St 12. V Gorici, dne 22. marea 1895. Te&tf XXV. „Soca" izhaja vsak petek o poldne in velja s prilogo „Lttpiimkl lilt' vreil po posti prejemaca ali v Gorici im dnm poJiljana: vse leto.....eld. 4-40, pol iela . ...» 2-2U. Cetrt leta - . . . .1-10. Za tujft dezele tolifco vec, knlikor je vefja poJtnina. riplavcein in drn(fi't» maty preinozuitn novim narocnikom naroi-niDO zniiamo, ako se oidase pri upravnislvu. „Prl«iree" izliaja vafcih It dnij vsak ilrupi tmvk in M-lja za celo leto SO kr. „Gospodarski Lit!" izbaja in -e prilapa vsak nu-s-ec v ob-segu 10 htranij. Iforiar je v p«teb praznik, izideta ii-ta 2c v tetrtek. SOČA (Izdaja za Gorieo) Oziianila in „rOSUIICE" placujcjo se za pelslopno petit-vrsto: 8 kr., Le se tiskajo 1 kral, Veckrat — po pogodbi. — Za vecje crke po prostoru. Posamicne slevilke dobivajo se v tobakamah v Nunski ulici in v Solski ulici, v Trstu pri LavrenCiCu nasproti velike vojaSnicein pri Pipanu v ulici Ponle dclla Fabra po 8 kr. Dopisi poSiljajo naj se urednistvu, narofnina in refclamacije pa upravnislvu ,Soce". — Neplacanih pisom urednistvo ne sprejema. — Rokopibi se ne vraiiajo. Urednistvo in upravniStvo je v Gosposki ulici 9. fzdajjatalj in odgovorni uradnik Andre) Gabricek. , Bog In narod!" -- Tiska „Gorlika TIskarna A. Gabrsftek" (odgovoren Josip Krmpotic). ffCorrierovemu" jeziNslovcu. ! i. ; l'rav tak n.islov smo ilalt 1. 18K ' aisil, iu mi l>i bili inieli skor.ij sreco, da Ut oslali .Weltburjrerji", in daiMmprej pri- nu ,> do tega. da po svelem Pavlu oblefemo tfiA. \li naSo mladino ,ini korrekten Canzlei- '; rdoee-zelene pticiee tipale so nase •\\ da jim bodo mojstri zares vsevedoei; ¦ je biia internirana v mozganih, in da »4 ^ lojalno dihamo, odprle so se trafike. * |p zivotno nafielo nasega Zagorca Bpuna _, ;a i dcbela pura", edino to naCelo iz Ci leskove tnasti, priljubilo se je apostoiom finega BReicligesetzblatta" lor se udo- o tudi niej oni mi, ki niso bili domaeini. Oproslite mi, da sem napisal ta mali , o,^ drugemu dnevu, kateri je prezivel vefin; 2id v Zagrebu; z nekoliko vrsticami pomesiinega z neiiicizmi in ilalijanizmi. kar edino iMzunie nas kmei. Kolikor lipsod, toliko Tw-JIiistoe! Ali iiajhutfe je to, d;; jim .(Ifirricrov' jezik-oslovec deloma nili sam ne ventje, deloma pa prav dobro ve. da tislo, kar hi imelo veljati za sloven*eino. velja tudi za latino. nem%ino iu sjilob vso jezike. Ali dovoljuje ona toli livaljena »avila collura'1 I ike podle liujskarije proti uaroduosti, med kalero so se zredili iu udehelili vapored vsi ajiostnli »di«| dolre si" ? 0 upra*aiiju, ali se sloveiiSiMnu prisleva med izobrazeni' jezike, se ne homo prepir.ili v. jezik-nslovci pri kakem iMCtilskein lislu ; za take stirovosti ])oznamo jeden sam primeron odgovor...... Naravnust suie^no pa je pisarenje, da pismciia ^loveiiseina in oni jezik, kaleri go-voii Ijudslvo. Da ni pisid kaj lakega ze preil vi'ft leli, rekli ai: v iiorKnii'n « stariiu lis-jakom, zaeelo se mil je mesiili v eebuli. Tako pa recemo le : strasuo zarobljeni mo-rajo biti lisli cilatdji, katerim razklada take lieumnosli, ker drugaee hi se ne upal, hle-|)ili jib Hit tako drzen naiMii. Naj nam pove slari lisjak, kje govore pa oni je/.ik •del dolce sj<, v katerem pise *w>ja imidrijaiistva? Ali govore lako v Kur-lauiji, v Trstu. v lstri, v lleuetkidi, v Milaiiu, Tiirimi, Napolju ali Palermo Hvoliko hi ra/.u-tnel va< r'urliiu, ako lii mil n. pr. pred so-disrem ;;ovonli v .iiraduein jeziku" 'i Niti sporazumeti hi se ne mogli, ako se molehill ni tied jezika v soli. Kdor pozua samo Cislo italijaiiMMno, hi si mogel malo pomagali z njo pri priprostem italijauskem Ijudstvu! Knakn je pri Nemeili. Ako gre Slovenec. ki po/ua le kujizeviii je/.ik nemfiki, n. pr. na Koro^ko, Tirolsko. Davarsko ild., malo bo razumel nemsko ljudslvo, a ludi priprosti ljudje ne bodo umeli njegove lU'in.siMue, ako se ji niho pritit'ili v soli. Mi Slovenei smo v veliko ugodriisem raztner|ii med kiiiizevnim je/ikom in navadno ljudsko govorico. Nas kntet r.tzume sloven-MvU knjige. ki so pinanc v tern «novem jeziku», Te tudi se urn ni ui-il po solali. •Drttzba sv. Mobor;a- i/.daja po fi kiijig na li to tudi v ti-m .iiovem jezikus in veudar je golovo uad CiO.OOO udov med oi.4o prip-'oMim narodom, ki knjige n.arljivn prebira. Ne tnlimo, da Vsakdo razinue vse do zaduje pike, kajli kdor se jezika ni neii, nut bo marsikak izraz ne/.naii. Saj je M'litlar znauo v>euni sveln, d.i tejsi je elovek, toliko manjsi je njegov jezikovni obseg, !;i rastu z napredovanjeiu duba. Navaden Trentar izbaja z nekolikimi slolinami izrazi in pojmi; t. njiini pove vse svoje misli in enle. Toda izobrazetiemii Slo-veneii je Ireba ze na lisoce pojmov in hosed, a nikogar ni, ki hi vse razumei. In lako je v v.ioli jezikih ! UpraSamo slarega jezik-oslovea, iVimi pa imale svoje , n. pr. Toiiimiisea, l-'anlani-ja ild. Ali ne zalti, da eelo m'eni llalijaili pogoslo pokiiknjo vauj, kaj znaiM ta ali oni izraz, iu Pesto eelo — kako se pravilno zapise? Ali ni torej absurd na trdilev starega lisjaka, da pismene slovenseiuo kmel ne ra-zume ?! — 0, kajpak, kdor se ui uCil jezika, ga ludi doiiro m> more zuati, ali toliko je golovo, da med knjizevno sloveiisiMno in ljudsko govorico ui tolikih razlik, kolikor mod knjizovno lasiMno ali nomseiiio in ra/nimi na-rti'ji la.skimi alt iiemskimi. lies je, da le rai-.like izgiujajo povsod, mod Labi, Nemei iu ludi med nanii Slovenei. Nase ljudslvo je histrega lima, cvrslo ua diiliu in telesn, in 0110 hreponi jut visji slopnji izol'irazbe na sploli, pa ludi v svojem lepein, oisleill slo-venskeui jeziku. NnSe ljudslvo cila veliko vei': liego lasko, in lo jo najholjse znaiiienje za holjso priliodnosl, Slitri lisjak pa uaj slirani svoje je/ik-osloviie leorlje ludi za svoje si-liove, ila bodo ludi oui kedaj dokazovali ,', I'jimi, kako strasuo je moralo zaoslali na ktilturiii lestvi ono IjutMvo, kateremu |e mo-goon modrovali v resiiem polilieiiem lislu s tatimi ue/.misli. Se nekaj hi radi povedali, ali o tern piiliodnji(\ Celjska gimnazija. »V Spodnjiifa Stttjerjtt, (Izv. dop.) Vaztiosl uprasanju o tn-ljski giumaziji j«> paO vsaketiiu jasna, kdor fcila nam nasprotue lihte, saj drugace se hi golovo toliko ne upi-rali. Tudi ui to uprasanje le krajevuega po-mena, temvee obCno narodnega. Nasi na-sprotniki se v prvi vj'hli nikakor ne boje, da hi sc ze i. gimnazijo pOAluvcnilo Celje, ker dobro vedo, da nekaj siovenskili prnlesorskih rodhiti se ne morejo vtii grobni sen, se eaidom polasti bra-datega starega satnea, ko se je premikal po predmestju sv. Duha v Zagreb. MogoCc je ?.e prej hil tukaj; mogocn j(> „in illo tem-pore" k;tj dozivel; niogoCe je l)ilo tu vse drugace, ko ga je neslalna usoda prinesla prvikrat v te kraje, zato se baje eudi. Bra-dati samcc je bil veCni Zid, ali za las takoSen, kukorSen pred desetimi leti. Dobro nam je znana iz prvega poglavja njegova psihologiCna slran, ker vemo, da je bil ne-prijatelj vsake spontannilete, kakor nmogo .vrlili rodoljubov", katerim je ,mirno, «imo niirno" program celega zivljenja. Zato mu je odleglo, ko ni slisat onih krikov in vikov ,konslilueijonalni!i sleklisev", kateri vzne-mirjajo lojalne, iniroljubuc meseaiie. Siuesno je, ogrevati se za kak sistem; vsak je tlober, ko se mu elovek samo pri-uei; konstitucija je dobra, samo e.e je krulia; oktroj je dober, samo ce iuia kaj /.a Irebuh; provi/iirij je dober, ako prezivi laCne; ludi absolutizem je dober, ako se ima pod njiin k-ij jesti in pili; iz kratka, tre'ou;i je .ratio ultima" na tern svetn. Pod konstilueijo mows' javno govoriti prolelareem kakor .lacpics Desmovlins; jmd oklrojem mores biti glavui sleher