje nekteri izgledje, vzeti iz bogatega zaklada narodovih prislovic ali nabrani po spisih naj¬ boljših slovenskih pisateljev, ker se take iskrice narodovega uma najrajši primejo mladinskega srca. Blagor mu, komur se vrastejo v misel in srce, da mu svetijo po poti skozi življenje! Služila so mi pri izdelavi razna veča dela jezikoznanska, so- sebno Miklošičeva „Vergleichende Grammatik der slavischen Sprachen", Metelkovo „Lehrgebaude der slovenischen Sprache", Navratilov „Beitrag zum Studiom des slavischen Zeitwortes“, Veberjeva „Skladnja ilirskoga jezika", Čelakovskega „Čtcni o srovnavaci mluvnici slovanske", Zikmundova „Skladba jazyka českeho" itd.; skrbno sem pa tudi porabil manjše slovniške pre¬ iskave o posameznih predelih naše slovnice, raztresene po Novicah in po drugih tiskopisih. — Dovoljeno mi bodi h koncu še izreči svojo presrčno zalivalo prečastitim p. n. gospodom: Cigaletu, Miklošiču in Navratilu na Dunaju, A. Marušiču in Š olarj u v Gorici, Sveten (Podgorskemu) v Kočevji, Blei- weisu, Lesarju, Levstiku in Marnu v Ljubljani, L. Hro¬ vatu v Novem mestu, Cegnarju v Trstu ter Valjavcu in Žepiču v Varaždinu za marsiktero prijazno opombo ali popravo; ob enem jih pa prosim še dalje njih veljavnega svčta, da se s časom popravi in prenaredi, kjer je obvisela drugi izdavi — vsej skrbi vkljub — še kaka pomota ali nedoslednost v besedi ali v razsnovi: več oči več vidi, vsi ljudjč vse vedč. V Rožji na veliko gospojnico 1863. Y v o d §. 1. <|fezik ali govor je najlepša, najžlahtnejša in najimenitniša dola med vsemi darovi, kar jih je prejel človek iz stvarnikove roke. Jezik druži človeka človeku; jezik mu glasi njegove misli in čute; jezik ravna vedi in umetnijam pot po širocem svetu: na jezik se opira vsa človeška omika. Brez jezikove olike ni upati narodove omike; tedaj „jezik očistite peg, opilite gladko mu rujo". §. 2. Jezik, ki ga kak narod govori, zove se njegov narodni ali materni jezik. Narodni jezik ali materinščina je riajživeje zrcalo narodovega duha in narodove omike. Naš narodni ali materni jezik je slovenščina, prava hči stare slovenščine in krepka rastika širocega slovanskega debla, ki širi svoje veje od Jadro do Balta, od beloglavih evropskih planin tje do kitaj¬ skih zidin. §. 3. Ali so govorili Slovani o svojem prihodu v Evropo le eden ali več jezikov, ta pravda še ni dotekla med jezikoslovci; jasno ko beli dan pa je, da so bile v starših časih razlike med slovanskimi narečji veliko manje, kakor so dan današnji. Za pričo nam je stara slovenščina, da si ravno mati le slovenščini in bolgarščini, ki obsega najstarše oblike in najtrdniša pravila vsem slovanskim narečjem. Slovanščina je pognala štiri glavne panoge ali narečja: jugo- slovensko, rusko, češko in p o I j s k o. Vsako narečje ima spet svoja podnarečja, kterih sc šteje po g. Miklošičevi razredbi d esetero, namreč: i. stara slovenščina, 2. nova slovenščina, 3. bolgarščina, 4. srbščina (hrvaščina), 5. maloruščina, 6. velikoruščina, 7. češčina, 8. poljščina, 9. gornja srbščina in 10. dolnja srbščina. §. 4. Slovani smo udje velike indoevropske rodovine, ktera je že v starodavnih časih vzela Evropo pod svojo oblast in ktera po svoji izobraženosti še dan danes gospoduje blizo vsemu omikanemu svetu. V rodu smo tedaj davnim In dom, Grkom in Rimljanom, ki so postali vsej zahodni Evropi učitelji v vedi in umetnijah; v rodu smo romanskim narodom, njih zarodnikom in prvim dodičem klasične omike; v rodu smo sosedom Nemcem in drugim ger- Slov. Slovnica. 1 2 manskim rodovom, ki so se povzdignili v omiki že na prečudno visoko stoppjo. Napočil je dan tudi nam Slovencem, da nastopimo pot do svetišča prave narodove omike. §. 5. Jezik prav likati in izobraževati uči jezikoslovje ali jezi k o znanstvo; pravila in postave, po klerili se jezik lika in izobražuje, pa zapopada slovnica. Slovnica ali gramatika tedaj uči postave in pravila, po kterih se besede zlagajo, pregibljejo in skladno v stavke ali reke ve¬ žejo, da postane govorica in pisava ustom lahko izrekljiva, ušesom prijetna in na vse strani razločna in umevna. §. 6. Poglavni slovnični deli so: glasoslovje, obliko¬ slovje, besedoslovje in sta vkoslo v j e. Glasoslovje ali glasje uči, kteri in kakošni so glasovi in kako se med sebo strinjajo in spreminjajo. Oblikoslovje ali oblikovje obsega pravila, po kterih se besede v končnicah pregibljejo t. j. sklanjajo ali spregajo. Besedoslovje ali skladje uči postave, po kterih se besede obrazijo in z druzimi besedami sostavljajo. St a vkoslo vje ali skladnja pa obsega pravila, po kterih se besede v stavke skladajo, da nastane jasna in lepoglasna vsa go¬ vorica in pisava. Skladnja tedaj uči, kako se stavki ali reki skladajo ali obrazijo, kako se v njih besede v rabo jemljejo in vežejo, in v kterein redu se med sebd prebirajo. A. Glasoslovje. I. f>ln§oii ii> žrhe. §. 7. Vsak jezik je zložen iz besed, besedo iz zlogov in zlogi iz glasov. Znamenja glasovom so črke ali pismenke; celi vrsti črk ali pismenk pa pravimo abeceda. Slovenščini rabi dan današnji latinska abeceda ali latinica, ki šteje, prikrojena za slovenske glasove, te-le črke: a, b, c, 5, d, e, f, g, h, i, j, k, 1, m, n, o, p, r, s, š, t, u, v, z, ž. Latinske pismenke: q, X, y in ph so slovenščini ptuje; zato jih radi tudi v ptujkah s: kV. ks, i in f nadomeščujemo, n.pr. Ksenofon=Xenophon; sinoda = synoda. §. 8. Našim prednikom, starim Slovenom, rabila je iz prva bukvi ca ali glagolica, sploh slovenska azbuka imenovana; pozneje pa je prišla v rabo ličneja, po grškem črkopisu in po glagolici posneta cirilica *), ki je po vzhodnih krajih v pisavi manj okretno *) Cirilska azbuka je: l* 4 slovensko azbuko s časom popolnoma izpodrinila. Ker so staroslo¬ venski spomeniki večidel s cirilskimi črkami pisani in ker se nova slovenščina v vseh dvoumnih rečeh ozira na staro slovenščino, od ktere še le dobiva luč in svitlobo, torej se kaže neogibna potreba, da se soznanimo Slovenci tudi s cirilsko azbuko. *) §. 9. Pismenki, ki stoji iz konca ali v početku besede, pravimo sp rednik, v sredi stoječej sr e dni k, na koncu pa končnik. §. 10. Glasovi ali glasniki so samoglasniki ali soglas¬ niki. Samoglasniki imajo že sami ob sebi svoj razločen glas, so¬ glasniki ga pa še le dobivajo s pomočjo kacega samoglasnika. Samoglasniki so: a, e, i, O, U; vsi ostali so soglasniki. §. 11. Samoglasniki so po naravi dolgi ali kratki in razpadajo a) na ozke: e, i in široke: a, O, U; b) na poliglasnike, ki imajo le zamolkel, na pol slišljiv glas, n. pr. e v končnicah: veter, golazen, britek— in na polno- glasnike, ki jih tako rekoč na polna usta izgovarjamo. Med samoglasniki sta e in i po glasu tanka, o in u debela, a pa stoji v sredi med njimi. Dvoglasnikov slovenščina prav za prav nima, če nočemo ž in 6 z ozirom na nju izreko dvoglasnikov imenovati. §.12. Soglasniki se ločijo: a) po izreki a) vozke; c, č, j (Ij, nj, rj), š, (še), ž in P) v široke, ki so vsi ostali: — dalje a) v mehke: b , d , g , j , 1, m, n, r, V, Z, Ž in |3) v trde: c, č, f, h, k, p, s, S, t. b) po glasu z ozirom na govorila v: doniče in nemiče. I. Doniči so: a) jezikovci ali topljivci: 1, n, r s topljenci Ij, nj (rj); ~ b) sičniki ali sikavci: c, s, z — in c) šumniki ali nebniki: č, š, ž in j. II. Nemiči so: a) zobniki: d, t; — b) ustniki: b, m, p, v in f — ali c) goltniki: g, h, k. *) Za vadbo v branji naj stoji' In staroslovenski oče naš: 0ThY€ iiaiiii,, iiskc iccm iia hckcccvi,, c kat im, ca uma tkoic, llpH^CTI, l|iVf>CTKHI€ TKOIC, Gl|IGiri,lll ^ASK^h HAMI, ftMlUCI,: II OCTAKH HAMI, ,VVI,l"J,l IIAI1IA, lAISO II MII OCTAKAIMCMI, ftAlSKhHHKOMT, HA- IIIHMT,: II IICKT>KCjl,H HAC’1, KT, IIAIIACTI,, IIT, 117,KAKI! 117,1 OTI IICIIflH- IASfllll. lAKO TKOIC ICCTh l|A|>CTKHI€ H CHAA, II CAAKA KT, KT,K7,I &MHH. 5 II. Splošne glasovale spreminjave zavoljo lepoglasja. §. 13. Prečudna in mnogovrstna so pota, po kterih se gibljejo in menjavajo glasovi, da postane njih zveza lahko izrekljiva in beseda lepoglasna. Kar koli se upira mehkemu in tekočemu jeziku, vse to se pretopi' in omeči, olika in oteše, da se prikaže v lepši podobi. Podvrženi so tej menjavi posebno samoglasniki, ki pretekajo in oživ¬ ljajo, kakor kri in duh, trdniše in stanovitriiše jezikove dele — so¬ glasnike, pa tudi soglasniki, ki se po svojem rodu mnogotero med sebo prebirajo. Na te spreminjave v glasovih se opira mehkota in milina, pa tudi moč in sila našega jezika. Najnavadniše spreminjave zavoljo lepoglasja so: §. 14. I. Samoglasniki se spreminjajo ali prelivajo in sicer, da na glasu a) ojača vajo, t. j. da se ozki in manj tehtni glasovi v širje in tehtniše spreminjajo — in b) oslabevajo, t. j. da se široki in tehtniši glasovi v ože, na glasu manj tehtne prelivajo, n. pr.: 0 ojačiva v e, O, a: greb — ogrčbati, grob, grabiti; tek —, otekati, otok, otAkati; plet — oplčtati, plot; zven — zvoniti, po¬ zvanjati ; streg — straža. 1 „ „ e, O, a: pi — pojiti, napajati; zi — zevati; vi — včnec; bi — boj ; kri — krov; gnji — gnoj. 0 „ „ a : nov — ponavljati; sop — sapa; top •— potapljati. U „ „ av, OV: slu — sloveti, slava; plu — plavati, plaviti. 1 in r vikšamo na: al-ar, el-or, il-ir, ol-or ali la-ra, le-re, li-ri, lo-ro: stl — stelja; mik — molk; mrk — mrak; grm — grom; prh — prah. Oslabdli so glasovi v besedah: všebniti (šiba); slišati (sluh); oselmiti (suh) i. t. d. Najtehtniša samoglasnika sta po tem takem a in 6, za njima pa: u, O, 6 , i, e, staroslovenska samoglasnika 1 in r in polglasnika Ti, b. Kedaj nastopi povzdiga na glasu, temu ni mogoče posneti obče veljavnega pravila; le toliko se more reči, da se oblegajo okrepljenim ednozložnicain in glagolskim večzložnicam sploh širji in tehtniši gla¬ sovi. §. 15. II. Nekteri soglasniki se v sorčdne pretapljajo (pre- vrgavajo) ali z naslednjim j pred samoglasnikom stapljajo. V rodu so si d in j; c, k in č; sk, st in šč; g, Z inž; h, S in ž. Naj- navadniše spreminjave so te-le : I 1 v 1 j: voliti — volja; mleti — meljem; soliti — soljen. -j . ■ ) n „ nj: goniti — gonja; meniti — menjen; okreniti — okrenjen. J i r I. rj: moriti — morjen; storiti — storjen; zor — zarja. ! n r m: braniti — hramba; začiniti •— začimba. 6 2. zobniki 3. ustniki 4. goltniki 5. sičniki d v j: mlad—mlaj, mlajši (m.*) mlaji); klad — klaja (m, kladja); rod — rojstvo (m. rodstvo). t „ d: pitati — piča (m. pitja); rast — rašča (m. rastja); mati — mačeha (m. matjeha). d in t v s: ved — vesti (m. vedti) ; bred — bresti (m. bredti) • plet — plesti (m. pletti); ved — vest (m. vedt). b , zibati — zibljem; grabiti — grabljen; ljubiti — I ljubljen. m I dremati — dremljem; dramiti — dramljen; mamiti ) d 1 ‘ ' li ■ — mamljen. pl 1 J J ' hripati — hripljem; tipati — tipljem; topiti — I 'topljen. V j devati — devljem; loviti — lovljen; mrav — mravlja. g v z, Ž: strig — strizi, striža (m. strigja); leg — lezi, leža (m. legja); streg — strezi, streža (m. stregja). h „ S, Š: suh — susih, suša (m. suhja); pihati — pišem; kruh — krušnik. k „ C, Č: sek — seči, seča, (m. sekja); pek — pecivo, pe- čenina. gt in ktvč: strig — striči (m. strigti); rek — reči (m. rekti). C v č: ptica — ptičjek; stric — stričev, stričnik; pevec — pev¬ čev. 3 „ Š: nositi — noša (m. nosja); kositi — košnja (m. košnja); plesati — plešem. Z „ Ž: mazati — maža (m. mazja); vezati — vežem; ž njim. Sk „ St v šč: iskati — iščem; piskati —piščal; pustiti—puščen (m. pustien); gost — goščava (m. gostjava). §. 16. Glasovi se med sebo upodabljajo, t. j. sledeči glas¬ niki se po predstoječih upodabljajo, da širokim soglasnikom široki samo¬ glasniki, ozkim soglasnikom pa ozki samoglasniki v zvezo pridejo. Zato pišemo mesto širokega o vselej ozki e: a) vsamostavnikovih sklonih: o m, oma, o v, n. pr. za gričem (m. gričom)\ mečev m. mečov ; nožem m. nožom. b) v edinem imenovavniku in kazavniku srednjih p ril o go v, n. pr. bodeče trnje m. bodečo trnje ; vroče poletjem, vročo poletje ; naše polje m. našo polje. c) v glagolski končnici: o vati, n. pr. kraljevati in. kraljovati; posvečevati m. posvečovati; popraševati m. poprašovati. d) v skladji, n. pr. kraljev m. kraljov; svojeglaven m. svojo- glaven; rudečeličen m. rudečoličen. Pred obrazilom s ki in stvo prehajajo: c, č, g, b, k, st, t in z s gom vred v š, z pa v s, n. pr. človeški m. č lovekski; moški m. možski; francoski m. francozsld. Enaka je tudi s predlogom g, ki se spreminja v slovenščini pred samoglasniki in pred mehkimi soglasniki v z, pred nj pa celo v ž, n. pr. s križa — a gore —• a njive; s trakom — z oljem — 1 a njim. *) m. pomenja vselej: mesto, namesto. 7 §. 17. III. Soglasniki se vstavljajo, a) da odprtino v sa¬ moglasnikih ali zev zapirajo, ker se izreka dveh zaporednih samo¬ glasnikov ustom upira, lepoglasje pa krha. Zagozde, ki zapirajo od¬ prtino ali zev, so: j, v, d in n. Za lepoglasje tedaj skrbimo : 1. da med odprle glasove kak soglasnik vrinemo, namreč: a) j: dajati m. da-ati; pijača m. pi-ača; vejem m. ve-em; pajek m.pa-uk; Azija m. Azi-a; podrtiji m. podrtii, b) V: zevati m. ze-ati; devati m. de-ati; livati m. li-ati; prepevati m. prepe-ati; plevem m. ple-em. e) d: idem m. i-em; bodem (lat. ero) m. bo-em. d) n: posebno v sostavah s predlogom s in v in pri zaimku 1 (on) po vseli odvisnih sklonih: vniti m. v^-iti; k njemu m. k$ jeniu. 2. da samoglasnik u, ki so ga naši predniki z dvema črkama pisali, v ov, ev razvežemo, n. pr. sloveti m. slu-eti; kovati m. ku-ati; kupovati m. kupu-ati; kraljevati m. kralju-ati. 3. da v ptujkah, kedar jih domacimo, dvoglasnikom poslednjo pismenko v j ali y (e i včasi v: a j) prelijemo, n. pr. Europa — Evropa; Laurentius — Lavrenc, Lovre; Kreuzer — krajcar; Schweiz — Svajea. Taka je tndi v mnogih domačih besedah, n. pr. najde m. naide, prejde m.preide. — Vendar se ne moremo ogniti dvema samoglasnikoma zapored v sostavah s predlogi na samoglasne končnike: do-, na-, po-, pre-, za-, z nikavnico ne- in še v nekolicih drugih prime¬ rih, n. pr. zaimek, nauk, preoster, črnook. b) Samoglasniki se vstavljajo, da pretrdo izreko meče, n. pr. isker m. iskr, oken m. okn, narečij m. narečj, ovdc, ovec m. ovc. §. 18. IV. Posamezni glasovi ali celi zlogi izpadajo ali od¬ padajo, rejše priraščajo, n. pr. zenica m. zrenica, obeza m. obveza, oblak m. obvlak, pondeljek m. ponedeljek , pal m. padel, pid m. pletel, ratar m. vratar , dans m. dansi, letaš m. letasi , že m. uže, pas m. pojas, gospa m. gospoja, vran m. gavran, nograd m. vinograd, dosta m. do sita itd.— Prirasel je o v besedi: obrvi. Tu naj se tudi omeni, da slovenščini samoglasni spredriiki sploh niso po godu; zato jim rada iz konca j ali v prileplje, n. pr. jagnje m. agrrje (agnus): javor m. avor (Ahorn); jabelko m. abelko (Apfel); vapno m. apno, §. 19. V. Soglasniki se prestavljajo ali preseljujejo, n. pr. hobotno — bohotno, gomila — mogila, kropiva — kopriva , porotnica — repetnica. Primeri tudi besede: rama — Arm,rabota — Arbeit, kratek — curtus, red — or do, tretji — tertius, hladen — kalt, brada — Bart itd., v kterih je slovenščina pretrde soglasne zveze razdružila. 8 III. Veljava in menjava |ii>Mune/nili glasnikov. .4. Samoglasniki. Samoglasnik a. §. 20. Samoglasnik a (strsl. a) ima vselej in povsod svoj čist in poln glas. Pravo mesto mn je, kakor vsem samoglasnikom, za so¬ glasniki; ko sprednik stoji samo v naslednjih besedah: a, a k o, ali, ampak, anti, apno in v nekterih ptujkah n. pr. angelj; apostelj itd. — Ko sprednik se mu rad prilepijo J n. pr. jaz — strsl. ai t., jagnje — lat. agnus itd. A je med vsemi samoglasniki najtehtniši; zalo ga nikdar ne vikšamo na glasu. §.21. V sredi besed je a po južnozahodnih straneh, posebno v gorenščini, in po njej tudi v slovenski pisavi večkrat namestnik sta¬ roslovenskih poliglasnikov t. in n, n. pr. dan — dime, panj —p ■bdi,, čast — čsstb, maščevati se — im>sti>. — Koroški in štajerski Slovenci pa govore v teh primerih vedno pravilni e, kar jo vse posneme vredno. Želeti bi torej bilo, da se s časom tudi v novoslovenski pisavi na pravo , pot zasuknemo in pišemo: den, penj, cest, meščevati se, tenek, lehelc itd. §. 22. A se čredi ali premenjava s samoglasnikom e, zlasti kedar stoji mesto t> v končnicah: n. pr. bolen —bolan, krotek — krotdk, težek — težak ; brašno — brešno, natopir — netopir, krabidica — krebulica, prase—prešič itd. — Po krivem pišejo a nekteri pisatelji v besedah: parst, kardelo mesto pravilnih oblik: prst (persl), krdelo. Blizo Idrije in široko po Doleuskem govore, kakor Cehi, za ozkimi samo¬ glasniki ozki e mesto širokega a, n. pr. duše m. dnša, veže m. veža; volje m. volja. Zamenjava se a tudi z o , ki mu je najbliži v rodu, posebno v ptujkah, pa v časih tudi v domačicah n. pr. oltar — lat. altare, opat — lat.' abbas; koleda — lat. calendae, praprat — praprot, vozataj — vozotaj , lcokalj — kokolj, rakita — rokita. Priča te menjave nam je tudi ljudski govor po Koroškem, po Goriškem in sem ter tje po Kranjskem, kjer se breznaglasni in predtegnjeni a rad kakor o izgovarja, n. pr. zdrov m. zdrav; prov m. prav; gologlov m. gologlav; tresoglov m, tresoglav. — Okoli Pliberka na Koroškem in okoli Mokric na Kranjskem se sliši O tudi mesto zategnjenega a: moslo — maslo, mo m a — mama, koj — kaj. Samoglasnik e. §. 23. Samoglasnik e (strsl. e, n, A, in l, h) je prav za prav na glasu čveter ter nadomeščuje čvetero staroslovenskih glasnikov: aj Ko namestnik staroslovenskega samoglasnika e ima e svoj tanek predtegnjen ali zategnjen glas, n. pr. golen , golenica , gredelj , veslo, velik, veriga. 9 b) Ko namestnik staroslovenskega dvoglasnika t *) (za grama¬ tično rabo tu z navzgorno strešico, drugej večidel z !- zaznamovan) glasi se e, kakor bi mu bil i ali j pritopfjen, v koroščini in goren- ščini sploh s predglasnim i, drugod pa z zaglasnim j ali ko čist e, n. pr. brig, cvet, dete, lep, Mo, mera, pesem, svet (lat. mundus), vera , včst, vrime izgovarjajo po raznih straneh: brieg, cviet, diete, Kep ali brej g, cvejt, dejte, lejp ali breg , cvet, dete, lep itd. Po nekterih krajih se je S celo v i skrčil, po druzih pa v aj razširil, n. pr. dite — dajte, lip — lajp itd. e) Kedar nameščuje e , (v pričujoči slovnici za gramatično rabo z navzdolnjo strešico zaznamovan) staroslovenski a, izgovarja se med večino Slovencev prav globoko in raztegnjeno, rekel bi, kakor a, n. pr. svet (sanctus), sriža, pit, leča, red, tetiva itd. Sem ter tje po Goriškem ga izgovarjajo v nekterih besedah ko a: pata, začal, patek, pat; po Kranjskem pa z zaglasnim i: sviet, pieta itd. d) Dalje je e tudi namestnik staroslovenskih poliglasnikov % in b, in se prav zamolklo ali le na pol izgovarja, n. pr. deska — di>ska, ves — ras, pes ■— p%s, gluSec — glušhc, mutec — viutbc, hladen — hladan, prikazen — prikazan. Pred r om , kedar stoji za njim kak soglasnik, poliglasni e navadno izpada; če se pa vendar piše, ima prav zamolkel glas, n. pr. krst - kerst (strsl. krast); krt-kert (strpi, krat); smrt - smert (strsl. smrat), vrsta — versta (strsl. vrasla). — Enako izpada poliglasni e tudi v končnicah (včasi tudi v sredi), kedar beseda na koncu zraste, in tedaj mu pravimo gibljivi e ali giblji ve c, n. pr. pevec — pevca, pevcu itd.; dober — dobra , dobro, dobrega Itd., —_, pa tudi: ves, vsa, vse; pes — psa (rejše pesa). Kol sprednik stoji e samo v besedi: eden in v njenih ra- stikah; večidel ima j pred sebo n. pr. eden — jeden; jelen m. elen, jermen m. ermen, jegulja m. egulja. — Česlo se nahaja e ko končnik, najčešče pa stoji v sredi besedi. §. 24. Samoglasnik e ojačava: a) v e, n. pr. tek — tekati, plet — opletati, leg — legati, greh ogrebati. b) v o, n. pr. greh— grob, bred — brod, vez(ati)—motvoz, plet — plot, zven — zvon. c) v a, n, pr. vlek — vlak, streg — straža, sed — saditi, leg — polagati. §. 25. Samoglasnik e se čredi: a) kot namestnik poliglasnikov s samoglasnikom a (§.21.22.) b) za ozkimi soglasniki z o, (§• 16) n. pr. nožem m. nožom, pevcev m. pevcev, povileševati m. povikSovati. c) z i, n. pr. svetel — svitel, videti — viditi, vedeti — vediti. *) Pisatelji 16. stoletja in še sam Vodnik so pisali po gostem: svejt, cvejt, lejp. 10 Napaka koroškega narečja je menjava predtegnjenega e z a, n. pr, Žana m. zena, odprtim m. odprem; tudi sem ter tje po Dolenskem govorž: Žana', rakla, aden m, žena, rekla, eden itd. §. 26. E se vstavlja večkrat med soglasnike, da pretrdo izreko meči, n. pr. isker m. islcr, sester m. sestr, oken m. olcn, sezuti m. szuti, Pred j se navadno v i preliva, za predlogom s pa večidel v o ojačava, n. pr. narečij m. narečj, ladij m. ladj, sostaviti in. sestaviti, sogreti m. segreti. — Včasi stopi a na njegovo mesto, n. pr. ovac — ovec, tresalc — treselc. Samoglasnik i. §. 27. Samoglasnik i (strsl. h) se polnoglasno izgovarja, n. pr. biser, lice, sila, slina, misel, ali bolj zamolklo v breznaglasnih in pred- tegnjenih zlogih, n. pr. mati, ljubiti, nit, sit itd. Sprednik je v besedah: igla, igo, igra, il, ime, in, iskati, ist, iti, iz. Prosto ljudstvo mu v početku rado j prileplje, n, pr. jigo, jigra, jiskati. — Najčešee se nahaja v sredi ali na koncu besedi. — I nam nadomeščajo tudi staroslovenski h, n. pr. misel — mbisel, kri — kra. §. 28. I zvišuje svoj glas: a) ve, n. pr. vi — vinec, cvil ■— cviliti, zi — zevati; b) v oj , n. pr. li — loj, gni — gnoj, bi — boj, pri — poj, napoj; c) v av, va, ov, kedar za u stoji, n. pr. ru — rov , kuc — kvas. §. 29. Zavoljo lepoglasja včasi i izpada ali odpada, n. pr, otmem m. otimem, snoči m. sinoči, datis in. dami, brez m. brezi, skoz m. skozi, vrh m. vrhi. Samoglasnik o. §. 30. Samoglasnik o (strsl. o in &) nadomeščuje dva staro¬ slovenska glasnika in je dvojen na glasu. a) O se glasi, kot namestnik staroslovenskega o, po svojem kakor v lalinščini in v druzih jezikih, n. pr. golida , podmol, selo, vino, vlakno, okno , otrok. — Kedar se s povdarkorn dolgo zategnjeno izgovarja, bliža se njegova izreka nekaj samoglasniku u, n. pr. otrok, b6s, v6z, kos, gospod, pot (znoj). b) Kot namestnik staroslovenskega nosnika (v pričujoči slovnici za gramatično rabo z navzdolnjo slrešico zaznamovan), ima v sloven¬ ščini širok glas, kakor bi bil v njem samoglasnik a vtopljen, n. pr. gdba, gos, prod, roka, pot, zob. O nam rabi ko sprednik v besedah: o, ob, oba, od, ogenj, oje, okno, oko, ol, on, orel, osa, osel, ost in še v nekterih drugih; najčešče stoji v sredi ali na koncu besedi.—Iz konca mu v domačem govoru radi sorodni v predstavljamo, govoreči: voje, vosa, itd. 11 §. 31. Samoglasnik o ojačava samo v a, p. pr. sop — sapa, stvor — stvar, top — potapljati , nov — ponavljati, gor — pogarjati, požar, krop — kaplja, na&krapljati. §. 32. O se čredi z a (§. 22); primeri še besede: oba — ambo, oves — avena, orati — arare, os — aitis, osel asinus, sol — sal, kobila — c abalus, nos — nasus, morje — mare, pogan — paganus, gost — Gast, bob — faba, vosek—Wachs in še več enacih splošne korenike. V nekterih besedah nam rabita po všeči o in a ali o in e, n. pr. poberki — paberki (paprki), sozidati — sezidati, jastreb — jastrob, popel — pepel, kozolec — kozclc. Za ozkimi soglasniki prehaja O v e (§§• 16, 25). §. 33. Kakor drugi samoglasniki tudi o večkrat izpade ali odpade n. pr. hoteti — hteti, oralo — ralo, tamo—tam, tako — tak. Samoglasnik u. §. 34. Samoglasnik u (strsl. o\f) se glasi polnoglasno, kakor v drugih jezikih, n. pr. gruda, burja, sluga, sum ali bolj poliglasno kakor v nekterih breznaglasnih in predtegnjenih zlogih: kup, gubiti, varuh itd. U se nahaja ko sprednik v besedah: ud, uho, ujec, uk, ul, ule, ulica, um, up, usnje, usta, uzda, uže in še v nekterih drugih; pa ljudska govorica tudi tem rada sorodni v predstavlja, namreč: vud, vuho, vuk, vum itd. (Sploh pravimo zdaj jutro in po starem utr o). Primeri temu §§. 20, 23, 27, 30. Najčešče stoji u kot srednik, za končnika pa nikdar ne, t. j. v nobeni besedi, kakoršna je ktera sama na sebi. §. 35. Samoglasnik u ojačava na glasu v av ali ov, n. pr. slu — slava, plu — plavica, tru —- trava, ku — kov, tru — otrov. §. 36. Spomina vredna je posebnost štajerskega narečja okoli Radgone, vse dolenščine in pa notranjščine ob Krasu, ki mesto za¬ tegnjenega u v korenikah navadno ii govori, n. pr -kup — kup, buča — buča, bruno — bruno. — Ohranil je vendar po Štajerskem u svoj čist glas v besedah, v kterih se jim je staroslovenski glasnik Ivu sprevrgel, n. pr. dug m .dolg (dlT>g); pun m. poln (plsn); čun m. čoln (člin) in pa v zaimku: mu. Staroslovenski samoglasniki. §. 37. Cirilska azbuka, bogata s samoglasniki, imela je za vsak glas svoje posebno znamenje, ktero je natančno določevalo pravo izreko. Te prednosti naša latinica, presiromašna v samoglasnikih, zeld zeld po¬ greša ; zato je nam natančna zaznamba vseh glasov našega jezika z latinico skorej nemogoča reč. Ti staroslovenski samoglasniki so; 12 1. r in 1 (p in a). §. 38. Starim Slovenom je bila črka r v sredi med soglas¬ nikoma ali pa iz konca pred soglasnikom po g. Miklošiču samoglasnik, n. pr. briv — brv, bnzda — brzda, grhlo — grlo, zri,no — zrno, krizno — krzno, sima — srna ali iz začetka mati — rzati. Tudi nam Slovencem je r v teli in tacili primerili nekam sarno- glasne natore; zato se pred njim poliglasnik e tudi v pisavi bolj in bolj opušča, kar močno lajša pravo izreko, posebno tujcem. Vrh tega se bližamo po tej pisavi tudi drugim bratom na jugu in severju. Najbolje vodilo,! da se rabi ta glasnik na pravem mestu, je pravilna izreka pa tanko uho. Po tem takem ni prav: matrn (m. matern) jezik, zato ker se izrekuje e v besedi matern tako, kakor v besedi mater po pravilni izreki na polno. §. 39. Kakor r bil je starim Slovenom tudi 1 med soglasnikoma samoglasne veljave; v novi slovenščini pa je v pisavi popolnoma v zgubo Sel; med ljudstvom se mu še nahaja nekaj ostankov, kakor: 1 ž, 1 g a t i, p 1 h e k, p 1 n i c a. V početku se je ta 1 v la ali lo spremenil, n. pr. Iž, laž, lez; lest; lahek, lehek; v sredi pa v ol ali lo povzdignil, n. pr. vlxk — volk, st h. p — stolp, hbun — holm, klobasa — klobasa. 01 se glasi kot o v, po vzhodnih straneh jezikovega obsega pa večidel kot u, n. pr. poln - pun, polt - put. Samoglasni 1 sledimo v brižinskih spomenici!): zlzna in pa v rokopisu (confessio generalis) iz 16. stoletja: slss. §. 40. Ii in r vikšamo na glasu: a) v: al, la — ar, ra, n. pr. M — kaliti, vlg — vlaga, stl ■— slama, mrz — mraz , vrt — vrat, krt — kratek, zr — zarja; b) v: el, le — er, re, n. pr. stl — stelja, kr s — kres, vrt — vreteno. c) v: il, li — ir, ri, n. pr. kln — preklinjati, stl — presti- Ijati, gr — ogrinjati, zr — pozirati; d) v: ol, lo — or, ro, n. pr. ki — kol, str — strop, prostor; zr — zora, mr — moriti. 2. e in 6 (s trsi. A in a). §. 41. Ta samoglasnika sta bila starim Slovencem nosnika, t. j. iz¬ govarjali so ju vedno skoz nos: A kakor ©n (6 m ) t.j. kakor francoski in v „fin“ ali kakor poljski e v „reka“ (ro”ka, roka); post§p (postemp, napredek); — * pa kakor francoski on v„bon“ali poljski a (on om) v besedah: madra (mo n dra, modra), dab (do m b, d 6 b). Ker slovenščina stari nosnik 1 redno z o nadomešČuje, pišimo o tudi v besedah: labod m. lab ud, ogor m. ugor, otva m. utva, tisoč m. tisuč, otožen m. tužen in v enačil), ki sojih pisali 13 v stari slovenščini z nosnikom, vendar pa: muka, mučenik itd., da kaka dvoumnost ne nastane. Štajerci ob hrvaški meji in Poljanci ob Kolpi govorž mesto 6 in ol navadno u, kakor Hrvatje, n. pr. muž m. mož, guž m. gož, žuna m. žolna, puu m. poln. Sem pa tje po Goriškem govore u mesto 6, n. pr. daj mi lop atu, da zrahljam zemlju. §. 42. Pa nosljanje ali kolmanje, t. j. skozinosna izreka se je v novi slovenščini do mala pozgubilo, nahaja se vendar še dan današnji dosti sledi nekdanjemu nosljanju, namreč: a) Po vsem Slovenskem pravimo: žvenk — zvAk$, brenk, brencelj — brAfcb, tromba — tr/fimba; na Koroškem sploh: mesene —mesACb; dompelj, dumpelj; ropont, ropunt. b) V zilski dolini skoz in skoz govorč: 1 e n č a — 1 AŠta, s r e n- čati — srAŠta, venč — vAŠtb, grmonž (grd mož) in okoli Pliberka ronka — r*ka, pont — pfitb. Enako govore po nekterih krajih na Goriškem: vanči ali vnbči. Besedo roka in še nekaj drugih tudi po rovtarskih hribih n; 1 d Vrhniko izgovarjajo močno skozi nos. c) V brižinskih spomenikih se nahaja še več nosnikov, n. pr. sunt (sont, so), poronso (porončo, priporočam), mogoncka (mo- gonŠta, mogoča), v ueusih (venštih ali venšČili, večih). d) Nemci, Kumuni in Ogri so ohranili nosnik v besedah, ki so si jih izposodili stari slovenščini, ktere pa sedaj brez nosnika govorimo, n. pr. Kokra — Kan ker, Soča — Isonzo, Mekine — Min- kendorf; drog — rum. drong, leča — ogrsk. lent se itd. — Primeri tudi slovenske besede: gos—Gans, go 1 o b — co 1 u m b a itd. To očitno spričuje, da so se svoje dni to besede nosljevale. Nosnika in imata svoj pocetek v zvari soglasnikov m in n s pred- stoječim samoglasnikom, s kterim sta se stopila v skaljen ali skozinosen glas. 3. Poliglasnika % in b. §. 43. Stara slovenščina jo imela zamolklim glasom dvojno zna¬ menje, poliglasnika 'b in b, ki sta meeila tudi pretrdo izreko. Nova slovenščina jim nima nobenega lastnega znamenja; zato jih sploh z glasnikom e, rejo z druzimi samoglasniki zaznamuje. Postala sta pa poliglasnika 1 in b tako, da so polni samoglasniki na glasu oslabeli. Nova slovenščina slabi na glasu tudi take samoglasnike, ki so jih stari Sloveni vselej polnoglasno izgovarjali, n. pr. i in n v breznaglasnih in predtegnjenih zlo¬ gih, n, pr. varuj, kožuh, nit, dim. Naj se vendar nepravilna poliglasna izreka opušča, kolikor je le mogoče. §. 44. % in b se na glasu zvišujeta: a) vi: n. pr. žbg — požigati, sthlc — stikati , Oht — citati, m%g — migati ; h) v e ali i, n. pr. ž% m. — ožimati in ožim ati, pin — raz¬ penjati in razpinjati. c) v O, n. pr. zv%n — zvon, sphn — spona, zvedi —- zovem, d) v U, n. pr, g T bb ~~ gabiti, b%d —• buditi. 14 4. Dvoglasnika ž in y (k in h). §. 45. Dvoglasnik k se zaznamuje za gramatično rabo z Š (po Miklošiču z e, po druzih včasi z e), večidel pa z e. Nahaja se le v sredi slovenskih besedi, n. pr. pkua — pčna, vkra — včra. §■ 46. Dvoglasnik bi nadomeščuje v slovenščini večidel zateg¬ njeni i , n. pr. mbisel — misel, Ibiko — liko, knsi — Jeri itd, V brižinskih spomenikih se nahaja za bi pravilni i, pa tudi e, U, Ui, in na enem mestu ugi (uji): beusi - bivši, muslite - mislite, mui - mi, milo¬ st i v u i - milosti vi, i m u g i - imi. B. Soglasniki. Nebnik j. §. 47. Nebnik j, ki ga nekteri slovničarji ustnikom prištevajo, dela z ustnikom v vred prehod od samoglasnikov na soglasnike. On je med vsemi soglasniki najmeči in soroden glasnikoma b in i, ki se pogosto vanj spreminjata in mu toliko moč dajeta, da meči tudi druge soglasnike, ki ž njim v zvezo pridejo. Jezikovce 1, n, r za¬ voljo veče mehkote topi in meči v 1 j , nj, rj , n. pr. kralj, panj, hvaljen, morje, nagnjen, udarjen — zobnike, goltnike in sičnike pa v sorodne šumnike preliva in se v njih vtopi, n. pr. glajen m. gladien, gladjen; močen m. motien, motjen; gošča, zagoščen m. gostja, zagostien-, noša , nošen m. nosja, nosien ; maža, m. mazja itd. Z lom stopljen meči' ustnike b, m, p, V, n. pr. zib — zibljem, tip — tipljem, dev — devljem, top — topljen, grab — grabljen, kaplja, greblja, krevlja. §. 48. Kakor slovenščina ne ljubi samoglasnikov iz konca be¬ sedi (§§. 20, 23, 27, 30, 34), tako jej tudi v sredi dva zaporedna samoglasnika nista po godu; zato se v prvem primeru (razun o) po¬ gosto j predstavlja, n. pr. jadro m. adro, jajce m. ajce, jabellco m. abellco, jutro m. utro; — v drugem pa med odprte zlogove gozdi, n. pr. majati m. ma-ati, pijem m. pi-em itd. Nepotreben prirastek jej v besedah: gojzd, ojster, za- gojzda, plajšč, ujzda in še v nekterih drugih; piši jih raji z ozirom na koren: gozd, oster, zagozda, plašč, uzda. Iz zveze dj prvi glas (d) izpada in sam j ostaja, n. pr. rad — raji (m. radji ), sladek — slaji (m. sladji), soditi —sojen (m . sodjen) itd. Jezikovci: 1, n, r. §. 49. Jezikovcem 1, n, r (strsl. a, h, p) pravimo sploh te¬ koči soglasniki ali topljive i, ker prva dva z nebnikom j topimo, j pa ž njim mečimo, n. pr. sablja, grablje, pinja, zarja. 15 Jezikovca n in r imata vselej in povsod svoj čist glas, 1 pa sploh le tedaj, kedar zlog pričenja t. j. pred samoglasniki. Pred so¬ glasniki in na koncu besedi (razim ženskih in srednjih rodivnikov v dvojini in množini) izrekuje se 1 sploh kakor V; vendar moramo, pra¬ vilno izrekovaje, v vseh teh primerih samoglasnik pred lom popolnoma in jasno izgovarjati, n. pr. golt = govt, žolna = žovna, volk = vovk, vidil = vidiv, delal=delav, posel = posev — ne pa kakor prosto ljudstvo, ki 1 v breznaglasnih in predtegnjenih zlogih s predstoječim samoglasnikom vred sploh kakor ov ali u izgovarja (n. pr. delal — delov, igral — igrov, vidil — vidov, vidu; posel — posov, posu. — 1 se izgovarja kot v tudi pred obrazilom -ec, -ek, -en, če se že v pisavi ni v v zvergel, n. pr. palec — pave c, tkalec — tkavec, rodilnik — rodivni/c. Po nekterih krajih, zlasti po Gorenskem in Koroškem 1 tudi pred samoglas¬ niki a, O, U radi kakor V izgovarjajo, n. pr. loka - voka, log-vog, las - vas, klasje - kvasje, cedilo - cedivo itd.; toda ne gre posnemati te izreke, §. 50. Topljenec lj se povsod tako izrekuje, da se sliši raz¬ ločno vsaj 1; piše se pa: a) za ustniki: m, n, p, v, b, n. pr. mravlja, konoplja, lovlja, pozdbljenec, spremljevavec itd. Goriški Slovenci govore tudi: snoplje, drevlje, zdravlje itd.; drugod vendar raji: snopje, zdravje, ribji, kravji M. Napčen je lj v besedah: življenje in trpljenje (kterili vendar brez topljenca nikdar v rabo ne jemljemo), kakor tudi v besedah: poželjenje, mrgo- ljenje in pri vseh drugih glagolnikih III. vrste, ki za trpni deležnik nedoločnikovi osnovi n potikajo; torej pišimo: poželenje, mrgolenje itd. b) v končnicah Ijam in ljem, ljen in ljiv, n. pr. makijam, hripljem, kaljen, dobrotljiv, gibljiv itd. c) v nektorih besedah, ki jih je že stara slovenščina s top¬ ljencem pisala, n. pr. ključ,, ljub, ljudi in še v nekih drugih. Rezijani spreminjajo, kakor tudi Istrani, lj v j , n.pr. zemja m. zemlja, pej ite m. peljite. §. 51. Jezikovci se čredijo med sebo, n. pr. goltanec, — gr- tanec, letopir — netopir, klik — krik itd., pa tudi z druzimi soglasniki, n. pr. sloboda — svoboda, lupiti — dupiti, karati — kazen, kora — koza, nebore — ubore — ubožen, morem — možem (potnozi), renem — ženem. Za staroslovensko končnico ase, ki prašavne zaimke in prislove v oziravnike spreminja, govori slovenščina vselej r, n. pr. kdor — Kirne; nikdor — HHKTOffie. Dalje stoji r mesto v v besedi: poreslo — poveslo in mesto d v besedi: nar - naj (nad). Jezikovec n se je zvergel pred ustnikom bv m, n. pr. hrambam, branba, sprememba m. spremenba, hlimba m. lilinba , sklomba m. sklonba. §. 52. Jezikovci, naravnost pred zobniki stoječi, upirajo se lepoglasni izreki. Zato si slovenščina s tem za lepoglasje skrbi, da 16 jih razdružuje in korenski samoglasnik vmes vtika, n. pr. mramor m. marmor, raka m. arka ; brada — Bart, brod — furt, grad — got. gards, zlato — got. gulth, kriv — lat. curvus, vratiti — lat. ver- tere itd. §. 53. Zavoljo lepoglasja r včasi odpada ali izpada, n. pr. brat m. bratr (kakor še dan današnji koroški Slovenci in Čehi go¬ vore) in pa za šumniki, toda le na Kranjskem zunaj Dolenskega, n. pr. čreda — čeda, Žrebe — zebe, črešnja — češnja, črev6 ■— čev6, žrebelj —. žebelj, črez — čez, črevelj — čevelj itd. Tako tudi pravimo: brez in bez. — Po postavah slovenskega jezika se soglasniki pogosto v sorodnike spreminjajo, odpadajo pa redko kedaj; torej se držimo pisave: čreda, žrebe, Črešnje itd., kakor vsi koroški, štajerski, dolenji kranjski in goriški Slovenci govorimo, ker je pravilniša od une brez ra. Zobnika d, t. §. 54. Zobnika d, t (strsl. a, t) imata v pravilni izreki vselej in povsod svoj poln in čist glas, naj stojita iz konca, v sredi ali na koncu besed. Mehki d naj se vselej natančno loči od trdega t- Izreka sprednika ali srednika t kot k in končnika d kot 3 , ki se tu pa pa tam nahaja, n. pr. teden - keden, tnalo - knalo, partelj - parkelj itd. — gospod - gospos, medved - medves itd. naj se v knjigi nikar ne po¬ snema, ker je nepravilna. §. 55. Zobnika se v rabi mnogovrstno spreminjala, in sicer: a) d prehaja v j in t v 6 pred končnico, ki jo začenja v j(i) spremenjen b, ki se pa vselej v šumnikih vlopi ali odleti, n. pr. klad — Maja (m. kladja), sed — seja (m. sedja), grad — graja (m. gradja), mati — mačeha (m. matjeha), pit—pica (m. pitja), svet — sveča (m. svetja), svet — posvečevati (m. posvetjevati). —Le malo zobnikov se upira lej spremenjavi, n. pr. čuten, spriden; osramoten, pa tudi osramočen; zagaten pa tudi zagačen (kakor sc govori na Koroškem): zagata — zagača ; sramota — sramoča itd. — Po Goriškem so navadne tudi oblike: pitja, omlatjen, zmotjen itd. in ob Krasu govore ozki č mesto našega 5, kedar iz zveze tj nastane: pica, zmočen itd. Ta v j spremenjeni a je toliko mogočen, da spreminja v zvezi st tudi s v š, čeravno se ga sam ne dotika, n. pr. tast — tašča (m. tastja), rast — rastja (m. rastja); mast — mašča (m. mastja); gost — gošča (m. gostja). Gorenščina večidel, toda nepraviloma, č izpušča in za šč le samo š govori; vendar se tudi na Gorenskem ta Š ostreje izgovarja od navadnega š, n,pr. taša, pušava, gošava. b) Pred nedoločnikovo pripono — ti se prelivata d in t v s, ker bi bila izreka dveh zobnikov zaporedoma preokorna, n. pr. pred — presti (m. predli), plet — plesti (m. pletli), med — mesti (m. medti), c vet — c vesti (m. cvetti). — Enaka je tudi pri glagolih, ki se brez 17 spone ali veznika spregajo, v 2. in 3. dvojni in množni osebi seda¬ njega časa, n. pr.Jed— jesta (m. jedeta); gred — gresta {m. gredeta); ved — vesta (m. vedeta); sned — sneste (m. snedete); dad — daste (m. dadete). c) Spreminjava zobnikov v s je posebno zanimiva tudi v skladji, n. pr. slad — slast; ved — vest, nevesta; vlad — vlast; pad — past; met — most; včasi tudi pred l om , n. pr. god — gosli; ved — veslo; jed — jasli-, čt — čislo; pred — preslica. d) Za drugo stopnjo se spreminja d za samoglasniki v j, za soglasniki pa izpada, n. pr. mlad — mlajši (m. mladši) ; grd — grši — gr ji (m. grdši, grdji); trd — trji — tršijm. trdši, trdji). §. 56. Zobnika se menjata med sebo, n. pr. bridek — britek; kdo — kto;ped — peta; medem — m,etem itd., pa tudi z drugimi soglas¬ niki, n. pr. kodetja — koželj; strsl. dsšti — Mi; sladčic.a — slaščica, slajščica-, tkati — likati; šartelj — šarkelj; peter — peker; partelj — parkelj. §. 57. Zobnika d in t izpahujemo: a) pred nedoločnikovo pripono glagolov II. vrste, n. pr. ved — veniti (m. vedniti); vrt — vrniti (m. vrtniti). b) pred IH v besedah: vem m. vedm, dam m. dadm, jem m. jedrn. c) pred obrazilom ski in stvo, n. pr. gosposki m. gospodski; bogastvo m. bogatstvo itd,, pa tudi v besedah: brezen, brezno m. brezdno ; prazen m. prazden ; pozen m. pozden; slama m. stlama. d) pred deležnikovo pripono 1, n. pr. pad — pat (m. padel); plet — pleti m. pletel); bod — bol (m. bodel) ; jed—jel (m. jedel) itd., toda le po vzhodnih in južnih krajih jezikovega obsega. Po Koroškem govore tu pa tam: šidlo m. šilo; motovidlo m. moto- vilo; kresadlo m. kresalo; jedel m. jel (f.) itd. prav po češki navadi. §. 58. Zobnika d in t včasi vtikamo, da kak sičnik z rom v zvezo ne pride, n. pr. mezdra m.mezra; oster m. oser ; stršen m. sršen ; pester, postrv iz pis —; tako tudi stezda in steza. Ustniki: b, m, p, V in f. §. 59. Ustniki b, m, p, v (strsl. r, m, n, k) imajo sploh svoj čist glas; samo b in v se kot končnika po nekterih krajih kot p in f izgovarjata, kar pa ni, da bi se posnemalo. Da se ustniki z lj mečč, bilo je gori (§. 50) povedano. §. 60. Ustniki so najmanjim spreminja vam podvrženi. Spomina vredno je samo, da se čredijo v nekterih besedah z jezikovci, n. pr. svoboda — sloboda; poveslo — poreslo; hramba m. hranba; začimba in. začinba itd.; včasi med sebd, n. pr. niramor — bramor ; prača—frača; drobtina — droftina itd. rejše z drugimi soglasniki, n. pr. medved m. medjed. Slov, Slovnica, 2 18 §. 61. Ustniki večkrat izpadajo ali odpadajo in sicer: a) b in p se izpahujeta pred pripono— niti glagolov II. vrste, n. pr. trep — treniti (m. trepniti) ; klep — vkleniti (m. vklepniti); kap — kaniti (m. kapniti); gub — giniti (m. gibniti); gib — ogniti (m. ogibniti). b) v odpada ali izpada: a) včasi pred 1 in t, n. pr. las — vlas; lat — vlat; lakno — vlakno; P) za predlogom ob , n. pr. obleka m. obvleka, oblak m. obvlak, obeza m. obveza; •/) včasi predlogu vz, n. pr. zbuditi — vzbuditi, vzrok — zrok, zdihovati — vzdihovati; S) še v nekterih drugih besedah, n. pr. že — uže; plev — pleti (m. plevti); živ — žiti, žito (m. živti, živio); storiti — stvoriti; digniti — dvigniti. §. 62. V je prirastek, kedar služi za zagozdo odprtim glaso¬ vom, n. pr. omivati in. orni-ati, preštevati m. prešte-ati itd. — Prirasel je V tudi v besedi: svinec m. sinec. §. 63. Cerka f je slovenščini prav za prav ptuja; rabi jej ven¬ dar v ptujkah, v kterili je ne moremo pogrešati, n. pr, fant, fleten, Filip itd. (večkrat pa govorimo in pišemo za ptuji f naš b ali p, n. pr. baklja — Fackel, birma — firmatio, barva — Farbe itd.) in pa v nekterih domačih, natorin glas posnemajočih besedah, n. pr. frfoleti, frfrati, ftafota, fofotati itd. Kakor si Slovenec glas f v ptujkah rad v b ali p zamenjava, enako zaznamljajo tudi Nemci naš b s svojim f ati y, kedar si slo¬ venske besede po svoje krojijo, n. pr. Bled — Veldes; Bistrica — Feistritz; Borovlje — Ferlacli; Zabnice — Saifnitz; Bela — Fellach; Belak — Villach. Goltniki: k, b, g. §. 64. Goltniki k, h, g (strsl. k, x, r) so v rodu sičnikom C, s, z in šumnikom č, š, ž; zato se v pregibi in skladji cesto vanje spreminjajo. Goltniki ohranjajo v pravilni izreki vselej svoj čist glas; med ljudstvom pa se izgovarja g v gorenščini, notranjščini in koroščini, zlasti tudi v Tolminu, posebno v začetku in na koncu besedi sltorej kakor latinski ali nemški h, n. pr. hora m. gora; hozd m. gozd; sneh m. sneg ; dr ah m. drag. §. 65. Goltniki se radi prelivajo v sičnike, in sicer k v c, g v z, rejše h v S: a) pri samostavnikih pred sklonilom i, n. pr. otrok — otroci, otrocih; travnik — travnici, travnicih; o potoči, narod, v sprezi itd. — V pisavi se ta spreminjava, ki se opira na staro slovenščino in tudi 19 na ljudsko govorico, po mnogih straneh le preveč zanemarja; večkrat bi dajala govoru prijetno spremembo. Gorensko in koroško narečje nespremenjenih goltnikov pred i, pa tudi pred e, sploh ne trpi in jih pravilno v sičnike ali nepravilno v šumnike preliva, n. pr. čita m. kita, svetnici m. svetniki, svetnici; sraje m. srage; muše m. muhe; rjuše m. rjuhe; na rjusi, na roči, na noži ali noji itd. Temu gre tudi pripisati, da govorimo po Koroškem, kakor so govorili in pisali stari Slo¬ venci, n. pr. o potoce, na klobuce, v mrace, v Belace, v Praze, na p raz e, v lože itd. b) pri prilogih pred sklonili: i, ih, im, itni, pa tudi v ednini pred sklonili: ega, emu, e m, n. pr. tak, tacega, tacemu, tacem, taci, tacih itd. , drag, drazega, drazih, drazimi itd.; redkeje tih — tisih itd. c) pri glagolih I. vrste, kterim se koren na g in k dokončava, v velevniku n. pr., streg — strezi; mog — p omoži; leg — lezi; strig — strizi; rek — reci; sek — seči itd. §. 66. Goltniki prehajajo v sorodne šumnike: k v 6, h v š in g v ž: a) v skladji pred končnico, ktero začenja a, ki kaže na staroslovenski ba ali k, n. pr. seča m. sekja, priča m. pritja , duša m. duhja, stečaj od steg; Prag — Pračam; vršaj od vrh; ovčar od ovca; klečati m. kleketi; slišati m. sliheti; b) pred končnico, ki jo e začenja, n. pr. oko — očesa, uho — ušesa, igo — ičesa, iskati — iščem, pihati — pišem, plah — plašen, sneg — snežen, strah — strašen ; pa tudi v besedah: mog — moč, leg — laz, vrag — sovraž, pih — piš, vrisk — vriše, pek — peč, sek — seč itd., ki so imele v stari slovenščini b na koncu; c) pred i v skladji, n. pr. drug — družica, suh — srnica, ubog — ubožica, mej'c — močiti; d) pri glagolih I. vrste na k in g, kterim topi nesoglasno zvezo gt in kt v 5, n. pr. rek — reči (m. rekti); sek — seči (m. sekti); streg — streči (m. stregti); mog — moči (m. mogti). Nepravilne so oblike, tu in tam med štajerskimi in notranjskimi Slovenci in sem ter tje po Gorenskem navadne: rečti, seeti, strečti, močti, tolčti itd. §. 67. Včasi se zavoljo Iepoglasja goltnika g in k v h spre¬ minjata, namreč: a) pred končnico ek in et, n. pr. leg — lag — lahek, lahek, lohek ; melc — mehek; nog — nohet, ki se tu pa tam nofet glasi; b) v predlogu k pred besedo, ki se tudi s k (reje s t) za¬ čenja, n. pr.: h kruhu m, k kruhu, h truplu m. k truplu ; c) spomina vredne so tudi menjave : plahta — plašč; srakica — sračica, srajca; šltit — ščit; nikdo — nihče. §. 68. Goltniki se med sebd čredijo, kakor kažejo izgledje: gavran — kavran, krč, — grča, grušlca — hruška, volgelc — volhek, goščat (gost) — koščat; laket — lahti; mozeg — mozek; hrbet — grb; gol — kahl (calvus). 2 * 20 Cr se včasi menjuje z z, n. pr. spregati — sprezati, dregati — drezati , migati — meziti se, drgati — držati. §. 69. Goltnik k izpada, kakor b in p, pred nedoločnikovo pripono glagolov II. vrste, n. pr. stisniti m. stiskniti, prasniti in. prask- niti, brsniti m. brskniti, blisniti m. bliskniti, plusniti m. pluskniti. Sičniki c, s, z. §. 70. Sičniki c , S, z (strsl. i|, c, %) se vselej in povsod čisto glase in so, kakor goltniki, podvrženi spreminjavi v sorodne šumnike, namreč : a) pred končnico, ktero začenja v j spremenjen poliglasnik t, ki se pa pred samoglasnikom sam v njih vtaplja, n. pr, griz — griža (m. grizja); niz — niza (m. nižja) ; vis — viSa (m. višja) ; nos ■— noža (m. nosja); solnce — osolneje; tiča — tičjek. b) celo v zlogih, v kterih j črki 1 ali n od sičnika ločite, n. pr. voz — vožnja, nos -— nošnja, kos — košnja, poslati — pošljem, ž njim m. z njim, čež-nj m. čez-n-i. §. 71. Pred t in 1 se preliva v skladji z včasi v ostri s, n. pr. maz — maslo, mast; lez — lestvica, vez — veslo; veza — poreslo itd. Tudi pred nedoločnikovo pripono govorimo večidel: lesti m. lezti, gristi m. grizti, mlesti m. mlezti itd., v pisavi se pa rajši držimo ko- renovega soglasnika in pišimo: lezti, grizti itd. Sičnik s se gozdi med bt in pt v nedoločniku, da pretrdo izreko meči, n. pr. grebsti m. grebti, tepsti m. tepti. Šumniki ali nebniki č, š, ž. §. 72. Šumniki ali nebniki č, š, ž (strsl. y, ui, aO prav za prav niso druzega kakor sičniki, v kterih je j vtopljen. Pravimo jim ozki soglasniki in kot taci zahtevajo ozke samoglasnike za sebč. Kedaj za šumniki e mesto o pišemo, poglej §. 16. Kedaj in kako se zobniki, goltniki in sičniki v šumnike spreminjajo, glej §§. 55, 66, 70. §. 73. Zraven šumnika č, ki se vselej prav krhko izgovarja, nahaja se med ljudstvom po Krasu in po Istri tudi meči c, kakor ga imajo ostali Jugosloveni in ga pišejo ondi, kjer je naš č nastal iz stopljenega tj, n. pr. noč, peč, slepič, striči, Kačič, Pal- motič, Gundulič. IV. Zlogi in naglflševanje, §• 74. Iz samoglasnikov in soglasnikov, skladno med sebč zvezanih, priraščajo zlogi in besede. 21 Zlogi ali s lovke so glasovi, ki jih v eni sapi ali enkrat zinivši izrekujemo in kteri še nič ne pomenjajo, n. pr. bra, k ra, pl e, pr e itd. — Zlogu, ki se končava na samoglasnik, pravimo odprt, tistemu, ki ga soglasnik zapira, zaprt zlog. Besede so glasovi, ki imajo že razločen pomen, n. pr. som, volna, dobrota itd. Besede so ednozložne (ednozložnice), dvo- z lož ne (dvozložnice) ali večzložne (večzložnice). V vsaki besedi se eden zlog krhkeje izgovarja memo drugih. Ta zlog ima tedaj naglas ali po v da rek. §.75. Naglas ali povdarek ni nič druzega, ko povzdiga kacega samoglasnika v izreki. Nekteri samoglasniki se bolj na dolgo ali zategnjeno izgovarjajo, drugi zopet bolj urno in krhko. Povzdiga ali povdarek samoglasnikov je tedaj dvojna: počasna in mehka in pa nagla in ostra. Pri počasni izreki jih zategujemo, pri nagli pa predtegujemo. Zato pravimo počasni in mehki izreki sploh zateza, nagli in ostri pa pred te za. Samoglasniki so po naravi dolgi (—) ali kratki ). Zatorej se dele z ozirom na naglas ali težo in z ozirom na mero ali dolžino na čvetero. Oni so namreč: a) predtegnjeni dolgi: grad, med, živ, loj, duh. b) predtegnjeni kratki: rad, kmet, sit, som, kruh. c) zategnjeni dolgi: kralj,greh, križ, prod, ključ. dj zategnjeni kratki, ki ne stoje nikdar na koncu, ampak samo v sredi ali s početka besede: laza, vrta, sklepa, boba, konja — ki so rodivniki od predlegnjenih kratkih : laz, vrt, sklep, bob, konj. j /■ _ Da laže razumeš, kteri glas je predtegnjen in kteri zategnjen, razdeli si samoglasnik v dve polovici: graad, kraalj. Ako povdariš prvo polovico, dobiš predtegnjen glas: grdad, meed; če povdariš drugo polovico, glas bode zategnjen: kra&lj, grečh. §. 76. Kedar hočemo predtezo ali zatezo, dolžino ali kratkost v pisavi zaznamovati, — kar je pa le treba, ko bi bil brez nadpisa- nih znamenj pravi pomenek dvomljiv —, tedaj stavljamo nad dotične glasnike posebna znamenja, ki jih na glaske ali nad glasnike imenujemo. Potrebni bi bili po pravem slovenščini, kakor hrvaščini in srbščini, štirje naglaski; doslej pa jej služita prav za prav samo dva: krativec n in ostrivec r, ker se rabi strešica /v samo pri široko odprtih samoglasnikih e in o. *) Zavoljo veče določnosti v zaznamjavi predtegnjenih in zategnjenih glasov nam rabi v pričujoči slovnici, pa le v sklanjalih in sprezalih, tudi strešica kot znamenje zategnjenih dolgih glasov, da se ločijo od predteg- nj enih dolgih, ki so z ostriveem zaznamovani. 22 h) krati ve c %, sploh predtegljej imenovan, rabi nam kot znamenje predtegnjenih in zategnjenih kratkih glasov, n. pr. k h p, k6nj, otrok, — osa, k 6 s a, voda, žena, čelo, igra, meni, tč bi itd. b) ostrivec r , z a t e g I j e j imenovan, služi nam v zaznam- njavo zategnjenih in predtegnjenih dolgih glasov, n. pr. križ, kralj, stena, ključ — grad, med, živ, duh itd. §. 77. Znamenito v naglasovanji slovenskem je še o d s k a- kovanje naglasa in njegove vslcd tega vzrokovane premene, in pa ritem ali mera. Predtegnjeni samoglasniki odskakujejo ali se premikajo radi od konca proti početku ter se pri tem spreminjajo tako, da iz predteg¬ njenih dolgih glasov postajajo, zunaj malih izjem, kratki, iz pred¬ tegnjenih kratkih pa zategnjeni glasovi (česar pa tu ni mogoče na¬ tančno zaznamovati). Ravno tako skače naglas tudi na predloge in nikavnico: ne. Ritem ali ravnomerna spreminjava dolgih in kratkih zlogov je nekak doglas, ki daje besedam v govoru po pesemskem načinu neko stanovitno glasovno razmerje. V slovenščini imamo dvoji ritem: trohejski in jambiški; prvi stopa pred naglas, drugi pa zanj. Jambiški ritem se čuje po severno-zahodnih straneh, najčisteje po gorenjem Kranjskem, tro¬ hejski je v navadi po južnih in vzhodnih krajih. §. 78. Po svojem izviru je teža in mera slovenskih besed povsod enaka; razloček je samo v tem, da naglas, ki odskakuje pov¬ sod po istih pravilih, ne odskakuje vsikod v istih besedah. Tako go¬ vore neki: pčmoč, p6sIa 1, drugi pa: pomoč, poslal; in več¬ krat se govori v enem ter istem kraju obadvoje. Kteri zlog se ima v slovenščini naglaševati, to se sploh ne da vstanoviti; slovenski jezik je v tem neizrekljivo gibčen in svoboden. V nekih krajih stavljajo naglas skorej sploh na predzadnji zlog, in utegnilo bi se z neko pravico reči, da se jezik temu načinu le malo¬ kdaj upira. §. 79. Sploh naj se še pomni o naglasu: a) ednozložnice se predtegnjeno ali zategnjeno naglašu- jejo ali povdarjajo, n. pr. klin, kbnj, strop, strok — dih, puli, strup, prah; b) dvo- in večzložnice imajo naglas na korenskem zlogu ali na obrazilih, n. pr. grdja, uzda, gibati, Umeten (tudi umeten), poko¬ ren, nesrdeen, pokdrSeina — stezdj, legdt, vozilo, obrazilo, milostljiv, po¬ trpežljiv; c) s predlogi: na-, o-, pre-, pred-, raz-, so-, za-, itd. sostavljeni samostavniki in prilogi pomikajo naglas radi nad pred¬ log, n. pr. narod, dgrada, omota, prelaz, predmet, rdzmet, sosed, zamet, zagata, zavora, zastava, pristava, zavetje, narodenj vendar ostaja naglas 23 po mnogih krajih nad koreniko: ograda, omota, pristava, sothlca, prelhz, zastava itd. d) pri sklanjavi in sprezavi ostaja naglas sploh ondi, kjer je bil v imenovavniku ali v prvi osebi, če ga splošna raba ne potisne na kak drug zlog, n. pr. pletem, pleteš, plete, pllteva, pletemo, pletejo — pletu ; e) sploh naj se daje prednost tistemu naglasu, ki se opira na najimenitniši besedni del, na koreniko, in se tudi najbolj vjeina z ostalimi slovanskimi narečji; druga je le tedaj, kedar ga zahteva splošna ljudska raba na kacem drugem zlogu. V. Pravopisje. Vodila za slovensko pisavo. §. 80. Glavno pravopisno vodilo nam bodi: piši po glasu z ve d ni m ozirom na izpeljavo. Kjer ste si izreka in izpeljava navskriž, naj razsodi izpeljava: pisava po izpeljavi je imenitniša in stanovitniša od pisave po sami izreki. Sicer pa si pomni: a) Kolikor zlogov, toliko samoglasnikov; samo pred r om , kedar je pred njim poliglasnik e odpadel, ni treba samoglasnika, n. pr. tes-to, tr-ta, si-ro-ta, gra-di-vo, mi-lo-sr-čen. b) Slovenščina se piše v obče z malimi črkami; velike črke jej rabijo le v nekoliko primerih (§. 81). c) Na koncu besedi se črka 1 včasi po domače izrekuje kakor y, piše se pa le 1, n. pr. vesel, orel, detal itd. Ako dvomiš, kaj bi pisal, 1 ali v, nategni besedo na e ali i, da se pokaže 1 ali v, kakor bo prav: veseli, orli, detali — pravi. Kedar si pa v zadregi med I in lj , piši vselej lj, kedar ima ljired drugim soglasnikom ali na koncu besedi (razun nekterih rodfvnikov) med ljudstvom svoj razločen glas, n. pr. kralj, postelj, zadovoljnost. d) Besedam, vzetim iz družili slovanskih narečij ali iz latinščine in grščine, dajemo v končnicah po navadi slovensko lice; ptujkam iz novejih jezikov pa rajši puščajmo njih obliko in pravopis, n. pr. Hellas — Hellada ; Cicero — Ciceron; Kragujevac — Kragujevec; Schiller , Gothe, Shakespeare. — Dvoglasnike au, ei, eu itd. pišemo z av, e j, e v itd. n. pr. Juri — Georgius; Eugenius — Evgeni; Aurelius — Avreli *); Pavlus — Pavel. V slovanskih lastnih imenih pišimo za srbski gibljivi a naš e, za češki h naš g, za češki in poljski ch naš h; dalje za poljski 1 naš 1, za poljski in češki rz — r naš r, za poljski cie naš te, *) Nekteri pišejo: Juri, Evgeni, Avreli itd., nekteri pa: Jurij, Avrelij, Evgenij itd., po izgledu 'drugih Slovenov; Avrelija, Avreliju itd. pišejo pa vsi; namesto Jurij pravijo tudi Jur, zato Jurja, Jurju itd. 24 n. pr. Praha — Praga; Pozarevac — Požarevec; Przemjsl — Premisel; Cieszien — TeSin, Raba v e lici h pismen. §. 81. Velika pismena rabijo slovenščini: a) v začetku govora, n. pr. Vera je največi zaklad. Met. b) za piko, pa za klicajem in vprašajem, kedar stavek popolnoma dokončata, kakor pika, n. pr. Od Boga izvira edinost, od vraga prepir. Zakaj neki to? Bog je en sam, vragov pa veliko. BI. c) za dvopičjem, kedar svoje lastne ali besede koga druzega nespremenjene zapišemo, n. pr. Večni mojster ukazuje: Prid’ zidar se les učit! Vodn. d) iz početka vsake vrstice v pesmih, n. pr. Jablane, hruSJce Cepi v mladosti In druge čepe Za stare zobe. Vodn. e) Z veliko črko pišemo besedo „Bog"in vsa lastna imena v samostavnikovi obliki. Lastna imena v prilogovi obliki pišemo le tedaj z velicimi črkami, kedar nimajo samostavnega določila pri sebi, n. pr. Valvazor, Ljubljana, Kom, Dolenec, — Gorensko, Avstrijansko ; z malimi črkami vendar pišemo, n. pr. dolensko vino, gorenska stran, ljubljansko mesto, avstrijansko cesarstvo. — Druga pa je s tistimi pri¬ logi, ki so se z občnimi samostavniki v zaznambo lastnih imen zdru¬ žili, ko bi bil njih pomenek dvomljiv, če jim velicih črk ne damo n. pr. Novo mesto, Bela reka, Zlati rog. Z malimi črkami vendar pišimo imena godov in mescev, kakor pišemo tudi imena posameznih dni, n. pr. božič, gospojnica, prosinec, vinotok, ponedeljek. f) večidel v listih pri zaimkih in nazivkih, ki gredo osebam, kterim pišemo, n. pr. Vi, Vam , VaS itd. Se boljo bi se vendar pri¬ legalo slovenščini, ko bi se tudi v teh primerih sploh malih črk po¬ prijeli in pisali: vi, vam, vaš itd. Ra z zlogovanje. §. 82. Vsaka beseda ima eden ali več zlogov. V pisavi se večkrat primeri, da se večzložna beseda ne more vsa v eni vrsti zapisati; treba je torej, kar še ostane, od začetka spodnje vrste po¬ staviti. Da pa bravec precej ve, da je treba zadnjega konca besede iskati v spodnji vrsti, naredi konec vrste, kjer se loči beseda, delilo (- ali .). Poglavituo ravnalo pri razzlogovanji ti bodi: loči zloge v pisavi tako, kakor jih ločiš pri govorjenji in branji, namreč: 25 a) Soglasnik med dvema samoglasnikoma se jemlje k nasled¬ njemu zlogu, n. pr. to-vor, ko-mar, ro-go-vi-la, u-te-ha. b) Kedar sla dva ali več soglasnikov med dvema samo¬ glasnikoma, jemlje se poslednji navadno k drugemu zlogu, n. pr. meg-la, iz-ba, sed-lo, soln-ce, mis-li, voj-vo-da, mi-lo-srč-nost. — Topljencev Ij in nj vendar nikdar ne ločimo, n. pr. mrav-lja, dja-nje, sa-nje. c) Sostavljene ali izpeljane besede deli po njih sostavi ali izpeljavi, n. pr. iz-i-dem, ko-lo-vrat, ob-last, po-mlad, na-uk. Ločila ali prepone. §. 83. Ločila ali prepone so znamenja, ktera stavimo v pisavi, da ločimo stavek od stavka. Ločila nam govor jasnijo in kažejo, kje si je treba v branji clclj ali manj časa oddahniti. Navadna ločila so: a} klinček, b) pika, c) dvopičje, d) podpičje, e) vprašaj in f) klicaj. §. 84. Klinček (,) nam rabi: a) kot ločilo več brez veznika priredno-zvezanib besed ali stavkov, n. pr. Polje, vinograd, gora, morje, ruda, kupčija tebe redč. Vodil. —Muzika odganja ljudem kalne misli, kroti neugnane njih strasti, povzdiguje potrto dušo proti nebu. Ravn. b) kot ločnik samostojnih in odvisnih stavkov, naj so celotni ali okrajšani, n. pr. Cas je veter, Id pleve razpihava in le zrno pušča. Levst. -— Koder se nebo razpenja, grad je pevca brez vratarja. Preš. — Ura, enkrat zamujena, ne pride nobena. N. pr. c) za klicavnikom v sredi stavka mesto klicaja; kedar je več besed, tudi pred njim, n. pr. Pomisli Človek, da si sad prahu. Led. §.85. Pika (.) se stavi: a) na koncu popolnoma končanega govora, n. pr. Čič ne da nič. N. pr. — Potrpljenje železne duri prebije. N. pr. — Okleni se predrage domovine, posveti v blagor srce jej in dušo. Cegn. b) pri okrajšanih imenih in za vrstivnimi števniki, n. pr. g. — gospod; gl. — goldinar; i.t. d. — in tako dalje; 1,—prvič j 2. dan — drugi dan. §. 86. Dvopičje (:) se v rabo jemlje: a) kedar svoje lastne ali besede koga druzega nespremenjene zapišemo, n. pr. To ti povem: kdor materin jezik zaničuje, tudi matere ne spoštuje. N. pr. Naš pregovor pravi: Boljši je dober glas kot srebrn pas. N. pr. 26 b) kedar se kaj našteva ali v pojasnilo prejšnega reka dodaja n. pr. Ena se zelja je tebi spolnila: v zemlji domači da truplo lezi. Preš. —Ne hčere, ne sina po meni ne bo ; dovolj je spomina: me pesmi pojo. Vodn. c) v strokih ali periodah, da se ločijo zadnji stavki od pred¬ njih, n. pr. Ge rije rudar ko krt klaverno v zemlje globočino, ne vede, kedaj bo dan, Icedaj noč: tebe, vrli kmetovavec, tiho zdrami jutrna zarja, solnce ti kaže in sveti pri delu, dokler se na večer milo zamakne za gnado božjo, Vert. §.87. Podpičje (;) se stavi: a) med vsemi priredno-zvezanimi stavki, ako so večega obsega, n. pr. Mladost živi brez vse skrbi ; vsako nedolžno veselje z radostjo in popolnoma vživa;po veselji hrepeni in iSce ga pri svoji enakosti; na nje obličji je izobražen mir sred in up vsega dobrega; mladost le srečne in vesele prihodnosti pričakuje. Vert. b) med stavki, ki se eden na druzega nanašajo, ali eden dru- zemu nasprotujejo, n. pr. Mehkužnost davi mladost in mori starost vsa- cega stanii in spola; zakaj slcorej vse bolezni ona zavaja in jih straSno dalje plodi. Vert. Odprta noč in dan so groba*) vrata; al’ dneva ne povč nobena pratika. Preš. §. 