leto III.
LJUBLJANA, S. OKTOBRA 1925.
8TEV. 42.
WAROČNINAZA VllO ttTRTLETM<> WH JS CELOLETNO- l>lNOO/Z&‘ SNOZEMVTVOIE&ODATI
JtevilKA • PO • DIN • l'50,
POŠT. (EK. RAČ. 13.183
VREDNt$TVOlN'VPRAVA
vvčitelijki tiskarni/
80K0PIJI $E NE*VRA-C470/AN0NIHNID0-« PI$I $E«NE PRIOBČV-& 1E10/PO JTNIN A- PLA-^ VCANA V- GOTOVINI
TELEFON ŠTEV. 906.
Nacionalni kapital.
Borili smo se doslej kar najodločneje proti tujemu kapitalu. Nešte-tič smo ožigosali njegove metode si katerimi Izsesava in izmozgava našo zemljo in si ustvarja iz krvi in znoja naših intelektualnih in manu-elnih delavcev stoprocentne dividende s katerimi si preganjajo dolgčas po svetovnih kopališčih Abrahamovi potomci iz Dunaja, Pešte. Berlina, Pariza itd. V tej borbi, ki jo spremlja vsa naša poštena javnost z največjimi simpatijami, pa smo ščitili kolikor je pač le bilo mogoče naš takozvani domači in narodni kapital. Zavedali smo se često, da se pod to lepo firmo le prerado skriva vse kaj drugega, kakor pa res nacionalni kapital. Prizanašali smo opetovano radi ljudi, ki so vsled svojega predvojnega dela, kot narodni voditelji in možje poštenjaki sloveli kot »nacionalisti«. Verovali smo njihovim lepim besedam, s katerimi so nam zagotavljali, da bodo pričeli v teh podjetjih z novo nacionalno smerjo, ki bo v korist narodu in državi. Upoštevali smo težave, ki so zvezane s tako preorijentacijo in računali tudi z dejstvom, da je naša država še jnlada in da potrebuje pri ustvarjanju samostojnega gospodarstva tudi sodelovanje tujega kapitala. Večkrat smo morali pri tem stiskati pesti in marsikdaj zamolčati, ko bi sicer tako radi protestirali in odločno nastopili proti izigravanju tega našega načela. V pričakovanju tega novega kurza, pa so minevala leta. Edini efekt vsega tega preobraževanja je bil ta, da so tisti možje, ki so vstopali v tujerodna podjetja, kot nacio-naltzatorji postali največjj priganjači *a dobro tujerodnih lastnikov podjetja! Oprijeli so se načela: »Mi smo trgovci! Trgovina in dobiček podjet-ja nam je vse, nacionalizem In narodni interesi pa postranska stvar!« Mnogi med njimi so postali v tej navdušenosti za dobro teh nacionaliziranih podjetij celo bolj navdušeni, kakor njih pravi lastniki in zastopniki v upravnih svetih.
Našo domačo industrijo in podjetja pa smo naravnost z vsemi našimi razpoložljivimi silami podpirali, V kolikor nam je bilo to pač le mogoče. V zavesti velepomembnosti samostojne privrede smo ji izpregle-dovali celo napake in se zavzemali z& njen, kar najlepši procvit. Baš s tem našim nesebičnim delom smo mnogo pripomogli, da je danes žo tudi res mogoče govoriti o nastajajoči jugoslovenski privredi, ki ima spričo silnega prirodnega bogastva naše zemlje, kar najlepše pogoje za nadaljni razvoj naše zemlje. Ta naša naklonjenost jc bila celo tako velika, da se nismo plašili niti krvnih žrtev, hoteči jo očuvati z narodom Pred eksperimenti, ki jih je moralo prenesti rusko gospodarstvo. S svojo krvjo smo zadušili plamen komunizma, ki bi sicer danes delal našim gospodarskim krogom težke brige in skrbi. Žrtvovali smo svoje najboljše In pretrpeli Izgube, ki so skoro nenadomestljive.
S tem smo ustvarili tudi ono tako ^Pačno mnenje naših sovražnikov,
nam očitajo, da smo hlapci kapitalizma. Bill pa smo v vsem našem delovanju povsem neodvisni od tega, ki nam je povsem irelevantna stvar. Vodila nas ie pri vsem našem delu v tej smeri samo in edinole Iju-?e*en do našega naroda, ki smo mu °teu z domačo industrijo zagotovi-" y domovini dovolj kruha in ga očuvati pred bridko potio za kruhom v mrzlo tujino. Zavedali smo se, da se dajo socialna vprašanja reševati samo potom realnih uspehov in dela in sato smo delali tako, najsi nas delavske mase niso razumele in nas ?a|. pri našem delu za njihove koristi ltJl često napadale v hrbet.
Kot idealisti, ki hočejo samo na-oaii in državi dobro nismo pri tem delu, ki ga bo ocenila šele la T°iVina’ nikdar pričakovali plači-
aito tudi ne od domače privrede.
Vedeli smo, da nas ta za delo ne bo upoštevala, pričakovali pa nismo, da nas bo direktno preganjala in to bolj kakor vsi drugi naši sovražniki.