minislerstva v centra, kakor pod l.ouis - Fillipom; pod provizorijem mores biti poverjenik vlade, da urodis v kaksni pokrajitii npravo, kakor im-perijalislicni prei'ekl: pod ahsoiutizmom mores biti minister, kakor Bach. Od barikado do ministerske stoliee ni hilo poti, rekel hi elovek, a Bach je pokazal, da si jo laliko vgladis; in pri vsem lem ti je na pomoe oni nagon, kateri dokazuje zivalsko slran nasega bilja: »s Ivcbnlioni za kruhom!". Pri tern vendar '.e ldiko ostanes Brodoljub« ; da pomiriS svojo duso, nakupiS lahko vsake narodne knjige po en izlis, in v pohvalo se lahko miloslno nasmejeS lacnemu pisalclju; ko le kak prijatelj spomni one lepo pesnice .domovlni" ali „narodu", katero si napisal kot sestosolec v kak lcposlovon list, pokazes mu dopadljivim smehom, da ti je tako las-kanje drago; da Se veC, „in camera caritatis" poreCe§ kakenm slaremu so§olci> iz Casa »liumaniorum", da jo kriviCno, kar se dela, ker da je g.. X., popolnoma luj Clovek, postal lo ali ono, in da se tujeem daje prednost pred na gininaziji v Mariboru, ne pa v Gelju. Na-dojal so je, da v Mariboru ne bodo uspovalo iu se v kratkem odpravijo, polem pa jili vlada laliko odrece se v nn\, da jo hotel Lo nekaj iztrgovuti, Co tudi s, jo kon-servativni kluh dvakral izrekcl zn slovonsko zaltlovc, Sploli so pa na konsorvutivoo ludi v toj slvari ne smonio niC provoC f.anusuli, saj smo videli, knko dvomljivo ulogo so igrall konservalivci v Slujerskem dc2cliicin zboru proti nam. NemSki nacijonalci pa sodnj ob-doiujcjo razne slrankc, du bi glasovale proti slovenski zahtevi. Posebno obdelujejo Poljako iu lie brcz vspelia. Nekateri poljski listi, ki so se nedavno pisali za Slovcnce, piSejo 2c proti nam, kar kazc, da najbrz ludi v poljskcm kluhii veje za Slovcnce ncugodna sapa. Po-lozaj je jako kriliCsn. Seveda, Slovene! nc prencliamo borbc za svojo gimnazijo oziroma zti paralelke v Celju, Co tudi sedaj propa-demo; naposled lc zmaga pravica. Ce pro-pademo, botlo pa vsaj slovenski poslanci v koidiciji morali jasno pokazati, u- jim je IjubSa nasa narod nost ali prijaleljstvo nemskega li-beralizma. V prvem slucaju morajo nastopili najodloCnejso opozicijo, v drugem sluCaju bodo pa se nadalje porivali vludui vox, a Slovenei bodemo ze vedeli, kaj jc storiti, da se zuebimo takili zastopnikov. ljudje navadno niso debeli — ono stevilko „Agraiiiericeu, o kateri se je v onem Casti so mislilo, da je poliliski list. Citujte samo, Crno na helem tarn stoji: „iu die hOhere Diiilenklasse verselzt". ,In ako je tako", spregovori drugi suhec, „ledaj mora biti'gospodin X. zelo pa-iiictna glava", pogledavsi Se precej relativno dcbelega gospodiCa, kateri je s silnim dimom. svojega .Coiinniss - Knastra* dokazoval, da tudi on spada v visjo rDiatenklasscu. V islem trcnolku sc obrne drugi suhec, videC, da ga relativno debeli gospod nc motri, k svojemu Ireljemu sosedu ter mu Sepne na uho: „Jaz vain vclim, krivica se nam godi, X. j? slrasen tumpec". „Kaj?a poprime besedo katcgoricnim glasom oni relalivni debeljak, spuSCajoC oblake dima kakor bog Zcv. „Gospod X. je zelo zasluzen Clovek in graven izvezban v svojem poslu, kakor se tiCe. Oce njegov je bil 30 let svetnik v N., strijc mu je ravnatelj ene sekcijo v ministerstvu notranjih. poslov, lela mu je poroCena s svetnikom v flnanCnem ministerstvu, tu imote dosti njegovih zaslug. Gospod X. pise Cisto kaligrafiCno, zna na pitmet malo ne vseh norrnalij, in prej najde kak akt, nego sam manipulacijski uradnik. Pri tern je Cedon Clovek, nc prigovarja nikdar svojemu Sefu, ker ve, da Sef mora veC znati od njega. Kakih ostankov ne nnjdele nikdar na njegovi inizi. Nikdar so ne bavi z drugimi knjigami, nego % ministerijalnimi naredbami, a njihov duh se je prelil vanj ter, rekel bi, ze po nagonu podpira ministerstvo: v izvr-. Sevanju spasonosne sisteme. (Dalje prih.X Vscm Krainim Solsldm svetom, farnim kqpnicam, brolnim dragtvoia, SitaMcam, rodoljubom itd. 11a Sloveiiskem. Pod tern naslovom je priobCil „Slo-venski mladinoljub na Stajerskem" v celjski .Domovim" sledeCi Clanek s prosnjo do pe-dagogiskih in politicnih casopisov na Sloven-skem, da ga ponatisnejo. Ta Clanek se giasi: MNajdra2ji zaklad vsakega naroda je njegova mladina. Narod 2ivi v svojej mla-dini jalje, v njej vidi svoj prihodnji ob-slanck; mladina mu je up in nfida. Ka-korSna jo mladina v sedajnosti, pribli2no tak-Sen bode narod v prihodnosti. Resnico te Irditve priznava vsak olikan Clovek, globoko jo Cuti v svojern srcu vsak rodoljub; zato paC gledamo s paznim ocesom na naSe Sole, kjv;- se nam draga mladina poduCuje in vzgo-juje. Vsak razumni clovek ve, da Sola ni cilj, konec ali namen naSega .zivljenja, tem-veC ona je le sredstvo za napredek in zivlje-nje. licence se ne uci za Solo, temvee on se uci s pomocjo Sole za JSivljenje. Sola po-daja mladini le pripomocke, da bi v po-znojSem Bivljonji niogla lepo in posteno zi-veti tor si v izbranem poklicu lozje slnzit svoj kvuh. V Soli se uce otroci spoznavati rosnice sv. vere. Na podlagi raCunstvu in bori« iz prirodoslovja, zomljep'isja, zgodovine ltd. so ufie, da je dobra vest podobnu svet-lemu angelju, a slab-t Crnomu tezkemu ka-monu, da nam je 'dubuzen do svojej- bliz-njega, do naroda, domovine in vsega Clo-vestva zvezda-fodnica v vsem zivljenju, n sovrastvo, da je podobno zlemu dutiu itd. | x V Soli vidijo olroci v primerih, koliko je vredno pravo prijateljstvo, sloga, zadovolj-nost, red, varenost, resnica, hvaleznost, spo- j dobno obnasanje, pravlCnost, poStei.^st, usmi-ljenost, itd. itd.; vidijo pa *.udi, koliko sla- | bih nasledkov rodi sovrastvo, neslop, neza- I dovoljnost, nered in zanikernoat, zapravlji- I vost in razkoSje, laz, nehvaleznost, potuhne-nost in zvitost, nestrpnost, odurnost, nespo-dobno obnaSanje, krivica, nepostenost, ne-usmiljenost itd. itd. To prepriflanje o dobrih nasledkih, izvirajocih iz cednostij, in slabili, izvirajocih iz napak in pregreh, se v otrocih najbolje utrdi po primerih, ki jih cilajo v dobrih knjigah: zat6 se nahaja pri vsakej Soli vecjn ali mnnjSa Solarska knji2niea, iz katere se olrokom posojujejo knjige na dom, da si tudi izven Sole zlahtnijo svojo nczno sree. KaS narod ima sicer dicno „druzbo sv. | Mohorja", ki razpeCa med odrasle ljudi mnogo I tisoC lepih knjig, a za Solsko mladino je v nas Slovencih promalo knjig. Slovensko uci-! teljstvo je gojilo 2e vec let sreno 2eljo, da bi se zi» slovensko mladino ustanovila slalna in dobro urejena ali organizovana „Knji2-nica za mladino" ter je zastavljalo svoje moCi za njeno uresniCenje tako, da se je letos njegova zelja izpolnila. „Zaveza sloven-skih uciteljskih drustev" je namreC ze izdala I. in II. zvezek ,Knjiznice za mladino", ki izhaja redno vsak mesec v trdo vezanih, 5 do 6 pol obsegajodih knjizicah. Celoletna naroCnina za 12 knjig znaSa 1 gld. 80 kr., ki se naj poSilja uredniku A. GabrSceku v Go-rici na Primorskem (A. GabrSCek izdaja ludi izvrstno „Slovansko knjiznico"). Ta naroc-nina je tako malenkostna, da potrebuje ,Zaveza slbvenskih uciteljskih druStev" za to vzviSeno podjetje najmanj 1500 rednih in ioCnih naroCnikov. TroSki za knjiir>Jo so namrec veliki, treba plaCati papir, tisek, ve-zanje v trde platnice, pisatelje, urednistvo, poStnino itd. Umeva se samo o sebi, da se bodo izdavale le dobre knjige in sicer pri-dejo v natis le oni rokopisi, katere je oce-njevalni odbor Ipregledal in potrdil. Odslej se bodo torej vsi dobri pisatelji mladinskih spisov zdruzili v „Knjiznico za mladino*. Slovenci! BEnjiSr:ica za mladino* nam bode torej pomagala ne samo vzgojevati in zlahtniti sree naSe mladine, temveC ona nam bode ludi dala temelj vsej knjizevnosli. Vsak