88. Vprašaj (?) nam rabi, kedar naravnost kaj poprašamo, n. pr. Kje bratoljubja si vidil oltarje? Preš. —Kje iskemja ljubezen gospoduje? Čb. §. 89. Klicaj (!) se stavi: a) za medmeti, kedar te besede same stoje, n. pr. Oh! Gorje! b) kedar se kdo pokliče ali kdo zakliče, ali se kaj prav čvrslo pove, n. pr. Slovenec! tvoja zemlja je zdrava. Vodu. Kaj znancev je zasula že lopata! Preš. §. 90. Razun teh ločil rabijo slovenščini še naslednja zna¬ menja: a) vezaj (- =), ki zloge in besede veže, n. pr. slovensko- nerriSki slovnik: h) oklepaj ( ), kedar kako besedo ali kak rek vmes vtaknemo, n. pr. Dober prijatelj (pa prijatelj ni vsak, kise ponuja) in pa star denar sta veliko vredna. Slom. — c) pomišljaj (—) kedar se beseda ali rek zamolči' ali pa kaj nepričakovanega pove, n. pr. Grob je meni — rosnata livada, gaj zeleni — vsahnjena puščava. Cegn.; — d) opuščaj (’), kedar se kaka črka v pisavi opusti, n. pr. al’te?\ — e) opominjaj (zvezdica * ali križec j), ki kaže na kako opombo, večidel zdolej postavljeno; — f) narekovaj (, *), kedar hočemo kake besede, zlasti od drugod vzete, posebno zaznamnjevati, *) grobna. 27 n. pr. Kristus pravi: „ Ljubite svoje sovražniki; — ednačaj ali znamenje enakosti (=) in h) odstavljaj ali znamenje odstavka (§). Kratice. §. 91. Včasi se navadne, prav znane besede, da se hitreje piše ali kaj prostora prihrani, v pisavi okrajšujejo, t. j. izpusti se namreč več črk ali zlogov. To se zgodi tako-Ie: a) Včasi se zapiše samo prva črka, kakor, n. pr. — na primer; m. — mesto; g. — gospod; p. — postavim. b) Včasi se zapiše več črk in se le zadnje opuste, n. pr. gl. — goldinar; kr. — krajcar. c) Včasi se zapiše prva in zadnja črka, n. pr. dr. — dohtar. B. Oblikoslovje. Y v o d. §. 92. besede se ločijo v imena, glagole in členke. Pod imena vrstimo: s a mo s ta v n ik e, priloge, števnike in zaimke; členki se ločijo v: prislove, predloge, veznike in medmete. Po takem rabi slovenščini devetero govornih razpo- lov, namreč: 1. samostavnik j 2. prilog / |' 3. števnik i S 4. z a i m e k ] 5. glagol 6. prislov 7. predlog 8. veznik 9. m e d m e t a 3 sr S potnik a slovenščina nima, pa ga tudi ne greša, ker im& obilno tacib končnic, ki nam kažejo razun razmere tudi spol, kakor v latinščini. §. 93. Imena in glagoli se mnogako pregibljejo v govoru, členki, pa ne; zato pravimo imenom in glagolom pregibni (pre- gibniki), členkom pa n e pregibni govorni razpoli (nepregibniki). Imena se sklanjajo (prilogi in nekteri prislovi tudi stopnju¬ jejo), glagol pa spregamo. Torej je pregiba trojna: a) sklanjava ali sklanjanje za imena; b) slopnjava ali stopnjevanje za priloge in nektere pri¬ slove; in c) sprega ali spregava za glagole. I. Imena in njih sklanjava. §.94. Sklanjava se imenuje pregibanje imen po spolu, šte¬ vilu in sklonih. Vse te spreminjave se gode po črkah ali zlogih, ki jih za razne sklone deblu pritikamo. Pri sklanjavi tedaj pazi na deblo (steblo) in na končnice. Deblo je slanovitni, nepremični del besedni, končnice so pa spre- 29 menljiva obrazila, ktera pritikamo deblu za razne pregibe ali sklone; zato jih tudi pregibke ali sklonila imenujemo. Sklanjava je z ozirom na staro slovenščino trojna: imenska (nominalna), zaimenska (pronominalna) ali zložena (iz imenske in zaimenske). §. 95. Pri sklanjavi pazi: a) na spol. Spol je trojen: moški, ženski in srednji. b) na število. Slovenščina ima tri števila ali broje, kakor grščina. Števila so : a) edino število ali ednina za eno osebo ali reč: brat, riba, mesto. j3) dvojno število ali dvojina za dve osebi ali reči: brata, ribi, mesti. y) rnnožno število ali množina za več oseb ali reči: bratje, ribe, mesta. c) na sklon. Sklonov ali padežev je štela stara slovenščina sedem, nova slovenščina jih ima šest, ker je ki i ca v ni k(vokativ) svojo lastno obliko večidel zgubil in se sploh po imenovavniku zvrgel. Skloni so: 1. imenovavnik (nominativ) na vprašanje 2. rodivnik (genitiv) „ „ 3. daj a v ni k (dativ) „ „ 4. kazavnik (akkusativ) „ „ 5. mestnik (local) „ „ 6. druživnik (sociativ, in- strumental) „ „ : kdo? ali kaj? koga? ali česa? komu? ali čemu? koga? ali kaj? kje? ali pri kom (čem)? s kom? ali s čim? Stari klicavnikovi obliki se nahaja še dan danes nekaj sledi med ljudstvom; n. pr. brate! sine! strice (ob Kolpi)! Pavle, Tine, Tone v prijateljskem govoru, Kriste itd. Tudi beseda oče, ki je prav za prav klicavnik besede oteč, spominja nas staroslovenskega klicavnika. Klicavniki: Petre, Teofile itd., ki se berd sem ter tje v cerkvenih knjigah, posneti so prej ko ne naravnost po latinski obliki. A. Samostavnik. Kaj in kolik er je samostavnik. §. 96. Samostavnik ali samostavno ime znači osebe in reči: Vodnik, pesnik, ptica, gora, ali pa njih djanja in lastnosti: lepota, čednost, žetev, vodilo. Samostavno ime je: 1) lastno, ki pomeivja posamezne osebe ali reči, n. pr. imena ljudi, narodov, dežel, mest, rek, gora itd.: Kopitar, Slovenec, Ljubljana, Drava, Triglav. 2) o b č n o, ki znači osebe in reči enacega rodu ali razpola : car, kmet, vojščak, vas, mesto. 30 3) skupno, ki kaže že v ednini množico oseb ali reči': go¬ spoda, otročija, ž i v a d i n a , t r s j e, grmovje. — če kaže kako snov, tedaj mu pravimo snovno ime: vino, mleko, pesek. \ SjsoH stuuoafaviiihai', §. 97. Spol je naraven (prirojen) ali pa slo vnič en (grama¬ tičen). Naravni spol se razodeva po pomenu, slovnični po končaju samostavnikov. Prvi ima vselej prednost pred drugim. A. S p ol p o p o m enu. §. 98. Po pomenu so: 1) moškega spola imena moških oseb in imena samcev v ži¬ valstvu. Končavajo se sploh na soglasnik: mož, pastir, orel, oven — redkejše na samoglasnik: starešina, vodja, oče, Jože, Marko. 2) ženskega spola so imena ženskih oseb in imena samic v ži¬ valstvu; izhajajo pa navadno na samoglasnik a: gospa, košuta, srna, orlica; redkoma na i ali na kak soglasnik, n. pr. mati, hči, kok oš, Jedrt. Izjemi ste besedi deklič in dekle; deklič je sploh moškega, dekle srednjega spola; v imenovavniku in kazavniku sem ter tje tudi ženskega, n. pr. Dekle po vrtu šetala. N. ps. Je vrstna deklič; dekliči so igrale kolo. Navr. Mnogim živalim, posebno pticam, ribam in lezerčini, je lastno le eno ime za oboji spol: slavček, metulj, sova, senica, postrv. Pri teh in enacih samostavnikih se določuje spol vselej slovnično po končaju, n. pr. slavček je moškega, sova ženskega spola, bodi si samec ali samica. Zato se veli slovnični (moški in ženski) spol tacih samostavnikov: občni spol. 3) srednjega spola so imena živečih bitij, klerih spola prav za prav ne porajtamo. Navadno se končavajo na e, redkeje na O: dete, jagnje, jare, ščene, kljuse, govedo. Skupna imena živečih bitij so slovnično ženskega spola: dru¬ žina, mladina, kovačija, sirotnačija, dec a. B. Spol po kon ča ju. §. 99. Po končaju so: 1) moškega spola samoslavniki s soglasnim končnikom, (razun tistih, ki so pod 2) a, b, c našteti in v rodivniku i dobivajo): duh, tovor, bezeg, vinograd. Moškega spola so tudi imena posameznih črk, n. pr. veliki A; mali e; predtegnjeni i, 31 2) Ženskega spola so samostavniki s s a m oglasnim konč¬ nikom a: zvezda, mezda, groza, in ec a. Dalje so ženskega spola a) vse večzložnice na obrazila: ast, est, ist, ost, ust, azen, ezen in ev (in. va): oblast, obrest, korist, golazen, setev. b) skupna imena na ad: gnjilad, suhljad, telad. c) mnoge edno- in dvozložnice (redkeje večzložnice), ki v edinem rodivuiku i ali i dobivajo in so te-le: basen, ber, bil, bol , bran, čast, čer, četrt, dežel, dlan (reje mošk. sp.), drhal, gaz, globel , gnjat, golen, gos, gož, gred, grez ,. gr od (rebro), hrast (hrašča), jablan, jed, jel, jesen, kad, kal (reje mošk. sp.), klet, klop, kokoš, kop, lcopelj, kost, lakot, last, laž, ljubav, lov (Fang), luč, mast, maz, med (ruda), mer, met, misel, miš (po nekterih krajih tudi mošk. sp.), mlat, mlev, množ, moč, motvoz, nastelj, nit, noč, nrav, obed (tudi mošk, sp.), obutel, os, osonj, ost, ostrv, pamet, past, peč, ped, pesem, pest, pijdl, piščal, piščel, plat, plav, poč, pomlad, pomoč, postat, postelj, postrv, poved, povodenj, praprot (reje mošk. spola), prhal, prst (perst, zemljina), puždl, ral, rast, raven, reber, reč, red (vrsta), res, rez, rž (erž), seč, senožet, sev, skrel, skrb, skladk&l, slast, smet, snov, spomlad , stran, strast, strn, svest, ščet, uš, vds, vajet (po gostem tudi mošk. sp), ved, vest, vez, vigred, viš, vjer, vlast, vraž, vrst, vrv, vrzel, všeč, zabelj (zabelja), zadelj, zel, zev, zibelj, zmes, zver, žal, žrd, žrv, žival, in še peščica drugih. 3) Srednjega spola so samostavniki s samoglasnim končni¬ kom e ali O: vreme, solnce, bedro, gradivo. Beseda pot je moškega in ženskega, v množini pa tudi srednjega spola, n. pr. Pleti, pleti venčike, brešno poti žalostni. Nps. — Na vso zemljo solnce sije, potov vseh megla ne krije. Levst. — Kdo narodom čudno pota meri? Vilh. §. 100. Pri sarnostavnikih, ki so navadni le v množini, dolo¬ čuje se spol tudi po končaju. Končnik i kaže na moški, e na ženski in a na srednji spol: možgani, gostosevci, senci itd. moškega; grablje, statve, s vi sle, toplice itd. ženskega; drva, ostna, vrata itd. srednjega spola; izjeme so: cepi, duri, gosli in še drugih nekaj, ki so ženskega spola, ker i tudi v rodivniku ohranijo. Vlteako se samostavnik sklanja. §. 101. Pri pregibi samostavnikov pazi na deblo in na pre- gibke ali sklonila, kakor je bilo že gori (§. 94) omenjeno. — Pregibki se z deblom naravnost vežejo: j elen, jelen-a, jelen-u 32 itd. ali pa se priklepajo po prirastkih, za ktere deblo narašča: duh — duli-ov-i, duh-ov-e itd.; drev-o — drev-es-a, drev-es-u itd. Pokaže se ti pa deblo najprej v edinem rodivniku, ee mu sklonilo odbiješ; tako so v besedah: pevec — pevc-a, ogenj — ognj-a, cerkev — cerkv- e, golazen — golazn-i itd. — pevc, ognj, cerkv, gol&zn debla, a, e, i pa pregibki. §. 102. Samostavniki se pregibljejo : 1) s pomočjo samoglasnikov, kteri se a) samostavnikom s soglasnim končnikom pritikajo: tovor — tovor-a, tovor-u itd.; nit — n i t - i itd. b) samostavnikom s sarnoglasnim končnikom z drugimi pre¬ birajo ali pretikajo: žena —žen-e, žen-i itd.; mesto — rnest-a, mest-u itd. c) ženskim in srednjim samostavnikom v dvojnem in množnem rodivniku odpahujejo: žena — žen; mesto — mest itd. 2 ) S pomočjo soglasnikov m in h, ki jn samoglasniki a, 6, i ali O deblu priklepajo: jelen — jele n-o-m , j e 1 en - i - h ; žena — žen-a-m, žen-a-h, žen-a-mi ild. 3) S pomočjo prirastkov: ov (ev), j, n, en, er, es ali et: grad — grad-ov-i, grad-ov-e itd.; vratar — vratar-j-a itd.; sleme — slem-en-a itd. §. 103. Večina samostavnikov se pravilno pregiblje; samo peščica jih ima svojo posebno (nepravilno) sklanjavo. V slovenščini ima vsak spol svoje sklanjalo. Po prvem skla¬ njala se gibljejo moški, po drugem ženski in po tretjem sred- nj i samostavniki. Moški samostavniki s širokim končnikom se sklanjajo po izgledu ( ,jelen", z ozkim po izgledu „kralj"; ženski s samo- glasnim končnikom po izgledu „žena", s soglasnim po izgledu „nit" (če imajo i v rodivniku, po izgledu f( vas"); srednji s konč¬ nikom o po izgledu „leto', s končnikom e pa po izgledu „polje". V pregibi smo se Slovenci le malo odtegnili od stare sloven¬ ščine, kakor nam kaže sledeče sklanjalo. 33 Pravilna sklanjava. §. 104. Pravilna pregiba deblu sklonila brez srednika t. j. na ravnost ali po prirastkih pritika, kakor kaže naslednji obrazec: I. sklanjalo It, sklanjalo III. sklanjalo za za za moške samostavnike. ženske samostavnike. srednje samostavnike. Ednina. Dvojina. Da si sklanjala lože v pameti ohraniš, pomni si tole: 1. Samostavniki z ozkim in širokim končnikom se v pregibi v ničem dra¬ gem ne ločijo, kakor v tem, da se za ozkimi soglasniki vselej široki o v ozki e, mestnikov u pa včasi v i spreminja. 2. Kazavnik vseh števil in spolov je enak imenovavniku; razloček je samo pri ženskih samostavnikili na a v ednini, pri moških v množini, v ednini pa le pri tistih, ki pomenjajo kako živečo osebo ali stvar. 3. Vjema se dalje v ednini mestnik z dajavnikom, v dvojini druživnik z dajavnikom; enaka sta si tudi rodivnik in mestnik v dvojini in množini. 4. Vsak muožni dajavnik izhaja na m (ki je tudi druživnikovo znamenje moških in srednjih imen v ednini), vsak dvojni na — ma (kakor tudi druživnik), vsak mnoini in dvojni mestnik pa na — h. Slov. Slovnica, 3 34 Splošne opombe k sklanja?! brez prirastka. §. 105. Moški in srednji sarnostavniki z ozkim soglasnikom pred sklonilom ločijo se v pregibi le v tem od samostavnikov s širo¬ kim soglasnikom, da prehaja za ozkimi soglasniki široki samoglasnik O vselej v ozki e, mestnikov u pa večkrat v i, kar je posebno za črko j (vsaj pri srednjih samostavnikih) in za topljenci posneme vredno, ker se popolnoma vjema z ljudskim govorom, n. pr. Kolikor krajev, toliko šeg, N. pr. — Nedolžnost mladeneem rožni cvet. Vodn. —- Mrličem se odpro grobov gomile. Olib. —- Kdo po cvetji kaže pot bučeli? Vilh. Tudi s soglasnikom c se vjemajo le ozki samoglasniki, kakor kažejo besede: lice, srce, jajce (ne: lico, srco, jajcoj) itd., stara slovenščina in tudi mnogi izgledi iz nove slovenščine, v kterih nam C kot ozek soglasnik rabi, n. pr. Strah mojim znancem. Dalm. — Ka¬ kor led pred solncem. Dalm. — Na deset koscev jo razreži. N. ps. •— Vremena bodo Kranjcem se zjasnile. Preš.— Rože mladih vencev čas le kratek so cvetele. Vilh. §. 106. Gibljivi poliglasnik e, ki zavoljo lepoglasja moškim in ženskim samostavnikom pred končnim soglasnikom prirašča, izpahuje se v sklanjanji po vseh sklonih, v kterih beseda na koncu raste: pe- vec-pevca, pevcu itd.; prikazen-prikazni itd.; setev-setve, setvi itd. — Temu pravilu se upira in gibljivca ne opušča samo peščica samostavnikov moškega spola, v kterih bi se preveč soglas¬ nikov vkup namerilo, če jim izpade, n. pr. sinček-sinčeka; jaz¬ bec-jazbeca; mrtvec-mrtveca; ubožček-ubožčeka; veščeo- veščeca in še drugih nekaj. Kakor gibljivec e, izpade tudi o besedi „blagor", in večkrat tudi besedi „tabor", ki se pregibljete: blagra, blagru itd., tabra ali tabora itd. — Po več krajih govore tudi v imenovavniku: blager, taber. §. 107. Kakor od ene strani poiiglasni e moškim in ženskim samostavnikom izpada, ko se jim sklonilo pritisne, vstavlja se ta samo¬ glasnik od druge plati ženskim in srednjim samostavnikom v dvojnem in množnem rodivniku zavoljo ložeje izreke, ko bi se utegnilo preveč soglasnikov sniti; pred j pa se vtika rajši i, n. pr. Toliko je Turka na teriSču, kakor mravelj na mravljišču. N. ps.— Nema oken, nema vrat. N. ps. — Lepih zavij Sest in dva dni. Vodn. — Kolovrat bitij vedno se vrti. Led. — Včasi stoji a mesto 4: ovdc m.ovec; tres&k m. tresek. Srednjim samostavnikom se nahaja včasi i na koncu pritaknjen, n. pr. nje¬ govih ledovji — širocih polji itd., kar pa ni, da bi se posnemalo. §. 108. Goltniki g, h, k prehajajo pred sklonilom i v stari slovenščini in v ostalih narečjih vedno, v slovenski pisavi pa le ne- kterim dvo- in večzložnim besedam v sorodne sičnike z, s, C, n. pr. 35 Otroci in stari ljudje kmalo jok stresejo. N. pr. Se prsti na roči niso enaki. N. pr. — Bog pomozi k naši slozi. N. pr. — Turci so imeli gosti. N. ps. — Basa stopa o potoči, grmeč, boben nosi v roči. N. ps. — Pogubljive strele v oblacih Švigajo. Villi. Želeti bi bilo, da doseže la na stari slovenščini utrjena in v ljudski govorici potrjena raba, ki daje govora večkrat prijetno spre¬ membo, s časom tudi v naši pisavi, posebno pri ženskih in moških dvozložnih besedah, vero moč in veljavo. §. 109. Nekteri samostavniki so navadni samo v ednini: a ) samostavniki, ki pomenjajo kako lastnost ali djanje n. pr. mi¬ losrčnost., dobrotljivost, lenoba, petje, godba; b) skupna in snovna imena, ki namreč več reči ali trohic ene vrste pomenjajo in večidel na: je, ovje, ad, ina itd. izhajajo, n. pr. ivje, trsje, slapovje, mostovina, bezgovina, gnjilad, teldd, blago, joesek. c) lastna imena ljudi, mest, rek, gora itd., ako niso le v mno- žinski obliki navadna in če jih v občnem pomenu ne rabimo. §. 110. Več samostavnikov nam rabi samo v množini, n. pr. a) moškega spola: bodljaji, gostosevci, konci, metljuji , možgani, senci, snuboki, starši, zaročki, zlatogrivci, žganci. b) ženskega spola: bilje, bukve, burklje, cepi, dereze, droži , (tudi drožje-drožij), duri, gare, garje, gosli, gosti, grablje, hlače, ikre, jasli, klešče, kodunje, koline, kvasnice, mekine, mezine, nešlce, nožnice, obrvi, okovi, otrobi, prsi, plužnice, pomije, rogovile, sani, smeti, šteje, stope, svisle, statve, Sije, škarje, tačke, toplice, tropine, vice, vile, vislice, za¬ reze, zjedi; c) srednjega spola: drva, jetra, kola, ostna, pluča, tla, usta, vrata, in še nekaj drugih. Opombe k posameznim sklanjalom. K moškemu sklanjalu. §, 111. V najstarših časih je bil kazavnik vseh moških samo¬ stavnikov, kakor nam kažejo brižinski in drugi staroslovenski spome¬ niki, v ednini enak imenovavniku; v novi slovenščini pa velja to pra¬ vilo le za kazavnik neživečih reči moškega spola, n. pr. Strežete na¬ znanja snežek. N. pr. Svečan steguje dan. N. pr. — Obljuba dolg dela. N. pr. — Sol vek zgubi. Trub. Kazavnik živečih stvari se vjema z rodivnikom *) n. pr. Lenuha dan straši. N. pr. — Orel orla plodi. N. pr. — Edini ostanek staremu kazavniku živečih stvari je izrek: za mož dati — za mož iti v Medjimurji. Ce pa ime neživeče reči živi daš, drži se ime sklanjave živih bitij, n. pr. Obogatil ga bo kralj, kdor tega hrusta premaga. Ravn. *) Pod to pravilo spadajo tudi take stvari, ki so že mrtve, pa so nekda žive bile, 3 * 36 §. 112. Mnogi ednozložni samostavniki na širok končnik, kterih naglas ni ne najdalji ne najkrajši t. j. dolgo predtegnjen, menjajo v rodivniku sklonilo a z dolgo predtegnjenim u, če se ravno po mno¬ gih krajih rajši in bolje po redu sklanjajo: cvet — cveta ali cvetu; med — meda ali medu; klas — klasa ali klasu; rod — roda ali rodu; tat — tata ali tatu itd. —- Sem le spada tudi: mož — moža ali možu in panj — panja ali panju z ozkim končnikom, n. pr. Brez potil ni medu N. pr. Iz sadil se drevo spoznd. Met. In leta in leta, ne da si mirti Vilh. —Domačega tatu seje tezlio ubraniti. N. pr. Večina teh samostavnikov ima zraven pravilne pregibe v mno¬ žini svojo lastno sklanjavo, ktera se razun iinenovavnika popolnoma vjema s sklanjavo ženskih samostavnikov, ki v edinem rodivniku i predtegujejo, kakor kaže naslednji izgled: 1. tat-je (je) 3.-em 5. —■ -eh 2. -1 (ov) 4.-i 6.-mi. n. pr. Skrb lasi beli. N. pr. — Na Kranjskem imam tri gradi. N. ps. — Delavcu nese bogate dari. Vodn. — Na grobih je tma nocoj. Pot. — Vaši lasje na glavi so vsi razšteti. Met. — Trta se opera in pleza po drevji in po kolih. Tuš. §. 113. Nektera imena neživečih reči, kedar nam rabijo v skup¬ nem pomenu, preskočijo v množini včasi v sklanjavo srednjih samo¬ stavnikov, n. pr. Polna lonca rada skipe. N. pr. — Dola se zagri¬ njajo v žito. Ravn. — Kdor se na prazna mrčesa zanaša, vana se božje pomoči. Ravn. — On pobira kamena. Vodn. — Čudna so pota božje previdnosti. N. pr. §. 114. Moške samostavnike z ženskim končnikom a, n. pr. oča, vodja, vojvoda, sluga, starešina, vedo vina, oproda in še nekaj drugih sklanja sedanja slovenska pisava sploh po sklanjalu , /jelen", namreč: v oj v o d a — v o j v o d a, vojvodu, vojvoda itd., n. pr. Zbrani njegovi vojvodi so se potopili. Ravn. — Ide truma vojvodov junaških. Levst. — Prosto ijudstvo pa te in enake besede po mnogih krajih.še po starem pregibi je po sklanjalu „riba", kar je tudi v pisavi posneme vredno, n. pr. Natoči oči starejšim. N. ps. — Vsak vojak imd svojega slugo. N. ps. — Vari, kar je po oči. N. ps. — Lej ga no glavino. N. pr. — Veljal je med nami za vidovino (vedovino). Trst. Beseda oče — oča sklanja po mnogih krajih: 1. oče, oča, 2. oča, 3. oču, 4. oča, 5. oču, 6. očam—očem ali s prirastkom et: oče — očeta, očetu, očeta itd. n. pr. Po sinku, oču, možu jokala. N. ps. — Pa nimam oča, matere. N. ps. — Piši drobno pismo do očeta, matere. N. ps. — Enako pregiblje tudi ptujka: paša ali basa, n. pr. Dve nedelji boli zdrava, da jo s pašam zaigrava. N. ps. , Besede: sirota, priča, klama, gluma in še nekaj drugih se sklanjajo vedno po sklanjalu „žena\ 37 K ženskemu sklanjalu, §. 115. Besede ženskega spola, ki imajo po nekterih krajih ostri naglas na koreniki, po druzih pa na končniku a, n. pr. včda, gora, 6 s a, kosa, ki) za, rosa, ki) pa, bolha itd. ali:, voda, gora, osa, kosh, koza, rosa, kopa, bolha itd. pregibljejo se po nekterih krajih pravilno po sklanjalu „žena", po družili pa rajši tako-le : Ednina. 1. vi)da — voda 2. vode — vode 3. vodi 4. vodo — vodo 5. vodi 6. vodo Dvojina. vode vodit vodama vode vodah — vodeh vodarna Množina. vode voda vodhm — vodetn vode včdah — vodeh vodami. N. pr. Zdaj je umrla hči moja, polni so gospod solza. N. ps. — Debele kapljajo solze, kakor vinske jagode. N. ps. — Ogrne halo do petd. N. ps. — Je uren ko vrh gora postojna, N. ps.—■ Spod podkva mu jasna iskra sije. N. ps. §. 116. Po sklanjalu „žena" se ravnajo: a) samostavniki, ki po nekterih krajih v imenovavniku na -ey, po drugih pa bolj pravilno na -va izhajajo, kakoršni so: molitev — molit v a; cerkev — cerkva; brilev — britva; breskev — b r e s k v a ; p o d k e v—p od k v a; setev — setva: žetev — žetva; plet e v — plelva; k o site v — kositva in še več drugih, po¬ sebno od glagolskih nedoločnikov izpeljanih besed; samo da se njih kazavnik v ednini vselej z imenovavnikom vjema, druživnik pa na ijjo (redkeje na evjo) izhaja, kakor kaže sklanjalo: Edn. 1. molitev, 2. molitve, 3.' molitvi, 4. molitev, 5. molitvi, 6. molitvijo itd., n. pr. Brezsetve ni žetve, N. pr. — Lepih pesemglas seže v deveto vas. N. pr. b) skupna imena: gospoda, deca, otroeija, siroraa- č i j a, kovačija in še nekaj drugih, toda samo v ednini, n. pr. Pridna deca so veselje starSem. Slornš. — Milostljiva mati grintavo deco češe. N. pr. ■— Gospoda se spogledajo. N. ps. c) po več krajih moški samostavniki z ženskim končnikom a’, kakoršni so: starešina, vodja, vojvoda itd. (§. 114). §. 117. Ženski samostavniki s soglasnim končnikom, ki v ro- divniku i povdarjajo, imajo povdarek tudi po ostalih sklonih na sklonilu, razun edinega dajavnika in mestnika (§. 115). Besede, ki pri sklanjanji gibljivi e opuščajo, imajo v edinem druživniku ijo mesto jo, n. pr. misel — misli, mislijo; bolezen — bo¬ lezni, boleznijo; prikazen — prikazni, prikaznijo (ne: miseljo, bolezenjo, prikazenjo) itd. n. pr. Žalost in veselje hodi za ljubeznijo. Cegn, 38 Nklaiijnva s prir>fcom* a) moška. §. 118. Med prirastki moških samostavnikov (ov, j, n, t) je najimenitniši ov, za ozkimi soglasniki ev, ki se devlje meil deblo in pregibek. Ta prirastek dobivajo najrajši moške edn o zložni c e, ki v rodiv- niku na ri pregibljejo, pa tudi nektere dvozložnice v dvojini in množini, redkeje v ednini, kakor kaže izgled: Ednina. 1. Sin 2. sin-ov-a 3. sin-(ov)-u(i) 4. sin-(ov)-a 5. sin-(ov)-u (i) 6. sin-(ov)-om Dvojina. sin-ov-a sin-ov sin-(ov)-oma sin-ov-a sin-ov-ih sin-(ov)-oma Množina. sin-ov-i sin-ov sin-ov-om sin-ov-e sin-ov-ih sin-ov-i. N. pr. Črni vranovi bodo pogrebci moji. N. ps. Tiha voda mostove pobira. N. pr. Novega vina ne devajo v stare mehove , sicer mehovi počijo. Met. Suhi panjevi lahko netilo. N. pr. Lanovi Slovencem cekine neso. Vodn. Odločeni so roži kratki dnovi , ko v cvetji jo zapadejo sne¬ gom'. Preš. Gradove svitle zida si v oblake. Preš. §. 119. Prirastek j, ki pretrdo izreko meči, dobivajo: a) večzložni samostavniki na: ar, er, ir, or (na or samo imena živih stvari) in ur: gospodar — gospodarja, gospo¬ darju itd. vodir — vodi rja, vod ir ju itd., n. pr. Uma mnogo, denarjev malo. N. pr. Brez vinarja ni goldinarja. N. pr. Poglejte limbarje (lilije) na polji. Met. Koder se nebo razpenja, grad je pevca brez vra¬ tarja. Preš. V hiši sekira, pa tesarja treba ni. Cegn. — Izjeme ste le besedi: prepir in večer, kij nikdar ne privzemate. b) besede: dež, evangeli, zlodi (zlodej na Koroškem), Juri in še enacih nekaj, ki imajo: dežja, evangelja, zlodja, Jurja, n. pr. Z dežja pod kap. N. pr. §. 120. Prirastek n dobivajo moške besede, zlasti ptuje korenine, z breznaglasnim koncem elj: apo stelj, brencelj, durgelj, ka¬ velj, kembelj, kruncelj, mavžeij, rabelj, porungelj, škra- telj itd. ter imajo: aposteljna, aposteljnu itd.; brenceljna, brencelj n u itd. Izjeme so: črevelj, kašelj, krhelj, parkelj, progelj, re- celj, rogelj, šapelj, žrebelj in morda še nekaj druzih, ki imajo: črevlja( kašlja itd., kakor tudi tisti samostavniki na elj, ki so od glagolov izobraženi. §. 121. Prirastek t jemljd v sklanjavi moški samostavniki na e, enako srednjim imenom mladih stvari, n, pr. oče — očeta, očetu 39 itd., tako tudi: revše, fante, robne, družb, leni: in še nekaj družili, n. pr. Kar se fante nauči, starček še stori. Ravn. Lenetu je zatr- njena pot. Ravn. b) ženska. §. 122. S prirastkom ženskih samostavnikov er sklanjamo dve besedi, namreč mati in hči: 1. mati, hči 3. materi, hčeri 5. materi, hčeri 2. matere, hčere (hčeri) 4. mater, hčer 6. materjo, hčerjo. V dvojini in množini pregibljemo obe besedi po primeru „žena"; beseda hči se pa more tudi po primeru „nit" ravnati, n. pr. Kdor matere / ne uboga, tepe ga nadloga. N. pr. Ne licere ne sina po meni ne bo. Vodn. Oblajo no žagajo , hčeri trugo delajo. N. ps. Ko v bdi grad prideta , hčer mrtvo zagledata. N. ps. Žlahtni gospod, žlahtna gospa devet hčera (hčeri) imela sta. N. ps. Naše stare matere in stari očala so živa shranila narod¬ nega slovstva. Tom. — Sem spada tudi beseda: kri, ki se menja (kakor pravilna oblika kr v, ki je tudi še živa): 2. kervf, 3. krvi, 4. krv, kri, 5. krvi, 6. krvjo, n. pr. Rudeča (rožica) pomeni rudečo lcri. N. ps. Kri, življenje mi je dal. N. ps. Kot posebnost ljudskega govora naj se tn omeni, da je goriškim Slovencem kri srednjega spola in se tako-le menja: 2. krivesa, 3. krivesu, 4. kri itd., kar pa ni, da bi se posnemalo. c) srednja. §. 123. Prirastek en privzemajo vse besede s koncem: m e (strsl. MA) : breme, irne, pleme, rame, seme, sleme, teme, vime, vreme in še peščica drugih ter imajo: 2. bremena, imena, ple¬ mena itd., n. pr: Ali nisi dobrega semena vsejal na svojo njivo? Met. V prihodnjost svojo seme sejemo. Cegn. Na temenu cvete prijazna pomlad. Vilh. Ti samostavniki se. glasč v istrski čakavščini in sem ter tjo po Štajerskem in Ogerskem še dan današnji: bremen, plbmen, semen itd. v imenovavniku; to pa zato, ker je bil v stari slovenščini e na koncu teh besed skozinosen (a); tudi to je tedaj ostanek staroslovenskega izrekovanja in zato prirašča ali prav za prav prihaja spet na dan glas n v 2. 3. sklonu itd. tudi pri onih Slovencih, ki izgovarjajo; breme, pleme itd. §. 124. Besede z predtegnjenim dolgim 6. drevo, kolo, črevo, nebo (kedar nebeške trdine ne pomenja), pero, slovo, dalje tudi: oko, uho in igo (ki goltnike v sorodne šumnike spre¬ minjajo: očesa, ušesa, ižesn) in pa besedi oje (oje) in ule — dobivajo vsklanjavi po navadi prirastek es:drev~es-a, črev-es-a, oj-es-a, ul-e s-a itd. K tem besedam spada tudi r ,čudo", ki ima v rodivniku: čuda ali čudesa; včasi se nahaja celo lice — 1 i č e s a, n. pr. Grm ne podere drevesa. N. pr. Mera pa vaga v nebesa pomaga. N. pr. Kar je ljubo očesu, je tudi ušesu. N. pr, Kedar govorimo o človeških ali živalskih telesnih delih, preskoči ,,oko" navadno v žensko sklanjavo in se v množini tako-le pregiblje: 1., 4. oči (kar je prav za prav slara dvojina, ki se v starših spo- menicih tudi po ostalih sklonih nahaja, n. pr. Moramo pred njih očima žeje salmiti. Daim.) 2. oči, 3. očem, 5. očeh, 6. očrni, n. pr. Oči več vidijo od očesa. N. pr. Resnica oči kolje. N. pr. Bolje verjeti svojim očem, ko ptujim ušesom. N. pr. Moje oči teko kakor vodeni potoki. Dalrn. — Za dvojino se nahaja nepravilna rnnožna oblika: očesa, n. pr. Bolje ti je z enim očesom iti v življenje, kakor dva očesa imeti. Met. Vse gori imenovane besede se lahko tudi brez prirastka skla¬ njajo, posebno tedaj, kedar pomenjajo kako snovali skupnost: kolesa — kola; drevesa — drva; peresa — p e r a; črevesa — čreva, n, pr. Zakapojetriperadjal. N. pr. Vi cepite drva, k nam pa leti trske. N. pr. Sila kola lomi. N. pr. On se je dotaknil njegovega uha. Dalm. Na Goriškem imajo gori imenovane besede povdarek vselej na koreniki: kolo, črevo, pero itd. in sklanjajo sploh brez prirastka. §. 125. Za et rastejo imena mladih živali in drugih bitij na 6, kterim ne vemo naravnega spola, n. pr. tele — teleta; pišče — piščeta: kljuse — kljuseta; ščene — šče n eta; jagnje — jagnjeta; dete — deteta itd. — Sem spada tudi: dekle — dekleta, kolče — kolčeta, (na Koroškem tudi: jajce — jaj¬ ce ta, srce — srceta t. j. pogača v podobi srca itd). Dete ima v mno¬ žini d e ca, ki se kot skupno ime po sklanjalu „žena" sklanja: deca — dece, deci itd. Oblika deca (tudi dečica) je Slovencem, kakor drugim južnim Slovenom, po izgledu besed: gospoda, družina tudi v množini imenovavnik srednjega spola: Naša deca so se igrala. Navr. Ta deca so pridna. Navr.— Vsi drugi skloni se sklanjajo z gospodo in družino vred po »zgledu , r žena".Pravilni množni imenovavnik: de¬ teta, kakor so počeli nekteri v novejših spisih pisati, ljudstvu ne rabi. Na mestu množin: piščeta, praseta, teleta, ščeneta itd. govorimo in pišemo tudi: piščanci (piske), prasci (prešiči), telci ali telici, ščenči itd.; izposojamo si pa te oblike moškim samo- stavnikom: piščanec, prašeč, telec (terec) ali telic itd., ki so po več krajih navadni, n. pr. Vsaka koklja pred svoje piščance fpiškej brska. N. pr. IVepraiiliia sltlanjava, a) mošlsih samostavnikov. §. 126. Samostavnik dan se sklanja: Ednina. 1., 4. dan, 2. dne, dneva, 3. dnu, dnevu, dnevi, 5. dne, dnevi, 6. dnem, dnevom. Dvojina. 1., 4. dneva, dni, 2. dni, dnevov, 3., 6. dnema, dnevoma, 5. dneh, dnevih, dnovih. Množina. 1. dni, dnevi, dnovi, 2. dni, dnevov, dnov, 3, dnem, dnevom, 4- dni, dani, dneve, dnove, 5. dneh, dnevih, dnovih, 6. dnemi, 41 dnevi, dnovi n. pr. Kak po noči, tak po dne. N. ps. Vse Sivoče (Sive) dni. PhIui. Preden še dani zvoni. N. ps. Čakajte, o mati vi! da danove od¬ zvoni. N. ps. Zadosti je dnevu njegova lastna težava. Met. Življenja dnevi so le kratki. Cegn. Kratko je veselih dni število. P reš. §. 12T. Človek se v množini v pravilni pregibi le redkoma v rabo jeml je, n. pr. Kolikor jezikov znaš, toliko človekov veljaš. N. pr. Množino si jemlje sploh iz besede „ljud" (ki jo v ednini rajši z besedo „ljudstvo" zamenjavamo) in takole pregiblje: 1. ljudje 3. ljudem 5. ljudeh 2. ljudi 4. ljudi 6. ljudmi, n. pr. Vsi ljudje vse vedo. N. pr. — Svet vseh ljudi dom. N. pr. — Kdor glurni ne ve glas *), naj ne hodi ljudem, v vas. N. pr. — Pri hudobnih ljudčh gre vse na smeh. N. pr. — Naj sveti vaša luč pred ljudmi. Met. §.128. Otrok se v množini pregiblje: 1. otroci, 2. otrok, 3. otrokom, 4. otroke, 5. otrocih, 6. otroci, n. pr. Majhni otroci, majhna skrb. N. pr. §. 129. Beseda pot, ki je v ednini moškega in ženskega, v množini po gostem srednjega spola, drži se sem pa tje še svoje stare sklanjava, namreč: v ednini 1., 4. p t, 2., 3., 5. poti, 6. potem itd., n. pr. Gre svojim pdtem. Krell. b) ženskih samostavnikov. §. 130. Beseda — gospd. (skrajšana iz go sp o ja) ima skoz in skoz zategnjen naglas in se večidel tako-!e pregiblje: Edn. 1. gospa, 2. gospd, 3., 5. gospej, 4., 6. gospo; Dvoj. 1., 4. gospe, 2. gospa, 3., 6. gospema, 5. gospeh; Množ. 1., 4. gospd, 2. gospe, 3. gospem, 5. gospeh, 6. go¬ spemi. Sem ter tje se drži pravilne sklanjave. c) srednjih samostavnikov, §. 131. Beseda tla, navadna samo v množini, pregiblje se tako-le: 1., 4. tla, 2. tal, 3. tlam, tlem, 5. tleh, 6. tlami (tlemi), n. pr. Ob tla z nogami bije. N. ps. — Mašni plašč po tleh razgrne. N. ps. Opombe k posameznim sklonom. a) k moškemu in srednjemu sklanjalu. V ednini, §. 132. DajavnikoV in mestnikov pregibek U je prehajal v stari slovenščini za prirastkom o v — e v praviloma v i, n. pr. Šel je k svo¬ jemu tastovi. Dalm. — Novi slovenščini pa prirastek ov — ev v ednini le redkoma rabi. *) m. glasli zavoljo stika. 42 §. 133. Na mesto staroslovanske mestnikove končnice e (za ozkimi soglasniki i) stopila je v novoslovenski pisavi dajavnikova oblika, tako da se nam mestnik sploh ne loči od dajavnika; samo za ozkimi soglasniki se bere v nekterih spisih staroslovonski i, ki med ljudstvom Še dan danes živi. Koroško podnareČje je še popolnoma ohranilo prvotno mestnikovo obliko O, za ozkimi soglasniki pa i, in pred njo redno goltnike na sičnike spreminja, n. pr. v grade, v potoce, v mrace, v mlece. v Belace, v Prazč — pri pevci, mozi, kralji itd. [pevch, možb, lcraljb). — Tudi po Dolenskem se sliši mestnik na Š, n. pr. na vrti, v mesti. — Tu pa tam je stopil i zanj, n. pr. Baša stopa o potoči. N. ps. V našem jezici. Lcvst. Pri Dalmatinu in pri drugih starših slovenskih pisateljih bere se včasi ej za staro obliko©, pa tudi mesto i pri moških in srednjih sarno- stavnikih. n. pr. Kakor prvi cvet na klasjej, Dalm. V velikem blagej. Dalm. §. 134. Namesti sklonila: 0121—-SIJI moških in srednjih samo- stavnikov v edinem drnživniku in množuem dajavniku in namesti sklo¬ nila: om& — ema v dvojnem dajavniku in druživniku, govorč Slo¬ venci po zahodnih strančh jezikovega obsega sploh: ©,321 -— S. KI a brez ozira na široki ali ozki končnik; da je pa oblika OHl— CM, ki nam v sedanji pisavi sploh rabi, starša in pravilniša metno druge, to nam spričuje stara slovenščina in pa pisava prvih slovenskih pisateljev, n. pr. Očetov zegen (blagoslov) otrokom hiše zida, materina kletva pa je razdira. Dalm. S cvetjem in sadjem bo svoje cesarstvo obdal. Vodn. V dvojini. §. 135. Dvojino je ohranila med vsemi slovanskimi narečji sama slovenščina; zgubila se je le prvotna oblika U za rodivnik in mestnik. Sledi tej obliki nahajamo še v starih slovenskih spomenicih, n. pr. pri naju, pri vaju (na Koroškem tu pa tam še dan danes tako pravijo). V teju dveju listu — od dveju sinu —- n teh dveju zapovedih. Trub. Ta vinograd je obu bratu. Ravn. Sedaj je dvojnemu rodivniku vselej množni rodivnik namestnik. V množini. §. 136. Imenovavnikova končnica moškim samostavnikom je i, včasi pa jo menjujemo s sklonilorn je. Sklonilo je mesto i rade do¬ bivajo: a) besede, ki izhajajo na b, d ali t z enim ali z dvema zlo¬ goma, n. pr. Pitni bratje v mladosti, siromaštva svatje v starosti. N. pr. Bratje moji in sosedje dragi. N. pr. Bodite razumni, kakor kaše in pri- prosti kakor golobje. Met. Ljudje vsi bratje, bratje vsi narodi. Preš. b) mnoge ednozložnice, kterim rodivnik na u izhaja (§.112).— Poseda volk ima tudi; v o 1 c j e: p. pr. Hujši so kakor voleje. N. ps. 43 c) ljudstvina imena z obrazilom -an, ki so v prejšnih časih i v e spreminjale, n. pr. Rimljan — Rimljani ali Rimljan)e] Ljubljančan •— Ljubljančani ali Ljubljančanje. Po nekterih straneh na Dolenskem so navadne tudi oblike: pisarje, carje, sinovje, tatovje itd. §. 137. V stari slovenščini je bil množni rodivnik moških samostavnikov enak edinemu imenovavnikuj samo v zatezi je bil razlo¬ ček med njima. Bodivnik je bil vselej zategnjen, t. j. Širok, mehek; imenovavnik pa predtegnjen ali oster. Ostanki te sklanjave v novi slovenščini so: mož — mož, kbnj — konj, las — 1 š.s, zob — zbb, rog — r6g, p6t — pot (tudi v ednini zategnjen ter se s tem razločuje od pot, sudor, ki je predtegnjen dolg); voz — voz, vol — vol, brav — br&v, otrbk — otrok, lonec — lonec, pe- u e z — pčnez, n. pr. Zima je bela ko golob, pa je volčjih zob. N. pr. Polno dvorišče je njih kdnj, polna hiša črnih moč. N. ps. To je sapa turških konj meglena. N. ps. Njih je več kakor mojih las na glavi. Dalm. Bilo je pet tavčent mdč brez zen in otrok. Met. Ednozložnicnm je večkrat tudi i po godu, ki je v rodivniku moških in ženskih imen vedno zategnjen in ga loči od drugih sklonov s končnico i. Ta i se govori široko po Dolenskem in Notranj¬ skem, po Koroškem in tudi po Goriškem, kakor: last, zobi, dolt, poti, rogi, dni, lahti itd., n. pr. Eden izmed le-tih moči. Dalm. Orožja vajen iz mladih dni. Levst. Nepravilen je prirastek OV rodivniku srednjih samostavnikov, ki se tu pa tam v spisih Ravnikarja, Prešerna in drugih pisateljev prikazuje. §. 138. Kazavnikova končnica je e za vse moške samo- stavnike brez ozira na njih ozki ali široki končnik; nahaja se vendar, zlasti pri ednozložnicah, še dosti sledi staroslovenskemu obrazilu bi, po našem i, n. pr .Odkleni bele gradi. N. ps. Delajte mi mosti iz mojih belih kosti. N.ps. V ogledi se tebi peljajo. N.ps. Le naprosi nama svati. N.ps. Vse turške gradi, čolte zlati. N.ps. Delavcu nese bogate dari. Vodu. So svoje vrati utrdili. Dalm. Da slednji svoje voli in svoje ovce k meni pripelja. Dalm. Po nekterih krajih na Goriškem imajo brez izjeme kazavnik na i, n. pr. Kupil sem voli; daj mi štiri kosi. itd. §. 139. Druživnikova pravilna končnica je moškim in srednjim samostavnikom i, ednozložnice jo pa rade s sklonilom — m i zamenja¬ vajo. Po Goriškem in po mnogih drugih krajih je končnica -mi tudi pri dvo- in večzložnieah prvotni i izpodrinila, n. pr. za vratini, z golobmi, pred nekaj letmi itd., kar pa ni posneme vredno, ker se ne vjema s staro slovenščino. b) k sklanjalu ženskih samostavnikov. V ednini. §. 140. Sklonilo ženskih samostavnikov s samoglasnim konč¬ nikom je v kazavniku in druživniku o; le v štajerskem narečji je ostal oj v druživniku, n. pr. Z b radoj giblje, z nogoj ziblje. N.ps. 44 Razlika mecl kazavnikom in druživnikom je sploh le po glasu. Pri samostavnikih s kratkim samoglasnikom je kazavnik večidel pred- tegnjen, druživnik zategnjen, n, pr. voda, kosa, gora itd. — kaz ; vbdoalivodd; kbso ali koso; gbro (redkeje goro) ali goro. druživn. pa; vodo, kosd, goro itd.; pri samostavnikih z dolgim samoglasnikom pa ravno nasprotno kazavnik zategnjen in druživnik pred- tegnjen, n. pr. lipa, riba, krava — kaz. lipo, ribo, kr&vo, druživn.: lipo, ribo, kr d v o. Naglaševanje samostavnikov s soglasnim končnikom ti kaže sklanjalo §. 104. §. 141. Besede z obrazilom ija: bera čij a, to varšij a, hu- d obija, ropotija itd. nekteri pisatelji po vseh sklonili pravilno pregibljejo, drugi jim pa v dajavniku in mestniku, j izpahujejo. Ker slo¬ venščina v nobeni nesostavljeni besedi ne trpi zevi ali odprtine v sa¬ moglasnikih , držimo se tudi pri sklanjavi ženskih samostavnikov tega pravila in pišimo v dajavniku in mestniku: beračiji, tovaršiji, hudobiji, ropotiji itd. kakor po Koroškem in Štajerskem (če ne še drugod) še dan danes govorimo, n. pr. Kdor na beračiji ene črevlje raztrga , ta ne pusti več beračice palice. N. pr. Po hudi tovaršiji rada glava boli. N. pr. Zastran ijo mesto jo glej §. 117. V množini, §. 142. Kjer ženskim samostavnikom s samoglasnim končnikom v edinem rodivniku sklonilo e ostro povdarjajo, pritikajo v dvojnem in množnem rodivniku radia, (prosto ljudstvo po Goriškem rajši i; ovci, solzi itd.), kar nas nekam hrvaščine in srbščine opominja, n. pr. Zdaj je umrla hči moja, polni so gospa solzd. N. ps. Bog vas ohrani devet sestrd. N. ps. Koroški in štajerski Slovenci obrazijo rodivnik vselej po pravilu, samo samostavnik „boseda“ pritika za rodivnik, kakor drugej, rad i, u. pr. Mir besedi. N. pr. Od dobrih besedi se nihče ne zredi. N. pr. Kjer je veliko besedi, ne mine lahko brez greha. Ravn. Dvo- in večzložnicam (redkeje ednozložnicam) s soglasnim konč¬ nikom, kedar jim naglas na koreniki počiva, rodivnikovo sklonilo i v ljudskem govoru po gostem odpada, kar pa ni, da bi se v knjigi po¬ snemalo, vsaj pri edno- in dvozložnicah ne, n. pr. Kolikor glav, toliko misli (boljši ko: misel). N. pr. Osem luči (boljši ko: luč) sem ti prižgal. N. ps. Sklanjava lastnih imen. §. 143. Lastna imena se v pregibi sploh ne ločijo od drugih samostavnikov: imena na soglasnik (razun ženskih) pregibljemo po moškem, imena na a po ženskem, imena na e ali o (razun moških) po srednjem sklanjalu, n. pr. Vodnik — Vodnika, Vodniku itd. Ravnikar — Ravnikarja , Ravnikarju itd., Celjove c — Celjovca, Celjovcu itd., Soča 45 — Soče, Soči itd., Jedert — Jederti itd., Brdo — Brda, Brdu itd.; vendar je treba še pomniti: A. O imenih ljudi. §. 144. 1) Moška imena na a in o se sklanjajo pravilno brez prirastka, n. pr. Marko, Luka, Benko — Marka, Luka, Benka — Marku, Luku, Benku itd.; manj pristuje jim prirastek t, n. pr. Marko — Mar- kota, Markotu itd. 2) Moška imena domača na e brez prirastka t sploh niso na¬ vadna; ptuja, zlasti novejih narodov, pa s prirastkom ne, n. pr. Jože — Jožeta, Jožetu itd., Kobe — Kobeta, Kobetu itd., Bonaparte — Bonaparta, Bonapartu itd., Gothe •—■ Gotheja itd. 3) Moška imena na i v samostavnikovi obliki pravilno skla¬ njamo, j prislavljaje ali i v j spreminjaje, n. pr. Juri, Alojzi — Jurja, Alojzija itd., Zurbi •—Žurbija itd., Mali — Malija itd., Guzi — Guzija itd.; — v prilogovi obliki pa se ravnajo po prilogih, n. pr. Dobrovski, Koseski itd. — Dobrovskega, Koseskega; Dobrovskemu itd. •—• Sklanjava s prirastkom t: Dobrovski — Dobrovsldta, Dobrovskitu itd. je sicer sem ter tje navadna, toda nepravilna. 4) Končnice grških in latinskih imen: as, es, is, OS, US, ki se večidel tudi v imenovavniku opuščajo, odpadajo vsaj po ostalih sklonih, n. pr. Sokrates — Sokrata, Sokratu itd. B. O imenih krajev, mest, gora itd. §. 145. Imena krajev, mest, gora, rek itd. se pregibljejo, kakor se je že v misel vzelo, glede na končnico po moškem, ženskem ali srednjem sklanjalu v ednini, ali, če so navadne le v množini, v innož- nem številu, samo to-le je še treba pomniti: 1. Imena s staro množinsko obliko aue (ani), kakor: Gori¬ čane, Svečane, Poličane, Gradčane, Draždane itd. tako-ie rabimo v posameznih sklonih: 1. Svečane (i) 3. Svečanam, Svečam 5. Svečah 4. Svečan 5. Svečane(i) 6. Svečami. Rodivnik na -an je lasten tudi še nekterim drugim množinskim vasnim imenom, n. pr. Cerklje — Cerkljan; Gorje — Gorjdn; Duplje — Dupljdn; Zvrče—Zvrčan itd. 2. Imena, ki so prav za prav prilogi, pregibljejo se ko prilogi, n. pr. Trebno—Trebnega itd., Sostro — Sostrega itd., včasi pa tudi ko samostavniki, n. pr. Ravno — Ravna in Ravnega itd.; Ravne — Raven in Ravni itd. Imena s prilogovo obliko OVO, sko ali ško pregibljemo sploh kot priloge, n. pr. Velesovo, Nemško — Velesovega, Nemškega ■— Veleso- vemu, Nemškemu itd. 46 3. Grška in latinska imena na: as, es, is, OS, us opuščajo te končnice po vseh ostalih sklonih razun imenovavnika in kazavnika; če pa prava razumeva ne brani in je blagoglasni izreki po volji, utegnejo se tudi v imenovavniku in kazavniku odpahniti, n. pr. Delos, Megalo- polis — Dela, Megalopola itd.; Chorinthus slov. Korint, Korinta itd. §. 146. Pri sos ta vij en ih imenih pa je treba paziti, ali so sostavljena s prilogom ali s predlogom in kako: 1. Sostavljeniee s prilogom, če hrani prilog še svojo lastnijo, pregibljejo samostavnik po svoje in prilog po svoje, n. pr. Novo mesto, Vini vrh — Novega mesta, Vinega vrha itd.; — če je pa prilog popolnoma zrasel s samostavnikom, tako spreminjaj le samostav¬ nik, n. pr. Mokronog — Mokronoga, Mokronogu itd. 2. Sostavljeniee s predlogom, če je predlog povda- rek na-se potegnil, (drugih le peščica) ne delajo razločka vsklanjavi, n. pr. Zalog, Zastava — do Zaloga, do Zastave — proti Zalo¬ gu, proti Zastavi — v Zalog, v Zastavo itd.; — če je pa ime povdarek ohranilo, ravna se ž njim v predlogovih sklonih ravno tako, kakor bi ne bilo sostavljeno. Po tem pravilu rabimo n. pr. lastna imena: Podkrnos, Zavrh, Predjama, Nabrežina tako-le: 1. skl.: Tu je pod Krnosom, za Vrhom, pred Jamo, na Brežini pa tudi: Tu je Podkrnos, Zavrh, Predjama, Nabrežina; 2. skl.: do Podkrnosa, Zavrha, Predjame, Nabrežine; 3. skl.: proti Podkrnosu, Zavrhu, Predjami, Nabrežini; 4. skl.: grem pod Krnos, za Vrh, pred Jamo, na Brežino; 5. skl.: bivam pod Krnosom, za Vrhom, predJamo, na Brežini; 6. skl.: pred Podkrnosom, pred Zavrhom, pred Jamo, pred Nabrežino. Taka je tudi pri krajevnih imenih, ki jih rabimo samo v množini. B. Prilog. Kaj in holiher je prilog. §, 147. Prilogi ali pridevniki so besede, ki naznanjajo lastnosti ali lastnije oseb in reči. Po pomenu so tedaj prilogi znanivni ali svojivni. a) znanivne imenujemo priloge, ki priznanjajo osebam ali rečem kako lastnost ali kakovost, n. pr. lepo vreme, mala koca , imeniten grad; b) svojivni prilogi so pa tisti, ki osebi ali stvari kako last ali posest prisvojujejo, n. pr. kraljev dvor, materina kletev, pastirska pa¬ lica, božje veličastvo. §. 148. Prilogi imajo za vsak spol svojo posebno končnico. Za moški spol se končujejo na soglasnik ali (v določnem govoru) na i, za ženski spol na a in za srednji na o ali (za ozkimi soglas- 47 niki) na e n. pr. pisan trak — pisani trak; zelen list — zeleni list; rumena zarja; božja mož; rodovitno polje; ribje oko. Z nedoločno obliko naznanja prilog, kakošna ali čigava je kaka oseba ali stvar, n. pr. lep vrt, priden delavec , sosedov vrt. Z določno pa tudi pove, ktera je ta oseba ali stvar: lepi vrt, pridni delavec. — Nemcu služi večidel za naš nedoločni prilog- nedoločni spolnik: e in, eine, eines, za določni prilog pa določni spolnik: der, die, das, n. pr. droben ptic, ein kleiner Vogel — drobni ptic , der kleine Vogel. 149. Stara imenska t. j. samostavnikovi enaka sklanjava nedo¬ ločnih prilogov se je ohranila v novi slovenščini le za moški spol v edinem imenovavniku in kazavniku; v ostalih sklonih se gibljejo dan danes vsi slovenski prilogi po zloženi sklanjavi, ki se je iz imenske s tem izobrazila, da se jo samostavnikovim sklonom pritikal stari zaimek: i, ja, je (t. j. on, ona, ono) n. pr. lep-i, lepa-ja, lepo-je itd.; te polne oblike so se vendar s časom obrusile in skrčile. Ostanki stari imenski sklanjavi so rodivniki: z davna, od davna, z lepa, z viša, do mala, dosta (m. do sila), sprva ali izprva, dobra, zla itd.; dajavniki: k dobru, k ljub u itd.; mestniki: na nagli, po malu itd.; n. pr. Nočem z lepa se podati. N. ps. — Vse bi z nova dobro bilo. Valj. — Iz mlada se trn ostri. N. pr. — Ne reče mu dobra, ne želim ti zla (Bel. Kr.) — To ne bo k dobru; k ljubu mi dela. N. pr. Tu pa tam se sliši tudi rodivnik na u, n. pr. z n6vu, z lepu, s težku itd.; izgovarja se pa ta u poliglasno. To imensko sklanjavo prilogov, ki je pri nas večidel potihnila, skušajo po nekterih straneh s tem nadomeščevati, da v določnem govoru bolj korenske, v nedoločnem pa pregibne samoglasnike povdar- jajo n. pr. lepo delo (dol.) — lepo delo (nedol.); sladko vino (dol.) — sladko vino (nedol.); sveta moža (dol.) sveta m o ž a- (nedol.); trde hruške (dol.) — trde hruške (nedol.) §. 150. Vsi prilogi, določni in nedoločni, pregibljejo se po tem¬ le sklanjalu: A. B4s*ko se ps*iS«g sklanja. Moški spol. Ženski spol. Ednina. Srednji spol. 1. lep-(i) 2. — ega 3. — emu lep-a — e ' (ej) lep-o — ega — emu — o 4. — ega (i) — o 5. — em 6. — im * ( e i) — em — im o 4 $ Množina. 1. lep-i — e — a (e) 2 . 3. 4. 5. 6 . Opomba: Kazavnik je sploli enak imenovavniku v vsacem številu in spolu (razloček je samo pri moških prilogih v množini in pri živečih osebah tudi v ed¬ nini); v ednini se vjema moška prilogova sklanjava s srednjo, ženska pa z žensko samostavnikovo; imenovavnikovi in kazavnikovi pregibki v ednini in množini so so¬ glasni samostavnikovim, ostali skloni so pa za vsa števila enaki. Splošne opombe. §. 151. Kedar se ubira prilog z moškim samostavnikom nežive reči, tedaj mu je kazavnik enak imenovavniku; kazavnik živili stvari pa je enak rodivniku, n. pr. Prepovedan pot pelje v prepovedan kot. N. pr. Dobro drevo rodi dober sad. Met. Kdor ubogega stiska, stvarnika preklinja. Ravn. Ako pa samostavnik in prilog nista v tej isti povedi in se pri¬ log na moško ime kacega sprednjega stavka nanaša, onda se ne dela razloček med živimi in neživimi stvarmi, ampak kazavnik je enak rodivniku, kakor pri živih stvareh, n. pr. Mladina novi svet preveč čisla, starega pa zanemarja. N. pr. Nebeško kraljestvo je podobno kvasu, kterega je zena vzela. Met. Tisti prilogi, ki spadajo k takim imenom srednjega spola, ostajajo pa svoji sklanjavi zvesti, naj stoje tudi za svojim imenom v druiri povedi n. pr. Snetjavo zrnje zavrzi, jekleno pa posej. Navr. (Beli Kr.) Res da pravijo sem ter tje, posebno po Gorenskem, v zadnjem izgledn .je¬ klenega", ali to le zatb, ker rabijo ondot vsa imena srednjega spola že v imeno- vavniku kakor moška: dober vin, (in. dobro vino), zrn je lep (m. zrno je lepo.) itd. Kakor pa ne smemo posnemati v knjižnem jeziku le te napake, tako ne smemo tudi une. §. 152. Gibljivi poliglasnik e v končnem zlogu opušča se tudi prilogom po vseh sklonih, v kterih na koncu rastejo, n. pr. dober, 49 dobra, dobro; bister, bistra, bistro itd. Taka je tudi s predtegnjenim a, ki v dvozložnicah na ek in en včasi gibljivi e nado- meščuje, n. pr. Moj jarem je sladak (m. sladek) Met. Ža hribom se hrib dviguje snežan (in. snežen) Levst. §• 153.- Kakor pri samostavnikih, spreminjajo segoltniki k, g, redkejše h, tudi v prilogovi sklanja vi pred i (pred e samo v 2. 3. 5. edi¬ nem sklonu moškega in srednjega spola) v sorodne sičnike C, Z (ne¬ pravilno j) s. Ta spreminjava se vendar pogostem opušča, bodi si za¬ voljo preobilice sičnik glasov v slovenščini, bodi si iz ozira na staro slovenščino, ki v edinem rodivniku in dajavniku, in v innožnem rodiv- niku, mestniku in druživniku ne potrjuje te spremembe n. pr. Da sirotam in ubozim prav sodiš. Dalin. Kedar vidiš nazega , obleci gg. Ravn. Ne obračaj od ubozih oči. Ravn. Vgorcem letu hlad mu delaš. Vilh. §. 154. Dasiravno prilog včasi samostavniku službo opravlja, drži se vendar svoje lastne sklanjave n. pr. Bolan leči, milo ječi , du¬ hovnega k sebi želi. N. ps. Moškega skrb je za učenost, ženskih za lepoto. Vodn. Lenega čaka strgan rokav. Vodil. Ni treba zdravnika zdra¬ vim .i ampak bolnim. Met. Zvesto pajdaštvo z modrimi brihta in izobra¬ žuje mlade ljudi. Met. Kdor ubogim daruje, Bogu posojuje. Slom. Izjema je le beseda „starši", kedar nam pomenja roditelje (parentes), in včasi tudi besedi „mlajši" in „duh o ven" v samo- stavnikovem pomenu, n. pr. Otrok brez staršev največa reva. N. pr. Kdor starše časti, dolgo živi. N. pr. §.155. Prilog rad, rada, rado in nerad, nerada, nerado, kakor tudi vsi opisovavni deležniki, rabijo nam samo v imenovavniku n. pr. Kar se dolgo govori, to se rado zgodi N. pr. — Večkrat nam iz enega dneva rada pride dolga reva. N. pr. §. 156. Slovenščini rabi nekaj prilogov, ki se, ker so pri- slovne ali samostavne natore, ali nikdar ne pregibljejo ali pa le samo v nekterih izrekih. K prvim spadajo: nape k, peš, res, sovraž in ptujke: barek, lindek, nidek, ledik, žiher itd., ki jih pa le niže ljudstvo rabi n. pr./ Ko so množice slišale, šle so peš iz mesta za njim. Met. — Lindek beseda ne preseda. N. pr. — Jemljem slovd od ledik stanti. N. ps. K drugim seštejejo: tešč, laž, všeč, pol in žal, ki so razun „tešč“ tudi samostavniki: po všeči, o poli dveh itd. n. pr. Vsi drugi svatje so mi všeč. N. ps. — Slovencu je dobrovoljnost všeč tudi. v knjigah. Levst. — Pljuvajte sline tešče. N. ps. — Žal besede v ustili ni in zale misli v srcu ni. Preš. — Kaj žalega sto¬ riti. N. pr. Dobil v odgovor laž besede. Valj. Opombe k posameznim sklonom. § 157. Namesti starih pravilnih oblik: ega, emu, e m v ednini pišejo nekteri kranjski pisatelji: i g a, i m u, im; da so vendar prve oblike pravilniše mimo družili, tega nas prepričuje že početek zložene sklanjave Slov. Slovnica. 4 50 (iz imenske in zaimenske). Pisavo: iga, imu, im je ovrgel tudi Me¬ telko, ki je namesti i vedno poliglasnik pisal. — Po Koroškem govorimo razločno: o mu mesto emu; rodivnikov ega pa radi v zategnjen a okrajšujemo: lep — lep£ (m. lepega), lepomu (m. lepemu). — Sem ter tje po Dolenskem končnico ega celo naglašujejo: mojega, enega itd. Mesto i v ženskem dajavniku in mestnika je po Koroškem in še po druzih slovenskih straneh sploh navadna oblika ej, ki rabi vsem Slovanom in jo potrjuje tudi stara slovenščina. Ko bi jo hteli tudi v slovensko pisavo vpeljati, gotovo bi jej dobro služila in včasi odvračala celo kako dvoumnost. §. 158. Pravilna končnica ženskega imenovavnika in kazavnika v dvojini je i; e je samo tedaj pravilen, kedar je naglas na njem, n. pr. Dve krivi priči Trub. Dve ubogi priprosti ženi. Krell. In so storili dve zliti teleti. Dalm. Pokaže črni kiti dve. N. ps. Onjedve sta dorasli , tam pa sta se ošepili, no rasli v sveto nebo. N. ps. §. 159. Prvotno množno obliko za srednji spol, kakor nam jo kaže stara slovenščina in slovenščina 16. stoletja, sedaj večidel z žensko končnico e zamenjavamo, ki je pa za srednji spol nepravilna. Naj se tedaj sopet umakne pravilni obliki, ki še dan današnji živi pri štajer¬ skih Slovencih, pri Dolencih in semterje po Notranjskem, n. pr. Svetijo se tam že okna grajska. N. ps. Ozka vrata Trub. O gospod! kako so tvoja dela velika in mnoga. Dalm. El. Kako ge prilog- stopnjuje. §. 160. Prilog- tako spreminjati, da ne naznanja samo lastnosti imena, temoč tudi pove, v kteri meri se mu prilaga, pravi se stop¬ njevati. Kakor drugi jeziki, razlikuje tudi slovenščina tri stopnje, ki so : prva ali n a s e b n a, druga ali p r i m e r n a, in tretja ali p r e s e ž n a. N a s e b n a stopnja ali nasebnik kaže lastnost kake osebe ali stvari brez vsake primere ali prispodobe z drugo, n. pr. lepa hiša, visoka gora. Primerna stopnja ali primernik znani, da se lastnost kaki osebi ali stvari v veči ali inanji meri prilaga kakor drugej, n. pr. lepša hiša, viša gora. Presežna stopnja ali presežnik kaže lastnost, ki se kaki osebi ali stvari prilaga v največi ali najniži meri, n. pr. najlepša hiša, naj viš a gora. Primerna stopnja. §. 161. Primerna stopnja ali primernik se zlaga, ako se deblu za moški spol ši ali ji, za ženski ša ali ja, za srednji pa še ali je pri¬ takne, n. pr. lep — lepši, lepša, lepše; drag — draži, draža, draže. Da se včasi preveč ali pretrdih soglasnikov ne snide, treba je 51 za lepoglasje s tem poskrbeti, da pred pristavkom Si i ali ej, pred ji pa e vstavimo ali vrinemo. Edno- in dvozložnim prilogoin je sploh ej, večziožnim pa i pogodu. Končaja ejši in e j i se med sebo me¬ njata, n. pr. prost-prostejši ali prosteji; svet-svetejSi ali sveteji; močen- močnejši ali močneji; jasen-jasnejsi ali jasneji itd. Splošne opombe. §. 162. Pristavek Si, Sa, Se dobivajo: a) ednozložni prilogi, posebno če se jim deblo na b, p, 1 ali r končuje, n. pr. slab-slabši, ljub-ljubši, lep-lepSi, mil-milSi, star-starSi, pa tudi slabeji, mileji, s tarifi, star eji, starejši' vendar se nepravi: ljubeji ( m. IjubSi.) b) vsi ednozložni in mnogi dvozložni prilogi s korenovim končnikom d, ki se za samoglasnikom vselej v j pretopi, za soglasnikom pa iz¬ pade: mlad-mlajši, rad-rajSi , trd-trSi, grd-grSi, sladek-slajSi, redek-rejSi , gladek-glajši itd. pa tudi : mlaji, trji, raji, grji, slaji, reji, glaji. N. pr. Človek je trši od kamena in slabši od jajca . N. pr. Zlato lepo, pamet lepša. N. pr. Turk je hud, njegova mati še kuja. N. ps. Ne pečaj se s hujim od sebe. N. pr, Poslednja zmota je hujša od prve. Met. Slajše reči na svetu ni kakor je pesem lepa. Slomš. §. 163. S pristavkom ji, ja, je zlagajo primerno stopnjo: a) ednozložni prilogi, kterim je končnik kak goltnik ali st ali z, ki se z naslednjim j v sorodne šumnike pretapljajo: drag-drazi (m. dragji in to iz dragii); blag- blazi(ji\. I) 1 a g j i :) jakjači (in. j a kj i) ; gluh-gluši, (m. gluhji), pa tudi gluheji; brz-brči, bržji, fin. brzji). Sest-češči, (m. č e s t j i) ; gost-gošči, (m.gostji) Prost ima le prostejši ali pro¬ steji; ta pristavek pa je tudi ostalim po godu : čist-čišči, čistejši ali čisteji, gost-gošči, gostejši ali gosteji, n. pr. Klaja draza od konja. N. pr. Kdor je jači, tlači, N. pr. b) mnogi dvozložni prilogi, ki po odpahnjeni končnici: ak, ek ok goltnike in sičnike z naslednjim j vred v sorodne šumnike spre¬ minjajo: visok-viši (m. višji); nizek-nizi (m. nižji) ; ozek-ozi (m. ožji); širok-Sirji; tanek-tanji; dalek-dalji, delji; kratek-lcrači (m. kratji) ali krajši; mehek-meči (m. mekji iz korena mek-) ; lahek, lehek, lohelc-lači, leči, loži (iz kor. leg-) ali lajši; težek, teči (iz kor. teg-) itd. Globok ima globši, globolcejši ali globočeji. Pravijo pa tudi: visokejši, Sirokejši ali viso- keji, širolceji ali visejši, visočeji, širočeji itd. n. pr. Hišni prag najviša planina. N. pr. Višemu prijenjaj , nizemu prizanesi. N. pr. Od dne do dne se v očem krogu sučem. Cegn. Eazun oblik: viši, niži, draži itd. nam rabijo tudi oblike: višji, niž¬ ji, dražji itd. Le-te zadnje oblike so nemara ostanki nekdanjih staroslovenskih vyšij, nižii itd. Miki, Formi. §. 164. S pristavkom eji-ejši ali iši, a, e, delajo primerno stopnjo: a) mnogi ednozložni prilogi na m, n, p, V, n. pr. hrom-hro- 4 * 52 meji , hromejši ; c en-ceneji, cenejši; nov-noveji, novejši; zdrav-zdraveji, zdra- vejši ; top-topeji, topejši. (Oblike noviši ali noučr, zdraviši ali zdravši ne gode sluhu tako, kakor: novejši , zdravejši.) b) ostali prilogi z dvema ali tremi zlogovi; pomniti je vendar, da se dvozložnicam eji-ejši, večzložnicam pa rajši iši prideva: jasen- jasnejši, jasneji; svitel -svitlejši, svitleji; prijeten-prijetneji, prijetnejši ali prijetniši; rodoviten-rodovitneji,rodovitnejši ali rodovitniši, n. pr. Tam je življenja dan jasneji, nebo nad zvezdami svitleje. Cegn. Državin, pesnik iz najimenitnejših pesnikov ruskih. Navr. — Po naj- tamnejši noči se dani. Kos. Zgodovina je najimenitniše poslopje narodne slave. Tom. Starim Slovencem je rabila posebno za stopnjevane priloge s končnico en in r le oblika eji ali ejši: nna za moški, le-ta za ženski spol n. pr. jasen, jas- neji-jasnejši; star, stareji-starejši itd; sedaj rabimo eji in ejši sploh za moški, eja ali ejša pa za ženski spol. Tudi v srbsko-hrvaškem jeziku dobivajo taci prilogi v drugi stopnji le iji, ne pa j i al ši; vendar tudi po staroslov. g o rji. §. 165. Nepravilno delajo primernik: velik-veči, vekši; majhen- manjši, manji, menji; dober-boljši, boljii dolg-dalji, delji, deljši; zeKjiud)- goršiČj, gorji, n. pr. Bolja pamet kakor žamet. N. pr. Dober sosedje boljši ko deset stricev. N. pr. Človek težko čaka boljših časov. Slom. Boljša kratka sprava, kakor dolga pravda. N. pr. §. 166. Prilogi, ki so prav za prav deležniki sedanjega časa, kakor: goreč, trpeč, rudeč (rdeč), vroč, pekoč itd. in pa trpni deležniki pre¬ teklega časa: učen, zgubljen itd. obrazijo drugo stopnjo radi tudi s tem, da nasebni stopnji bolj, za presežno pa najbolj predstavljajo, n. pr. Boš imela lice bolj cveteČe. N. ps. Pri pravih prilogih se te stopnjave rajši ogibljimo, ker ni prav slovanska/ zato tudi deležnike po gostem pravilno stopnjujemo n. pr. Matija Cop, Slovenec izmed najučenejših Slo¬ vencev. Navr. Včasi se ognemo pretrdi in neslovenski besedi tudi s tem, da rabimo glagol namesto priloga, n. pr. Danes bolnik bolj trpi (m. je bolj trpeč) itd. Presežna stopnja. §. 