Pokazala je, da je bila povsem nevredna naše naklonjenosti In da se po duhu in po delih prav nič ne razlikuje od svoje tujerodne sorodščine. Brez sramu se je razgalila v vsej svoji goloti In pokazala, da je po veliki večini v rokah ljudi, ki so samo dobičkarji in katerim služi nacionalizem, državotvornost le v to, da v njuni senci kar najbolje uspevajo njihove dividende in da se jih kar najbolj na škodo konzumentov upošteva pri sestavljanju novih carinskih tarif. V zahvalo za naše delo so bila baš mnoga domača podjetja ona, ki so prva padla po Orjunaših in jih pričela brez pardona in brez vzroka
fireganjati In metati na cesto ter jih zpostavljati gladu in bedi. Na njihova mesta pa, da je bila ironija še večja, nastavljati tujce ali pa vsaj breznarodne elemente. V času, ko smo bili v najtežjih finančnih stiskah’ so bila baš ta podjetja in zavodi zopet med onimi, ki so najbolje pritiskala na nas in hotela s finančnim pritiskom uničiti našo borbenost.
Je pa to samo eno izmed neštetih poglavij, ki smo ga pisali na naš račun in z našo krvjo, enaka ako še ne hujša izkustva imajo tudi vsa druga naša nacionalna društva, ki so bila dobra tem domačim gospodarjem, ko so jih potrebovali za svoje gospodarske namene. Potem pa so bila prepuščena sama sebi ali pa so postala osebna garda raznih gospodov, ki sem -jim hoče poleg polnih blagajn še tudi parade in hvaležnega naroda.
V popolnoma drugačni luči pa se pokaže ta naš kapital napram tuje-rodcem pred katerimi pade navzlic vsej svoji namišljeni veličini takoj na kolena. Dočim nimajo za naša društva skoro redno nikoli denarja, imajo .za tujerodne in nam naravnost smrtno sovražne organizacije vedno dovolj, naravnost bajnih svot.
Kot eden najeklatantnejših dokazov za to navajamo sledeči primer: V Gorici se nahaja kot podružnica ljubljanske centrale Ljubljanske kreditne banke, istoimenski zavod. Ta banka slovi po celem Primorju in neodrešeni domovini samo kot naš in narodni zavod, ki ga je treba podpirati in skrbeti za kar najboljši njegov procvit. V tej veri podkrepljuje naše zasužnjene rojake tudi in-seriranje v časopisu, kjer so naravnost podčrtuje slovenski in narodni značaj zavoda. V resnici pa donaša k razvoju našega narodnega gospodarskega razvoja omenjeni zavod ravno toliko ali pa še manj, kakor katerakoli italijanska banka.
Ta zavod s pravo krezovsko radodarnostjo podpira razne fašistov-ske veličine in jim kreditira silne zneske, ki iih ne vračajo pravočasno ali pa sploh ne. Tako je izgubila ta podružnica Kreditne banke samo pri znanem voditelju goriškega fašizma ing. Heilandu okoli dveh stotisoč lir. Slovenski trgovci in posestniki pa se neprestano pritožujejo čez njeno odklonilno stališče pri njihovih dobro zasiguranih prošnjah za kredit, ki ga dobe le pod težkimi pogoji. Vsled tega vlada med našim življem, ki s svojimi vlogami vzdržuje visoko aktivnost te podružnice upravičeno ogorčenje. Ravno tako izkazuje ta zavod tudi absolutno pasivnost v vsakem narodnem delovanju. Se več! Prepovedano je celo njegovim uslužbencem kakršnokoli sodelovanje in udejstvovanje pri vseh naših' organizacijah pa najsi so potem že politične ali kulturne. Podpor ne deli nikakih nobenemu naših društev, najsi so napravila že več kot celo
i opo £r<?fen^ *em* k° navadne in najbolj priprosto organizirane in z minimalnim prometom delujoče posojilnice po deželi razdele vsako leto lepo tisočake za narodne namene, je
ta podružnica podelila 'doslej najbrže na račun priročne blagajne Zvezi prosvetnih dry|tev reci ln piši Lir 60.— in enkrat pozneje Lir 300. To pa je tudi vse.
Drugačno sliko pokaže ta svetinja napram laškim društvom. Omenimo naj samo, da je podružnica ustanovni član raznih Italijanskih revij kot »Italica«. Naravnost ganljivo pa je videti ob raznih italijanskih »festih« njene prostore, ki so bili doslej še vedno z najlepšo In najbo-gateCšo iluminacijo in transporenti okrašeni.
Vemo dobro, da se bodo oglasili gospodje in dejali na te nase težke obdolžitve, da delajo vse to iz trgovskega oportunizma. Izgovarjali se bodo na silo in moč fašizma in potrebnost tega oportunizma napram njemu. Mi imamo sicer tudi o tem svoje mnenje, ki sloni na izkušnjah tisočerih naših najboljših v neodrešeni domovini, ki še pod mnogo težjimi okolnostinl ne klonilo, vendar
gremo molče preko tega oportunizma, za kojega pa bo potreba dajati ob svojem času tudi vsem njegovim pristašem odgovor. Nikakor pa ne moremo opravičiti in razumeti naravnost najhujše graje in kazni vredno postopanje podružnice Ljubljanske kreditne banke s slovenskimi trgovci in obrtniki onstran provizornlli meja! Zato ne drži noben razlog oportunizma, kakor tudi ne za postopanje napram društvom, ki bi po teh zgledih menda preje dobila podporo v italijanskih zavodih, kakor v slovenski Ljubljanski kreditni banki. Za tako postopanje imamo samo naj-hujšo obsodbo, in željo Izvedeti, kaj pravi k njemu centrala narodne in slovenske Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani, ki bo gotovo tu napravila svoje odločne korake in pokazala jugoslovenski javnosti ter ne-odrešenim bratom, onkraj Javornika, da postopanja svoje podružnice ne odobrava; ako ne naravnost tudi z nami vred obsoja.