izobrazen Slovenec je preprican, da bode omika naSega naroda, kot jedno sredstvo k obvarovanju njegove individualnosti, le tedaj vastla in cvetela, ko bodemo iineli bogato knjizevnost in da bode naSa knjizev-nost le tedaj vspeSno napredovala. ko se bode sistematifino, t. j. na trdnej podlagi gojila. A ta trdna podlaga je knjizevnost (li-teratura) za mladino. Clovek se mora 2e kot otrok navaditi rad Cilati ali brati. Citanje mu mora postati najmilejSa zabava, da si po-zlahtni sree in se izogne slabim nasledkom malopridnegi pohajkovanja ob nedeljah in praznikih. Kdor je za mladih let imel na-vado Citati, t. j. kdor se je navadil bili'vnet citatelj, ostane tak tudi v starosti ter do-seze viSjo stopinjo izobraZenosti. Zr.voljo tega se mora sedaj, ko imamo v vsakem Se tako hribovitem kraju svoje Sole, skrbeti, da se Solske knjiznice napoinijo z dobrimi xnji-gami za mladino. Odkritosrcno moramo pri-znati, da je bila doslej naSa knjizevnost za mladino ne le kar se tice Stevila del, temvee tudi njih iztisov, jako revna, da je torej za-ostajala dalec za potrebo narodovo. Ta kri-CeCi nedostavek je odpravilo letos naSe vrlo in delavno slovensko uciteljstvo z ustano- vitvijo urejene ,Knji2mce za mladino". Vsled I tega se letos slovenski narod v vzgoji in poduka mladine bliza onej stopnji, katero so drugi slovanski narodi vecjidel ze prej do-segli. CeSki narod je ze v leiu 1859. usta- j novil drustvo 9Dedictvi Malickycli* (DedSCina | malih) za izdavanje mladinskih spisov. To drustvo je imelo leta 1876. cujte in strmite! ; 2e 31100 filenov, a dandanes jih Steje go-lovo blizu toliko, kakor naSa dicna .druzba I sv. Mohorj.i". Drustvo, ,Dedictvi Mayekych" je bilo ustanovljeno v prvf j vrsti za krstne botre, ki upiSejo po izvrSenem sv. krstu j svoje varovance v diuStvo, placavSi za nje j enkrat za vselej botrinski donesek 3 gld. Ti otroci dobivajo do svojega 16. leta vsako Ieto druStvene knjige brezplacno, botri pa dobe lepo izdelan botrinski diplom, katerega darujejo svojim varovancem v vedni spomin. j To je krasno! To je ginljivo! Ko se torej j otrolcnauci CitatiV najde dovolj knjig zapo-J I zlahtneje svojega srea. Tudi Solske knjiznice, hiSe, bralna drustva in odrasle osebe se [ sprejnio v to drustvo za 10 let proti en-kratnej narocnini 5 gld. To uzorno Cesko drustvo sino zato omenili, ker sinatr.uiKj I vzgojo mladine za vzviSeno delo hi «U W v nekoliko letih, ko se bodo naSoi novoro-jenej .Knjiznici za mladino" zngotovil ob-atanek, tudi nuia nemnorno delavna »Za-veza siovenskih uciteljskih druStev* ustanovila pri »Knjiznici za mladino" posebni od-delek za krstne in birmske botre, kateri bi z enkratno naroCnino upisali svoje varovance za prijemnike knjig do 14. ali 16. leta. Slavni krajni Solski sveti po sloven-skem! Postanite tudi vi dobrotljivi botri mladine cele svoje Solske obcine, svoje fare, naroeite za svojo Solsko bukvarno »Knji2-nico za mladino", a slavna bralna druStva, Citalnice, rodoljubi duhovskega in posvet-nega stanu, naroeite jo za „druzbo sv. Ci-rila in Metoda", da jo ona daruje tistim So- | lam na naSih ogvozenih jezikovnih mejah, kjer slovenska mladina ne dobiva niC knjig | in je izposlavljena nevarnosti preSirnegu ponemCevanja! Premo2nejSi siarisi pa si jo naroCite za svoje drage otroke, tako bodemo ?. xdruzenimi moemi pomagali naSemu uCi-teljstvu zlahtniti sree uaSe mladine, izobra- j ziti svojemu narodu vrle naslednike, pomno- • ziti slovensko knjizevnost ter zagolovili svojo narodno individualnost. V to pomozi Bog in sreCii junaSku!" DO PI SI. Iz ftorlee. — (S e j e d e n k r a t g. dopisniku „izhribov"!) — Odzovem se Se jedenkrat. Pred vsem mi je pohvaliti g. urednika, da je odsvetoval posebno pri- logo g. sotrudniku „iz hribov". Zvonovi niso menda tako niCeven predmet, da bi se po- stavljali dopisi o njih pred vrata. Res je, da je moj g. nasprotnik povedal o zvonovih prav malo stvarnega in da je kolikor toliko tudi mene zavodil na to 8nestvarno" pot, vendar I je imela najina polemika nekoliko veC o b- | Cne zanimivosti kakor n. pr. prepir o j volitvah vaSkih zupanov, o katerih je tudi I „SoCa" ze marsikaj pisala. Oni mestni go- spodje, ki so se spotikali nad dopisi o zvo- I novih, naj premislijo, da je pisana „SoCa" tudi za dezelo, in na dezeli so se f-Uali ti dopisi z vecjim zanimanjem nego por^Cila 1 o mestnih predpustnih voselicah. Vsakemu svoje! G. urednik je pa uCinil z odsvetova-njein zastran priloge Se nekaj dobrega. Iz zadrege je spravil g. dopisnika ,iz hribev." Za Boga! Kaj bi bil ta napisal na celo pri-logo, ko mu je bil ze kratek prostor pri-prostega dopisa ninogo prevelik, tako da je proti koncu pozab'",', kar je v zaCetku pisal. Evo dukuzu! V „SoCi* sem ze veCkrat izrazil svoje niiiciije, da nam sine zvonove soditi le glas- beuo izobra2en zvonoslovec, t. j. moz, ki se ne bavi le z glasbo, umpak ludi z zvonovi. Kdor nima leh zmoznostij, izreCe paC lahko, kar meni, a njega mnenje ne more biti me- rodajno za druge ljudi. Zgodi se tudi lehko, da pravo pogodi; vender pa je tak neveScak le sodnik svojega ukusa, ne pa ocenjenega predmeta. In to ne velja le o zvonovih, am- pak o vsakem umotvoru, torej tudi o pes- inih in slikah. Da nam bode to jasno, ne smemo seveda nietati v jeden koS urnetnika in veSCaka-ocenjevalca, ali celo neveSCega opazovalca. — Pa da se vrnem k zadnjemu I dopisu „iz hribov"! G. dopisnik vzklika za- ! Cuden: ,Torej le pesnik mora in more so- ! diti pesem, le slikar naj sodi slike!" Cemu ' to? Ali sem morda jaz kje trdil, da sine zvonove soditi le zvonar? Vidite, g. do- I pisnik, da Vain Se vedno nista jasna pojtna .zvonar" in «zvonoslovec*. Pesem nam kaj- i pada cmorajo in morejo soditi» tudi nepes- niki, a ti nepesniki morajo pa tudi vedeti, kaj je poetika, morajo znati. kaj uci stiho- slovje. Kdor tega ne ve, ta naj hrani svoje mnenje o pesrnih za-se, pod svojim «klobu kom» ali svojo «kuCmo».Onni.«pesmoslovec», I na njegovo mnenje se ne sme nihCe opirati Torej naj sodita pesml pesnik in „pesmo-slovec" in — po nalifinop^i — zvonove zvonar in ,zvonoslovec". ••- P'« datje, dalje k dokazu! G. dopisnik piS«: „Vod gospodov s fiiam posluhom je posluSulo z'onenje (menda v RoCinju), in vsi so ga jako livalili". Jaz I seveda teh gospodov ne poznam. Sodeft po tej sploSni opazki dopisnikevi, sklepam, da ' niso ti gospodje zvonarji niti glasbeniki, torej , tudi ne zvonoslovci. JediiiQ le ,fin posluh" 1 jih 2e dela v oLeh g. dopisnika dovolj spo- i sobne, da smejo soditi zvonove. ! Dobro: G. dopisnik je v svojih zahti- I vah res jako skromen. Ker je pa vsakemu umovanju doslednost bislven po^oj, treba, da ohrani g. dopisnik svojo skromnost tudi, ko prehaja na polje glasbene harmonije; [ treba, da pripozua tudi mene za toliko spo-sobnega sodilca v glasb. harmoniji, kakor one gospode v zvonstvu, ko sem mu v svojih I dopisih na krulko sicer. ali tako jasao ovr-gel krive nazore ob l°. "ko bi bil kak s,°-venski sodni P»'istav sP'sal v Cervinjanu z Italijanom slovenski zapisnik? To bi bilo brupa! popoldansko pmlavanje. — Kakor smo ze naznanili, bo popoldne ob 41/, pre-! daval v meslni dvorani znamcniti potova-lec .?.r. Julij Payer o svojili potovanjih nil irerni poi. Zdi se, da bo premalo prostora za vse posluSalee, ker zanimanje je prav veliko. — Dr. P a y e r je rojen 1. sept. 1841 v TepUcih na Ceskem. Posvoti! se je voja-Stvu in izuCil se na akademiji v Dunaj. No-vem mestu. Mladi lovski poroCnik je oblazil visoka gorovja na Tirolskem in Predarejp. skem; nekalere grupe je Se le on tot-no narisal in opisal od I. 1865, do 1869. Ta dcla so inu pridobia dober glas v visjih krogih- Povabljen je bil cel6, da