167. Tretja stopnja je dvojna: ozirna in brezozirna. Prva kaže, da se kaki osebi, ali reči lastnost ali kakšnost, z ozirom na drugo, v najviši ali najniži meri prilaga; druga pa naznanja, da se kaki osebi ali stvari lastnost brez ozira ali primere v zelo visoci ali v zelo nizki meri prideva. §, 168. Ozirni presežnik se naredi: a) ako pred primerno stopnjo besedico naj ali nar postaviš: n. pr. Najbolja (narbolja) luč je Bog. N. pr. *) Opomba. Gorši jeKranjcem sploh primerna stopnjaprilogomazal in brhek namest pravilnih oblik zaljši, brhkojši, brhkoji, kise tudi sploh rabijo, n, pr, Na gori cvetice najzaljše cveto. Vitli. 53 b) ako nasebni stopnji spredej besedico najbolj prideneš, n. pr. Lice najbolj cvete Če. N. ps. c) včasi se s predlogom nad, s prislovom mimo , s predlogom od ali še drugači s kacim celim stavkom opisuje, n. pr. Kralj velik mimo vseli zlaganih bogov. Ravn. Bodi Se tako drazega, mimo čiste duSe ni nič. Ravn. — Ni meStra nad potrebo. N. pr. §. 169. Brezozirni presežnik se izobražuje iz nasebnika: a) ako se prilogu ena izmed besedic: zelo (zlo), kaj, prav, sila , silno, jako, hudo , neznano, neizrečeno, neizmerno ali enacih ktera pred¬ postavi, n. pr. zelo bogat, kaj učena glava, neizrečeno velika slava itd. b) da se nasebniku spredej: pre — sj>re-ali vse - ali vsega- pri- dene n. pr. premil, preljub, vsemogočen ali vsegamogočen. Besedica pre pomenja pa včasi tudi preveč, n. pr. Premrzle so v goz¬ dih mi vaših ros6 Preš, — Naj se tedaj previdno v rabo jemlje. c) da prilog dvakrat za pored postavimo, n. pr. visoka visoka gora. d) Kedar hočemo posebnost ali imenitnost kake osebe ali reči nad vse druge povzdigniti, služijo nam različni narodski primeri in celi stavki, ki jih nasebniku priklepamo, n. pr. Veselo, da je kaj; mlad kakor kaplja ; sladek ko med ; bistro ko ribje oko; siten kakor griza; raSčav kakor hmelj; grenek ko pelin; učen, da se mu čudi mlado in staro itd. Kako se stopnjevani prilog sklanja. §. 170. Sklanjava stopnjevanih prilogov je popolnoma enaka sklanjanju drugih prilogov. Ta pravilna sklanjava, ki živi še dan da¬ našnji med štajerskimi in ogrskimi Slovenci in med Dolenci na Kranjskem, vjema se popolnoma s staro slovenščino in z druzimi slo¬ vanskimi narečji, pa tudi s slovensko pisavo 16. stoletja, ki v skla¬ njanji ne dela nobenega razločka med stopnjevanimi in nestopnjeva- nimi prilogi, tedaj: l.lepSi, najlepši grad; lepša, najlepša hiša; lepše, najlepše poslopje; 2. lepšega, najlepšega grada-, lepše, najlepše hiše itd. Po zahodni strani je med Slovenci sploh razširjena posebna skla¬ njava stopnjevanih prilogov, ki se v imenovavuiku in kazavniku vseh spolov in števil (za ženski spol vselej, za moški in srednji večkrat tudi v ostalih sklonih) na i glasi, n. pr. edn. lepši vrt, lepši hiša, lepši mesto ; d v. lepši vrta, lepši hiši, lepši mesti; mn. lepši vrti, lepši hiše, lepši mesta, 2. lepši hiše , 3. lepši hiši , 4, lepši hišo , itd. — Na svetu lepši rožice ni, kakor je vinska trta. N. ps. Lepši roč na svetu iskati ni, ko so oča ino mati. N. ps. In je ročice pregledovala, ktera lepši je cvetu. N. ps- Ker se ta pomankljiva sklanjava ne vjema s staro slovenščino in tudi ni znana vsem Slovencem, naj se tedaj v knjiži rajši umakne pravilnej. 54 Nepopolni prilogi. §. 171. Nepopolni ali pomanjkljivi prilogi so oni, kterim manjka kaka stopnja: prva ali druga, ali druga in tretja. 1. ) Prve stopnje nima Miži, najbliži od prislova blizo. 2. ) Druge stopnje nimajo, tretjo na videz pa imajo in jo kroje, devaje pred prvo stopnjo besedico naj: dolnji, gornji, zgornji, prvi, poslednji, zadnji, skrajni, n. pr. Vziva jo naj zadnja stvar na svetu. Cegn. „Najpravi a, o,“ se nahaja (pa le po pevski pravici) samo v vrstici: Kranjc! tvoja zemlja je zdrava, za pridne nje lega najprava. Vodn. Ljudstvu pa ta oblika ne služi. Sem spada tudi: bližnji. Namesto: bližnjeji, najbližneji ali najbližnji pravimo: bliži ali bližji, najbližji, n. pr. Srajca je bližja od suknje. N. pr. On mi je najbližji sosed. (Beli Kranj.) 3. ) Druge in tretje stopnje nimajo prilogi, kterim se že po njih pomembi veča ali manja mera misliti ne more. Taci prilogi so: a) ki naznanjajo, čigavo je kaj, n. pr. bratov, sestrin, kmečki itd. b) ki znanijo, iz česa je kaj n, pr. lesen , prsten, srebrn, ste¬ klen itd. c) pritožni zaimki, števniki in deležniki n. pr. govoreč, zgubljen, moj, tvoj, dvojen itd. d) kteri že sami na sebi najvišo stopnjo naznanjajo, n. pr. vsega- veden, predober itd. e) dalje: desni, levi, pravi, notranji, vunanji, danaSnji, včerašnji, sinočni, sedanji, poletni, zimski, vsakdanji, cel in drugi enaki. C. tSteviiik. Kaj in holilier je števnih. §. 172. Stevnik ali brojnik naznanja, od koliko oseb ali reči se govori. Števniki so določni ali nedoločni. Določni števniki nam na tanko naznanjajo število oseb ali reci, o kterih je govorjenje in so: 1. števni, 2. vrstivni, 3. ločivni, 4. množivni, 5. delivni, 6. druživni, 7. pon avlj avci ali 8. samostavni. Nedoločni števniki ne kažejo natančno števila oseb in reči, temoč naznanjajo le sploh kako večo ali manjo množico. A. Določili števniki. I. Glavni števniki. §■ 173. Glavni števniki ali števci naznanjajo število enovrst¬ nih oseb ali roči. — Odgovarjamo ž njimi na vprašanje: koliko? — Števci so: 55 1 eden, ena, eno, ali (j)eden-dna-dno 2 dva, dve, dve, 3 trije, tri, tri, 4 štirje, štiri ali četiri, 5 pet, 6 šest, 7 sedem, 8 osem, 9 devet, 10 deset, 11 enajst, (ednajst) *) 12 dvanajst, **) 13 trinajst, 14 štirnajst. 15 petnajst. 16 šestnajst, 17 sedemnajst, 18 osemnajst, 19 devetnajst, 20 dvajset, dvadeset, 21 eden in dvajset, 22 dva in dvajset itd. 30 trideset, 40 štirdeset, 50 petdeset, 60 šestdeset, 70 sedemdeset, 80 osemdeset, 90 devetdeset, 100 sto, 101 sto in eden itd. 200 dvesto, 300 tristo itd. lOOOtisoč, jezer, jezero, tavžent, 2000 dve tisoči, dva jezera, dva tavžent 3000 tri tisoče, tri je¬ zera, tri jezeri, tri tavžent, 100000 miljon. najviše število: trna. Po Koroškem štejemo n. pr.: 40 = štiredf, 50 = petred, 60 = šeatred, 70 = sedemred itd. Kako se števci sklanjajo. §. 174. Eden-dna-dno ali en, ena, eno se pregiblje kakor prilog v ednini. Kedar stojita števec sam za-se, pravimo jeden ali eden, v zvezi z imenom pa veči del (povsod ne) en, ena, eno n. pr. Z eno roko daje, z dvema jemlje. N. pr. Koliko je Mio kosov? Le eden ali pa: le en kos. Eden krivičen vinar deset ■pravičnih sne. N. pr. Ravno to velja tudi o besedi nobeden-noben, nobena, no¬ beno. n. pr. Nobeden Belega grada se lotiti upal ni. N. ps. Nobeden prijatelj ne pojde z meno. Pot. Sreče slaje od le-te ne želim nobene. Vilh. — Namesto „nobeden u govore sem ter tje tudi „nijeden.“ §. 175. Dva, dve, dve in oba, obe, obe, tako-le skla¬ njamo : 1 , 45 . dva, oba (ž. i. sr.) dve, obč ; 3. 6. dvema, obema, 2. dveh, obeh (dvu, dveju, obeju) j 5. dveh, obeh. n. pr. Greh je v dve plati oster meč. Ravn. Obsedlaj brz dva konjiča , tako hitra ko dva ptiča. N. ps. Pravilni rodivnik dveju, obeju se nahaja še pri pisateljih 16 stoletja in tudi pozneje; na Koroškem je še slišati dvu, obu, na Šta¬ jerskem dvoju, obuju, zraven dveh, obeh, n, pr. Ta vinograd je obd bratu. Ravn. §. 176. Trije-tri, in štirje-štiri tako-le pregibljemo: 1. 4. trije, štirje, (ž. i. sr.) tri, štiri, 3. trem, (trijem), štirim (štirem) 2, 5. treh, (trijeli), štirih (štireh) | 6. tremi, štirimi (štiremi) n. pr. *) ena na deset — e-na-jst — enajst; **) dva na deset — dva-na-jst — dvanajst itd. do dvajset. 56 Kjer sta dva ali kjer so trije v mojem imenu, tam sem jaz v sredi med njimi . Met. Žena drži hiši tri ogle, mož le enega. N. pr. Da so ti štirje vrhovi, sam jezik razodeva. Vodn. Bili so trije možje nakrižne dobe. Levst. Vendar pravimo veasi tudi za moški spol tri, štiri, mesto: trije, štirje, posebno v nedoločnem govoru. §. 177. Pet in vsi viši števci (le sto, tisoč, jezer*,) mil- jon ne) se tako le pregibljejo: 1. 4. pet [ 3. petim, petem, 2. 5. petih, peteh, j 6. petimi, petemi. Ti števniki so v imenovavniku in kazavniku pravi samostavniki; v ostalih sklonih so pa prilogi in se uberajo s samostavnikom v sklonu in številu; le redkoma se opušča sklanjava n. pr. Jela je slovo jemati od devetih tud’ sestra. N. ps. S šest (m. šestimi) konji ne boš vozu pre¬ tegnil, s sedmimi pa poteče. Vodn. In se ne spomnite petih kruhov petem tavžentam ljudi? Met. §. 178. Sto se sploh ne pregiblje; večkrat ga nadomeščuje samostavnik stotina ali stovina; vendar je sem pa tje tudi slišati: s sto mi, na s to ve. Števnika tisoč in jezer (jezar), ki ju po gostem ne spremi¬ njamo, sta ženskega ali moškega, jezero tudi srednjega, miljon ved¬ no moškega spola, n. pr. Deset jezer, z deset jezermi, itd. Jezar jih je Savi pobil, deset jezerov David. Ravn. Vsa žival je moja po logih, živine jezari moji po gorah. Ravn. II. Vrstim! števniki. §. 179. Vrstivni števniki ali vrsti v ci kažejo vrsto ali red po¬ sameznih reči na vprašanje: koliki, a, o; obrazujemo jih pa od glavnih števnikov. Vrstivci so: 1. prvi, a, o, 2. drugi, a, o, 3. tretji, a, o, 4. četrti, štrti, a, o, 5. peti, a, o, 6. šesti, a, o, 7. sedmi, a, o, Vrstivni števniki sklanjajo: 8. osmi, a, o, 9. deveti, a, o, 10. deseti, a, o, 11. ednajsti, a, o, itd. 12. dvanajsti, a, o. 20. dvadeseti, dvajseti, a, o, 21. eden in dvajseti, a, o, so pravi prilogi in 22. dva in dvajseti, a, o, itd. 30. trideseti, a, o, 40. štirideseti, a, o, 100. stotni, a, o, 101. sto in prvi, a, o, 1000. jezerni, tisočni, 1000000. milijonski. se tudi po prilogovo *) Beli Kranjci pravijo tudi jezero: pot jezer (5000). 57 HI. Ločlrni Stezniki. §.180. Ločivni števniki ali ločivci znamenujejo, kolikerih razpolov ali plemen oseb ali stvari štejemo, na vprašanje: koliker, a, o in so ti-le: edin, a, o, dvoj, a, e, oboj, a, e, troj, a, e, čveter *) a, o, peter, a, o, šester, a, o, sedmer, a, o, osmer, a, o, devetčr, a, o, deseter, a, o, enajster, a, o, dvanajster, a, o, itd. stoter, a, o, dvestoter, a, o, itd. tisočer, a, o, koliker, a, o, toliker, a, o, itd. Opombe. 1. Po Notranjskem se tu pa tam nahaja: štiroji, petoji, se¬ stoji, a, e, itd. mesto: čveter, petčr, šestčr. 2. Razim gori naštetih ima slovenščina še drugo vrst ločivcev, ki so so- stavljeni s samostavnikom: vrst ali s prilogom: vrsten, a, o, n. pr. ednovrst — enovrsten, dvovrst — dvovrsten, trojvrst — trovrsten, čveterovrsten, petero- vrsten, a, o, itd. Sklanjajo se pa ločivci, sostavljeni in nesostavljeni, kakor prilogi. IV. Inoživni števniki. §. 181. Množivni števniki ali množivci kažejo, kolikomno- žnaje kaka reč in odgovarjajo na vprašanje: kolikeren, kolikojen ali koli kraten? Obrazimo jih od ločivcev in so ti-le: edin, a, o (simplex). dvojen, jna, o (duplex) itd. obojen, jna, o stoteren, rna, o tisočeren, rna, o kolikeren, rna, o itd. trojen, jna, o čveteren, rna, o**) peteren, rna, o šesteren, rna, o itd. n. pr. Vsako edinih tiSev je letalo po zraku. Ravn. Opombe. 1. Namestodvoj en, troj en itd. so navadnipoveč krajih tudi mno- živei: dvojnat, trojnat, čveternat, peternat, a, o itd.; redkeje se slišijo dvojsten, trojsten, štirojen, petojen ali dvojogub, trojogub, čveter ogub, a, o itd. 2. V starših slovenskih spisih se nahaja še druga 'vrst množiveev: samo- deset-samodesetero; s a ra o trideset-samo tri desetero; s a mo sto -sam o- stotero itd. n. pr. Drugo seme je padlo v dobro zemljo in je dalo sad: eno stoteren, eno šestdeseteren, eno trideseteren (Met.) — nekotero prinese samosto, nekotero samošestdeset, nekotero samotrideset, (Dalm.) Množivci se pregibljejo kakor prilogi. V. Delivnl števniki. §. 182. D e livnim števnikorn ali delivcem nimamo lastne oblike; nadomeščujemo jih sploh s glavnimi števniki v 1. ali 4. sklonu, '*) Drugi Slovani, pa tudi dolenji Kranjci, pravijo: četver. *) četveren, rna, o. 58 če predlog po pred nje denemo: po enem — po eni; po dva — po dve; po tri, Štirje — tri Štiri; po pet, po Sest, itd. pa tudi: po dvoje, po troje, po čvetero itd. n. pr. Orlica izvali po dvoje, po troje mladih in živi po sto let. Slom. Tl- Družirni Merniki. §. 183. Druživni števnikiali d ruživci naznanjajo, koliko je oseb v druščini; taci so: sam, samoedin (redkeje sam samcat) a, o t. j. brez druga; sam o drug, a, o, t. j. sam z enim drugom; sarriopet, a, o t. j. sam s štirimi drugi, tako da je sam peti itd. — Ti števniki, razun prvega, pa niso navadni pri vseh Slovencih, ampak le po sameznih krajih, kakor sam-saincat ob hrvaški meji. Sklanjajo se po prilogovem. TU. Ponarljarni Merniki. §. 184. Ponavljavni števniki ali ponavljavci odgovarjajo na vprašanje: kolikrat? ali na vprašanje: kolikoč (kolikič) in kterikrat? 1. Prvi se zlagajo iz števnih in nedoločnih števnikov, če se jim krat, redkejše pot (manj pravilno bart, ki je brez potrebe iz nemščine privzeta besedica) pridene, n. pr. enkrat, dvakrat, trikrat, Štirikrat, petkrat, velilcrat, mnogokrat, marsikrat, itd. Besedici krat in pot ste sem ter tje pregibna samostavnika ženskega ali moškega spola, n. pr. nektere krati. 2. Drugo vrst ponavljavcev obrazimo iz vrstivnih in nedoločnih števnikov, če jim na vprašanje: kolikoč? (kolikič) 5, na vprašanje: kterikrat? pa krat privesiino, n. pr. pr vil, drugič, (drugoč), tretjič, četrtič, petič, Šestič, mnogič, samoč, itd. ali: prvikrat, — prvo pot, dru¬ gikrat — drugo pot (drugi pot), tretjikrat — tretjo pot (tretji pot), malokrat, velikrat itd. TIH. Samostani Merniki. §. 185. Iz priložnih števnikov se obrazi množica samostavni- kov. Taki samostavniki so: 1. imena posameznih številk: samica, dvojka, trojka, čveterka, peterka, Šesterica, sedmerica, osmerka, ali tudi: petka ali petica, Sestka ali Sestica, sedmica, osmica, stotica. Iz nič je ničla = o. 2. imena tacih stvari, ktere dve ali več samic v sebi imajo, kakor: dvojica, trojica. Drugi južni Sloveni rabijo tudi imena: četvorica, petorica, šesto¬ ri c a itp. pa le ondaj, kedar so vse osebe moškega spola. 3. imena, ktera dele kake celine pomenjajo: kakor pol ali po¬ lovica, tretjina, Četrt ali četrtina, petina, šestina , ali v številki: tretjin, četrtin , petin, Šestin itd. 59 Polje prav ža prav samostavnik, pa se v številbi in sostavah po navadi ne spreminja, n. pr. o pol eni, o pol dveh, do poldne itd. pa tudi: o poli ene, o poli (polu) dveh, o poli dne itd. — Do poli dneva nosi an- gelj vodo za človekom. N. pr. Sostavlja se pa z vrstivnimi števniki, pri¬ logi in sumoslavniki, n. pr. poldrugi, poltretji, polStrti, poldan , polnoč, polnočen itd. 4. imena vpreg po številu glav: cvet er, Sester, osmer itd. 5. imena denarjev, a) kovanih: dvojača, petica (t. j. petnajstica) Sestica, desetica, dvajsetica itd. — n} papirnatih: dvojak , Sestale, desetak, dvajstak , stotak itd. 6. imena predstojnikov: desetnik, stotnik itd. in samostavnik i: dvojčič , — dvojček; trojčič, — trojček; četvrčelc. 7. imena papirjeve velikosti samega na sebi ali v bukvah: četrtinka, osminlca , (osmerka), dvanajstinka , (dvanajsterka), Sestnaj- stinlca (šestnajsterka.) Čet rt in k a nam rabi tudi pri meri suhih reči: t. j. 1 / i vagana ali % ure. B. Nedoločni števniki. §. "186. Nedoločni ali splošni števniki so pregibni ali n e pr egih ni. Pregibni so: trna, sila, krdelo, trop, vrSelo itd, ki nam rabijo kot samostavniki; — napregibni pa: mnogo, veliko, malo, maj- heno, več, manj, precej, dosti, obilno itd. n. pr. Med dosti kmeti je malo kmetovavcev. N. pr. — Kdor preveč misli, ne stori veliko , Cegn. — Dežela redi obilno konj, govedi in drobnice. Vodn. Besedica „dosti'' se včasi tudi pregiblje, n. pr. Vdostih besedah imamo enakost. Vodn. D. Zaimek. Kaj in koliker je zaimek. §. 187. Zaimki ali zaimena nam rabijo kot namestniki samo- stavnikov. da jih ni treba tolikrat ponavljati. Zaimki razpadajo na 1. osebne, 2. svojivne, 3. kazavne, 4. vprašavne, 5. oziravne in 6. nedoločne. 1. Osebni zaimki. §. 188. Razločujemo tri osebe ali lica. Kdor govori, je prva oseba: jaz; komur se govori, druga: ti; o komur se govori, tretja: on, ona, ono (ki je prav za prav kazaven zaimek, kteri je stopil za prvotno obliko: i, ja, je,); neznana tretja oseba pa: one. — Po- vračavno-osebni zaimek sebe služi vsem trem osebam za vsa števila in spole. Sklanjajo se pa s prirastkom n ali b ali brez prirastka. 60 Kako se sklanjajo. §. 189. Osebni zaimki se takole sklanjajo: i. f 4 - 5. 9/iv 1 . 2 . 3. 4. 5. 6 . midva-medve naju, naji nama naju, naji nama nama 1. mi-md 2. nas 3. nam 4. nas 5. nas 6. nami vidva-vedve vaju, vaji vama vaju, vaji vama vama vi-ve vas vam vas vas vami Dvojina. ona Množina. oni, srednji spol. ono njeg-a, ga njemu, mu nje, je njem njim oni, one, nju, ju njima, jima n ju. j« njima njima one, njih, jih njim, jim nje, je njih njimi oni, one ona, one Opombe. K I. in H. osebi. §. 190. 1. Prva in druga oseba (jaz — ti) je bila stari slovenščini po vseh sklonili in za vsa tri števila brezspolna t. j. rabila jej je ena oblika brez ozira na moški, ženski ali srednji spol tiub v dvojnem in množnem imenovavniku, kakor še dan danes govorimo po Štajerskem, Ko¬ roškem, Goriškem in sem ter tje na Kranjskem, n. pr. Mi (bodi si: moški ali ženske) gremoj vi (moški ali ženske) pojdete; midva — midve delava; vidva — vidve bereta. — Gotovo ne bi bilo slovenščini v kvar, ko bi se tudi v tej zadevi zasukali po stari poti in za vse tri spole pisali: mi— vi, m i d v a (d v e) — v i d v a (d v e), kakor veleva stara slovenščina in ka¬ kor še večina Slovencev govori; saj so oblike me—v e, m e d v e—v e d v e prej ko ne še le slovničarji ustvarili slovenščini in jih slovenski pisa¬ telji tu pa tam tudi med prosto ljudstvo zatrosili. 61 2. Prava kazavnikova oblika v ednini je: me, te (strsi. ma,ta), pa se je nam le za predlogi še ohranila, n. pr. Ti za me, jaz pa za ti. N. pr. 3. Namesto druživnika: meno, tebi so navadne tudi oblike: menoj, teboj ali mano, tabo, n. pr. Dokler sreča je s teboj, imel boS prijatlov roj. N. pr. Ti ga nimaš pod seboj, da bi skusil se z menoj. N. ps. Nad mano , pod mano, krog mene je Bog. Vilh. 4. Imenovavnikova in kazavnikova prvotna oblika: na —va v dvojini se je nam zgubila; imenovavnik obrazirno sedaj z obliko množ- nega imenovavnika, kterej se števnik dva —dve dodeva, kazavnik pa z rodivnikom. Kavno taka je tudi s starim množnim kazavnikom ni — vi (slrsl. hm, bm), ki mu je sedaj vselej rodivnik namestnik. 5. Mesto pravilnega naju—vaju v dvojnem mestniku govo¬ rimo in pišemo večidel nama — vama ali nas — vas; prvotna oblika je vendar še dan današnji navadna med koroškimi in štajerskimi Slovenci. §. 191. Na mesto staroslovenske oblike: i, ja, je za tretjo osebo je stopil v novi slovenščini kazavni zaimek: on, ona, ono; ostali skloni starega i, ja, je pa so se ohranili še do današnjega dneva s to malo razliko, da mu je stara slovenščina n samo za predlogi vstavljala, nova ga pa vselej predstavlja. Pravilne oblike; je ga, je mu itd. ohranile so se le med štajerskimi in ogrskimi Slovenci in po nekterih krajih na Dolenskem. 2. Pravilni moški kazavnik v ednini je: i, srednji je , kakor govore še po več krajih, v množini pa je za vse spole; toda večini Slovencev in slovenskih pisateljev rabi rodivnik mesto kazavnika. Edninski staroslovenski kazavnik i se sledi še tu pa tam med Dolenci, n. pr. Čez-j stori sveti kriz. N. ps. — Za predlogom se mu po pravilu n prideva; odtod sploh navadile oblike: na-nj ali nanj; va-nj ali vanj; pred-nj ali predenj; p o-n j ali ponj itd. N.pr. Ce je blizo, pošljiva po-nj ; če je daleč, pišiva po-nj. N. ps. Množinski pravilni kazavnik nje, je, ki se nahaja pri pisateljih 16. stoletja, govore še dan danes štajerski in koroški Slovenci. §. 192. Povračavno-osebni zaimek: sebe, ki veljd za vse tri osebe, pregiblje se le v ednini po odvisnih sklonih. Imenovavnik mu manjka. n. pr. Le na se sme zanašati se človek. Cegn. — Ne ljubi sam sebe, pa bodi sam sebi prijatelj. BI, — Vsak po sebi vatle meri. N, pr. K III. osebi. Povračavno-osebni zaimek. 1 . — 2. sebe, se 3. sebi, si 4. sebe, se 5. sebi 6. sebo (seboj, sabo), 62 O tretji neznani osebi. §. 193. Kedar govorimo o osebi ali reči, btere nočemo ime¬ novati ali pa ne moremo, pravimo za moški spol one, za ženski ona, za srednji ono. Sklanja se kakor kazavni zaimek ta, ta, to: 1. one -— ona — ono, 2. ončga — one — onega, 3. onemu, onej itd. V dvojnem rodivniku se je ohranila še stara oblika orni zraven o n eh, kakor tudi „nju dveh". II. Svojimi zaimki. §. 194. Svojivni zaimki, po obliki in po sklanjavi pravi pri¬ logi, ne znanijo samo posameznih oseb, temveč kažejo tudi last ali čigavost oseb in reči. Obrazimo jih od osebnih zaimkov s pripomočjo kazavnega i: naš (nas + i), s prirastkom in ali j: njen (m. nje+in), n a j i n (m. naju+in) ali s končnico ov: njihov (njih + ov) itd. Svojivni zaimki so : 1. osebe: moj, moja, moje najin, a, o ali naj en, jna, o naš, naša, naše 2. osebe: tvoj, tvoja, tv oj e vajin, a, o ali vajen, jna, o vaš, vaša, vaše 3. osebe: njegov, a, o njen ali njezin, a, o njun, njuna, njuno njihov, a, a ali njihen, lina, o 4. neznane osebe : o n e g o v, onega v ali o nga v, a, o povraeavno-svojivni za vse 3 osebe, svoj, svoja, svoje. 111. Kazavni zaimki. §.195. Kazavni zaimki kažejo na osebe ali reči, o kterih je, bode ali je bila govorica, in soti-Ie: ta, ta, to (v sostavi: ta-le, ta-le, to-le ali le-ta, le-ta, leto ali toti, a, o) isti, a, o, (navadno v sostavi: tisti, a, o ali taisti, taista, taisto) oni ali uni, a, o (v sostavi: uni-le, una-le, uno-le ali le-uni, a, o.) s a m, s a m a, samo o v, o v a, ovo si, s a, se Kako se sklanjajo, §. 196. Kazavni zaimki se sklanjajo kakor prilogi; samo ta, ta, to in si, kjer je še navaden, ima zraven prilogove še svojo staro pravilno sklanjavo: 63 Moški E d ni na. ženski Dvojina. 1. ta, (z. in sr. sp.) le 2. teh 3. tema 4. ta, (ž. in sr. sp.) te 5. teh 6. tema srednji spol. Množina. 1. li (ž. sp.) te (sr. sp.) ta, te 2. teh 3. tem 4. te (ž. sp.) te (sr. sp.) ta, le 5. teh 6. temi Opombe. §. 197. 1) Imenovavnikova oblika ta se glasi po severni in vzhodni strani jezikovega obsega te, redkejše ti; oblika ti se nahaja sploh v sostavah: to ti, tisti, isti itd.; namesti ti-le pravimo večidel ta-le. — Oblike: tih, tim, tima, timi naj se umaknejo pravilnišim: teh, tem, tema, temi. 2) Sostavljenica taisti, taista, taisto se pregiblje v novi slovenščini sploh le na koncu; v starših spomenicih pa se spreminjata oba dela: ta in isti, n. pr. tega istega, temu istemu itd. V tem istem času. Dalm. 3) Si, s a, se (strsl. cb, ca, ce) je v novi slovenščini zelo zastarel; samo v nekterih sklonih in sostavah živi še dan današnji: ednin. 2. sega — se; 3. semu — se; 5. sem — se, sej; množ. 2. 5. se h, n. pr. Na sem svetu. Kreil. Po sem životu, conf. gen. — O sčdobi = (o se dobi), dosehmal —posehmal ; v sostavah: danes — dansi, snoči — sinoči (m. se noči), letos itd, 4) Kazavnim zaimkom so sorodni naslednji kazavni prilogi in prislovi: tak, takov, a, o, takšen, šna, šno ali tako šen, šna, šno; nekak, nekakov, a, o ali nekakošen, šna, o; nikak, nikakov, a, o ali nikakošen, šna, o; vsak, a, o alivsakošen, šna, o; zatojen, jna, o; in, a, O; tolik, a, o; slehern, a, o; slednji, a, e (takover, a, o samo pri pisateljih 16. stoletja) in pri¬ slovi : tu, tam, tje, tod, tako, toliko, tedaj, ondaj, sedaj, doslej, dosorej. 64 1Y. Vprašavni zaimki. §. 198. Vprašavni zaimki so tisti, s kterimi poprašujemo po kači osebi ali reči. Nekteri izmed njih so samostavne oblike, nam¬ reč: kdo? in kaj? ostali pa prilogove, kakor: kteri, a, o? čigav, a, o, čigavšen, šna, o, ali čij, a, e? kak, kakov (redkejše: kov) a, o ali kak osen, šna, o? kolik, a, o ali koli k osen, šna, o ? po nekterih straneh koji, a, e in na spodnjem Dolenskem tudi: ki, k a, ko? Kako se sklanjajo. §. 199. Priložni vprašavni zaimki se pregibljejo kakor prilogi, kdo in kaj s sostavami pa tako-le: 1. kdo? (kto?) 2. koga? čiga? 8 ) 3. komu? 4. koga? 5. kom? 6. kom? kim ? kaj? česa? čega? černu?čimu? kaj? čem? čim? Opombe. §. 200. 1) Kakor „kdo" sklanjamo tudi: nekdo, nikdo ali nihče, marsikdo in malokdo — kakor „k a j" pa: nekaj, mar¬ sikaj, malokaj in nič (v starših spomenicih ništer Trub.) ali pa še rajši po sklanjalu oziravnih zaimkov kdor in kar; včasi se pa nekaj, marsikaj, malokaj in nič ne menjajo n. pr. Bog ne da nikomur vsega. N. pr. Smrt si v ničem ne prebira. N. pr. Vsem posamez nečesa manjka. N. pr. 2) Namesto kaj rabi ljudstvo (pa le na gorenski strani kranjske dežele) z nekterimi pisatelji vred, ki so ondi doma, včasi nepravilno obliko: koga, n. pr. Koga na vrliu tak grmi? N. ps. V koga si tak zamišljen ? Preš. Koga semprimolila ? Preš. 3) S vprašavnimi zaimki so si v rodu vprašavni prislovi: kje? kam? kod? kako? koliko? kedaj? doklej? dokorej? Y. Oziravni zaimki. §. 201. Oziravni ali nanašavni zaimki se ozirajo ali na¬ našajo na osebo ali reč, o kteri je bilo poprej govorjenje. Oziravni zaimki so samostavni: kdor in kar, priložni pa: kteri, a, o; ki (ki se v„-sklanji večidel ne spreminja) ali koji, a, e; kakoršen, šna, *) Po navadi pa poprašujemo z vprašavnim zaimkom: čigav, a, o? (obhrvaški meji tudi z zaimkom: čiji, a, e?) 65 šno; čigaršen, šna, šno; kolikoršen, šna, šno; (kakover, a, o pa le v starših slovenskih spisili, n. pr. Kakover je mož, talcovaje tudi njegova moč. Dalm.) Kako se §. 202. Priložni oziravniki in kar po tako-le: 1. kdor 2. kogar, čigar 3. komur 4. kogar 5. komur 6. komur (kimur) s klanj aj o. se sklanjajo po prilogovem, kdor kar česar, čegar čemur, čitnur kar čemur čimur Opombe. §. 203. 1) Po sklanjalu kdor in kar se ravnajo večidel tudi: nihče, malokdo, marsikdo— nekaj, marsikaj in nič, ki se tudi tako-le pregiblje: 1., 4. nič, 2. ničesar, 3., 5. ničemur, 6. ničimur, n. pr. Nikomur ne vpadi srce,. Ravri. Blagor mu, kdor v Gospoda zaupa, čigar svestje Bog. Ravn. Bog je moj pastir, ničesar mi ne manjka. Ravn. Ne hvali nikogar po lepoti, ne zaničuj nikogar po vunanji malosti. Ravn. 2) K i velja sploh za vse sklone, števila in spole; v odvisnih sklonih se mu vendar vselej osebni zaimek 3. osebe v dotičnem sklonu v dopolnilo dodaja: 1. ki j ki | ki 2. ki ga j ki je ' ki ga 3. ki mu j ki ji, jej j ki mu itd., n. pr. Steza časti je ledena gaz , ki hitro zvodeni. N. pr. Vsak otrok brez pameti, Id ne uboga materi (matere). N. ps. To je sapa turških konj meglena, kijih polna je steza zelena. N. ps. V mladosti trdniše so mreže , ki v njih drži nas upa moč goljjiva. Preš. Spomin je zrcalo, ki v njem obličje lastno ogleduješ. Cegn. Ob Kolpi in po Istri se glasi ta zaimek ki, ka, ko in se sklanja kakor ta (ti), ta, to, namreč: 2. kega, ke, kega, 3. ketnu, kej, kemu itd. Ki nima mere, nima vere. N. pr. V ko selo prišla , na to kolo preila. N. pr. Blažene ročice, ke sd ga nosile. N. ps. 3) Namesto: čigaršen, šna, šno govorimo navadno: čigavor za vse spole, n. pr. Čigava je ta hiša? naj je, čigavor hoče. 4) Oziravnim zaimkom so v rodu neki vezniki, namreč: kjer, kamor, koder, kakor, kolikor, kedar, dokler. — Omeniti je treba tudi sostavljenic z besedico koli: kdor koli, kar koli, Slov. Slovnica. 5 66 kjer koli, kamor koli, n. pr. Za ljubo imej deželo, kjer si rojen, koder si kruh služil in kamor še za kruhom pojdeš. Vodil. Kjer hodi, kjer stoji, karvgleda, išče, natore celi dom mu je svetišče. Zemlj. Primerjava kazavnikov, vprašavnikov in oziravnikov. 204. Kazavnikom je podlaga korenski t, vprašavnikoin in ozi- ravnikom pa k; oziravnike loči od vprašavnikov končnik r (strsl. ase), ki se jim na koncu dodeva: Vprašavniki. kdo ? kaj? kak, kakov, kakšen, kakošen? kolik, kolikošen? čigav, čigavšen? kje? kod? kam? kedaj? kako? koliko? doklej ? obkorej ? obkorid? Oziravniki. kdor kar kakoršen Kazavniki. ta, uni itd. to, uno itd. itak, takov, takošen kolikoršen jčigar, čigaršen (čigavor) kjer koder kamor kedar kakor kolikor 'dokler tolik, tolikošen moj, tvoj, njegov itd. tu, tam Itod tje, tja jtedaj tako toliko dotle, dosle, doslej obsorej, (otorej),obsorid. VI. Nedoločni zaimki. §. 205. Nedoločni ali splošni zaimki kažejo na kako reč ali \ osebo, ktere nočemo ali ne moremo natančno določili. Nedoločni zaimki so a) samostavni: kdo, nekdo, nikdo ali nihče, malokdo, marsikdo, kaj, nekaj in nič; b) priložni: neki, nekteri, malokteri, marsikleri, marsikak ali marsi- kakošen, mnogoteri, vsak, vsakteri in ves, vsa, vse. Samostavni nedoločniki se ravnajo v sklanjanji po vprašavnem ali oziravnem kdo(r) in kaj(r), priložni se pa ko prilogi pre- gibljejo. Samo ves, vsa, vse drži se raji sklanjave kazavnega zaimka ta ter ima: 2. vsega, vse, vsega, 3. vsemu, vsej, vsemu, 4. vsega (ves), vso, vse itd.; u. pr. Na vsem svetu se vse dobi. N. pr. Vseh del mojster vseh rev gospodar. N. pr. Svet vseh ljudi dom. N. pr. 67 II- Glagol in njegova sprega. Kaj in hnliker je glagoi. §. 206. Glagol, v kterem se razodeva vsa moč in krasota slo¬ venskega jezika, imenuje se vsaka beseda, ktera dopoveduje, kaj oseba ali stvar dela ali trpi ali v kterem stanu se nahaja, n. pr. Kdor seje, ta zanje. N. pr. Visoko leta, nizko obsedi. N. pr. Brez glave storjeno, gotovo skazeno. N. pr. §. 207. Po naravi djanja ali čina so glagoli: prehajavni, neprehajavni ali povračavni. 1. Prehajavni ali tvorni glagoli naznanjajo djanje, ki prehaja z osebka (subjekta) na predmet, kteri se v dopolnilo razuinka bodeva tacim glagolom, n. pr. Ptuja zemlja ubija človeka. N. pr. — Vreme nosi svoje breme. N. pr. Prehajavni glagoli ali prehajavniki nam rabijo v tvorni ali trpni obliki, ker oseba ali reč, o kteri se govori, ali sama kaj dela ali se ž njo kaj godi, da trpi. 2. Neprehajavni ali srednji glagoli dajejo na znanje mirni stan kake osebe ali reči ali pa djanje, ktero pa ne prehaja na kak drug predmet, n. pr. Veliko drevje dolgo raste. N, pr. — Orožje spi. Kos. — Ti glagoli nimajo trpne oblike, kor jim manjka predmeta, na kte- rega bi prehajalo djanje; samo neosebno t. j. brez osebka nam rabijo včasi tudi v trpnini, n. pr. Tudi počasi se daleč pride. N. pr. Neprehajavnikoip se tudi prištevajo : a) brezosebni glagoli, ki nam rabijo samo v 3. edini osebi in v nedoločniku, n. pr. Bliska se, grmi in treska. Sloniš. b) začinjavni glagoli, ki pomenjajo kako menjavo ali djanje v početku, n. pr. Les se razsvetleva, pogorje oru- meneva. Cegn. in c) pomožni glagol: sem-bi ti. 3. Povračavni glagoli, tako rekoč sredniki med prehajav¬ niki in neprehajavniki, naznanjajo kako povratno ali vzajemno djanje, n. pr. Boj se Boga. — Zlagajo se povračavniki z osebno-povračavniin zaimkom se, ki nam služi za vse osebe. Nekteri povračavniki nam nikdar ne rabijo brez povračavnega zaimka, n. pr. čuditi se, bati se, nadjati se itd.; drugi pa so sami ob sebi prehajavnega pomena, n. pr. učiti — učiti se; voziti — voziti se; motiti — motiti se. §. ‘208. Po obliki so glagoli, kakor v drugih jezikih : a) prvotni, ki so sami ob sebi prvotnega debla, n. pr. biti, greti, peči, prositi, plesti itd. — ali pa i z p e 1 j a ni, ki jih zajemamo iz prvotnih glagolov ali iz druzih govornih delov, n. pr. moriti, saditi, močiti, kositi, bloditi , 5 * 68 b) celotni, ki so sami ob sebi celote, n. pr. gubiti, trobiti, rojiti, divjati itd. —ali so s ta vije ni, najčešče s predlogi ali z dru- zirni členki, redkejše z imeni, n. pr. pogubiti, zaničevati j izpodbijati, gostožiliti. §. 209. Z ozirom na čas ali trpež d ja n ja so glagoli: a) dovršni (dovršniki), kteri dopovedujejo po vsej spregi do¬ vršeno djanje ali stanje brez ozira na njegov trpež, n. pr. šiniti , pla¬ niti, sesti, prodati — ali pa nastop ali konec djanja n. pr. zablisniti, zagrmeti, posekati, dokraljevati. NelUeri izmed dovršnikov znanijo kratko-trpežno djanje n. pr. posedeti, nanositi, navoziti itd., drugi pa enokratno brez ozira na trpež, n. pr. suniti, vzdigniti, udariti. Ker si pri dovršnih glagolih mislimo samo dovršenost djanja, brez ozira na čas, v kterem seje godila, spozna se najlaže dovršnih potem, da se skusi pri¬ takniti stavku: počakaj, da — n. pr. počakaj, da se umijem, počešem, oblečem, obujem, pomolim itd. b) nedovršni (nedovršniki), ki naznanjajo po vsej spregi trpeče djanje ali stanje brez ozira na njegov začetek, konec ali vspeh; odgo¬ varja se pa ž njimi na vprašanje: kaj delaš? kaj se godi? itd. n. pr. gledati, netiti, prot iti. Najlože ti bo spoznati, je li kak glagol nedovršen, če ga moreš pridružiti glagolu „začeti" ali „nehati“, u. pr. Začel je govoriti, prepevati, oblačiti^,— nehal je peti, vpiti, nositi itd. Nedovršniki so: a) ednodobni, ki znanijo zgoli trpež djanja ali čina brez vsake misli na začetek ali konec, n. pr. nesti, iti, vesti, znati, piti itd. Sem spada večina prvotnih glagolov. /3) več d ob ni, ki kažejo večdobno, dalje trpeče djanje, ktero se sopet in sopet godi, n. pr. nositi , hoditi, voditi, goniti, pivati itd. in y) ponavljavni, kteri naznanjajo djanje ali čin, ki se v različ¬ nih dobah ponavlja, n. pr. noševati, bojevati, rojevati, gonjevati, pije- vati in več drugih, ki so. še dan danes v prosti obliki navadni po Notranjskem, po Istri in po bližnjih otocih; po drugih straneh jih po¬ znajo samo v sostavi s predlogi, n. pr. prenočevati, preganjevati, pre¬ letavati. §. 210. Z ozirom na sprego so glagoli: a) pravilni, ako sc po vseh časih in naklonih pregibi jejo po splošnem pravilu; bi nepravilni, ki se po nekterih časih ali naklonih ne me¬ njujejo po splošnem pravilu, in c) pomanjkljivi ali nepopolni, ki jih rabimo samo v tem ali unem času ali naklonu. S®«> I&Sea'ifia MMilkaSa se glng«! peegiMje. §. 211. Glagol tako spreminjati, da znani osebo, število, čas, naklon in obliko, imenuje se glagol spregati; spreminjavi sami pa 69 pravimo sprega ali spregava. Pri spregi glagolov pazi na osnovo in na prirastke ali pripone. Osnova se veli glagolski koren ali deblo z vrstno spono brez pripone; pripone so pa obrazila, ki se pritikajo osnovi, da znanijo osebe, števila, čase in naklone, tako so n. pr. glagolom: pas-ti, ro ti —1, d e 1 a -j e, itd. pas-, rot-, dela-osnove, pripone pa ti, I in je. Priponam' za osebne pregibe pravimo osebila, priponam, ki znanijo naklone, pa naklonila; črka, ki po gostem osebila z osnovo veže, imenuje se spona ali veznik, n. pr. bred-e-m, bred-e-š itd.— bred i. Od spone, ki osebila z osnovo veže, razlikava se vrstna spona, ki veže nedoločnikovo pripono z deblom ali korenom in slo¬ venske glagole na šest vrst kroji, n. pr. Set-a-ti, don-e-ti, ga-ni-ti, splalt-ova-ti. Oblika. §. 212. Oblika je trojna: tvorna, trpna in srednja. Glagol v tvorni obliki ali tv o rini naznanja, da oseba ali reč, o kteri se govori, sama kaj dela, n. pr. Sila kola lo,mi. N. pr. Glagol v trpni obliki ali trpnini kaže, da oseba ali reč ne dela sama, ampak da se ž njo kaj godi, da trpi, n. pr. Bolje hranjeno jajce , kakor sneden vol. N. pr. Glagol v srednji obliki ali srednjini znamnjuje, da se po- vrača djanje na delajočo osebo ali reč. Srednjini slovenščina nima lastne oblike; zato jo opisuje s tvorino povračavnih glagolov, n. pr. Trata se je hipoma vsušila, hipoma se skala razvalila. N. ps. Osebe. §. 213. Oseba kaže, o kom se govori. Oseba je v vsakem številu troja: prva, ktera govori; druga, h kteri se govori; in tretja, o kteri se govori. Slovenec osebnih zaimkov sploh ne deva pred glagol, kakor La- tinec ne, ker s samim glagolom lahko vse dopoveduje; rabimo jih le / tedaj, kedar jih s posebnim povdarkom izgovarjamo, ali ko bi brez njih nastala kaka dvoumnost. Števila. §. 214. Slovenščina ima tudi glagolu za vsak čas in nakk n tri števila, kakor stara slovenščina in grščina. Ednina stoji, kedar se govori o eni osebi ali reči, n. pr. Kar na svetu živi, , vse kmet preredi. N. pr. Dvojina nam služi, kedar dopovedujemo o dveh osebah ali rečeh n. pr. Kr p ek in trpež držita pol sveta. N. pr. 70 Množina nam rabi, kcdar govorimo o več (kakor o dveh) ose¬ bah ali rečeh, n. pr. Rožica lepo c veto, pa vendar enkrat odcveto. N. ps. časi. §. 215. Z ozirom na tri glavne dobe: sedanjost, prihod- njost in preteklost — razločuje slovenščina tri glavne čase, nam¬ reč: sedanji, prihodnji in pretekli čas. Sedanji čas ali sedanjik naznanja trpeče djanje ali stanje brez ozira na začetek ali konec in je: a) pravi sedanjik, kteri kaže, da se djanje ali stanje ravno sedaj vrši ali trpi, n. pr. Kaj jemlješ ti orožje sin! saj v Srni gori ni zverin. N. ps. b) sedanjik večkratnega ali vedno trpečega djanja, ki na¬ znanja djanje, ktero se po gostem ali vedno godi ali se od dobe do dobe ponavlja, n. pr. Bog daje, Bog jemlje. N. pr. Clovelc obrača, Bog obrne. N. pr. c) pripovedni sedanjik, ki v živahnem govoru pretekle dogodbe v sedanjost pomika, da jih nam živeje pred oči postavi, n. pr. Iz nožnic potegne oster meč , obema vrže glave preč. N. ps. V Sedanjike po obliki bi mogli imenovati tiste glagole, ki so v sedanji- kovi podobi sploh prihodnjega pomena, kakor: pojdem, poletim, popeljem in drugi dovršniki. §. 216. Prihodnji čas ali prihodnjik znamnjuje v prihod- njosti trpeče ali v prihodnjosti dovršeno djanje ali stanje, n. pr. Vse veselje kmalo mine, vsaka sreča hitro zgine. Čb. V zeleno goro pole¬ tim in tamkaj bom, prepevala, v zeleni travnik gledala. N. ps. Dovršno-prihodnji čas, kteri kaže prihodnje djanje, ki si ga o nastopu drugega prihodnjega djanja že kot preteklo mislimo, nado- meščuje slovenščina z dovršnimi glagoli v sedanjikov) ali prihodnji¬ kov! obliki, n. pr. Ko suha hruška razcvete , onda nazaj pridem. N. ps. — Kukavica skliče nas na planino , ko zemljo odel bo mili rožni cvet in pomlad zbudila studence spet. (Vgn. §. 217. Pretekli čas je dvojen: pravi pretekli in pred¬ pretekli čas. a) Pretekli čas nedovršnih glagolov (nedovršno-pretekli čas) naznanja v preteklosti trpeče djanje in se vjema z nemškim polpre¬ teklim časom in z grškim ali latinskim imperfektom, n. pr. Ravbar je zjutraj rano vstajal in po gradu se sprehajal. N. ps. Dokler je oče umiral, umrl je sin. Navr. Pretekli čas dovršnih glagolov (dovršno-pretekli čas) pa kaže preteklo djanje ali stanje ne giede na njegov trpež, n. pr. Skušnja je pregovore rodila, potrdila in ohranila. N. pr. Kar je črna zemlja deda, vzame črna zemlja spet. Cegn. 71 b) Predpretekli čas kaže dovršeno djanje ali stanje z ozirom na drugo preteklost, n. pr. Kedar so bili odšli, glej , prikazal se je an¬ gelj. Ravn. Prosti (nezloženi) staroslovenski imperfekt in aorist je nova slovenščina (lo malo sledi zgubila; našim sosedom po Istri in po družili južnih krajih pa živita še dandanašnji. Slovenščina ju je rabila pri nekterih glagolih še v 16. stoletji, ne¬ kaj ostankov pa je ohranila celo do današnjega dneva, n. pr. staše (lat. stabat) pri Slovencih benečanskih (Rezijanih). Nakloni. §. 218. Vozem pomenu rabijo slovenščini samo štirje na¬ kloni : a) določni naklon ali določnik, ki oznanja na ravnost in brez pogoja, kaj kdo dela ali trpi ali kaj se godi, n. pr. Smrt po¬ brati pod lopato , kar rodil je beli dan. Cegn. b) pogojni naklon ali pogojnik, kteri dopoveduje, da se utegne kaj zgoditi, če se pogoj dopolni, n. pr. Ko bi sreča kramo razgrnila , prva bi se blaga znebila. N. pr. c) želevni naklon ali želevnik (dopustnik), kteri izrazuje kako željo ali dopuščenje, n. pr. Mojstru pevcev na zdravico naj mi teče ta pozir ! Vodn. Umnožilo se vam veselje , kakor zvezde na nebu! N. pr. Hodim naj tudi po dragah smrtnega mraka, bal se hude ne bom. Ravn. d) velevni naklon ali velevnik, s kterim se kaj veleva, opominja ali prepoveduje, n. pr. Kruh , sol jej , pravico govori. N. pr. Ne žabi , da si praha sin. Kos. Le pravica naj nas vodi , večno utihni brona grom. čl). §. 219. V širjeni pomenu prištevamo naklonom tudi: a) nedoločni naklon ali nedoločnik, ki kaže djanje ali stan, — osebe, števila in časa pa ne pove, n. pr. Dajati slajše kot je¬ mati. N. pr. b) namenivni naklon ali natnenivnik za glagoli, ki znanijo kako premikanje, n. pr. Ne hodi na turško mejo drobnih rožic trgat. N. ps. c) deležniki ali deležja, to so glagoli v prilogo vi ali pri¬ šlo vni podobi, ki nam sedaj kot prilogi, sedaj kot prislovi rabijo. Slovenščina ima štiri deležnike v tvorni, in enega v trpni obliki. Deležnik sedanjega časa je dvojen: I. (prislovni) stoje, delaje, moleč, leže itd. n. pr. Leže pes še ni zajca vjel. N. pr. In zapre se grad škripaje. Kos. II. (priložni): stoječ, delajoč, molčeč, ležeč, škripa¬ joč, n. pr. Stoječ mlin in molčeč jezik ne hasnita. N. pr. Krdelo le¬ teče seda v valove bežeče. Levst. Deležnik sedanjega časa v trpnini je slovenščina zgubila; os tanki so mu prilogi: znam, pito m, lakom in peščica družili, v slovenskem govoru m anj na¬ vadnih oblik. 72 Deležnik preteklega časa v tvorini razpada v I. t. j. — pravi g-1 a g- o 1 n i, ki naznanja preteklo djanje v hipu dovršenja, kakor: skrivši, rekši, pozabivši, oprtivši, n. pr . Zor je, zdrain - si se vzdigajte. N. ps. — in v II. t. j. opiševavni, ki nam rabi sploh za opisovanje zloženih časov in naklonov, kakor: skril, rekel, po¬ zabil, oprtil, n. pr. Priletela tička, spreželjno je zapela. N. ps. Ka¬ kor priSlo, tako preSlo, N. pr. Nekteri opisovavni deležniki neprehajavnih glagolov so postali pravi prilogi, n. pr. zrel sad, ozebla roka, premrzla noga, preperelo platno, minulo ali preteklo leto, vrela kaša, osehlo drevo, od¬ rasel mladeneč, obrasla streha, ostarela mati, oprhle ustnice, gnjilo meso, vela ali uvehla trava, tala zemlja itd. Trpno-pr e tekli deležnik kaže preteklo djanje v trpnini in služi za obrazovanje trpnih časov in naklonov, n. pr. Oponošen dar je črn pred Bogom. N. pr. Kakor dobljeno, tako zgubljeno. N. pr. d) glagol ni samostavnik ali glagolnik, ki ne kaže samo djanja, temoč tudi njegov trpež, n. pr. pohajkovanje, odpuščanje, pitje, poznanje , hrepenenje. Kako se obrazi jo nezložnii iasi in makioni. §. 220. Kar je nam imperfekt in aorist v zgubo šel, pozna slovenščina samo eden prost (nezložen) čas in pet prostih naklonov, namreč: sedanjik, velevnik, nedoločnik, nam eni vni k, de¬ ležnike in glagolnik; vsem drugim časom in naklonom nima samo¬ raslih oblik. Najimenitniša med vsemi časi in nakloni sta sedanjik in ne¬ določnik, ker sta izvirka vsem drugim glagolskim oblikam. Iz seda¬ njika zajemamo oblike velevniku in deležnikom sedanjega časa, iz ne¬ določnika pa obrazimo namenivnik, deležnike preteklega časa in pa glagolnik. Sedanjik in nedoločnik sta tedaj izvirni obliki drugim časom in naklonom. I. Sedanjik in njegove rastike. §. 221. V sedanjiku se pregibljejo vsi glagoli s pomočjo oseb¬ nih obrazil ali osebil, ki jih ali spona z osnovo veže, ali pa brez spone priraščajo. Osebila so: 73 Nektere opombe. §. 222. Ednina. 1. Prvotno obrazilo prve osebe m kalila jo stara slovenščina s spono vred praviloma v nosnik to menjave nova slovenščina ne poznti; samo pisava 16. stoletja: mogo (na Koro¬ škem še dan današnji: mo mesto mSrem), h o č o *), hoču (kije tu pa tam med Dolenci še dan danes slišati) in še nekaj enacih oblik nas spominja nekdanjega nosljanja v 1. edini osebi, 2. Prvotno obrazilo druge, osebe je si, Št; v novi slovenščini je i vsem glagolom odpadel, le pomožnik si ga je še ohranil. V brižin- skili spomenicih se rabite Še obe obliki: zadeneš (zadeneš), vzoves (vzoveš) — po s te diši (poštediši) itd. 3. Obrazilo tretje osebe t sc prikazuje samo po južnih straneh v pomožniku:'j est, sicer pa je povsod odpadlo. §. 123. Dvojina. 1. Sedanji slovenski pisavi rabijo v dvoji¬ ni za moški spol obrazila va, ta, ta, za ženski in srednji spol ye, te, te. Stara slovenščina in starša slovenska pisava pa ni delala tega razločka, kakor ga tudi današnja ljudska govorica, razun po Dolenskem in Notranjskem, ne dela, za vsak spol končnice va, ta, ta pri¬ stavljaj e. Stara slovenščina nam kaže tudi tu pravo pot. 2. Namesto končnice va je slišati po nekterih straneh med ko¬ roškimi in štajerskimi Slovenci nepravilna oblika lua, n. pr. Sedma v senčico, da si pogledama senjem lep. N. ps. §■ 224. Množina. 1. oseba izhaja v stari slovenščini na — KtT£; v novi slovenščini se je pa poliglasnik na glasu v o povzdignil. 2. Obrazilo druge osebe se ne razlikava od stare slovenščine. 3, Največa razlika se pokazuje v tretji osebi med staro in novo slovenščino. Prvotno obrazilo tretje osebe je — j,lt: nova slovenščina pa je t odpahnila, n pa s predstoječim samoglasnikom v 6 ali § sto¬ pila: n. pr. tepo, neso, trpi, budi. Prvotne krajše oblike 6 — e, ki so jih zraven daljših še Trubar in njegovi vrstniki po gostem v rabo jemali, n. pr. pasi, stregi , pridi, mogd, prti, vide, pričuji , gospoduji itd., ohranila je slovenščina v obče samo pri tistih glagolih, ki imajo v 3. množni osebi naglas na e ali i predzadnjega zloga n. pr. tepejo — tepo, cvetejo — cveti, trpijo — trpi, gubijo — gubi , itd.; pri ostalih glagolih jih bolj in bolj daljša oblika izpodriva. Okoli Brežec na Štajerskem in ob Kolpi govore radi do mesto jo, posebno tedaj, kedar sta si dva „j“ zapored, n. pr, o znan ujed o m. o zna¬ li ujejo; vojskujedom. vojskujejo. Iz sedanjega časa obrazimo velevnik in deležnike seda¬ njega časa. *) Skrajšano: čo: Jaz čo, ali on n e če. Beli Kr. 74 a) Velevnik. §. 225. Velevnik ima v ednini samo 2. in 3., v dvojini in množini samo 1. in 2. osebo.j 3. dvojno in množno osebo nam vedno želevnik nadomeščuje,večkrat pa tudi 3. edninsko. Obrazilo velevnega naklona je i, ki za samoglasnikom redno v j prehaja, n. pr. pasem — pasi, rekam — rekaj itd. V dvojini in množini se v končnicah ne loči od sedanjega časa, kakor se vidi iz spregala: Ednina. Dvojina. Množina, — — va, ve — mo Deležnikov sedanjega časa je eden prislovne, drugi prilogove oblike in veljave; oba izhajata iz stare slovenščine: §.226. tlbrazilo I. (prislovnega) deležnika je pri nekterih glagolih e (strsl. a ali h), pri nekterih pa je. Pripono § dobivajo (nedovršni) glagoli prvih štirih vrst, ki se jim glasi ta de¬ ležnik ravno tako, kakor 3. množna oseba krajše oblike, samo da se spreminja o na koncu v e, n. pr. plet-e, sed-e, kleč-e , leč-e, govor-e — pripono je pa (nedovršni) glagoli zadnjih dveh vrst, kterim jo prili¬ ka m o po sedanji pisavi k nedoločnikovi osnovi n. pr. dela-je , igra-je , trepeta-je, povzdigova-je. §. 227. Obrazilo II. (priložnega) deležnika je 6 (strsl. l|l, št). Ta deležnik se izpeljuje tudi le iz nedovršnih glagolov in to vse¬ lej iz krajše oblike 3. množne osebe (če se tudi krajša oblika v naši slovenščini več ne rabi, pa se je nekdaj), n. pr. cveti — cvetoč; mo- gd (sedaj morejo) mogoč; grmi — grmš-č; vri (vrejo) vro-č; spe (spijo) spi-č', delajo — delajdč; pričajo (sedaj le pričujejo) pričujo-č. 1. Živa duša ne pravi: vrejoe, rdejoč, s k 1 i j o č ,1 gorijoč, priču- jejoč, posveeujejoč itd. ampak le: vroč, rdeč, skeleč, goreč, priču¬ joč, posvečujoč itd. t. j. narod nareja take deležnike od nekdaj le iz krajše oblike 3. množne osebe; po zmoti pišejo tedaj nekteri izmed novejših pisa¬ teljev: spijoč, gorijoč, ležijoč, verujojoč itd. Nekteri so spoznali že sami svojo zmoto in popustili to krivo rabo. j!. Namesto: bodčč, cvetoč, deroč, begoč pravijo tudi: bodčč, cve- tčč, derčč, begčč. Priložni deležnik opisuje osebe in reči, prislovni pa njih djanja. Mnogo deležnikov na 5 se je spremenilo v priloge, n. pr. vroč, goreč , cveteč, (m. cvetoč), dereč (m. deroč), bodeč (m. bodoč), vedeč in še več drugih. Izjeme, ki jih je sem pa tam nekaj, glej pri posameznih vrstah. — ta, te te b) Deležniki sedanjega časa. 75 II. Nedoločnik in njegove rastike. §. 228. Pripona nedoločnega naklona je — ti, ki se ali na ravnost korenu pritika n. pr. pas-ti, griz-ti, itd. ali pa jo spona: ni, e, i, a, ova (eva) veže s korenom ali deblom, n. pr. ve-ni-ti, zelen-e-ti , govor-i-ti , mah-a-ti, prorok-ova-ti. Glagolom, kterih osnova na g ali k izhaja, staplja se priponin t z osnovnim končnikom v 5, n. pr. rek — reci (m. rekli), seg —- seči (m. segti). Na podlagi nedoločnega naklona obrazimo: namenivnik, prete¬ kle deležnike tvorne in trpne oblike, glagol ni k in nesostavljeni aorist in imperfekt. a) Namenivnik. §. 229. Namenivnikova pripona je t, ki se pa s predstoječim g in k v 5 sprevrgava. Izobražuje se namenivnik, če nedoločniku i odpahneš; tudi korenski samoglasnik se bolj na dolgo izgovarja, n. pr. pasti — past , govoriti — govorit , nesti — nčst, spati — spat. b) Deležniki preteklega časa. §. 230. Obrazilo I. (t. j. pravega glagolnega) deležnika je gla¬ golom prve vrste— ši, drugim pa — vši (redkejše v), ki se po od- pahnjeni nedoločnikovi priponi osnovi dodeva in sploh za vse sklone in šievila velja, n. pr. pad-ši relc-ši, vzdigni-vši , pretrpe-vSi , pusti-vSi , proda-vši itd. Temu deležniku se nahaja med prostim ljudstvom še dosti sledi. Sploh na¬ vadne so oblike: skrivši, pozabivši, (na Koroškem pozabljivši ali poza- benši) oprtivši, rekši, pogorevši itd. Tudi deležnikov brez — ši jo nekaj še slišati: pripogen ali pripogenši iti, pustiv, skriv (na skriv vzeti), sklo- niv stati, polnili v (poliujjeno) hoditi, Včasi se I. pretekli deležnik tudi sklanja, kakor v hrvaščini in srbščini n. pr. Če več je pogorevših, več je treba plačati zavarovavnici. §. 231. Obrazilo II. (t. j. opisovavnega) deležnika je — 1, ki se namesto nedoločnikove pripone osnovi dodaja, n. pr. pi-l, suni-l , strme-l , moli-l , mara-l , kraljeva-l , a, o. Glagoli I. vrste, ki jim soglasnik osnovo zapira, privzemajo za moški spol poliglasnik e pred obrazilom, n. pr. peic-el, kla , o; strig-el , gla, oj slcub-el bla , o. §. 232. Obrazilo trpno-preteklega deležnika je n ali t, ki se po sponi ali brez spone osnovi prideva, n. pr. da-n , povikSeva-n , plete-n , sunje-n , vide-n, soje-n, bi-t ,, pe-t, šte-t, itd. Vse razlike v obrazovanji trpno-preteklega deležnika pokažejo se natan¬ čnejše po spregalih posameznih vrst. 76 c) G1 a g o 1 n i It. §. 233. Glagolnemu samostavniku ali glagolniku je obrazilo — je, ki so Irpno-preteklemu deležniku pritika, n. pr. povikSevan-je, da- rovan-je, grmen-je , pet-je, Stet-je. Glagolnik je lasten tudi neprehajavnim glagolom, da si ravno nimajo trpno-preteklega deležnika, n. pr. stmovan-je, bivan-je , seden-je. d) Zastareli imperfekt in aorist. §. 234. Imperfekt in aorist, pravi kinč staroslovenskemu jeziku in še dan današnji hrvaškim in ogrskim Slovencem znan, zginil je slo¬ venščini že pred nekaj stoletji iz splošne rabe; samo peščica ostankov nas še spominja njegove občne veljave v starših Časili, n. pr. nepregibna besedica: bi (aoristna oblika tretje edninske osebe pomožnega glagola) in v zilski dolini navadna pomožnikova oblika: besem, bčsi, bč itd. oblike 2. množinske osebe: umčste, zgubiste, kazaste itd. (toda le v pomenu sedanjega časa), staše pri rezijanskih Slovencih, dalje oblike: bi obseden , stojahu , be$e, imese , genu se, začtt, pojdosta, odpreSe, ku$u- vaše, kupovahu , danivaše , donesoše, pozdravljale , nosase itd., ki so na¬ brane iz spisov 16. stoletja in pa iz trnovskega in 'zagrebškega evangelja. Imperfektu inaoristuje obrazilo 1. osebe h: č i tab — pročitah, kise v 2. in 3. osebi za imperfekt v g spreminja, za aorist pa odpada. V dvojini in množini prehaja h pred osebilom v g, za 3. osebo v Š ali pa nespremenjen ostaja, kakor je viditi iz naslednjega obrazca: Ednina: 1. eitah — pročitah; 2. čitaše — pročila; 3. čitaše — pročita; Dvojina: i. čitahova, čitasva — pročitasva; 2. 3. čitahota, či- tasta — pročitasta; Množina: 1. čitasmo — pročitasmo, 2. čitasle — pročitaste, 3. čitaho — pročitaše. Pomožni glagaJ. §. 235. Kakor v drugih jezikih glagol tudi v slovenščini ni ^ pognal toliko samoraslih oblik, da bi mogel samostojen vse razmeri časa in naklona dopovedovati. V dopolnilo njegove pomanjkljivosti nam rabi tedaj pomožni glagol ali pomožnik, ki je v slovenščini le eden in se na podlagi treh korenik: sem — bodem — biti takole progiblje; 77 a) v nezloženih časih in naklonih. Nedoločnik: biti — Namenivnik: bit (v sostavah) h) v zloženih časih in naklonih. Opombe. §. 236. Prvotna oblika: jeseni (strsl. I€CMI0, je si, jest itd. ohranila se je med Slovenci le ob hrvaški meji in po Istri; drugod je prvi zlog odpadel; v 3. edini osebi pa st odletel. *) Prav za prav sedanjik s prihodnjikovim pomenom. *) Semtertje rabi Slovencem: naj sem, naj jo mesto naj bom, naj bo. 78 Kakor: sem, si, je itd. mesto: jesem, jesi, jest itd., rabi nam tudi prihodnjik bodem v govoru in pisavi navadno v okrajšani obliki, namreč: bom, boš, bo itd. V zvezi z nikavnico ne se glasi’ pomožnik v sedanjiku: nisem (redkeje nesem) in se razun 3. edine osebe kakor sem pregiblje, namreč: ednina: 1. nisem (redkejše nesem), 2. nisi (nesi), 3. ni (mesto: nije, neje); dvojina: 1. nisva (nesva)-e; 2. 3. nista (nesta)-e; množina: 1. nismo (nesmo), 2. niste (neste); 3. niso (neso). S pomožnikoin bodem in biti se nikavnica nikdar ne zrašča. Nepravilne, so oblike: je ne — smo ne, ki so okoli Lutomera navadne, in nevredne, da bi se kedaj v knjižno rabo jemale, §. 237. Staroslovenskega aorista bim, bi si (biš), bi itd. edini ostanek v današnji pisavi je uepregibna besedica bi, ki nam služi pri obrazovanji pogojnih naklonov, in peščica sostavljenic: prebim, do¬ bim, zgubim, zabim, znebim se, izmed kterih se posebno pre¬ bim, še prav po starem pregiblje: preMm, prebiš, prebi — prebiva, prebista, (e) — prebimo, prebiste, prebijo. — Med ljudstvom se mu na¬ haja še več sledi; po Istri in po bližnjih olocih ga paše popolnoma pre- gibljejo : Ednina. 1. bih (beh) ali bim 2. bi „ bisi, biš 3. bi bi Dvojina bihova (behova) ali biva bista „ bista bista bista Množina. bismo (bihmo) ali biino biste(bihte) ali bite(biste) bi (biho) „ bijo. V zilski dolini na Koroškem živi nepravilni: besem, besi, be; besva, besta; besmo, beste, beso. Po južnih in vzhodnih krajih rabi Slovenom še stari imperfekt: bejah, bejaše, bejaše; bejahova (bejasta), bejabota (bejasta); bejahomo (bejasmo), bej as te, bejah o. §. 238. Pomožnik sam ob sebi je srednjega, v sostavi s pred¬ logi tvornega pomena. Nektere sostavljenice so ohranile še prvotno sprego, namreč: dobim, prebim ali doborn, prebom; v velev- niku: dohodi, prebodi, v trpnem deležniku: dobit, zadobit, prebit; vendar se z drugimi vred pregibljejo tudi v IV. vrsti, ka¬ mor jih po vrstni sponi vrstimo; odtod njih dvojen sedanjik, velevnik in trpni deležnik. Sostave: zabiti in znebiti pregibljemo le v IV. vrsti. Kako se glagel sprega. §. 239. Da se slovenska sprega prav razločno pokaže, krojimo glagole po njih vrstni sponi na šest vrst. Nektere vrste razpadajo spet na več ali manj razredov. 79 kralj—eva-ti. §. 240. Sprega je osnovana na eni osnovi ali na dveh. Gla¬ goli, ki se pregibljejo na dveh osnovah, imajo svoji posebni osnovi za sedanji čas in pa za nedoločni naklon; prvej pravimo sedanj i- kova, drugi nedoločni kova osnova. Sprega slovenskih glagolov v sedanjiku je dvojna a) s spono ali b) brez spone. S spono se spregajo glagoli, kterim spona ali veznik osebila z osnovo veže; sprega brez spone jih pa na ravnost osnovi pritika. A. Pravilna sprega s spono- I. vrsta. §. 241. V I. vrsto spadajo glagoli, ki nedoločnikovo pripono brez vrstne spone pritikajo osnovi, ki je ob enem tudi korenika, če izhaja osnova na samoglasnik, pravimo, da je odprta; če jo soglas¬ nik zapira, pravimo, da je zaprta. Sedanjiku rabi spona e po vseh osebah in številih, samo v 3. množni osebi se staplja rada v 6; glagolom z odprto osnovo, prirašča j ali v, da zapira odprtino. Glagoli te vrste z zaprto osnovo so ohranili še z večine prvotno osebilo 8; vendar se tudi daljša oblika —ejože po gostem v rabo jemlje. Pri glagolih z odprto osnovo daljša oblika prevaguje. Z ozirom na končnik, ki .osnovo zapira, razpada I. vrsta na se¬ dem razredov: Prvi razred. Osnova na zobnik d — t. §. 242. V prvem razredu se spregajo glagoli, kterim se kon¬ čava osnova na d ali t; namreč a) s končnikom d: bled —, bčd —, (gl. §. 235), bdd, —, bred —, god —, id (glej nepravilno sprego) —, klad —, kr a d —, med —, pad —, pred —, sed —, sred —, ved — in b) s končnikom t : c vet —, gnet —, met —, plet —, rast. — Da se preokorna zveza dveh zobnikov v nedoločniku omeči, spreminja se d in t pred pripono v S: bled — blesti (m. bledti); pad — pasti (m. padti); cvet — c vesti (m. c vetti); plet — plesti (m. pletli itd, 80 Spregalo: plet — Opombe. §. 243. 1) Po južnih in vzhodnih straneh jezikovega obsega v opisovavnem deležniku zobnik redno izpada, korenov samoglasnik se pa bolj ostro izgovarja ali predteguje n. pr. Cigar prejo prela, tega kruh jela. N. pr. 2) Glagol rastem se pregibi je v nedoločniku in v njegovih rasti- kah (sem ter tje tudi v sedanjiku) raji na osnovi ras. — Pravi trpno- pretekli deležnik mu je rasen; govori in piše se pa sploh raščen. To je tedaj izjema, kakor jih je še drugih več. 3) Osnova ret se je ohranila le v glagolu sredem (m. sre- te,m), ki živi še dan danes v zilski dolini, n. pr. Sredla ga je hu¬ doba. N. ps. — Drugod ga je oblika srečati izpodrinila. Mesto sre¬ dem je slišali v sedanjiku tudi srejem. Drugi razred. Osnova na sičnik s — z. §. 244. V drugi razred vrstimo glagole, kterim se končava osno¬ vana s ali z. V tem razredu se pregibljejo a) s končnikom 3: nes —, pas — , ras —, tres — — b) s končnikom z pa: griz —, lez —, molž —, vez, — Pred nedoločnikovo pripono prehaja z rad v s, toda ne pri vseh Slovencih. Ostani nam prvotni z v pisavi rajši tudi v nedo¬ ločniku. 81 Spregalo: ne s — j 'c8 i j Število ! H : sedanjik velevnilc deležniki , O Nedoločnik: nes-ti. — Namenivnilc: nes-t. Opombe. §. 245. 1) Trpno-pretekli deležnik se obrazi, če se nedoločni- kovim osnovam : nes —, pas —, griz —, molž — itd. prirastek n po sponi pritakne; tedaj so samo oblike: nesen , pasen, grizen , molzen itd. pravilne: nepravilne pa: nesen, pašen, grizen , molče n, itd. kakor sem ter Ije govore in nekteri pisavči tudi napek pišejo. 2) Molzem ima v nedoločniku: molž ti ali mlezti (mlesti). Tretji razred. Osnova na ustnike b, p, V. §. 246. V tretji razred spadajo glagoli, kterim b, p ali v osnovo zapira. Spregajo se v lem razredu a) s končnikom b: dolb —, greh -o-, slcub —, zeb —; s končnikom p: krop —, sop —, sp — (v nedoločniku prestopi v 7. razred: s uti), tep — in c) s končni¬ kom v: plev živ —. Glagoli na b in p jemljo v nedoločniku s med osnovo in priporio, n. pr. dolb — dolbsti (m. dolbli ); tep — tep¬ sti (m. tepti) itd.; končnik v pa celo izpada: pleti, žiti mesto plevti živti. Slov. Sluviica, 6a 82 Spregalo: te p — Nedoločnik: tep-s-ti. — Namenivnik: tep-s-t. Opomba: O oblikah: skubljen, grebljen itd. velja to, kar smo povedali o oblikah: nesen molzen itd. (§. 245); napačne so, prave pa: skuben, greben itd. četrti razred. Osnova na goltnike g — k. §. 247. V četrti razred vrstimo glagole, kterim kak gollnik osnovo zatika. Spregajo se v tem' razredu a) s končnikom g: %—•, ■mog — , preg — , seg — ■, streg — , strig — , vrg — , in b) s končnikom k: pek—, rek —, sek —, tek —, tolk —. Zarad Iepoglasja nastopijo pri glagolih tega razreda te-le spremembe: 1) Okorna zveza gt in kt v nedoločniku se pretopi v 6: leči , seči, peči, tolči (m. legti, segli, pekti , itd.) 2) Pred spono e v sedanjiku in v trpnem deležniku prehajajo goltniki v šumnike: lezem., sežem, rečem, tečem , pečen. 3. Pred velevnikovim naklonilom i prehajajo goltniki v sorodne sičnike: sezi, štren, vrzi, peci, red, n. pr. Vrzi torbico čez ramo. N. ps. — Vsak po svojo smojko v ogenj sezi. IM. pr. 83 Spregalo: pek—. Nedoločnik: peči. — Namenivnik: peč. Opombe. §. 248. 