Po Ženevi.
Šesto zasedanje Zveze narodov je bilo v nedeljo slovesno zaključeno. Tako poročajo na kratko časopisi, ki so pazno sledili delu te velike institucije osnovane do zamisli velikega Wi.sona; pa tako grdo izrabljene za specialne namene velikih in močnih. Delu tega VI. zasedanja Zveze narodov smo pazno sledili tudi jugoslovenski nacionalisti. Čakali smo besede o trpljenju naših zasužnjenih bratov in odločnega protesta naših zastopnikov napram onim, ki so vdrli v našo zemljo in pričeli vladati najboljšemu delu naSega naroda. Pozorno smo sledili kretnji njih, ki so zastopali Jugoslavijo, da izneso bolni krik naše nacije in da vržejo pred forumom celega sveta z obraza krinko črnosrajčniškemu polipu, ki duši in ugonablja tam za Logatcem in Rakekom našo kri. Potrpežljvost naša je bila velika. Vedeli smo, da je v Ženevi Še mnogo nam enakih, ki bodo Pred svetovno politično borzo v Genovi dali izraza čustvom in trpljenju svojega naroda.
Naše pričakovanje so motili samo glasovi o banketih, najdražjih hotelih in avanturah posameznih, ki smo jih poslali, da zastopajo pravdo naše zemlje. Prišla so tudi poročila o avijatlčni diplomaciji gospoda Radiča in njegovih poznanstvih, ki jih je sklepal za bodoče diplomatske zveze kar na debelo. Zastonj pa smo iskali trenutka, v kojem bi morala pasti glavna beseda naše delegacije pri tem zasedanju.
Dočakali smo na svojo nemalo sramoto le to, da je vstal v komisiji Lige narodov, zastopnik Italije, poznani dalmatinski renegat g. Cipicco in zahteval od Zveze, da poskrbi za onih par tisoč italijanskih renegatov, optantov in izdajalcev, ki odjedajmo v Jugoslaviji kruh domačinom in pripravljajo teren za ekspanzijo Italije, na Balkan. V svoji naduti italijanski nesramnosti je dalje ta možak zbrani
komisiji razlagal, kako v Jugoslaviji preganjajo Italijane, ki v resnici po posebni naklonjenosti g. zunanjega ministra in pa netunskih konvencijah uživajo večje ugodnosti in pravice, kakor jugoslovenski državljani.
V potrdilo teh brezprimernih, zlobnih in premišljenih laži machia-velističnega poslanca črne Italije, je obsedel jugoslovenski delegat v g. narodni poslanec Vasa U. Jovanovič in vneto molčal na vse to. Poleg njega se nahajajoči zastopniki naše delegacije, seveda tudi niso smatrali potrebnim odločno zavrniti ta podla obrekovanja g. Cipicco. S tem so zamudili najlepšo priliko ob natejenem in preračunanem afrontu Italije v vprašanju narodnih manjšin, pokazati svetu vse nekulturno in barbarsko postopanje on. Mussolinija in njegovih opričnikov napram delu našega naroda, ki ječi pod jarmom 2000 letnih kulturonoscev. Upali smo, da je morda v tem molku le namen in da bodo naši delegati z vso težo dokazov in obtožb nastopili pri glavni razpravi. Varali pa smo se grdo. Dvignili so se zastopniki vseh narodov, in več ali manj opravičeno podali obtožbe napram močnim in gospodujočim. Edino zastopniki najbolj gnavljenega in zatiranega naroda so molčali in dali že itak močnim zatiralcem še krepkejšo oporo.
Oglasil se je samo gospod Radič na svojem predavanju v »Athe-neumu«, ki jle dobro občutil, da je o zatiranju našega življa v Primorju treba nekaj reči. Najsi ni niti do dobrega izrekel te svoje besede, ki je bila spričo silnih krivic, katere mora prenašati naš narod zelo, zelo prizanesljiva: vendar je vzbudil z njo največjo pozornost vseh krogov. Naletel je na najhujši odpor Italijanov, ki so s tem nehote priznali, da v stvari ni nekaj v redu in da Imajo slabo vest. Bil je ta Radičev govor tudi edini hip v katerem je delegat naše delegacije Izrekel to, kar bi morala cela delegacija nepre-
BeR
LJUBLJANA
na
MKSTNI TRG 5
• NK ■■■■■n
T°W|{
stano propovedovatl vsem in jih opozarjati na škandal 20. stoletja, ki se odigrava nemoteno danes v Italiji, pred očmi celega sveta. Čudimo se le, da so se našli celo pri nas v Slovencih ljudje, ki so spričo svojega partizanstva videli v tej res dobri gesti g. Radiča, nekaj kar so morali ironično omalovaževati in iznesti, kot neko slabo diplomatično potezo Radiča, napram eni izmed naših številnih zaveznic.«
Zavedamo se dobro, da je ta naša konstatacija k sklepu Lige narodov za gospode, ki so nas zastopali čisto neumestna. Prejeli so svoje franke, navžili se čistega zraka svobodne Švice, seznanili so se na globoko in široko po raznih banketih in varije-tetih ter vsepovsod dostojno repre-zentirali jugoslovenske davkoplačevalce. Več niso zmogli. Bilo jim pa tudi ni naročeno. Gospod zunanji minister dr. Ninčič, pa je bil bolehen. Bolehen bo najbrže tudi njegov eks-poze o poteku in udeležbi Jugoslavije na končanem zasedanju Zveze narodov; ako ga bo seveda sploh pedal. Verujemo pa trdno, da se bo našel zdravnik tudi za to bolehnost in poslal g. zunanjega na difinitivni bolniški dopust. To bo gotovo dobro zanj in upamo tudi za nas in one tam preko.	I.	T.