bi se ude-lezil nemftke ekspedicije na sev.ernjjpoi 1.1869. in 1870.; on je Sel in igral kuj odlicno ulogo. Ta ekspedicija je obhodila severno in vsho-dno Grenlandijo in nasla Franc-Jozefov Fjord, a Payer ^ vse mojslerski opisal. — V I. 1872. do 1874. je votlil tjekaj avstrij-sko ekspedicijo s parnikom .TcgeUhof". Ta-krat so naSli Franc Jou'fovo dezelo. Parnik Jim je zamrznil v.morju; ml tarn so potent prirejali izlete s sanini na vse stranl Na teh polih je dozivel grozovitih reCij, Vse to je divno opisal v knjigi, katere se je baje tis-skalo 70.000 fejisov. Presv, cesar ga je odlikoval z redom zeteznc krone III. vrste, — Pozneje se je povsem izuCil slikarstvu, da jo mogel slikali seveme kraje. Zadnjih 6 let zivl na Dunaju, kjer ima slikarsko solo v nckiiatijcm Makatovem atelijerju. — Zdaj 8e pripravlju na novo pot v ledene kraje. Ne dvontimo, da se inu posreei ta namen, kukor tudi ne, da njegova odlo&ia volja iz-vede vse zazeljene namene. — ' Tatovi. V ccrkvi sv. Roka pod Tiirnoui so zasnCili nekega starcka, ki je vlnCtl novco h jedne nnblrulnicc. — V Rubijah so sku-snli neznnni tatovi priti v neko Iiiso; ali de-tali so prevec Sutna in Ijudje so jib pregnali. — Zadnje Case je rcdarstvo delo pod kljuC par jako nevarnih uzmoviccv; naslo je tudi veliko ukradencga blaga, ki je vecje vred-nosti. — Ako je bilo konm kaj ukradeno, naj se gotovo oglasi pri redarslvu; s torn se veekrat pride lopovom na sled. Nasi me-sCani prevee zamolCujejo tatvine! Iz Solkana: — V nedeljo veeer je nastal iz nezncnega uzroka pretep med pivci v zaCasni krCmi Antona KorSiCa: prete-palci so drli drug za drugitn iz sobe. Zunaj je bil neki Janez Kancler veckrat i-iet z nozem, koneCno rnu je nekdo prerezal vrat Ranjenea so pripeljali v Gorieo: ko i».. je imel zdravnik zaSiti rani, zbal se je naS Solkanec igle in uSel domov, kjer je hodil par dn:j okoli z obvezanim vratonu Ali rana je zatefcia in ne vL se zdaj, kakoSen bo konec. »La capltalc del Friult*-. — V sredo je zboroval v Gradiscu ob Soct si:od zaupni-kov raznih obCin o tianieravanem tram vaju v Furlanijo. Pri tern zborovanju je zopet doletela Gorico redka cast, da je bila inienovana »la capitale del Friuli." — Ali so smesni ti lju-dje: svoje glavno mesto iSeejo zunaj svojega ozemlja v cistern slovenskein morju. Ali bodo po zraku zletali v svojo .prvostolnieo" ? Se nekaj! Nasa deiela so itnenuje: poktiezena grofovina g o r i s k a in g r a d is k a. Vsakdo razume, kaj hotv^.iio reci s tern. Vidi se, da gospodje radi zbijajo pustne 3ale tudi srcdi postal t Pri St. Lucijl je umrla danes po noci gospa Josipina K o v a 5 i C, rodoljubna, uzorna tena, ka^orsnih je malo posejanih po nasi mili domovini. Revezl se bodo bridko spominjali svoje dobrotniee. Toliko v nagliei. Vecen spomin blagi gospej med nami! Njej pa: veCni mir in pokoj! VoJa§kc TCstf. — Gorica vendarle dobi pespolk in s tern vojasko godbo. Iz Gradca pride 47 pespolk baron Beck; dopolnilno poveljslvo z jednim batalijonom pa ostane v Mariboru. — Lovska batalijona St. 7. in 31. bosta premeScena iz Gorice, prvi v Gradee, drugi pa v Bruck. V Gradee prideta najbrie §e dva bosenska batalijona. Sncg. — Tudi od kranjske nieje med Cepovanom in Idrijo smo prejeli iz trde kmeCke roke pismo, ki opisuje krize in teiave tamolnjega ljudslva, ker ne more nikamor upod strehe. Le z veliko tezavo se spravijo do sosedo\f; za Zive2 gre prav huda. Snega je do 3V« metrov. — Mi menimo, da bi Ijadem y takih krajih izborno sluzile snezke, kftkorSne je opisal nas dopisnik s trnovske planote; % njimi se zeld naglo drci po snegu. Priporocamo to napravo kar najtoplejel PoJiar. — V nedeljo po noci je zgorelo i di'oje poslopij v Orehovljah pri Biljah. Skode je okoli 2000. Jedna hiSa je zavarovana pri banki .Slaviji" V driavnein zboru se razpravlja davCna preosnova, ki bode gotovo le kapi-alist om v prid, kmetje in obrtniki ostanejo na starem. 0 priliki te razprave je govoril tudi istrski dr2. poslanec dr. L a g i n j a, od-bivsi zakonski nacrt. Temeljitest izvajanj La-ginjevega govora hvalijo |ploSno. — Posl. Spincic je interpeloval skupno vlado radi porothiSkih listin v Istri. — V poljskem klubu je posl. Sokolow-ski interpeloval ministra Madeyskega, kaj in kako je s celjskim uprasanjem. Minister je rekel, da na interpelacijo ne more odgovoriti, ker se vrSe nova pogajanja. Nekateri poslanci so ministra hudo napadali. Seja se je pro-glasila za tajno. — Tiskovni odsek je odkazal predlog glede konfiskacije «Narodnih Lislov» zaradi ponatisa dezc 'ozborskili govorov kazenskemu odseku. \z Itallje iavljajo, da je kralj Humbert poniilostil veliko pnliticnuTkaznjencuv in vse upornike v Siciliji in v Massi-Garrari, ki so bili kaznovani pod tri Ieta. Drugitn se je kazen znizalo za tretjino. Pomilostil je vseobsojene radi tiska, radi dvoboja in radi preslopka proli drzavni varnosti. Ostala SlovenUa. Volltve m deielnl zbor l«terskl raas-plsane! — Primorski uradni list •/, dne 181, in. je priobeil razglas, s katerimi se razpisuje volilve za dezelni zbor istrski. Volilve za kmecke obcine se bodo vrSile dne 16. niaja in sicer v Kopru za pol. okraj koperski, v Porecu za poi. okraj poreSki, v Dinjanu za poi. okraj puljski, v Pazinu za pol. okraj voloski in slednjiC v Krku za pol. okraj lo-Sinjski. Mesla: 1. Koper, 2. Piran, 3. Rovinj, 4. Buzel-Izola-Milje, 5, Motovun-Buje-Viz; nada-Oprlalj, 6. Pazin-Labinj-Plominj, 7. Pulj-Dinjan, 8, Losinj tnnli in veliki, 9. Cres Krk, 10. VoloBko-Kttstav-Lovran-MoScenico, 11. Porec-Novigrad-Umng, due 21. niaja. latega dne voli tudi trg. zbornica v Rovinju dva poslanea. Veliko posestvo pa dne 24. iimjii 5 poslancev. — Dnovl volilve so toioj dolo-ceni pr(»H vsakemu pi'lfi»kovanj«. Prod 10. iiiajeiii se iiiorajo pupruj izvrsili volilve vo-lilnih moz v AubUIi polilicnih okrajih. Od uspeba toil volilev je odvisua tudi vnlitov poslancev, Preprieani smo, da istrski hrvasko-slovenski rodoljubi no propusl6 priloznost, poiictli pravodobno neukega kmeta da ne za-pade v nasprulnikovc roke, in da store svojo svelo dolfcuost ?. onitii navdusenjem, s kojim so jo priceli izvrsevali pred leti. NaSe prija-telje v Istri pauijudno prosimo, poroAati nam v vsakem izidu prvotnih volilev, kajti izid istrskih deSelnozborskilt volttev zanima vse Slovaue sploh, a nas Slovcnce posebej. Rodoljubi v Istri: na vas je uprto vsako pravo slovansko oko! Na delo torej v spas mile nam posestrime Istre! Iz Voloskcga pisejo »Na5i Slogi", da so se Labi nadcjali znwge pri volilvah in so na raCun isle tudi ze pili. Pripravili so bili vse polrebno za banket, kojega bi se imelo udeleziti 200 oseb; narocili so sampanjee in tudi sliko brvaskega kandidata na zupansko mesto •/. dvema velikitna ,flaskonoma" (ste-klcnice). Izid volilve jib je presenelil in ostali so z dolgim nosotn. 