1) Glagoli s končnikom g so v 3. množili osebi seilanjega časa že davno izgubili prvotno krajšo obliko, ki se bere še pri pisateljih 16. stoletja; le v sedanjem deležniku se je nam še popolnoma ohranila: mogoč, stregoč itd. Na mestu p ek 6, rek 6, tekS itd govord sem patje: pečo, rečo, tečS itd, kar pa ni, da bi se posnemalo. 2) Glagolu moči — morem (konnen) se je v sedanjiku prvotni g v r sprevrgel (oblika možem je med Slovenci le ob hrvaški meji se navadna); po ostalih časih in naklonih se vendar pravilno pregiblje: mogčič, (po)mozi, mogel itd. m. pr. Pomozi vsakemu, kolikor utrpiš. Ravn. — Bog pomozi k naši slozi. N. pr. Pri tej priložnosti bodi omenjeno, da se je z glagolom moči — morem (konnen) v novejih časih glagol mo rati — moram (mussen), kar se tiče njegove vunanje podobe, skorej pri vseh Slovencih (razen koroških v junski dolini in po bližnjih krajih, kjer se še dan danes razločno govori: moram, morali, moral) popolnoma v eno zrasel, tako da se le po povdarku med sebo ločita, n. pr . Mlad more, star mor* umreti. N. pr. — Mogel sem, ker sem mdgel (moral). N. pr. Ker živi oblika morati — moram — moral še dan danes med Slovenci in ker je bila znana tudi pisateljem 16. stoletja (n. pr. Jest sem mislil ta celi testament vkupe pripraviti, ali se nei moglu, sem moral na dvie razdeliti, Trub,), zato bi bilo želeti, da se tudi v novoslovenski pisavi sploh v rabo jemlje,) 84- 3) Glagol vreči—vržem ima v preteklih deležnikih: vrgši, vrgel, vržen, če ravno se je v nedoločniku r v re na glasu povzdignil. 4) Oblike: beg or— bege č, (po)begši, (po) beg el kažejo na glagol beg — beči, ki ga pa nova slovenščina ne pozna in ga sploh z glagolom bežati — bežim nadoineščuje. 5) Nepravilne so nedoločnikove oblike: sečti, pečti, rečti itd, ki sem pa tam slovenski jezik pačijo, v knjižnem jeziku jih vendar ne nahajamo. Peti razred. Osnova na m in n. §. 249. Pod peti razred štejemo glagole, kterim .se končuje osnova na m ali n. V tem razredu se spregajo glagoli: im — jeti, jarnem ali jemem; žm — žeti , žmem; čn — četi , Snem (pričeti, začeti itd.) kln — kleti, kolnem, mn — meti, manem ali m enem ; pn — peti, pnem: tu — teti, tnem (zateti); žn — žeti , žanjem ali žcnjem. V nedoločniku prehaja m in n po glasoslovnih zakonih s predstoječim % ali b v globoki e staroslov a), torej: meti, peti mesto inmti, pinti itd. Spregalo: pn. Nedoločnik: pe-ti — Namenivnik: pe-t. Opombe. §. 250. 1) V sestavah ima glagol d m — v sedanjiku a) — in e m: otmem, vrnem , primem itd. — b) jmem: najmem, prejmem, zajrnem —c) amem ali praVi Iniše-emem: jarnem — jemem, snamem — 85 snemem , vnamem — vnetnem, vzamem — vzemem, verjamem — verjemem itd; v velevniku nastopi sploh pravilni e mesto a: snemi, snemite; vzemi (hrv. slov. uzmi), vnemi, verjemi , itd. mesto : mami, vzami, vnami, verjami itd. — Tudi glagolom manem in žanjem je v velevniku e bolj po godu nego a: meni, ženji, sem lev tje pa tudi: matiji, zanji. 2) Glagol kleti — kolnem ima tu pa tam po Štajerskem nepravilni sedanjik: klejem, kleješ itd kakor v češčini; med gori- škirni Slovenci pa je slišati celo nedoločnik k o ln i ti. Šesti razred. Osnova na 1 in r. §. 25J. V šesti razred vrstimo glagole na končnike 1 ali r. — V lem razredu se menjajo: ml — mleti, meljem; c r — cveti, crem; c vr — cvreti, cvrem; dr — dreti , derem; mr — mreti, mrhn ali mr jem ; pr—(od ) preti, prem; tr — tarem ali terem;, vr — vreti, vrem; zv — zreti, sržm; žr — žreti, žrhn. —V nedoločniku in v trpnem deležniku na — n se 1 in r v le in re na glasu zvišuje, v sedanjiku in nje¬ govih odrastkih pa po gostem po samoglasnikih omečuje. — Trpno- pretekli deležnik obrazijo sploh na t; po nekterih krajih pa deležnik na n prevaguje, n. pr. mlet—mlen; trt— tren; cvrt—cvren. Spregalo: mr — Nedoločnik: mre—ti. :— Namenivnik : mre-t. Opombe. §. 252. 1) Med Notranjci so sem ter tje slišati nedoločniki: cvrli, drti, trti, žiti itd. brez ojačenega glasu, kterega tudi pretekli deležniki na 1, t in (večidel) rta ši ne trpe. 86 2) Glagol rnreti ima v sedanjem deležniku večidel: mrjčč,— derem pa zraven pravilne oblike deroč tudi dereč kot pravi pri¬ log, n. pr. V globočini pod sebo sem slišal šumeti dereco Pivko. Cegn. Sedmi ra zre d. Osnova na kak samoglasnik. §. 253. V sedmi razred spadajo glagoli z odprto osnovo t. j. z osnovo, ki jo samoglasnik zatika. Glagoli tega razreda so: a) s konč¬ nikom a: zna — znati, znam ali znadem ; sta — stati , stanem (ki v sedanjiku v II. vrsto preskoči): — b) s končnikom e: de — deti, dem ali dejem (facere); de — deti ali d j ati, dem ali denem (ponore); de — djati, dem (dicere); gre — greti, grejem; pe — peti, pojem (rcdkoma pejem); ve — veti, vejem; zre — zrčti , zrčjem. — c) s končnikom i: bi — biti, bijem; bri — briti, brijem ; Si — (po)Siti, Sijem (le ol) hrvaški meji — šinem); gnji — gnjiti, gnjijem ali gnijem; kli — kliti, klijem ; kri — kriti, krijem ; li — liti, lijem; mi — miti, mijem; pi — piti, pijem; ri — riti, rijem; Si — Siti, Sijem (navadniši v V. vrsti: šivati); vi — viti, vijem; vpi — vpiti, vpijem; — d) s končnikom u: blju — bljuti, bljujcm ; Šu — čuti, šujem; du — duti, dmem : hru — hruti, hrujem; ku — kuti (navadniši v V. vrsti), kujem ,; plu — pluti, plovem (še navadna oblika med gorenskimi in koroškimi Slovenci n. pr. Kdor bo preplul veliko vodo N. ps. itd. podpluta kri. Navr.); rju — rjuti, rjujem ali rjovem; ru — ruti, rujem ; slu — sluti, slujem ali slovem; snu — snuti, snlijem,-, su — suti, spem ali sujem! ššu — ššuti, ššujem : u — (ob) uti, — ujem. — V sedanjiku jim zapira zev ali odprtino zagvozda j ali v, redkejše d ali n; trpnopretekli deležnik delajo glagoli na a s pripono n, drugi pa s pripono t- Spregalo: bi — Nedoločnik, bi-ti. — Namenivnik : bi—t. 87 Opombe. §. 254. 1) Za samoglasniki prehaja velevnikov i praviloma v j; tedaj ne kaže posnemati posebnosti ljudske govorice, ki korenov in velevnikov i, kedar se snideta, pred osebilom rada v predtegnjen i skrčuje. N. pr. Z meČmi se Mmo (bolje: bijmo), ne z besedami. Kos. 2) Nekaj glagolov z odprto osnovo nam rabi tudi v V. obliki, n. pr. pluti — plavati ; snuti — snovati ; siti — Šivati’ sčuti — ščevati itd, nekaj pa v III. obliki: sluti — sloveti ; rjuti — rjoveti. II- vrsta- » Glagoli z vrstno spono ni (po starem no). §. 255. V II. vrsto spadajo glagoli, kterih nedoločnikova osnova dan danes sploh na ni izhaja, n. pr. kani-ti, krkni-ti, mlasni-ti, mrkni-ti. Prvotna spona II. vrste no se je ohranila le pri ogerskih in nekterih štajerskih Slovencih (okoli Radgone), ki še dan današnji prav po starem govore: gi-no-ti, mi-no-ti, pah-no-ti itd; tudi nekteri noveji pisatelji slovenski jo sopet češče v rabo jemljejo. Glagoli II. vrste se pregibljejo na eni osnovi, kakor kaže: spregalo: dvigni — Nedoločnik-, dvig-n-i-ti. — Namenivnik: dvig-n-i-t. Opombe. §. 256. 1) Prvotna krajša oblika 3. množne osebe, ki se je v sedanjiku med Slovenci malo da ne popolnoma zabila, živi nedo- 88 vršnim glagolom še dan danes v II. deležniku sedanjega časa: n. pr. minoč, venoč itd. 2) Pred spono ni končniki b, p, v, k in t zavoljo lepoglasja v izreki redno izpadajo, kakor kažejo izgledi: blisk — blisniti (redkoma bliskniti); brsk — brsuiti; čep — sčeniti se; greb — ( o)greniti ; gib — ginitij kap — kaniti ; krep — okrenitise ; kret — kreniti ; klep —( ujkleniti , sčip — (v)Sčeniti- top — toniti ; trep — treniti ; vrt — vrniti itd. 3) Glagol minem je pridržal v nedoločniku po nekterih straneh še prvotno spono no — nu; minoti —- minuti. V srbščini in hrvaščini imajo vsi glagoli 11. vrste spono nu: dvignuti, ganuti, taknuti itd; od tod njih deležniki: dvignut, ganut, taknut itd in naše „ trenutje .“ 4) Trpni deležniki: zmrznjen, pogrežnjen itd, ki se tu pa tam po slovenskih spisih mesto: zmrznjen, pogrežnjen itd prikazujejo, so napačni, ker ta v j spremenjeni i, ki je prvotni o izpodrinil, nima tolike moči, da bi pred sebo stoječe sikavee ali goltnike v sorodne šumnike spreminjal. III. vrsta. Glagoli z vrstno spono e. §, 257. V lil. vrsto štejemo glagole, kterim se končuje nedo- ločnikova osnova na e, za šumniki na a, n. pr. done-ti , gostoli-ti. grme-ti , kipe-ti, slovi-ti, — buča-ti, kriča-ti, meza-ti , tiča-ti j samo nekaj glagolov: gluSe-ti , prše-ti , vrSe-ti itd je ohranilo prvotni e tudi za šumniki. — Sem spada tudi glagol: spati — spim. Po vnanji podobi se vjemajo glagoli III. vrste z glagoli, ki se v sledeči vrsti pregibljejo, po notranji nravi pa je velika razlika med njimi: glagoli III. vrste so sploh neprehajavnega, glagoli IV. vrste pa prehajavnega pomena, n. pr. budeti — buditi; sedeti — saditi ; slabčti — slabiti, itd. Glede na nedoločnik in sedanjik krojimo glagole III. vrste na dva razreda ter jih na eni ali na dveh osnovali pregibljemo. Prvi razred. §. 258. Pod I. razred spada v novi slovenščini le petero gla¬ golov, namreč: Šteti — Štejem j smeti — smem (redkeje smejem); speti — spejem\ umiti — urnem ('redkeje umejem ) in pa imiti — imam, o kterem glagolu bo pozneje govorjenje; začinjavnim (inchoativnim) glagolom, ki jih je stara slovenščina v tem razredu pregibala, obrusila in skrčila se je že zgodaj prvotna sedanjikova oblika ejem, tako da se zdaj skoz in skoz le v drugem razredu spregajo. — Gori imeno¬ vani glagoli se spregajo na eni osnovi, zev jim pa zapira črka j; 89 % Spregalo: št e — Nedoločnik: što-ti. —• Nargenivnik: šte-t. Opombe, §. 259. 1) Pripona trpno-preteklega deležnika je sploh t ali n, kakor kažejo glagolniki : Štetje, imetje, umetje — Stevenje, imenje, mnenje 2) Glagol urne ti po nekterih krajih radi v sledečem razredu pregibi jejo, kar kaže njegova innožna 3. oseba: ume m. umejo, ki se po gostem najde med ljudstvom in po spisih. Drugi razred. §. 260. V drugi razred štejemo vse druge glagole (razun gori imenovanih štirih) z vrstno spono e (a), o. pr. sedčti, trpeti, živeti itd. Pre- gibljejo se na dveh osnovah: nedoločnikova izhaja na 6 (a), sedanji- kova na i, kakor pri glagolih IV. vrste. Pregibljejo se: Slov, Slovnica, 6b 90 Sklanjalo: osn. sed. gori—: nedoločn.: gore — Nedoločnik: gor-e-ti. — Namenivnik: gor-e-t. Opombe. §. 261. 1) Glagol videli — vidim, ki se v tej obliki (na pr. na Koroškem) še dan danes razločno govori, rabi se v novoslovenski pisavi raji v IV. vrsti: vid iti — vidim, ker je e v i oslabel. Pre- giblje se pravilno, le velevnik „ v i d i “ nam le redkoma rabi (n. pr. Vidi ga ali ga ne vidi, kaj je meni mar. Cig.) in se sploh s vprašavnim sedanjikom »vidiš" (okr. viš, viž ga), ali z velevnikom (/ lej, glej — poglej" ali celo z medmetom „not" zamenjava, n. pr. Tej črki , vič jo tukaj? g se pravi. Valj. — Not me zdravega. Navr. 2) Glagolniki: h rep en je nj e, kopernjenje, poželjenje i. t. d. so nepravilni; pravilne oblike so: hrepenenje, kopernenje, poželenje itd. — Ravno taka je tudi z glagolniki: življenje in trpljenje; pa kdo bi se upal zbujati zastarelih oblik: žive n je in trpe nje, ki nikjer več ne žive med Slovenci? 3) Le-sem spada prav za prav tudi glagol hoteti" in glagol »vedeti", o kterih se bo pa pozneje govorilo. IV. vrsta. ■V’ Glagoli z vrstno spono i. §. 262. V IV. vrsti pregibljemo glagole, kterim samoglasnik i osnovo zatika, n. pr. gubi-ti , nosi-ti, rodi-ti, sodi-ti itd. — Vsi glagoli IV. vrste se spregajo na eni osnovi; vrslna spona i jim rabi po 91 vseh menjavah mesto drugega veznika, samo v trpno - preteklem deležniku se i: a) s sprednjimi zobniki in sičniki vred v sorodne šumnike pretaplja: roditi — rojen , vaditi — vajen, motiti — močen , ■pustiti — puščen, gasiti — gašen , nositi — nošen, voziti—vozen (mesto: rodien, vadien, motien , pustien itd. ali rodjen , vadjen itd.) — Le malo zobnikov se upira tej menjavi, n. pr. vidiki — viden (III, v.) spriditi — spriden itd.; nepra¬ vilne oblike gorenskih Slovencev: gaten, kroten, ploden, nasiten itd. se govore po Koroškem in Štajerskem še pravilno: gačen , krošenj plojen , nasičen itd, kakor se nahajajo tudi v starših slovenskih spisih. Glagol častiti (na Koroškem: čestiti) ima: češčen, n. pr. Tavžentkrat bodi češčena , o Marija, roža ti! N. ps. h) za jezikovci 1, n, r preliva v j : beliti —■ beljen, braniti — — branjen, kuriti — kurjen itd. (mesto* belien, branien, kurien) itd. c) za ustniki b, p. v in m pa 1 privzame in se ž njim v Ij prelije, n. pr. gubiti — gubljen , kropiti — kropljen, zdraviti — zdravljen, dramiti — dramljen (mesto: gubien) kropien , zdravien) itd. V velevniku naklonilo brez spone korenu prirašča. Spregalo: hvali — Nedoločnik: hval-i-ti.— Namenivnik : hval-i-t. Opombe. §. 268. 1) Prvotna krajša oblika na e se je ohranila v sedanjem deležniku pri vseh, v sedanjiku 3. množne osebe pa samo pri tistih glagolih, ki imajo zatezo na i, n. pr. sramotim — sramoti, pokorim — pokori bolje ko: sramotijo, pokorijo , 92 2) Pri glagolih, ki imajo vrstni i zategnjen, preskoči v velevniku edinjega števila naglas na koreniko, n. pr. sed. pusti —■ vel. piisti; sed. taji vel. thji itd. — V dvojini in množini pa je pri glagolih IV. in III. vrste v naglaševanji velika razlika med koroško-štajerskimi in med kranjskimi Slovenci: ti po navadi velevnikovo naklonilo predtegujejo, uni pa rajši korenov samoglasnik povdarjajo, n. pr:'Ji panjski Slovenci govore: tajiva, tajita , tajimo, tajite: učiva, učita , učimo, učite; vabiva, vabita , vabimo, vabite — kor. staj. Slovenci pa sploh: tajiva, tajita , tajimo , tajite; Učita, učimo, učite ; vhbiva, vhbita, vabimo, vabite. —- Pisatelji se drže zdaj te, zdaj une izrekave, kakor lepoglasje in potreba nanese, n. pr. Ne biidite v brlogu svade, dokler spi. Kos. — Kri mlada pravi: skočiva in stara: posediva. N. pr. Gorenci v velevniku radi osebila povdarjajo ter govoril: trpivk, trpimb, trpitfe itd., kar pa nikamor ne kaže prav. Glagoli z vrstno spono a. §. 264. Ta vrsta obsega glagole, kteriin izhaja nedoločnikova osnova na a, n. pr. čuva-ti, dela-ti, laja-ti , meta-ti, veza-ti itd. Pregibi jejo se ti glagoli na eni ali na dveh osnovah. Da se njih menjava po časih in naklonih na tanje pokaže, zalo krojimo glagole V. vrste na štiri razrede: Prvi razred. §. 265. V prvi razred devamo glagole, ki se na eni osnovi pregibljejo in kterih se vrstita spona a po vseh spremembah drži, n. pr. mara-ti, pita-ti, seka-ti, vonja-ti itd. — Velevnikovo naklonilo X prehaja za samoglasnikom vselej v j. Spregalo: dela — Nedoločnik, del-a-ti. — Namenivnik : del-a-t. 93 Opombe. §. 266. 1) Zastran glagola „morati — moram" glej §. 248. 2) „ G1 e d a t i" ima v velevniku: gledaj ali glej (lej), v sosta- vah pa tudi „g 1 e (I i", n. pr. Pogledi solnca nebeškega kras. Levst. 3 j V tem razredu pregibljemo tudi glagole VI. vrste, kedar jih z vrstno spono: v a, Sva, eva ali iva v rabo jemljemo, n. pr. ver- vati m. verovati; svetvati m. svetovati ; zdihovati m. zdihovati ; poveli- čavati m. poveličevati ;• zgubljivati , zgubivati m. zgubovati. Drugi razred. §. 267. V drugem razredu se spreminjajo glagoli, ki se na dveh osnovah spregajo; nedoločnikova izhaja na a, sedanjikov« pa na i, ki spreminja pred veznikom e: a) jezikovce 1, n, r v Ij, nj, rj: Mati — koljem; stlati — štetjem ; stati — (po)Sijem ; orati — orjem (mesto: koliem , steliem, sliem, oriem) itd. b) zobnike d v j — t v ž: glodati — glojem; metati — mečem ; ropotati — ropočem (m. glodiem, metiem, ropotiem ) c) golinikek, h, g v sorodne šumnike 6, š, ž. dalje sk v šč: mikati — mičem , tikati — tičem, lagati — lažem , strgati — stržem , dihati — dišem, pihati — pišem, iskati — iščem (mesto: mikiem, lugiem, dihiem itd.) d) sičnike c, s, z v sorodne šumnike: klicati — kličem, brisati — brišem, vezati—vezem (m. kliciem, brisiem , veziem ) itd. e) za ustniki b, p, v, m v topljen 1 j: gibati — gibljem; kopati — kopljem; sipati — sipljem ; dremuti — dremljem ; (m. gibiem, kopiem) itd. Pregibljejo se takole: Spregalo: osn. sed. piši —, nedoločn.: piša—. Nedoločnik: pis-a-ti. — Namenimik: pis-a-t. 94 Opombe. §. 268. 1) Nekleri glagoli drugega razreda, kterim zapira* osnovo kak zobnik, goltnik ali ustnik, pregibljejo se v sedanjiku in v njegovih odrastkih radi v prvem razredu V. vrste, kakor je to bolj po godu lepoglasju. Taki glagoli so: glodati — glojem ali gloddm, kihati — kičem ali kiham; devati — devljem ali še rajši devam; drgetati — drgečem ali drgetam; klepati — klepljem ali klepdm ; mikati — mičem ali mikam; sukati — sučem ali sukam; četati - — Sečem, ali četam. 2) Spomina vredno je tudi, da obrazijo v novi slovenščini ti in malo da ne vsi glagoli tega razreda svoje deležnike sedanjega časa raji v 1. razredu V. vrste, n. pr. dihaje — dihajoč; dremaje — dre¬ majoč; gihaje — gibajoč. , i Tretji razred. §. 269. V tretji razred spadajo glagoli, kterim se ncdoločni- kova osnova na a končuje, sedanjikova pa, večidel na glasu povikšana, na kak soglasnik izhaja. Taki glagoli so: brati — berem, gnati — ženem, prati — perem, tkati — tčem (tkem ali tkam), zvati — zovem , Žgati — ižgem, žvati — zvem. Spregalo: osn. sed. ber—, nedoločn.: bra — Nedoločnik: br-a-ti — Namenivnik: br-d-t. Četrti ra zre d. §. 270. Glagoli četrtega razreda se pregibljejo na dveh osno¬ vah, sedanjikova krajša izhaja na kak samoglasnik, nedoločnikov« 95 vselej na a, pred kterim zavoljo fepoglasja i prirašča, u pa v ov (ev) prehaja, da se zev zatakne; črka j zapira zev tudi v sedanjiku. — Sem spadajo glagoli: blju-jem — bljevati• da-jem — dajati; ldju- jem — kjevati; ku-jem — kovati ; le-jem — lej ati ; 'plju - jem — pljevati ; rujem — rovati\si-jem — sejati ; si-jem—sijati-, sme-jemse — smejati-, snu¬ jem •—- snovati;'su-jem — suvati; šču-jem — ščevati; tru-jem — trav ati; vejem — vejati itd. Spregajo se pa: Spregalo: osn. sed. se—, nedoločn.: seja — Nedoločnik: sc-j-a-li. — Namenivnik : Se-j-a-t. Opombe. §• 271: 1) Večina teh glagolov se menja po gostem v 1. razredu V. vrste, n. pr. bljevati — bljujem ali bljevdm, bljevaje itd.; pljevati (pljuvati) — pljujem ali pljevam (pljavdm) pljevaje itd.; sijati — sijem ali sijam, sijaje itd. 2) Glagoli: bljevati, lejati, pljevati, rovati, snovati, suvati , ščevati niso drugega nego podaljšek prvotnih glagolov I. vrste: bljuti, pljuti, , ruti, smeti , suti, SČuti. 3) Glagol „s mej a ti sc" pregfbljejo sem pa tje tudi v III. vrsti: smejim, smejiš, smeji se itd., kar pa ni, da bi se posnemalo. VI. vrsta. Glagoli z vrstno spono: ova (eva). §. 272. V VI. vrsto štejemo glagole, kterim izhaja nedoloeni- kova osnova na — ova (za ozkimi soglasniki na — eva), sedanjikova 96 pa na u, ki so za nedoločnik v ov ali 6V povzdigne ali razširi, da kaka odprtina ne navshine; v sedanjiku stopi j med odprte glasove, n. pr. kupu-jem — kup-ova-ti fin. kupu-atij ; kralju-jem —kraljevati (m. kralju-ati). Spregalo: osn. sed.: kupu —, nedoločn. kupova — Nedoločnik : kup-ova-ti. — Namenivnik : kup-ova-t. Opombe. §. 273. 1.) Krajša oblika 3. mtiožne osebe sedanjega 'časa, ki se nahaja še pri starših slovenskih pisateljih, zginila je novi slovenščini popolnoma iz rabe; tako je tudi 1. deležnik sedanjega časa na S večidel deležnik na aje izpodrinil; torej govorimo in pišemo sploh: kupovaje, gospodovaje, pričevaje mesto kupuje, gospo¬ duje, pričuje. 2) Včasi povdarek korenika na se potegne, da je u le malo slišati v izreki, n. pr. varujem, verujem, škodujem itd: izpuščati ga pa nikar, ker je potreben pri izpeljavi nedoločnika in njegovih odrodkov. 3) Namesto pravilnega velevnika: varuj, itd. piše se tudi: vari ali v ar v a j, n. pr. Noč in dan se vari greha. Jer. 97 B. Pravilna sprega brc* spouc. §. 274. Brezsponska sprega, v najstarših časih več glagolom lastna, zapopada v novi slovenščini razun pomožnika sem — bom (§. 235) še štiri glagole s sostavljenicami vred; njih osnove so: ved —, dad —, jed — in gred; — Sem spada po nekakem tudi: dem, ki ima v 2. in 3. osebi dvojnega in v 2. osebi množneg;a števila: desta, deste in znam (z n a d —), ki ima nekod tudi: znasta, znašle. §. 275. Osnova: ved — Nedoločnik-, ved-e-ti (vediti). — Namenivnik-. ved-e-t. Opombe. 1) V 3. množni osebi sedanjega časa se je ohranil še prvotni d, ki v 2. osebi dvojnega in množnega števila zavoljo lepoglasja pred t vsprehaja: vedd, in vesta, veste mesto vedta, vedte. — Včasi se prikaze ta glagol, posebno v narodnih pesmah, še v svoji prvotni obliki, n. pr. Kar po zemlji leze ino grede, od hudobe tvoje pravit’ vede. N. ps. 2) Namesto pravilne oblike: vedo govore in pišejo nekteri Slovenci: vejo, n. pr. Kedar vesta dva, se še zarigljd ; kedar vejo trijč, vejo vsi ljudje. N. pr. 3) V sostavah ima V velevniku raji: y ej (- va, ta, mo, te), n. pr. 'Zapovej morju in vetrovom, Ravn. Sliv. Slivnica. 7 98 §. 276. Osnova: dad — Nedoločnik, da-ti. — Namenivnik ; da-t. Opomba. Voasi se prikazuje dam v svoji polni prvotni obliki: dad e m, da deš, da d e itd, n. pr. Kadar sam ne bom imel , dado, drug. Cegn. Namesto: dadb—dade nam rabi po gostem: dajo, §. 277. Osnova: jed — Nedoločnik: jčs-ti. —- Namenivnik: jes-t. 99 Opomba. Kakor vedem in da dem prikazuje se, posebno v narodnih pesnijah tudi: jedem, zna d cm in gre d e m, v svoji polni obliki n. pr. Kar iz ust mu grede, vse je zlato jedro. Valj. Glagol: grem (gredm). §. 278. Glagol grem (gr e dem) S e pregiblje samo v sedanjiku in v njegovih deležnikih in sicer takole: Ednina Dvojina Množina 1 . 2 . 3. gre-m gre-š gre gre-va, ve | gres-la, te gre-mo gres-te t gred-6 (grejo). Deležniki sedanj, časa : I. gred-e; II. gred-o-č (a, e). Druge čase in naklone zajema iz glagola: še d. C. Nepravilna in nepopolna sprega. §. 279. Nepravilno se spregajo glagoli: iti —idem, hoteti — hočem in imeti — imam, ker njih sprega se v marsičem loči od sprege drugih glagolov. Nepopolno ali pomanjkljivo se spregajo n. pr. grem (§. 278), idem (§. 280), prem, ki se pregiblje le v edinjem sedanjiku: prem, preš pre (pravi se) in baje —boje (dicitur), navaden samo v 3. osebi. — Sem spadajo tudi nekteri velevniki: na, nata, nate — nuj, nujva, nujmo, nujte — udri , udriva, 'udrita , udrimo , udrite — bali, hajdi, balimo, hajdimo, balite — jeli, j čl da, j elite — nikari, nikarte in Se drugih nekaj. Glagol: iti. §.280. Ta glagol se pregiblje v sedanjiku in velevniku pravilno; pretekle deležnike pa zajema iz osnove: šed; tudi v sedanjiku ga med Slovenci večidel glagol grem (§. 278) nameščuje. Pregiblje se: 7 * 100 Prihodnjik mu je sestava: pojdem, poj deš, pojde itd., ki ima tudi svoj pravilni velevnik: pojdi, pojdiva, pojdita, pojdimo, pojdite ali pojva, pbjve, pojmo, pojte. §. 281. Po tem pravilu se ravnajo tudi sostave: dojdem, izidem, najdem, poidem, prejdem ali preidem , pridem,snidem, zajdem itd.; njih pravilni pretekli deležniki so: I. došedši, našedši, prišedši itd II. došel, izšel, našel (ne: najdet), pošel, prešel, prišel, sošel, zašel (šla, o). — Kakor idem, jemljejo ludi sostave vse oblike preteklega časa iz starega glagola še d —; kdor n. pr. pridši piše, ta izpeljuje deležnik na ravnost iz: pridem. — V starših spisih se nahaja včasi: prišed, n. pr. (Sara') prišed iz za dvora reče. Ravn. Če ti pa zastarela oblika: prišedši ni po volji, piši rajši brez lega deležnika ali pa menjaj včasi z glagolom: prispevši, dospevši. Trpno-pretekli deležnik glagola najti je najden. Mesto poidem slišati je tu pa tam: p o grem itd. n. pr. Ako nam kruh pogre in vino poteče itd. Glagol: hoteti. §. 282. Glagol hoteti, ki spada, po pravem v III. vrsto, podvržen je v spregi mnogim menjavam, ki so tuje drugim glagolom, kakor je viditi iz naslednjega spregala: 101 Nedoločnik: hot-e-ti. — Namenivnik: hot-e-t — htet. Opombe. 1) Nekteri Slovenci govore v sedanjiku očem ali po odpahnjnem korenovem zlogu: čem, če.š, če — čejo, n. pr. Ge bom živel, očem še ldere nore med ljudi dati. Vodn. Al’ hočeš kaj počakati, al’ češ se precej mahati. N. ps. 2) Z nikavnico ne se staplja hočem v besedi;: nečem, n e češ, n e če itd. ali nočem, nočeš, noče itd., ki ima v 3. množni osebi: ne hotč, nete ali n o tč. Glagol: imeti. §. 283. Glagol imeti spada po nedoločnikovi osnovi v III., po sedanjikovi v V. vrsto. Njegova nepravilnost v spregi se kaže v tem, da obrazi velevnik na podlagi nedoločnikove osnove; pregiblje šepa: Nedoločnik: im-e-ti — Namenivnik: im-e-t. 102 Opomba. 1) Mesto: imam, imaš, ima se nahaja, toda le po redkem: im a dem, itn a deš, ima de, n. pr. Orožje imade vsaka božja stvar na svetu. Cegn. 2) Z nikavnico ne se staplja v sedanjiku v: nimam ali nema m. D. Obraževanje zloženih časov in naklonov. §. 284. Slovenski glagol sam ob sebi ni tako bogat v pregibih, da bi mogel vse razmeri časa in naklona brez tuje pomoči s samo¬ raslimi oblikami naznanjevati. Od kar sla se nam zgubila aorist in imperfekt, ima slovenščina razun deležij (t. j. nedoločnika, nameniv- nika in deležnikov) le en nezložen čas in naklon (sedanjik in velevnik); vse druge čase in naklone moramo s pomožnim glago¬ lom, z besedico b i ali naj opisovati. Zloženi so tedaj: prihodnji, pretekli in predpretekli čas; zloženi načini pa: pogojnik in želevnik. \ * I. Prihodnji čas. §. 285. Prihodnji čas ali prihodnjik se obrazi, čeli, pre- N. pr. Strupa mi bo v vinu napivala, ga v pogači mi bo ponujala N. ps. — Spominjal se boS tihega pristana , od kterega si odplul. Cegn. Kakor glagoli (s predlogom po sostavljeni, ki kako premikanje z mesta na mesto pomenjajo); pojdem, poletim/ potečem, pojezdim itd. tako so tudi drugi dovršniki že v sedanjikovi obliki sploh (vsaj v odvisnih stavkih) prihodnjega pomena ('§. 216) n. pr. Ko dorastete, pridete v svet, spoznate zlo in dobro, zapeljavali bodo vas , pridete v skušnjavo. Cegn. Včasi se opisuje prihodnjik s sedanjikom čem, češ itd ali imam, imaš itd. n. pr. Iz njih sadov imate nje spoznati. Trub. — Da če vladati ena edina vseslavenščina. Sub. 11. Pretekli čas. §. 286. Pretekli čas izobrazimo, če II. pretekli deležnik s sedanjim pomožnikom: sem, si, je itd. zložimo, kakor kaže sklanjalo: 103 Edninn Dvojina 1. 2 . 3. Množina. smo ste so N. pr. Lenčica se je hitro zasuknila , na konjiča urno je smuknila. N. pr. Luč resnice mi je zasvetila, steze prave sreče se odkrile. Cegn. III. Predpretekli čas. ,§. 287. Predprekli čas se opisuje z II. preteklim deležnikom in s pomožnikom preteklega časa: bil (a, o) sem, si itd., kakor kaže sklanjalo: Ednina Dvojina Množina 1. 2.1 (po)delal- i, e, a N, pr. Ko so bili domovino oteli nevarnosti, vrnil se je vsak na svoj dom. IV. Pogojni naklon. §. 288. Pogojni naklon ali pogojnik se obrazi z II. pre¬ teklim deležnikom, in sicer a) za sedanji in prihodnji čas s pomožni¬ kom: bi za vse osebe in števila in b) za pretekli čas s pomožnim pogojnikom: bil (a, o) bi, kakor kažeta sledeča obrazca: a) sedanjega in prihodnjega časa: Ednina Dvojina. 1. 2 . 3. Množina bi N. pr. Na svetu ni človeka, da bi ustregel vsem ljudčm. N. pr. Ko solnce ne bi peklo iz viSine, kak6 zorela bi polja kraljica 1 Ceg. b) preteklega časa. Ednina Dvojina Množina 1. c 2.1 3. i, e, a N, pr. Ko bi ne bilo neb6 dežja poslalo, vse na zemlji bi bilo kruha stradalo. 104 V. Zelevnik. §. 289. Zelevni naklon ali želevnik (dopustnik) se naredi, če postaviš besedico naj pred določni in pogojni naklon. Tako se n. pr. glasi želevnik: a) sedanjega časa: 1. naj delam. 2. naj delaš, 3. naj dela itd. b) prihodnjega časa: 1. naj bom delal (a, o), 2. naj boš delal (a, o) itd. c) pogojnega naklona: a) 1. 2. 3.: naj bi delal (a, o) itd. J3) 1. 2. 3.: naj bi bil (po)delal (a, o) itd. N. pr. Kdor hoče živeti in srečo imeti, naj dela veselo in muli naj vmes. Pot. — Naj nas celi svet zapuš(č)a, srčno trpi draga duša. Olib. E. Trpna oblika. §. 290. Trpni ni slovenščina nima lastne oblike in jo zame¬ njava s tvorino, kjer koli je mogoče. Daje se pa glagolu trpni pomen: 1) če se tvornemu glagolu (razun povračavnikov) povračavni zaimek se pridene, n. pr. Kakor se mi streže, tako mi kosa reže. N. pr. — Koder solnce tele, povsod se kruh peče. N. pr. 2) če se trpno-preteklemu deležniku dotični pomožnik pridene, namreč za a) sedanjik: sem, si, je itd. Kdor je h kruhu rojen , nikdar hleba ne doseže. N. pr. b) prihodnjik: bom, boš, bo itd: Ne sodite, da nehote sojeni. Met. c) pretekli čas: bil (a, o) sem, si itd.: Slaba sekira še nikoli ni bila s tnala ukradena. N. pr. d) pogojnik: bil (a, o) bi itd: Solnce čisto sije, kakor bi bilo skopano. Valj. e) želevnik: naj bom, boš itd: Naj bo češčena vekomaj! fjvelevnik: bodi itd: Bodi pohvaljena večna dobrota ! Ravn. g) nedoločnik: biti: Pohvaljenemu biti nikomur ne preseda. N. pr. 105 III. Členki. A. PriuloT. Kaj in koliker je prislor- §.291. Prislovi ali priredja so besede, prvotne ali izpeljane, ki pojasriujejo djanja in tudi lastnosti z ozirom na kraj, čas, način ali v z r o k, n. pr. Povsod dobro, doma najbolje. N. pr. — Smrt povsod za nami hodi, Sloniš. S prislovi je slovenščina zelo bogata; po njih pomenu se ločijo na čvetero: 1. Prislovi, ki znanijo kraj. §. 292. Krajevni prislovi naznanjajo: 1) na vprašanje: kje? mesto, kje se kaj godi ali kaj biva, 2) „ „ ■ kam? pomikanje ali mer rijavnosti, in 3) „ „ : kod (odkod — do kod)? kraj, kod se kaj vrši. 106 doli, dolej, zdolej doma gori, go rej notri, notre, znotraj predi, predej, spredaj spodi, spodaj sredi, sredej zadi, zadej zraven, zravno blizo, blizi, bliz daleč, deleč krog, okrog, okoli, okol mimo, metno, mem poleg, pole takraj — unkraj, unstran vmes vprek, prek vpričo, pričo, nazoč zvrli doli, dol, navzdol domu gori, gor noter, not pred, poprčd, naprej spod, sred, na sred zad, nazad, nazaj zraven blizo, bliz daleč k viško,kvišku,na viš(ek) preč, proč poleg proti, naproti vmes na vprek v kraj, spoti, stran na vrh Na vpraš. kje? — kam? na desni — na desno na levi — na levo pri roči, pri naredi; od rok na samem, rta samini; — v breg, v kreber; — pod se, med se i. t. d. N. pr. Jabelkone pade daleč od jablana. N. pr. — Zunaj lep, znotraj slep. N. pr. — Kjer truplo, tam orli. N. pr. — Kar se doma slcvasi , ne razglasi. N. pr. — Na svetuje lice večkrat daleč od resnice. Ceg. — Vsaka pot ne drži domu. N. pr. — Strupena sapa tod vihrd ! Vilh. II. Prislovi, ki z n a n i j o čas. §. 293. Časovni prislovi naznanjajo:: 1) na vprašanje: kedaj? čas, o kterem sekaj godi ali biva, in so ti-le: vpraš.: kedaj, kdaj? — ozir: k e d ar l sedanjosti | prihodnjosti preteklosti raznega pomena 107 Na hip, hipoma; zabrmsč, ko bi trenil, ko bi pihnil; po dne, po noči; spomladi, po letu, jeseni, po zimi; za dne; z nočjo: do poldne, pred poldnem; poldne, po poldne; do polnoči, po polnoči; čez leto dni; predvčeraj, prcdvčerajšnim, predvčeranjirn; po jutrišnem, po jutrenjem, jutromine; predsinoči; predlani, pred¬ lanskim; predletašnjirn; do seh mal, poselimal; nedavno; nevte- goma, spotoma, mahoma; v curku; na zadnje, na posled; obnarn, iz konca; i. t. d. n. pr. Rajši dans pečenega Škerjanca,' ko jutri 'kokoš-, N. pr. — Naj pred štalica in potlej kravica, N. pr. — Spomladi vsaka bučelica krajcar. N. pr. — Drevi utegne marsikaj drugače biti , kakor je davi bilo. Ravn. ! vpraš.: doklej? J vpraš.: odklej? vpraš,: obkorej? vpraš.: dokorej? 1 ozir.: dokler ozir.: odkler, od- j (dokiš) kar N. pr. Ne prodaj kože, dokler medved v brlogu tiči. N. pr. — 2) na vprašanje: kolikrat (kolikokrat)? koliko časa? doklej? itd. nadaljevanje ah ponavljanje kacega djanja: vpraš.: kolikrat? koliko časa? — ozir. kolikorkrat, kolikor časa: tolikrat, tolikokrat Ičasi, včasi, včasih po redko, poredkoma, marsikrat Često, na cesto; češče redkoma dostikrat dalje, delj sopet, spet, zopet nekikrat drugoč, v drugo, drugič skoz in skoz, ven in ven malokrat — manjkrat neprenehoma,nenehoma večidel, z vekšino velikrat —- večkrat 'neprestano vedno, v eno mer enkrat, dvakrat itd. pogosto; pogoje z nova, vnovo zmiraj, zmeraj, zmir. N. pr. Večkrat bit kakor sit. N. pr. — Mojstrov sin dostikrat ni imena vreden. N. pr. / 111. Prislovi, ki znanijo način. §. 294. Prislovi, kteri p jasnujejo način, so: 1) koli kostni, ki kažejo na vprašanje: koliko? kolikost ali silo; 2) kakovostni, ki kažejo na vprašanje: kako? kakovost ali kakoš- nost in 3) prirekovavni ali o d rek o v a v n i, s kterimi odgovarjamo «na vprašanja: ali? Ii, jeli? anti? mar? mar ne? kaj ne? itd. in pojasnovavni ali pri morja v ni: 108 109 veliko vsaj, vse — zelo, zlu zevsema zgolj, zgoli čez nemoč kupoma, na kupe N. pr. Mnogo psov zajčja smrt. — Kar je preveč, če s kruhom, ni dobro. N. pr. — Uma mnogo, denarjev nič. N. pr. — Veliko še imajo ljudji , le dosta nikoli. N. pr. — vidoma, ne — vkljub, h kljubu vkup, skup, skupej vsaksebi, saksebi všeč, po yšeči zapored, — orna zastonj, zapstonj zmiram, zmeram znak, v znak, v opiat zoper Sem spadajo tudi a) vsi prilogi s srednjim (na s k i, š k i tudi z moškim) koncem, b) pri¬ šlo vni deležniki in c) mnogi sainostavni ali sestavljeni prislovi: v- skok, skokoma; vstop, slopoma; strahom, stra¬ homa; po paru, šparo¬ ma : i. t. d. N. pr. Visoko letal, nizko padel. N. pr. — Majhen lonček hitro slapi. po videzu javelne komaj, komej jedva težko, težko da. d) poj osnov avni: kratkoma, na kratko namreč na vlasti, zvlasti prav za prav sploh, v obče. e) primerjavni: kakor, kot, ko liki N. pr. Ali verujeta ? — To je da. Ravn. — Bolje doma kakor na tujem. IV. Prislovi, ki z na ni j o vzrok. §. 295. Prislovi, ki določujejo vzrok kacega djanja, so lili: vpraš.: zakaj? pokaj? četnu? — ozir.: za česar delj. zato, zatorej, torej za tega voljo, zategavoljo tedaj, taj * za tega delj, zategadelj. N. pr. Bog nam ne pošilja tug in nadlčg vselej le zato, da bi nas ponižal, ampak dostikrat zato , da nas povzdigne. BI. Stopnjevanje prislovov. §. 296. Prislovi ali prirečja se ne pregibljejo v govoru, kakor imena in glagoli, po sklonih, osebah, številih ali časih. Ker pa dolo¬ čujejo prislovi tudi kakovosti, ki jih same ob sebi ali v viši ali niži meri pridevamo stvarem ali djanjem, zato je kakovostnim prislovom lastna tudi stopnjava, kakor pravim prilogom za srednji spol, n. pr. 110 lepo — lepše, najlepše; rad, a, o — rajši, najrajše; visoko — više, najviše, vseviše; lahko, Iehko — laže, laglje, leže, lože; dobro — bolje, najbolje; mehko — meče, mehčeje i. t. d. (§. 161 — 171). — Vrh tega si še pomni: blizo; bliže; najbliže kmalo ; prej, pred, poprej ;najpred itd. daleč,deleč; dalje, delj; najdalje itd. malo, majheno; manj, menj; naj¬ manj itd. veliko; več, više; največ, najviše. N. pr. Kdor je zadovoljen, najmanj potrebuje. N. pr. 15. Predlog. Raj in kolikčr je predlog. §. 297. Predlogi kažejo razmeri, v klerih so osebe ali stvari med sebd; zato jim pravimo tudi razmerniki. Predlogi so v obče krajevnega pomena in tolike moči, da devajo svoje ime vselej v kak odvisen sklon. Po svojem izvirku so predlogi a) pravi ali pristni, ki jih vedno kot predloge v rabo jemljemo, kakor so: do, iz, od, k, pri, itd. — in b) nepravi ali nepristni t. j. prislovi ali samostavniki z močjo pravih predlogov, kakor so: blizo, okoli, vpričo, vrh itd. Po njih rabi ločimo predloge a) v samostojne ali ločljive, ki jih saine za se ali v zvezi z drugimi besedami v rabo jemljemo, — in b) nesamostojno ali neločljive, ki nam le v zvezi z dru¬ gimi besedami rabijo; taki nesamostojni predlogi so: pa—, p ra—, pre(pro-), u — in v z —; vsi ostali so ločljivi ali samostojni. Predlogi se vpregajo z enim, z dvema ali s tremi skloni: 1. Predlogi z enim sklonom. §. 298. Z enim sklonom vpregamo predloge; 111 ' z rodivnikom: i dajavnikom: kazavnikom: mestnikom: bez, brez : Nipla- k, h : Slabo orodje črez: Življa -: nine brez doline, cesta k zamudi. n j e j e cesta čez N. pr Bez N. pr. potu ni medu. proti: Kedar se. plan , čez gore. Pot. N. pr. do : Prava snaga ne sega samo do praga. N. pr. proti jugu pr e- raz . Zdaj so Turki vedri, potegni j prijahali in raz voz pod streho.\ konje poskakali. * N - P r - N. ps. iz: Novo Življenje vkljub : — Vkljub s \ oz: fj re skozi klije iz groba. j Qcgn. ! od: Neduha spravi* človeka od kru-\ ha. N. pr. vsem opomravi domača omika vendar le na¬ preduje. les, ne vidi dre¬ ves. N. pr. 0: Živi se brez plenka o petji ko tič. Vod n. pri: Krava pri (lobcu molze. — N. pr. Z rodilnikom se dalje vpregajo : a) sos ta vij eni predlogi: izmed, zmed: Eden izmed vas me bo izdal. Ravn. iznad, znad: Iznad glave greš mi v zimo (lastovka). Vodn. izpod, spod : Izpod strupa bolečine kal veselja pozend. Čl), izpred, spred : Izpred oči, iz misli. N. pr. izza : Izza pasa zdere svitli meč. N. ps. b) prislovi, sami ob sebi ali sostavljeni: * blizo, bliz : Stare vrane ne pobirajo črvov blizo brane. N. pr. glede : Glede cene se ne bova sprla. mimo, memo : Krepost bo sabo vzel memo smrti star in mlad. Led. nazoč, nazoči gl. vpričo. okoli, o kol: Okoli zlatega teleta svet na sapo raja. N. pr. poleg: Bog živi tudi vas poleg nas! N. pr. prek: Burja prek logov leti in drevje šibi. Sloniš, razun, zun: Razun tebe nimam pomočnika. Štrit, vštrit: Vštrit poslopja stoji nova cerkev. takraj — unkraj, unstran: Slaven svet se giblje unstran naših gor. Cegn. tik: Tik sreče nesreča preži. N. pr. znotraj —■ zunaj: Znotra — zunaj mestnega okoliša. zraven, zravno: Ležala je klada s črnim prtom in zraven nje bla¬ zina. Cegn. c) sam o stavni ki, sami ob sebi ali sostavljeni: dno (na dno): Dno morja gomazi prečudna gadjdd. konec: Konec vasi stoji za potoni stara jablan. 112 kraj (pokraj, nakraj): Kraj suhega drevesa tudi sirovo gori. N. pr. krog 1 , okrog: PiS naj brije krog beraških las. Led. ineslo, mesti, namesto, namesti: Namesto cirilice nam rabi zdaj latinica. sred, sredi (posred, nasred): Tabor stal je sred goščave. Villi. vpričo, pričo: Obličje stare mamke se vpričo cvete če mladine vidno pomladi. Vert. vrh, vrhi (navrh, povrh, zvrh): Vrhi hriba so jo nesli. N. ps. vsled, sled: Vsled lanske uime je cena močno poskočila. zavoljo, zavolj, zadelj, zarad, zbog, zastran: Liban je slovel zastran krasnih cedrov. Vern. — Ni tresla se zbog smrti, ampak zbog rešitelja. Cegn. II. Predlogi z dvema sklonoma. §. 299. Z dvema sklonoma se vpregajo na razna vprašanja: 113 lil. Predlogi s tremi skloni. §. 300. S tremi skloni: I. z rodivnikom na vprašanje: kedaj? II. s kazavnikom na vprašanje: kam, za koga? itd. in III. z druživnikom na vprašanje: kj e ? se vprega le predlog: za: I. Za dne jo zmir na rami nosi. N. ps. II. Za pridnega za vsakim grmom kos kruha, pod vsakim kame- nom krajcar. N. pr. III. Krivica se za mizo smeji, pravica pa za vratmi joka. N. pr. C. Veznik. Kaj in kolikor jc veznik. §. 301. Vezniki pravimo besedicam, ki vežejo posamezne besede ali cele stavke v lepoglasne celote. Po njih rabi v priredno — ali podrednozloženih stavkih ločimo jih v pri redne (priredovavne) in podredne (podredovavne) veznike. I. Pri redni vezniki. §. 302. Priredni vezniki so: 114 c) ločivni. ali ali — ali nekaj — nekaj bodi, bodi si — ali zdaj — zdaj. N. pr. Mera in vaga v nebesa pomaga N. pr. — Slovenščino varje Kras, burja pa Čič. čb. — Posije solnce tudi pred 7iaša vrata. N. pr. vendar vendar le pa vendar. N. pr. Sanj je laž, a Bog je istina. N. pr. — Rožice lepo cveto, pa ven¬ dar enkrat odcveto. N. ps. — Žetev je sicer velika , ali delavcev je malo. Met. — Vsakdo nosi svoj križ , le da vsak pod njim ne omaga. Cegn. II. Podredni vezniki. §. 303. Podredni vezniki so I. k r a j e v n i. — II. č a- sovni: III. n a e i n i: IV. vz rokovni: 1 1. Krajevni : ki kje — kjer kam — kamor kod — koder i. t. d. (gl. §. 292.) II. časovni : ko, kakor kedar, kdar kar, odkar dokler preden, predno, prej ko komaj, toliko da s čim, brž ko, kakor hitro da le N. pr. Koder solnce teče , povsod se kruh peče. N. pr. — Britke sape ne pozabi, ko te pomlad v svate vabi. Kos. — Trte se jokajo, predno rodč. Vodn, d) primer javni'. kakor, k akti ko, kot nego kakor — tako kolikor — toliko čim — tem čim več — tem več čim manj — toliko manj če više — tem više bolj ko — toliko b) posledični: da, da bi, da ne bi tako da N. pr. Ko Človeka smrt ugrabi, sabo celo nič ne nese, ko pravična dela. svoja. Cegn. — Kakor mati prede , tako hči tke. N. pr. — Bog ni dal volu rogov, da bi se bodel. N. pr. a) vzročni: ker, zato ker ki češ b) pogojni: ako, ko (ko bi, ko ne bi) če bi li, ako li da sicer, scer, drugaei bodi, bodi si. c) dopustni: da si, da si tudi ako tudi, če tudi da ravno, da si ravno (lih) ako ravno, če ravno. JV. pr. Med se liže , ker je sladek. N. pr. — Ako ne teče, pa kaplja. N. pr. — Sv. Jakob žito zori, če se tudi solnce kuja. N. pr. *J) J0. Medmet. Kaj in kolikor je medmet. ' \ §. 304. Medmeti so besedice, ki naznanjajo dušne občutke i. pr. žalost, radost itd.) ali posnemajo naravne glasove, in ne stoje nobeni slovnični zvezi z ostalim govorom. A) Medmeti za dušne občutke: a) glasovi radosti in veselja: a! eha! ha ha! ala! ju, juhe! hura! hopsasa! hajsasa! blagor! b) glasovi žalosti: ah! oh! uh! jo! oj! joj! oj oj! jojmene! o kaj! bogme! gorje! za božjo voljo! za božji čas! c) glasovi nepo voljnosti: ha! bah! lej! lej te bodi! čaj čaj! bes te plentaj! bes te lopi! d) glasovi bolesti: as! asa! oh! ovbe! jomnasta! božji križ! e) glasovi za klicanje: st! pst! — i no! oj! hč! čaj, čajte! čaki no! slišteI f) glasovi spodbade: ala! alb! halo! no! nu! nujmo, nujte! bali, balita, balite! udri, udrimo! g) glasovi čudenja: a! i! u! oho! dčte, tčte! dete vendar! jej, jej! hencaj! hentaj! jemnasla! kaj pa še! primaruha! ni mogoče! raca na vodi! h) glasovi za o p o m i n j e v a nj o: ruj, čujta, čujte! tiho! tiho bodi! lej, lejta, lejte! lejte no! viž, viž no, vidiš, vid’te! hajdi, hajdimo! nujmo, nujte! nikari, nikarte! z mirom! i) glasovi prisege in vošila: za Boga! pri moji duši! pri moji veri! mož beseda! — Bog! Bog da je! hvala Bogu! Bog bodi zahvaljen! z Bogom! srečno! Bog daj! Bog pomozi (pomagaj)! Bog hotel! Bog te (vas) živi! Bog te sprimi! slava! živel (a, o)! živeli (živili)! — Bog ne daj! Bog prenesi! glava te bolela! zemlja te požrla in še mnogo enacih narodskih vošil in kletvic! k) glasovi, s kterimi kličemo ali odganjamo domače živali (kokoši): nu nu! čibačiba! — vššš; (race) put put! rac rac! (pse, mačke) ps psj 16 (6! muc muc! (ovce, koze) bic hic! kez kez! (vole, konje itd,) na na! — hejs, hejsa! hijo! (svinje) si si! koni koni! ; — hru! B) Medmeti za nalome glasove; klip! klap! pik! pok! pika pok! resk! tresk! pif! pat'! puf! huš! frk! cin! pač! itd. C. Besedoslovje V v o d §. 305. Hfrečudna so pota in mnogovrstne postave, po kterih se razvija in razrašča slovensko besedišče. Bogati se: a) po notranji menjavi v koreniki t. j. po glasovni menjavi, ki tvori besede po notranji vikšavi na glasu, n. pr. greb —: grob, greblja, grablje itd. b) po vunanji vekšavi t. j. po izpeljavi, ki tvori besede po natiki posameznih glasov (obrazil) na koreniko ali deblo, n. pr. brodi brodnik, brodnina, brodišce itd. c) po sostavi ali zlagi, ki veže posamezne besede v nove besedne celote, n. pr. kolovrat, hudournik, stoletje. I. Glasovna vikšava. §. 306. Da ravno obrazi slovenščina večino besedi' po vunanjih pritiklinah ali obrazilih, vendar le tudi ni rnajheno število tacih besed, ki so prirasle na ravnost iz glagolskih korenik brez vunanje nalike. Tako so nastale po vikšavi samoglasnikov: a) 6 v e, O, a: bred —: brod; greb —; o-greb-ati, grob, grab-iti; . lez —: laz-iti; plet —; o-pUt-elc, plot ; rek ~ : rik , rok; sed —; sed-ati, sad; tek — . 1 tek, tok, tdk-ati ' itd. j (v odprtih zlogih j ali v pristopi) n. pr. de —: 0 ‘dev ; se — sev ; mle — mlev. b) i v e, OJ, OV: bi —: boj; li —: loj• ri —: rov; zi — \ziv, po-zoj; vi — ■' venec, po-voj. c) O v a: sop —: sapa; stvor —: stvar; krop —: kaplja; gor —: požar. d) U v av, OV: ku —: kov; plu —: plov, plav-ica; slu —; slov, slava; snu — snov j tru • — trava, otrov. 117 e) k in n v: al, ar — la, ra ; el, er — le, re; il, ir — li, ri ; ol, or — lo, ro : br — : Mr, bir; ki — kol, kal-ati; stl — stelja, slama, stolp ; vrt —: vreteno, vrat; mrz — : mraz ; prh —; prah ; str —: prostor , strop ; zr —: zora, zarja, {) a kot najtehtniši samoglasnik se ne vikša na glasu, le v odprtih korenikah se je včasi v aj ali av razširil, n. pr. da —: prodaj, prodava; sta —: stav, u-stav itd. H. Izpeljava. §. 307. Pri izpeljavi pazi na koren, na deblo in na obrazila. Koren je prvotni ali temeljni jezikov del, iz kterega priraščajo besede kakor iz korena. Različno od korena je deblo. Deblo ali steblo je zlog ali beseda, ki je po enokratni glasovni vikša vi na ravnost iz korena nastala. Obrazila so končnice ali pritikline, same ob sebi temne in nedoločne, ki priraščajo korenu ali deblu za nove pomene; tako so n. pr. besedam: brodnina, travnik, bojar, gr obiš če, m ra zola: bred —, tru —, bi—, greh —, mrz — koreni, brad, trav-a, boj, grob, mraz debla, — nina, — nik, — ar, — išče, — ota pa obrazila. V obrazilih je slovenščina zelo bogata; v njih se razodeva prečudna moč in gibčnost našega jezika; te prav poznati in sukati je tedaj prva dolžnost slovenskemu pisatelju. A. Izpeljava sainostavnikov, §. 308. Pri obraževanji samostavnih imen nam služijo sosebno te-Ie končnice: 1. Osebe po njih rodu, opravilg ali lastnostih znamnjujejo: 45, ki prirašča glagolom ali samostavnikom in pomenja: 1) če jo pritisneš deblu nedovršnih glagolov, moške osebe, ki se pečajo s tem, kar glagol razodeva, n. pr. bahdč, berdč, jahdč, kopdč, kovdč, krojdč, ordč, podajdč, poganjdč, rezdS, sekač, škripa);, vezdč; — za ženske osebe se dodeva še — ica, n. pr. beračica, kovačica, krojačica, 2) deblu ženskih samostavnikov pritaknjena, imenuje moške osebe po njih lastnostih, vrh tega jih večidel tudi na pomenu povekšuje, n. pr. braddč, brentdč, glavdč, nogdc , ramdč ; pomni si tudi: mejdč, meljdč itd. H8 se pritika najrajše glagolom, redkejše imenom, in kaže: 1) nedoločniku na mesto poslednjega samoglasnika ali gla¬ golski osnovi dodana, a) na služeče ali delajoče osebe, n. pr. čuvaj, kričdj, Ščuvaj, streždj — rataj (orataj ), hodataj , — b) na prepone ali ločila v slovnici, n. pr. klicaj, oklepdj; vezdj, vprašaj; — c) na daljavo ali s a ks e b n o s t med dvema ali več stvarmi, n. pr. lučaj, skokdj , steždj, streljaj. 2) z imenom zrasena pomenja razne osebe in reči' moškega spola, n. pr. naročaj , otročaj , prhljaj, vršdj. ak (za ženski spol pritekni še — in j a), ki je lastna samostavnikom in prilogom, pomenja: 1) moške osebe po njih stanu ali veljavi v človeški družbi, n. pr. divjak , grajšak, junak , lcorenjdk, možak, novdk, poštenjak, prostak, rojdlc, siromak, veljak, vojščak ; — grajščdkinja, juna¬ kinja, vojščakinja itd. 2) samce v živalstvu, n. pr. gosjak, lesjdk, srnjak. 3) papirnate denarje, pa tudi snovi; n. pr. dvojdk, šestdk, desetak, stotak — beljak, rumenjak. an (za ženski spol prideni še — k a) prirašča imenom, znam- njuje pa: 1) moške osebe po njih domovanji in služi sploh za obraževanje domovinskih imen, n. pr. Afrikdn, Amerikan, Azijdn , Egiplan, Bečan , Celjan, CelovČdn , Goričan , Lezbljan, Ločan , Pražim, Rimljan, Tržičan ; meščan, tržan, vašan , gorjan. — Afrikanka, Amerikanka, Azijanka; Bečanka, Celjanka, Gori- čanka; meščanka , tržanka itd. Imena: Celjčdn, Dunajčan , Ljubljančan , Mariborčan, Za- ' grebčan itd. niso izpeljana iz prvotnih imen, ampak iz: Celjec, Dunajec, Tpubljanec, Mariborec, Zagrebec itd,; nekaj izmed njih pa jih v tej obliki ni več navadnih. 2) moške osebe po njih veri, opravilih ali lastno¬ stih, n. pr. kristjan, luteran, mohameddn; čakdn, modrijan, tlačim. 3) samce v živalstvu in razne druge reči: lipan , puran, racman; jablan, prstan, srpan. dr (za ženske osebe pristopi i ca). Ta rodovitna končnica prirašča najraje samostavnikom, pa tudi prilogom in glagolom, in po¬ menja moške osebe z ozirom na njih opravilo ali roko¬ delstvo, n. pr. drvar , goslar, jeklar, kamendr, klobučar, knji- gdr, kravar, mesar, mešetdr, mlinar, ovčar, volar, vratdr, zlatar, zvonar, žitdr; boljar, vrtnar; pisar, romar, tesdr, tiskar, zidar; — klobučarica, kravarica, mesarica, mlinarica ; vrtnarica, rd- marica itd. Po natiki obrazil — i j a, — in a (nina), — iti, — niča in — stvo priraste slovenščini dokaj novih besedi za razne zapo- 119 padke: končnica — i ja kaže na rokodelstvo ali obrtstvo: mešetarijo,, vrtnarija ; — ina (n in a) na plačila za delo: mešetarina, pisar (njina, vrtnarina ; — iti pornenja, kaj biti ali se s čim pečali: mešetariti, pisariti, suknariti, vozariti, žita- riti; — niča znamnuje kraje ali prostore, v kterih kaj biva ali se kaj opravlja: drvarnica , jelclarnica , knjigamica, pisarnica, tiskarnica; in — sivo kaže na rokodelstvo ali obrtstvo kot umetnost: jeklarstvo, knjigarstvo , vrtnarstvo, zidarstvo, žitarstvo. aš kaže na človeka, ki je to ali se peča s tem, kar samostavnik ali prilog razodeva, n. pr. golibaš, kočijdš, mejaš, pajdaš, ple- ■ menitdš , šajkdš, velikdš ; včasi se menja s končnico — až: kočijdž. ec (za ženske osebe — k a ali — icaj. To končnico slovenščina zelo rada v rabo jemlje in jo pritika raznim govornim razpolom. ij Kedar hoče imenovati moško osebo po njenem domo¬ vanji, rodu ali opravilu, pritisne jo imenom na ravnost na koreniko ali na druga obrazila, posebno na—a n in ar, n. pr. Afrikanec, Avstrijanec, dolanec, gorjanec; Kranjec , Korošec, Evropejec, Slovenec, Nemec; samotarec, životarec; — Afrikanka, dolanka, gorjanka ; Kranjica , Korošica, Slovenka, Nemka itd. 2) Za zaznambo moških oseb po njih lastnostih, pritisne se obrazilo nedoločni obliki prilogov, zaimkov ali števnikov, n. pr. belec, črnec, gologlavec, grbavec, glušec, krivec, kruljavec, lažnjivec, mutec, pešec, prednam.ec, slepec, svojec, udovec, vedec (veščec), —- belka, gologlavka, lažnjivka, slepica itd. 3) Kedar hoče imenovati delajoče osebe, prideva to končnico glagolski koreniki ali osnovi, zev pa zatika v odprtih zlogih s črko V, n. pr. brivec , godec, jedec, jezdec,, kosec, kupec, pevec, pivec, plevec, ženjec; delavec, delivec, igravec, morivec, pisavec, plesavec, poslušavec, svetovavec , tlcavec , vladavec, zvegla- vec; — pevka, plevica, ženjica, delavka, igravka , morivka , plesavka itd. Hrvatje in Srbi in turli nekteri slovenski pisatelji izpeljujejo te in enake samostavnike rajše od II. tvorno-preteklega deležnika; zatd pišejo: delatec, igralec, poslušalec, svetovalec, vladalec, tkalec. 4) Trpno-preteklemu deležniku pritaknjena, znamnjuje ta končnica trpeče osebe, n. pr. dojenec, poslanec, preklete c, rejenec, učenec, utopljenec, znanec; — dojenka, poslanka, rejenka, učenka itd. elj (za ženski spol se doda — i c a). Ta lepoglasna končnica, ki je med prostim slovenskim ljudstvom močno opešala, vendar v pisavi spet čedalje večo veljavo zadobiva, prirašča nedo- 120 ločniku nedovršnih glagolov mesto poslednjega samoglasnika ter imenuje moške osebe po njih opravilih, n. pr. činitelj, govoritelj, krstitelj, miritelj, mučitelj, ■pisatelj, reditelj, roditelj, učitelj, vršitelj , prijatelj, neprijatelj; — mučiteljica, pisateljica, učiteljica itd. ež kaže na osornega, sitnega ali samogoltnega človeka, n. pr. brklež, derez, grabež, guleč, preVzetnež, revež, sitnež , snedež, Morklež, tepež , zagovednež. ič, po svoji naravi manjšavna pritiklina (gl. §. 314), druži se ime¬ nom in glagolom in znamnjuje osebe po njih rodu, last¬ nostih in opravilih; vrh tega jim daje pomen ljubega, prijetnega in majhenega, kakor manjšavkam. To obrazilo nam služi: 1) lastnim imenom ali svojivnim prilogom pritaknjeno, v zazna¬ movanje rod o vinskih imen, n. pr. cesarjevič, kraljevič, Gregorič , Gundulič, Petrič , Vrbančič, Valentinič, Zupančič; Gregorovič, Ivanovič , Markovič, Nikolajevič, Petrovič, Pre- radovič; 2) prilogom dodano, pomenja mladino sploh, n. pr. mladič, mladenič, poznič ; mrlič. 3) kedar priraste glagolom, imenuje moške osebe po njih opravilih, n. pr. berič, dedič, mlatič, poganjič, ribič. ik (za ženske osebe— icaj prirašča prilogom ali glagolom in znamnjuje: 1) pritaknjena prilogom, kterim n deblo zatika, osebe po njih d j a n j i ali stanu, n. pr, besednik, bolnik , dolžnik, govornik , pomočnik , rednik, tožnik , vodnik, vomilc, za/povednik; desetnik, grešnik, duhovnik, gl&snik, namestnik, pesnik, popotnik, puščavnik; — besednica, bolnica, dolinica, pomočnica, rodnica, zapovednica; desčtnica, grešnica, namestnica, popotnica itd. 2) trpnemu deležniku dodana pa imenuje trpeče moške osebe, n. pr. jetnik, mučenik , otetnik , poslanik, rešenih:; tvornega pomena so vendar v slovenščini: učenik, odrešenik in še dru¬ gih nekaj. ilja, v slovenščini zelo redka končnica, imenuje delajoče ženske osebe, n. pr. pletilja, šivilja, vezilja in morda še drugih nekaj, in pomenja sploh mladince in druge možake po njih lastnostih, večidel z zaničljivim pomenom, n. pr. bogatin, capin, fantalin, grdin, kr lin, mrletin, potepin, štrkolin. man, iz ptujščine privzeta končnica, kaže sploh na moške osebe, samcev živalstvu, pa tudi druge reči, n. pr. Čarman, rotman; purman, racman; taterman, 121 §. 309. II. D j anja z ozirom ali brez ozira na način in učinek znanijo: Samostavniki, ki značijo djanje, so ali same korenike, kakor: ber, k o p, 1(5 v, m lat, seč, sev itd ali pa so izpeljani iz glagolskih osnov z naslednjimi obrazili: ava, nedoločnikovi osnovi nedovršnih glagolov pritaknjena, kaže na d j anja z ozirom na način delavnosti, n. pr. pisava; ravnava, sklanjava, spreminjava, stopnjava, veleva, veljava, vezava. ba prirašča nedovršnim in dovršnim glagolom in znamnjuje: 1) če se pritisne koreniki nedovršnih glagolov, djanje ali stanje, ki se ravno kar vrši ali biva, n. pr. dražba, služba, sodba, strežba , svatba, tolažba, tožba, vadba, vodba ; 2) če se zveže s koreniko dovršnega glagola, pa pomenja že dovršeno djanje ali stanje n. pr. navedba, obramba , pogodba , ponudba, sprememba, vredba. ek prirašča glagolski koreniki ali trpnemu deležniku in pomenja: 1) če se glagolovi koreniki pridene, umišljen čin ali dovršeno djanje, n. pr. dogodek, dohodek, odhodek , napo¬ tek, ovirek, poljubek, pridelek, prilepek, pripetek, prisevek, obrodek, učinek; 2} trpnemu deležniku dodana, pomenja ta končnica učinek kacega djanja, n. pr. dobitek (dobiček), napitek, osnutek, ostanek, razvitek, začetek, zaprtek, zgubiček. ev — va. Ta končnica se vjema po pomenu z obrazilom — b a in znamnjuje po natiki na nedoločnik mesto poslednjega samo¬ glasnika djanje ali opravilo, ki se ravno kar ali delj časa vrši, n. pr. bratev — bratva, kletev — kletva, kositev — kositva, molitev — molitva, pletev — pletva, sejatev — sejatva, sklanjatev — sklanjatva, trgatev — trgatva, volitev — volitva, vrSitev — vrSitva, žetev — žetva; pa tudi razne priprave: britev, obutev itd. ija prirašča glag lom in imenom in znamnjuje: 1) trpnemu deležniku dodana, učinek kacega djanja, n. pr. odmrtija, podrtija , prevzetja, razprtija ; 2) samostavnikotn na — ar pritaknjena, rokodelstva ali meštrijo z ozirom na delavnost, n. pr. kolarija, bednarija , zidanja, žit arija. 3) po natiki na druge samostavnike in priloge razne urade in razna stanja, n. pr. dačovnija, namestnija, oblastnija, sod¬ nija, Škofja; kmetija, hudobija, prekucija. je tvori po natiki na trpno-pretekli deležnik nedovršnih glagolov abstraktne samostavnike (glagolnike), n, pr. darovanje, povzdi¬ govanje, premišljevanje, sedenje, pletenje, učenje — kritje, pitje, vretje. 122 tfej glagolovi koreniki dodana, znamnjuje d ja nje, v hipu dovr¬ šeno ali čin brez posebne važnosti, n. pr. gnžljej, mahljej, migljej, občutljej, trenljej, zdihljej; — predtegljej, zategljej. nja, prirašča glagolovi koreniki in pomenja djanja z ozirom na do vrš e k ali umišljene čine, n. pr. blodnja, gostnja, košnja, nošnja, prošnja , skušnja, vožnja. §.310. III. Shrambe, prostore in planišča znamnjujemo z: ava, ca se pritisne sarnostavniku ali prilogo, kaže obširna planišča ali prost ore, n. pr. daljava, država, dobrava, goličava, goščava, nižava , planjava, puščava , širjava, višava; kaže pa tudi na umišljene čine in stanja velike obsežnosti, n. pr. grenjava, lajšava, smešnjava, težava, zmešnjava , zmotnjava, ica prirašča prilogom s končnikom n in pomenja razne hrambe in delavnice, n. pr. upnica, drvarnica, igr/tirnica, /čolniča, kovdčnica, ledenica, mesnica, pisdrnica, pivnica, predivnica , spdvnica , sušivnica, topivnica, žitnica. ik je s končnico — ica enacega pomena, n. pr. hm ni k, plevnik, solnik, tintnik. išče Ta končnica prirašča samostavnikom in II. tvornopreloklemu deležniku, pomenja pa: 1) kraj, kje kaj raste, biva ali se kaj godi, n. pr. ajdišče , bojišče dvorišče, gnojišče , igrališče, kopališče, pokopališče , pre¬ bivališče, pribežališče, stanovališče, tetcališče ; 2) dele raznih orodij, n. pr. bičišče, grabljišče, kosišče, platišče , posteljišče, ratišče, ročišče, toporišče. Namesto išče govore kranjski (razim dolenskih) in goriški Slovenci sploh — iše, n. pr. bojiše, dvoriše, gnojiše itd., kar pa ni posneme vredno v pravilni pisavi.) jak (a k, i k) prirašča samostavnikom in prilogom in znamnjuje hleve, shrambe in druge priprave, n. pr. bučelnjak, cvetnjdk, golobnjak, konjak, kravjak, kurnjak (kurnik), ovčjak, pesnjdk, sadovnjak, vinjak, volovjak, zelinjak, žličnjak (žličnik). Različna od te končnice je končnica— jek, ktera kaže na živalsko blato ali živaljek, n. pr. golobjek, kravjek , kur j ek, mačjek, mišjek, podganjek, ptičjek. je Ta bogata končnica obrazi mnogo besedi s pomenom mestne lege, če jo prideneš samostavnikom, zloženim s predlogi, n. pr. medgorje, nagorje, podgorje, pogorje, predgorje, pri gorje, Zagorje: medpgtje, napotje, podpotje, pripotje, razpotje-, pred¬ mestje, primestje ; medmorje, primorje ; vzglavje, vznožje-, nad¬ stropje, podstrešje, pritličje; pomenja pa tudi, v kakošnem stanji se kaj nahaja, n. pr. bezumje, brezglasje, dvoglasje , lepoglasje, malodušje. , , v 123 §. 311. IV. Snovi, iz kterih, ter orodja in sredstva , s kterimi se kaj dela, p omenjaj o : ača (6 k) kaže sploh na orodja, v časi pa tudi na snovi, n. pr. borjača, gorjača, igrača, kopača, kozača, perača, robača, tepača, terača, vejača, vrtača. — obuvale, vinjak, rezdk; pijača, pogača, ugrizača. aya znamnjuje snovi in zaloge, n. pr. dišava, kresava , kurjava, meljava, svečava. ec, ce se pritakne svojivnirn prilogom, pomenja: 1) sploh žgane in druge tekočine in dišave, n. pr. brinjevee, hruščevec, kafrove c, pelinovec, slivovee, tepkovec; včasi znamnjuje pa, tudi drevesne okleške : bezeg — bezgovec, gaber — gabrovec, brin — brinovec, jesen — jesenovec ; 2} sarnostavnikom ali prilogom dodana, kaže na kemijske prvine in snovi, n. pr. beljakec, greneč, kislec, voglenec, okisanec, vleče c, zlezec-, nekaj samostavnikov s tem pomenom pa je izobraženih s končnico — ic — in, n. pr. luknjic, ogljic — kislin , ogljin. ica. Ta bogata končnica prirašča sosebno prilogom in števniknm in znamnjuje: 1) bolezni, ktere razodeva že sam prilog, n. pr. gorečica, hudiča, kihavica, mrzlica, padavica, pljučnica, srbečica, vročica, zanohtnica, zlatica. 