»Dunajsko pismo".
Poznani A. G. opisuje v »Narodnem dnevniku« pod gorenjim naslovom stanje in položaj v njemu tako idealno urejeni Nemški Avstriji. Mi bi k tej njegovi naklonjenosti napram Nemški Avstriji in .vsemu kar je nemškega ne imeli ničesar pripomniti. Vsak ima svoje veselje in dopadajenje. Eden nad enim, drugi nad drugim. Gospod A. G. pa nad nemško-avstrijskim rajem, ki bi ga menda kar najraje celega k nam presadil. Poznamo gospoda A. G. kot priznanega narodnjaka in mu to posebno naklonjenost napram naši prijateljski sosedi prav nič ne štejemo v zlo. Posebno še radi tega, ker je že lep čas odtujen od naše zemlje in sprejema vtise o njej skozi očala, ki marsikdaj pokažejo sliko v precei drugačni luči, kakor je v resnici. .
Korigirati pa moramo njegovo napačno mišljenje, da se sme s tem svojim nemško-avstrofilskim nazi-ranjem vtikati v naše razmere in deliti svete naši državi s cesarskega Dunaja. Ti njegovi nasveti in opombe postajajo zadnje čase vedno bolj čudni in nerazumljivi. Vrhunec pa dosegajo v zadnjih »pismih«, kjer nasvetuje g. A. G. stvari, ki
Poglej, poglej si našo Mico, kako ti ona prati zna, naprayi si kar veselico, opere vse, kar se ji da.
Kadar hna „QRZELR" milo, ti pere rada no? in dan, očisti vsako ti perilo, njen trud nikdar ti ni zaman.
EMI
so za nas nesprejemljive. Povda-rili smo že preje, da vpoštevamo njegov milje in vpliv tega nanj, vendar pa moramo odločno zavrni-ti njegova natvezovanjci, da se P* 1 nas godi Nemcem hudo in da jim celo kdo jemlje njihove pravice. Gospod A. G. je inteligenten človek in včasih celo rad posega v diplomatska vprašanja. Ze kot tak bi se moral preje dobro premisliti, preje ko je napisal besede v katerih priporoča Jugoslaviji nov »zmernejši kurz« napram njenim Nemcem. Kajti s tem je dano Nemcem, ki znajo tovrstne izjave dosti bolje uporabljati, kakor pa mi. orožje, ki nam zamore še zelo škodovati. Poleg tega so ta namigovanja, ki slone' na mišljenju ustvarjenem iz či-tanja nemškili časopisov tudi naravnost popolnoma neresnična. Položaj Nemcev pri nas se najlepše razvidi iz knjige »Manjšinjskega instituta« v primerjanju s položajem Slovencev pod Nemško Avstrijo'-To primerjanje dovolj jasno pokaže, kje da bo potreba pričeti z novimi metodami. Ne vemo, v koliko bodo ta izvajanja g. A. G. našla ugoden odmev med našo javnostjo; vemo pa, da bi vsak poizkus ponovnega ustvarjanja nemškega lica naših mest in javnih naprav, zadel na najhujši odpor Orjune, ki bo že prav gotovo našla sredstvo, s katerimi bi vsak tak eksperiment zadušila že v kali. Zato naj bo, četudi na svojo veliko žalost g. A. G. prepričan, da se pri nas Nemcem bolje, kakor se jim sedaj, ne bo godilo. Saj imajo vse -razen še svojega poslanca, ki si ga vsled prepičlega števila niso zamogli izvoliti. Tolike »požrtvovalnosti in narodne spravljivosti«, da bi celo mi volili Nemcem poslance, kakor v nekdanjih dobrih, starih Časih, pa ne more od nas vendar pričakovati g. A. G.
H koncu še par besedi k besedam g. A. G. o gibanju za združitev Nemške Avstrije z Nemčijo, ki
nam ga prav plastično riše v njegovem sedanjem stanju in s prognozo bližnjega razvoja. Končuje se ta članek zopet z milo željo, da bi poizkusili najti z našimi germanskih mi sosedi prijateljsko platformo, ki bi nam omogočila brez nasilja in krvi povratek zasužnjenega dela Koroške v okrilje svobodne Jugoslavije. Trudili smo se ustvariti sl vsaj v mislih kombinacijo za uresničenje tovrstne platforme. Odkrito povedano, ni se nam je posrečilo pri najboljši volji! V račun pri-hajajo ovire, ki so neizbežne in ki jih ne bo noben še tako pacifistično in prijateljsko navdahnjeni diplomat mogel odstraniti, pa makar bi bil to celo sam g. A. G. Posledice mirotvorne in prijateljsko prizanesljive taktike napram Nemški Avstriji dovolj občutimo še iza leta 1918, ko je padel pacifizmu prevzeti Izrek »Niti kapljice krvi« in ko so vstali rodoljubi in se vsi v. skrbeh vpraševali, »Kdo bo odgovarjal za prelito kri vsakega slovenskega fanta«. Kaže se tudi danes, ko baš zbog te prizanesljivosti raste od dne do dne objestnost in samozavest naših in zamejn-Ui Nemcev, katerim so naši zasužnjeni bratje samo brezpravna raja. Upanje na kako mirno in prijatelja sko poravnavo v tem vprašanju, pa jo tudi zbog tega popolnoma brez* miselno, ker danes še ravno tako, kakor pred letom 1918. živi pan-germanizem, ki ne bo mirnim potom pustil odtrgati od bodoče velike Nemčije niti pedi zemlje, kaj šele cele dežele. Saj baš ta pangermani* zem zopet dviga svoj program in čujejo se celo napovedi o novem ofenzivnem pohodu germanstva. Po svetovni konstelaciji in dejstvih sodeč, ne brez vzroka.