0 priliki teh volilev so se izkazali vsi lirvaski in slovenski rodoljubi, kajtt delovali so vsak po svoji mo6*i za dobro stvar. Tudi rodoljubne gospodicine so delovale iu se za-nimale za volitve. Posebno ttgaja .Nasi Slogi", kako je neki Slovenec zamasil usta italijan-skemu agitatorju dm. Minacbu, ki je hotel pregovoriti ga, naj glasuje za njihovo stranko. Slovenec mu je odgovcril: ,Jaz kot Slovenec ne morem voliti Italijanov", na kar mu je agitator odgovoril: ,tu ne gre za Italijane, ampak le za poStene Ijudi". — „To me ve-seli slisali* — odgovori mu zopet Slovenec, „kajti IirvaSki kandidati so posteni mozje". Na to je gospod dr. Minacb pobral kopila. Italijani upajo, da vlada zopet unici volitve, proti kojim so se seveda pritofcili, No, mi tudi upamo, da zdrav razum in zakon tega ne storita, Na Proscku je umrla mati drzavnega poslanea gospa Marija Na b e r go j r. Rupelj. Nase odkrilo sozalje. .Stajersko noTostl. — V Teharjih bodo kmalu obcinske volitve. Da pospcSi narodno korisl, pricela se je narodna stranka pridno gibati. V nedeljo 10 t. m. je bil volilni shod, pri kalercm so spodbujali stajerski rodoljubi ljudstvo na volitve. Celjska mestna nemska hranilnica nazaduje, kajti leta 1891. je imela 25.677*12 gld. cista dobicka, leta 1894. pa le Se gld. 12.995*93 Vi. To ni posebno veselje mej nem-Skutarji. Toliko lepSe pa poslujeta slovenska denarna zavoda: hranilnica in posojilnica. — Veleposestvo Anderburg pri St. Jurji ob j. 2. je kupil dr. J. Srnec za 10.000 goldinarjev. — Posojilnica v K o n j i c ah je razde-. ila v dobrodelne namene precejsnjo svoto" denarja, tako n. pr. Solam v Tepini in Ko-njicah 200 gld., dijaskim kuhinjam v Celjij in Mariboru 50 gld., pevskemu drustvK v Ptuju 25 gld., ubozcem okolice konjiske 50 gld. in za nameravano ustanovo proslave vla-danja Njeg. Velicanstva 250 gld. — Obcinski odbor pri sv. Barbari v tlalozah je imenoval Castninia Clanovima gg. Antona Gregoriea in c. kr. notarja Si-mona Oigana, zaradi njunega neumornega delovanja na nandnem polju. — Uciteljskim zastopnikom v ormoSki Solski svet je izvoljen g. J. Rajsp, ucitelj v Ormozu. — Nemcurji na Stajerskem podarijo Bismarku k njegovi 801etnici sliko predstavlja-joCo grbe raznihstajerskih mest, med kojimi se nahajajo tudi slovenska mesta: Radgona, Brezice, Ormo2, Slovenjigradec in Slovenska Bistrica. Z „Doiiiovino* smo tudi mi mnenja, da «teh slovenskih izdajic menda sain Bismark ne bo vesel». Stajerski Slovenci nameravajo dne 31. t. m. prirediti velik tabor z name-nom, da kot zvesti Avstrijanci slovesuo pro-testujejo zoper proslavljanje najhujsega so-vriiSinika Avslrije, Bismarku. DruStvene vesti. — K o ii e e r t p o d r u z n i c e s v. Ci ri 1 a in Metoda. V nedeljo 24 t. in. ob 8. uri zvecer se bode vrsil veliki koncert '•.enske goriske podruznicc sv. Cirila in Me-toda, za kateri se delajo velike priprave, Plemenite gospe, vnete za naravno in kato-lisko ndgojo nase mladine, triuiijo se ze k»dne in tedne, da bi uprizorile veliko be-sedo, vredno plemenitega nainena. Z vese-ljem so jim prihitele v pomoc z dovolje-njem merodajnih oblastnij gojenke nasega uCiteljskega izobrazevaliSca, uciteljice slovenskih zavodov in druge gospice, kakor tudi pevci (''italmee in Sokola, kin jim je stalno v Cast, a veze druge, ki no sodelujejo, v pri-znanje in hvuloznost. Z znano in obeudovanja vredno toCttostja in sprotnostjo vodi g. pe-vovodja Mercinu muzikalni del lej besedi tor se po^rtvovalno trudi, da bi spravil v soglasje krasolo Abtovega mnotvora t, vzvisenim kou-certoviin namenom. Tudi drugi mladinoljubi iu rodoljubi sodelujejo in se pozrtovalno tru» dijo, da bi harmoniCno zvozali tehniCni del te besnde z glasbeiiim, Rojakil (lu nas vnbi ?.o sporodovu vse-liinu k obilni udolo?,l)i pri koiicetiu, ki nam ponuja to sain na sehi velik glasbeni ii?.ilok, voze nas v to livalofcnosL in priznaiije do plcmonitih gospa, gospic in gospodov, ki tck-miijejo v lent, da bi tiprizorili besedo, vredno njenega plomeiiilega nainena, ki ne sledijo ii(! truda no Casa, da bl zadostili vsent zah-tevoin, katere more staviti alov. obCinstvodo takih veselic. A se veC, dragi rojaki, veze nas v to Ijubczcn do naroda in nase mladine, v kateri vidimo nusa prihodnost. Casi za nas Slovenec so rcsni, vse nasprotne sile so se uinetno zdruzile, da bi nas ugonobile ali vsaj potlaCile; pokazimo pri tej in vsaki priliki, da so ti resnobni Casi nasli rcsen narod, resne sinove, ki umejo znamenja Casa in so kos nalogi, katero imamo reSiti. Kdor se ne more udeleziti besede, naj se vsakako spomni tudi pri tej priliki nase nadepolne mladine ler naj polozi dar na narodni zrtvenik. UsmHjeni Bog, ki vidi nage plemenito delo in pczna vzvi§enost na§ih namenov, ga za to blago-' slovi in mu obilno povrne na drugem mestu. Spored: 1. .Ljubiea"; besede zl. Pagliaruzzi-Krilan, vglasbil za mcSari zbor A. Foerster. — 2. a) .Pred dut-nii*. Vglasbil D. Jenko, b) „Gorenjski slavCck". Vgl. A. Foerster, (samospeva za sopran s spreinlje-vanjcni na glasovirju.) — 3. .Gorenjskega dekleta domotozje", dospev s spreniljevanjem goslij in glasovirja. Skladba Kalliwode, pri-redil za sopran in alt lv. Mercina. — 4. .Sneguljeica*'. Venec osmih spevov, vezanih med seboj s pripovedovalno deklamacijo z vpletnimi ziviuu [•odobami. rs'a podlagi znane krasne pravljice zlozil v nemskem jeziku H. Franke. Vglasbil za samospeve in zbor zen-skih glasov in glasovir Fr. Abt. Besede pre-lozil *%. Naslovi prizorov: I. „V velikem gozdu". II. V hisi pritlikovcev. HI. SneguljCica in pritlikovci. IV. Hudobna kraljica. V. Sne-guljcice radost. VI. SneguljCica in kraljica. Vll. Pritlikovcev zalovanje. VIII. KoneCni spev. — Ost'be: SneguljCica sopran I. — Kraljica sopran II. — Sedem pritlikovcev troglasen ienski zbor. — Zrcalo alt. — Zenski zbor (troglasen) — KraljeviC; sluge njegovi; lovec (neme nlogc). Uslopnina: za odrasle 40 kr.*); za otroke 25 kr. Sedez po 10 kr. posebej. Knjizice ti-skanih besed k vsemu pelju po 10 kr. se bodo prodajale pri blagajni, a se dobivajo 2e poprej v .Goriski tiskarni* A. GabrSCek. — ObCni zbor «GoriSke ljudske p o s o j i 1 n i c e* ba 10 aprila, po sporedu, ki je objavljen na 4. strani. — ObCni zbor «Slov. bral. in podp. drustva* v Gorici bo 7. t. in. Tudi o tem glej obsirnejsi oglas na 4. strani. — Slovenskim kolesarjem! Kdor Zeli pristopiti temu novoustanovljenemu drustvu, naj se prijavl pri drustveneni pred-sedniku g. Ant. JakonCiCu ali pa pri enem ali drugem odbomiku. Vstopnina je dolocenana 1 gld,, meseCne prispevke pa doloCi prihodnji ustanovnt obeni zbor. Kot drugtveno shajaliSCe se je dolocil prostor v gostilni pri konjiCu («alCavallino», v ulici Cipressi) vsako sredo zvecer. Va-bljeni so vsi drustveni Clani in pryatelji Icp-lesarjev, da se udeleZe teh veCerov po mo-goCnosti v obilnem stevilu, ker ne le da se bodo razpravljali tam drustveni interesi. temvec do^oCevali se bodo izleti nasiednje nedelje. 'Sploh bodo ti-.veCeri v zabavo in razvedrilo Mbirtfcvenikav. Razgled po sloyanskem svetu. DruStvo za gospodarsko zbolj§aiije Dalmacije sezida hotel v Dubrovniku in ima 2e za to potreben denar v znesku gld. 350.000. Pri obCnem zboru dne 3. t. m. si je izvolilo za pokrovitelja nadvojvodo Ferdi-nanda d' Este. Bogodek na Splitskcm gliunazlju Se ni dognan. Te dneve so izpustili tudi zadnjega, ki je bil zaprt. V Splltu je bila tudi Slavjanskega druzba in priredila veC koncertov, pri kojih je pevala tudi hrvasko narodno • himno .Liepa naSa domovina!". Ker je dalrn. na-mestnistvo Slavjanskega zbom dovolilo po-Pevati lc rusJ:e pesmi, je bil Slayjanski ob-sojen po okrajnem glavarstvu na precejSnjo globo, ki pa je bila znizana. — Torej v hr- I va§ki de?.eli se ne smejo prepevati hrvaske pesmi! Avstrijske razmere! ! pNnSa polltiSka nevolja, srainota in propast". — Pod tem zaglavjem priobcila je ,Posavska Hrvnlska" Clanek, v katerom je vabi-la hrvaske rodoljube raznih strank, naj se slo-zijo v narodno resitev, kajti preti nevamost z jedne strani Slavoniji, z drugo pa hrv. Primorju, kjer so nameruje vtopiti hrvaski narod v madjarstvu. Clanek .Posavske Hr-valske* ima plemenit namen, vendar pa nam ne ugaja radi tega, ker v casu, ko zngovarja slogo, se ne zna zdrzati na visokosti in nad strankami. Nase innenje je, — ako se hoCe doseCt sloga, dase mora paziti pri tuki pisavi na vsak izraz, s kojim bi se ne zalilo na lovo in desno. Tega pa v tem elanku nismo naSli, kajti tarn je Citati, uaima .Obzor* zapeljano svojat, Bartic in BrhurCie da sta