2) v o d e, n. pr. deževnica, kapnica, potočnica, ripnica, snežnica, studenčnica, zeljnica, zveplenica ; 3) razne posode, orodja in druge priprave n."pr, latvica, nogovica, rokovica, perotnica, pletenica, plevnica, polica, ročica, sevnica, slamnica, spovednica, trlica, veternica; 4) če se števniku pritakne, števila oseb ali reči, n. pr. dvojica, trojica,-četverica ali denarje po njih veljavi in šte¬ vilke, n. pr. desetica, dvajsetica, petica, šestica; letnica, osmica, sedmica, slčletnica, tisočletnica. in a se zrašča s sarnostavniki in prilogi in pomenja: 1) meseni no ali kože živalske, n. pr. bravina, gld- vina, govčdina, kozUtina , svinjina; kožuhovina, kravina; 2) plačila in davke, n. pr. brodnika, cestnina, desetina, dnina, mostnina (mostovina), pisarina, voznina; 3) razne jezike, n. pr. angleščina , češčina, francoščina, grščina, latinščina, nemščina, slovenščina, srbščina: 4) razne lesovine in druge snovi, n. pr. bukovina, hra- stovina, hruščevina, kotlovina, kislina, lojevina , medenina , sre¬ brnina, vošČina (včščevina), zlatnina , 124 5) mnogotere druge reči raznega pomena, n. pr. novina, starina, prvina ; dolina , planina, ravnina, višina. flo (alo, el o, lo) prirašča sosebno glagolom h koreniki in po- menja sploh orodja ali sredstva, ktera nam služijo v dosego ali izvršitev kacega djanja ali namena, n. pr. belilo, črnilo, gladilo , gnojilo, hladilo, krmilo, mazilo, mlatilo, obrazilo, pisilo (pisalo), rezilo, sklonilo, šilo, vetrilo, zelenilo • — držalo , kazalo, ogledalo, stajalo, zrcalo — delo , omelo ( vrtelo, vršelo ; — maslo, sedlo, teslo. ivo znamnjuje vselej snovi' ali priprave za kako delo, n. pr. belivo, cestivo, črnivo, gnojivo, gradivo, jestivo, mlezivo, mlativa, netivo, pecivo, pisivo, pletivo, pivo, predivo, rezivo, steljivo, streljivo, vezivo. oba znani snov ali za popa de k, ki jo imajo v sebi reči in last¬ nosti, n. pr. gnjiloba, grenkoba, kisloba, skrnoba, sladkoba, svitloba, trohnoba. ulja kaže na orodja, n. pr. češulja, kopulja , perulja, ropotulja, strgulja. §. 312. V. Kakovost ali lastnost, družbo ali poseben stan z n a in nj ujejo: ast, ki se vjema po pomenu s končnico — ost, n. pr. popolnomast. ina, v slovenščini zelo rodovitna končnica, pomenja: 1) svojivnim prilogom dodana, čigava je dežela ali kaka druga reč, n. pr. banovina, carovina , kneževina, kraljevina, vojvodina ; domovina , gotovina, trgovina• cestovina , mostovina-, 2) drugim prilogom pritaknjena, kak umišljen stan, n. pr. daljina, družina, milina, trdina, veličina, zveščina. oba stoji v nekterih besedah namesto — o ta ali oča, n. pr. hudoba, grdoba , zvestoba-, sicer pa glej §. 311. OČa enacega pomena kakor — o ta, s ktero končnico se pogostem premenjava, n. pr. čistoča — čistota , samoča — samota, sramoča — sramota , tesnoča — tesnota. ost se zrašča le s prilogi in z drugimi priložnimi besedami in pomenja: 1) telesno ali dušno lastnost ali kakovost, po kteri se razodeva reč ali oseba, n. pr. hvaležnost, hitrost , hromost, mladost, modrost , naglost , nemarnost , pobožnost , pohlevnost, prevzetnost, samogoltnost, skopost, učenost , vernost, zvestost ; 2) kako dušno stanje, n. pr. čednost, krepost, milost, radost, žalost . Ota kaže vselej na kako lastnijo ali svojstvo in je nekaj bolj konkretnega pomena kakor — ost; rekel bi, da stoji ta konč¬ nica po svojem pomenu v sredi med oba in ost, s ktero se 125 le včasi popolnoma vjema, n. pr. čistota, gluhota, gorkota, kislota, lahkota, mehkota, nagota, sladkota, slepota, suhota, togota, toplota. stvo, v stari slovenščini sploh enacega pomena kakor — ost, po- menja: 1) samostavniku pritaknjena, poseben stan ali občestvo n. pr. cesarstvo, človeštvo, duhovništvo, gospostvo, kršanstvo, ljudstvo , moštvo, meštvo , poganstvo, poljedelstvo , učiteljstvo, vinstvo, vojaštvo ; včasi z vtavljenim — o v, n. pr. duhovstvo, kraljestvo, sinov stvo. 2) po natiki te končnice na—'ar kak urad ali umetnost, n. pr. glavarstvo, rnornarslvo j vrtnarstvo, zidarstvo ; 3) s prilogom zrasena, lastnost ali stanje, n. pr. bogastvo, lalcomstvo, pijanstvo, pregnanstvo, svojstvo, veličestvo. §. 313. VI. Množino ati zborne obilnosti znanijo: ad ki pomenja množico enačili stvari ali reči, n. pr. črvdd, gadjdd, telad, živdd ali s pritiklino — in a: črvadina,tel&dina\ prhljad, suhljad, zelenjad. ava ki kaže na zborne obilnosti, n. pr. goščava, kurjava itd. glej §. 311. ija, samostavniku pritaknjena, kaže na množico živočih stvari, n. pr. beračija, dečarija, fantija , kovačija, kozarija, otročija — berači, dečaki, fantje, kovači, koze, otroci. ina pomenja zb ir o stvari ali reči istega plemena, n. pr. družina, lezerčina, manjšina, množina, perutnina, večina , živina ; lesenince, maščevina, mesovina, prtenina, zlatovina, železnina. iV0, glej §. 311, je pomenja skupnost ali množino enačili reči in se zrašča: 1) S samostavniki n. pr. biČje, cvetje, drevje, grozdje, ka¬ menje, kolje, ličje, listje, perje, protje, rožje, sadje , snopje, šibje , trsje, veje, zčlenje-, 2) ž njih svojivniki in naznanju sploh še večo množino enačili reči n. pr. borovje , deževje, dobovje, grmovje, jesenovje , snopovje, vodovje. VII. Manjšavna obrazila. §. 314. Manjšavnih besedi ali manjšavek je slovenščina zeld bogata in jih prav po gostem jemlje v rabo, češče kakor se to godi v drugih jezicih. Manjšamo pa v govoru ne samo stvari, v resnici majhene ln drobne, ampak tudi take, ki so nam mile , ljube in za oko prijetnega lica. Najnavadniša manjšavna obrazila so: 126 a) moških imen : 00, n. pr. brat — bratec , golob — golobec, hleb — hlebec , kos — kosec, kot — Icolec, kruh — Jcruhec, sir — sireč, vrt — vrtec , zvon — zvonec. ek, n. pr. člen — členek, noz — nožek, klobuk — klobuček, sin — sinek, stric — striček, vol — volek. Nekterim manjšavkam dajemo radi staro ldicavnikovo obliko e, n. pr. junec — junče , kozel — kozle, otrok — otroče ali končnico — ki se je prej ko ne iz staroslovenskega klicav- nika razvila, n. pr. ded — dedej , noz — nozej, vol — volej itd. ič, n. pr. črv — črvič, grad — gradič, grozd — grozdiČ, kralj —- kraljic, noz — nožič, snop — snopič, vrh — vršič. Nekaj manjšavek je navadnih samo z eno gori imenovanih končnic, nekaj z dvema, nekaj pa z vsemi tremi, n. pr. grad — gradeč , gradek , gradič ; Icruh — kruhec, kruhek, kruhej. b) ženskih imen: 1) ženska imena s samoglasnim končnikom dobivajo sploh: ica, n. pr. glava — glavica, hiša — hišica, izba — izbica, kaplja kapljica, megla — meglica, muha — mušica, noga — nožiča, ptica — ptičica, roka — ročica, rosa — rosica, steza — stezica , zvezda — zvezdica. — Lesem gredo tudi sainostavniki na e m, e v itd., ki so navadni tudi s samoglasnim končnikom a, n. pr. cerkev, cerkva — cerkvica-, pesem, pesma — pesmica itd. ka, n. pr. mama — mamica, mamica ; Mina — Minica, Minka-, slama — slamica, slamka ; zena — zenica, ženka. 2) ženska imena na soglasnik manjšamo s končnicama: Ca, n. pr. brv — brv ca, postelj — posteljca, stvar — stvarca, vas — vasca, žival — živalca ; če bi se pa preveč sikavcev, šumevcev ali drugih nelepoglasnih soglasnikov vkup namerilo, deni raji samoglasnik i pred končnico, n. pr. kost — koščica, luč — lučica, pest — peščica-, ka, n. pr. bil — bilka, cev — cevka, gos — goska, jel — jelka , miš — miška, nit — nitka, piščal — piščalka. c) srednjih imen. Srednje sarnostavniko manjšamo sploh ria: C6, n. pr. brdo — brdce, krilo — krilce, meso — mesce, vino — vince; drevo — drevce, drevesce ; kolo — kolesce , kolče ; pero — pčrce, peresce-, zavoljo lepoglasja se vrine včasi i pred končnico, ali e pred končnikom vstavi, n. pr. mesto — mestice, gnjezdo gnjezdice ; jedro — jedrice ali jederce ; vedro — vedrice ali ve¬ der ce-, steblo — stebli ce ali stebelce. iče, kteVo končnico privzemajo skupna imena na je, n. pr. grozdje grozdjiče, perje — perjiče, snopje — snopjiče. d) Množinski samostavniki (pluralia) se pomanjšujejo pravilno v mno¬ žini, n. pr hlače — hlačice, vile — vilice ; usta — ustica, vrata — vratiča. 127 Ženskim samostavnikom s soglasnim končnikom prideni e mesto i, n. pr. gosli — goslice, jasli — jaslice, svisli — svislice. §. 315. V otroškem, milovavnem in prilizovavnem govoru Slovenec dostikrat ni zadovoljen z enim samim pomanjšanjem; zatorej skuša manjšavkam še milše in prijazniše lice dati, to je, da jih v drugo pomanjša, ako Iepoglasjc ne brani. V ta namen se pritisne: a) ek za moški spol, n, pr. hlebec — hlebček, kosec — košček, sinek — sinček, kraljic — kraljiček, nožič — nožiček, volič voliček; bj ica za ženski spol, n. pr. cerkvica —• c erkvičica; glavica ■— glaviČica' mamka — mamkica, mamčica; jelka — jelkiea, jelčica; stvarca — stvarčica; živalca — živalčica. c) ice za srednji spol, n. pr. gnjezdice — gnjezdičice; jajce — jajčice, solnce — solnčice, srce — srčice, vince — vinčice. VIII. Vekšavna obrazila. §. 316. Hoče li Slovenec imenovati kako posebno veliko, okorno ali ostudno in zaničljivo osebo ali reč, vzame jej večkrat prvotno glajšo in prijetnišo obliko ter jo poveliča na pomenu po vnanji natiki vekšavnih zlogov, s kterimi jc večidel združen tudi gra javen in g rdi ve n pomen. V ta namen nam služijo razun gori (§. 308) imenovanih vekšavnih končnic: ač, a k, a n, aš, ež, in — ača, a lunj a, ana, še naslednja obrazila, skoz in skoz z grdiv- nirn pomenom: a) za moški spol: a v s, avt, i ha, in a, on, 61, uh, uti, n. pr. lcmetavs, brnjavs, zmikavt, glavina, pavliha, hlačon , galjot, lenuh, potepUh , požeruh, smrdiih , grdiin, capun. b) za ženski spol; avslja, avtlja, i h a, uga, ulja, ura, uta, H za, n. pr. kmet avslja, zmilcavtlja, deklusina , vlačuga, bahulja, potepulja, babura. IX. O b r a ž e v a n j c p t uj i h 1 a s t n i h i m e n. §. 317. Lastnim imenom novejih evropskih jezikov, ki nimajo korena v starodavni grščini in latinščini ali pa v slovenščini,puščamo veči del njih lastno oEliko tudi v slovenski pisavi; druga pa je z lastnimi imeni grškimi in latinskimi in pa s tistimi ptujkami sedanjih narodov, ki so si jih prvotno iz starih klasičnih jezikov ali pa iz slovenščine zajeli in s časom po svoje prikrojili; tem le dajmo brez skrbi domače lice, ker se grščina in latinščina po svojem liku veliko bolj vjema z našo domačo besedo kot nemščina ali kteri koli drugi zdanjih evropskih jezikov; tako n. pr. sezimo pri besedah- „ Milnchm, 128 Po, Trient “ k prvotni latins&i, pri besedah „ Leipzig, Lubeje, Riigen“ itd, k slovanski obliki in recimo: Monakovo, Pad, Trident — Lipsko , Lubek, Bujana itd. — Nekaj nemških imen pa je že poslovenjenih v splošno rabo prišlo; tu je pač najbolj prav, da jih v tej obliki še dalje rabimo, zlasti ker se nemška oblika le težko prilega slovenskemu govoru, n. pr. Frankfurt — Frankobrod, Langobardi — Dolgobradci , Marburg — Maribor, Salzburg — Solnigrad. Predaleč v tej zadevi segati pa tudi ne kaže prav; lastnih imen nikari toliko pačiti, da bi se skorej ne dala spoznati. §. 318. Da se grška in latinska lastna imena do dobra obležejo domači pisavi, treba jim bo včasi že v sredi nekaj ptujih glasov na domače preravnati, n. pr. Aetna = Etna, Augustus — Avgust, Nacaret = Nazaret: sosebno pa grepaziti na končnice, da jih prav slovenski pre¬ oblečeš. V tej zadevi drži se sledečih pravil: 1) Grška in latinska moška imena na soglasnik sklanjaj po moškem, ženske na rj in a sploh po ženskem sklanjaiu, če ni pod 2, 3 drugači določeno, n. pr. Caesar = Cesar, Penelope = Penelopa, Aurora = Avrora. 2) Z imeni oseb in krajev na: as, es, is, on, os ali us obrni takole: a) če imajo soglasnik pred končnico, odpahni jim končnico brez vsake pritikline, n. pr. Adranon = Adran, Amphipolis = Amfipol , De- mosthenes = Demosten, Orestes — Orest, Probus — Prob. Da se preveč trdih soglasnikov na koncu vkup ne nameri, deni med nje samoglasnik e, n. pr. Alexandros = Aleksander , ' Patroklos = Patrokel; Cipros = Ciper, Patmos = Patem. — Markuš ima Marka — Marko; Tales in Minos pa ohranita prvotno obliko. Besede na — a s ali — ias rade samo s odvržejo, n. pr. Barnabas = Barnaba, Jeremias — Jeremija , Lukas = Luka, Mathias = Matija , Tobias = Tobija. Thomas ima Tomaž. b) če je a ali e spredej, spreobrni končnico v j, za samoglasnikom ijo pa odpahni, n. pr. Andreas = Andrej, Aeneas — Enej, Achilleos — Ahilej , Menelaos = Menelaj, Timotheus = Timotej; Aloisius — Alojzi ; zavoljo zevi se vrine po ostalih sklonih j: Alojzija , zy - M, Livius — Z/«m (Livija, Liviju) itd. Imena: Ambrosius, Alexius , Antonius, Blasius, Matthaus se glase v slovenščini: 4mčroz, /bifore, Blaž, Matevž. 3) Imenom, ki v rodivniku zlog os ali i s privzemajo, daje se slovenska oblika s lem, da se rodivniku ptujega imena ta končnica odbije, za ženski spol pa še a pritakne, n. pr. Ajas (Ajantos) = Ajant , Cicero (Ciceronis) = Ciceron , Drakon (Draliontos) - Drakont , Xenophon (tis) = Ksenotont , Hellas (— ados) = Belada , Geres ( Cereris ) = Cerera , Pallas = Balada , Fewws— Fereera. 129 4) Imena krajev s koncem — um spremenijo ta zlog v — ja, n. pr. Latium = Lacija, Regium. = Regija. 5) Množniki (množni samostavniki) latinski s koncem ae in i, enako grški s koncem at in ot rabijo se sopet v množini s koncem e in i, n. pr. Athenae = Atene, Delfoi = Delfi. H. Izpeljava prilogov. §. 319. V prilogih je slovenščina samorašča kakor v samostav- nikih ali pa jih obrazi po pritiklinah ali obrazilih (id drugih besednih plemen. Obrazila so mnogovrstna po obliki in po pomenu in se nati¬ kajo poleg glasoslovnih postav sosebno imenskim, pa tudi gla¬ golskim in prislovnim osnovam ali korenikam, da jim služijo kot znanila raznih lastnosti in razmer. Da se pomen prilogovih obrazil lože zapomni, preglejmo jih tu v sledečih razredkih: §. 320 — I. Svojivna obrazila: in (in a, in o). Glavni pomen le končnice je last ali čigavo st kake posamezne iz vestne (določene) ženske osebe. Ker se med živimi bitji sosebno osebam, redkeje drugim stvarem, nekaj prilastuje ali prisvojuje, zato obrazimo svojivne priloge na — in, in a, ino praviloma le od ženskih imen, n. pr. Ana —,4?im (Anina, Anino); dekla — deklin, gostja — gostjin, nevesta — nevestin , Neža — Nežin, Olga — Olgin, Palada —• Paladin , sestra — sestrin, teta — tetin, udova — udovin, Venera — Vene¬ rin, žena — ženin. — Besede: gospš, hči, mati, grofinja in knez in ja imajo priloge: gospejnj, hčerin ali hčerinj, materin, matern ali materinj, grofinj ali grofenj in kn e zi n j. Osnovni končnik c prehaja pred obrazilom vselej v 5, n. pr. cesarica — cesaričin, kraljica — kraljičin , predica — predičin. t Sem-le spadajo tudi moški samostavniki na — a, ki jih sem ter tje še dan danes po ženskem sklanjalu pregibljemo, ter imajo razun oblik : očetov, starešinov , vodjev, vojvodov itd. še po gostem: očin ali o čin j, starešinin, vojvodin itd. — Včasi prirašča ta končnica, sosebno zavoljo lepoglasja: a) drevesnim in travinim imenom, posebno tistim, ki se konča vajo na—ica, n. pr. breskva — breskova, cvet ; trava — travino seme; jagodica — jagodičin sok; marelica — mareličino sadje. b) in še nekim vidnim ali umskim rečem, n. pr. izba — izbina ali izbčnja vrata , veza — večine ali vezenje duri, britva — britvina ostrica , grablje — grabljini zobje, natora — nato- rina moč. Sliv. Stenic«, 9 130 ji () a, j e). Ta končnica prirašča sosebno živalskim imenom redkoma osebam, in pomenja splošno last ali s v oj s tv« vsega razpola ali plemena, ne pa kake posamezne osebe, kakor i n, n. pr. gad — gadja zalega , govedo — goveje meso , koza — kozja brada , krava — leravje mleko , kura — kurja smrt , ovca ovčji sir, pes — pesja noga, riba — ribje oko , volk — voleji zob. Končnica—ji služi tudi nekterim osebam, n. pr. Bog — božji, človek —ČloveSji (človeški), knez — knežji, dete — detečji ali detinji, Slovčn — slovenji (slovenski); — baba — babji , vrag — vražji. Namesto končnice j i rabi nekterim živalskim imenom raje — o v z enačim pomenom, n. pr. bik — bikova moč, jazbec — jazbečeva mast; krt —• krtova dežela; medved —■ medvedov brlog, medvedji dol; oven — ovnov rog; slon — slonova kost, ali — ski, n. pr. svinja — svinjsko mes6, konj — konjska griva. OV (o v a, o v o), za ozkimi soglasniki e v (e v a, e v o). Ta rodo¬ vitna končnica nam rabi sosebno pri izpeljavi svojivnih priiogov od iz ve stnih ("določenih) moških oseb in se vjema v po¬ menu z obrazilom: in, in a, in o, n. pr. brat — bratov (bratova, bratovo ); Ciceron — Ciceronov, fant — fantov, Ivan — Ivanov , knez — knezov, Potočnik — Potočnikov , Temistokel ■— Temistoklov , sosed — sosedov, sin — sinov ali sinovlji , vojščak — vojščakov, vojvoda —• vojvodov, Zid — Zidov, — cesar — cesarjev , kralj kraljev, pastir—pastir jev, prijatelj — prijateljev, učitelj — učiteljev , vodja — vodjev. Osnovni končnik c prehaja navadno v č, n. pr. pevec — pevčev, strelec — strelčev , stric — stričev. Če pa Že kakšume- vec v besedi stoji, ohrani se raji c, n. or. učenec — raji učencev ali učencov mesto učenčev. — Dodeva se pa ta končnica tudi: a) imenom dreves, grmov, trav in drugih rastlin brez ozira na samostavnikov spol, n. pr. ajda — ajdov kruh, bukva — bukov les, črešvja — Črešnjeva vejica , hruška — hruškov pecelj , korenje — korenjevo seme , leska — leskov grm, lipa — lipov cvet, luk — lukov duh , mak — makovo zrno, smreka — smrekov storž, Želod — želodova skledica. b) nekterim umskim ali drugim rečem, posebno tistim, ki nam služijo kakor žive osebe, n. pr. Glasnik — Glasnikova pisava, .Naprej — Naprejev vrednih, Tovarš — Tovaršev list,-, velevnik — velevnikovo obrazilo, rodivnik — rodivnikovo sklonilo, zaimek — zaimkov pomen, veznik — veznikova raba ; pravimo pa tudi; jarmova kamba, kolovratovo vreteno, kruhova skorja , ključeva brada, mečeva nožnica itd. 131 ski (ska, sko). Ta končnica prirašča brez ozira na spo! imenom narodov, stanov, krajev in časa in tvori tako imenovane splošne svojivne priloge, kleri kažejo, kar je lastno več osebam in stvarem skup ali vsem ljudem kacega naroda ali stanu, ali pa celemu kraju, vsemu času, n. pr. cesar —cesarski ( cesarska , cesarsko ); dvor — dvorski, jesen — jesenski, ljud — ljudski, morje — morski, obrtnija — obrtnijski, pastir pastirski, planina — planinski, Sava — savski, Slovan — slo¬ vanski, zima — zimski-, sicer pa pomni si:, a) enozložnice, zavoljo lepoglasja včasi tudi dvozložnice, privzemajo pred obrazilom rade prirastek o v—e v, n. pr. brat — bratovski, fant — fantovski, kralj — kraljevski, kmet — kmetovski ( kmetiški , kmečki), Rus—rusovsln (ruski). Žid — židovski, mojster —■ mojstrovshi, osel — oslovski. Tat ima tatinski, dete ■— detinski. b) gibljivi polglasnik e se ohrani, ko bi preveč soglasnikov zapored sledilo, n. pr. Ciper — cipersld, Ogcr — ogerski, mojster — m,ojsterski (mojstrovski), Zader — zadersld. • c) pred obrazilom ski prehajajo osnovni go lt ni ki, šu- mevci in zobnik t s S om vred v š, n. pr. deklič —dekliški (m. delcličski ); kovač —kovaški (m. kovačskij ; Prag — praški (m. pragski)-, Ceh — češki ali češki (m. čehsldj-, Lah —laški (m. lahski)-, človek—'človeški (m. človekski)• Amerika — ame¬ riški fin. amerikski)mesto — meški ( m. mestski)• Hrovat — hrovaški (m. hrovatskij- Lože — loški (in. ložsld), Anglež — angleški (m. angležski ); mož—moški (m. možski). Ta spreminjava je lastna tudi sikavcem: c, s, z, n. pr. Celovec — celovški fin. celovcsld), deklica — dkkliški (m. deklieski, Kras — Jcraš/d (m. krasski ); nebesa — nebeški (m. nebesskij-, Pariz — pariški (m. parizsld ); vitez — viteški, Gra¬ dec ima graški. — Večkrat s« pa primeri, da c odleti, n. pr. Dolenec — dolenski, gorenec — gorenski, nofranjec — notranjski, pevec — pevsld, rokodelec — rokodelski ; — S se vlopi, n. pr. Rus — ruski (m. russki ); — s pa se umakne moenejemu s, n. pr. / rancoz — francoski (m. francozski ), Silez — sileski (in. silezskf). Zobnik d včasi odpade, včasi ne; navadno se pa v sorodni j prelije, n. pr. gospod —• gosposki ; Rhod — rhodski ; -—■ Bled — blejski, grad■ — grajski-, Carigrad— carigrajski. d) Imenom vasi in trgov na staroslovensko končnico — a ne se ta končnica vselej ovrže, n. pr. Svččane — sveški, Podgorjane — podgorski, Poličane — poliški. e) . Kedar ravnamo priloge imenom ali prebivavcem tistih mest, trgov ali vasi, ki imajo prilog in samostavnik v sebi, povzamemo obe besedi v prilog, n, pr. Cerna gora — Črnp- 9 * 132 gorski, Beli grad — belograjski , Novo mesto — novomeški, Slovenji gradeč — slovenjegraški, Mala Slevica — maloslevski, Sveti kriz — svetokriški itd. — ali pa, če bi bile sostave predolge, izobrazimo si prilog samo od tiste, ki je bolj značajna mimo druge, n. pr. Dvorska vas — dvorski , Krvave peči — krvavski , Velike lašče — laški. f) Po teb postavah ravnamo tudi priloge ptujih imen, če imajo v ptujščini ravno tiste končnice ko v slovenščini, n. pr. Azija — azijski, Antiohija — antiohijski, Nola — nolski , Grk grški, Korcira —■ korcirski , Troja — trojski, Delfi — delfski (delfiški) itd; — če pa imajo ptujke še svoje prvotne končnice, treba jih je še prej samostavnike po domače preravnati (§. 318) ter jim potem še le dati prilogovo obliko n. pr. Aegeus — Egej — egejski• Elisium — elisej —- elisejski; Alkaeus — Alkej — alkejski ; Narbo — Narbona — narbonski ; Salamis — Sala¬ mina — salaminski ; Hellus — Helada — heladski ; Athenae — Atene — atenski. Le nekaj ptujkam obrazimo svojivne prilogo raji po ptujščini, n. pr. Gotha — gotajski , Jena — jenajski (m. gotski, jenski'j-, tako pravimo Slovenci tudi: evropejski mesto pravilnega evropski iz: Evropa itd. §. 321. Lastivna ali kakovostna obrazila. ast (a s ta, as to), enaka nemškim sostavljenicam s prilogom = formig, prirašča moškim, ženskim in srednjim samostavnikom, redkeje prilogom, ter pomenja, čemu je kaj podobno, n. pr. budalo — bgdalast, črta — črtast, dim — dimast, grba — grbast, jajce — jajčast , kamen —■ kamnast, klin ■— klinast , lisa — lisast, pero — pernast, srp — srpast, žolt — zoltast. — Včasi stoji — ast mesto — a v, n. pr. cunjast = cunjav, pegasta pegav, zilast — žilav, zlezast — zlezav. ay (a v a, a v o), če se pritisne osnovi samostavnega imena, opetuje sainostavnikov pomen in kaže vnanjo svojstvo, ki se nad kom ali čem vidi, n. pr. cunja — cunjav, dlaka dlakav, grba — grbav , grča — grčav, guba — gubav, krasta —• krastav, krv — krvav, luska — luskav, rast — raščav , snet —■ snetjav, skrnja — skrnjav, vrapa — vrapav. en (-na, no, polglasni e moškega spola se odpahne). Ta rodo¬ vitna končnica, osnovi neživečih ali brezživotnih imen pri¬ taknjena, izrazuje sploh samostavnikov pomčn v prilogovi obliki in pomenja, kakošno ali od česa je kaj. Tacih priiogov ima slovenščina veliko silo od vseh treh spolov: a) od m o š k e g a, n. pr. dolg — dolžen, dolžna (dolžno), glad — gladen, gnoj — gnojen , greh — grešen, konop — konopen, kras 133 — krasen, prah — prašen, praznik — prazničen, smeh — smešen, sok — sočen, strah — strašen. 1)} od ženskega, n, pr. hvala — hvalen, hudoba — hudoben, mlaka — mlačen , moč — močen, pokora — pokoren, rosa — rosen, snaga — snažen , sprava — spraven, sreča — srečen, vera — včren, voda — voden. c) od Srednjega, n. pr. blato — blaten , čudo — čuden , mleko — mlečen, kresilo — kresilen , železo — železen. Nekaj jih je navadnih samo z določno obliko, n. pr. božični, grobni, nočni, poljni, zimni in še več drugih, posebno tacih, ki znamenujejo čas. Po odpahnjenem polglasniku se snideta včasi dva n, n. pr. ime — imenen , imenna^ imenno ; koren — korenen, korenna , korenno; spona — sponen, sponna, sponno • ker se pa izreka dveh zapored stoječih enacih soglasnikov ustom nekaj upira, govore in pišejo nekteri rajše: imenski, korenski, sponski (a, o), kar tudi ni napečno. IV (iva, iv o), sarnostavniku dodano, pomenja kako vnanje svojstvo kakor — a v ali kako duševno lastnost, n. pr. črv — črviv, laž — laživ, ljubezen —■ ljubezniv, milost — milo- stiv, plesen — plesniv, pleša — plešiv, prah — prašiv, smet — smetiv , snet — snetiv, uš — ušiv. Zavoljo Iepoglasja privzame mnogo prilogov Ij, redkeje nj, pred obrazilom, n. pr. laž — lažnjiv , mar — marljiv, milost — milostljiv, trpež — potrpežljiv, šala — šaljiv, škoda — škodljiv, zavid — zavidljiv. nji ( n .) a i n ,je) tvori priloge sosebno od prislovov in predlo¬ gov, redkeje od drugih besednih plemčn, in kaže sploh na razmeri kraja, časa ali načina, n pr, danes — danešnji, davi — davišnji, dol —■ dolnji, gori — gornji, jutro — jutranji, jutrošnji ; letaš —- letošnji, nekdaj -— nekdanji, notre — notranji, notrenji ; pred — prednji •' sedaj, zdaj — sedanji, zdanji; sinoči — sinočnji, sred — srednji, tedaj — tedanji, vne — vnanji, vnenjv, vsakdaj — vsakdanji, zad — zadnji. §. 322. III. Množivna in snovna obrazila. at (ata, ato), osnovi samostavnikovi pritaknjeno, kaže na imetje ali na obilico lega, kar se prilaga imenu, n. pr. brada — bradat, glava — glavat, gora — gorat , kamen —■ kamnat, kame- nat-, kosem — kosmat, krilo — krilat, las — lasat, mož — možat, noga — nogat, pleča — plečat , plošča — ploščat, rog — rogat , uho — uhat. Nekteri privzamejo n med osnovo in obrazilo, da se še lepše glase, n. pr. kri, krv — krvnat, ljud — ljudnat, meso — mesnat, moka — močnat, pero — pernat, skala ~— skalnat . 134 en (ena, eno), samostavniku dodano, razodeva snov, iz ktere je kaj, n. pr. apno ■—■ apnen, glinja — - glivjen, jeklo — jeklen, kamen — kamnin, kost -— koščin, lan — lančn, led — leden, les — lesin, med -— meden, ogenj — ognjčn, platno —- platnin, prst — prsten , proso — prosen, steklo — steklen, sulmo — suknen, volna — volnen. — Srebro ima srebrn. it fita, ito) je enacega pomena kakor — at; v rabi mu dode- vamo Slovenci večidel končnico e n, n. pr. ime — imenit ali imeniten (tno , a); kamen — kamenit ali kamenitenj pleme — plemenit ali plemenitenj oko, oči—očit ali očiten; srd — srdit ali srditen in z vstavljenim vekšavnim — o v: brdo —'brdovit ali brdoviten, glas —■ glasovit ali glasoviten, groza — grozovit ali grozoviten, skala — skalovit ali skaloviten, strah — strahovit ali strahoviten, val — valovit ali valoviten. §. 323. IV. Djanje ali stanje znanivna obrazila. ay (a v a, a v oj, glagolski osnovi dodano, pomenja nagnjenje h kače mn djanju, n. pr. bahati se — bahav (t. j. ki se rad baha); gizdati se — gizdav, igrati — igrav, kujati se — kujav, liSpati se — liSpav, opotekati se — opotekav, plesati — plesav, smejati se — smejav, vekati — vekav, vjedati — vjedav. — Včasi jim priraste končnica — en, n. pr. delav — delaven ; bahav . bahaven itd. t en (-na, no). Ta končnica se prilika glagolu na nedoločnikov« osnovo, ali na koren ali pa na deležnike, torej je različna po pomenu: a) nedoločnikovi osnovi nedovršnih glagolov pritaknjena (zevse zapre s črko v), je vselej d javnega pomena, n. pr. claja —dajaven (dajavna,. dajavno), kaza — kazaven , obeta — obetaven, ponavlja — ponavljaven, prehaja — prehajaven; trpe trpeven, vele — veleven ; hladi — hladiven, meči — mečiven , svoji — svojiven. Ker znnmnjujejo ti prilogi djanje ali stanje, Id se ravno vrši ali biva, izpeljujemo jih prav za prav le iz nedovršnikov; torej so napečni: dol o čiv e n, do vrši ven, pri svoji ven in vsi drugi, ki so iz dovrš- mkov izpeljani. h) trpnemu deležniku na—t pritisnjena, daje prilogom trpni pomen kakor — Ijiv, n. pr. pit — piten, razdrt — razdr- ten, nerazdrten. c) tvornega ali trpnega pomena so prilogi, če se pritakne končnica glagolski koreniki, in sicer večidel: a) tvornega, oe jo prideneš dovršnim glagolom, n. pr. dovrS — dovršen , obseg — obsežen, posfreg — postrežen, poduč — podučen, sned — sniden (sneden človek) itd. j3) trpnega, če jo prideneš nedovršnikom, n. pr. jed — j eden, grez — grezen, kov — koven, seč — sečen, uč — učen. 135 iv (iv a, i v o) enacega pomena z obrazilom — a v, n. pr. nagajati — nagajiv, snesti — snedtiv, plašiti — plašiv ; večidel privza¬ mejo Ij n. pr. bosti — bodljiv, dremati — dremljiv, krasti — kradljiv, postreči -— postrežljiv, prepirati se — prepirljiv , sumiti — sumljiv, zabavljati — zabavljiv , zapravljati — zapravljiv. ljiv (Ijiva, Ijiv <•) prirašča glagolski koreniki in pomenja, da se more kaj zgoditi; torej je vselej trpnega pomena in enaka nemškemu: fahig, — bar, n. pr. doseči — dosegljiv, dovršiti —■ dovršljiv , minuti — minljiv , omečiti — omečljiv , premagati — premagljiv , slišati — slišljiv , stružiti —■ strugljiv, topiti — topljiv, viditi — vidljiv, vzdigniti — vzdigljiv , zadrgniti — zadrgljiv. Cehom rabi v tem primeru končnica — etn, n. pr. viditeln, sliši- teln, kovateln. §. 324. V. Manj savna in vekšavna obrazila. 1) Manjšavne končnice so: ecen, ehen (h n a, o), n. pr. mal ■—• malehen, bolen — bolehen j dro¬ ben — drobecen. lčen, iček (čna, o), n. pr. star — staričen , mrtev — mrtvičen; kast (a, o), n. pr. bel — belkast , rumen — rumenkast, rudeč — radeč- kast, siv — sivkast, strm — strmkast. kij at (a, o) prilog še bolj na pomenu pomanjša, n. pr. bel — bel- kljat, črn — črnkljat, sinj —- sinjkljat, siv -— sivkljat , rumen — rumekljat. ken, čmek, čken, n, pr. mal, majhen , maličken, majčken itd. 2) Vekšaven pomen imajo: OV (e v), kteri zlog se na ravnost pred obrazilo dene, če hočemo povedati večo obilnost ali silo kake lastnosti, n. pr. dežen — * deževen, gladen — gladoven , prašen —• prahoven , voden — vodo- ven\ pečnat — pečevnat, skalnat — skalovnat-, plodovit, skalovit, valovit itd. inski (a, o), n. pr. grozovinski , hudobinski, solmninski, strelenski. C. Izpeljava itevnikav. §. 325. Pri izpeljavi števnikov nam rabijo obrazila: at (ata, ato), n. pr. dvojen — dvojnat, trojen — trojnat, čvetčren ■— čvetemat, petiren — peternat itd. en (na, no): dvoj — dvojen ( dvojna , dvojno), oboj — obojen, troji — trojen ; čvetir — čveUren, petčr — peteren itd. Sr (era, e roj, n. pr. četiri — četvčr, Čveter: pet — petčr, šest — Sester, sedem — sedmčr, sto — stoter, tisoč — tisočer, koliko — koliker, toliko — tolikir. in (i n a, i n o), eden, eclin. 136 6j, (o j a, oje), n. pr. dva — dvoj , oba — oboj, tri — troj; po nekterih krajih mu pritisnejo še — en in govore tudi: štirojen, petojen, šestojen itd. II. Izpeljava zaimhuv. §. 326. Zaimke obrazimo od drugih zaimnih korenik z nasled¬ njimi končnicami: dk (a k a, a k o), n, pr. in — indic, ki — kak, ov — ovale, t — tale , ves — vsak ; drug — drugdk. in (in a, in o), n. pr. naju — najin, vaju —, vajin-, nje — njen, njezin. lik (lika, 1 i k o), n. pr. k — kolik , t — tolik. Oj (oja, oj e), n. pr. me — moj, te — tvoj, se — svoj. OV (o v a, o v o), n. pr. njega — njegov, njih — njihov, kak — lcakov, tak — takov, inak — inakov. r, n. pr. kdo — kdor, kaj — kar, kale—kalcoršen itd. Šen (šna, šno), n. pr. kak, kakov — kakoSen , kakšen; tak, takov — tak osen, takšen ; kolik — lcolikošen, kolikšen ; tolik — tolikošen, tolikšen. E. Izpeljava glagolov. §. 327. Po svojem izvirku so glagoli prvotni ali izpeljani (neprvotni). Izpeljani glagoli so glagol ni ali imenski; glagolnike zajemamo iz prvotnih ali imenskih glagolov, imenske pa izpeljujemo na ravnost od samostavnikov in prilogov, redkeje od števnikov, zaim¬ kov in členkov. Pri izpeljavi nam rabijo medmetki: a, e, i, ni ali OVa (eva), ki vežejo osebila in naklonila s koreniko, in sicer: 1) a, n. pr. delo — delati, igra — igrati, kine — kinSati, klic — klicati, zid — zidati, zob —- zobati ; lep, lepši — lepšati ; majhen, manjši — manjšati; velik, velcši — vekšati. 2) e, n. pr. bled — bledeti, bol — boliti, bogat — bogateti, rumen —- rumeniti, slab — slabeti, um — umeti, željen — želčti, živ — živiti. 3) i, n. pr. blid — blediti, brus — brusiti, čast — častiti, del —- deliti, grad — graditi, kosa — kositi, ljub — ljubiti, lom — lomiti', mehek, meči — mečiti: rod — roditi, slab — slabiti, svoj — svojiti, strah -r- strašiti , vlak — vlačiti. 4) ni, n. pr. brskati — brsniti, praskati — prasniti, kapati — kaniti, tiskati — tisniti, vedel — veniti. 5) OVa (e v a) n. pr. gospod — gospodovati, kralj — kraljevati, kup — kupovati, plačati — plačevati, (pre^misliti — (pre)mišlje- vati, prazen — praznovati, (vzjdigati — (vzjdigovati, (ozna¬ niti — (o)znanjevati. 137 Manjšavni in vekšavni glagoli. §. 328. Kakor pri izpeljavi samostavnikov in prilogov rabi nam tudi pri obraževanji glagolov nekaj obrazil, ktcra djanje manjše ali v e če delajo. lj Manjša v ne hončnice so: kati, n. pr. SiSati — SiSkati, Siv — čivkati , gledati -.— gledkati, skrivaj gledati — krivkati , spati — spančkati, stopati — stopicati , voziti — vozkati , zibati — zibkati. Ijati, n. pr. Sekati — Sekljati, drgati — drgljdti , ječati — jecljati, mahati -—■ mahljati, pikati — pihljati, rezati — rezljati, skakati — skakljati, Šumeti — Sumljdti, zibati — zibljdti, žvižgati — žvižglj ati. 2l Vek savne končnice so: astiti, n. pr. drgati — drgastiti , lomiti — lomastiti , mikati — mikastiti. lhati, n. pr. sopsti — sopihati; udariti, udriti — udrihati, viti — vihatižiti, zevati — zehati. Glagolska premika ali stopnjava. §. 329. Slovenski glagol ne znani djanja samo z ozirom na čas ali dobo, v kteri se godi, ampak tudi z ozirom na njegov trpež. Da je pa glagolu že samemu ob sebi mogoče zaznamnjevali vse te razmeri djanja ali stanja, zat6 mu je lastna stopnjava ali premika iz nizih vrst v više, vsled ktere glagoli po notranji glasovni vikšavi in vnanji spreminjavi večidel za eden ali za dva zloga zrastejo in tako dalji Irpež že po svoji tehtniši obliki očitno navestujejo. Tej menjavi, glagolska stopnjava imenovani, so podvrženi, malo da ne vsi glagoli prvih petih vrst, kako in v ktere više vrste pa se glagoli iz nizih pomikajo, to se ne da na drobno v pravila povzeti. Le toliko bodi tu omenjeno, da so stopnjavi najbolj glagoli prvotni podvrženi in da se pomikajo glagoli I. vrste najrajše v IV. ali V., iz II. v V., iz III. v IV., iz IV. in V. pa v VI., n. pr. §. 330. Pomni si o glag lski stopnjavi še tole: 1. yrsta. 1. Glagoli, ki prestopijo iz I. vrste v IV. premenijo ozke samoglasnike v široke in tehtniše, n. pr. 138 Gnati — goniti, grebsti — grabiti, lezti — laziti, mreti — moriti, nesti — nositi , piti — pojiti, vesti — voditi, vezti — voziti, vleci — vlačiti, vreti — variti i. t. d. 2) O prenosu v V. vrsto si je treba pomniti: a) Glagoli prvih štirih razredov povikšajo korenne samoglasnike e v e ali a in O v a, n. pr. hod — (zjbadati, cvet — (pre)cvčtati, greh — ogrčbati, leg — Ugati, mog — mdgat.i, nes — (odjnašati, pad — padati , plet —>• ( 'ojplitati , pek — ( prijpelcati, rek — rekati, seg — sčgati itd. lij Glagoli, kterim koren na m ali n izhaja, privzamejo i ali 6, n. pr. im ( ob)jemati, zrn — ( ojzemati ; tm — (o)temati, otimati, otčvati; čn — ( po)činjati, — činjatij kln —( pre)klinjati. c) Glagoli z osnovo na 1 ali r dobivajo i, n. pr. sl — ( pošiljati, stl — (pojstiljati, mr — ( u)mirati, pr — ( raz)pirati, žr — požirati. d) Glagoli na samostavnik zataknejo zev z v ali j, n. pr. bi — ( pojbljati, bu — ( 'ojbuvati, gre — ( o)grevat\, li — ( objlivati , pe — (pre)pevati, sta — (vjstajati, si — šivati, vi — ( prejvijati, ži — (vjživati. If. vrsta. Glagoli II. vrste se pomikajo najrajše v V. vrsto, prvotni polglasnik e (zdaj po gostem a) v i spreminjaje; izpadli gla¬ sovi: b, p, v in k se sopet prikažejo: n. pr. brsniti — brskati , geniti — gibati . kaniti — kapati, mekniti (mahniti) — mikati, ogniti se —- ogi¬ bati se, stisniti — stiskati, vtekniti ( vtakniti ) — vtikati. III. vrsta. Iz III. vrste se premikajo glagoli v IV. in posta¬ nejo prehaja v ni; včasi nastopi tudi povzdiga na glasu, n. pr. beleti — biliti, bledeti — blediti, bogateti — bogatiti , črneti — črniti, sedeti — saditi, smrdeti — smraditi, slabeti — slabiti, umeti — Umiti, zdraveti — zdraviti, zveneti — zvoniti , živeti — živiti. Če preskočijo v V. vrsto, postanejo ponavljavni, neprehajavnega pomena pa ne preinenijo, n. pr. sedeti —- sedevati, slabeti — slabčvati šumeti — šumenati, veleti — velevati, trpeti — trpevati. ' IV. vrsta. Pri premikanji glagolov iz IV. v V. vrsto o (razim starsl. nosnika o) v a ojačeva; dalje prehajajo d v j, s, st in z v š, še in ž, za ustniki se vstavlja Ij, za jezikova pa j, n. pr. cediti — (ojcejati, goniti — (po)ganjati, hoditi —■ (prejhajati, močiti — (na) mahati, pustiti — puščati, saditi — (za)sajati, soditi — presojati, stano- v iti — ( v)stanavljati, staviti — stavljati, strditi — streljati, točiti — ( prejtakati, valiti — valjati, zvoniti — (po)zvanjati. Tudi pri prestopu iz IV. v V. vrsto nastopijo navadne glasovne spreminjave, n. grabiti — (o)grabljevati, krstiti — krščevati, misliti — (premišljevati, obrazili — obraževati, znanih — (o)znanjevati, rešiti — reševati, ustanoviti — vstanovljevati. V. vrsta. Iz V. v. VI. vrsto stopijo glagoli po spremembi medmetka a v ova (e v a), n. pr. delati — (ob)delovati, kapati — (na) 139 kapljevati, skakati - (poskakovati, trgati — (oljfrgovati , ukazati — ukazovati, vezati — vezovati, vračati — vračevati, vzdigati — vzdigovati. Znamenja dovršnih in nedovršnih glagolov. §. 331. Z oziram na trpež ločimo, kakor je znano, glagole, v dovršnike in nedovršnike. V svoji izvirni nesestavljeni obliki so glagoli malo da ne vsi nedovršniki, samo glagoli II. vrste so sploh dovršniki. Izjemkov je le malo; tako nam rabijo kot izjeme za dovršnike: a) prvotni: dati, deti, djati, leči/ pasti, reči, seči, sesti, sresti, stati ( stanem) vreči; h) n e prvotni: čutiti, kupiti, lotiti se, pičiti , platiti, počiti, pustiti, rešiti, ropiti, skočiti, st.reliti, telebiti, udariti iz IV. in: jenjati (nehati), končati, plačati, prodati, srečati in še peščica drugih iz V. vrste, da ravno stoje v svoji prvotni nesostavljerii obliki. — Tem nasproti so nedovršniki iz 31. vrste: drgniti, gasniti, giniti, mrzniti, riniti, sehniti, toniti, veniti. Vsi ostali glagoli II- vrste so dovršniki, glagoli L, lil., IV., V., VI. pa nedovršniki enodob- nega, večdobnega ali ponavljavnega pomena. O obraževanji dovršnikov in nedovršnikov pomni si: 1) Hočeš li iz nedovršnika napraviti dovršen glagol, tako¬ le naredi: a) postavi ga, če je mogoče, v II. vrsto, n. pr. dregati — dregniti, stiskati — stisniti, suvati — suniti; b) sostavi ga v izvirni obliki s predlogom, n. pr. brati — prebrati, plesti — oplesti , seči — poseči, giniti — poginiti, priditi — spri¬ diti, voliti — izvoliti, živeti — doživeti, Dovršnik ti ostane dovršnik tudi po sostavi s predlogom, n. pr. kupiti —. odkupiti, leči — odteči, pustiti — prepustiti, skočiti — poskočiti. 2) Ce pa želiš dovršniku dati nedovršni pomen, pomekni ga v viši razred, da ti na glasu ojači in večidel tudi za en ali za dva zloga zraste. Tako postanejo iz dovršnikov: deti, kupiti, pasti — odbrali, prenesti, pozdraviti itd. nedovršniki: devati, kupovati, pa¬ dati — odbirati, prenašati, pozdravljati. Obljubiti ima obetati (ob ečati), vreči pa metati. Nedovršniki so v obče enn- dobnega pomena; če si jih rta glasu povikšal, pa večdobnega; ponavljavci so glagoli V. vrste z medmetkorn eva in pa mnogi s predlogi sestavljeni glagoli, ki so bili vsi ml stopnjave v VI. vrsto pomaknjeni, n. pr. F. Izpeljava prislovov, §. 332. Pri izpeljavi prislovov nam rabijo sosebno končnice: ač (a o e) kaže način, n. pr. drugač, drugače ; inače, inači. aj kaže sosebno na čas ali kraj, n. pr. včeraj, zgodaj, zjutraj , skupaj, skoraj, zunaj, zvrhaj itd., ki prav za prav niso dru¬ gega kakor z j podaljšani moški rodivniki. am kaže večidel mer ali namen kacega djanja, n. pr. kam, ovam, drugam, inam itd. ali kraj: tam. 6 znamnjuje sosebno red kake reči ali kako ponavljanje, n. pr. prvič, drugič, tretjič, poslednjič, zadnjič — drugoč, samoč. ej kaže na čas ali kraj, n. pr. drugej, naprej, precej, vselej, doslej, poslej. ' en kaže na kraj, n. pr. ven , narazen, zraven. daj pomenja čas,'n. pr. keduj, tedajj sedaj {zdaj), ondaj, nekdaj, vsakduj, drugduj, marsikdaj, je (de) kaže na kraj, kje kaj biva ali se,godi, n. pr. kje, drugje, inde, ovde, ondi; tje. le, lej, n. pr. dolde, doklej ; dotle, dotlej; potic, potlej, potler; od kaže na kraj, kod se kaj godi, n. pr. kod, tod , ovod, onud, inod, drugod, povsod, vsakod. oj, n. pr. ko j, nocoj. oma, (e m a) tvori prislove od imen glagolov in drugih členkov n. pr. blisk — bliskoma, curek — curkoma, pot — spotoma, nagel — nagi oma, popoln — popolnoma , križ — križema, skop — sko- poma, tik — • tikoma, ved .— vedoma, vek — vekoma. — Pri ženskih mamoslavnikih more tudi-—ama stati, n. pr. truma — trumama ali trumoma. r (mesto starost, že) tvori oziravnike, n. pr. kje — kjer, kam — kamor, kod — koder, lcedaj — kedar, re, rej, n. pr. torej ; obliore, obliorej-, obsore, obsorej. 141 HI. Sostava- §. 333. Tvoriva moč slovenskega jezika se razodeva sosebno v izpeljavi, ktera je toliko bogata v obrazilih za razne pomenke, da nam je le redkoma treba novim rečem iskati potrebnih izrazov v sostavi, ki se slovenščini sploh le malo podaja, če izvzameš sostavljenke s predlogi in z glagolskimi korenikami. Med besedi, iz kterih narejamo sostavo, deva se po širocih soglasnikih vezna črka o, po ozkih e, n. pr. bosonog, golorok, listo- pad, vodotok, kolovrat — licemer, rudečeličen, svojeglaven; brez veznice sostavljenih besedi zamore slovenščina ubogo malo, n. pr. medved, poldne, polglasnik. Prva beseda v sostavljenicah je 1 o čiv n a, druga pa glavna, ki jo prva določuje ali pojasnuje; tako n. pr. so v sostavljenicah: kolodvor, Triglav , vinograd — besede dvor, glav, grad glavne, kolo, tri , vino pa ločivne. Kedar slovenimo pluje sostavljenke ter jim ne moremo ubrati pravega imena ne po izpeljavi, ne po sostavi, tedaj si pomagamo: a) da vzamemo namesto ločivne samostaVne besede njen prilog, n. pr. brusni kamen — Schleifstein; hišna vrata — Hausthor: kravje mleko—Kuhmilchf kuhinjska sol — Kiichensalz-, mlinsko kolo — Miihl- rad; pavje pero — Pfauenfeder ; strelni prah — Schiesspulver ; žitna cena — Getraidepreis j b) da pomen sostavljenioe z več besedami povemo, n. pr. bukve na preprosto ljudstvo — Volksbuch ; konj za ježo — Reitpferd; mlin na sapo — Windmuhle; oklep za na prsi — Brustharnisch; pero za pisanje — Schreibfeder ; ruta okoli vrata — Halstuch. A) Sostava samostavnikov. §. 334. Sostavlja se: aj samostavnik z neglagolskim 'samostalnikom v samostavnik, pa le bolj po redkem, ker se sostava imenskega samostavnika s samo- stavnikom slovenščini upira; zato imamo le malo tacih sostavljenic, n. pr. drevored , kolodvor , rogovila , rokodelo, strahopetec , verozakon. b) samostavnik z glagolskim samostavnikom ali z glagolsko koreniko v samostavnik, n. pr. blagodar, bogoljub , bogotaj , čarodej , časopis , delopust, glavobol , glavosek, lervotok, letopis , listopad, parobrod , rodoljub, rokopis senosek , senožet , vi/iograd, vodomet , vodotok , vozovlak in še veliko veliko enako skrojenih; včasi jim priraščajo: a, ec, in a, je, nik itd., n. pr. rokodel j— rokodelec , kolovoz — kolovoznik , črvojed — črvojčdina, rokotvor — rokotvorina , vojvod —. vojvoda itd. 142 c) samostavnik s prilogom v samostavnik, n. pr. golobradec , golomraz , gostosevci, hudodelec , hudourni/;, krivoverec, staroverec , fo'Ao- tapec itd. d) samostavnik s šlevnikorn ali zaimkom v samostavnik, n. pr. stoklas , stoletje, stonoga, sestopit, trizob — samorog, samostan, samouk , c) samostavnik z glagolom v samostavnik, n. pr. kažipot, treso- repka, tresoglav, Vladimir, Vladislav. f) glagolska korenika z zaimkom sam v samostavnik, n. pr. samolet, samovat. g) samostavnik s členki v samostavnik, n. pr. brezdno, križem- pot, nesreča, prelaz , prevoza , soglasnik, zapeček (Gl. soslavo s predlogom). B) §. 335. Druži se: a) samostavnik s samostavnikom v prilog, n. pr. kosorep, kozorog, pesoglav, srebropen, zlatolas, zlatoust. b) samostavnik s prilogom v prilog, soscbno pri telesnih udih, n. pr. bolnoglav, bosonog, gologlav , golomraz, krivogled, plaliosrc , praz- norok , prostolas, širokople c, strmoglav ali s prirastkom — en, n. pr. golomrazen , krivog/eden, širokoplečen itd. c) samostavnik z glagolsko koreniko ali deležnikom v prilog, n. pr. klapouh, srborit, tresoglav , vrtoglav ■— vitorog , zvitorep. d) samostavnik s števnikom, zaimkom ali s kacim členkom v prilog, n. pr. enolik, samouk, samorog, brezrok, brezzob , razoglav. e) prilog s samostavnikom v prilog, n. pr. bogoslužen , častivre¬ den, čudotvoren, glavobolen, gromonosen , krvomočen, mlekodajen, vra¬ tolomen. f) prilog s prilogom v prilog, n. pr. blagoglasen, hudomušen, kratkočasen , lahkoživen, okrogloličen, ostroumen, radodaren, sladkosne¬ den, sladkousten , širokoperen , zlovoljen. g) prilog s števnikom ali zaimkom v prilog, n. pr. čveteronožen , samokolen, samoraščav, svojeglavem h) prilog s členki v prilog, n. pr. bezbožen, nedolžen , neroden , predrzen, prileten, zagaten (glej sestavo s predlogom). i) glagolska korenika s prilogom v prilog, n. pr. malojed, rado- pev, ritopaš ali s pritiklino — en: malojeden,, radopeven, ritopašen. ©. gostava števmifcov. §. 336. Števniki se vežejo: a) med sebb, brez veznika ali z veznikom, n. pr. dvadeset, trideset, štirideset, petdeset itd. — en in dvajset , dva in dvajset, tri in 143 dvajset Ud. ali v skrajšani obliki, n. pr. ednajst = eden na deset ; dvanajst = dva na deset; trinajst — tri na deset itd., kakor seje rekalo v stari slovenščini. b) s sainostavniki: pol, krat, pot in vrst, n. pr. poldrugi, poltretji; enkrat, dvakrat , trikrat — tri pote, pet pot; dvovrst , a, o. c) z zaimki, n. pr. sainodrug, samočetrt. d) s členki ne—, ni— , n. pr. nobeden, nijeden. 59. Sostava zaimkov. §. 337. Zaimki se družijo: a) med sebo, n. pr. kdo (Uto) — k to-, tisti, taisti — taisti, b) s'členkom i e, da se oseba bolj določi, n. pr. ta(ti)-le, ta-le, to-le, ali le-td(ti), le-td, le-t6. c) z nikavnic.) ni—, n. pr. nikdo , nihče; nikaj (niSter, nič), ni kak. d) z nekavnico ne—, ki kaže na nedoločno osebo ali reč, n. pr. nekdo , nekaj, neki , nekteri , nekak. e) z nedoločevavnim členkom — koli ali marši —, n. pr. kdorkoli, kr-ikoli , kterikoli — marsikdo, marsikaj, marsikteri ali pa s števnikom malo-—, n. pr. malokdo , malokaj, malokteri. f) z oziravnim r (strsl.J, ki spreminja vprašavnike v oziravnike, n. pr. kdo — kdor, kaj — kar, Icakošen — kakorSen, kolikošen — koli- lcorSen. E. Sostava s giredlogi. §. 338. Glagole, pa tudi samostavnike in priloge, obrazimo in preobražujemo sosebno po sostavljanji s predlogi; z drugimi besed¬ nimi razpoli zloženih glagolov zamore slovenščina ubogo malo, n. pr. blagosloviti, blagodariti, blagovoliti , gostoziliti, Jcosorepiti , rogoviliti in Še nekaj drugih, večidel na ravnost od sostavljenih imen izpeljanih. Po sostavi s predlogom dobivajo glagoli drugačen pomen; zlasti trpni glagoli prehajajo v tvorne ali djavne, nedovršniki pa v dovrš- nike itd. Po navadi so sostavljeni glagoli z enim predlogom, n. pr. nalomiti — nalomiti ; ukrotiti — u krotiti; založiti — za ločiti ; včasi z dvema, n. pr. izpodnesti — iz pod nesti ; porazdeliti — po raz deliti; preobseči — pre ob seči; včasi pa s tremi, n. pr. spreobrniti—iz pr e ob vrniti. 144 A) S samostojnimi ali ločljivimi. §. 339. Ti predlogi ohranjajo svoj prvotni pomen sploh tudi v sostavah in so ti-le: brez, bez (= nemškemu — los, o line) se veže le s samostavnikoin ali prilogom in kaže na kako pomanjkanje ali od¬ vzetje: brezdno (brezden) brezdušen, brezpamet, brezro¬ kavnik, brezam, brezvetrije, bezzakonje — brezbožen, brezimen, brezkončen, brezrok, breztelesen, brezvetern, brezvesten, brezzob, n. pr. iSvitla cesta je razpeta č rez neba br ezkončni zid. Jarn. — Hudoba dela v brezposlenih urah. Cegn. do kaže: a) da se raztegne ali d o žene djanje do kaeega mesta ali konca (= nemškemu—bis zu, lat. usque ud): dobresti (do srede potoka); domlatiti (do pol ndsada); domesti (smeti do klopi); dopleti (do žari); dopresti (do pol koželja); doseči (do srede travnika; dožeti (do prvega ogona) i. t. d., n. pr. Do¬ rasli ste do vrh cerkve, tam gori ste sklenili se. N. ps. — Nje¬ gove britkosti so do konca dokipele, Vert. b) da se kako djanje ali stanje doyede do svojega gotovega konca, za vselej ali pa za nekaj časa: dobrati, do¬ delati, dogotoviti, dokončati, dohiteti, doiti, dograbiti, domla¬ titi, dosejati, dovršiti, dozidati, dozoriti, dožeti, n. pr. Kdor zna, kmalo dokončd. N. pr. —- Brada dorasla, pamet ne dozrela. N. pr- — Kdor rad pleše, kmalo d o pleše N. pr. — Pratikarja tudi včasi kaj doleti Vodn. — Lepota kmalo do cveti. — A. Ali si poznal ongavo I. ? B. Tisto pevko meniš? Kaj pa je? A. Dopela je; dostala je trplenje; saj je dosti dolgo bolehala. Valj. c) da se toliko doda ali dostavi, da potem nič več ne manjka k popolnosti (= netnsk. zu, hinzu—, lat. a d—): dodjati, dokupiti, donesti, doliti, dosoliti, dosuti, dostaviti, do- tegniti, dovreči, n. pr. Pomanjkljivi grški abecedi^so toliko črk dostavili, da je imel jezik vse glasove, Valj. — Še malo- mrve volom dokladi , detelje donesi, pezdirja dostelji, pa še kaj Sita d o vrzi. Valj Predlog do v sostavah se nekoliko vjema na pomenu s predlogom pri—; vendar je med njima ta razlika, da zname- nuje do—dokončno dopolnjenje ali dostavo tega, kar je manj¬ kalo, pri — pa kaže le sploh kako pridajo ali prilaganje, n. pr. dokupiti (da nič ne bo manjkalo) — prikupiti (k čemu kaj); dodati (kar je še manjkalo) — pridati (k čemu kaj). 145 Imena in členki: dobiček, dodevek, dohod, doklada, določilo, dosega, dostavek, dozoreli — določen, dosegljiv, dovoljen, dovršen — doklej, dokler, doslej, dosorej, dotod, dovolj, dosti. iz (= nemšk. a us, heraus, lat. ex-—j) pomenja: a) da prihaja djanje iz znotrdj, iz srede na ven: izbrati, izdolbsti, izgnati, izgrebsti, izgubiti, izkopati, izliti, izpeti, izpuhteti, iztirati, izvabiti, izvoliti n. pr. Volk že vč, s čim si zobe iztrebi. N. pr. — Kdor dolgo izbira , mu izbirek ostane. N. pr. — Desetkrat obrni besedo na jeziku, predno je izrečeš. N. pr, b) da se kaj dovrši ali pa neha biti, n. pr. izpeljati, izvesti, izvohati, izvmreti, iznebiti se, izhoditi se, izlizati se, izvedriti se, n. pr. Dokler živi, seti človek ne izuči! N. pr. — Ko bi sreča kramo razgrnila , prva bi se blaga iznebila. N. pr. — Keddr se proti jutru i zvedri, potegni voz pod streho. N. pr. Imena in členki: izbirek, izbornik, izdaja, izdajavec, izgovor, izhod, izpisek, izvolja — izbirčen, izboren, izvedljiv — iznenadi, iznevesti, izprva, iztnlada, iznova, izpred, izmed, iznad, izpod, izza. Med ljudstvom se je predlogu iz— v sostavah sprednik i pogostem zbrusil, Z pred trdimi soglasniki pa v s prehaja; zat6 govorimo in pišemo dan danes sploh n. pr. z gu b iti, zn e bi ti se, s p o d 1 ez o va t i, spovedovati, spremeniti, spreobrniti, sprevreči, mesto popolnih oblik: izgubiti, iznebiti se, izpodlezovati, izpove¬ dovati, izpremeniti, izpreobrniti, izprevreči itd., ki se v najnoveji pisavi čedalje bolj v rabo jemljejo, K se sestavlja samo z nekterimi členki: hkljubu (kljubu), hkrati, kmalo (vsekmalo), kvišku; sicer ni znan v nobeni drugi sostavi. Med (= nemšk. z wi soben—, lat, in ter— ) se zlaga s sarnostav- nikom, včasi s prilogom, in pomenja prostor med dvema ali več rečmi ali pa oddelek časa, n. pr. medgorje, medmorje, mednožje, medpotje, medplečje — medmet, medmetek — med- mašen, medgospojen. Na (vjema se z nemškim a n —, a u f— , in — z lat. a d —, in— ) in pomenja: a) da se godi djanje na površji kacega mesta, kterega se tudi dotika, da se tje kaj deva ali nabira, da se kaj vrhovati ali pridobiva: nabrati, nadevati, nadrobiti, nakladati, nakositi, nalagati, nametati, namlezti, namnožiti, nanositi, naplesti, na¬ presti, nasaditi, naseči, nasekati, nasušiti, natakniti, natlačiti, natrebiti, navaljati, navlačiti, navoziti, nažeti, n. pr. Vsak na svoj mlin vodo navrača. N. pr. — Pojte kolo n a vejajte, z britvami ga naperjajte. N. pr. — Za sladko vince dajata, Alenčico napajata. N. pr, — Na puh tvojega srda so se nakopičile vode. Ravn. Sl«. Slovnic*. 10 146 b) da se mera, bodi si naravna ali dušna, napolni; da se kdo česa naveliča, kar se sosebno s povračavnikom dopo¬ veduje: nabrehati se, naigrati se, najesti se, najezditi se, najužinati se, nakositi se, naklečati se, natezati se, napasti se, naplesati se, nasedeti se, naspali se, navečerjati se, naveličati se, nazijati se, n. pr. Kdor se veliko po kolenih driča, ta se lemalo dela naveliča. N. pr. — Da se človek dima n a dimi, ognja se ne hode nagrel. N. pr. — O zarji se zelja n a kosim, podmeta pa kaše najem. Ob. i/ c) da se kaj proti čemu .nagiblje, bodi si v dušnem ali telesnem oziru: naganjati, nagibati, nagniti, nakloniti, namerjati, namenjati, napeljati, napotiti, napraviti, naprositi, nasloniti, n. pr. Človek n amer ja, Bog naredi. N. pr. —■ Drevo se na drevo naslanja, človek na človeka. N. pr. — Hitro hitro mi vstajajte, na vojsko se napravljajte. N. ps. — Nize se solnce nagiba v zaglavje visocega hriba. Sloniš. d) začetek premembe, ki na kaki reči s časom nastopi: načesniti, načeti, nakužiti, nalomiti, napiliti, nastreliti, naviniti, navrtati, n. pr. Nabrušen nož rad reže. N. pr. — N ustreljen pes se strelbe boji. N. pr. Imena in členki: načelo, nagibek, nakovalo, naloga, na¬ mestnik, napor, narod, nasad, nastelj, natresle •— nabojen, nagnjil, naroden —- naprej, naproti, nazaj, navprek, navdol, naposled, narobe, narazen, nalašč, nanagloma. nad (= nemšk. iiber—, ob er—, lat. s up ra) se druži samostav- nikom, redkejše prilogom ali celo glagolom, in poinenja, da je kaj više ali mogočnejše mimo drugega: nadlega, nadležen, nadlegovati; nadloga, nadložen; nadpis, nadstropje, nadstrešje, nadškof, nadzemlje. O (= nemšk. um—, lat. circum—, de—) s predlogom ob v rodu, znamenuje: a) djanje, ki se razodeva o več (ne vseh) krajih kake reči: obeliti, obrati, obrisati, obriti, ogladiti, ogledati, oglodati, ogoreti, ogovoriti, ogreti, olupiti, omiti, opeči, opikati, ostriči, ovedeti, n. pr, Veselo se solnce ozira in žarke o gorah opira. Slomš. •—■ Dosti ožine, malo požre , N. pr, — Kovač imd klešče, da rok ne opeče. N. pr. b) djanje ali lastnost, ki ne nastopi na enkrat, ampak polagoma: obledeti, ogoleti, odreveneti, oglušeti, ognojiti se, ogrešiti, olisteti, omladiti — omladeti, omočiti, onečediti, opro¬ stiti, oslabeti, osočiti, osušiti, osvojiti si, ostareti, oteči, ovla¬ žiti, oznaniti, n. pr. Kar se omili, ne omrzne. N. pr. —■ Nebo se po malem oceja, Slomš, — Osuša mi lice kmetija, Ob. — Belin se odmiče, otravi snežnilc. Ob. 147 c) ob kaj priti ali d ja ti, iznebili se česa, ločiti se od česa: ociganiti, ogoliti, ogoljufati, okmetovati, okupiti se, opili, oporeči, oteliti se, ovreči, ožrebiti se, n. pr. Kar reče, ne oporeče. N. pr. Imena in členki: obok, oklep, ornali, omet, omota, opora, oseba, osrčje, otiska — ornoten, oporen, oseben—okoli, okrog, osorej, opoldne. ob (= neinšk. um—•, lat. circum—), se vjema nekam s pred¬ logom o, vendar pomenja: a) popolno obdajo ali zajetje kacega predmeta ali djanje, ki se zgodi od vseh strani: obdati, obdelati, obhoditi, objesti, objezditi, obleči, obleteti, oblezli, obroditi, obseči, obsejati, obsijali, obstopiti, obsuti, obleči, obzidati. Zavoljo blagoglasja b večkrat odpade, ravno tako tudi v, če se snide z b: opasati, opeti, opisati, osedlati, otesati — obetati, obezati, obleči, obrniti namesto: obpasati, obpeti, obpi- sati, obsedlali, obtesati — obvetati, obvezati, obvleči, obvrniti itd. n. pr. Bog oblači , Bog prevedri. N. pr. — Groza jo je obhajala, na črni grob se zgreznila. N. ps. — Slast objema celi svet. čb. — Samec je obletal domače dobrave , samec ob¬ hodil snežene gore. Ceg. — Kraljič opaše sabljico. N. ps. — Opne ga z lastnim oklepom in z lastnim mečem ga opaše. Ravn. — Svet je tako širok in dolg , da ga obsije solnce noč in dan. N. pr. b) djanje, ki se popolnoma dovrši, da nič več ne ostane, ali pa kako zgubo ali oviro: obglaviti, obmolkniti, obsedeti, obstati, obsoditi — obnemagali, obnemoči, obupati, obtičati, obviseti, n. pr. Budalasta moč brž obnemaga. N. pr. — Kdor na moči slovi, večkrat iztepen na dragi obleži. N. pr. Imena in členki: obed, obist, obhajilo, obhod, oblak, oblast, oblega, obleka, obličje, oblika — oblačen, oblasten — obkorej, obsorej, obnam itd. od (=nemšk. ab—, ent—, weg—, lat. ab—abs) znamenuje : a) od daljen je ali ločen j e kacega predmeta od drugega: odbiti, oddati, oddirjati, odgrizniti, odjahati, odkrhniti, odkriti, odkupiti, odliti, odmakniti, odmesti, odmreti, odnesti, odpreti, odriniti, odsekati, odsesti, odstriči, odtegniti, odvesti, odvezniti, od vzdigniti, odžgati, n. pr. Dan dan odrine, leto pa leto. N. pr. — Pod lipico se zavrti, da lip’ci vršič odleti. N. ps. — Bog že ve, zakaj kozi rog odbije. N. pr. — Bogastvo človeku smrti ne odpravi, N. pr. b) nehanje ali končanje kacega djanja ali stanja in se loči od pomena, ki ga daje svojim glagolom do— s tem, da pomenjajo glagoli, z do— sostavljeni,popolno dognanje: odbob- neti, odbučati, odvesti, odjužinati, odkipeti, odkoledovati, odkositi, 10 * 148 odmoliti, odmoriti se, odpeti (pojem), odpršeti, odrasli, odslu¬ žiti, odšumeti, odvečerjati, odzeleneti, n. pr. Potrpite, da od¬ molimo. N. ps. -— Se danes hote odškrleli , vi nadležni pevci, je djal kmet, kije štupo za Ščurke domu prinesel. Valj. c) neko vzajemnost ali ponavljanje glagolovega po¬ mena: odgovoriti — odgovarjati, odmevati, odpčvati, odpisati — odpisovati, odpovedati, odsedati se, odvrniti, odzdraviti — odzdravljati, n. pr. Kakor pozdravlja, tako se mu o dzdravlja, N. pr. — Zalo o d seda se vsako mi delo. Čb. — Zmija mu odgovori. N. ps. Imena in členki: odhod, odgovor, odkladek, odlog, odlok, odpadek, odpoved, odveza — odlegel, odročen — odklej, odslej, odkod, odtod itd. Po (= nemšk, herum—, be — itd,) daje sltorej vsem sestavljen¬ kam svoj prvotni pomen razšira ali razprostiranja in znamenuje: a) djanje z ozirom na razšir v kraju ali času, sosebno pri opetovavnih in ponavljavnih glagolih: pobirati, počivali, poganjati, pogašati, pohajati, pojedati, pokladat/, polagati, polegati, pomakati, pometati, ponujati, popadati, popivati, povijati, posi¬ pati, posivati, postavljati, potepati se, n. pr. Ribice po morji plavajo , glavice na suho pokladajo. N. ps. — Stare vrane ne pobirajo črvov blizo brane. N. pr. — S Črno nitko ga bom povi¬ jala. N. p s. b) dovršenje ali izgotovljenje djanja, kije polagoma nastopilo ali se raztegnilo čez vse ali čez več predmetov, kar velja sosebno o dovršnih glagolih: pobesiti, podaviti, podrobiti, pogoreti, pohabiti, pohoditi, poiti, pokrasti, pokupiti, poleči, poloviti, pomoriti, popasti, posekati, postreči, posvariti, pova¬ biti, povleči, povoziti, pozaspati, pozebsti, poženiti, požeti, n. pr. Kdor se preveč poniža, ga pohodijo. N. pr, — Kropiva ne po¬ zebe. N. pr.—• Smrt stare pokosi, mlade postreli! N. pr.— Smrt vse poravna {pobota). N. pr. — Trava se bo posušila, skala se bo razpočila. N. ps. •—• Vse glaseče stvari so trudne pozaspale. Vodn. — Nekteri so ostali doma, pomočili se in po¬ čenili. Cegn. c) nadaljevanje kacega djanja ali stanja še za nekaj časa: pogladiti, poigrati, pokaditi, pokašljati, poklečati, poležati, pomazali, popestovati, populiti, poplesati, porasti, posedeti, po- spanokati, potrpeti, n. pr. Jaz bi ga že ponašala, pa bi se kaj pomazala. N. ps. — Dobro z brinjem me pokadi. N. ps. — Moram po otroke , da bi malo posedeli. Cegn. d) pokrivanje česa s čim ali devanje česa na kaj, enako nemškemu be —: pobeliti, pognojiti, pokopali, pokriti, politi, popariti, posrebriti, posuti, potresli, pozlatiti, n. pr. Smrt p o- jtoplje vse sovraštvo. N. pr. — Starost vsim lase p o bdi. N. pr. 149 e) premeno iz enega stami v drugega: podomačiti, pogo- renčiti, pohrvatiti, pokristjaniti, polediti, ponemčiti, poptujčiti, posloveniti, poturčiti se, poživinili, n. pr. Med živadjo Človek sam, pozinivi. f) daje nekteriin glagolom že v sedanjiku prihodnji pomen: pobežim, podirjam, pojaham, pojdem, poležem, pone¬ sem, popeljem, porečem, potečem, povlečem, poženem, požviž¬ gam, n, pr. Homarji se vlcup zbirajo , se čez jezero popeljejo. N. ps. — Imena in členki: pogodba, pogum, pokoj, pokora, po¬ mlad, pomoč, popotnik, porok, potok, polom, posip, potrata, po¬ tuha, povodenj, povoj — pogumen, pomladen, popoten, potre¬ ben — potem, posehdob, popred, posebej, počasi, polagoma, pomalu itd, pod (= nemšk, unter—, lat. sub—) kaže na delo pod kaeim predmetom, včasi s pomenom skrivšnega djanja: podjarmiti, podkopati, podkovati, podkupiti, podkuriti, podložiti, podnetiti, podorati, podpasati, podpihniti, podpisati, podpreti, podrezati, podstaviti, podšiti, podšuntati, podtakniti, podvreči, n. pr. Cas vse pod orje. N. pr. — Komu pete podkuriti. N. r. Imena: podboj, podjed, podkev, podldada, podraet, podloga, podnožje, podpora, podzemlje — podložen, podsolnčen, podstopen. pred (= nemšk. v or—) se le malo zlaga, in sicer s samostavni- kom, napek z glagolom, in kaže večidel na prednje mesto ali čas: predgorje, predmestje, predgovor; predmet, predlog; predlanskim, predvčeranjim; — prednašati, predložiti, predpisati, predstaviti in še drugih nekaj niso praskrojene glagoli, pri (= nemšk. bei—, hinzu, lat. a d—) kaže: a) da se kaki reči kaj prida, pristavi, pritrdi ali pri¬ dobi: pridjati, pridrobiti, pridružiti, prigatiti, prikleniti, priku¬ piti, priliti, priložiti, primesiti, pripeti, pripustiti, prirasti, pri¬ sloniti, priseliti, pritisniti, privaliti, privezati, prizidati, n. pr. Pripaše svitlo sabljico. N. ps. — Prisiljena reč ni dobra. N. pr. — Kdor sam sebi ne pr i vošči, drugim tudi ne. N. pr.