S temi dejstvi bi moral g. A. G. pri tretiranju koroškega vprašanja resno računati In prav gotovo bi prišel potem do precci drugačnih izjav in zaključkov, kakor jih daje sedaj.	A.	V.
Je znalo le malo nlegovlH ljudi Citati in pisati — ko je nastopi vlado je baje znal v vsei Crni gori čitaiti le on In njegov učitelj Stma Milju-tlnovič. Črke, ki jih je naročil za tiskarno, so morali porabiti za kroglje, ker jim Je svinca zmanjka-, jo zia večne boj$ s Turki, »tare rokopise so morali rabiti za basanje pušk, ker niso imeli druzega pa-, jMrja. V takih razmerah j 9 ustvarjal narodno kulturo Njegoš v svoji domovini, ki ni imela tkzv. kulturnih tradicij, ki pa je Imela. v svojem narodu ogfomne zaklade narodne kulture.
Tako je takrat 1. 1913. jugoslo-venskai mladina na D,unaju z Nje« goševo proslavo manifestirala proti »kulturni« Evropi za svojo narodno nacionalno kulturo. Njegoš ji je postal zgled. Bilo je. kakor da se jo zavedala, da prihaja njegov čas.
Prof. Skerlič je odšel z Dunaja bolan in je v nekai dneh umrl. Srbsko znanost je zadela nenadomestljiva izguba. Takoj do slavnosti se ie začelo preganjanje jugoslo-venske omladine. V juniju je počil strel v Sarajevu, v juliju je izbruhnila vojna.
Njegoš, ki je govoril mladini in narodu velike nauke z vrha Lov-čena. se je moral umakniti. Groza
.vojne ni prizanesla niti njegovim mrtvim kostem. Toda vrh Lovčena e ni dal podreti. Kres na časj; rrancjj jfožefu ga ni zažgal. Vrh _,ovčena Je pel svojo narodno pesem o rofcstvu in ponižanju. Duša naroda je bila zakopana v njem. Zato je zmagala njena živa sila in oni. ki so z nasiljem prinesli nanj Svojo tujo kulturo — so propadli.
Njegošovo slavje vrh Lovčena nam ie vzbudilo ta zgodovinski spomin. Sprejem kralja in kraljice
po stari Crni gori ie bil dokaiz globoke priproste narodne duše. Vzklik | Starke, ki ni mogla tajiti svojega i
notranjega navdušenja »Šunce naše drcgo! Sablja bridka!« je izraz naroda. ki živi. čuti In m teli. po svoje. To ni »balkanizem«, kakor bi to krstili zapadni kulturonosci. to. je tista prvotna kultura, ki zasluži od niaše strani vsal toliko spoštovanja in uvaževania, kolikor naša narejena od njihove strani.
Slavnosti so minule in Njegošev mavzolei se dviga vrh Lovčena... Mladina in javnost je te dni vsaj nekai čula o njem. Treba pa bo ravno zato. da se obranimo pred tujo kulturo, da ostane njegovo ime vedno med nami in da ne pozabimo naukov, ki jih govori osvobojenemu narodu vrh Lovčena 1
NAJUGODNEJŠE NAKUP
OBLEKE
VAM NUDI
JOS. HOJINH
LJUBLJANA.
vnk. kor meje ki so bile no nesrečnem plebiscitu Uoostavliene, mi ne prlpoznavamo za naše granfce. To
spoznanje bo moralo objeti tudi prei ali slei koroške nemčurje. ki dapes proglašajo ponemčevanje in taimatsdinstlerski sistem za nekako neizbežno usodo.
Dopis!.
Tužnl glasi.
Vrh Lovčena.