zaslepljcna, ter naj se vsi skup spametijo, Takfien Clanek gotovo ne more doseCi zeljene sloge, nkc z jedne strani vnbi brato v kolo, k druge jih pa odbija. Sloga moj straiikami v Hrvaski bi nas Slovenee najbolj veselita in radi tega nas tudi zalosli, ako so bratje niedsebojno takii prepirajo, Brez zainere! Vestl Ik NreniNko HrvaSkc. •¦¦- Jlr-vatski Branik" iz Milrovieo javlja, da so biU tnm kaznovuni redarstvenim potem vsi hiini pososttiiki, xm katerih m bili odpravljeni Iro-jeziCni napisi (hrvasko•nonisko-srhaki!!!) dasi jih niso sami odpravili, nil! znajo, kdo je to izvrsil, — Hrvasko posmi v Mitrovici m no smejo prepevati; kajti tudi te bo prestopok v oceh tau»08njega prolihrvaskega glavarstva, V Mitrovici so namenili aezidati .Hrvaski dom» in so naprosill dovoljenje pri vladi, da mo-rejo nabirati doneske. Hrvaska vlada pa tega ni dovolilo, ces, da „Narodni domM ni dobro-delen lumien. — Zalostne razmere! V Pragl je imel dne 5. I. in. .akade-miski spolek" narodnega drustva za juzno-zapadno Moravsko sejo v svrho, da imenuje Ceskega pesnika Svatopluka Geha castnim Clanom. Ko je predsednik price! hvaliti pes-nikove zasluge, je razpustil sejo redarstveni poverjenik. To je tudi svoboda! OcSkl drJSavnozborski kandldat na Dunaju. — Na Dunaju ziveCi Cehi, da po-kazejo nasprotnikom svojo moC, nameravajo kandidovati svojega Cloveka o priliki dopol-nilne drzavno-zborsko volitve v HI. okraju Landstrasse. Dasi ni upanja k uspehu, vendar je prevzel kandidaturo mladoCeh dr. Engel, predsednik miadoceskega kluba. Ako niC dru-zega, pokaze se vsaj Slevilo CeSkih volilcev na Dunaju. V Beleiugradu so obdolzeni razzaljenja vlade vsi Clani ravnateljstva Casnikarskega uruStva. Razzalili so vlado baje z jedno izjavo v imenu tega drustva. Iz Srbijc poroCajo nadalje, da se bodo vrsile nove volitve za srbsko skupscino dne 15. aprila, skupSCina se bode sestala pa 1. niaja. Po sedanji uslavi narod voli 80, a kralj imenuje 40 poslancev. Tudi javljajo, da se po Srbiji sirijo razni proglasi na narod, v kojih se vabi, naj prepreci povrnitev v Srbijo srbskemu kralju Aleksandru, oCetu Milanu in razkraljici Nataliji. — cSrpski Glas» zadcrski prinasa opis, kako so izloCili iz pravoslavne cerkve biv-fiega arhimandrita PelagiCa, ki se je podal popolnoma socijalistiCnim, pravoslavni cerkvi nasprotujoCim naftelom, in v tem smislu iz-dal veC knjig, ki pa po dopisnikovem mnenju niso tako slabe, kajti da se izdajajo in tiskajo v Belemgradu mnogo slabSe knjige. Pe'.agica so pripeljali redarstveniki pred mi-tropolita Mihajila, ki je pred veliko mnozico naroda preCilal vse Pelagiceve prestopke ter ga proglasil izloCenim iz pravoslavne cerkv<>. To izlocenje se je pa zgodilo tak6, da so mu obrili brado in ga zaCasno pridrzali v hisnem zaporu. Dopisnik obsoja to poCenja-nje, Ce§, da je isto le poveCalo Stevilo Pela-gifievih prijateljcv. Dalje piSe, da je v Belemgradu v tem Casu nenavadna ''Vina. Kralj je na polovanju, a Srbiio vlada znani Nikolaj Kris tic. Pri-Cakujejo kraljevo povrnitev, nove volitve in razne spremembe. Kar se je pisalo o slogi srbskih strank v resitev domovine — povdarja dopisnik — je tudi neresnicno; on piSe: «Sve je lazno, Sto se o postignutom sporazumu govori, jer nije postignut) nista i nezna se, da It je Sto ozbiljno pokuSavano>.Ker so pa priceli razpravljati to upraSanje tudi Casopisi raznih slrank v Srbiji, trdi, da je to zna-menje potrebe umirjenja dnhov ler da se dela za resitev domovine. Dopisnik zakljuCuje svoj dopis tako-le: «Ne posluSajte in ne ver-jamite vsein novinarskim vestem iz Srbije, kajti posiljajo jih nevcdueZi ali pa se za njimi skrivajo zarote. Ne bode ne velikih potresovi, za katere ni nikakih priprav, Ce jih sluCajno ne priredijo sovrazniki nase domovine ali pa osebe, ki se ne morejo povzdighiti na po-vrsje pri nenavadnem poloienju. Sedanja tiSina je liki poletna vroCina in mi bi mogli dvo-miti o sameni zivljenju, ko ne bi imeli ro-doljubov, ki Custvujejo in tnislijo delovati v Casu nevarnosti ter irtovati vse v resitev do-raovinei. ~ To priobcujemd, da si Citateiji predocijo pravo sliko razpoloZenja v Srbiji, o katerem se je toliko pisarilo. V istem smislu ima dopis tudi v poslednji svoji Stevilki. V Belemgradu — je umrl srbski general HorvotoviC, po rojstvu Hrvat k bivfie vojaske Krajine, Kot avstrijski nadpo-roenik prestopil jo v srbsko vojsko in se popel do take visoke Cast!, Za kraljevanja Milanovega in napredne srbsko elranke jo bil tudi poslanik v Petrogradu, potem tudi vojni minister. Ko je odstopila naprednjaika vlada, je bil umlrovh>ni do svoje smrti je ostal udan Obrenovidevi dlnajstiji, posobno pa kraljici Nataliji, B(J1»8 CrnogoreA", organ erno-gorske vlnde, ki izhoja na Cetinju, odgovoril jedunajski «N. f, Pressiinanjonovest, da jo ruski car Nikolaj II, poklical Crnogorskega kneza Nikolaja I, v Petrograd. To vest w bili namrcC tolmaClll tako, da je vznomlm-joCn za sploSni po!o;',uj. Toda uradni list ct> nogorsko vlade je pobil popolnoma iato in ob enem polteno opral ztdovsko «Proiso»; proti koticu pa pristavlja: »Potolazi so, du* najski Izrajel, in zvodi, da dokler so naSa kri no zmola z vaio (namroft nomlko«zidovako) — kar se pa nikoll no zgodi — nail odno-suji % Rusijo so ne spromfinljo, Ruski in fir* nogorski narod bodota vedno duiovno jodon narod; pogluvnrja ruskega in crnogorakoga naroda pa so bodota vndnu podplrala, Co tudi bi so spromonila sodanja obllka saino-drzno vlodavino*. Ik RusUo javljajo, da je novarno zbolo minister Vignjegradski. Govori so o sedanjom zununjem mini<>lru Lobnnovu, da poaluno drZ. kancelar, Ruski car in carica so prl-pravljata na pot v Moskvo, kjer bodota kronaua, kar so bode vi'silo na najsijajnejll naCin. Garlgrajskt (raseloitskt) pat.-ljnrh, — .Garlgrajskt Glasnik", srbski Casopis, kl izhaja v Carigrudu, prinasa pozdravni Clanek, kije nomenjsn novemu patrijarhu Antimu VII. V tem clanku spominja pogreske, ki so se zgo-dili pri pravoslavni cerkvi vsled krivnje njenih poglavarjev; kot najveCjo pogreho nasieva, da so spajali verske teznje in svetinje s svetovnimi in narodnoslnimi upraganji, ter zahteva popolno nezavisnosl slovanskega bo-gosh'zja. Xnjiievnost in umetnost. .V gradn In pod gradom". Ceaki spisala Bozena N e m c o v a. •— To/ krasno povest slovece Ceske pisateljico je objavila zadnja .Slovanskt JcnjiZniea*. Obsoga 8 tisk. pol. V njej slika pisateljica razkosno zivlje-nje v nekem gradu in ubostvo ljudslva pod njim, to pa z ono zanimivosljo, ki je posebno svojstvo te pisateyice. -- Narofinikl dobe to povest le za 15 kr., kar je zeld nizka cena .Knjtznioa za mladlno*. — Prihodnji snopiC objavi 50 basnij v verzih in veCje stevilo pesmi za otroke. — Take zbirke smo ze dolgo pogreSali v slovenski knjizevnusti in hvalezni smo g. prof. Funteku, da nam jo je oskrbel. .NadaL. — Prejeli smo 6 broj tega vclikcga sarajevskega ilustrovanega Usta, ki prinasa celo vrsto krasno izdelanih slik, nekalere celd v drugih barvah. Prav lepi ste dve sliki o pogrebu nadvojvode Albrehta. V kratkem razposlje urednistvo narocnikom v dar veliko sliko, ki bo pravi okras v sobi. -— Lisl je strogo knjizeven in je velikega kulturnega pomena -za narod v Bosni in Hercegovini. pa tudi v drugih jiigoslovanskih krajih, Sta-HsCc njegovo ni lahko, ker piSe za Hrvate ir Srbe, za katolike, pravoslavne in mohaine-danie; vendar se krepko drzi na vrhunct stvarnosti, ki imponuje na vse strani. -Srbski listi pisejoj prav rezko proti »N a d i* hrvaski listi so jako hladni nasproti nji. M pa pravimo: kar slori »NadttB za kullurn napredek naroda, to je velike vrednosti. Akc so kaki postranski nameni, ki morsikogt navdajajo z