— Hitro začeto je dvakrat prijeto. N. pr. b) način, kako kdo ali kaj dohaja: pribežali, pribrenčati, pribučati, pricmigati, prifrleti, prigondrati, prijadrati, prijezditi, prilajati, prilezli, primigati, pripeti, priplavati, prirentačiti, priso¬ pihati, prišurneti, pritresti se, privagutati, privršeti, prižvenkljati, n. pr. Času pustima čas , da pride moz s strdjo. N. pr. — Skrbna mati urno prispešila. N. ps. — Ko je vinjena glava, marsikaj iz srca priplava. N. pr. — Muha, ktera prileti, hujše piči. N. pr. — c) način, kako seje kaj pridobilo: priberačiti, pridelali, prigospodariti, prigospodinjiti, prihraniti, priigrati, prikoledovati, 150 prislužiti, pristradati, privojskovati, prizidariti, prižitariti, n. pr, \ Kar priprosiš, lahko nosiš. N. pr. — Ge Bog roke ne stegne, vsi svetniki ne prikoledujejo. N. pr. — d)umanjšanje ali odvzetje kacega dela: prigrizniti, prikratiti, prikrojiti, prirezati, prisekali, prismoditi, pristriči, priščipniti, prižeti, n. pr. Dobro orodje delo prikrajša. N. pr. Imena in členki: priboljšek, pridelek, prijatelj, priklad, prikuha, prilika, priloga, primorje, priprava, prisad, prisega, pristava, pristop, pritlikovec, privada, prizemlje — prijeten, pri¬ kladen, primeren, pripraven, priročen, raz (= nemšk. z er—, auseinander—, lat. d is) pomenja: a) razšir ali ločitev tega, kar je prej vkup bilo: razbiti, razbrskati, razdati, razdelili, razdjati, razdreti, razglasiti, raz¬ grniti, raziti se, razkropiti, razmesti, razlezti se, razložiti, raz¬ nesti, razodeti, razorati, razoznaniti, razpisati, razplesti, razpu¬ stiti, razrezati, razsuti, raztresti, razvaliti, razviditi se, n. pr. Povsod je vrag nevošljivost raznesel. N. pr. — Senca visocih dreves se daleč razteguje. N. pr. — Bogastvo iz odrtije se nena¬ doma razbije. N. pr. — Le sem, le sem stara mati, pojte sanje mi razlagat. — N. ps. — Ijekaj gori se ozrimo, tam verige se razspo. Čb. b) premembo v kak bolji ali gorji stan: razbeliti, raz- cvesti se, razdražiti, razhuditi se, razjeziti, razjasniti, razjokati se, razkačiti, razpreti se, razsrditi, raztožiti, razvaditi, razvedriti, razžaliti, n, pr. Solnce razvedri oko. čb.— Nekterim sostavam ste se prvi črki odbrusili, z pa pred trdimi soglasniki v s prehaja: spreti, stegniti, strgati, strupiti itd. namesto: razpreti, razstegniti, raztrgati, raztrupiti, n. pr. Kdor ima strgano sleme , prosi vedno za lepo vreme. N. pr. — Svečan stegne dan. N., pr. Imena in členki: razboj, razglas, razlaga, razlaka, razpis, razpotje, razpuščava, razrečje, razsip, razsola, razum, razvada, razvoj, — različen, razoglav, razumen, razusten, razvraten — razrazen. S, z (pral mehkimi soglasniki), se — , so — ze — (pred sikavci in šumevci) je v sostavi dvojnega pomena, kakor v samostojni rabi, in kaže: a) (= nemšk. zusammen—, lat. cum—) kako zvezo ali združbo predmetov: zbrati, združiti, zediniti, sesesti se, sesekati, sestaviti, sešteti, sezidati, seznaniti — sosekati, sostaviti, sošteti, sozidati, soznaniti ali med ljudstvom zesekali, zestaviti, zešteti, zezidati, zeznaniti; zgnati, zlagati, zložiti, zmesti, snesti, znositi, spisati, stopiti, stlačiti, streti, zvezati, zviti, n. pr. Kakor se znosi, tako se raztrosi. N, pr. — Zlo spredeno, lahko zmedeno. N. pr. — Ko stari hrast pade, zruši dostilcrat mlade. 151 N. pr. — Kar sezidajo skrbni starši, razdenejo slabi otroci, N. pr. — Pod halo skrije šmarni križ. N. ps. b) (= nemšk. herab—, lat. de—) kako ločitev ali raz- druženje od zgoraj na vzdol: zbositi, zbrisati, sezuti, zjahati, sklatiti, sleči — slačiti, zleviti se, zmakniti, zme¬ tati, zmotati, sneti — snemati, znositi, spustiti, zvrniti, n. pr. Lesica se dlake zlevi, zvijaš se ne iznebi. N. pr. — Dota se zmota. N, pr. — Sezula sta brž coklice, obula črne skornjice. N. ps.— Brž konja zbosi, preobuj. N. ps. Imena in členki: zbor, semenj, shod, slog, zlog, zmes, smetana, sodrga, sopar, sosed, sostavek, soteska, sovoj, sovražnik, spis, splavina, stok, svež, svišč, zvreva — zložen, sogoren, soparen—skup, skupaj, zgoraj, zvrhaj, spodaj, zgolj, stikoma, sploh, zraven. V (= nemšk, ein—, hi n e in—, lat. in) pomenja de vanje ali prestavljanje iz kraja v kraj, posebno v znotranji del in se loči od neločljivih predlogov m— in vz —: včlovečiti se, vdelati, vdeti, vdihniti, vdolbsti, vgnati, vgrizniti, vgnjezditi se, vkuhati se, vliti, vložiti, vpeljati, vpiliti, vpisati, vplesti, vpreti se, vre¬ zati, vriniti, vsaditi, vsesti se, vsiliti se, vstaviti, vstopiti, vtakniti, vteči, vtisniti, vvesti, vživali, n, pr. Cas vse v kozji rog vžene. N. pr. — Kar vsem dopade, to se ne vživa brez zbade. N. pr. — Sama radost vtaplja na zemlji se v neslast. Led. Včasi je težko razločno dognati, kedaj bi trebalo pisati v, kedaj u v zloženih besedah, ker so se take besedice s časom zelo obrusile; da se pa doseže edinost in pravoslednost v pisavi piši v, kedar pomenja d e t j e v kako r e e, sicer pa u, sosebno kedar znamnjuje spolnjeno ali dovršeno djanje, primeri: vgrabiti — ugrabiti, vloviti — uloviti, vnesti — unesti, vpirati se — upirati se, vpeljati — npeljati, vrezati — urezati, vstaviti — ustaviti, vstopiti — ustopiti, vteči — uteči i. t. d, — V se tudi piše, kedar stoji mesto vz: vstati, vzhajati, vzeti itd. Imena in členki: vdaja, vhod, vprega, vstop, vvod, vžitek — vnernaren, vnet — vkup, vselej, vprek, vsled, vmes, vsred, vnovo, vnemar, vkraj, vstran, vedno, venomer. za se po gostem zlaga z imeni, glagoli in členki in daje zložen¬ kam zelo različen pomen. V sostavi znamnjuje ta predlog: a) da se kaj očem umakne in za drugo rečjo prikrije, ali od svoje namenjene poti ali gotovega konca odstopi; vtem pomenu se vjema z nemškim ver—-: zabeliti, zabiti, zabloditi, zabresli, zagovoriti se, zagrebsti, zaiti, zakleniti, zakopati, za¬ kriti, žaleči, založiti, zamreti, zamrzniti, zapresti, zapustiti, za¬ rasti, zasuti, zatajiti, zatemneli, zavleči, zavezniti, zavoziti, zavreti, n. pr. Sladko veselje zataplja ves svet. Čb. — Solz 152 potok oči zaliva. Pot. — Tičikov petje zamika uho. Čb. — Ne z apiraj srca pravicam svetim drage domovine. Cegn. b) da to v zgubo gre ali konec vzame, kar neso- stavljeni glagol pomenja: zabarantati, zaigrati, zajesti, zakmeto- vati, zakonjariti, zakupiti, zaležati, zameniti, zanositi, zapi- sariti, zapiti, zapravdati, zapraviti, zasedeti, zavojskovati, zavozariti, zazabiti, zaženiti, zažitariti, n. pr. Kdor zamudi, naj gloje kosti. N. pr. — Ne zanašaj se na leta. čb. — V enem hipu mora zameniti časno z večnim. Ceg. — Blago se po niti nabira, pa po vrvi zapravlja. N. pr. c) da se djanje v hipu prione ali nagloma nastopi (= lat. začinjavnim glagolom na — sco): znblisniti, zabobneti, zaboleti, zabučati, začeti, začuti, zadivjati, zadoneti, zagledati, zagostoleli, zagrmeti, zakipeti, zakričati, zapeti, zapeketati, za¬ piskati, zaprašiti, zarajati, zaslišati, zasvetiti se, zatuliti, zavihteti, zavpiti, zavrisniti, zazvoniti, zažvižgati, n. pr. Zasede belca brzega, zaškrtne podkev, zapraši. N. ps. Zavaja z njo, jo zavrti, da glavica jo zaboli. N. ps. — Marko za mizo tam sedi in z zobmi zaškrpenti. N. ps. — Meč rabelj prvič zavihti, al meč med pleči ostrmi, ko drugič se zabliska meč, vrtnarju pade glava preč, N. ps. — Voda je huda šiba, kedar za divja, Cegn. — Ko sneg skopni, z a zelene doli, cvetice naglo zacvetd. Cegn. — Imena in členki: začimba, zagata, zagreb, zahod, zaklep, zalega, zaloga, zalogaj, zamok, zamuda, zapah, zarod, zaroka, zastava, zatika, zavora — začimen, zagaten, zahodnji, zamuden, zapomljiv, zazaben — zakaj, zato, zatorej, zategavoljo, zares, zastonj, zapored, zarano, zajtro, zarad, zadelj, zastran. b) Z nesamostojnimi ali neločljivimi. §. 340. Samo v sostavi nam rabijo predlogi: pa, ki je prav za prav na glasu povikšan po —, prikazuje se le v besedah: paglavec, pajdaš, pa m e t, p a perki (paperkovati), par ob ek, pa taka, kolikor je nam znano. pra (= nemšk. ur—) kaže sploh na prvotni početek, n. pr. pra¬ babica, praded, pramati, praprot i. t. d. in se vjema na pomenu s predlogom pred—, s kterim se navadno zamenjava: pred- babica, predded, predstarši. pre (= nemšk. liber —, u m —, lat. tra n s, — super—) znamenuje; a) mer djavnosti čez ali skozi kak predmet do svojega konca; prebiti, prebloditi, preboleti, prebosti, precepiti, pre- 153 čuti, predeliti, preglodati, pregnjiti, preiti, preleteti, premeriti, prelomiti, preložiti, prenočiti, preplavati, prepustiti, presekati, presijati, preskočiti, preslišati, prestati, pretopiti, pretrpeti, prevleči, preživeti, n. pr. Potrpljenje železne duri prebije. N. pr. — Kakor prišlo , tako prešlo. N. pr. — Prepovedana pot drži v prepovedan kot. N. pr. — Kraljic tako pre- žvižguje, da se jezero stresuje. N, ps. — Ako je Bog človeku namenil življenje, preboli brez zdravnika. Cegn. — Pijanec se preobrne , ko se prekucne. N, pr, b) premembo ali predelavo kacega stanu: prebledovati, prebuditi se, predelati, predrugačiti, pregraditi, prekovati, pre¬ kriti, prekrstiti, premeniti, premladiti se, prenarediti, preobleči, preobuti, preobrniti, preorati, prepeči, presaditi, prestaviti, prestvariti pretopiti, previti, prezidati, n. pr. Kar ni prena¬ rediti, je najboljše pozabiti. N. pr. — Temu se moraš pritožiti, ki ti more preložiti. N. pr. — Kaj tak prebleduje ti rumeno lice? N. ps. c) prestop ali p res ego naravne ali druge določene mere ali meje: preceniti, predražiti, pregovorili, prehiteti, prehvaliti, prekupiti se, prenapolniti, prenasolili, preobjesti se, prepiti se, preplačati, prerasti, preseči, prestreči, preteči, pretlačiti, pre¬ veriti (prevariti), prevpiti, n. pr. Cvenk večkrat pravico prevpije. N. pr. — Želodca ni mogoče pregovoriti ali' prevpiti. N. pr. Imena in členki: prebitek, precep, predel, predor, prehod, prelaz, premah, prema, prepoved, prestava, prestop, pretep, pretveza, preveza — premožen, premrl, prešeren, prevzeten — prezlo, prevred, preveč, premalo, preveliko, prenehoma, i. t. d. pro v slovenščini enacega pomena kot pre — in se nahaja le v nekterih besedah: prodaja, prorok, prostor, pregnanstvo; Na Dolenskem je slišati še v drugih besedah mesto pre—. U popolnoma različen od predloga v — v sestavah, naznanja sploh spolnite v k a cega djanj a, bodi si od v z e tj e ali um anj ša nje, ubeg ali ustavljenje, ali pa kak drug učinek in se vjema z nemškimi prednicami ab—, ent—, er—, ver—, von — ali z latinskimi ab—, de —, per—•: učesniti, ubogati, ugoreti, ukratiti, ulomiti, umanjšati, unesti, upeljali, ustaviti, uteči — učakati, ubiti, ubrati, ugasniti, ugoditi, ugonobiti, ujasniti se, ukrotiti, umreti, upehati, uprašati, usehniti, ustrašiti se, ustreliti, ušteti se, utolažiti, utoniti, utruditi, n. pr. Počasna voda več brega udere (unese) ko dereča. N. pr. — Človek vodi celo na konju ne uteče. Cegn. — Vsaka povodenj se uteče, N. pr. — Kar se zgodaj ne ukroti, zdivjd in zagovedni. N. pr. — Kdo bi vsemu svetu pogače umesil? N. pr. — Vsem ljudem ni ustreči. N. pr.— Prevelika sila se sama uje. N. pr. — Jezik mm se utegne ubri - 154 sati kakor božja kapljica. Napr. — Komur sreča ubeži, ta si zastonj za njo pete brusi. N. pr. Zastran pisave v— u gl. predlog v; sicer pa primeri še sledeče izglede: Vreži mi tri križce v palico — ureži mi kruha; tatje so v hišo vlomili — ulomi mi vejico; v nogo se je vsekal — usekaj mi palico; vštej mu stari dolg —■ uštel sem se; počakaj, da se voda v sod vteče •— da se voda uteče; za župana so ga vstavili — nabiro so ustavili; v kot se vmekni — umekni se sovražniku i. t. d. Imena: uboj, ubeg, uboštvo, udob, uima, ujeda, umor, urok — ubežen, ubog, ugoden. vz, pred trdimi soglasniki v s (= nemšk, empor—, auf—, lat. ex) pomenja vselej mer djavnosti na k viško; v ljudski rabi se mu je včasi v, včasi z odbrusil: vzhajati, vzdigniti, vzdržati, vskipeti, vzeti — zbuditi (m. vzbuditi), vstati (m. vz- stati), vstopiti se (m. vzstopiti), zleteti (m. vzleteti), n. pr. Solnce vzhaja in zahaja dobrim in zlim. — Kdor rano vstaja, mu kruha ostaja, N. ps. — Vstani, vstani mamica ! N. ps. — Zleti, zleti tičica. N. ps. — Čuvajev meč, zapah ga vzdržal ni. Cegn. — Imena in členki: vzglavje, vznožje, vzhod—vzhoden — vzlasti, vzgolj, zgolj, zgoli. F) Sostava členkov. §. 341. Členki se zlagajo z druzimi členki, ali pa se družijo zaimkom, samostavnikom in glagolom. Najnavadniše sostave so: a) z nikavnico ni — : nikaj (nič), nikar, nikjer (nikir), nikod , nika¬ mor, nikdar , nikoli , nikakor ; b) z nekavriico ne — : nek, neki , nekaj , nekje, nekod, nekam, neko¬ liko, nekako ; v zvezi z nezaimenskimi korenikami postane ni- kavna: neprenehoma, neprestano, nepretrgama, neredoma, nevi- doma i. t. d. - c) S števnim krat: enkrat, dvakrat itd., dostikrat, malokrat, veli- krat, marsikrat, kolikrat , tolikrat; takrat , unkrat , tistikrat itd. d) s kazavnim zaimkom st, ki prirašča od spredej ali od zadej: sinoči, snoči = st -|- noč ; danes, dansi, dnes — dan -f st; letos, letaš = leto -j- st. e) z oziravnim r (strsl. *e): kar, kjer , koder, kamor, nikamor, kakor, kolikor, leedar, dokler. f) z nedoločevavnima — koli in si: karkoli, kjerkoli, koderkoli, kamor¬ koli, kedarkoli — kjer si bodi, koder si bodi, kamor si bodi, kedar si bodi, kakor si bodi, da si tudi (dasitudi), da si ravno (dasi- ravno). 155 h) Pomni si še sostavljenke: ali = a -f li; ampak = « | no -p jjafc; ano = « -|~ no; anti = a + ko -1- ti; čeznemoc = cez -f Me + tooc; = i + ft'; in, ino = i + wo; javelne — ja + ali -|- we; morda — more da; nazoČ — na + vz + oči ; vendar = vem da; temoč = rfm + «ec; in še več drugih, kterih sostava je že sama ob sebi jasna. i) s predlogi (gl. sostavo s predlogi). G) JVajnnvadniše skrajšave sostavPjenih besedi. §. 342. Da beseda po sostavi ne postane predolga in preokorna za izreko, nanese včasi navada ali potreba, da se skrajša ali skrči in tako v krajši in glajši obliki prikaže. Sostavljene besede krajšamo s tem: a) da odbijemo ločivnici prvi zlog ali še kako črko več ali pa jo celo vso odvržemo n. pr. nograd = vinograd; norez= vinorez; inorog = edinorog; sklenica = steklenica; Stogubec —. Sestogubec; pust = mesopust; b) da se odbije ločivnici zadnji zlog ali samo zadnji dve črki, kakor lepoglasje zahteva, n. pr. grenkozen — grenkokožen; mrtud, mrtuden = mrtvoud, mrtvouden; malzina = mala južina; slonko- sten = slonokostčn ; vsemogočen — vsegamogočen. c) da se izpusti vezna črka, n. pr. medved — medjed, medojed; vojvoda = vojevoda, d) da se odpahne glavni besedi prva črka, n. pr. samodin = sa- moedinj primek = priimek; vesoljen = vesvoljen. Prt tej priložnosti bodi omenjeno nekaj krajevnih prislovov, ki so v skrajšani obliki navadni samo po Rožji in po bližnjih krajih na Koroškem; ti so: santer = sem noter; santre = sem notre(i); tanter = tje noter; soven = sem ven; sovne = sem vne; toven = tje ven; tovne = tje vne; dol sej = dol sem; gor sej = gori sem, ki so pa tako skrojene, da menda v pisavo ne bomo mogli ž njimi, če ravno bi nam bile včasi prav po hvali. D. Sklad n j a O stavku sploh. §. 343. ffeseda sama ob sebi je mrtva in nedoločna; v zvezi z drugimi besedami še le oživi in postane znanivka naših misli in čutov. To se zgodi v stavku, ki združi besede v umevno celoto; sjavek ali rek je torej vsaka z besedami razodeta misel, n. pr. Clovelc obrača -— Bog obrne. N. pr. — Nesreča ne spi. N. pr. — Vsaka kača imd svoj strup. N. pr. — Žalost in tuga strupena kuga. N. pr. v §. 344. Svoje misli in želje razodevamo trdivno (prirekovavno) ali nikavno (odrekovavno) n a štiri načine: a) p ripo ve do v aje, če na ravnost kaj naznanjamo, n. pr. Pohlep oslepi . N. pr. — Otročaji so kričaji. N. pr. — Kri ni voda. N. pr. — Lela ne bogati. N. pr. bj v p r a š e v a j e, če svojo misel v podobi vprašanja izrečemo, n. pr. Kdo uziglje grome treskovite ? Vilh. — Kedaj je vrba grozdje rodila t N. pr. — Ali ni rana ura zlata ura ? N. pr. c) velevaje, če komu kaj velimo, n. pr. Moli in delaj. N. pr. — Govori resnico — ne boj se vraga. N. pr. — Ne skuSaj vojsk lačnjivega malika. Kos. d) že lev aje, če kako željo ali vošilo razodenemo, n. pr. Bog pomagaj! — Bog prenesi! — Da bi plodilo in rodilo! — Bog ne daj! N. r. §. 345- Vsak stavek, bodi si še tako kratek, ima vendar dva dela, namreč osebo ali reč, o kteri se govori, in to, kar se o osebi ali reči dopoveduje; prvi je osebek (podmel), ta pa d o po¬ ved e k (prisodek). Včasi se veže dopovedek na ravnost z osebkom, včasi ju pa sklepa pomožni glagol kot vez ali spona. Osebek in dtpovedek sta glavna ali bistvena stavkova člena, ker ga brez nju ni in ga ne more biti nobenega stavka. 157 Stavek ali rek, v kterem se nahaja le osebek in dopovedek, je gol stavek, n. pr. Bog oblači — Bog prevedri. N. pr. — Življenje je trpljenje. N. pr. — Lenoba je gnjusoba. N. pr. §. 346. V samih golih stavkih bi svojih misli ne mogli po vseh / razmerah na tanko razodeli; zato pristopijo, kakor nanese potreba, še druge besede, ki osebek ali dapovedek ali pa oba bolj pojasnijo ali na pomenu dopolnijo. V ta namen nam služijo: a) prilastki kot pojasnila osebka in drugih samostavnih stavkovih določil, n. pr. Strastna navada je težka klada. N. pr. — Spoštena jedinSčina je Sola kreposti. N. pr. b) dopolniti ali predmeti kot dopolnila dopovedka, če je prilog ali glagol, n. pr. Delo beli jelo. N. pr. — Snaga je Bogu draga. N. pr. — Grm. ne podere drevesa. N. pr. c) p ris lovni dolooki ali priredja kraja, časa, načina ali vzroka (namere,sredstva, orodja), n, pr. Počasi se daleč pride. N. pr. — Po delu plačilo. N. pr. — S pomladi vsaka bučelica krajcar. N. pr. — Prilastki, dopolnki in prislovni določki so nebistveni stavkovi členi, ker jih ni vsacemu stavku bistvena in neogibna potreba. — Stavkom, ki so po kacem nebistvenem stavkovem členu razširjeni ali izobraženi, pravimo razširjeni ali izobraženi'stavki, n. pr. Sreča človeka prestroji. N. pr. — Ljudstva glas je božji glas. Cegn. — Trta rodi vsako jesen. Lev. Gole in izobražene stavke imenujemo proste ali nezložene stavke. §. 347. Prosti stavek je po svoji obliki popoln ali nepopoln. Popoln je tisti stavek, ki ima vse potrebne dele, kar jih zahteva dopo- vedek: nepopoln ali zagolten (eliptičen) pa tisti, ki mu manjka eden ali več bistvenih stavkovih delov. Izpuščajo pa se najraje: a) vez ali spona, sosebno v prigovorih, n. pr. Dolga bolezen gotova smrt. N. pr. — Mladina brez rudečih lic spomlad brez cvetic. N. pr. — Brez narodne svobode, kakor riba brez vode. N. pr. b) povedek ali še kak drug člen, sosebno v pregovorih in vošilili, n. pr. Dobro jutro (Bog daj')! Z Bogom (hodite) ! Na zdravje (vam bodi)! — Bog (bodi) z vami, spremlja naj vas dobra sreča. Cegn. c) zavoljo krajšega govora še inarsiktere druge besede, če je stavkov pomen že po drugih členih dosti jasen, n. pr. Ti očeta do praga (vlečeS), tvoji otroci tebe čez prag (bodo sunili). N. pr. — Me glava že jenjuje (boleti) in koj mi bolje bo. Led. — Z betva postane) voz. N. pr. — Dobrega ovčarja (lastnost, navada) je ovce striči, pa ne dreti. N. pr. Razločni od zagoltnih so stisnjeni ali s k lepljeni stavki, v kterih se dva ali več določil na en stavkov člen nanaša, n. pr. Laž in zvijača pogine (skrčen iz stavkov:, laž pogine + zvijača pogine). N. pr. 158 — Bog ena vrata zaprl in sto drugih odpre (skrčen iz stavkov: Bog ena vrata zapre + Bog sto drugih vrat odpre). N. pr. — Bog daje in jemlje (skrčen iz Slavkov: Bog daje + Bog jemlje ). N. pr. §. 348. Da se kaka misel poleg vseh razmer popolnoma razo¬ dene, združita se po gostem dva ali več stavkov v novo celoto. Tej združbi prostih stavkov, kterih ohrani vsak svoj osebek in dopovedek, pravimo zložen stavek, n. pr. Sila kola lomi , potreba jih nareja. N. pr. — Kar je za truplo oblačilo, to je duhu jezik in beseda. Slomš. Med zloženimi stavki imajo nekteri sami ob sebi svoj popoln pomen; zato jim pravimo glavni ali samostojni stavki (samostoj- niki), n. pr. Danes slast srce napaja, jutro jok pelini spet. čb. —- Silno silno vera peša , v- pregrehah vse tiči, čudno se nam štrena meša, voz nam le pod pot leti. Slomš. Zveza glavnih ali samostojnih stavkov se imenuje z eno besedo: priredje, posamezni stavki pa tudi priredni ali pridruženi stavki. §. 349. Nekteri stavki so sami ob sebi brez razločnega pomena in odvisni od glavnih stavkov, pravimo jim zato pridjani ali odvisni Stavki (o d vi sjiiki), n. pr. Kedar prosi, zlata usta nosi ,— Jcedar vrača, hrbet obrača. Nr. pr. — Kdor iz dežele gleda , s tem se ni varno na solncu greti. N. pr. Zvezi glavnih in odvisnih stavkov pravimo z eno besedo: pod¬ redje, posameznim odvisnikom pa tudi podredni ali poddruženi stavki. Vsak odvisnik je namestnik kacega člena v glavnem stavku; torej ločimo po peterih stavkovih členih tudi petero odvisnikov, ki jih hočemo po stavkovih členih: oseb k o ve, dopovedkove, prilast¬ kove, dopolnkove in prislovne odvisnike imenovati. §. 350. Kakor prosti stavek prikazuje se tudi odvisni zdaj v popolni, zdaj v nepopolni obliki. Odvisnike v nepopolni obliki imenujemo skrajšane ali okrajšane stavke, ker smo jim vzeli vezilo in osebek, včasi pa tudi dopovedek (če je namreč pomožni glagol, sicer se preo¬ brazi v deležje), n. pr. Tukaj bistra Sava izvira {ki je), mati pevske umnosti. Vodn. — Prinesli so mu mrtvoudnega, ležečega {ki je ležat) na postelji. Met. Z ozirom na red, v kterem se stavki med sebo vrste, razločujemo: a) sprednje stavke, n. pr. Kjer se botrina krega, zemlja križem poka. N, pr. b) srednje stavke, n. pr. Rokodelec, ki za pečjd leži, nič ne izvali. N. pr. c) zadnje stavke, n. pr. Na slemenu visosti ne žabi, kaj veljd prijatelj v sili. Kos. 159 I. Prosti stavek. A. Členi in Iastnije prostega stavka. a) Osebek. §. 351. Osebek i. j. oseba ali reč, o kteri je v stavku go¬ vorjenje, stoji na vprašanje kdo? ali kaj? sploh v imenovavniku, n. pr. Sloga jači — nesloga tlači. N. pr. — Sila ni mila , N, pr. Za osebek nam rabijo:^ a) samostavniki, n. pr. Skoda modri. N. pr. — Peti ca moži. N. pr. — Smrt nič ne izbira. N. pr. b) zaimki, posebno osebni in nedoločni, n. pr. Mi orjemo zemljo , — On orje pa nas. Sloniš, — Ti si sovraž vsem, ki hudo delajo. Dalm. — Vsak svoje sreče kovač. N. pr. c) prilogi in deležniki, n. pr. Dobro se samo hvali. N. pr. — Moker se dežja ne boji. N. pr. — Zgubljeno je zgubljeno. N. pr. d) števniki, n. pr. Eden drobi — drugi kosi. N. pr. — Vsi so grablje — vile nobeden. N. pr. e) glagolov nedoločnik ali velevnik, n. pr. Boga Ijubiti je najlepSa modrost. Ravn. — Bolje drži ga kot lovi ga. N. pr. f) vsak členek, vsak zlog, pa tudi vsak stavek, če se o njern kakor o osebi ali reči kaj dopoveduje, n. pr. Skorej Se ni. N. r. — In je zložen veznik. — A, B, C dajejo črkopisu ime .— Dobre volje (biti) moSnje kolje. N. pr. §. 352. Pravi osebkov sklon, kakor smo doslej vidili, je ime- novavnik; včasi prestopi osebek pa v kak drugi sklon in sicer: a) v rodivnik, če je nikavni pomožnik sam dopovedek; n. pr. Ni sadu brez cvetu. N. pr. — Brez potil ni medil. N. pr. — Bez zdravja ni bogastva. N. pr. — ali, kedar se naznanja kaka tnnož oseb ali reči, n. pr. Bilo jih je kakor listja in trave. N. pr. — Veliko psov sne volka. N. pr. — Petero močnih je stebrov , podpore sreče vseh stanov. N. ps. b) v daj a vni k, n. pr. Potreba Sibld ženski varhaje v nadlogah bojnih. Kos. — Bodi ti skrb ljubih stariSev. Ravn. c) v kazavnik, n. pr. Volja me je. N. r. — Iz prvega vas bo težko stalo. Vodn. 160 §. 353. Včasi jo osebek skrit v dopovedku, to pa vselej: a) kedar je osebni zaimek osebek, če se s posebnim povdarkom ne izgovarja, n. pr. Trpim ko kamen na poti , N. pr. — Prah si in v prah se spet povrneS. — Molči, molči, mlada Breda! N. ps. b) kedar je osebek toliko znan, da se že iz zveze besedi povzeti more, n. pr. Pride pa mine (Čas). N. pr. — Tatiče obešajo , tatove pa izpuSčajo (ljudje). N. pr. c) kedar je osebek kak brezoseben glagol, n. pr. Ko se razsveti , razdani itd. N. ps. — Zagrmelo je pa vdarilo. N. r. d) kedar se kako djanje ali stanje v obče popisuje; Nemcu rabi v tem primeru večidel nedoločni zaimek „man“, n. pr. Kakor se gode, tako se pleče. N. pr. — Kakor se posojuje, tako se vračuje. N. pr. — Čakaj , da danove odzvoni. N. ps. Ii) Doiiovedclt. §. 354. Dopovedek je beseda v stavku, ki dopoveduje o osebku, da je ali kaj je, kaj dela ali kaj trpi, kakošen je ali pa čigav je, kakor kažejo izgledi : Suša je bila velika. — Bog j e stvarnik. — Bog plačuje in kaznuje. — Sreča je op o točna. — Vsa zemlja je Gospodova. Ako je dopovedek glagol, rabi se v določnem, pogojnem, že- levnem ali velevnem naklonu, n. pr. Orožje spi. Kos. — Prepira grom praznujei Kos. — Pravica naj nas vodi! čb. — Ne skuSaj Gospoda. Met. • — Če mu služi ime za znanilo, stoji sploh v imeno- vavniku, če se pa lastnost ali svojstvo dopoveduje, po gostem tudi v rodivniku, n. pr. V sili je Bog pomočnik. Ravn. — Vojska je krvava šiba. N. pr. — Ta zlat je kova znanega. N. ps. — Slovenci niso ne hudobnega, ne goljufnega nagnjenja. Vodn. §. 355. Dopovedek more biti: a) kak glagol, n. pr. Zrak čari. — Tramovje poka. Kos — Burja potihne. — Veterc zapihne. Slomš. — Prositi ni beračiti. N. pr. / b) kak samostavnik, n. pr. Delavec je kruhovec. N. pr. — Služba, ni družba. N. pr. ■— Bog je naša s vest ob sili. Ravn. c) kak prilog, n. pr. Lepo je vsakemu milo. N. pr. — Življenje je kratko. — Bolniku je vse grenko. N. pr. d) kak števnik ali zaimek, n. pr. — Bog je vselej eden. N. pr. — Vsa zemlja je Njegova. Ravn. e) kak členek, n. pr. Jezik ni kar bodi, Levst . — Enkrat ni nob enkrat. N. pr. — Hiše rahla vez ljubljiva je na dvoje vekomaj. Kos. 161 c) Vez. §. 356. Vez ali spona veže dopovedek z osebkom v skladno, umevno celoto. Za vez nam služi pomožni glagol: bili; kedar je pa glagol sam dopovedek, tedaj je vez v glagolu skrita, n. pr. Sreča je begoča. N. pr. — Odkladki so odpadki. N. pr. — Krivično blago teknilo ne bo. N, pr. — Grešnik spi in hudobavlja. Slomš . — S časom pride svet. Cegn. V prostih izrekih in prigovorih vez po gostem izpade, n. pr. Trda izreja dobra volja. N. pr. — Bog bogat milosti. N, pr. — Ves svet oko božje. N. pr. — Skušnja dolga šola dolga brušnja . N. pr. Včasi nam pa služi pomožnik za samostojen dopovedek kakor drugi glagoli, n. pr. Vsa modrost je od Gospoda. Ravn. — Tudi nadloga je od Boga. N. pr. — Ni planine brez doline. N. pr. §. 357. Kot vez ali spona nam rabi še nekaj drugih glagolov, ki sklepajo dopovedek z osebkom; ti so: a) neprehajavniki: stati, ostati, postati, n a v s t a t i, priti, pri¬ hajali, nahajati, nastopati, hoditi, leči, ležati in še drugih enačili nekaj, n. pr. Bog ostane vedno najbolji zdravnik. Cegn. — Vse skrito postane očito. N. pr. — Kralj Matjaž bolan leži. N. ps. — Bahač postane(bo ) berač. Slomš. — Sila in krivica prihaja zmiraj veča. Ravn. Pri tej priložnosti bodi omenjeno, da gre glagol postati previdno in varčno v rabo jemati; njegovo moč imajo v sebi iz predlogov izobraženi nepre- hajavniki III. in IV. vrste, n. pr. Temni se, mrači se, dani se, svetli se, trava zeleni, žito dozoreva itd., včasi se pa tudi še drugači pove, n pr. noč se dela, mrak se je storil, luč je posvetila, razdanilo so je itd. b) nekteri povračavniki, kakoršni so: imenovati se, klicati se, kazati se, rekati, praviti, roditi se, storiti se, vid iti se, zdeti se, z vati se in še drugih več, n. pr. Korintu so rekli helensko oko. Vodn. — Lev se kraljeva živina imenuje Slomš. — Edinček po navadi izraste razposajen sin. Slomš. — Sova senici glavana pravi. N. pr. •I) Prilastek. §. 358. Prilastek se imenuje Usti člen v stavku, ki služi za pojasnilo ali dopolnilo kacemu samostavniku, bodi si osebku, dopovedku, dopolnku ali pi islovnemu določku, n. pr. Steza časti je ledena gaz, N. pr. — Poštena tovaršija. zlata reč. Slomš. — Vsaka reč ima svoj prav. N. pr. — Brezovo olje zaceli razvade mladih dni. Slomš. Za prilastke nam rabijo: Sin. Slamica. 11 162 a) prilogi in vsi pritožniki t. j. besedo, ki jih moremo po pri- logovem v rabo jemati, n. pr. Rokodelstvo je lepa dota. Cegn. — Denar ima polžek rep. N. pr. — Moja glava moj svet. N. pr. — Delo beli vse jedi. Cb. — Žareča zarja oznanja piharja. N. pr. —• Bolje hranjeno jajce ko sneden vol. N. pr. b) s a mosta v n iki v rodivniku, s predlogom tudi v kakem dru¬ gem sklonu, n. pr. Varčnost je hči modrosti. N. pr. — Razvaline življenja novine. N. pr.— Tam je bival vitez Ravbar roke trdne ko železo, srca trdega ko jeklo. N. ps. — Ljubezen p r o t i (k) s v oj e. m u rodu je vsaki stvari vcepljena. Kedar pa pomenja samostavnik kako last ali svojstvo ter nima nobenega določila pri sebi, preobrazi ga vselej v svojiven prilog, n. pr. Lenoba je vragova mreža. Sloinš. — Krasna je vsa Gospo¬ dova zemlja. §. 359. Včasi se prideva prilastek samoslnvnemu imenu v ravno tistem sklonu, da ga po njegovi veljavi ali bitnosti opiše in od drugih razločnega stori; tacemu prilastku pravimo sploh pridevek (aposi- cija), n. pr. Kralj Matjaž; car Lazar ; Atila, Šiba božja ; Bohinj , kranjska Svajca-, če se je pa kot znanilo kake posebno sloveče last¬ nosti z imenom popolnoma zrasel, tudi n a žive k, n, pr. Peter veliki , Ivan zlatousti, Ferdinand dobrotljivi. — Pridevek stoji pred ali za imenom, nazivek sploh za njim. Daje se pa pridevek sosebno tacim samostavnikom, ki sami ob sebi še niso dosti določeni med osebami ali rečmi svoje vrste. Naj- rajše dobivajo prilastek: a) imena oseb, ki so se v življenji posebno poslavile, pa tudi imena mest, dežel, gora i. t. d., da se bolj opišejo, n. pr. Kralj Matjaž oženil se , z Alenčico zaročil se, preljubo kr a Ij ico ogersko. N.ps. — Sv. Ciril in Metod, slovanska aposteljna , sta postavila temelj slovenskemu slovstvu. — Dežela kranjska nima lepš’ga kraja, ko je z okoljš'no ta, podoba raja. Preš. b) nekteri občni samostavniki v opis njih lastnosti, n. pr. Volk ovčar, lesica kurjica, medved tacar, lev kosmatinec, tiča prepelica, šiba strahovavka. e) Dopolnek. §. 360. Dopolnek ali predmet imenujemo tisti stavkov člen, ki služi glagolu ali prilogu kot dopolnilo njegovega pomena; brez njega bi bil govor pomanjkljiv in nedoločen. Kot dopolnila nam rabijo sploh samostavniki, včasi pa tudi kak drugi sklonljiv besedni razpel ali glagolov nedoločnik. Ime kot dopolnek stopi vselej v tisti odvisni sklon, ki ga dopovedek zahteva, namreč: 163 a) v rodivnik, n. pr. Vsak delavec je vreden plačila, N. pr. — Groba ne predere jok. Pot. — Se muha išče kruha. N. pr. — Vsacemu nečesa manjka. N. pr. b) v dajavnik, pa ne tako po gostem kakor v una dva sklona, n. pr. Zvijača je sili kos. N. pr. — Človek je enak dimu na strehi. Cegn. — Sreča je priprostim prava mati. N. pr. e) najraje v kazavnik, n. pr. Sila moč premaga. N. pr. —■ Iskra velik ogenj zažge. N. pr. — Vino vtopi skrbi. N. pr. —- Smrt nas bogati. Cegn. — Železo sne rija — nečimernost pa otroka. Slomš. f) Prislovu! določbi, §. 361. Prislovni določki ali priredja so določila ali pojasnila djanja ali stanja z ozirom na kraj, čas, način ali vzrok; razločujemo torej čvetero prišlovnili določkov, namreč: krajevne, časovne, način o ve in vzročne. Kot prišlo vna določila nam rabijo ali dotični prislovi ali pa razni skloni brez predlogov ali s predlogi, kakor je razvidno iz naslednjih izgledov: 1) Krajevni določki stoje na vprašanje: kje? kod (odkod — dokod)? ali kam? n. pr. Previdnost nikjer ne škoduje. N. pr. — Od prvega tukaj stanuje moj iod. Vodn. — Prevzetija se povsod spotika. Slomš. — Na r azv alinah novina oživi. N. pr. — Iz oblaka blagor pride. Kos. — Ali veš do kruha pot? Led. 2) časovni določki se jemljo v rabo na vprašanja: kedaj (obkorej, do kor 6 j, doklej)? koliko časa? itd. n. pr. Velike skrbi zgodaj lase ubelijo.' N. pr. — Jabelko je zjutraj zlato. N. pr.— Ni vsak dan božič. N. pr. — Mora v nižave na zimo pastir. Cegn. 3) Način o vi določki odgovarjajo na vprašanje: kako?; po¬ sebno veliko jih je iz prilogov izpeljanih, n. pr. Glas raste grede. N. pr. — Doma je najbolje. N. pr. — Do tretjega rado gre. N. pr. — Votlo v turnu klenka bron. Kos. — Blagor se nabira po niti. N. pr. — Ljubi ga za svoje življenje. Ravn. — Kdor se z volki pajdaši, mora ž njimi tuliti. N. pr. Z načinovimi določki se določuje tudi sličnost (enakost) in različnost dveh ali več predmetov. a) Sličnost ali enakost zaznamnjujemo s prislovi: kakor, kakti (sosebno na Štajerskem), kot ali ko, n. pr. Nebo je čisto ko ribje oko. N. r. — Ko psica čas naprej leti. Kos. — Nosi se kakor srna — pa nima ne zrna. N. pr. — Rudeč kakti mak. N. r. — Na mesto primerjavnih členkov in pomožnika kot dopovedka stopi, sosebno v ljudskih izrekih, rad veznik in pa, n. pr. Slaba tovaršija in pa smola na suknji. Slomš. — Krivično blago podstreho in pa molj v zrnji. Slomš. 11 * 164 h) različnost ali neenakost dopovedujemo s primernikom in s primerjavnimi prislovi: kot. ko. nego (pa le h olj ob lirovaški meji), pa tudi s kakor ali pa s predlogi od in mimo (memo) v rodivniku, n. pr. Jajce več ko (kotj puta ve. N. pr. — Več vredi pošten glas kot srebrn pas. N. pr. — Bolja prva zamera od (mimo) druge. N. pr. —■ Bliža je košulja nego haljina. N. pr. Kedar hočemo kako reč ali osebo čez vse druge povzdigniti, rabijo mm tudi predlogi: čez, nad ali proti, n. pr. Učenec ni čez učenika - — hlapec ni čez gospodarja. Met. — Ni meštra nad potrebo. N. pr. — Zlato in srebro ni nič proti čisti nedolžnosti. Kav n. 4) Vzrok ali namero naznanjamo na vprašanje: zakaj? ali čemu? sosebno s predlogovimi skloni, n. pr. Od šale glava ne boli N. pr. — Od brit ko sti njemu srce poka. Iiavn. — Bron razpoka mrazil. Sub. — Bodi naveden k poslušanju. Dalin. Le-sein spadajo tudi določila orodja ali sredstva, s kterim, in sno vi (gradiva), iz ktere se kaj napravlja ali biva, n. pr. Izprota zraste hrast. N. pr. — Konj se brani z krepko nogo , lev in tigra se \ zobmi. Vilh. — Imaš za Čim, lahko greš v Rim. N. pr. — Žgan iz ila. Kos. — S,) Alikavni stavek §. 362. V trdivnem stavku se osebi ali reči, o kteri je govor¬ jenje, kaj prirekuje ali priklada, kakor je viditi iz mnogih doslej nave¬ denih izgledov; druga je z nikavnim stavkom, v kterem se osebku vselej kaj odrekuje ali odjemije. Nikavnica, ki razpira zvezo naših misli ali zapopadkov, je ne (v sestavah ne—, ni —) in se nahaja sama ali z drugimi nikavnirni besedami vred v stavku. Mesto jej je tik pred vezjo, če pa vezi ni, pred besedo, v kteri je vez skrita, n. pr. Čič ne da nič. N. pr. — Nesreča ne orje. ne seje, pa vendar dobro živi. N. pr. — Jabelko ne pade daleč od jablani. N. pr. — Ne bodi presladek , da se kdo s teboj ne posladkd. N. pr. Z glagoli: sem, imam in hočem se nikavnica vselej v eno besedo zraste: nisem (nesem), nimam (nemam) in nočem (nečem), n. pr. Z veliko gospodo ni dobra črešenj zobati. N. pr. — Kdor nima v glavi , mora imeti v petek. N. pr. — Kdor noče (meče) z le.pč, mora z grdo. N. pr. §. 363. Mimo nikavnice n e zatnore slovenščina še več nikavnih besedi, ki se pa same ob sebi brez nikavnice sploh ne morejo vzeti v rabo; take nikavne besede so: nobeden, nijeden, nikdo (nihče), nič (nikaj), nikjer, ni k o d, nikamor, nikdar, nikoli, nikar, nikakor. V slovenščini torej dve ali še več nikavnih besedi'v stavku ne potrjuje povedi kakor v latinščini in nemščini, marveč še bolj odre¬ kuje ali odnikava, n. pr. Nas nobeden vsega, ne vč. Vodu. — Nihče 165 ni vsegaveden. Vodn. — Nikdo ne more dvema gospodoma služiti. Met. — Potrjen kruh in skuSen svet nikoli ne škodujeta. N. pr. — Nikoli nic ne počni zoper božjo zapoved. Ravn. — Nikoli ga nič ni pobolelo. Ravn. Zanikavnostse samo odpravi in stavek postane trdiven, da si ravno so nikavne bpsede v stavku: a) če je razun nikavnice ne še kaka druga z ne — sostavljena beseda v stavku, n. pr. Bogu nič ni nemogoče. Ravn. — Gospo¬ dova molitev ni nobenemu kristjanu neznana. b) če stoji nikavnica n e tik pred drugo nikavno besedo, n. pr. Ne nikoli, ampak vsak dan grešimo. — Ne nobeno uro , ampak vsak trenutek je človek v nevarnosti. c) če si mislimo kako nikavnico kot samostalno reč, ne pa kot nikavnico, n. pr. Nič je dobro za oči. Met. — Nič v ustih kruli po črčvesu. N. pr. — Nikdo je zaimek. Naposled bodi še omenjeno, da nastopi za nikavnim glagolom: nimam, kedar se s kakim nedoločnikom kot dopolnkom v rabo vzame, večkrat trdivni kdo in kaj mesto nikavnih nikdo in nič, n. pr. Nima kaj prigrizniti, nima kaj prodati , nimaš mu kaj očitati, nima koga poslušati itd. h) Siaslaševnnje stavkovili členov. §. 364. V govoru se izreka posameznih besedi’ ravnomerno spreminja: zdaj raste, zdaj pada na glasu, kakor zahteva umevnost in lepoglasje. Ta izreka se ravna po naravni veljavi posameznih stavkovili členov ali po volji govorečega, ki navrača našo pozor¬ nost zdaj na lo, zdaj na uno besedo v stavku. Glavno pravilo nam bodi pri naglasevanji: povdarek opiraj se na najvažnišo be¬ se do v s ta v k u. I. Če povdarjamo besede po njih naravni veljavi, pomnimo si: a) v golem stavku se opira povdarek na dopovedek, n. pr. Solnce sije. Luna sveti. Zvezde migljajo. b) prilastek se izgovarja krepkeje mimo njegovega samostavnika, n. pr. Dober glas seže v deveto vas. N. pr. — tista voda najzdraviša pijača. c) dopolnek dobi naglas pred dopovedkom; če je več dopolnkov v stavku, izgovarja se rečni krepkeje mimo osebnega, drugi bolj mimo prvega, n, pr. Petje razveseluje srce. — Pesem preganja človeku skrbi. Napr. — Vse stvari se veselč svojega življenja. Ravn. d) prislovnim določkom gre povdarek pred glagolom; če jih je več, povdarja se krajevni določek bolj mimo časovnega, vzročni bolj 166 mimo krajevnega, načinov bolj mimo vzročnega, n, pr. Pesem je iz nebes doma. — Med petjem dete sladko zaspi. Slomš. — Danes hudo navado lože premagaš, kakor jutri. N, pr. — Pri Bogu je vse za delo na prodaj. N. pr. II. Naglaševanje po volji govorečega ali umetno naglase vanje se ne da v pravila povzeti, ker ga ima govoreči popolnoma v svoji oblasti in zdaj ta, zdaj uni stavkov člen z večim povdarkom izgovarja, kot mu gre po njegovem redu v stavku. Preglejmo izgled: Hvalite Gospoda vsi rodovi z ozirom na umetno naglaševanje: 1. Hvalite Gospoda vsi rodovi ; 2. Hvalite Gospoda vsi rodovi ; 3. Hvalite Gospoda vsi rodovi in 4 Hvalite Gospoda vsi rodovi. 1) Red besedi v prostem stavku. §. 365. Veliko je ležeče na tem, v kterem redu se vrstč besede v stavkih ena za drugo, kajti na to se opira jasnota in lepoglasje vsacega jezika. Da si ravno je v tej reči naš jezik posebno gibčen, da se morejo besede s prečudno lahkoto pretikati, vendar le oblega se tudi slovenščini tista stava besedi najbolje, ktera se najože vjema z naravo in s postavami našega mišljenja. — Po prečudni mnogote¬ rosti naših misli in čutov, kterih je treba, kolikor je mogoče po vsej bistvenosti z besedami razodeti, ravna se tudi različnost v razredo- vanji ali razpostavljanji posameznih besedi' v stavku. Red, v kterem vrstimo besede eno za drugo, je dvojen, namreč: naravni in umetni.—Naravnega reda se držimo, kedar vrstimo besedo za besedo, kakor se misel za mislijo rodi v naši duši; kedar hočemo pa na kak posamezen člen bravčevo pozornost obrniti, tedaj razpostavimo besede po umetnem redu, ki vrsti besede po njih važnosti v govoru. Najimenitniše je prvo mesto, potem zadnje; najmanjše veljave v stavku je sreda. 1. Naravni red. §. 366. Kar se tiče naravnega reda besedi v prostem stavku, treba si je pomniti: a) v obče. 1) Osebek, ki se prvi rodi v naših mislih, stoji na prvem mestu, dopovedek pa za njim; ee je tudi vez ali spona v stavku, vrine se med osebek in dopovedek, n. pr. Besede mičejo. — Izgledi vlečejo. N, pr., — Razvada je bolezen. Slomš. če je osebek v glagolu skrit, dene se glagol kot dopovedek na prvo mesto, n. pr. V kam in vriskam. — Cujte zvona stok in rig. Kos. 167 2) V izobraženih stavkih stoje pojasnila sploh blizo pojasnjenih besed, pred njimi ali za njimi, kakor zahteva stavkovo razmerje; o razredbi Slavkovih pojasnil pomni si to-le: a) prilastki, če so prilogi ali samostavniki v dajavniku, stoje sploh pred svojim imenom, sicer pa za njim, n. pr. Materna beseda je jasno ogledalo vsacega ljudstva. Sloniš. — Modre besede o pra¬ vem času so zlata jabelka v srebemem torilu. Ravn. — Blagi otroci so stariSem častita podpora. Slomš. b) d op o ln ki se devajo za tisto besedo, kteri so dodani kot dopol¬ nila, n. pr. ^ Solnce razvedri oko. Čb. — Smrt ozdravi bolečine. Cegn. — Človečka omika ima korenino v pisavi Napr. Če stoji dopolnkov kteri v dajavniku, da se mu mesto pred kazavnikom, n. pr. Očetov blagoslov otrokom hiše zida. Ravn. — Ta človek ve vsaki reči glas. N. pr. — Solnce deli zemljakom gorkoto, život in luč. c) prislovni določki sloje včasi pred besedo, klero pojasnujejo, včasi za njo, kakor to zmisel celega stavka zahteva; le n a či¬ li o v o določilo naj stoji v trdivnem stavkg sploh pred glagolom dopovedovavnikom, sosebno če je osebek pred glagol postavljen ali pa v njem skrit, n. pr. Bogastvo iz odrtije se nenadoma razbije. N. pr. — Lahko je prislužil, lahko razrušil. N. pr. — Bratje in sestre se daleč narazen najbolj ljubijo. N. pr. — Peč je po zimi potrebna reč. N. pr. b) po samezi. 1. Pri log o m in drugim priložnikom daje se mesto pred ime¬ nom, kteremu služijo v pojasnjenje, n. pr. Prava snaga ne sega le do praga. N. pr. — Vsaka reč ima svojo solnčno in svojo senčno stran. — Vsaka noč ima svojo moč. N. pr. 2) Krajša (breznaglasna) oblika osebnih zaimkov: me, te, se, ga, je — mi, ti, si, mu, ji itd. deva se sploh med pomožnik in glagol ali med osebek in glagol, samo sedanjikov pomožnik 3. edinje osebe: je in pa prihodnjik: bom, boš, bo itd. ima breznaglasne osebne zaimke vedno pred seboj, kakor je razvidno iz tega-le pregleda: Jaz sem ga poslušal | Midva sva ga poslušala i, t. d. Ti si ga poslušal j Jaz ga bom poslušal, On ga je poslušal j Ti ga boš poslušal i. t. d. n. p, Književnost nam odpira veličastno poslopje vsacega znanja. Napr. — Davidova umetnost na harpo mu je odprla kraljeva vrata, Ravn. — To mi je plug in brana. N. pr. Povračavni zaimek: se, si dene se vselej pred druge osebne zaimke, če se ž njimi snide, n. pr. Usmili se me po svoji milosti. Ravn. — Gjnusi se mu vse hudo. Ravn. 168 3) Slovenski glagol se nahaja od kraja, v sredi, pa tudi na kraju, kakor je to misli po godu, ki jo denemo v stavek; le toliko zahteva njegovo svojstvo, da se sploh ne stavi predaleč od svojega pomožnika in da stoji v večih stavkih raji v sredi za pomožnikoiri, kot od njega oddaljen na koncu celega reka, n. pr. Pripaše svitlo sabljico. N. ps. Tima se je umaknila svitlobi. Napr. — Rahla beseda zlobnost utolaži. N. pr. — Meni , da mu bo Icapala mana z nebes. N. pr. — Turka je prišlo kakor listja in trave v naše kraje. Drobt. 4) Ker je prvo mesto v stavku vedno najvažniše, zaiti ne smejo začenjati govora breznaglasne besedice ali br e zna gl a sn i ce, ki so a) pomožni glagol v sedanjiku: sem, si, je — sva, sve, sta, ste smo, ste, so in aoristna oblika: bi, — b) krajša oblika osebnih zaimkov: me, te, se, ga, je, mi, ti, si itd.; le-sem spada tudi krajša oblika prihodnjikova: bom, boš, bo itd. in glagol e e m, češ, če. Kar se tiče rabe breznaglasnih besedic v stavku, pomni si to-Ie: a) kedar osebek začenja stavek, stoje breznaglasnice tik za njim, n. pr. — Govorilo je zdravilo. N. pr. — Jaz se bojim kakor žaba dežja. N. r. — Jaz sem proti njemu kakor kaplja na vejici. N. r. — Kedar se pa zaimek kot osebek v glagolu skrije, v tem pri- merljeju stopi breznaglasnica vselej za dopovedek, n. pr. Dobro mu je (ne pa: mu je dobro), kakor ribi v vodi. N. pr. — Vlači se kakor megla brez vetra (ne pa: se vlači....). N. pr. — Beseda mu teče (ne pa: mu beseda teče), kakor sok v dobu. N. pr. — Blišči se kakor svitlo solnce (ne pa: se blišči . . .) N. r. Zoper to pravilo, ju je poterjeno po rabi vseh drugih slovanskih narečij, vedno še po gostem grešimo; bodimo torej pazni v stavi breznaglasnic, in zasuk- nimo se tudi v tej reči na pravo pot; le resne volje je treba, pa bode odpravljena tudi ta napaka, ki v naši pisavi toliko mrzi drugim Slovenom. b) Kedar ima osebek za seboj kak pristavek, bodi si prilastek ali pridevek, tedaj denemo breznaglasnico vselej za ta pridavek, n. pr. Krisostom zlatousti je napisal veliko pisem. — Fantek prijaznega lica nam j,e bil vodnik. c) Kedar začenja stavek dopovedek ali dopolnek ali pa prisjovni določek, dene se breznaglasnica za besedo, ki namesto osebka na prvem mestu stoji. Preglejmo sledeči stavek po raznih teh razmerah, najprej s osebkom : v Bog je ustvaril človeka po svoji podobi ; — z dopovedkom: Človeka je ustvaril Bog po svoji podobi; s prislovnim določkom: Bo svoji podobi je ustvaril Bog človeka. Sv. p. d) Glagol sem začenja govor samo tedaj, kedar je samostojen ne pa pomožen, navlasti če ima naglas, n. pr. Je Bog , ki vse ravna. Je oko, ki vse vidi ,— Je K prostorojcn ? Je. —- Ali bo varil udovam in sirotam ? Bo (bode). 169 5) Nikavnica ne stoji vselej pred svojim glagolom in odrine načinov;) določilo, če ga je bilo pred glagolom, za glagol, n. pr. Fant lepo piše — fant ne piše lepo. — Človek vodi celo na konju ne uteče. Cegn. — Ne prepahuj si želodca z osladnimi jedmi. Ravn. -— Z jezičnim se nikar ne prepiraj. Ravn. Redar se snide nikavnica z zastarelo aoristno obliko: bi, stopi pravilno pred njo kakor pred druge glagole, torej : ne hi vedela, ne bi znali itd.; v sedanji slovenski pisavi pa se nahaja po gostem za njo, rekel bi zato, ker smo glagolske narave besedice b i skorej popol¬ noma zabili, n. pr. Ko vroči trud bi ne (nam. ne bi) potil človeka , kako bi v prsih misel se rodila! Cegn. — To bi ne bilo prav (nam. to ne bi bilo prav), ko bi le grablje imeli , vil pa ne. N. pr. 6) Vprašavni členek li stopi tik za glagol, s kteriin se vprašanje zastavlja, n. pr. Je li to resnicah —Ni li ta otroška igra podoba pri¬ hodnjega življenja ?— Prideš li ti ali tvoj brat ? 2. Umetni red. §. 367. Da zadobi važniša beseda večo veljavo v stavku in na-se obrne bravčevo pozornost, pomakne se na mesto, kije prav za prav lastno kaceinu drugemu stavkovemu členu. To se pa zgo«ji na več načinov: 1) Dopovedek stopi pred osebek in za njima se porazvrste ostali stavkovi členi, n. pr. Popotniki in gostje smo na zemlji. Ravn. — Velik dar božji je materni jezik.. Slomš. ■— Prestrašna korenina vsega zlega je pohlep. Slomš. — Otrpnili so udje mi in sl.lepi. Preš. Raztrgane so niti naše zveze. Cegn. 2) Prilastek, ki stoji' v navadnem redu pred samostavnikom, dene se za-nj. uni pa pred-nj, n. pr. In vzame sabljico ostro in kakor solnce tak svitlo. N. ps. — Dajte zobati pšenice zrele, dajte piti mu rebulje bele. N. ps. — Srebern las je serosti kras. N. pr. — Pero je zgovornosti močno bandero. Slomš. — Molitev je vsake krščanske hiše najboljša varhinja. Slomš. — Najlepša sreča je v naročji božjem. Kos. 3) Redar se opira glavna misel na dopolnila ali določila, stopijo dopolnki ali prislovni določki na prvo mesto, n. pr. Stare smrt pokosi, mlade postreli. N. pr. Svetu pokažite lik domače navade in misli. Kos. — Kakor senca ginejo naši dnevi. Ravn. — Na domačem pragu se petelin lahko repenči. N. pr. — Ned cvetje se skrivajo tudi strupene / kače. Napr. — V lesu črnem se dviguje skala , in na skalo stopi silni Zaboj. Kr. r 4) Besede, ki prav za prav vkup gredo, porazmaknejo se po drugih 'Slavkovih členih, n. pr. Mrak ovije zemljo temen. Kos. — Gradove varvaj zidane. N. pr. — 'Život mi vzemi, in glavč. N. ps. — 170 Skalnih vrat razdene se trdnjava. Olib. — Pila mrzlo bom vod6, ki v črni gori se dobo. N. ps. — Kratke reče vsim skrivč besede. Kr. r. 5) Pomožni glagol, hi stoji po navadnem redu koj za osebkom ali dopovedkom, pomakne se proti koncu ali celo na konec celega reka, n. pr. Človek brez vere vere vreden ni. N. pr. — Vladala na mestu mile brez ljubezni ptujka bo. Kos. — Nobena ptica brez perotja ni, brez orožja tudi jaz ne bom. N. ps. — Tu pri vas ostala bom, tu pri vas zaspala bom. N. ps. b) Posamezne besede ali celi reki se ponavljajo, kar se nahaja sosebno v slovanskih narodnih pesmah, n. pr. Skrbna mati, urno mi vstanite, oj vstanite in mi razložite. N. ps. — Za mizo sta popotna dva, popotna dva, oba mlada. N. p s. — Hitro hitro mine čas, mine tudi lep obraz. N. ps. — Ah vi lesi , temni lesi, miletinski lesi. Kr. r. — Radost se po vsej raznese Pragi, okol Prage razleti se radost po vsej zemlji od radostne Prage. Kr. r. 7) Včasi se navadni način pripovedovanja opusti in po zastavlje¬ nem vprašanji veljava sledeče povedi povzdigne ali pa kak stavkov člen sam za se postavi in v stavku po kazavnein zaimku nadomesti, n. pr. Kaj vam pravim, vi sosedje, bratje in vam, drugim, ki ste moji svatje, ženitvanja so mi pričakovali, jutri ju pa bomo pokopali. N. ps. — Kljukec, to ti je bila zvita glava, da mu po vsem Kranjskem ni bilo para. — Sramežljivost, ona je angelj, kterega je nedolžnosti Bog varha dal, Ravn. B- Baba in skladba v prostem stavku. I. Imena. 1. 0 spolu in številu. §. 368. Da vsakdo lahko razume, kar dopovedujemo, treba je, da se združijo vse besede v stavku v skladno celoto; sosebno naj stopi tudi dopovedek, kolikor je mogoče, v najožo zvezo s svojim osebkom. 1) če je v stavku le eden osebek, vjema se ž njim dopovedek: a) glagol v osebi in številu, deležnik tudi v sklonu in spolu, n. pr. Ljudstvo se po svoji mladini vedno ponavlja. Napr. — h obil¬ nosti srca usta govore. Met. — Zvest posel Se ni za službo prosil. N. pr. — Na mladino je uprto naSe upanje. Napr. b) prilog in vsak drugi priložnik, kamor spada tudi prislov: rad, rada, rado, v spolu, številu in sklonu, n. pr, Število nahih dni je kratko. Ravn. — Vse veselje tega sveta je nečimurno. Ravn. — Mladost je rada lahkomiselna , hitro pozabljiva in veli- kriit prenagla, Vert, 171 c) samostavnik, če potnenja kako reč ali lastnost, po gostem samo v sklonu, če pa znamnjuje kako osebo sploh tudi v spolu in številu, n. pr. Beseda je najlepši dar božji. Slomš. — Obleka ljudi je kazalo njih misli. Cegn. — Bog je neba in zemlje stvar¬ nik. Ravn. To velja tudi o samostavniku, kteri kot pridevek drugi samo- slavnik določuje, n. pr. Dežela kranjska nima lepš’ga kraja, ko je z okolš’no ta, podoba raja. Preš. — Grem visoko pit Savico, lepih pesmi hladni vir. Vodn. — Mladenič ribič, radosti poln, odpenja čoln. Levst. 2) Spona ali vez se ravna sploh po osebku; samo tedaj se vjema z dopovedkom, kedar se glavna misel na dopovedek opira, n. pr. Nebesa so domovina pobožnih duš. — Temna ječa mu je bila prijetno stanovalo. Ravn. — Nebo in zemlja sta zrkalo božje vsegamogočnosti. Ravn. — Pobožna djanja so visoka lestva v nebesa. Cegn. — Kdo so ti možje ?— Njegova jed pa je bila kobilice in divji med. Met. 3) Kedar stopi osebek v rodivnik, tedaj se ravna vez in dopo¬ vedek (le prilog in trpnopretekli deležnik ne) po besedi, ki je osebek v rodivnik pomaknila, n. pr. Veliko ljudi je razgrinjalo svoja oblačila po potu. Met. — Mnogo znancev že spi pod hladno odejo črne zemlje. — Bliskalo se je rib in ribic vse polno po vodi. Ravn. §. 369. Kedar sta v stavku dva ali več osebkov, treba je pred vsim drugim gledali na to, ali si moremo te. osebke misliti kot / eno celoto ali ne, in kakošnega spola je vsak osebek po samezi. 1) Kedar se morejo osebki kot ena edina celota povzeti,'' kakor je to sosebno pri srodnih rečeh mogoče, tedaj stoji dopovedek v ednini, da si ravno se nanaša na dva ali na več osebkov. V spolu se ravna po osebkih, če so pa osebki različnega spola, pristroji se v spolu poleg najbližega imena, n. pr. Napuh in mladinska prevzet¬ nost se vselej vtepa. Ravn. — Laž in zvijača pogine, le resnica in pravica ostane. Ravn. — Delo in čas dela bodi starosti in moči pri- merjen. Vert. — Strah in trepetanje je prišlo nad mene. Dalm,- — Trnje in osat ti bo rasel na zemlji. Ravn. — Človeku je potrebna jed in oblačilo. Met. 2) Kedar se pa osebki ne morejo misliti kot ena edina celota s in se dopovedek na vse osebke nanaša, tedaj se dene dopovedek pri dveh osebkih edinjega števila v dvojino, v vseh drugih primerih pa v množino. V spolu se vjema z osebki, če so pa ti različnega spola, ima moški spol prednost pred ženskim in ženski pred srednjim, enako tudi prva oseba pred drugo in druga^ pred tretjo, n. pr. Velik kos naše sreče sta prid in delo. Ravn. — Zamet in svila pogasita ogenj na ognjišču. N. pr. — Spomlad in mladost ste enacih lastnost. N. pr. Ogenj in voda dobro služita, hudo gospodarita. N. pr. — Čast, zakon in ok6 ne trpe šale. N. pr.— Najboljša pratika so gore in podnebje. 172 Gegn. — Drage so zlato in jagode, pa draži so še modrih izreki, Ha vri. — Tudi jedi vzemi sebo, da lote ti in oni živež imeli, Ravn. Pri neživočih rečeh, mikoma pri živalih, ravna se spol včasi po uajbližem imenu, n. pr. Sršeni, ose in bučele bodo vedno -prepir imele. N. pr. Z ženskim in srednjim samostavnikoin se zlaga v dvojini glagol sp'nh v moškem spolu; to pa menda odtod, ker stara slovenščina ni imela posebne oblike ženskemu in srednjemu spolu, n. pr. Trdota in neusmiljenje še nista nikoli rož rodila. Ravn. •—• Zrkalo božje vsegamo- gočnosti , dobrote in modrosti sta zemlja in nebo. Ravn. — Nebo in zemlja bota prešla. Met. Dopovetlek stopi v dvojino tudi tedaj, ko se včasi drugi osebek prvemu s predlogom s priklene, n. pr. Oče s sinom (oče in sin) gresta na pol je. 3) Redar se dopovedek le na en osebek nanaša in se pri drugih na misli dopolnuje, tedaj se vjema dopovedek sploh le s tistim oseb¬ kom, h kteremu na ravnost spada, n. pr. Zdaj idi v barko ti in kar vas je tvojih. Ravn. ■ —■ Idi (ali: idite) zdaj iz barke ti, tvoja žena , tvoji sinovi in tvoje sinahe. — Ne gleda smrt na čast, ne loči rev: enako gre berač in kralj k nji vas. Led. §. 370. V spolu se ravna vsak priložni dopovedek po svojem osebku; kedar pa ni gotovega osebka v stavku ali kedar se pravi osebek v rrdivnik pomakne, tedaj se vzame vez in dopovedek v srednjem spolu v rabo; samo za števniki in imeni ko'ikosli stopi priložni dopovedek v slovenščini rajši v rodivnik k pravemu osebku. Srednji spol nam torej rabi: a) pri glavnih števnikili od pet naprej in pri ločivcih srednjega spola, n. pr. Devet je p a dl o vselej glav. N. ps. — Sedem lepih krav in sedem bremenitih klasov je p omenjalo sedem rodovitnih letin. — Nastopilo je sedem hudih letin. Ravn. b) pri nedoločnih števnikili veliko, mnogo, srepo, dosti, nekaj, nekoliko, malo, nič itd. in pri imenih kolikosli: kup. sila, trna, strahota, brez števila itd., n. pr. Nekaj semena je padlo poleg pota. Met. — Veliko prerokov in pravičnih je želelo viditi , kar vi vidite. Met. — Strahota ljudi se je sošlo. c) pri samostavnikih: groza, strah, sram, škoda, konec, pol itd., kedar imajo osebek v kakem odvisnem stavku pri sebi, n. pr. Toliko ga je bilo sram. ko volka strah. N. r. — Strah meje bilo samije. — Konec je bilo vsega sveta. Ravn. d) kedar se kaj v obče t, j. brez gotovega osebka pripoveduje ali posamezne reči le kak del v misel jemlje, n. pr. Bilo je pozno v prosincu. Metlo je strašno. Po cestah in ulicah se je kadilo od snega. Kr j. — Na vrtu je bilo vsacega rodovitnega drevja, Ravn. — Dobro delati je dobremu človeku vselej najlepše veselje bilo in bode. Ravn. 173 §. 371. Kakor v spolu vjema se rlopovedek z osebkom tudi v številu, kakor smo se do dobra prepričali iz raznih izgledov; o rabi ednine in dvojine torej ni treba več govoriti, samo o množini bodi še omenjeno, da stoji z m o š k i m spolom še v naslednjih primerih: a) kedar govorimo o viših, našega spoštovanja vrednih osebah, ktere v oči vikamo, iz oči pa onikamo, n. pr. (Mamica) vsak ste dan 'po s tl ali mi, vsak ste dan zrahljali mi. N. ps. — Bolji mati so mrtvil kakor Siva mačeha. N. ps. — Mati mi holujcjo Vilh. — Scelilo ho mater, ki bolni leze. Vilh. — Kaj še pra¬ vim vam, vi mati mila? Po neklerih krajih proti jugozahodu stopi v tem primeru včasi samo vez v množino, n. pr. Kdar mi boste balo nakladala, nakladala v skrinjo jo s pr avlj ala, peco šlarasto mi dobro zvite, jo vrh vsega blaga, položite. N. ps. b) če je osebek kako skupno ime oseb: gospoda, družina, moštvo, ženstvo, deca, otročija in še drugih nekaj, n. pr. Gospbda se spogledajo , smrt mu prizanesejo. N. ps. — Gospoda so vsi malojedni. N. pr. — Kaj vam je družina vi, ker ste tako vsi vjokani. j\. ps. — Vendar se nahaja v tem primeru tudi ednina med ljudstvom in v pisavi, n. pr. Hiti naprot mu družina. N. ps. —• Vsa gospoda dunajska, vidi tamkaj naju lahko. N. ps. — Žalostna deca žalostna, šteroj se daje mačeha. N. pr. — Moštvo se razide v les. Kr. r. SR. O sklonili. §. 372. Skloni ali padeži znanijo razne razmeri, v klere stopijo pojasnila in dopolnila k bistvenim stavkovim členom. Skloni se ločijo v sam o stalne in odvisne; samostalnika sta imenovavnik in klicavnik, ki ju sama oh sebi ali z drugimi skloni v rabo jemljemo; vsi ostali skloni so odvisniki, ker nimajo nobene samostalnosti v stavku in so vselej odvisni od glagolov in drugih stavkovih členov. A. Skloni brez predlogov. 1) 0 imenovavniku. § 373. Imenovavnik ali nominativ imenuje na vprašanje: kdo? ali kaj? osebo ali reč, o kteri je v stavku govorjenje; torej je imenovavnik pravi osebkov sklon (§. 351), n. pr. Veter dehne. Burja mine. Vojska se zgrinja. Kr. r. 174 Včasi služi imenovavnik tudi dopovedku in naznanja, kaj, ka- košna ali čigava je oseba ali reč; to pa vselej: a) kedar je vez glagol: biti, ostati, postati, zrasti ali kak drugi glagol srodnega pomena (§. 357), n, pr. Rokodelstvo je lepa dota. Cegn. — Mladina je najslajSi up domovine. — Drevesce zraste s časom mogočno drevo. Ravn. — V mladosti neroden fantin postane v starosti ubog trpin. N. pr. — Bog ostane vedno najbolji zdravnik. Cegn. —- Sila in krivica prihaja zmi- raj veča. Ravn. b) kedar vežejo dopovedek z osebkom povračavniki: imenovati se, klicati se, zvati se, kazati se, zdeti se, viditi se, delati se, storiti se, držati se in še drugih nekaj, n. pr. Lev se imenuje kralj štirinožnih živali. Slomš. — Sv. Mohor se z o v e apostelj Slovencev. — c) pri nekterih glagolih, kterim se samostavnik po členkih ko ali kot prav za prav kot dopolnilo dodaja, n. pr. On je živel kot kristjan, in umrl kot svetnik. — Ko vdano jagnje na oltarji padi. Cegn. — Le-sem spadajo tudi narodski primeri, v kterih druži reč reči, ki se ena drugi primerja, veznik in ali in pa, n. pr. Star človek in pa dim nad streho (. . .je kakor dim). Ravn. — Jezero in pa ubrisano nebo (. . . je čisto ko . . .) Ravn. V imenovavniku stoji tudi samostavnik, po kterem se na vprašanje kdo? ali kaj? kako lastno ime na pomenu nadopolnjuje, n. pr. Car Lazar, kralj Matjaž , mesto Vineta. 