Leta 1913.. ko ie bila stoletnica . Njegoševega rojstva, ie slavila ju- j
goslovenska mladina ta spomin na najveličastnejši način. Ideja piepo-roda ie takrat prevzela vse naše dijaštvo v domovini, prodrla pa je tudi v akademska društva na Dunaju, v Gradcu in v Pragi. V znak enotnega nacionalnega čustvovanja so se združila akademska društva v veliko skupno organizacijo »Jugoslavijo« in prva velika manifestacija tega združenja .ie bila Njegoševa proslava na Dunaju. Kje je danes tista mladina? Ali je te dni mladina sj^vila v tistem duhu, kakor njena predhodnica predvojna generacija v tuji državi?... Takrat je prihitel med svoje zveste borce sam prof. Skerlič iz Beograda, on najboljši poznavalec jugoslovenske književnosti, Pr°" pagator nacionalne ideje in mož svetovnega obzorja, ie bil predvsem poklican, da govori slavnostni govor o velikem črnogorskem vladiki, ki je bil prerok in predhodnik nove nacionalne borbe za osvobojenje Balkanai. In prof. Sker-
lid ie govoril Njegove besede so odmevale Iz tisočerih src. Tam tia
cesarskem Dunaju, kjer so se PO* našali s svojo svetovno kulturo m s preziranjem gledali na nekulturni Balkan — je proslavljal prof. Skerlič velikega kulturnega človeka, ki je vzrastel iz na videz nekulturne zemlje. Kai pa je kultura? Ali ie lati tura rožljanje z orožjem proti narodu ki se ie komaj (1713.) osvobodil izpod nekulturnega turškega robstva — ali je kultura to, kar grmadi Evropa s svojim papirjem dan na dan v svoje knjižnice — ali je kultura samo tehnika, organizacija in civilizacija, iz katere je izginilo ono najlepše in najdragocenejše — to ie duša naroda? Duša naroda se ie pokazala v najsijajnejši luči ravno tam, kjer je narod z brezmejnimi žrtvami izvojeval svojo svobodo — izpod tuje kulture. In Dunaj se je inštinktivno zbal te narodne duše — gnila kultura se je zbala zdrave sile in ker ie čutila svoie propadanje, je šla proti duši naroda s stroji in puškami. Ko je Njegoš pisal svoj »Gorski venec«,
Nepotrebno hi&erlranje. Pred nami leži propagandna brošura poznanega U. U. Urbanija »Postumia Romana«, v kateri vabi ta vesoljno Italijo na obisk »deMe Grotte me-ravigliose«. Brošura je pisana v strogo italijansko-nacionahiem duhu in ima poleg propagandnega značaja tudi strogo agitatorično obiležje, s kojim hoče g. Urbani dokazati italijanstvo slovenske Po-, stojne. S tem njegovim poizkusom se ne bomo bavlli. ker bo-dp {p že prej ali slej opravili haŠi vojniki. PobaViti pa se moramo z onimi našimi brati, ki so s svojimi inserati omogočili izdanje te za jugosloven-sko Postojno nič kaj primerne brošure. Izgovarjanje na teror v tem slučaju ni umestno, ker nam je
znano, tla sc So vrSUo rmWr<vnje ln-
seratov na čisto miren in običajni trgovski način. Zato smatramo, da je bilo inseriranje Hotela Patemost,
Josipa Birka, G. Plkla, L. Ditriha, M. Kutina. F. Kutina. M. Šebra, Rebca, Muhe, zelo neumestno in čisto nepotrebno statiranje Črno-srajčnlšklm nasilnikom.
Slovenska iredenta na Koroškem. Občutek, da gospodarijo na hjiši zemlji, na kateri živimo mi že od tedaj, ko so pradedje naših Germanov pasli še svinje po tevtobur-ških gozdovih, ni pri koroških Nemcih nič kaj siguren. V tjepirnem razpoloženju neprestano iščejo in slikajo strahove, ki jih tl! V zadnjem času vidijo vsepovsod iredento. ki se kakor silila roka izteza preko Kairavank in grozi uničiti »nemški živelj«. Ne vemo, koliko je ta strah upravičen, vemo pa. da ža-libože še nimamo inteligenco, ki bi zamogla otti podlaga te iredente.
Na vsak način je napačno nazi-ranje onih nemčurjev. ki nam prepovedujejo gledani© preko Kara-
•■wo^-rT>i!r-rTDor>^s^,'gxranKrR^~Tg^ZgnBgC
Kdor fotografira
mora imetB
naše trt novosti:
ilaš ilustrovani cinik
.Moderna fotografija" BreipIaSao
Mašo itoovano utno knjigo
„Kako ee naufiim
fotografirati*
Sbrio Din ©*—
Mmpkljivomidoico
„Pravosvet" Samo Din 4*—
 	  Celje.
Orjuna Gradac je priredila v nedeljo 27. 9. svojim četnikom, kateri v kratkem odidejo k orožnikom in v, vojsko, poslovilni večer. Prireditvi sta med Številnim občinstvom iz okolice, prisostvovala tudi naša nam draga brata Levstik in Prosenc. Goste je pozdravil predsednik br. Ma-zele ml., ter se četnikom zahvalil za pridno sodelovanje pri organizaciji. Br. Levstik je odhajajoče v lepem govoru pozdravil in jih vzpodbujal k iracionalnem delu v njih bodočem življenju. Govor brata Prosenca je bil predvsem namenjen gradačkim četnikom. Upamo da so ga četniki razumeli tako, kakor je govornik to
hotel.	k
Po obeh govorih se je razvila živahna zabava. Belokranjski orjunaši se bratoma za poset prisrčno zahvaljujejo in njih edina želja je, da bi se še večkrat videli v Belokrajini.
Zagorje ob Savi. V nedeljo, dno 20. septembra 1925 smo spremili k večnemu počitku g- Uršulo Jerin* soprogo našega podpredsednika br. Lavoslava Jerina. Pokojnica je bila vseskozi vzorna in jako narodna žena. Svojo deco je vzgojila v nacionalnem duhu. Zelo se je radova-la prihoda Jugoslavije, dasl je žrtvovala sina Jurčeta, ki je padel ko: srbski dobrovoljec na Kajrnakčala-mi. Bodi ji lahka jugoslovenska
zemljica, ki io je tako ljubila. Žalujočim naše iskreno sožalje!
Rakek. Dne 22. septembra se je vrnil iz ljubljanskih zaporov naš junak in komandant Snežniškega bataljona brat Stanko Molk. Skoraj je preteklo leto dni odkar so se zaprle za njim težka vrata ljubljanske ietnišnice ter mu tako vzele začasno svobodo.
Težko nam je bilo ob njegovi izgubi. A tolažila nas je misel* da mora tudi za Orjuuaše priti pravica. Nismo se varali. Napočil je oni veseli trenotek, ko je zopet stopil med nas junaški vodja Stane.