nezaupuostjo, pa ne bodo imel uspeha. — List je takd krasen, da tekmuj< z vsakim nemskim enakim listom. Cena ( gld. je pa takd nizka, da bi ga moralo imet vsako tako sloven9ko drustvo, kl naroCa ilu slrovanc lisle. HrraSke narodnc otroskc Igre. Uci-telj Ivan TomSie (pc .rodu Slovenec) v Za-grebu narnenil je izdat; knjigo pod gorenjim naslovom. Do sedaj'iina fce do 500 otroskib iger nabranih v HrvaSki, Slavpniji, Bosni in Hercegovini. Kcr pa zeli izdali vse olroSke igre n.s slovanskem jugu, obraca se s tproS-njo do rodoljubov; y Istri in Dalmadji, naj mu blagovole doposlati opise lakSnib iger lor po mogoLnost,i zabelezili. pesmice, katore otroci pojo pri igri. Knjiga bode lepo izde-lana z obilo krasnih slik. Nove skladbe za glasovir. — V za-lqzni knjigarni Fr. . S.upana (Rob. Ford. A.uora) sti isiSli dve novi skladbi za glasovir od skladatelja g. Bosiljevca, in sicer: «Iz pri-jatoljstva» (polka franco op. 48.) in «Izbor gospodja* (mazurka, op. 47.) — Jedno skladbo pod imenom: *Fantazija jugoslavenskih po-pievaka* je uglasbil pa g. Anton St6hr (po rodu Slovenec). Prvima dvirna je cena " '¦ kr„ poslednji pa gld. 1.20., Opozarjamo )JM»itelje glasovirja" na ienove slovanske skladbe. ProradoTlder© pesini v n.ur.^Ini. — V Lipskom jo izSla knjiga, ki 8e imenuje: „Potor Preradovte's ausgew3hlbs (Jedienle. Deutseh von Mavro Spieer, S<1it biograflseher Einleitung und dem Bildnisso des Dichters. Leipzig. Varlag von Otto Wigand. 1895.* — Knjiga je posvecena odkritju prsnikevega spo-monika, kojega jo dal tadelali na svoje stroSke dr, Stjepan Miletie\ iiitondent lirv. zcm. glediSCa v Zagrebu. HrvaSki Casopisi hvalijo prevod. — PrlporoCamo knjigo onim, kojim ulegne ugajnti nemf.eini. Foulard - Selde 60 Kr. bis fl.3.3,") p. M. jnpancsische, rhinesische etc. in den neu-MlenDessins und Farben, sowio srhwarze, weisse und Mrbige Hannabarg-Saida von uT» kr. bis fl. 14.85 por Moter — platt, fcslreift, karriert, pemustert, Da-mrstc etc. (ca. •240 verscli. Quai. und 21XM) verseh. Vnrben, Ifeesinf etc.) 1'orto- und steuerfrei ins Hans. — Musler unn?ehend. boppeltes Uriofporto narh der Schwo'i. [2] doldou-Fnbrlk 0. Hennoberg (k. u. k. HoR.i ZORICII. Javna zahvala. Podpisani izrekam najtoplejo zahvalo vsem znancem in prijateljem, ki so se udelezili v taku ogromnem Stevilu pogreba nepozabncga brata JAKOBA ter mu s tem izkazali zad'njo cast in spostovanje. Posebno pa se zahvaljujem prefiastiti du-hovSemi," darovateljein krasnih vencev in vsem tistini, ki so se . prizadevali im katerikoli nac n ublaziti nase boleCine. , 0 Bog plati! Govicas dne. M marca 1895. Br. Jos. Static odvetnik v Gorici je odprl svojo pisarno v tiosposki ulicl st. 1. T. nastropjc Uhod % dvorKda na levo. Ob petkih in sobotah je po opravilih zadrzaa drugod. HiSa na prodsg v §t. Andrezu st. 70. po prav ugodui nizki ceni. — Ve6 se izv<> pri cerkve- niku stolne ciirkve v Gorici. Odprtjc gostilne! Podpisani iiaznanjam slavnenni obcinstvu, da odprein v nadeljo dne 24. t. m. restavracijo „Tivo!i" na Baronovi§ei (Rozna dolina — Rosenthal) pri Gorier. Todil bodem izvrstna erna in bela vina ter skrbel vedno za dohro kuliinjo. PriporoCam sp za obilno obiskovanjo M. Wasineyr rostavrater. ulica Solitario §!. 12 priporoi'a hc rojnkom iz Goriske in drugini Slovencem v Trstu, kajti v iste* v tofiijo le prlStna vlpavska dro a bela vina iz prvaSke ob^ne In s Krasa. Priporoea se posebno Slovencem, ki pridejo po opravkih v Trst. Kuhinja prav dobra in po canl. JERNEJ ROPAfc V A B I L 0 • k \ obCnemu zboru „Goriske ljudske posojilnice" ,, . ki bo dne 10. aprila t. 1. oh H. xtri dop. v dntstvenih prostorih. Dnevni red; 1-) Tajnikovo porocilo. 2.) Potrjenje fetnega racuna. 3.) Ra2delitev cistega dobicKa., ¦" 4.) Volite^v ravnateljstva. 5.) Volitev nadzorstva.... Opomba. Letni racun in bilanca za leto 1894. sta razpolozena v drustveni pisarnici, kjer ju drustveniki labko pregledajo v uradnih dne-vih in urah. V Gorici, dne 17. marca 1895. Ravnateljstvo in nadzorstvo. 800 hektov pravega, kot voda Cistega sHvoviea in tro-pinovca razpofiilja v sodovih franko po 40 kr. liter. Izvrstna vina, svoj pridelek, po 17 kr. liter. Jos. Kravagna vinogndnik in zgalec 2ganja v Ptuju (Pettau), Stajersko. Vozni listi in tovorni listi v Ameriko. Kraljevski belgijski postni parobrob „Red Stearn Linie" iz Antveri)eiia direktno v. New Jork & Philadelfijo koncesijonovana Crta, od c.kr. avstrijske vlade Na upraSanja. odgovarja toCno: koncesijovan zastop „Red Star Llnie" na:>UN,AJU, W Weyringergasse 17 ,.. . .., ,H, ali pri , JOSIJ^-U STRASSBRJ-U Statbureau.& comniereieller COTresponden^ der' k. L Staatsbahnen in Innsbruck V t'asu hrlpa »o izborno izknzalc St^jerske sla§6iee kot najboljio ometiJevalno srcdalvo lUr. proti hailju in hrlpavosli (dasi jo zaslarela); ie-lodcu mi: no ikodijo in celft pospe3ujejo tck. (iospodu iekarju Teod. Miimth, v Gradcu. Poslane mi Stajerske nhtSiiee sem tiporabljal pri kailjn, hdpavdsti, kmniunem unetju v grlu in v sapnikovih bolcznih pri olrocih in odrasiili z najholJHiiri itspciiom. (!c!6 pri naprcdujnt'i Mi.siei .sem dnse^cl olajSanjc. Prosim torej, poSljite mi Se 3 dvanajstoiice Skatljic. Trofaiacli, 2. fob. !8!W. S HiiDstovanjeni ' Dr. Vitj. Khrlieh Posamicne Skatljieo stanejo 10 kr. v vscli lckarnah in nrirodilnicah in trgovcih ild., kjer takih ni, jih poSifja zdravstveni ihirndilniLar Tli. Miiralh v Gradcu po 5 Skatljie proti upo-Siljatvi 1 krone. Kvcjo se zaloznikl. (Slaviia zaloj,'ii za lijuliljano v lekarni .pri orlu" J. Swoboda dediui. J'i«jf*_ iiatiiHko na Miirath-ov podpis. Francosko zganje tudi solno zganje imenovano, iznasel Wilnam See-1 To doniaCe zdravilo presega vsa druga proti opeklinam, revmrlizmu, naduhi, navalom fcrvi, boIeCinam v glavi, v zobeh, v oceh itd. Gena izvirni steklenici 40 kr. Sirup Iz zeli§6 iz Karpatov je .najgotovejge zdravilo proti brtpavosti inoslov-skemu kasljn. Cena steklenici 50 kr. Prodaja iekarna Crlstofoletti v Gorici. [4] JDira hlapca dobita sluzbo v gradn dfaluiku pri Trzicu na Gorenjskeni, in sicer: ulapce It konjciu za 8 gld. meseene place, in hlapce k volom za 7 gld. Ustopita labko takoj v sluzbo. Bill inorata poSleuega vedenja, dclavna in trezna. — Ogluse sprejema oskrbnigtvo gradu. V pisarni Scitz-ovc tiskarne nasproti semeni%u v Gorici prodaja se po zni/ani ceni — 1 gld. 30 kr. Veliki teden in VELIKA NOC. spisal prof. Andrej Manmc. Knjiga se poSilja tudi po po5ti na p»v-z«tje. Idlor pa denar ze z naroCiloin vrod [loslje. naj pridene 5e 10 kr. z.i vozni list. c*?CC««^ce^Mf»90a>a«»«4V9«W9999jeaB I Anton Potatzky || t v Raitelju *tv. 7 v Gorici :L 5; prodaiainiea drobnega |; |;In ntipnbergkega blaga *i ua drobno in na debclo. Jcdlno in uajcenejse kupovalisce. ¦j Posebna zaloga «! za kupovalce in razprodajalce na dezeli, *! za kroSnjarjc in cunjarje. «vj Najvecja zaloga *! Cevljarskih, krojaSkib, pisarskili, popo- {^1 tovalnih in kadilnih potrebSCin. «j Zimska obuvala. «|| Vozidlii in stoli na kolescih za olroke. *j Strune za godala. 5j Posebnost: Semena za zelenjavo in trave. $ Prosim dobra pazili na naslov: | Na sredi Rastelja §tv. 7. p. }i Ker se pribliznje Cas za nakupovanje bakrenega zvepla ponnja podpisani isto upi,av takoSne kako-vosti, kot je ova luksySne kmetiiske druzbe, \r. sicer ako se vzrme saH 250 kg. cishh za eeno gld. 22%, pri posamiCnih fcilngramih racuna \ . po gld. d'.i. — pri gotovem pla-t-ilr. brez .idbiika. 