2) 0 klicavniku. §. 374. Klicavnik ali vokativ, ki je dan danes svojo prvotno obliko samo v nekterih izrekih še ohranil, rabi nam: a) kedar se kdo po imenu pokliče ali pozove, v kterem primeru ima na česlo kak medmet n. pr. o, a j, oj, ah, oh itd. pred sebo, n. pr. Druže dični moj! N. ps. — Ala ala moj Adame , Siska vrli poglavare N. ps. — Kaj jemlješ ti orožje, sin ! N. ps. — Aj ti brate! Kr. r. — Aj ti vraže! Kr. r. — Oj škrjance mali. Kr. r. — Ah ti roža, krasna roža! Kr. r. — Aj ti trnje , ostro trnje! Kr. r. — Otroci! ne bodite radovedni. Ravn. — Fan tje in deklet]a! nikar ne iščite svoje časti v žlahtnih, dragih in nečimurnih oblačilih. Ravn. b) kedar se od radosti, žalosti ali čuda vsklikne, n. pr. Bog in sveta ver a! Strah božji! O luč izobraženja. Vert. — O grdoba Iži! Ravn. c) v srbsko-hrvaških narodnih pestnah večkrat mesto imenovavnika, n. pr. Ovce pase Zečanine Pavle. — Vino pije kralju od Budima! 175 3) O rodilniku. §. 375. Rodi v n ik ali genitiv je v slovenščini jako različnega pomena in se rabi na vprašanje: koga? česa? i. t. d. Prvotni pomen mu je vir ali mer djavnosti na vprašanje: odkod?; s časom se je pa razcepil na več med sebo različnih vrhov. Da se njegova raba jasniše pokaže, oglejmo ga po naslednjih predelih: a) Rodivnik izvora, kakovosti in čigavosti. §. 376. Rodivnik izvora (izvorni rodivnik) znamenuje sploh vir ali izhod iz česa ali od česa: torej naznanja, da izvira reč iz reči, oseba od osebe, djanje iz vzroka, ali pa čas. Na česlo nam rabi ta rodivnik brez predloga, še češče pa s predlogi, posebno s predlogoma iz ali od. V rodivnik tedaj stopi: 1) reč, ki je vir drugi reči ali izvirek iz taiste, n. pr. Molitev vročega srca je Bogu mila. Cegn. — Rožljanja pik , armade hrupa konj ne straži se. Kos. — Jetnico veseli spomin nekdanjih veličastnih dni. Cegn. 2) snov ali tvarina, iz ktere je kaka reč vzeta ali iz ktere kaj obstoji; večidel nam služi v tem primeru predlog iz, n. pr. Imam oblačilo domačega padvana, ženica pa krilo iz pravega mezlana. Vodn. — Prvi venec jesena , malo pri nas je veselja , drugi venec drobnih r o z, mi le imamo v Bogu troSt, N. ps. — Žgan iz ila , kraj prostora zemlji vzidan je kalup. Kos. Na mesto golega rodivnika stopi po navadi sorodni prilog na en, en ali o v, a, o, kakor: lesen most, kamnen tlak, prsten vrč, volneno oblačilo, prteno perilo, košččna moka, jekleno blago — snežna odeja , pšeničen klas, goruiično zrno , svilen trak , mlečna jed, drevesna smola — brezovo olje , trnjev grm itd. 3) kraj, dom ali rod, iz kterega oseba ali reč izhaja, n. pr. Istega rodd smo in krvi — Biti slovenske krvi bodi Slovencu ponos. Kos. — Ta zlat je kova znanega, Matjaža kralja samega. N, ps. — Dan je od Boga dan. N. pr. — Grobu iz trebuha ženem svoj glas. Ravn 4) vzrok kacega djanja ali stanja, n. pr. Cesar glava boli, zdravo ni. Slomš. — Gor plešastih višave strel in mraza se drobijo. Nov. — Veselja mi srce igra. N. ps. — Vsi ljudje in vse živali žeje konec so jemali. Valj, — Hribi in doline odmevajo prijetnega petja. — Bron razpoka mrazil. Sub. — Vročine zemlja po¬ poka. Sub. 5) V rodivnik se deva rad tudi čas djanja, sosebno število let, mescev in dni, n. pr. Natora jeseni zaspi , zato se spomladi vesela zbudi. Vodn. — Šest dni je Bog stvarjal nebo in zemljo, sedmega je počival. Ravn. — Leta 863 sta postavila sv. Ciril in Metod kvas slovenski književnosti. — Semkaj gredo tudi okoreli 176 rodivniki: včeraj = večera; zjutraj = za jutra; letaš = leta si itd. Čas naznanja tudi predlog za, njegov trpež pa predlog od ■— do n. pr. Kdor se za mladih dni ne potrudi , tega pred časom stradež pogrudi. N. pr. •—■ Kdo vč kregulja odgnati, ki kljuje sreč od zore do mraka, od mraka do dne? Preš. §. 377. Rodivnik kakovosti (kakovostni rodivnik) nam služi: 1) pri samostavniku, s prilogom ali z drugim pojasnilom zdru¬ ženem, s kterim se naznanja dušna ali telesna lastnost ali kakovost kake osebe ali reči; Nemcu rabi v tem primeru predlog von pred sainostavnikom. n. pr. Za uk si prebrisane glave, pa čedne in trdne postave. Vodu. —• Života so res drobnega, p>a srca so hudobnega. N. ps. —- Ženske so dolgih las, pa kratkih misli. N. pr. — Dobre volj e biti je veselje ptičice na polji. BI. — Kruh stare peke je zdrav. Slomš. — Podobe zdi se divji zmaj. Kos. Namesto golega rodivnika rabi slovenščini v tem primeru rajši prilog, kakor: travna njiva, sušno -—• močno leto, razumen mož, riben potok , trdovraten grešnik, trdoglav mladeneč, črnokrila ptica, skalnat hrib, vlasat koren Iclasovito žito, priletna zena. 2) namesto druživnika (orodnika), kedar se opisuje način kacega djanja, pa le bolj po redkem, n. pr. Gospodar veselih očes srečo pregleda in blagor nebes. Kos. — Razdjati zna o pravi dobi podobo mojster modrih rok. Koš. — Rahlih stopinj se giblje naprej. — Kot prerok pokojne duše spi. Kos. 3) kedar se reč reči primerja, dene se tista, kteri se druga pri¬ meri, v rodivnik s predlogoma od ali mimo; brez predloga slovenščina tega rodivnika ne jemlje v rabo, pri presežniku se pa nahaja včasi, n. pr. Ni ga boljega zdravila od zdrave sape. Slomš..-— Bolje siti komarji od gladnih. N. pr. —Bolje bobova slama mimo praznih, jasli. N. pr. — Vseh učencev naj- pridniši je mladi Vukasovič. §.378. Rodivnik čigavosti (čigavostni ali svoji vni rodiv¬ nik) naznanja, kakor kaže njegovo ime, last ali svojino kake osebe ali reči. Gol svojiven rodivnik se slovenščini v obče upira, zato se navadno zamenjuje s svojivnim prilogom, če ga namreč dotični samo- stavnik zamore. Di je v tej reči ne zgrešimo, treba je pred vsim drugim gledati na to ali se svoji last kaki živoči stvari ali pa kaki brezživotni reči. A) Če prisoja rodivnik last ali svojino kaki osebi ali drugi poosebljeni stvari, prestroji se samostavno ime praviloma v svo¬ ji v ni prilog, n. pr. Očetova beseda, sosedov vinograd, vojšča¬ kov pogum, materino blago, hčerina dota: v rodivniku vendar ostane: 177 1) Če ima samostavnik že kako priložno ali samostavno pojasnilo pred seboj, v vsacem spolu in številu, n. pr. Poslopje mogoč¬ nega cesarja. — Običaji primorskih Slovencev. —Skrb ljube matere. — Ljubezen pobožnega sina. —Polje marljivega kmeta. — Hiša kralja Davida. — Alenčica nevesta kralja Matjaža itd.; če se vendar samostavno pojasnilo ne sklanja, preide lastnikovo ime v prilog - , n. pr. Kralj Davidova hiša. — Alenčica kralj Matjaževa nevesta. 2) če je samostavnik v rodivniku dvojnega ali innožnega števila, n, pr. Grehi otrok so po navadi pregrehe starčev. Slomš. — Otrok je nebeško kraljestvo. Met. — S hvalo povzdiguje junakov hrabra dela. Mal. — Večkrat se ognemo temu rodivniku z dajavnikom, n. pr. Priden učenec je veselje staršem in učiteljem. 3) če stoji več sarnostavnikov zapored v rodivniku, n. pr. Trud vojaka in seljaka se raznoliko plačuje. — ljubezen očeta in matere je najslajše plačilo pridnih otrok. 4) če se pritisne rodivniku kak stavek v pojasnilo ali dopolnilo, sosebno po oziravnikih kteri, ki itd., n. pr. Da bi se iztrgali iz zadrg hudiča, kteri jih drži vjete. •— To so besede Očeta , kteri me je poslal itd. — Med ljudstvom in v starših spisih pa se nahaja v tem primeru včasi tudi prilog mesto genitiva, n. pr. Koliko boljša je (reči) človekova, kteri je pravičen. Ravn. — Pove ji, da je Rebekin sin, sestre njenega očeta. Ravn. — Zemlja in vse, kar je na nji, vse je Gospodovo, svojega Boga. Ravn. — Kh jomi. lv3a|)HHiih, imejte IIk;hiokh, nate na[)m|£teTb ce itd. Sis. kod. ; srb. Iloueme cmbhth hmc Hcycoiso, nponerora. Dokl. kron.; rusk. jlkia OasroBa, pycbCKaro KHH3a ; česk. slowa Eliašoiva proroka. Saf. strč. rnluvn.—Ti izgledi nam spričujejo, da v tem primeru prilog mesto rodivriika, ki se med ljudstvom večkrat sliši, tudi v pisavi ni napečen, sosebno če se ni bati kake dvoumnosti. To velja tudi tedaj, kedar si v nemščini dva samostavnika, z veznikom združena, zapored v rodivniku sledita, n. pr. Ti si zadnje upanje cesarjevo in dunajskega mesta. Levst. B) Če se prisvojuje last kaki neživoči reči, sosebno umskim (abstraktnim) rečem na ost, ist, stvo itd in glagolskim samo- stavnikom na —je, velja v obče pravilo, da se njih rodivniki ne spre¬ minjajo v priloge, ampak da se dodevajo v samostavni obliki drugim samostavnikom, bodi si s pristavkom ali brez pristavka (izjeme glej §. 379), n. pr. Spona sužnosti me veže. Levst. — Zakaj greniš mi slast življenja, ovijaš s trnjem me trpljenja? Cegn. — Zakaj temniš mi žark očesa, ko me obsiva blesk sveta? Cegn. §. 379. Imen živili stvari, navlasti osebnih in poosebljenih reči, slovenščina v rodivniku ne trpi brez pristavka za drugim sarnostavni- SIot. Slovnica. j 2 178 kom; zato se spreminja praviloma vsak gol rodivnik, ki znamnjuje last ali čigavost žive stvar/, na svojiven prilog s končnico: ov, in, ji ali ski (§. 320). Po svojivnikih se last/ osebam in poosebljenim stvarem prava svojina, prirojena ali pridobljena: gospodarjevo oko, ptičje gnjezdo; dušne in telesne zmožnosti in druge poseb¬ nosti: Davidova umetnost, materino zdravje; naravne, pravne ali djanske razmeri med ljudmi: srbski knez , sosedov sin; in naposled izdelki vsacega človeka, prigodka ali stan, v kterem je kaj: gospenje pismo, rakova pot, cesarsko sporočilo. 1) Če se prisoja last ali svojina kaki posamezni iz vestni (določeni) osebi, tedaj se izobrazi prilog od moškega samoslavnika na: OV (ev, a, o) od ženskega pa na: in (a, o), kakor je razviditi iz naslednjih izgledov: Hči skopuhova je dostikrat zena požeru¬ hova. N. pr. — Oko gospodarjevo konja pase. N. pr. — Vidova meglica , Petrova rosica sne vino in pšenico. N. pr.— Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti. Kos.— Davidova umet¬ nost na harpo mu je odprla kraljeva vrata. Ravn. — Pevčevo delo mora biti zrcalo svojega časa. Levst. — Želeli piti sinovo , zdaj nate kri Eošlinov o. N. ps. Le-sem spadajo tudi poosebljena bilja, živali, nektere rast¬ line in še druge vidne reči, n. pr. Sušcev prah gre z zlatom na vago. N. pr. — Sladko je meso polhovo, ali je krehlco drevo bu¬ kovo. N. pr. —Hoja pravičnih je zarjini luči enaka. Ravn. — Kamor predaleč pridejo, daleč k vodi Kolpini. N. ps. — Vinov trs ne boji se prihodnjega juga. Sub. — Zvit kakor ovnov rog. N. r. Seme zabranja časova brana. Cegn. Včasi se nahaja prilog mesto rodivnika pri zgolj umskih rečeh, n. pr. Bukve modrosti — modrostine bukve; otroci svitlobe = svitlobini otroci; resnice vere = verske resnice; lepota natore — natorina lepota; to se pa more le tedaj zgoditi, če se da svojiven prilog z lahkoto napravili od tacega samoslavnika. 2) če je govorjenje o splošni lasti ali svojini, ki gre vsem ljudem kacega naroda ali stanu, vsemu razpolu živali in drugih vidnih reči, vsemu kraju, vsemu času itd., tedaj se spremeni rodivnik v svojiven prilog na ji ali ski (§ u 320), n. pr. Ta žena je mišje sorte , una kokošje. N. pr. — Clov eška misel je ko petelin na strehi. Ravn. — Ako ti levska koža ni dovolj, še lesičje poišči. N. pr. — Kjer je kolobocija, tam je vsa skleda otročja. N. pr.— Dekliški ( deklečji ) glas gre v deveto vas. N. pr. •— Lep nebeški dar je luč očesna. Cegn. — Dolenski govor je zaklad našega jezika v oblikah besedah in prigovorih. Levst. Primeri: pastirjeva palica — pastirska palica; beračeva mavha — beraška mavha; otrokova srajca — otroška obleka; gospodovo oblačilo— gosposko oblačilo; kraljeva oblast — kraljevska oblast; cesarjeva dežela — cesarska služba; fantov klobuk — fantovska leta; gospodarjevo oko — gospodarska skrb i. t, d. 179 b) Rodivnik koliko sti in o d dela. §. 380. Rodivnik kolikosti (kol i k o s t n i rodivnik) določuje koliko st ali mero osel) in reči ali pa omejuje druge reči po njih prostornosti. Kolikostni rodivnik, s pristavkom ali brez pri¬ stavka, rabi nam : 1) pri sa inos ta v ni kih, ki znanijo določeno ali nedoločeno množino ali mero; taci samostavniki so: množica, množina, m n o š l v o, v e č i n a, m a n j š i n a, o b i 1 i c a, pomanjkanje, števil o, čislo, sila, truma, krdelo, trna, strahota (n. pr. ljudi); trop, tropa, čreda, četa (n. pr. ovac); jarem, vprega (n. pr. včl); vršelo, jato, oblak (n. pr. ptic); panj, ul, roj (buččl); kup, gomila, grmada, groblja (n. pr. kamenja); oral, jutro, gruda, gruča, plast, kepa (n. pr. zemlje, snega); hleb, kos, krajec, zalogaj, drobtina, troha, cemper, sredica, skorja (n. pr. kruha), perišče, pest, peščica (n. pr. soli); voz, tovor, butara (n. pr. drv); povesmo, snop, kopa, nasad (n. pr. žita); otep (slame); d grahek (sena); veja, češ ulj a, kita (n. pr. rožmarina); venec, kronica, niz, ni za n, (n. pr. biserjev); hram, klet (n. pr. repe); vedro, sod, vrč, kupa, s k le ni c a, čaša (n. pr. vina); vagin, mernik, merica, korec, meh, vreča (n. pr. pšenice); seženj, palica, laket (n. pr. platna); cent, funt, libra, linica (n. pr. sladkora); pol, polovica, četrt (n. pr. ure); dan, teden, mesec, leto (n. pr. dni) pa še nekaj drugih besedi, ki prav za prav ne kažejo mere, pa jim daje včasi jezik to opravilo, kakor: košnja (sena), pridelek, ohrodek (pšenice), pri— redek (živine), mošnja, op aš nji k, zaklad, zasip (denarjev), zamet (blaga), Zagreb (starine) i. t. d. N. pr. Skušnja je kos pre¬ roka. N. pr. — Dobra misel je pol zdravja. N. pr. — V roko mi denite kito rožmarina. N. ps. — Boljša je žlica soka v miru, ko polna miza jedi v prepiru. N. pr. — V pregovorih leži zaklad mo¬ drosti priprostega kmeta. N. pr. — Si snega ti premeril stanja, si vidil toč in treska hram? Kos. — Veliko kapljic vode kamen izvotli. Slomš. Le-sem gredo tudi samostavniki, ki naznanjajo mejo ali dolo¬ čen kraj, kakor so; začetek, konec, kraj, vrh, dno, sreda, del, oddelek, odlomek itd., n. pr. Prid’ vrh planin, nižave sin! Pot. — F dno morja naj se poskrijejo, kačam, jih bom rekel popikati. Ravn. — Začetek mo dr osti je strah božji. Pr. 2) pri šlevnikih glavnih od pet naprej in pri vseh nedo¬ ločnih v imenovavniku in kazavniku, v kterih sklonili samostavniku službo opravljajo in ne samo svoje ime, ampak tudi pritožni dopovedek v rodivnik pomaknejo. Taki nedoločni števniki ali prislovni izrazi so: kaj, nekaj, nekoliko, koliko, toliko, nič, mnogo, 12 * f 180 veliko, več, malo, majheno, manj, pičlo, dosti, zadosti, dovolj, dokaj, silno, obilo, obilno, srepo, polno, vse živo, brez š t e vi 1 a i. t. d. n. pr. V zraku in na suhem tisoč h iti j mrgoli. Ravn.— Velilco h e sedi malo vesti. N. pr.— Veliko snega malo sena. N. pr. — Zob dosti , kruha malo. N. pr. — Silno -pri¬ haja neskončnega blaga. Kos. — Dela dosti, delavcev premalo. Pr. — Slovenci imajo premalo spomina na to, kar jih je mati učila. Vodu.— Brez števila zvezd na nebu sije. Cegn. — Slab groš več ljudi pozna. N. pr. — Dokler sreča ti cveti , boš p rij ati ov dosti štel. Jarn. — Veliko (ljudi) je p okli canih, malo izvoljenih. Pr. — Src mnogo je za vero vžganih. Um. — Semkaj spadajo tudi ločivni števniki srednjega spola, n. pr. Troje otrok po očetu zdihuje. 3) pri vprašavnem zaimku: kaj in oziravnem: kar, karkoli, k a r b o d i, n. pr. O kar je čiv Ij en j a po svetu, vse giblje in se veseli. Levst. —■ Kar človek od lakote moči zgubi, je še dobi, kar pa od žeje , te nikdar več. N. pr. 4) pri nekterih glagolih, ki pomenjajo kako obilnost, kakor so: mrgoleti, gomazeti, migljati, treti se, bliskati se in drugi s predlogom na —sostavijeni, ki znamnjujejo n a p o 1 rij e nje s kacim predmetom: napolniti se, napiti se, najesti se, na¬ pasti se, navzeli se, nagledati se, naveličati se, navoljiti se i. t. d. n. pr. Vsi potje so mrgoleli ljudi in živali. — V ravni vojske vse se bliska. Hic. — Nebo miglja, zvezd in zvezdic. — Vse gomazi mravelj in drugih mr g o lin cev. — Bojnega hrupa se ljudje kmalo navoljijo. — Hočem se zdrave vodice napiti in narodneg a duha navzeti. Hrov. — Le-sem moremo v vrstili tudi glagole, ki kažejo preobilnost ali čczncmernost, kakoršni so glagoli s predlogi pre, in, na, ob sostavijeni: preobjesti se, preopiti se, pr en a vzeti se, prenapolniti se itd., n. pr. Vina se je preopil, kruha prenajedel. — Glej, da se na ptujem ptujega duha ne prenavzameš. §. 381. Rodivnik oddela (oddelili rodivnik) jemljemo v rabo: 1) pri presežniku, pri določnih števnikih in zaimkih, kedar se vzame ena ali več oseb in reči iz edinstva in celote, toda brez predloga le bolj po redkem, n. pr. Kr anj sitih gora najviši je Triglav .— Vsak naših organov ima, svoje posebno delo. Vert.— Kdo rojen prihodnjih bo meni verjel, da v letih nerodnih okrogle sem pel. Vodn. — Njegovih d v ornikov mu reče nekdo. Ravn. — Ena poglavitnih podpor naše narodnosti je domači jezik. —Kdor koli Slov eno v se hoče temeljito izučiti svojega jezika, naj išče jedra V stari slovenščini. Hrov, 181 2) pri glagolih, kterih djavnost se ne razteguje na celoto, ampak le na kako nedoločno ko lik ost ali na nedoločen del kacega predmeta; največkrat so sostavljeni s predlogom na—, pri— i. t. d. Nemcu rabi v tein primeru samostavnik brez spolnika, v slovenščini pa se de predmet (reč), kterega se le kak del v misel vzame, vselej v rodivnik, da si stoji' pred njim celo predlog, ki kak drugi sklon za¬ hteva; v tem primeru omaga njegova moč, n. pr. Brž po olja mi pošljite. N. ps. — Zakaj se vselej jokate, Icedar mi kruha dajete. N. ps. — Vlije ambrozij e in rudečeg a nektar a v žile Patroklu. kos. — V cokljah se ne gre zajcev lovit. N. pr. — Medu mi nabe- rite, na dom ga nanosite. Cegn. — Prelc si vrvi potegnite, kož po vrhu naložite. N. ps. — Boš levinji donašal pice? Kos.— S svojo pridnostjo si je izvrstnih vednosti nabral. Hrov. — Pošlji po vode, skoči po vina, teci po mleka, prinesi sadja , pripelji žita , nanosi prsti, navozi kamenja, prilij vode , privzemi pomagovcev, privrzi mu soli, pri¬ padlo je snega , naseci trave , naberi hraščovine, nakupi si grozdja i. t. d. Če se pa raztegne glagolovo delovanje na določno kolikost, čez vso reč ali čez vse stvari, tedaj stoji predmet vselej v kazavniku n. pr. idi po vode — idi po vodo (vso, ki je n. pr. na mizi v vrčn); daj mi vina — daj mi vino (vse n. pr, ki ga imaš pred seboj),; prinesi mi meso (vse, ki je n. pr. v hramu) itd. c) Rodivnik osebka in predmeta (dopolnka). §. 382. Rodivnik osebka (osebkov rodivnik) nam služi; 1) kedar se denete dve stvari v tako razmero, da reč izhaja od osebe kot njeno delo. V taki zvezi stoji delavna oseba v rodivniku, n. pr. Razpis c. k. pravosodnjega ministerstva. — Razglas c. k. vojaškega poveljništva. — Oklic dunajske banke. — Povabilo narodne čitavnice ild.— V teli in v vseh enačili stavkih se da abstraktni samostavnik v glagol spremeniti in rodivnik stopi spet v imenovavnik, kar je slovenščini najbolj po godu: ministerstvo je razpisalo, poveljništvo je razglasilo, banka je oklicala, Sitavnica je povabila itd. 2) V rodivnik stopi vdeležena oseba pri samostavnikih; groza, strah, sram, skrb, konec, misel, volja in še pri nekaj drugih, kedar jih s pomožnikom biti v rabo vzamemo, kakor tudi pri glagolih: minuti — mine in stati—stane; prvi štirje samo- stavniki imajo tudi svoj predmet v rodivniku (§. 383, 1), n. pr. Lovca ni groza strmečih čeri. Cegn. — Ne bodi vas sram , da ste Slovenci. Slomš. — Toliko ga je sram, ko volka strah. N. pr. — Popred bode nas konec ko naših del. Slomš. — Požčli, česar te je volja. Valj. — Misel me je. N. r. — Naglo nas mine ves trud, bolečine. Pot. — Brž nas mine vsa radost, Navr. —■ Težko me stane. Dalm. 182 §. 383. Rodivnik predmeta ali do pol n k a (predmetni rodivnik) slovenščini češče v rabo hodi, kakor marsikteremu drugemu jeziku. V rodivnik devajo svoj predmet ali dopolnek: 1) samostavniki: groza, strah, sram, skrb, mar, žal, treba, potreba, škoda: prvi štirje imajo, kakor je že znano, tudi svoj osebek v rodivniku, ostali pa v dajavniku, n. pr. Zenskih je skrb snage, moških pa učenosti. Met. — Dežele meriš druge , al’ v skrbi nisi sam svoje. N. ps. — Ni ga skrb suše med letom , le zmiraj sadje zadeluje. Ravn. — Naj ti besede zal ne bo, ki poduči me. Cegn. — Groza, strah meje sami j e. Pot. — Sape ju je groza. Ravn. •— Komur kraj car j a ni mar, ne bo rajnša gospodar. N. pr. Kmetu je treba ostrega črtala na 'lemezu, duhovskemu pastirju pa resnega sv ar il a in ostrega pokorila. Sloniš. — Zal mi je gospe. N. ps. — Škoda blagih pr oš en j, prošnjam srce je zaprto. Villi. — Gani se, komur je mar zahvale prihodnjega vnuka. Kos. Samostavnikom: skrb, mar, žal in škoda služi namesto pred¬ metnega rodivnika večkrat kazavnik s predlogom: za, n. pr. Za staro vero, stare ljudi in star denar naj ti bo vselej mar. N. pr. — Bodi te skrb za kmetijstvo. — Njemu ni mar za obloženo mizo. Vert. 2) prilogi, ki jim manjka še kacpga predmeta za dopolnilo, sosebno tisti, ki znamnjujejo kako: željo, skrb, potrebo, pomanj¬ kanje, obilnost, deležnost, strah, veselje in enake dušne in telesne čute, kakor so: željen, svest, lakomen, skrben, maren, potreben, prazen, gladen, lačen, žejen, poln, sit, vreden, dostojen, deležen, kriv, čist, nedolžen, vajen, boječ, vesel, žalosten in še veliko drugih, n. pr. Bog je hvale vreden, človek pohvale. N. pr. —- Cesar se človek zelo veseli, to je rado polno grinjav. N. pr. — Vse je truda polno , kar se s pridom dela. Levst. — Kdor srčno zmaga spake , si gor mirti je svest. Pot. — Prevzetnim se Bog ustavlja , ponižnih je vesel. Ravn. — Cista pen bodi zmes ko sklen. Kos. — Gluh pravice na blazinah zlatih spiš. Kos. — Tu pušča mož otroku pol skrbi , tam gre počivat starček, solnca sit. Led. 3) g la gol ni ki (glagolni samostavniki), ki imajo kot glagoli svoj predmet v kazavniku za sebo. Ko se glagol spremeni v samostav- nik, nastopi mesto kazavnika rodivnik, na kterega prehaja djanje, v gla¬ golu zapopadeno; izjeme so vendar poosebljene reč/, te vselej rajši v priloge preravnamo, če nimajo nobenega pristavka • n. pr. Pismo je namestnik govora (namestuje govor). Vr. — Bog je stvarnik nebes in zemlje (stvaril je nebo in zemljo). Ravn. — Tudi naroda otes {narod otesati) je slavnega čina poslopje. Kos. — Zaničevavcem pevcev ( tistim , ki zaničujejo pevce). Led. — Velika je nehvaležnost, ako obra¬ čamo svoj jezik v razžaljenje božje, v pohujšanje bližnjega in v pogubljenje svoje duše. Slomš. 4) Vsi glagoli, ki imajo osebni predmet v kazavniku, zahtevajo rečnega v rodivniku. Pomena so različnega, po gostem znam- 183 njujejo kako vdeleževanje, varstvo ali ločenje, kakor: dolžiti, kriviti, tožiti, natolcevati, omeniti, opomniti, braniti, hranili, varovati, čuvati, rešiti, vaditi, učiti, osvoboditi, oprostiti, očediti, očistili, odve¬ zati, odrešiti i. t. d.; nemščina ima v tem primeru svoj rečni predmet navadno v 3 sklonu s predlogom: v o n. N. pr. Smrt reSi človeka vsega trpljenja. Slomš. — Obvaruj me zmote. Pot. — Pnhodnjost bode nas tožila lenobe in nemarnosti. Ilrov. — Bog vas obvari vsake nesreče. JV. r. — Jezik očistite peg. Kos. ■— Otroke odvaditi razvad m hudobij je težko. Slomš. — Sanje opominjajo človeka nesreče, ki bi se mu utegnila pripetiti. Na pr. — K ljudu stopi (redj v bajte lične , ga navadi šege mične. Kos. Le-sem spadajo tudi vsi povračavni glagoli (če dajavnika ne zahtevajo, kakoršnih je pa le malo), ker imajo prav za prav osebni predmet (t. j. povračavni zaimek) v kazavniku pri sebi, n. pr. Kakor se dela lotiš, tako se ti odseda. N. pr. — Vse božje stvari se veseli novega življenja. Na pr. — Težko se odvadi , česar se človek navadi. N. pr. — Praznega skednja se miš kmalo naveliča. N. pr.-— Kogar kača piči, boji se zvite vrvi. N. pr. — Po jedi se grlo zaželi mokrote. Levst — Vsi se trdoglavo držimo starih reči. Levst. .Ve bojte se ničesa, le jeze božje. Cegn. — Srce zvestč ogiblje se greha skrbno. N. ps. — V potopu lastne sreče iščem deske , da bi se je oklenil. Cegn. 5) Z rodivnikom se vežejo še mnogi drugi glagoli, sosebno pa tisti, ki pomenjajo: a) željo ali zahtevanje: želeti, iskati, čakati, upati, hoteti, zahte¬ vali, tirjati, zavidati itd. n. pr. Takrat glejmo nad oblake, tam miril , pomoči iščimo, Olib. — Kdor išče stanovitnega veselja v hrupu sveta, zgrešil je prave poti do njega. BI. — Veliko sveta še čaka marljive roke in krepke volje. Cegn. — Kdor je hoče , tega noče. N, ps. bjpotreho ali pomanjkanje: trebati, potrebovati, grcšali, pogre¬ šati, zgrešiti, manjkati, pomanjkovati, stradati i. t. d. n. pr. Velika ptica velicega gnjezda potrebuje. N. pr. — Truplo potrebuje poštenega oblačila, duša pa zgovornega jezika. Slomš. — Skušnje njim manjka, modrosti darov. Urš. — Kjer gnoja primanjkuje, vsega primanjkuje. Nov. c) varstvo ali telesno in dušno zavživanje: varovati, okusili, pokusiti, skusiti, vžiti, zavžiti i. t, d. n. pr. Fantiči dekliči kre¬ sujejo, žitnega p o I j a varujejo. N. ps. — Kdor je beraškega kruha okusil, beraške palice ne pusti. N. pr. d) kako dušno ali telesno deležnost ali skrb: čutiti, prositi, poslu¬ šati (= ubogati) zaslišati, pomniti, pametiti, zapomniti si, zabili, pozabili, omeniti, v misel vzeti, roditi, vdeležiti; včasitudi: vpra¬ šati, poprašati, popitati, pogledati i. t. d. n. pr. Zaslišijo nebeških 184 trum Boga častit’ na nebu. Pot, — Pozabi n apr e ge, voza pa blaga. N. ps. -—■ V sanjah pozablja duh vsakdanjih nadlog. Tuš. — Prosili ste pogovora. Cegn. — Boljše je, da človek svojega opravila gleda. Dalm. — Bobnar vpraša žene mlade. N. ps. — Barko vstavi, vpraša lepe Vide. N. ps. — Je poslu¬ šal mlade Bredlie. N. ps. c) telesno dotiko ali dosego svojega konca (cilja); le-sem gredo posebno glagoli z do— u— za— sostavljeni: doseči, dorasli, dočakati, doteči, doslužiti, doživeti, dospeti, učakati, zaslužiti itd. n. pr. Ge hočeš starosti doživeti , ogiblji se mehkuženja. Vert. — Sadim in cepim ali javeljne bom učakal sadil. — Mladeneč je vrha dorasel. — Dorastli ste vrha cerkve. N. ps. — Kdor si hoče z jabelkom postreči, ta mora v ej e doseči. N. pr. 6) Včasi se nahaja rodivnik tudi pri nnmenivniku, n. pr. Pojdi hlapec kopat jame, oj široke in globoke. N. ps. -—■ Sel je sluga jame kopat N. ps. — Bitemu mojei glave snet. N. ps. ; večidel pa je rodivnik pri naraenivniku odd el neg a pomena ali odvisen od kacega drugega glagola, kakor v sledečih stavkih: Pojdi gledat Marjetice, božje služabnice. N. ps. — Pojdi mojih ran pogledat. N. ps. — Pojdi dol v črno kuhinjo gospe prosit. N. ps. — Sel je hlapcev najemat. Met. — Šeg pogledat ptujih se odpravi. Kr. r. 7) Rodivnik nam tudi rabi, kedar od radosti, žalosti ali čuda zakličemo, sosebno za medmeti, n. pr. Oj temne noči , črne noči\ N. ps. — Oj nehvaležnosti, da je ni grje. Ravn. — Lej mojih rok. Dalm, — Poglej na steni ščita , lej čelade. Cegn, d) Rodivnik v n ik a vnem stavku. §. 384. V slovenščini je že od najstarših časov stalno pravilo, da stopi v n ik a vnem stavku predmet, ki v trdivnem v kazavniku stoji, v rodivnik, ker po bistvu nikavnosli glagolova djavnost ne prehaja na predmet, ampak se od njega odločuje ali oddeljuje. Zavoljo nikavnosti torej nastopi rodivnik: 1) kedar se prehajavni glagol v kakem določnem naklonu nikavno v rabo vzame, n. pr. Ne prodaj kože, dokler medved v brlogu tiči. N. pr. — Groba ne predere jok. Pot. — Zavoljo ene muhe ne prede si pajek mreže. N. pr. — Kdor dela pozamudil ni, ta se lahko s soln- cem veseli. Slomš. — Vsakemu je Bog dal nekoliko, nobenemu ne vsega. Slomš. — (Bog) ne želi pogube grešnih. Valj. — Ce je ne dražiš, kača te ne piči. Cegn. — Kedar ima predmet kako odvisno določilo za seho, stopi tudi določilo v rodivnik s predmetom vred, n. pr. Obleka nas ne stori Bogu prijetnih , ampak dobro djanje. Slomš. — Ne zapuščaj otrok nevbogljenih sirot. —Ne imenujte se učenikov. Met. 185 2) kedar stoji prehajavni glagol ali coli stavek v nedoločnem naklonu ali namenivniku in je odvisen od nikavnega glagola, n. pr. Cesar gotovo ne vem, tega nočem govoriti. — Bog ne daj otročkih razvad zagovarjati. — Ne nehajte poslušati božje besede. Hrov. — Bolnikov obiskovati ne bodi tožljiv. Ravn. Če doseže v sklopljenih stavkih nikavnost samo enega predmeta, stopi samo ta v rodivnik, vsi drugi pa ostanejo v svojem navadnem sklonu, n. pr. Nisem pričel klicat pravičnih , ampak grešnike. Met. — V moški dobi ni uka, temuč trud in delo. Napr. §. 385. ' Tudi namesto imenovavnika utegne v nikavnem stavku nastopiti rodivnik; to pa se zgodi: 1) kedar stoji nikavni pomožnik biti kot samostojen dopovedek v 3. edinji osebi; to velja tudi o 3. osebi „niina", ki jo nekteri Slo¬ venci mesto „ni" v rabo jemljejo, n. pr. Zdaj mladega Marka doma ni, ne bo g a tudi drevi še. N. ps. ■—-Ni kruha brez truda. N. pr. — Kjer ni postave , tam ni prestopka. N. pr. — Ni ga več moža besede. N. p s. — Kedar ni mačke doma, imajo miši podrk. N. pr. — Nima jela brez dela, N. pr. — Nima žita brez hokolja. N. pr. 2) kedar se kak drug glagol v tvorni ali trpni obliki brezosebno v rabo vzame, pa le bolj po redkem, n. pr. Ne bode ostalo kamena na kamenu. Met. — Brez božje volje ti ne izpade lasii iz glave. Ravn. — Brez pripuščenja nebeškega očeta ne bo pogubljene nobene človeške duše. Slomš. §. 386. Moč nikavnega glagola omaga in predmet ostane v kazavniku: 1) kedar se je glagol s predmetom v eno celoto zrasel, n. pr. Najdeno reč zatajiti se nikar ne spodobi. — Bližnjemu krivico delati, to ni po lcristjansko. Slomš. 2) večkrat pri nedoločnih zaimkih srednjega spola: nič, kaj, nekaj, marsikaj, menda zavoljo krajšega govora. Zato se vežejo te bese¬ dice tudi s povračavnimi in drugimi rodivnik zahtevajočimi glagoli po gostem v kazavniku ali imenovavniku; druga je le tedaj, če jih je treba s povdarkom izgovoriti n. pr. Nič ne hote slišali , le majhen zvonček. Cegn. — Človek se vsak dan kaj nauči. N. pr. — Vsakemu niče s a manjka. N. pr. —• Zakriti ničesa ne morem. Navr. 4) 0 dajavniku. §. 387. Dajavnik ali dativ odgovarja na vprašanje: komu? ali čemu? in znamnjuje mer djavnosti proti kacernu predmetu. V obče je ta sklon osebnega pomena in služi sosebno pri predmetih, kterim se kaj v oblast daje ali v vživanje prepušča. Razločuje se: 186 a) Dajavnik osebka in dušne deležnosti. §. 388. Pod ta oddelek spadajo in zahtevajo osebek v dajavniku: 1) samostavniki: treba, potreba, mar, skrb (včasi se veže z rodivnikom). žal, skomina, mraz, znoj itd., kedar se s pomožni- kom brezosebno v rabo vzamejo, kakor: treba mi je, mar mi je, skrb mi je, žal mi jo, skomina mi je, mraz mi je, znoj mi je, (= potrebujem, maram, skrbim, žalujem, skomino imam itd.) n. pr. Modremu očetu bo malokdaj treba po Šibi seči. Slomš. — Oblastni¬ kom, veljakom, učenikom in vsem, staršem naj bo skrb. Vert. — Sko¬ mina mu je, kdor trdno grozdje je. Ravn. Le-sem spada tudi: ime mi je in glagoli: praviti — praviti se, rekati— rekati se, ime dati, nadet? (ime), kteri zahtevajo osebo ali reč, kteri se ime daje, v dajavniku, ime samo pa praviloma v imenovavniku, n. pr. Prvencu je bilo Ezav ime, drujcu Jakob. Ravn. — Prvej poli ime Kublaj dali. Kr. r. — Sova senici glavana pravi. N. pr. — Pravi, se mu očak, ker je bil oče celega naroda. Ravn. — Nadeli so mu (dali so priimek, nadevek ) Piskar. Navr. — Glagol »praviti se“ se rabi v tem pomenu po gostem s predlogom: pri: n. pr. Kako se pravi pri tej hiši? — Pri Strdenu. 2) mnogi brezosebni glagoli, ki znamnjujejo razne občutljeje; taci brezosebniki so: hoče se mi, noče se mi, ljubi se mi, pri¬ lega se mi, podaja se mi, zdi se mi, dozdeva se mi, vidi se mi, toži se mi, gnjusi (gabi, hreti) se mi, riga se mi, zdeha se mi, dremlje se mi, senja se mi in še drugi izrazi: po godu (volji, hvali) mi je, všeč (povšeči) mi je, v skrbi mi je, v svesti sem si, milo mi je, na misli mi je, lahko (težko, dobro, tesno itd.) mi je; ležeče mi je, mogoče mi je i. t. d. Oseba, v kteri nastajajo čuti, pride vselej v dajavnik in je prav za prav logični osebek celega stavka, kajti ona misli, čuti, toži, skrbi’ itd., n. pr. Nad hinavščino se studi Bogu. Ravn. — Meni se je svoje dni tožilo na plujem .— Tezlco je duhu , pa vendar ne nemogoče gospodariti nad telesom. Vert. — Na lepi besedi mi je veliko ležeče. Vodn. Enake moči'so tudi glagoli: vabiti, služiti in tre bati, kedar jih brezosebno v rabo vzamemo, o. pr. Kar vsem rabi, to se krnalo pohabi (kar vsi rabijo . . .) N. pr.— Kar gospodarju in hlapcu služi, to se kmalo razruši. N. pr. 3) pomožni glagol biti, kedar priklada namesto glagola imeti osebi kako reč kot lastnino, n. pr. Laži je plitko dno. N. pr. — Pastirja zdaj in varha več vam ni. Kos. — Vsacemu človeku je dolž¬ nost, da stori, kolikor mu je mogoče. Napr. — Pokornost je ženski namemba jaka—Nebeščanov družini je \ečna radost Bog. Pot. — V teh in enačili stavkih je prav za prav dajavnik (oseba) logični osebek, imenovavnik pa predmet; ker pa se rabi pomočnik biti mesto 187 glag' la imeti, spremenita se sklona: Očakom je bila navada = očaki so imeli navado itd. 4) V dajavnik stopi povračavni zaimek, kedarglagol naznanja, da dela oseba iz lastne moči, v lastni prid, sama pri sebi brez ozira na drugo osebo, n. pr. Kdor si vedno izbira, izbirek dobi. N. pr. Svobode si ne moremo misliti brez narodnosti. — Si odpirat prede gornje line. N. ps. ■— Pa grede si devojke ’zbrat. N. ps.— Naj s i bo češčeno njegovo ime. Slomš. 5) V dajavnik stopi v slovenščini tudi pri lužni dopovedek v okrajšanem stavku, sosebno Če se na kak dajavnik v glavnem stavku nanaša, n. pr. Človeku ni dobro samemu biti na zemlji (— človeku ni dobro, da je sam . . .) Ravn. —■ Boljše je lačnemu zaspati kakor dolžnemu ostati (= boljše je človeku , da lačen zaspi leakor dolžen ostane'). N. pr. — Bolje poštenemu umreti, kakor sramotnemu živeti. N. pr. — Bog vam daj veselim biti. Ravn. — Vsejanim biti , v grobu st.leti je tud’ nam odločeno (= odločeno je tudi nam , da bomo vsejani itd.) Led. Le-sem spada tudi dajavnik pri glagolu dati, ki prav za prav ni drugega kakor osebek okrajšanega stavka; zato je v takem stavku dajavnik tvornega, osebek pa trpnega pomena, n. pr. Ne daj se nagibati slehernemu vetru (= na daj, da bi te sleherni veter nagibal). Dalm. — Zmotiti kači se ne daj (—ne daj, da bi te zmotila kača). Čb. — Ne daj se slabim tovaršem zapeljati. -—- Mesu ne daj gospo¬ dariti teta. Vert. — Ne daj otrokom, zapovedovati. Slomš. — Za¬ vetje jaz in bran puščenih, zdaj s o Inču jih zvaliti dam. Kos. — Moder sin se pusti očetu podučiti. Dalm. §. 389. Dajavnik dušne deležnosti nam služi sosebno pri osebnih zaimkih, kedar se na znanje daje, da se godi kaj po misli ali volji tiste osebe, ktera govori aii h kteri se govori, ali pa nje misli in volji nasproti. Tak dajavnik (dativus ethicus) ni neogibno potreben v stavku; pridene se pa večkrat, bodi si kot kinč govora ali pa, da naznani bližnjo vzajemnost dveh oseb, posebno v domači oblioji, n. pr. To so vam bili že pravi korenjaki , N. r. — To ti je presrečna žena. — Kaj mi že prevdarjate. N. ps. — Ko strela hitro mi leti. N. ps. -—- Po Dunaju mi dirja v skok. N. ps. — Vse živce li oživi, vse žile t i prešine dom,ača godba. Navr. — Urno k svoji materi mi teče. N. ps. — Skrbna mati , urno mi vstanite. N. ps. b) Dajavnik predmeta ali dopolnka. §. 390. Dajavnik predmetni kaže sosebnt razmeri med dvema osebama ali pa med osebo in rečjo in se jemlje v tabo: 1) pri samostavnikih nepopolnega pomena, kterim služi dajavnik kot dopolnilo. Glagol v latih Slavkih jo pri imenovavniku 188 vselej pomožnik biti, pri kazavniku pa utegne kak drugi glagol služiti kot dopovedek. Taki stavki sploh naznanjajo, da izvira iz djanja prid ali škoda osebi, y oziru ktere se godi djanjei n. pr. Kriva vaga je Gospodu gnjusoba. Dalm.— Otrebite mah domovini do jedra , Kos. — Tastu sinovlja bom, hčerka pa taši, hiši navado vem naši in vaši. Vodn. — Kar je delavcu orodje, to je govorniku jezik. Slornš. — Prva šola je mladenču jutrna zarja. Sloniš.— Dobre ceste so velika dobrota vsaki soseski. BI. — Zvijača je sili kos. N. pr. — Ti si sovraž vsem , ki hudo delajo. Dalm. — Bodi svojemu narodu krepek ščit. Nov. — Noč človeku neprijateljica. N.' pr. 2) pri pri logi h, ki znanijo vnanje in dušne lastnosti in razmeri, kakor: enak, podoben, sličen, primeren, prikladen, pristojen, ljub, drag, udan, vešč, znan, ptuj, bližnji, podložen, pokoren, ubogljiv, prijeten, postrežen, blag, mil, milostljiv, dober, dobrotljiv, dobrohoten, prijazen, zvest, zopern, sovražen, nevošljiv i. t. d., ali potrebe, korist ali nekorist in druge razmere, kakor: potreben, koristen, hasnjiv, škodljiv, kvaren itd., n. pr. Sitemu trebuhu še dober kruh ni všeč. N. pr. -— Ako družina ne bo besna, gostim ne bode hiša tesna. N. pr, — Enak si dimu nad streho. Ravn, — Vsacemu očesu je reč drugačna. Cegn. — Človeku toplo na solncu, otroku dobro pri materi. N. pr. — Vsaka huda strast nas živini dela enake. Ravn. — Človeku je potrebna jed in oblačilo. Met. — Prijazen in dober je Bog ljudem. Ravn. — Zapeljivost je skriti jami podobna. N. pr. 3) pri mnogih glagolih prehaja vni h in neprehaja vnih, kteri imajo splošni pomen, komu kaj dati, storiti ali vzeti, kakor: služiti, priditi, koristiti, škodovati, streči, ubogati, braniti (komu), jenjati, dovoliti, zaupati, obljubiti, priporočiti, varovati, primeriti, pri— spodobiti, govorili, reči, ukazali, zapovedati, naznanili, očitali, opona¬ šali in mnogo mnogo drugih, n. pr. Izreja brani uboštvu pod streho. Napr. — Slovencem očitajo , da se radi moštujejo za prejete krivice. Vodn. — (Človek') božji sili jenja. Kos. — Rajši dobrim, služim , kakor slabim zapovedan. N. pr. — Stori dobro bogaboječemu , povrnjeno ti bode. Ravn. — Dober dar, ubožcu podan, greh izbrisuje. Ravn. — Bogu posojuje, kdor uho g emu podeli. Ravn. — Kakor se mi streže, tako mi kosa reže. N. pr. 4) pri povračavnih glagolih, kterim je pomen: branjenje ali ogibanje se pred vzajemnostjo ali pa zahtevanje po združenji, kakor: ogniti se, ogibati se (tudi z rodivnikom), umikati se, odtegniti se, skriti se, braniti se (proti komu), odpovedati se, izneveriti se, ponujati se, prilizovati se, pokloniti se, zahvaliti se (zahvaliti zahteva 4. sklon) smiliti se itd. n. pr. Pijancu (pijanca) se ogni s senenim vozom. N. pr. — Odtegne hrupa, Žesla se zmotnjavam, Čb. — Odpovedujem žeslu se in kroni. 189 Cegn. — Moč nebeška strašna je, če varstva sponi zmakne se. Kos. — Ne morejo se braniti ne tatem ne tolovajem. Ravn. — Pra¬ vičnemu se smili tudi živina. Ravn. —Bogu se nikamor ne moremo skriti. Ravn. 5) V dajavniku stoji oseba, kteri kaj dohaja ali preti, za medmeti: blagor, hvala, gorje, joj, težko itd. n. pr. Blagor njim, kteri so čistega srca. Met. — Hvala vam , zelena ve drevesa ! Cegn. — Gorje človeku, ki pohujšanje daje. Ravn. — Io meni te vse gnju- sobe. Dalm. c) Dajavnik pristojnosti, namena in vzroka. §.391. Dajavnik pristojnosti in nepristojnosti znamnjuje, da se komu kaj pristuje ali ne pristuje, da komu kajvlastgre ali ne gre. Ta dajavnik nam rabi: 1) pri mnogih sarnostavnikih namesto prilastkovega rodivnika ali svojivnega priloga, sosebno pa mesto svojivnega zaimka; deva se pa sploh pred besedo, kteri služi kot prilastek, n. pr. Spomin je človeku najzvestejši prijatelj. N. pr. — Pridna gospodinja hiši tri vogle podpira, moč le enega. N. pr. —Roko starcu Lamberg ar poljubi. N. ps.— Zrcalo pravemu j e zi k u. Levst. — Po sredi kača ji lezi, na koncu ogenj ji gori. N. ps. — V neskončni svet mi plavajo očesa , srce mi bije sopet svobodno. Cegn. — Zdaj znadeš vse, kar srce mi tezi. Cegn. — Gtudenci bistri mi teko , poje mi bedo in glavo. Pot. 2) pri glagolih gori omenjenega pomena, kakoršni so: iti, pri— stovati (se), pripadati, podajati se, spodobiti se, prinadle- žati, lastiti, s v oj iti in še pri mnogih drugih, sosebno s predlogi: pri—, v—, u —, pod—, iz— itd. sostavljenih, n. pr. Daj vsakemu, kav mu gre. Sloinš. — Taka čast gre Bogu, ne človeku. Cegn. — Lepi besedi spodobi se tudi lepa obleka. Slomš. Vsemu na svetu pride svoj čas. N. pr. — Obleka prizeba životu. Suh. — Kdo je utrdil nebu svitle zvezde? Vilh. — Zemlji vzidan je kalup. Kos. — Ljudska učilnica’ vzidava prvi kamen človekovi rabnosti. Napr. — Vrana vrani oči ne izkoplje. N. pr. — Lisa¬ stemu konju se lisa ne izbriše. N. pr. 3) pri pomožnem glagolu biti, kedar je namestnik glagolu: morati ali ne moči, n. pr. Večno nam ni živeti. Led. — Biti mi ni več doma. N. ps. — Narodno deblo nam je izobraževati, Napr. — Bilo vragom vpiti je, bilo vragom je bežati. Kr. r, . §. 392. Dajavnik namena (cilja) in vzroka nam služi: 1) kedar se naznanja predmet, h kteremu ali proti kteremu meri kaka djavnost, sosebno pri nadpisih, ki jili dajemo posameznim sostav- kom, temu ali unemu stanu namenjenim, n. pr. Sporočilo slovenski mladosti Vert. — Zanicev av c e m pevcev. Led. — Rojakom '.; pa 190 tudi v drugih Stavkih, n. pr. Zaklad slovenščini je zmiraj Se kmet in ljudstvo zunaj mesta. Levst. — Obrni ga v milost ubogim ljudem. N. ps. — Bog nas je stvari'l veselju, pa tudi za prid in delo. Ravn. 2) pri glagolih: čuditi se, smejati se, posmehovati se, rogati se, zameriti (se), za zlo vzeti (jemati) itd., kteri ne kažejo samo namena kacega čuta, ampak tudi njegov vzrok, n. pr. Vse se čudi lep oti božjega stvarjenja. Ravn. — Ne posmehuj se, ampak vstani sivi glavi. Slomš. — Ne jemljite m i za zlo. N. r. Semkaj spada tudi dajavnik povračavnega zaimka: čemu?, kedar se praša po vzroku kacega djanja, n. pr. Čemu toliko truda in skrbi? Cernu te razlake na stare dni f 3) pri glagolih: znati se, poznati se in viditi se, kedar jih neosebno v rabo vzamemo. Oseba ali reč, kterej je kaj znati ali viditi, stopi vselej v dajavnik, n. pr. Znalo se je močnemu in srčnemu mla- denču, da bode kedaj slaven junak iz njega. Navr. — Lepemu malu se vidi umetnost malarjeva. Ravn. — Prav očitno se vidi ()« poznati) nebu in zemlji, da jih je Bog stvaril. Ravn. 5) 0 kazavniku. , §. 393. Kazavnik ali akusaliv je pravi predmetov sklon in znamnjuje na vprašanje: koga? ali kaj? pred vsim drugim reč ali osebo, na ktero prehaja glagolova djavnost. Razločuje se: a) Kazavnik predmeta ali dopolnka. §. 394. Svoj predmet imajo v kazavniku: 1) vsi prehajavni glagoli, celotni in sostavljeni, kedar se njih djavnost črez ves predmet razteguje, na vprašanje: koga ali kaj? n. pr. Bog ljubi pravico in sovraži hudobno djanje Ravn. Očetov blagoslov hiše zida, materina kletev palc je razdira, Dahn. ■— Kdor ubogega stiska, preklinja njegovega stvarnika. Ravn. ,— Izderi bruno iz svojega očesa , in potlej glej izdreti pezder iz očesa svojega brata. Met — Sveta božja cerkev nam gred i naslanja na nebeška vrata. Cogn. — Močne ture prevari lesica. Kr. r. 2) nekteri n e prehaja vni glagoli, kedar jih kot prehajavnike v rabo vzamemo, kakor: sen ja ti, spati, misliti, biti, bojevati, živeti ild. n. pr. Junači domačije mirno smrtno spanje spe. Jenk. —- Senj senjala Ivanova majica. — Misli misli in premišlja. — Težek boj smo bojevali. — Živel je dolgo življenje. Kedar preobrazimo neprehajavnike po glasovni vikšavi ali po sostavi s predlogi v prehajavnike, zadobe tudi njih veljavo in moč, kakor: mreti — moriti, bdeti — buditi, umeti — umiti, viseti — vesiti, slepeti — slepiti; spati — prespati, misliti — izmisliti i, t. d. 191 3) Osebo imajo v kazavniku, reč pa, ki vzrokuje čutje, v imenovavniku glagoli: boleti, skrbeti, srbeti, ščemeli, peči, zebsti, tresti, žuliti in še drugih nekaj, kerlar jih v 3. osebi v službo vzamemo, n. [ir. Kar te ne peče , ne piši. N. pr. — Kjer koga srbi , ondi se Čeče. N. pr. — Vsak sam ve, kje ga črevelj žuli. N. pr. — Skrbelo ga je noč in dan. Ravn. 4) O rabi glagolov: moliti, prositi, vprašati, služiti, streči, učiti, ubogati, zahvaliti, prijeli, držati in slediti pomni si to-de: a) Glagoli: moliti, prositi, vprašati, ki se tudi z rodivnikom v rabo jemljejo, imajo roč najrajši v kazavniku s predlogom za; s tem predlogom se imenuje večkrat reč tudi pri glagolih: prijeti in držati, n. pr. Kdor imd strgano sleme, prosi vedno za lepo vreme. N. pr. — Bedastega za svet , slepe,a za pot ne vprašaj. N. pr. — Kdor za, smolo prime, se osmoli. N. pr. b) Glagola: služiti in ubogati, ki se večidel z dejavnikom družita, imata osebo večkrat v kazavniku, n. pr. Jaz cesarja sluzil bom. N, ps. — Ti si mene zvesto služil. N. ps. — Kdor imd gospodarja, naj ga zvesto služi. Cegn. — Ubogaj očeta in mater, da ti dobro bode na svetu. Sloniš. c) Glagol učiti zahteva dva kazavnika: osebe, ktero kdo uči, in reči, klere koga učimo, n. pr. Ptuj ce smo učili našo besedo, sebe pa ne. Vodn. d) Zahvaliti hoče kazavnik za sebo, zahvaliti se pa dajavnik, n. pr. Zahvali ga za vse dari — zahvali se mu za vse dari. e) S kazavnikom jemljemo v rabo „streči", kedar pomenja: paziti, zalezovati in „slediti", kedar pomenja: na sledu biti, po sledu iti itd., sicer pa z dejavnikom, n. pr. Stregli so jo na vseli potih. — Koder sem hodil, povsod sem njih grozovitnost sledil. §. 395. Z nekterirni glagoli se vežeta dva kazavnika: eden predmeta ali dopolnka, drugi pa imenskega dopovedka, kteri predmetu prisoja, kaj je ali k a ko šen je. Taki glagoli so: 1) tisti, ki pomenjajo kaj biti ali kaj postati, kakor: ime¬ novati, klicati, zvali, pisati se, spoznati, skazati se, po¬ staviti, izvoliti, izbrati, narediti, delati se, storiti itd.; večkrat se jim pa dopovedovavno ime s predlogom za v kazavniku priklepa, n. pr. Samoto tovarSico (ali za tovarSico ) si izvoli. Cb. — Gospoda svojih del si ga postavil. Ravn. — Moj polk se dela nevednega mojih zakonov. — Tebi dolžnike se spoznamo. Pot.— Storil se bom mrtvega. N. ps. — S kaži se ji ( živini ) pravega pri¬ jatelja. Vert. — Očeta te bom storil velikemu narodu. Ravn. — 2) tisti, ki pomenjajo koga za kako snega imeti, kakor: menili, misliti, čislati, ceniti, častiti, št im a ti, ob ra jtati, najti in še drugih nekaj; dopovedkov kazavnik ima ali more sploh 192 členek „kot" pred sebo imeti, n. pr. (Kot) Stvarnika , dobrotnika in Očeta ga častite. Pot. — Vsi ga čislajo (kot) pridnega delavca. 1>) Kazavnik kraja, časa in mere. §. 396. Kazavnik kraja ali mesta se jemlje na vprašanje: kam? prav za prav le s predlogom v rabi; vendar se nahaja še sedaj nekaj primerov, ki nas opominjajo kazavnikove rabe brez pred¬ loga, n. pr. Učenci pridejo ravno to pot. Ravn, — Vrh hriba dospe. —• Le-sem spada tudi kazavnik ženskega osebnega zaimka: jo, ki ga ljudstvo rado dodeva glagolom, kteri kako gibanje ali premikanje znainnjujejo, n. pr. Ročice si podajata, j o urno krog zavajata. N. pr. — Jo v drugo krog odplešeta — prot Savi jo zaprašita. N. ps. §. 397. Kazavnik časa znamnjuje dobo, v ktero osebkova djavnost spada ali do ktere se prikazuje, in stoji na vprašanje: keda j? Navadno ima kazavnik samostavnega imena kak šlevnik ali zaimek pred seboj; kedar pa pred imenom ni nikacega pojasnila, rabi nam pri naznanjevanji posameznih dni v ednini kazavnik s predlogom v ali na, v množini pa mestnik s predlogom ob, n. pr. Tvoja roka je bila noč in dan težka na meni. Daltn, — Illapec je bil ozdravljen tisto uro. Met. — Zgoli mu tiča. prvi dan. N. ps. — Trta rodi vsako jesen. Levst. — Naš Izveličar je v nedeljo od smrti vstal. Pri go d o vili in praznikih stavimo sploh mestnik s predlogom: o, ob, n. pr. O božiču obhajamo rojstvo Jezusa Kristusa. — O božiču , ob novem letu in o sv. treh kraljih hodijo koledovavci koledovat. §. 398. Naposled nam služi kazavnik v zaznamnjevanje mere z ozirom na čas, prostor in vago ali ceno. Rabi nam: 1) o času, v kterern kaj biva ali se kaj izpeljuje, na vprašanje: koliko časa? kako dolgo?, n. pr. Kar dobra m,ati v mlado srce zasadi, vse žive dni ne posahne. Slomš. —- Marsikdo nosi veselje in žalost , v prsih skrito vse življenje. Cegn. — Življenje kakor smrt trpi le eno trenutj e. Cegn. — Rože mladih vencev čas le kratek so cvetele. Vilh. — Kar se mlade dni zamudi, ne popravi se vse žive dni. Slomš. Kako dolgo ktera reč trpi, naznanja se po gostem tudi z vrstivnimi števniki, n. pr. Štiri dni je že v grobu = strti dan je že v grobu. 2) O prostoru ali mestu, v kterem se djanje razprostira, na vprašanje: kako daleč, n. pr. Tri streljajo je Se do vasi. — Do mesta so imeli dan hodd. — Tri — četiri ure so morali ljudje po vodo hoditi. — Vsakdan smo tri milj e potovali. 3) O vagi in ceni na vprašanje: koliko? po čem? kako drago? itd. pri glagolih: vagati, tehtati, meriti, stati, veljati, dolžen biti itd., n. pr. Mernik pšenice sem plačal šest rajniš ., mernik ajde i93 pa tri. — Dolžen je bil do cesarske denarnice libro zlata. — Pri tridesetih funtih sem zavagal dve uniči. — Pet crevljev merim, palcev pet. Preš. Po gostem nam rabi pri naznanjevanji vage in cene kazavnik s predlogom za ali mestnik s predlogom po. 4) pri prilogih, ki naznanjajo kako mero, namreč: dolg-, kratek, visok, nizek, širok, globok, težek, star, debel itd. n. pr. Tristo komolcev naj bo (barka) dolga, petdeset visoka. Ravn. — Jezero je široko dve uri , dolgo pa štiri milje. — Zvon je težek trideset in dva centa. 6. 0 mestniku in drnživniku. §. 399. Mestnik ali lokal stoji po svoji prvotni moči na vprašanje: kje? in je sploh krajevnega ali časovnega pomena. Raba inu je dosti obširna, samostojen t. j. brez predloga kakor v stari slovenščini pa nam ne rabi nikoli; samo nekaj prislovnih izrek nas opominja dan danes še nekdanje rabe brez predloga; taki mestniki so: 1) s prislovnim pomenom: lani , jeseni , pomladi, jutri, davi , drevi , sinoči , časih — doli , gori, notri, vne, predi, zadi itd.; 2) s p red logov im pomenom: mesti, sredi, vrhi itd. §. 400. Druživnik (orodnik) ali instrumenta! stoji sosebno na vprašanje: s kom? ali s čim? itd. in žnamnjuje društvo ali sredstvo v dosego kaeega namena, ali mesto ali čas ali pa še kako drugo razmer. Drugim Slovenom rabi ta sklon še dan današnji tudi brez predloga, nam Slovencem pa je brez predloga že pred nekaj časom v zgubo prišel — na velik kvar našemu jeziku. Da se njegova raba bolje razvidi, oglejmo ga po nekterih izgledih, vzetih iz hrvaščine in češčine; on pornenja: a) mesto ali čas kaeega djanja, n. pr. hrv.: Dosta če dotle vode Savom i Dravom pr oteči. N. pr.— Usta valja dobro izpirati, osobito jutrom , večerom i poslije jela. — Češki: A potom šel od nas voznou cestou. Br. — Časem vše prijde. I*r. — Primeri v slovenščini: Ravnim potem. Dalrn. in prislove: časom, tikom, vekom itd. h) sredstvo ali orodje, ktero komu služi, da se kaj doseže, n. pr. hrv. Sokol perjem leti , a ne mesom. jN. pr. — Cešk.: Zeme obilim a vinem opljvd. Br. — Telo ji dl em a pit im ziveno biva. Kom. — Tega druživnika brez predloga Slovenci še nismo popolnoma izgubili, sledili je še tu pa tam pri starših slovenskih pisateljih, sosebno če je sainostavnikov sprednik kak sikavec, n. pr. Svojemi jeziki se prilizuj o. Dalm. — Si nas srdom obdal. Dalrn. — Bo cvetjem in sadjom cesarstvo obdal, Vodn, Sliv, Slovnica, 13 194 c) način djanja, n. pr. hrv.: Teje reci obnemoglim glasom kazao. — Gredom grede , letom lete itd. — Cešk. : Zddnym sp&sobern to nemuže byti. Vel. — I zastena(l) placem holubinjm. Kr. r. — Primeri v slovenščini reke: križem , kupom ,, mahom, skokom, strahom, vidom itd. — Ta druživnik namestuje nekaj pisateljev z rodivnikom (§. 377. 2). d) ozir ali primerjavo, n. pr. hrv. Nadvisuje stasom Uskok Dolenca Kranjca. St, Vr. — Cešk. VgvySil sezrostem, mravy a ctnostmi nad jine. Pass. — Cim castši cviceni, tim jistši prospeh. Kom. — Primeri slovenski: c im — tim, ki še dan danes živi. e) vzrok ali nag ib e k, n. pr. hrv. Ganut prelepim doče- kom, A. Maž. — Cešk. Sv orno sti male ved vgrostaji, nesvor- nos ti rozpadaji. Sr. — V slovenščini rabi v tem pomenu navadno rodivnik ali mestnik s predlogi: iz, od, zavoljo, zbog — po itd. f) v druživniku stoji tudi imenski dopovedek, ki se prav za prav na dajavnik nanaša, n. pr. Cešk. Ne lcaždemu se dostane bjti moudrjm (Slovenec bi rekel: modremu v dajavniku). Kom. — Lepe jest šilhavfm bjti, nežli slepfm. — Primeri v slo¬ venščini §. 388, 5. Bog da nam orodnik brez predloga spet oživi vsaj tedaj, kedar znamnjuje sredstvo ali orodje, s klerim se kaj izpeljuje! B. Skloni s predlogi. §. 401. Skloni sami ob sebi nimajo tolike moči, da bi nam na tanko zaznamnjevali vseh razmeri samostavnih imen v stavku; da se pa pojasnijo tudi ostale še nedoločne razmeri, v kterih se sučejo naše misli ena proti drugi, za to nam služijo predlogi ali razmerniki, ki se raznovrstno vežejo ali vpregajo s svojimi samostavniki. V slovenščini se vežejo predlogi z vsemi odvisnimi skloni; nekteri se vpregajo samo z enim sklonom, nekteri z dvema, eden pa se rabi celo s tremi skloni (§. 298—300). A. Predlogi i rodivnikom. I. Pravi predlogi. §.402. Bez, brez, brezi (lat. sine — nemšk. ohne, sonder) rabi nam o osebah in rečeh in znamnjuje: a) pomanjkanje na čem ali oddaljenost od česa, n. pr. Bez uzde strast , gotova propast. N. pr. — Kar priprosiS, brez skrbi nosiš, N, pr, — Brez denarja do šolarja , brez soli domu. N, pr, 195 b) djanje bez tujega prizadevka, brez pripom oči, n. pr. Prazno je delo brez sreče z nebes. Pot. — Bez slirivalca ni kralca. N. pr. — Brez zraka nam ni Siveti. Veri. Opomba. Nemški „okne dass“, ,,ohne zu“ v odvisnih stavkih slo¬ veniti z „bez da“ je grda, iz nemščine v naš jezik zatrošena napaka, kteri se je treba v slovenski pisavi vselej ogniti, bodi si s pripomočjo deležnikov, bodi si po kaki drugi poti, kakor je viditi iz naslednjih, g. Navratilovi knjigi o glagolu vzetih izgledov; 1. Er ist fortgegangen, ohne dass er ein VVortchen gesproehen hatte = šel je, ne spregovorivši (ne rekši, ne zinivši) besedice—šel je pa ni spregovoril besedice — ne zinil ni, kar šel je. — 2. Ieh babe geschlafon, ohne mich jedoch ausgeschlafen zu haben = spal sem, ali (toda, vendar) se nisem prespal — naspal se pa nisem; — 3. Das Kind ist lustig, ohne gesund zu sein = dete je veselo, da si (dasi- tudi, akotudi itd.) ni zdravo —- dete je sicer (resda) veselo, zdravo pa ni. — 4. Wir trugen das Gold in dcn Handen, ohne dass \vir es versteekten = v rokah smo nosili zlato, n es kri vaj e ga — kar nič ga nismo skrivali.— 5. Ihr beleidiget ihn, ohne es zu wollen und zu wissen = žalite ga ne h o tč in ne ve d 6. — 6. Ohne dich zu loben, muss ieh dir sagen = nečem te hvaliti, ali povedati ti moram. — 7. Er lebt ohne zu sorgen, •vvas itd. = živi brez skrbi, kaj , . . itd. §. 403. Do (lat. ad, usque ad — nemšk. bis, bis zu, bis an) pomenja sploh kraj, mejo ali cilj, do kterega kaj pride, seže, drži ali se godi in sicer: a) z ozirom na prostor (kraj ali mero), n. pr. Pri kraji je bla (voda) do glezena, pri sredi je bla do kolena. N. ps. — Kedar žalost do vrha prikipi, tedaj se veselja ze glasi. N. pr. — Narodna pesem sama ob sebi ima do srca veliko moč. Navr. — Vsakdo ima vrata do svojega srca, toda jih vsakdo ne najde. Siomš. Včasi stopi do na mesto predloga k, sosebno pri glagolih: iti, priti, stopiti, skočili itd. n. pr. Stopi gori v svoje line do gospoje Katarine. N. ps. b) z ozirom na čas, n. pr. Od dne do mraka , od mraka do dne. N. ps. — Do pol dneva nosi angelj vodo za človekom. N. pr. —Kar si človek naprti , to nosi do smrti. N. pr. — Ti si mene zvesto sluzil od majhnega do velicega in do vrlega junaka. N. ps. c) z ozirom na način, sosebno v pomenu lat. predlogov: erga, c on t ra in nemšk. gegen, n. pr. Ljudje so trdovratni do Marije. N. ps. — Skrbite, da vam od srca pojde prijaznost do ljudi, pokoršina do stariSev itd. Ravn. — Ce se mu kaj do mene zdi, naj pride k meni le v gosti. N. ps.; pa tudi v mnogih prislovnih izrekih in drugih izrazih: do dobra, do čista, do sita, do volje (dovolj), do tretjega i. t. d. A) Včasi naznanja po priliki število, do kterega se šteje, pa vendar le tedaj, če se pove tudi število, od kterega se je začelo šteti, n. pr. Od petih do osmih; mladina od osmih do desetih let; v drugih primerih rabi nam: blizo, okoli, pri itd.: Okoli tisoč jih je bilo. §. 404. Iz (lat. ex, — nemšk. aus, von — aus) znamnjuje, da izvira ali prihaja reč iz notranjosti na vnanjost, bodi si; 13 * 196 a) iz prostora (mesta ali kraja), v kterem jc prej bila, n. pr. Kdor da iz role, drži se na jok. N. pr. — Starim ljudem gre nerado iz pesti. N. pr. — Iz tega meha ne hode moke. N. pr. — Iz prazne lupine ni jedra izkljevati. N. pr. b) iz rodu, spola ali drugega vira, v kterem ima oseba ali reč svoj početek, n. pr. Iz Abrahamovega rodil. — Iz veliko besedi malo soveta. N. pr. — Iz orličev postanejo ob letu orli. N. pr. — Iz malega rase veliko in slavno. Kos. c) iz snovi ali tvarine, iz klere je kaj, n. pr. Kapa iz kunine; krona iz samočistega zlata ; posoda iz morske pene. — Bčelica zbira iz sladkih in gorjupih cvetlic sladke strdi in žlahtnega voska za luč. Slornš. d) del iz kake množice, n. pr. Kdor iz vas je tedaj pri volji in misli kaj vložiti , dansi naj stori. Ravn. — Večidel služi v tem pomena: izmed. e) Večkrat naznanja vzrok ali nagib ek h kacemu djanju, iz kterega kaj biva ali se iz njega čemu kaj pozna, n. pr. Iz ljubezni do Boga in do bližnjega. ■—- Iz srca vesel biti ne more, kdor v potrebi vidi bližnjega , pa mu ne pomore. Ravn. — Iz svojih besedi boš opra¬ vičen in ^ iz svojih besedi boS obsojen. Met. — Iz sadil se drevo spozna. Met. f) Vrh tega nam služi v zaznamnjevanje časa, od kterega sem kaj biva ali se kaj godi, sosebno v mnogih prislovnih izrekih (= lat. a, ex, nemšk. seit), n. pr. Iz mladih nog. — Iz prvega tukaj stanuje moj rod. Vodn. — Iz nova svet pomlad je ogrevala. Levst. §. 405. Iz se druži s predlogi: med, nad, pod, pred in za v sostave: izmed, iznad, izpod, izpred in izza, v klerik je združen pomen obeh prvotnih predlogov: izmed, zmed t. j. iz srede kake množice (nemšk. mitten aus, aus der Mitte heraus), n. pr. Eden izmed njih , učenik postave, ga je vprašal. Met. — Kako ti siješ sred zvezdic , kal o leskečes zmed meglic! Čb. iznad, zna d, t, j. od zgorej, iznad glave preč (nemšk. von oben hin\veg), n. pr. Odvali kamen iznad vodnjaka. Ravn. — Poseka mlado košato lipo iznad mize. Levst. izpod, spod t. j. izpod česa na ven (nemšk. von unten, von unter- halb heraus), n. pr. Konjem izpod nog ogenj frči. N. ps. — Izpod neba voda lije. Slornš. — Solnce zazri milo izpod bur¬ nega oblaka. Vert. izpred, spred t. j. izpred oči, od spredej preč (nemšk. von vorn hinvreg), n. pr. Ne zavrzi me izpred svojega obličja. Ravn. izza, t. j. od zad na ven (nemšk. von liinten heraus, von hinten her- vor) n. pr, Izza nohta vdan Srna kri , N, ps, — Solnce izza 197 f/or e gre. N. ps. — Izza gor više in više prisvitajo zlati žarki. Cegn. — Včasi pomenja tudi čas: Dan se izza rana lovi. N. pr. §. 