« .'i ^ ii.1 I, I'tf II ii '1MB'1 1 It l'H I ul* M~ti	ri.*
OSTANKE
češkega in angloškeg3 sukna za moške obleke, damBke kostume ln plašče po 2‘50 do 3-20 /n dobite po neverjetno nizki ceui, in sicer od 250 Din naprej v razpošiljalnici
Josip Evanči2i LluhUana
Miklo51*eva 4, nasproti frančiškansko cerkve.
Oglejte sl izložbe! Prepričajte se!
LISTEK.
Izgubljeni spomenik.
(Slovenska tragikomedija v več dejanjih.)
Prvo deianje: Ptuj. Vlak prihaja. SkupSČinarji izstopajo. Na kolodvoru stoii nemškutarska fakina-ža. Fi-i-i-i! Žvižg in krik! Naenkrat leti na slovenske skupščinarje kamenje. Vmes padajo gnilai Jajca in pljunki. Med rjovenjem nahujskano bande odhajaio zborovalci v »Narodni dom«, kjer jih ves dan oblega divje razgrajoča tolpa.
Drugo dejanje: Ljubljana.* Protestno zborovanje v »Mestnem domu«. Vse mesto ie razburjeno. U11-. ce se polnijo. Množica narašča. Na-* enkrat se pojavijo čudni prizori, še ne videni v Ljubljani. Nemški napisi padajo znad trgovin na tla. Užaljena duša naroda se maščuje. Noč polna nemirov. Drugi dan. Vojaštvo se Dojavi na ulicah. Množice demonstrirajo. Naenkrat pok-pok! Kri, kri! Mrtvi in ranjeni leže po tleh.
Tretje dejanje: Po cesti na pokopališče k sv. Križu se vije žalen sprevod. Narodne zastave so obdane s črnimi trakovi. Ogromna
masa naroda spremlja narodne žrtve v grob. Govori. Prisege. Ni več razlike med strankami. Ves narod čuti, da ie prišel boj na življenje in smrt. Ustanovi se Narodni odbor.
Četrto dejanje:	Poziv »Narodnega odbora«:	»... da se postavi
žrtvam dostojen spomenik, obračamo se na ves narod slovenski, da zbira prispevke...« Narod zbira prispevke. Nabranih ie 150.000 kron. Narodni odbor deli podpore namjencem. in razpiše konkurz za spomenik.
Peto dejanje...: »Ker pa vlada pravzaprav ni kompetentna, da bi odločala, kakšni spomeniki smejo stati na pokopališčih, prosimo Vašo Prevzvišenost, da ukrene vse potrebno, da ne bo stal na ljubljanskem pokopališču, katerega lastnica je cerkvena oblast, spomenik, ki bi žalil državno avtoriteto in bil predmet hujskanja proti drugorod-neitiu prebivalstvu te dežele. (Pismo c. kr. vlade na knezoškofijski ordinairijat.) Tik na to proglasi »Slovenec« tkzv. septemberske dogodke za »Žalostne« in skuša pojasniti njihovo ozadje.
Šesto dejanje: Peruzzi' kleše spomenik. »Slovan« prinese njegovo sliko, po Sloveniji kroži narodn .kolek z napisom i 20.. IX. 1908. Narod
čaka. kdaj bo postavil spomenik na grob. Mladina zvesto čuva spomin na dni velikega boja. Narodni odbor se razide.
Sedmo dejanje: Spomenik ie gotov »Slovenski Narod« piše, da je škof prepovedal postaviti naj pokopališče spomenik septemberskim žrtvam. Ljubljana ne protestira. Kipar sprašuje, kam nai pošlje spomenik. Po tehtnem premišljevanju narodnih krogov se sklene, naj se spomenik spravi na magistratu.
Osmo dejanje; Spomenik leži v zabojih nekje na magistratu. Grobovi septemberskih žrtev so brez spomenika. Časopisje se vsako leto spomin},a septemberskih dogodkov. O vseh svetih vsako leto pojo pevci na grobovih. ^ a^o minejo leta. Zadnja leta zasužnjenega na* roda. Nastane svetovna vojna.
Deveto dejanje: Svetovna vojna je končana. Ravno deset let po ljubljanskih dogodkih prebije srbska armada združena z jugosloven-skimi dobrovoljci nemško-bolgar-. sko-avstrljsko fronto pri Soltrnu. Ljubljana še spi v pričakovanju novih dogodkov. Poldrugi mesec na to razpade Avstrija. Narodna vlada. Narodni ministri. Proglasitev Jugoslavije.
Deseto dejanje:	Leto pozneje.
Bliža se 20. september. »Kaj je s spomenikom septemberskim žrtvam? Kje je spomenik? ...« (Spomenik leži nekje zabit v zaboje. Nihče ga ne išče. nihče ga najti ne more).
Enajsto dejanie: Zopet leto pozneje. Kai je s spomenikom sep-temberskim Žrtvam? Kje ie spo- i menik? Skrajni čas ie itd. Narodni odbor molči. Magistrat molči. Ljubljana molči.
Dvanajsto, trinajsto itd. dejanje: Istotako.
Zadnje dejanje:	Orjuna .zahte-
va jasnosti v tem vprašanju. Na nnaigistratu iščejo. Največja težava je v tem. da tam ni za take stvari nobenega referata. Sploh jubileji, slavnosti, proslave itd. so nadležne reči. Nekateri starejši sluge se spominjajo. da je bilo nekai tam v nekih zabojih. Brajnovke se pogovarjajo. da so spomenik razbili in porabili kamenje za druge stvaii Nekateri trdijo, da ie nekje na Kodeljevem... .	r
Grobovi tulijo...	I.	L.
t Gojrnir Verbič.