2elezna galica prve kakovosti po gld. 3*50 p. 100 kg. Inia tudi izkljucno /alogo priznanega kufsfeinskega portlanskeya cementa, kojp^a niarka ima preilriosl pn;d %-souit drugiini kolikor se dostaja gotovosli in solidnosti pri izvrSevanjn dela. Jeden sod tclita L00 kg. Hidravlicno apno v sodih 250 kg. po gld. 5.20 sod. — Zgornje cene je razntneli za blago v zalogi odvzeto. Anton Mazzoll — Goriea. Q^tas. Podpisana naznaiijam f-aHlttim svo-jitn odjeninikoni, .la s»»n» obskrbcla svojo z;ilogo, rnzim naj«*lftg»in»nejsib pariikih, dunujskih in milanskih mndi-Iov oil gld. 3 Ac *2~> tudi / veliko hhevo zdo elt't/untnih klobukov zn deklkti raz-nih let. Naznaiijam ob eneui, da izvrSu-jom v svoji dclavnici raznn navadnih narneil tudi rauiovistnc pi»pravki' pi» najni/i ceni. Nadejajo so, da bom tudi v pri-bodnjiC poCnSCena lako kot v preteklosli, hclezim se s spoJtovanjem miaita Klotilda Tommasini modistka i' (loxpoiiki vliii it. V. 7. HiSa v Gorici na prodaj. V Gorici, proti gradu (lUva Ca-stello) st.12. jeua prodaj dvonadstropna hisa v doDrum stanu. VeC se izv6 pri urednistva ,.Soce*' v „(*oriski tiskarni" A. Gabrscek. ? Oakiva se najcenejc v podpisani lekarni ako se | ^ nnro^ po posti. a pl. '^Trnkdczyl l \2'\ 'efcar Wlzo rotov2a I ;Js5J v Ljutljani I «j .^''j pripuroca: ^ ¦$iy$}) Za zelodee: A .....B,-,.r/ja^f'-0 „Marijinceljskf ^ l:^;L%LL?#Wi kaP^i- za ^elodec. a "^¦V^aSki-iirfl Stekl.-rii.-a 20 kr., 0 I x Buklenic t Kid. 3 tue. 4 jrld. 8» kr. ˇ Y .Odvajalne a]i cistilne kro^'jico" ri.slijo ˇ 4 zelodec pri zabasanji, skazenem zelodci. Ska- A I tiilja 21 kr., jeden zavoji'ek s « Skatuljarui velja X f I KM 5 kr. _ ____ J prsa: .J'laniiiski K»-li3(*ni ali prsni sirop za i?r<:ii(! in otrokc". Ibiztviuju sliz iti lajsa I'-ini', na pr. pii ka.ilji. .Stckli-nica ")<» kr., steklenk » pbl. .V» kr. I A Za trganje: ^ ¦ ..r*i-filiii>Li i-vet" ((iirliip-is.1) lajSa in pre- A pinja bolsrine v kiizu, iioj.':ili in lotah. Str-k- T 4 ienka 50 kr., 5 sleklenk 2 (,'ld. "2T, kr. 4 ¦ Vs.l ta naSteta in vsa drufta zdruvilna a Mrp.Lilva se dobivajo v lekarni ˇ J v L,jubljanl zraven rotovia T f ii se mt iu i pra poiti raipiiilja. 7 „iloYensko bralno in podporno drusivo v Bonoi". YABILO k rednomu letnenm obfnemu zboru, ki bo na cveltio nedeljo dne 7. aprila ob ± tiri popoldne v pritlirmi dvorani Marzinijcvo goslilno v Trzui itlici st. 12 v Gorici po naslednjeni dnevnem redu: 1. Letno poroftilo oi«liomvo. 2. Racun za leto ISUt. 3. Prorafcnn za Icto 185)5. 4. Preinemba § 28. druStv. pravil. 5. Morebilni predlogi. 0. Volitev predsednika, 10 odbornikov, 3 namestnikov, 3 pregledovalcev rafiunov in 5 razsodnikov. Opombo; Letni ru&un bode dostopen udom in naji. ,nj 14 dnij prod obenim zbtii'oni razpolozt-ti v drndlvcniii prostorih na ogled (§ 25.) — Novi § 2ti. druslvenih pravil naj hi so glasil: „Kako je nalagali ilniJtlvene novce, doioCuje obcni zbor, 1'reoslaiie novce 'bolniskoga zaloga (§ 25. I.) je nalagati v javne liranilnico ali pa na tak naciii, kakor ga postava zahteva za sirotno premo-zenjc". — Ako liofie kateri druSlvctiik staviti pri obineni zboru kak predloff, naj ga naznani predsedniku vsaj do 3. aprila. — Pred-sednik ir vsi odborniki morajo slanovati v Gorici (§ 31.) — K obenenm zboru sine priti, glasovatt in voliti vsak ud, ki je izpolnii 18 let, voljcn sine bili pa le polnoletiiik. Volilno pravico mora vsak drustvenik izkazati z drustveno knjizico (§34.) — Ako bi ta obcni zbor ne bil sklepCen radi preinajluie udelezbe, bo pa na belo nedeljo 21. aprila nov obcni zbor z istim dnevnirn redout, ki bo sklepal brez ozira na slevilo doslih udov. — Zato se p. n. gg. drustveniki uljndno vabijo, naj bi se udeleziii prvega obenega zbora v kolikor mogocc obilnem stevilu. V Gorici. 15. marca 1895. Anton Foil, Jo sip Music, poJpredsednik. tajnik. S Is i\ O SB o/ Sh = a 9. a f iS l%\I; S .S s o •§ 1 W} I S * s1 « 2^iL at X> L .2 , > ° C3 o „; L o o CL %%¦ ° S« . ,M *o.-z ~|-to' m |.|||.|| gaa»aa»«a»at»aaaaaaaaaaa«aaa»aaaea»»o———>••¦•••¦•••••#¦—>•••* Vse stroje za kinetijstvo | vinske stiskalnice vsch vrst, Peronosporne Skropilnice slifine Vermorelu, Sistilnice za zito, trijeri, stroji za rabkanje koruze, mlatilnice, stiskalnice za szno, orodja za kletarstvo, vinske cevi, vinske sesalke, orala in vse &iroje za obdelovanje zemlje, mlini za zito, prodaja po zelo znizanih cenah pod zagotovi-Icm in na poskus Ign. Heller, Dunaj H/2, Praterstrasse Nr. 49. rue kataloge gratis in franko. Razproclajalci se iscejo. Posebno svarimo pied ponarejaici. *aaa«ttf^«K»^^9eM««aaa»»ao^^«a«ay^a»»»a<» Laneno-oljnati flrnez najboijse Tjrsto prodaja na dclielo in drobno tovarna firnisa v Ljubljani. Iliistrovane cenike o potrebScinab za obrt; Solo in biSo poSiljam na zabtevaiije brezplacno in po§tnine pros'.o. J Slovencl! Spominjajte se o vsaki * % priliki Solske dece v BSloginih" zavodih. J tlKupuj pri kovaeu in db pri bovaietu!" pravi ritaii prejfovor. To velja po vst.j prnvici za moj zavoil, kajti lo tuko ve ika kupfiju, kakorSna je moja, irna zhok ^ntove^i plaeevanja velikanskili uniozin Majra, in druirili pi-ednohli, cciie ulroSkr, kar iiioiii l,iti .sloihijii' v koiist kiipovalcu sameiiiu. Krusiil nzon'l zaxi'linlni odjf.mult't'iit IfnitlH in franko. - Uonato xlilrko uznrcev, kakor Se nikoli, zu krojm'o nefraukovtuie, Snovij za obleke. lVriivleii in tlofkliiHT za voli-.'nstiln dn-liovSelno. jiit'ilpisme auovi za iiiilformo r. k. tiriidnikov, I iidi za veterane, guslli-p, telo-vailpu, llvrcje, sukno za blljurd in jjri-iiliic iiilzi*, ]ir<'pi-«ff(! zu vuznvo, lodun. Velika za-lo(.'a ainj<*i>ki-tra, koro5kc(,M, lirolske^'a lodna za BOHpoiln in ^o-^pe po izvornili lovnriiinkili eeniili v lako veliki izlieri, kakor takih no more imeli nili ilvajseleru kniikiireiieija, Najve,'a izlier le liiu't-'a tnijuoKii sukiia v iinjiuoilernojSili liarvah za (vnspe. Sukmi, ki no ilajo prati, potiil oki<. tnel o.l (flil. 4 do 14 ild.. potem liuli potrcli-SPIiio zn krojiifo (kakor podstavo za rokave, Kiiinlii. Sivanko, htikanee ild.) Va'uo, prliiicrno, postciio, trajno, ^iHto voliicno suldieno IdiKfo in iv< duller knp cuiijo, katere veljajo koriaj mlSkoilnino za krojm'a, priporoJ-a Iv. Stikarolsky, BRNO (nvHt. MiiiifhoHlfr). Niijvei'a zilo^a lovaniiAki'tfa suk.'ia v vi-cdim-di ",, inilijoiia (.'oldiiiaijev. I'oslIJa no le po poStncni povzetju! Svarllo: A^ontju in krosiijaiji poiui-jajo neilohiatno fci-iije Mapo liod znamko ,Sti-kaiol'hkepi Waco". Da zaluaiiiin viiraiije p. n. odjemalcev, iriziiaiijain. da takllit Ijiiilcm lie prodajaui Idaua pod iioiier.ini po^ojein. (iit) Naravne mineralne vode Iz raznlh studencev. Kemicni, farmacavtidni In drogorijski Izdelki najbolj clslane domado In tujo zdravilske posebnosti. Ribje olje, naravno in izvrstno, pri- jetnega okusa in kemifino Listo. Ribje olje z zeiezom ali 2e!eznim jodom. Najcisteise zveplenokislo apno c. kr. kmetijske sole v Gorici za vinarsko rabo. Zdravila za zivino, konjski cwel, konjski prasek, goveji pra&ek. Homeopaticna zdravila,, prodaja novonslanovljena Iekarna A. Gliubich y Robatiscu. Vse razbite rr.6i, kakor n. pr.: steklcno blago, porcelan, lesene refti itd. lepi Pliiss-Staufor-Kltt Stekienice po 9.0 in 30 tiC. pri trgovcu s steklom Jos. Sturli, Goriea * Za v-sako faro, za rank! poStno uradni * * okiaj in za Ysstko okolieo, kjer koli jo * 4* ljudska Sola, se razumna, spostovana in « * kreposlna oscba kot j? | opravnik in posrednik | * proli vrednem postranskem zasluzku od » * nekega avstrljskega fmanCncga zavoda % * prve vrste uastavlja. Punudbe pod * * .111.805" Uratlee poste rcstant. % ^>« Za trgovce in kroLnjarje! Najboljse in naj-ceiH'jse kupovalisce za vse vrste: mozke in /.ensko nogavice, J a g e r j e v o perilo, robce ild. v tovar-niski zalogi Jos. Mandl, Dunaj I. Schwcrtgasse 3 (l>ei Wipplingersurasse 18-) N'ojtodnUa ratpo-Hljatev po ielesmci in poMi »J» vse strani.