406. Od (lat. ab, a, — nemšk. von, at), weg) pomenja po svoji prvotni moči oddaljevanje kake stvari od druge, bodi si govorjenje o prostoru ali času ali pa o kaki drugi prostoru ali času podobni primeri; znamnjuje torej: a) odhajanje od kake stvar/ ali od kakega kraja ali pa ločitev tega, kar je prej vkup bilo, n. pr. Od vsake hiše pot v liim. N. pr. — Od kraja rine ladjica. N. ps. — Marija se od nas ravnd. N. ps. — Od mladega drevesca vejico še lahko odčesneš, od starega jo moraš odsekati. N. pr. b) kako zahtevanje, prejemanje ali dobivanje odkod, ker si je lahko misliti ločitev ali odhajanje od predmeta, n. pr. Kdor ima veliko od Boga , od tega tudi Bog veliko tirja. Sloinš. — Varčno obračaj svoj talent , ki si ga od Gospoda prejel. Slotnš. c) kak izvir, vzrok ali začetek odkod/ tu se stavi včasi sam rodivnik brez predloga, vendar je predlog bolj navaden, n. pr. V sak ima svoj dar od Boga. Veri, — Luna se od solnca sveti. Valj. Ta meglica ni ne od vodice, ta meglica ni ne od gorice. N. ps. — Od strahuje Breda obledela , od britkosti skorej omedlela. N. ps. — »Ve trese od veselja vsaka žila. Preš. d) oddaljenost v pravem in nepravem pomenu t. j. kako daleč je od tu do tje ali od tam do sem, n. pr. Od zaničljive zani- kernosti gori do častitljive marnosti in neutrudne skrbi pri kmetijstvu je kar veliko veliko stopinj. Vert. — Srčno stopaj od stopinje do stopinje. Sloniš. — Na svetu je večkrat lice daleč od resnice. Cegn. e) čas, od kterega sem se kaj z ozirom na trpež godi ali koliko je od kakega časa ali kake dogodke, n. pr. Od belega dne do trde noči , N. ps. — Od zdaj petdeset let ne bo čevljev ne dret. N. pr. — Človek potrebuje od dneva do dneva pijače. Vert. — Le-sem spada mnogo prislovnih rekov: odkod, odtod, od tistih mal, od seh dob , od konca itd. f) kako se kaka stvar od druge loči, zlasti takrat, ko se čemu kaj primerja, kjer bi lahko stalo: kakor, ko itd. n. pr. Za proste ljudi so krači odstavki bolj razumljivi od dolgih. Sloinš. — Več vidijo oči od očesa. N. pr — Ni ga podjeda od hudega soseda. N. pr. g) včasi stoji od mesto svojivnega rodivnika, kedar se govori od bistvenih delov orodja in drugih orodju podobnih reči, susebno če so jim že služili, pa so bili odvzeti, v. pr. Ključ od vrat, lesa od hleva, vreteno od kolovrata , osrtik od kolesa. Potlej bom vzela ključe tri: erčga od svitle kamrice, en’ga od skrinje malane , en!ga od Stale zidane. N. ps. —• Včasi natri rabi od tudi za oddeliti (partilivni) rodivnik, n. pr. — AVČ od srebra, nič od zlata tamkaj viditi ne bo. N. ps. 198 h) Od slopi v trpni obliki pred osebo ali reč, ki je bila v tvorini osebek, n. pr. Veliko bolj nas boli nam od naših domačih, kakor od drugih storjena krivica. Met. — Od sreče togotne bil nisem tepen, od tvojih sem rok le bil glajen. Preš. i) Naposled nam rabi o d večkrat namesto predloga o, kedar je govorjenje o kaki osebi ali reči, n. pr. Možaki od žita, od kupčije govore. — Menijo se od kraljev, od mira in vojske. Levst. II. Prislovi kot predlogi. §. 407. Prislovi, kteri nam rabijo kakor pravi predlogi in zahte¬ vajo II. sklon svojega imena, so ti-le; 1) blizo, blizu, bliz (lat. prope, ad— nemšk. nahe boi) znamnjuje: a) kar se nahaja blizo kacega predmeta, n. pr, Blizo groba, da mu če smrt za ramo koso kleplje. N. pr. b) koliko je po priliki oseb ali reči, n. pr. Slovencev se šteje blizo tri miljone duš. Vert. 2) glede t. j. z ozirom (nemšk. beziiglich, mit Riicksicht auf), n. pr. Glede pašnikov je treba še kar bodi preložiti. 3) mimo, memo, mern ('lat. praeter — nemšk. an, vorbei, vor- iiber; ausser) pomenja: a) gibanje ali kretanje mimo kacega predmeta, n. pr. Mimo grada sluga jezdi. N. ps. b) kako izjemo, n. pr. Krasota notranjske strani je mimo postojnske jame tudi čudapolno cerkniško jezero. Lik. c) odličnost kake osebe ali reči memo druge, kterej se pri¬ merja, mesto predloga o d, n. pr. Notrenja lepota je mern vnanje bleščobe veliko več vredna. Met. i) nazor, na z oči, navzoč t. j. na oči, pred očmi (lat. coram — nemšk. in Angesicht, in Gegenwart) toliko pomenja ko: vpričo. 5) okoli, okol, okolo (lat. circum, circa — nemšk. um, herum) pomenja: a) da je ali se godi kaj krog kacega predmeta, n. pr. Za krta ni treba plotu okoli vrta. N. pr. — Večnost okoli gren¬ kega torila pobožnemu dišeč venec upanja ovija. N. pr. b) po priliki število ali čas, n. pr. Bilo je vojščakov okoli dvadeset tisoč pod njegovim poveljstvom. — Okoli ednajstih je spet šel najemat delavcev. Ravn. 6) okrog, krog (lat. circa, circum, — nemšk. herum, ringsherum), pomenja: a) obdan je ali zajetje predmeta od vseh strani, n, pr. Sedeli so krog mize kaliti mladike okoli svoje oljke. Sloinš. — Okrog gore vojska se obrne. Kr. r. 199 b) število ali čas po priliki, pa le bolj po redkem, n. pr* Okrog deset let je ze minulo. 7) pole g, p d 1 e k (lat. secundum, ad — nemšk. ari, bei, langs) znamnjuje: a) naravno bližo predmetov = pri, zraven, n. pr. Nanebu se je lesketala zvezda poleg zvezde. Napr. b) pr i m e r no s t ali vzrok kacega djanja namesto pri, ki se v tem pomenu le redkorna podaja slovenščini, n. pr. Ljudske učilnice so poleg tako ugodnih okolnosti obrodile krasno sadje. Napr. 8) prek, prek i, preko (lat. per, trans, ultra —nemšk. liber, quer iiber, langs) pomenja: a) da prehaja kaj na uno stran kacega predmeta, n. pr. Le vstanite , nas prek Save predrozite. N. ps. b) kod se kaj prostira ali pomika = nemšk. langs, n. pr. Prek potokov nov razcvita , rase zarod. Vilh. c) mirno stanje kaki reči nasproti, n. pr. Prek solnca je bolj gorko 'kot v osojnah. Vert. — Po nekterili krajih pomenja tudi pomikanje ali gibanje h kaki reči v prijaznem pomenu. 9) razun, zvun, zun (lat. extra — nemšk. ausser, mit Ausnahme) znamnjuje, da se kaj iz česa izvzema, n. pr. Razun pokore ni druge poti za greSnika do nebes. Sloniš. 10) vštrit, štrit, vštric, stric (nemšk. gegentiber) pomenja, da se nahaja kaka reč drugi ravno nasproti, n. pr. Na pokopališči vStric duri je išči. N. ps. 11) la kr a j — u n kraj, onstran (nemšk, diesseits —jenseits) naznanja, da je kaj na tej — na uni strani predmeta, n. pr. TaJcraj jezera , unkraj potoka, unstran naSih hribov. 12) tik (nemšk. knapp an, knapp bei) znamnjuje, da je kaj komu ali čemu tako blizo, da se ga dotika, n. pr. Tik pota stoji stara jablan. 13) zraven, zravno (lat. ad, juxta— nemšk. neben, bei, nebst) pomenja: a) da sta si dva predmeta zelo blizo, samo da se eden drugega ne dotikata, n. pr. Jaz sem zraven njega stal. N. ps. — Zraven hiSe je tudi mlin. b) da je komu kaj lastno z drugim vred, n. pr. Zraven lepega gradil zamore Se tri kmetije. III. Samos ta vniki kot predlogi. §. 408- Naslednji samostavniki nain služijo večkrat kot predlogi in devajo kakor pravi predlogi svoje ime v rodivnik: l)dno, na dno (nemšk. im Grunde, in der Tiefe, in den Grund itd.) znamnjuje, da sp nahaja kaj v pajdoljni strani kacega predmeta, 200 n. pr. Dno potoka je golo kamenje. Dno morja raste prečudna množica rastlin. 2) konec, konci (nemšk. ain Ende, zuletzt) pomenja, da je kaj na najskrajnem koncu kacega predmeta, n. pr. Konec jezika se rado opotilca. N. pr. 3) kraj, nakraj, (lat. ad—nemšk. an, bei) pomenja; a ) da je kaj na koncu, na kraju česa, n. pr. Cerkev je na kraj vasi. b) da je kaj zraven ali poleg česa, n. pr. Kraj bregovja se gnjati šum valov. Sub. — Kraj vzglavja mi angeljček sloni. Led. 4) mesto, mesti, namesto, namesti, namestu (lat. pro, vice, loco — nemšk. anstatt, statt) znamnjuje, daje kaj ondi, kjer bi imela biti druga stvar, n. pr. Kralja si me postavil namesto mojega očeta. Ravn. Opomba. Po gostem se naleti v slovenskih spisih nemški „anstatt dass, anstatt za" poslovenjen s predlogom „namesti da“, kar je ravno tako nšpečno kakor „brez da.“ Kedar slovenimo take nemške stavke, zasuknimo jili vselej prej prav po slovenski n. pr. takole: Ne da bi ga (Katna) bilo sram — še smejo se. Ne da bi usmiljenje imel s svojim starim očetom — še oponaša ga. Ne da bi očetovo zmoto prikril — raztresa ga še. Iiavn. 5) sred, sredi, posred, nasred (nemšk. inmitten, mitten in) po¬ menja, da se nahaja kaj v sredi, bodi si znotraj ali na površji n. pr. /Sredi polja stoji tenko drevce. N. ps. — Naprej sred lip in vrbnih senc. N. ps. 6) vpričo, pričo (lat. corain — nemšk. in Gegenvvart) znamnjuje, da biva ali se godi kaj komu pred očmi, n. pr. Slavite ga vpričo narodov. Ravn. 7) vrh, vrhi, na vrh, z vrh (lat. supra — nemšk. iiber, oberhalb) pomenja: a) da je kaj čemu na vrhu ali nad njim, n. pr. Visoko vrh gore stojim. Pot. — Nižave sin, prid’ vrh planin. Pot. b) da se čemu kaj dodaja, ri. pr. Vrh tega. 8) vsled, sled, posled (lat. secundum,— nemšk. zufolge) znamnjuje pravilo ali ravnilo kacega djanja, sosebno v zakonih, n. pr. Vsled nove postave, vsled kraljevega povelja. 9) zavolj, zavoljo, zadelj, zarad (radi) zastran (lat. propter, causa — nemšk. wegen) kaže vselej vzrok kacega djanja, n. pr. Blagor zavoljo pravice preganjanim. Met. — Zarad te male stvarce gospoda ne uboza. Cegn. — Bog je zadelj nedolžnih otrok tudi starše rešil nesrečne smrti. Slomš. Predloga zavoljo in zadelj (na Koroškem je tu pa tam slišati tudi nesostavljeni delj) vzameta ime večkrat na sredo, n. pr. Pomagaj meni za tvoje dobrote voljo. Dalm. — Za naših pregreh(ov) delo. Guts. — Za tega delj, za tega voljo itd. 201 10)zbog, zboga enacega pomena kakor zavoljo, z a d e I j itd., vendar je ta predlog le bolj navaden ob hrvaški meji in pri drugih južnih Slovenili. b) Predlogi i dajavnikom. §. 409. K (lat. ad, adversus — nemšk. zu, gegen, nach) se pritisne pri izreki prvemu zlogu sledeče besede (pred soglasniki: k, p, t pa zavoljo lože izreke rad v h pride ali za polglasnik e naraste); ta predlog znamnjuje: a) mesto, proti kteremu je kaj obrnjeno ali se kaj giblje in pomika, n. pr. Vsak ima prste k sebi obrnjene. N. ps. — K gradu brž se zgrinjajo. Kr. r. — Peljimo ga h konjskim brzdam tje. N. ps. — Veselo roža k solncu se obrača. Cegn. b) čas, kteremu se bližamo, n. pr. K nevihti se pripravlja. Cegn. — K molitvi opominja zvon ljudi. Cegn. — K novemu letu , k letu, k božiču, k sv. trem kraljem. c) namen ali konec, proti kteremu meri telesna ali dušna djavnost, n. pr. Kdor dobrote skaže, k svoji sreči kola maže. N. pr. — Marsiktera bukev k svojemu koncu toporišče da. N. pr. — To je prva pot k vsem učenostim. Vodn. §. 410. Proti (lat. adversus — nemšk. gegen) kaže: a) bliža nje ali mer proti kakemu kraju ali času, n. pr. Mi smo mejači proti Laškim. Vodn. — Proti jutru, proti veliki noči , proti jeseni. b) p roti vnos t ali od p o r v neprijateljskem pomenu = lat. conlra, nemšk. wider, gegen, n. pr. Proti vodi je težko plavati. N. pr, -— Ti junaško srce imaš proti vragu. Kr. r. c) mer djavnosti v prijateljskem zmislu kakor do, k (lat. erga, nemšk. gegen, zu), n. pr. Samosvoja ljubezen stori, da smo proti sebi slepi. Met. — Ljubezen proti domu je dostikrat prevelika. Vodn. d) dalje nam služi ta predlog, kedar reč reči primerjamo, in se vjema z nemškim „im Vergleich mit", n. pr, Zlato in srebro ni nič proti zvestemu prijatelju. Ravn. — Letošnje (vino) vse nič proti lanskemu. N. r. §. 411. Vkljub, kljub (= nemšk. trotz) kaže na premišljen odpor, n. pr. Vkljub vsem storjenim dobrotam se je vendar le skazal nehvaležneža. c) Predlogi s kazavnikom. §. 412. črez, črezi, čez (== lat. trans, ultra — nemšk. liber, hinilber, daruber hiuweg) pomenja; 202 a) Z ozirom na mesto mer djavnosti, ki doseže ali se prostira črez površje kacega predmeta, n. pr. Čez strašno Srno morje. N. ps. Ako pri lcraju ne vidiš dna, ne bredi čez vodo. N. pr. — Ce vlečeš očeta do praga , te bodo tvoji otroci črez prag sunili. N. pr. — Zarja se zliva čez polje, gore. čt). b) dobo, skozi ktero se plete djanje, ali pa čas, k e daj taisto ti.islopi, n. pr. Cez nekoliko časa pride Gospod. Met. — Crez zimo spi, po letu cveti. Sl. c) prestop naravne mere ali števila, n. pr. Človeška togota rada čez meje udari. Met. — Noč se je čez polnoč prevalila. Kr. r. d) odličnost kake stvari memo druge ali njeno oblast nad čim, n. pr. Ni učenec čez učenika, ne hlapec čez gospodarja. Met.— Ti si sluga čez vse sluge. Kr. r. — Gospoduje naj čez ribe v vodi, čez ptice pod nebom, čez živino na polji in čez vso zemljo. Ravn. §. 413. Baz (lat. de— nemšk. ab, herab, hinab, hinunter, von) se vjema na pomenu s predlogom s — 2 (kedar se namreč z II. sklo¬ nom v rabo jemlje) in znamnjuje ločitev predmetov od zgoraj na vzdol, n. pr. Po sili vzame raz roke ji rokavice v dlan glede. N. ps. Dere se ko bi jermene raz njega rezal. N. r. Včasi ima svoje ime v rodivniku za sebo, n. pr. Mnogo teče sladke hvale pričujočim raz jezika. Valj. — Gorje vam, ako pade častni plašč raz vaših djanj. Cegri. §. 414. Skoz, skozi (lat. por — nemšk. durch, hindurch) naznanja: a) prehod z ene strani na drugo stran skozi kak predmet ali njegovo presego, n. pr. Le skoz temna groba vrata se odpre nam hiša zlata. Pot. -— Po strminah in skoz plan. Vilh. — Skozi noč se dan vidi. N. pr. b) dobo t. j. trpež djanja skoz nekaj časa, n. pr. Le kratka pot je skoz življenje dana. Preš. — Predstaršev hudobija se plete skozi več stoletij. Ravn. c) vzrok in sredstvo ob enem, n. pr. Skozi božjo milost nam dohaja vsak dan obilo dobrot. — Skoz žganje vež ljudi konec vzame , kot skozi vodo. N. pr. V tem pomenu je predlog: skoz vendar previdno in varčno v rabo jemati; popolnoma izogiblji se mu pa tedaj, kedar pomenja samo sredstvo, po kterem nam kaj dobaja; v tem primeru imajo v slovenščini njegovo moč predlogi: po, s, iz itd., n. pr. durch Gottes Gnaden = po božji milosti ali z božjo milostjo; durch List und kluggevvandten Sinn = z zvijačo in in previdnostjo; durch den Brief babe ich erfahren = po listu ali iz lista sem zvedel; scliicke das Buch durch die Post = pošlji bukve po pošti itd. d) Predlogi z mestnikom. §.415. O (treba ga je ločiti od predloga ob) znamnjuje: a) dobo kacega djanja ali stanja (= lat. circa — nemšk. um), n. pr. 0 kresi se dan obesi. N, pr, — Q toplem letu gnezdiš. Vodn, 203 — O čudu tem osupnejo armade. Kos. — 0 setvi, o žetvi, o gospojnici, o poldne itd. b) predmet, o kterem je govorjenje (= lat. de — nemšk. von, liber, in Betreff), sosebno pri glagolih: govoriti, učiti, slišati, vedeti, pripovedovati, misliti, soditi i. t. d., n. pr. Govorili smo o vsakorSnih reččh. Valj. — Marsikteri starček zdaj če ve pripovedovati o turških in drugih vojskah. Tom. — Pesem o zvonu. — Nauk o glagolu, o pravopisu , o pesništvu , o kmetijstvu itd. c) Včasi nam naznanja, s čim se kdo delj časa peča ali kaj kdo navadno dela, n. pr. Živi se brez plenka o petji ko tič. Vodn. — Vse življenje Sokratovo se vrti o modrovanji. Hrov. — O solncu okoli fr kij ate. čb. §. 416. Pri (v ljudskih ustih tudi p er) = lat. apud —nemšk. bei — znamnjuje: a) vnanjo ali notranjo bliža v o predmetov t. j. kje se ta in uni nahaja, komu je to in uno prirojeno ali lastno, n. pr. Gorje mu, pri komur se miši in mačke bratijo. N. pr. — Marsikteri kmet je gibčen pri plesu, pa okoren pri drevesu. N. pr. — Pametni se pri ognji ogreje, nespametni opeče. N. pr. — Pri zdravi pameti. N. r. h) čas, kedaj ali v kterem se kaj godi, n. pr. Pri luči je dobro živeti in umreti. N. pr. — Pri posojenem konju ni dobro bič biti. N. pr. — Kdor je hiter pri jelu, je tudi pri delu. N. pr. — Tam leži pri belem dnevi kralj Matjaž, bolnik kraljevi. N. ps. c) način v pogojnem ali vzročnem pomenu (= nemšk. unge- aehtet, trotz), n. pr. Pri vsej svoji bogatiji ni srečen, kdor si je svoje bogastvo po nepošteni poti pridobil (t. j. da si ravno je zelo bogat, ven¬ dar . . .) — Pri svojih letih je Se prav trden viditi (t. j. čeravno je prileten . . .) — Čudno je, da pri toliki množici psov ni več od stekline slišati (čeravno je toliko psov . . .) Hrov. d) število ali mero po priliki ali po vrhu = nemšk. ungefahr, n. pr. Koliko si potrošil? — pri kacih desetih goldinarjih. Hrov, e) Pri se tudi rabi pri prisegah, n. pr. Pri Bogu sem obljubil N. ps. — Pri moji veri, da ni res, kar praviš. Valj. e) Predlogi z rodlvnikom in drnživnikom- §. 417. S (lat. cum —de, nemšk. mit, sammt — ab, herab itd.) — prehaja pred samoglasniki in pred mehkimi soglasniki v z, pred n j navadno v ž, pred s, š, z, ž, v s in v z pa zavoljo lože izreke rad samoglasnik e ali o pridobi: se, z e, so) —je dvojnega, med sebd popolnoma različnega pomena; prvi mu je: druženje, drugi pa ločenje. S prvim pomenom nam služi vdruživniku, z dru¬ gim pa v rodivniku in pomenja: ••204 I. Z rodivnikom na vprašanje: odkod? ali kedaj?: a) saksebno ločenje ali oddaljenje predmetov od zgoraj navzdol ali od zdolaj na vzgor (== lat. de, netnšk. von, lierab itd.) Prekladamo z rame na ramo, s kola na kol. N. pr. — Sreča veselja ž njive beži. Virk. — Se li bere grozdje s trnja ali fige z osata? Met. b) stran ali mesto, odkod kaj dohaja, n. pr. Že se vidi zlata streha z grada. N. pr. — Z leve, z desne, s te, z une strani itd. c) čas, n. pr. Bog se mi ne daj z mesta ganiti , ako mu, nisem •plačal tega dolga že z davna. Navr. — Zjutra, zvečera itd. II. Z d ruži v n i k o m na vprašanje: s kom? ali s čim?: a) društvo ali skupnost oseb in reči, kterili hodi ena drugi na službo, = lat. c um, nernšk. mit, samrnt (druživnik), n. pr. Mož z ženo, brat s sestro na božjo pot gredo. N. ps. — Kdor se z volkovi pajdaši , je ž njimi tuliti primoran. N. pr. — Z močmi osode ni zaveze ni pogodbe. Kos. b) orodje ali sredstvo v dosego kake reči (orodnik), n. pr. Brezen, če z rivcem ne rije, pa z re >om vije. N. pr. — Kdor s ptujim denarjem hiSo zida, kamenje na svoj grob nosi. N. pr. — Konj se brani s krepko nogo, lev in tigra so zobmi, orel s kremplji, sova s kljunom, gad so strupom, bik z rogmi. Vilh. — Drugim Slovenom rabi v tem primeru druživnik vselej brez predloga. c) načiu in druge okolnosli, n. pr. Skopost s kupom raste. N. pr. — Stvarnik je tiče s pčrjem, Štirinožno žival z dlako ali volno oblekel. Vert. d) predmet ali objekt djanja, n. pr. Kdor se prepira s kruhom, prepira se tudi z ljudmi. N. pr. e) čas t. j. da se godi kaj z drugim vred, n. pr. Pridna gospo¬ dinja je s prvim, svitom že na nogah. — Nevošljivost s srečo pogine. N. pr. f) Predlogi s kazavnikom in dajavnikom. §. 418. Zoper (lat. centra — nemšk. wider, gegen) se ravna: 1) s k a za v n ik o m na vprašanje: zoper koga? in pomenja mirno stanje namišljene djavnosti v neprijateljskein zmislu, n. pr. Punt navozld zoper očeta, ltavn. — Kdor ni z meno, ta je zoper mene. Met, 2) z dajavnikom na vprašanje: komu zoper? rabi le prislnvno in stoji za imenom, n. pr. Meni zoper delaS; meni zoper ravna;, žena možu zoper govori. Met., — kar vse po nemščini cika. 205 g) Predlogi s knmnikom in mestnikom. §. 419. Na (lat. super — neinšk. an, auf) kaže v obče, da ste si dve stvari v neposrednji zvezi ali dotiki. Druži se: I. S k a za vn ikoni na vprašanje: k a in? ter nam služi: a) v zaznamnjevanje mesta, kteremu kaj v dotiku prihaja, n. pr. Na skalo stopi silni Zaboj. Kr. r. — Zvezde so se utrinjale, na zemljico so padale. N, ps. — Brez mandranja ne zleze tkavcu platno na brdo. N. pr. b) v zaznamnjevanje stvari, proti kteri se obrača glagolova djavnost v n ep rij at e Ij s ki nameri = lat. eontra, nemšk. vvider, n. pr. Prišel sem na roso glavo in na tvoje belo pero. N. ps. — Z mano na Poljane. Kr. r. — Strah udari, na vse na Poljane. Kr. r. c) mer djavnosti sploh ali pot, po kteri se kdo obrne, da pride, kamor je namenjen, n. pr. Kam drži na desno cesta, kam. drži na levo pot? Valj. — Najkrajša pot do Triglava je na Bohinj. — Vsak na svoj mlin vodo obrača. N. pr. d) v zaznamnjevanje časa, v. klerem se je kaj godilo ali v kterega kaj spada, n. pr. Na dan sv. treh kraljev močna vez na dom Človeka veze. Cegn. — Mora v nižave na zimo pastir. Cegn. e) v zaznamnjevanje n a čin a kacega predmeta, n. pr. Na lice prilju¬ den, na robe ostuden. N. pr. — Kaj velja na oko , če ni na roko. N. pr. — Ce bo moja solza na kamen padla, kamen se bo zdelil na dva drobna dela. N. pr. 0 v zaznamnjevanje namere ali konca, za česar delj se kaj godi, n. pr. Človek, gre na delo. Ravn. — Na delo budite. Pot. — Na vojsko brž na mejo vstan'. N. p s. h) v zaznamnjevanje vzroka ali n a gibka, iz kterega kaka reč sledi, n. pr. Na en mah dob ne pade. N. pr. — Na solnce sv. Martina pride rada dolga zima. Vodn. i) v zaznamnjevanje učinka ali posledka, ki iz kake reči izhaja, n. pr. To mu je na čast — na sramoto. N. r. — Na smrt bolan. N. ps. II. z mestnikom na vprašanje: kje? in kaže: a) tako razmero stvari, da je ena vrh druge ali pa da je ena z drugo v neposrednji dotiki, n. pr. Mati za hčerjo plače , hči pa na plesu skače. N. pr. — Solnca žarki so temneli na višnjelem nčbesu. N. ps. — Sreča na razpotji sedi. N. pr. h) kraj djanja v bolj obširnem zmislu ali lego kacega kraja, n. pr. Na potu rožica, na domu vbožica. N. pr. — Kdor na vso moč iz doma sili , ta se na tujem jv blato vsede. N. pr. — Ne na Laškem, m na Nemškem ne na gornjem Štajerskem . N, ps. 206 c) opravilo, s kterim se kdo peča, ali ozir, n. pr. Na posodi se nič ne izboljša. N. pr. — Slovenski jezik je sam na sebi bogat, le ljudje so revni na besedah. Vodn. — Vže zdaj mora na kupilu kuhati in greti se skoraj vsa spodnja dolenska stran. Levst. — Na vojski, na tlaki, na delu ild. §. 420. Ob (lat, circa, secunduin — nemšk. um, langs itd.) nam služi: I. Skazavnikomna vprašanje: ob kaj? a) v zaznamnjevanje predmeta, ob klerem se kaj razbije ali razruši, n. pr. Bodi si z loncem ob kamen , ali s kamenom ob lonec, težko je loncu. N. pr. — Pred miru ne bomo dali, dokler ga ob tla ne djali. N. ps. — Ob kamen se udariti. b) v zaznamnjevanje zgube, ktera komu preti ali se mu pri¬ peti, sosebno za glagoli: iti, priti, djati, pripraviti in enaeimi, n. pr. Sem ob život Matjaža djal. N. ps. -— Ob glav’co me nilcari djat’. N. ps. Kdor za tuje prime, ob svoje pride. N. pr. — Gre mu ob pamet. Levst. — Ob up so šli zdravniki. Met. II. Z mestnikom na vprašanje: kje? kedaj? ali ob čem? a) v zaznamnjevanje stanja, ki je, ali djavnosti, ki se godi tik drugega predmeta, = lat. secundum, nemšk. langs, n. pr. Obvodi zeleni lovec hodi. Levst, — Ob viru rožice sadi. Led. — Ob njivi leži široka cesta. N. ps. — Strah je v sredi votel, ob krajih ga nič ni. N. pr. — V strahu in trepetu je stalo ljudstvo ob gori. Ravn. c) v zaznamnjevanje časa, kedaj kaj biva ali se godi. = nemšk. zur Zeit, n. pr. Bog je naša svest ob sili. Ravn. — Ob letu pride ven. N. ps. — Kdor je len ob žetvi, malo žanje. N. pr. — Zvečer je bilo ob kurjavšini. Ravn. c) v zaznamnjevanje sredstva, n. pr. Ob kruhu in vodi živi. ■ — Le ob lovu živi. Ravn, §. 421. Po fiat. per, post — nemšk. auf, an, in, herum, durch), znamnjuje prav za prav prostiranje djanja v prostoru in času; rabi nam: I. S kazavnikom na vprašanje: kam? itd. a) v zaznamnjevanje namere, da se oseba ali reč, kleri je djanje namenjeno, pripelje, prinese, doseže itd., sosebno po glagolih: iti, pojti, priti, poslati itd. = nemšk. urn, holen, n. pr. Po spovednika pojte mi,,pojte mi brž po mašnika, po mašnika žegnanega. N. ps. — Eni pojte po sodnika, eni pojte po rabeljna. N. ps, — Kralj seže v amt svileni po zlat rude če rumeni. N, p s. 207 b) v zaznamnjevanje načina, sosebno pri šegah, s prislovi, n, pr. Po meniško se obleci. N. ps, — Po turško se nosi. — Po bliskovo mu. sablja gre. N. ps. c) v zaznamnjevanje dobe, čez ktero se razprostira djanje, n. pr. Po tri dni se posti. — Po cele dni poseda brez dela. d) v zaznamnjevanje o d delnih razmeri, n. pr. Sosedje pa (naj dajo), kar morejo, po eno streš’no ali po dve. N. ps. — Na dan služi po štiri desetice. II. Z mestnikom n§ vprašanje: kje? itd. a) v zaznamnjevanje mesta, po kterein se kaj giblje, širi ali razprostira (ravno nasproti predlogoma v in na, ki pomenjata mirno stanje), n. pr. Dekle po vrtu šetalo. N. ps. — Po morji plava bar¬ čica, prelepa barka pisana. N. ps. — Po gorah grmi in se bliska. N. ps. — Po mestih ljudje besede cukre. N. pr. — Kdo po cvetji kaže pot bušeli? Vilh. b) v zaznamnjevanje časa in reda v času in prostoru, n. pr. Naše ime bo po času pozabljeno. Dalm. — Po noči se rada duša loči. N. pr. — Po letu rožice cvetijo , po zimi pa se obletijo. N. ps. — Po toči je zastonj zvoniti. N. pr. — Po storjenem delu sladko poči¬ vati. N. pr. c) v zaznamnjevanje načina, kako se kaj godi, n. pr. Blago se po niti nabira, po vrvi zapravlja. N. pr. — Kdor po svoji trmi ravna, se pogubi. Met. — Vsak po svojem , je djal tisti, ki je s sve¬ drom kravo drl. N. pr. — Po meniški se obleci. N. ps. — Po taktu bije kladva pad. Kos. — Le-sem spadajo tudi izrazi: po nemški , po slovenski , po latinski (namreč: šegi), ki so pravilniši kot: po nemško, po slovensko itd. d) v zaznamnjevanje primernosti in ozira, poleg česar se kaj ravna, n. pr. Po delu plačilo. N. pr. — Vsak po sebi vatle meri. N. pr. — Blagor mu, kdor zna veslo besede po okolnosti Časa, ljudi in kraja prav ravnati. Slomš. — Človek se mora po ljudeh ravnati, ne ljudje po človeku. N. pr. e) v zaznamnjevanje sredstva, po kterem sekaj dobi ali zgodi, in vzroka ali lastnosti, iz ktere ali po kteri se kaj spozna, n. pr. Po krajcarjih se pride k bogastvu. N. ps. — Po jasnih gorah in po barvi na nebu poznam, kedaj bo lepo , kedaj grdo vreme. Cegn. — Po glasu spoznaš tiča , po šapi leva. N. pr. f) v zaznamnjevanje cilja ali konca, kteri je nagibek h kacemu djanju, sosebno po glagolih: hrepeneti, streči, prežati, žalovati, popra- ševati, vekati i. t. d., n. pr. Po časti hrepeni mladost. Cegn. . Vsaka krava po svojem teletu veka. N. pr. — Gledati, popraševati po kom — po čem itd. g) v delivnem pomenu v zaznamnjevanje cene, mere, vnge in drugih razmeri, n. pr. Po čem vi raje prodate? Ene po zlatu belemu, ene po zlatu rumenemu, N. ps. 208 §. 422. V ('lat. in — nemšk. in, hinein, nach) znamnjuje sploh, da meri reč ali oseba v notranjost ali da se nahaja v notranjosti kacega predmeta. Vprega se: I. skazavnikomna vprašanje: kam? in pomenja 1) kraj, v čigar notranjost oseba ali reč prehaja, n. pr. Sraga nedolžnosti se ne posuši, v nebesa spuhti. N. pr. — Enemu Bog v rolco da veslo, drugemu teslo. N. pr. —- Gradove svitle zida si v oblake, zelene trate stavi si v puščave. Preš. — Fantiči se pa zbirajo, se v lepo barko vsedajo. N. ps. 2) namero ali cilj kacega djanja, n. ps. Denar in izbrušen nož lahko v prid in škodo obrneš. N. pr. — Lakomnost je človeku velikrat v potrato. Met. — Ošabnost petja v zaničevanje in sovraštvo. Met. — Napuh v nesrečo pripravi. Met. 3) stanje, v liter > se kaj spreobrne ali preide, n. pr. Zmeni se kače v ribice, zmene kuščarji v tičice, zmene se gadje v zvezdice, N. ps. —* Noč v sivo premeni se jutro. Kr. r. Napečen je vendar v mesto za, kedar pomenja v nemščini ,,zu, fur“, pri glagolih: imenovati, postaviti, izvoliti, kronati itd., kakor se večkrat pri Vertoveu najde, n. pr. Da se od novega papeža v (pravo: za) cesarja kro¬ nati, Puntarski knezi so švabskega Rudolfa v (pravo: za) zoperkralja in cesarja volili. Vert. 4) način in mer kacega djanja, n. pr. Sukne v levo meč, v levo sila je burila. Kr. r. 5) čas, v kteretn se godi djanje, sosebno pri naznanjevanji dni v tednu, n. pr. Prišli so čarodeji v novo. Kr. r. — V petek smeh, v soboto in v nedeljo jok. N. pr. — Molite, da se vaš beg ne zgodi po zimi ali v soboto. Met. II. z mestnikom na vprašanje: kje? in pomenja: t) kraj, v čigar notranjosti kaj biva ali se kaj godi, n. pr. V hlevu je dosti živinice, v kleti pa sladko vinice\ denarja v skrinji je lepo, v hiši pa pivcev vse polno. N. pr. — Kriva vera je trnjev grm. v žitnem polji. N. ps. — Skrb v srcu stori, da človek boleha. Dalm. 2) način, ozir ali stanje kake stvari, n. pr. Bodi v svoji besedi resničen, v djanji pravičen. Sloms. —- Bodi v resnici in ne po dozdevku , kar biti želiš. Met. — Krepost se v slabosti dovršuje. Slom. Človek si mora v potu obraza kruh služtii. Pr. 3l čas, v kterega spada djanje, n. pr. — Prepeljal tudi v divjem, si viharji čez jezero. Cegn. — Kdor se hoče v starosti počiti, mora se v mladosti truditi. N. pr. — V srdu se oči bliskajo, v sramoti po¬ veznejo, v omilovanji posalzijo. Siomš. 209 ii) Predlogi s kasavaikom in druživnikom. S- 423. Med, v starših spisih tudi: mej (lat. inter — nemšk. zvvischen, unter, mitten unter) pomenja v obče, da kaj prostor med dvema ali več rečmi' zavzema ali zavzeli skuša. Sklada se: A) s kazavnikom aa vprašanje: kam? in znamnjujc: 1) kraj, med čigar predmete ali v čigar sredo djavnost meri, n. pr. Ce golob med orle zajde, gotovo smrt najde. N. pr. — Peljite ga v turen temen med gade, kače, kuščarje. N. ps. — Smrt fantine, dekleta med grbe vrsti. Slomš, — Lomi med lačne svoj kruh. Ra vri. 2) rabi se tudi v nekterih izrekih, n. pr. Med nje (t.j. nadnje) iti ; med se (t. j. navbreg) itd. B) z druživ nik o m na vprašanje: kje? in znani: 1) kraj med dvema ali ycč predmeti, pri glagolih mirovanja, n. pr. Med pravico in krivico ni srede. N. pr. — Med dobrimi sosedi je dobro živeti, dobro umreti. N. pr, 2) stanje ali vzajemnost, n. pr. Najbolji pevci med ptiči imajo priprosto obleko. Tuš. — To gorje med vsemi je največe. Kr. r. Ijjubite se med seboj. Met. — Med upom in strahom. 3) č a s, n. pr. Med tem se vzdigne vojna. — Med potjo, med večerjo, med jedjo, med tednom, med, letom itd. §. 424. Nad (lat. super, supra — nemšk. uber, oberhalb) znamnjujc, da je kaj više od česa ali vrh česa, pa se ga ne dotika. A) k a zavni k zahteva na vprašanje: kam? in pomenja: 1) mer djavnosti nad kaj ali vrh česa, n. pr. V zemlji vzdigni nas nad vrage naše. Kr. r. — Odprte imej oči nad to hišo noč in dan. Ra v n. 2) prednost ali vzvišenost ene stvari nad drugo, sosebno pri primerni in presežni stopnji, n. pr. Nad dobro vest nič ni. — Ni meštra nad potrebo. N. pr. 3) rner djavnosti v n e p ri j a t e 1 jsk e m zmislu, n. pr. Vzdignil se bo narod nad narod, kraljestvo nad kraljestvo. Met. — Pegam bo šel nad tč. N. ps. — Ko bi bil medved eni bučeli prizanesel, ne bi bile šle vse druge nad-nj, Met. — Vstane kij nad kij, kopje nad kopje. Kr. r. — Kedar želva dozori, gre se s srpom nad njo. Ravn. R) druži v ni k hoče na vprašanje: kje? in znamnjuje: 1) mesto gori nad čim, više od česa n. pr. Nad mano, pod. mano, krog mena je Bog. Vili). — Kdo nad nami ja razpel obnebje? Sl«, Slovnici. 14 210 Vilh. — Zida se nad njim poslopje Sirno. Levst. — Milost božja ostane nad njimi, ki se njega boje . Ravn. 2) moč ali oblast, ki jo kilo nad čim ima, n. pr. Tebi je dana oblast nad vsemi ljudmi. — Ti si kralj nad vsemi kralji. 3) osebo ali reč, nad ktero se kaj godi ali ktera je vzrok kakega djanja, n. pr. Naši nastopniki bodo vsaj imeli kaj nad nami popravljati in brusiti. Vodo. — Spoštujte božjo podobo nad slehernim človekom. Ravn. — Gospoda se gnjusi nad hudobnimi. Dalin. — Množice so se zavzele nad njegovim ukom. Met. — Iladuje se nad njim. Ravn. §. 425. Pod (lat. sub, subter, infra — nemšk. unter, unter- balb) znamnjuje, da je kaj na niže m mestu mimo drugega ali ravno pod njim. Druži se: A) s kazavnikom na vprašanje: kam? in pomenja; 1) mesto, pod ktero kaj prehaja, n. pr. Slovenci so radi ptujce pod streho jemali . Vodn. — Kdor se ljudem pod zobe dd, tega le čas iz ust reši. N. pr. — Že so pod grad prijezdili. N. ps. —■ Po njih je, šli so pod zemljo. Ravn. 2) odvisnost ali po d lož n ost, n. pr. Kranjec ne gre dru¬ gam pod orožje, kakor le za domače dežele. Vodn. — Bene vse pod meč. N. ps. — Primeri: Pod nič dati, pod si. B) z druživnikom na vprašanje: kje? in pomenja: 1) mesto, pod kterim je kaj, n. pr. Vse pod solncem preide , le Boga ljubiti in dobro storiti ne. Ravn. — Kdor ima pod palcem groš, ta je mož. N. pr. — Moj čas leži pod zemljo. Cegn. — Pod milim Bogom. N. r. 2) odvisnost ali podložno st, n. pr. Vsa južna Evropa je bila pod rimsko oblastjo. — Pod avstrijanskim cesarjem živi štirje glavni narodi. 3) predmet, pod kterim je kaj skrito ali od kterega je kaj odvisno, n. pr. Pod podobo kruha in vina' pride Jezus na oltar. — To zelišče je znano pod imenom c epetec. — Pod pogojem , pod pogodbo , pod priliko itd. 4) čas, v klerein se je kaj godilo, n. pr. Pod Poncijem Pila¬ tom. — Pod cesarjem Leopoldom so udarili Turki na Beč. — Beli Kranjci so se hrabro borili pod svojimi vodji Gušiči. St. Vr. §. 426. Fred (lat. ante, coram — nemšk vor) znamnjuje sploh mer djavnosti na prednje mesto, na prednjo stran. A) S kazavnikom na vprašanje: kam? pomenja: 1) mer djavnosti pred kako osebo ali reč, n. pr. Vsaka koklja pred svoje pišlce brska. N. pr. — Gre in pred njega poklekuje. Ravn. *— Pred oči priti , pred oči postaviti , pred sodnika stopiti itd. 211 B) Z druživnikom na vprašanje: kje? služi: 1) v zaznarnnjevanje mesta v gori omenjenem pomenu, n. pr. Grob ošlatam pred seboj. Pot. — Pred mano z lučjo gnade hodi. Pot. -—■ V prahu je pred Tabo pesem moja. Vitli. •— Vsak pometaj pred svojim pragom. N. pr. 2) v zaznarnnjevanje neposrednje bližnjosti ali vzroka kacega djanja, n. pr. Pred Gospodom sužnost je gnjusoba. Kr. r. — Oponošen dar je crn pred Bogom. N. pr. — Kakor pred strupeno kačo bežite pred grehom. Ravn. — Pred smrtjo ne obvarje koza gladka. Preš. 3) v zaznarnnjevanje dobe, pred ktero se je kaj zgodilo, n. pr. Pridna gospodinja je Se pred dnom po koncu. — Pred koncem dneva molči trobental bo: memento mori. Preš. — Malo pred smrtjo. i) Predlogi z rodivnikom, kazavnikoin in dražirnikom. §. 427. Za (lat. post, pone, pro — nemšk. liinter, fiir itd.) je v slovenščini zelo različnega pomena; druži se: A) z rodi vnikom na vprašanje: k e daj? in znamnjuje: 1) dobo, čez ktero se razteguje kako djanjo ali stanje = nem¬ škemu : vvahrend, zur Zeit, n. pr. Za solnca in po solncu še gredo hitro tjekaj v hrib. Kr. r. — Je blo zjutraj za časa. N. ps. — Za časa začne žgati, kar če kropiva ostati. N. pr. — Dan se za rana lovi. N. pr. — Kdor za mladih dni ne skrbi, v starosti pomanjkanje trpi. N. pr. B) s kazavnikom na vprašanje: kam, za koga, za kaj? itd. služi nam: 1) v zaznarnnjevanje men' djavnosti zad za kak predmet = nemškemu liinter, n. pr. Trdovratnemu takrat v uho poči, ko mu smrt za tilnik skoči. N. pr. — Kdor ni bil za pečjo, ne hodi drugih za peč iskat. N. pr. — Solnce zajde za gor6. N. ps. 2) v zaznarnnjevanje zamene = na mesto (ftir, anstatt, pro), n. pr. Glavo za glavo. N. r. — Če ene podplata na beračiji raztrgaš, beraške palice za grajšino ne daš. Sloniš. — 3) v zaznarnnjevanje namere in konca (pro — nemšk. fiir), n. pr. i Star človek ni za pot. Cegn. — Vsak za se, Bog za vse. N. pr. — Vino je za priletne ljudi, kar je mleko za otroke. Slomš. — Za vero, za rod in za dom korenjak. Vilh. — Za svoje se potegnemo in za dežele čast. Vodn. Kedar predlog za sam ob sebi nima tolike moči, da bi dodobra izrazil namero kacega predmeta, stopi včasi za-nj še kak drug predlog, kleri ime v svoj sklon pomakne, n. pr. Hrastov išče za čez morje. Vilh. — Jekleni oklepi za na prsi. levst. — Brešno za po poti, Ravn. 14 * 212 4) v zaznamnjevanje vzroka ali posledka, (lat. propter, nemšk. vvegen, um), n. pr. Pridna gospodinja mora za paro čez plot skočiti. N. pr. 5) v zaznamnjevanje časa, kedaj se kaj zgodi' ali nastopi, n. pr. Čuvaj bele denarje za črne dneve. N. pr. — Za malo dni se leto obme. 6) v zaznamnjevanje načina kacega djanja, n. pr. Pij in jej za potrebo in varuj se nezmernosti. Sljtnš. — Kamor pregovor zadene, ne izgreši za en vlas. N. pr. 7) v zaznamnjevanje inesta, kje se kaj drži ali za kaj se kdo vodi, n. pr. Kdor za smolo prime, se osmoli. N. pr. — Za roko nas vodi skozi življenje. Ra v n. 8) pri vec glagolih, sosebno: a) pri glagolih: imeti, držati, dati, spoznati, postaviti, ustanoviti, izvoliti, izbrati, potrditi, povzdigniti in drugih enacega pomena, n. pr. Gospod je potrdil Davida za kralja nad Izraelom. — Henrik je dal Cehom sina za kralja. — Za kneza so ga izvolili. —. Ti si me postavil za kralja Izraelcem. Ravn. b) pri glagolih; kupiti, prodati, plačati itd., n. pr. Za uboštvo se, nebesa kupijo. Slomš. — Konj za sto zlatov (kupljen) tudi crkne. N. pr. c) pri glagolih,- marati, vprašati, praviti, skrbeti itd., n. pr. Pametnega moča prašaj vedno za svit. Ravn. — Mara za-nj ko m lanski sneg. N. pr. —• Ne pravi mu za skrite zaklade. 9) pri vsklicih, kedar se čemu začudimo ali koga na pomoč zazoverno, n. pr. Za Boga milega! Za bočjo voljol Za pet krva¬ vih rani 10) še v nekferih drugih izrekih, n. pr. Za zlo vzeti , za isto, za gotovo , za ljubo , za dobro, za to itd. C) z druživnikom na vprašanje: kje? rabi nam: 1) v zaznamnjevanje mesta za kakim drugim predmetom, n. pr. Kdor se lenobi poda, se za ušesi drgljd. N. pr. — Solnce je ze za goro. N. pr. •— Za mano ostani , o mesto. Levst. — Za Prago se modrljo vrhi. 2) o redu in času, v kerem reč za rečjo sledi, n, pr. Dez za solncem mora biti, za veseljem čalost priti. Slomš. — Zgrne se za njim vladik vseh osem. Kr. r. — Na levi, na desni za gričem je grič, drevo za drevesom , za tičem je tič. Vili). 3) o vzroku in posledku, n. pr. Za lakoto umreti je huje ko zgoreti. N. pr. — Huje vmret’ za žejo kot pod mečem. Kr. r. 4) o predmetu, kije vzrok kacega hrepenenja ali drugega čuta; n. pr. Ukradena reč za gospodarjem vriUi , N. pr. 213 III. d »aiuosiinniku. §. 428- Dvema ali več samostavnikom, ki sloje v enaki pri¬ meri, daje se tudi enak sklon, to je: 1) kedar so po veznikih združeni ali po preponah ločeni, n. pr. Dom in družina sta pravi shrambi domačih navad. Tom. — Premislile, um in sovet najdemo pri starih. Vodn. 2) kedar eni osebi ali reči dvoje ali več imen prikladamo, da jo bolj na drobno določimo, n. pr. Pod cesarjem Avgustom je bila zlata doba za latinsko slovstvo. — Kranj stoji na reki Savi. Izjema je beseda, „gospod", ki jo kot pridevek po vseh sklonih edinjega števila radi nesklanjano v rabo jemljemo, n. pr. Išče svojega gospoda, žlahtnega gospod. Baroda. N. ps. •— To velja tudi o bese¬ dah: kralj, cesar, župan itd., če samostavnik, kteremu služijo kot pridevek, v svojiven prilog preide, vendar le bolj med ljudstvom kakor v knjigi, n. pr. Alenčica, kralj Matjaževa nevesta. §. 429 Spol samostavnih imen se sploh ne menja; nekaj besedi pa vendar imh slovenščina, ki jih zdaj v lem, zdaj v unem spolu v rabo jemlje, namreč: 1) Beseda „pot", prvotno moškega spola in še dan danes koroškim in štajerskim Slovencem sploh le v moškem spolu znana, služi kranjskim Slovencem in tudi slovenskim pisateljem rada v ženskem, v množini pa celo v srednjem spolu, n. pr. Čudni so potje človeškega življenja. Napr. — V pekel je pot gladka in pri¬ pravna, v nebesa ozka in tukavna. N. pr. — Kdo zvezdam na nebu pota kaže ? Ravn. 2) Beseda „dek!e" je slovniško sredn'ega, ,,deklin" slovniško moškega spola; v rabi pa se včasi držimo rajši prirojenega ženskega, sosehno v imenovavniku, n pr. Sama je očetu pridna dekle pastiri- čila. Ravn. — Pokličimo dekleta in vprašajmo, kaj ona poreče. Ravn. — Enako ss, in še več kazavnih prislovov, n. pr. Sad je takošen, kakoršno je drevo. Met. —Kakor se drevo osiplje in vnovič poganja, tako odmirajo rodovi in nastopajo drugi. Ravn. — Slednji kristjan je zato na svetu, da bi dajal pričevanje resnici. Met. — Povrnjeno bo slednjemu po njegovih delih. Met. — Slehern, kteri prosi, prejme. Met. — Bog je dobrotljiv do sleherne živali. Ravn. D) Vprašano zaimki. §. 450. Vprašavni zaimki nam služijo sosebno v glavnih stavkih, za neprava ali zavisna vprašanja pa tudi v odvisnikih: 1) kdo vprašuje za osebe, kaj za reči; oba sla samostavne veljave, n. pr. Kdo je času dal perut ubezno ? Kdo narodom čudno pota meri? Komu moli se. molitev sveta ? itd. Viih. — Ako se sol spridi, s čim se bo solila (zemlja)? Met. — Kaj se ve, kaj zadene človeka v neznanji ? Levst. ■— Naj ne ve tvoja levica, kaj dela desnica l kedar vbogajrne daješ). Met. — Bog le ve, komu perje lomi. N. pr. Namesto rodivnika koga se jemlje svojivni čigav ali čij, a, e, n. pr. Hči! čigava si? Ravn. — Med ljudstvom, redkeje v pisavi, služi večkrat koga za kaj v imenovavniku in kazavniku (§. 199, 2), kaj pa za: zakaj, čemti? n. Koga sem jaz in ko g a je moje ljudstvo, da bi ti mogli kaj podariti? Ravn. — Oj Veltava! kaj kališ si vodo? Kr. r. 2) kteri, ktera, ktero, sem ter tje koji, a 7 e, praša za osebe in reči' glede na množico, iz ktere so vzete ali na red, v kterega spadajo, n. pr. Kteri izmed vas pojde z menč za pričo? — Ktera gospa ves svet obhodi ? N. vg. 3) Dalje gre omeniti: kak, kak o v ali kako še n, (= nemšk. vvie, vvie beschaffen — lat. qualis), ki praša po kakovosti oseb in reči, kolik ali koli koše n (= nemšk. vvie viel, vvie gross — lat. quantus). ki nam rabi pri vprašanjih za množico ali kolikost, in k o li¬ ker, ki služi v zaznamnjevanje razpola oseb in reči, n. pr. Rakovo je to darilo, ki se z eno roko daje, z drugo jemlje? — Koliko je usmiljenje bolje! — Ko lik er o lito raste na polji! 224 £) Ozimni zaimki. §. 451. Oziravni zaimki vežejo odvisne stavke z glavnimi, v kterih stoje po navadi njih sorodni kazavniki. Kot oziravniki nam rabijo: 1) kteri, ktera, ktero in ki za vse spole in števila (samo v odvisnih sklonih se mu dodaja v dopolnjenje pomena breznaglasna oblika 3. osebe §.203,2). Kteri in ki sta v obče enacega pomena, samo da se ozira k i bolj na določne, znane, kteri na n e d o 1 o čn e, neznane osebe in reči'; pritisne se pa ta oziravnik, če je le mogoče, precej za besedo, na ktero se v glavnem stavka nanaša, n. pr. Ljudstvo, ktero je v temi sedelo, je vidilo veliko luč. Met. — Tesna je pot, ktera pelje v življenje. Met. — Vsak oče je brez pameti, kteri svojo Mer od sebe pusti. N. ps. — Ne jezi se nad njim , ki ti nerado- voljno kaj zopernega stori. Met. — Skrb in reve, k i nas tro, moč za vselej tam zgubd. Olib. — Dela , ki ga danes lahko storiš , ne odlagaj na jutro. N. pr. — Oko je čisti žark, ki v njem blišče nebesa. Cegn, — Sem ter tje stoji ki namesto kdor, n. pr. Ki pamet zgubi, vse zgubi. N. pr. — Ki ponuja, daruje. N. pr. Namesto kteri, ktera, ktero rabi nekteriin Slovencem : k o j i, koja, koje kakor Hrvatom in Srbom, ali ki, ka, ko po vseh sklonih, kakor v Istri (§. 203) n. pr. Ne žabi jezika, Jcojega te je mati učila. — Pazi na jezik prostega kmeta , pri ko jem je še pristna slovenščina domd. Slomš. 2) kdor se ozira na osebe, kar na reči; namesto kogar go¬ vorimo in pišemo sploh: čigar, čigavor ali čigaršen, n. pr. Kdor resnico ljubi, ušes jej ne maši. Levst. — Ne neha beračiti, komur se palica v rokah ogreje. N. pr. — V čigar srcu gospodari hudobno poželenje, ne bo ne dobro govoril, ne dobro delal. Met. — Kar je v srcu, to je na jeziku. Met. — Davno je potopljeno v morje večne pozabe , česar duh ni oživljal. Na pr. Na kakoršno koli osebo ali reč kaže: kdor koli—kar koli, n. pr. Kdor kol ’ pod milim Bogom živi , vsaki pač srečen biti želi. Virk. 3) Ostalim oziravnikom: knkoršen, kolikor šen (§. 203) itd. odgovarja po navadi sorodni kazavnik v glavnem stavko, n. pr. Kakoršno je srce, tak o š en je človek. Met. — Kjer se volk kota, tam dlako pusti. N. pr. I) Nedoločni zaimki. §. 452. Nedoločni zaimki so po svojem bistvu samostavniki ali prilogi ter nam kot taki tudi v službo hodijo, n. pr. Vsakdo no« svoj krit. N. kr. — Tak les ne raste za vsaoim grmom, Levst,— Vsak človek je tale , kakoršnega je Bog dal; vsaki ima nekaj nad sabo. L e vsi. -— Nihče ne všije zaplate iz sirovega sukna v staro oblačilo. Met. — Marsikter i je djal: jaz sem. ti prijatelj zvest, v po - trebi pa je naredil iz dlani pest. N. pr.— O zaimkih, z n c— se¬ stavljenimi, in o zaimku ves, vsa, vse,pomni še to-le: 1) Nedoločniki, z ne sostavljeni, kažejo sploh na osebe in reci, ki gotovo ali v resnici obstoje, pa jih še ne poznamo ali imenovati nočemo, n. pr. Nekdo prosi pogovora. — Nekaj je bolje kot nič. N. pr. — Neki človek je imel dva sina. Met. — Nekteri kmet je gibčen pri plesu, pa okoren pri drevesu. N. pr. — K e d ar so nam pa le mogoče, negotove ali samo umišljene reči na misli, tedaj nam rabi; kdo. kaj, kteri, kak in koiik namesto: nekdo, nekaj, nekteri, nekak in nekolik, sosebno v odvisnih stavkih, n. pr. Včasi se vržejo otroci po kom iz bližnje rodbine. Cegn, — Kdor očetu ali materi kaj vzame pa pravi: ni greh — tovarS tolovajev je tak. Ravn. —■ Z marsikterim starčkom in z marsiktero staro materjo pojde kak drag košček domovinstva v tihi grob. Tom. Redar je govorjenje o delih kake množice, tedaj nam služijo: nekteri — nekteri ali drugi, eni — eni, eni— drugi, n. pr. Nekteri otroci so staršem v veselje, nekteri (drugi) pa v žalost. 2) Ves, vsa, vse pomenja prav za prav to, kar v nemščini ali, alfe s, — v lalinščini: omnis, cunctus, universus, totus ; včasi pa se menja med slovenskim ljudstvom s prilogorn cei t. j. ganz, unversehrt — v lat. integer, n. pr. Vsi ljudje vse vedo. N. pr.— Koren vsega hudega je lakomnost. Met, — Vsa (bolje kot cela) zemlja je hiša božja. Ravn. — Ves dan, vse leto , vse dni svojega življenja itd. 3) Nemški nedoločni man se sloveni: a) s po vrača vnim se v srednjini, n. pr. Kjer se veliko pridela , tam s e malo dela. N. pr. — Ni gr j ega na tem svetu, če se kaj da, potlej pa očita. Levst. b) s prvo ali tretjo množno osebo v tvorini, kedar je v prvem primeru enak našemu „mi", v drugem toliko kot „ljudje", n. pr. Kakor smo sejali , tako bomo želi. — Novo vino deva j o v nove mehove. Met.; — včasi pa z drugo e dinjo, kedar je namreč rek splošne veljave, n. pr. Dobrota , ki jo očetu s kažeš, nikdar ne bo pozabljena. Ravn. c) s trpnino, pa le bolj po redkem, n. pr. Prisiljen stan bo zani¬ čevan. N. pr. d) z zaimkom kdo ali s samostavnikom človek, kedar se ž njima zameniti da, n. pr. Kakor kdo živi, tako umrje. N. pr. — Človek ne živi, da bi jedel, ampak le je, da živeti more. Pr. 4) Nemški zaimek „kein" se sloveni z nikavnimi zaimki: nobe¬ den, ni jede n, ni kak ild., če se vsemu rodu, vsemu razpolu kaj odrekuje, n. pr. Noben človek ne ve za uro svojega točenja iz sveta, Si«. Slovnica, 15 226 Vert. N ij e dna luga samodruga. N. pr. — Nobeno delo ne grdi človeka. Sloniš.; — kedar pa „kein" le posameznim rečem kaj odnikava, tedaj se prestavlja z golo nikavnico „ne", n. pr. Bodljivi kravi Bog ne da rogov. N. pr. — Brez muke ni moke. N. pr. — Brzemu konju ni treba ostroge. N. pr. II. Glagoli. Raba dovršnih in nedovršnih glagolov. §. 453. Po kakovosti djanja ločimo glagole, kakor je znano, v dovršnike iu v nedovrsnike: prvi znanijo djanje ali stanje v hipu dovršenja ali spolnjenja brez ozira na čas, v kterein seje godilo ali vršilo; ti nam pa služijo v napovedovanje tacih djanj, ki nekaj časa trpe, t. j. ki se gode ali vrše y odločenem času. Pri dovršnih glagolih si mislimo torej, kakor že ime kaže, da je začetek, konec ali vspeh kacega djanja opravljen, spolnjen, dovršen brez vsega ozira na čas, v kterem hi se bil ta začetek, konec ali vspeh godil ali vršil; nedovršniki pa kažejo brez ozira na začetek, konec ali vspeh goli trpež djanja v sedanjosti, prihodnjosli ali preteklosti in dajejo odgovor na vprašanje: kaj delaš? kaj si — kaj boš delal? kaj se godi? kaj seje—kaj.sebo godilo?, kakor je razvidno iz pomena glagolov v sledečih stavkih: Kdor se vedno priporočuje, oni senikdar ne pripor oči. N. pr. — Kdor veliko obeta, malo obljubi. N. pr. — Človek obrača, Bog obrne. N. pr. — Kdor počasi hodi, lahko daleč pride. N. pr. — Kdor vedno izbira , ta si malo izbere. N. pr. — Ponižujejo naj nas, p o nižaj o nas vendar ne. Cegn, §. 454. Iz bistva dovršnih in nedovršnih glagolov sledi, da gre po vseh časih in naklonih trpeče, nedognano djanje z nedo¬ vršnimi, dovršeno enkratno djanje pa sploh z dovršnimi glagoli dopovedovati; samo dovršnike: poznati, spoznati, utegniti, do- tegniti, premoči, zaviditi, loti ti s e (na Koroškem: ločavljati se), znesti in stati (stane) jemlje slovenščina v sedanjiku vedno, glagole: pomeniti, poslat J, priporočiti, zahvalitis e, zasl užit i, zadržati se, zaupati, zarotiti in še neke druge pa po gostem v nedovršnem pomenu v rabo, n. pr. Jaz ji pošljem Belca mlad’ga konja. N. ps. Dovršniki in nedovršniki se pregibljejo po vseh časih in naklo¬ nih, ki se vjemajo ž njih pomenom, kterega skozi vso sprego ne spremene; manjkajo jim le tiste oblike, ki so njih bistvu nasprotne, namreč: dovršnikom pravi sedanji čas in sed anjiko v deležnik, nedovršnikom pa predpretekli čas in I. tvorno - pretekli deležnik. §• 455. O rabi dovršnih in nedovršnih glagolov v sedanjiku pomni si še to-le; 227 1) Nedovršniki nam rabijo: a) v določnem naklonu sedanjega časa na vprašanje: kaj delaš? itd., sosebno v naravnost pripovedujočem ali neodvisnem govoru; pristaviti se jim da v tem prirnerljeji: sedaj, dolgo, po gostem, vedno, neprenehoma ali druga enaka besedica, ki krajši ali daljši trpež djanja znamnjuje, n. pr. Pesem je človeku časi potrebna-, nebo mu odpira, ker je iz nebes, daje mu srce, tolaži mu dušo inpre- ganja skrbi iz glave. Napr. b) kedar vprašujemo, naj si bode djanje večkratno ali samo enkratno, če hočemo zvedeti, s čim se kdo peča ali zakaj se kdo s čim peča, in pr. Kaj jemlješ ti orožje, sin , saj v črni gori ni zverin? N. ps. — Ce sem hudo govoril skazi mi ; če sem pa dobro , zakaj me biješ? Trub. c) kedar je v stavku naslednjih glagolov kteri: jeti, začeti, pričeti, jenjati ali nehati, n. pr. Žito jame polegati. — Sadje je jelo doz ar j ati. N. pr. — Nemec in Slovenec sta začela zemljo obdelovati, orati, kopati, sejati, saditi in sta postala zemljaka. Vodn. Nedovršnikov vendar ne smemo rabiti, kakor je to v nemščini dopuščeno, v določnem naklonu sedanjega časa, če je ta prihodnjega pomena; napečno bi torej bilo nemški stavek: Heute abends schreibe ich dem Bruder, morgen aber besuche ich ihn selbst — sloveniti: drevi pišem bratu, jutro grem pa sam do njega namesto pravega: drevi bom pisal bratu, jutro pojdem pa sam do njega. 2) Dovršniki nam služijo: a) kedar naznanjamo, da se bo djanje še le zgodilo, namesto prihodnjega časa, sosebno v pogojnem, pa tudi v naravnost pripo¬ vedajočem govoru, n. pr. S časom vse mine (L j. bode minulo'), N. pr. — Ko dnar poide, pamet pride. N. pr. b) kedar pripovedujemo, da se godi večkratno djanje vsakikrat posebej, hip za hipom ali da je, da je bilo in da bode vsak čas enako veljavno, zlasti v pregovorih in v drugih pregovorom podobnih izrekih, namesto ponavljavnih glagolov; po gostem se da v tem prirnerljeji vriniti: navadno, rado, vsakikrat, vselej, lahko, težko itd., n. pr. Cerkniško jezero se vsako leto posuši in spet z vodo napolni, ki potem po podzemeljskih vodotočih odteče. Navr. — Majhen lonec hitro s kipi. N. pr. — Človek veliko pretrpi na svetu. Cig. c) kedar kako preteklo dogodbo v sedanjost pomaknemo, namesto preteklega časa zraven nedovršnih, n. pr. Dolgo smo imeli lepo vreme, na enkrat nam oblak nebo skrije, blisk od vseh strani šviga, morje se peni, 7. velikim trudom tadijo v zdvetje priveslamo. Vodn. 15 * 228 O i-asiia. §. 456. Vse na svetu je, je bilo ali bode; potrebni so torej glagolu prav za prav samo trije časi: sedanji, pretekli in pri¬ hodnji za sedanje, preteklo ali prihodnje djanje ali stanje; pravimo jim glavni ali poglavni časi. Poglavni časi sami o sebi vendar niso tolike moči, da bi mogli ž njimi vse glagolove razmeri na tanko dopovedovati; zato si je oskrbel vsak jezik še nekaj drugih časov za tiste glagolove razmeri, ki jih z glavnimi časi ne moremo zaznamnje- vati. Tako služijo tudi slovanskim jezikom razun glavnih še trije drugi časi, namreč: polpretekli (imperfekt), p r os to mi nu I i (aorist) in predpretekli (plusquainperfekt); nam Slovencem sta vendar prva dva že pred nekaj časom zginila iz splošne rabe, da ju moramo zdaj s preteklim časom opisovali; rabijo nam tedaj v govoru in v pisavi v vsem skup samo štirje časi, dokler nam spet ne oživita in vsaj v viši pisavi splošne veljave ne zadobita tudi — polpretekli in pro¬ st o m i n u 1 i čas. A. Sedanji čas. §. 457. Sedanji čas ali sedanjik je po svojem pomenu sester ter naznanja: a) djanje, ki se godi ali vrši ravno takrat, kedar od njega govorimo — pravi sedanjik. V pravem sedanjiku nam služijo le nedovršni glagoli, n. pr. Gospod! otmi nas, poginjamo. Met. — Prisegam pri nebeških zvezdah. Cegn. ■—Ko na konjiča se vihtim, pri sebi glej da te dobim . N. ps. — O zn a nuj e m vam povest pre¬ slavno. Kr. r. b) djanje, ki se je že popred pričelo, pa še v sedanjosti trpi, sosebno v popisovanji raznih predmetov, prikazni in stanja—opiso- vavni sedanjik. Tudi v opisovavnem sedanjiku nam služijo sami nedovršniki, n. pr. Človeški rod čedalje, bolj v hribe leze , goščo trebi in rodovitno zemljo prideluje Vodn. — Oj , molči vsa Praga v jutra spanji, Veltava se kuri v megli zgodnji , vrhi se za Prago že modrijo in za vrhi solncni vzhod se jasni. Kr. r. c) djanje, ki se od časa do časa, v stariovitih obrokih ponavlja — ponavljavni sedanjik. Rabijo nam v ponavljavnem sedanjiku nedovršniki in dovršniki; ti, kedar pripovedujemo, kako se zgodi večkratno djanje hip za hipom, vsakokrat posebej, uni pa, kedar se djanje vedno ponavlja, n. pr. M. vsak dan zgodaj vstane, potem se hitro umije, obleče , živini p o loži, pa se poda na svoje delo. Navr. — Ah srečni, kijih združena molitev v veselih urah zbira v hiši božji! Cegn. d) djanje, ki vedno trpi, ki je vsak čas v moči in veljavi, kar se naznanja z dovršnimi in nedovršnimi glagoli vedno — trpeči sedanjik. Le-sein gredo vse prišlo vice, pregovori in vsi pregovorom 229 podobni izreki, kterih resnica je veljavna za vse čase —sedanje, pretekle in prihodnje, n. pr. Strup tega sveta kuži vse Sase. Napr. — Z vevnico si posojuje , pa z žlico vračuje. N. pr. — Solza pobožnemu ne pade na tla, v večnost spuhti. N. pr. — Sladko spanje razpodi človeku prazne misli , odžene nepotrebne skrbi, polirati njegovo žalost, okrepča ga na duši in na telesu. Vert. — Preoster nož se hitro o krha. Siomš. e) djanje preteklo, ki se iz preteklosti v sedanjost pomakne, da se nam tako rekoč pred očmi razsriuje, kar se godi z nedovršnimi in dovršnimi glagoli — pripo vedovavni sedanjik, n. pr. Nakonjča brzo prhnila. ko ptica daleč zdaj drči, kjer Šotor turški mi stoji. — V šotore dirja v skok , Turčine seka vse okrog. N. pš. —- Kraljica čakala je bde zore. Nastane šum in trkanje po gradu, na uho bijejo nam mnoga kladva-, menili smo, da so rešitelji. Up miga nam, življenja sladka želja prebuja vnovič se z močjo neskončno, zdaj vrata se odprejo — noter stopi sir Paulet in oznani, da tesarji postavljajo pod nami smrtni oder. Cegn. f) p ri ho d n j e djanje v obliki sedanjega časa, z dovršnimi glagoli v odvisnih in neodvisnih rekih, z nedovršnimi samo v odvisnih -—sedanjik s prihodn jikovim pomenom, n. pr, Kedaj vstaneš od svojega spanja? Dalm. — Nekdo ženinih mlajšev ti stare glavo. Ravn, • — - Kam pobežim pred tvojim obličjem. Ravn. — Če tebe tiča ujamemo , ti perje vse uzamemo. N. pr. — Volk se je zarekel, da ne kolje več jagnjet. B) Prihodnji cas. §. 458. Prihodnji čas ali prihodnjik znamnjuje v pri¬ hodnjosti lrpeče ali v prihodnjosti dovršeno djanje ali stanje; zato rabijo prihodnjiku nedovršni in dovršni glagoli, poslednji prav kakor v stari slovenščini po gostem že v sedanjikovi obliki, kakor: pojdem, pobežim, pod ir jam, poležem itd., sosebrio v odvisnih stavkih. Prihodnji čas nam torej rabi, kedar se naznanja: a) djanje ali stanje, ki se bode v prihodnjosti grdilo ali v pri¬ hodnjosti trpelo, kar vselej z nedovršnimi alagoii dopovedujemo, n. pr. Strupa mi bo v vinu napivala, ga v pogači mi bo ponujala. N. ps. — Molila bom roženkranec, srečen bode boja konec. N. ps. — Mehko sta si postlala, mehko bot a tudi ležala. Cegn. — Kakor led na solneu se bodo tajali tvoji grehi. Met. h) djanje ali stanje, ki se bode v prihodnjosti zgodilo ali v pri¬ hodnjosti nastopilo; v ta namen nam služijo dovršmki v sedanjikovi ali v prihodnjiknvi obliki, n. pr. Pot nastopim vseh umrjočih. Ravn. — Ustavi škoro se kolo življenja. Cegn. — Dans tretji dan gotovo bom kraljico dal vam spet na dom. N. ps. — Pismen ji jezik bo našo slovenščino izbrusil, zlikal in obogatil. Vodn. 230 c) prihodnjo djanje, ki bo že končano, ko se drugo začne. Tako djanje dopovedujemo z nedovršniki v prihodnjikovi in z dovršniki v sedanjikovi (redkeje v prihodnjikovi) obliki; nemščini rabi v tem pomenu prihodnje-pretekli čas, latinščini pa futurum exactum, n. pr. Ce boš pila vinčice rudeče, boš imela lice bolj cveteče ; če pogačo bodeš pokuš’vala , boš po polti bela bolj postala. N. pr. — Ce perje mi populite, življenja mi ne vzamete. N. pr. — Spomni se me, kedar prideš v kraljestvo svoje. Dalm. — Udav bodo d irji Turki pridirjali in raz konje na tla poskakali, jih za mizo gori posadite. N. ps. d) Prihodnjik nam rabi včasi namesto velcvnega naklona, da se povelje krepkeje izreče, n. pr. Streljal boš sinu jabelko raz glavo. Cegn. — Ti me boš ubogal , ali pa bo druga. N. r. — Danes mi ne boš delal. C) Pretekli čas. §. 459. Pretekli čas naznanja v preteklosti trpeče ali v pre¬ teklosti dovršeno djanje ali stanje in se opisuje z dovršnimi in z nedovršnimi glagoli, kakor si djanje ali stanje mislimo — dovršeno ali nedovršeno. Rabi nam torej, kedar dopovedujemo: a) djanje ali stanje, ki se je v preteklosti godilo ali vršilo, kar naznanjamo vselej z nedovršnimi glagoli — nemškemu in latinskemu polpreteklemu času (imperfektu), n. pr. Slovenci so od najstarših časov drobnico in govedo pasli , radi zemljo obdelovali in kot kmetovavci se pošteno živili. Vert. — Ljudje so se potili, cvetice so venele, ptice so letale, živina j e sence iskala. Cegn. — Dolgo blagor je cvetel med ljudstvom. Kr. r. — Le redko upa solnce je sijalo, viharjev jeze so pogosto rjule. Preš. b) djanje ali stanje, ki se je v preteklosti zgodilo ali nastopilo brez ozira na drugo djanje ali stanje; v ta namen nam služijo dovršni glagoli in kažejo to, kar v nemščini in latinščini pretekli čas in v grščini aorist, n. pr. Z lastnimi žulji je malokdo obogatel. N. pr — F kupi se jih j e več v topilo, ko v morji potonilo . N. pr. — V dve strani s o kolo razstopili, črni trst po dolzem položili in na dve ga poli razcepili. Kr. r. — Rodile ve (inladosti letaj ste meni cvetja malo, še tega rož’ce so se koj osule. Preš. c) preteklo djanje, ki je bilo že končano, preden se je drugo pričelo, pa le z dovršnimi glagoli namesto predpreteklega časa, n. pr. Kedar koli je smrt ustrelila , še nikdar ni zgrešila. N. pr. D) Predpretekli čas. §. 460. Predpretekli čas naznanja preteklo ali dokončano djanje z ozirom na drugo preteklo dogodbo ter se opisuje z dovršnimi glagoli. Ta čas nam rabi: 231 a) v odvisnih stavkih za djanje, ki se je že dovršilo, preden je uno v glavnem stavku nastopilo, n. pr. Kakor sem mu bil ukazal, tako je tudi storil. —• Drevesa, ki smo sijih bili tanina vrtu zasa¬ dili, so nam vsahnila. Sol. b) v glavnih stavkih z ozirom na drugo djanje v preteklosti, n. pr. Ko smo cerkev zidali, (tedaj) smo si bili veliko delavcev najeli. Sol. O naklonili. §. 461. Svoje misli in želje izrekujemo kot golove, določne in samostalne, ali pa kot negotove, mogoče in odvisne. V njih zaznam- njovanje nam služijo štirje nakloni: določni, pogojni, žel e v ni in ve lovni in štiri imenske oblike ali deležja (participalia), namreč: nedoločnik, namenivnik, deležnik in glagolnik. A) Določni naklon. §. 462. Določni naklon ali določni k sedanjega, preteklega ali prihodnjega časa nam rabi: a) kakor v vsacem drugem jeziku, kedar se — trdivno ali nikavno—določno, nedvomno in brezpogojno v sedanjosti, preteklosti ali prihodnjosli pripoveduje ali vprašuje, v samostojnih in odvisnih stavkih, n. pr. Brifkost resnico razodene. Met. — Lasto¬ vica ne prinese gorkote. Met. — Lepa Vida je pri morji stala , tam na brodu si plenice prala. N. ps. — Kdor bo kupil, ta bo lupil. N. pr. — Kam drži na desno cesta, kam drži na levo pot? Valj. — Kedar zlato govori, vsaka beseda slabi. N. pr, — Ge ne pomaga desnica, bode li pomagala levica. N. pr. h) v mnogih odvisnih stavkih namesto veznega naklona (kon- junktivaj drugih jezikov, ki ga slovenščina zdaj z določnikom, zdaj s poo-ojn : l