Bratsko »Orjuno« Vič-Glince je zadela težka izguba. Preminul je dne 26. t. m. lij e a mladi, agilni član uoj-
mir Verbič. Njegovi zemski ostanki so bili prepeljani iz bolnice, kjer je končal svoje življenje po težki in mučni bolezni v Sokolski dom na Viču, kjer je bil postavljen mrtvaški oder, popolnoma obdan od vencev in cvetja, častno stražo so tvorili Orjunaši in Sokoli.
Splošno Gojmirovo priljubljenost, pa je pokazal žalni sprevod —• zadnja Gojmirova pot. Zbrali so se njegovi prijatelji in znanci, zbrala sc je »Orjuna«, da pokaže, kako zna ceniti svoje delavce. Pevci so zapeli z‘-gostinko »Vigred sc povrne«, krepKC roko Orjunašev in Sokolov so dvignile mrtvega svojega tovariša, da ga poneso k večnemu počitku. Na ceiu sprevoda sta stopala orjunaški bar-jaktar in sokolski praporščak, za njima pa uniformirani člani in članic®: V dolgi vrsti vencev je bleste1 eden z napisom: »Bratu Goim Orjuna Vič-Glince«.
Na pokopališču mu Je zakhcal Sokol zadnji »Zdravo«, obžalujoč, da je moral Gojmir tako mlad zapustiti svet in odnesti s seboj toliko nad n UPOV K odprtemu grobu je pristopil Orjunaš, da se poslovi imenom Orjune od mrtvega druga:
Brat Gojko — Orjuna se poslavlja! Zopet je zazijal grob, da sprejme vase novo žrtev krute, neizprosne usode, da nam ugrabi življenja
UlVXVNX\\X>\>X\>rtWVtW^V
mMMILO
zmOSTERP
Dragi Stane! Težko te je pričakovala Tvoja prva četa. Temni so bili obrazi četnikov, ko so strumno stali na rakovškem kolodvoru pod vodstvom br. Arneža. Razjasnilo se jim je čelo, srce je jelo hitreje biti, ko si stopil Ti med nje. V srcu so tisti moment sklenili, da Te ne puste več iz svoje srede.
Pokazal si jim takoj, da ni nehalo še biti Tvoje srce za velika dela, ko si takoj ob Tvojem po-vratu že napovedal sestanek za nedeljo v Grčaracu, kjer nameravaš postaviti zopet eno Orjunaško trdnjavo.
Dragi Stane! Četniki Snežniškega bataljona Te pozdravljajo na svobodi, nadejajoč se, da kmalu ponesemo mrtvaško glavo, ki je Ometena na našem praporu, pod Tvojim vodstvom preko Javornika.
Zdravo br. Stanko!
Rakek. Dne 27. X. t. 1. je odšel iz Rakeka carinski uradnik brat Jakob Beguš na svoje novo službeno mesto v Zagreb. Br. Jaka je bil prava gorenjska korenina, povsod priljubljen. Želimo mu na novem službenem mestu obilo sreče ter mu kličemo v pozdrav: .Vrni se!
Orjuna Rakek.
Mirna. Po dobro uspelem slavlju razvitja bojnega prapora naše mestne organizacije, si je nadela omenjena organizacija nalogo, da prireja ob nedeljah in praznikih propagandne izlete po mirenski dolini. Prvi tak izlet se je vršil v nedeljo 22. t. in., ki je popolnoma uspel. Močna četa uniformiranih četnikov je strumnih korakov in pevajoč načijonalistične himne prikorakala v Mokronog. V. gostilniških prostorih g. Kolenca smo imeli malo odmora, kjer se je med tem časom nabralo mnogo domačinov, da vidijo in pobližje spoznajo borce nacijonalizma. Br. predsednik Bulc je v vznešenih besedah pozdravil zbrane in jih bodril, da se organizirajo čimpreje. Br. Dominko je na-to kratko obrazložil pomen Orjune. Po dobro uspelem sestanku je četa odkorakala živahno aklamirana. Vso Pot do Mirne je četa imela vežbe. Disciplina in vztrajnost je ljudstvu
mladega borca, prežetega idealizma m brezmejne ljubavi do nacije in domovine. —
Gojko, prezgodaj odhajaš od nas! Mnogo prezgodaj Je bila izruvana f.al mladega Tvojega življenja — saj si šele pričel živeti, in življenje je borba, življenje je žrtvovanje svojih moči narodu in domovini in Ti jih še nisi izčrpal; v mladostnem svo-iem razmahu si se moral zgruditi Pod silo zahrbtne bolezni in to v času, ko smo Te najbolj potrebovali!
. Velika je naša izguba. Bil si de-aven in zvest; Tvoje delo je bilo tiho in mirno, da se ga često nismo hiti zavedali, brez hrupa, a zato tem iskrenejše; Tvoja zvestoba čista in neskaljena, kakor mlada Tvoja duša/
Brat Gojko, svojo mladost si po-oVetii vzvišeni ideji našega hotenja,
binnQil si sc 3e z vsem žarom nese-vi,k 6 Sv°3e bubezni, zato je naša iz-guoa tem večja, a tem večji tudi dvoj spomin!
Brat Gojko - Orjuna se poslavljal
, Na zadnji poti so Te spremljali ^atje četniki, Tvoji drugi, da se Ti šlo °lže’in zabhji nai se od Tebe po-
',e> srCU Tvojemu ne zadnji!
, Ti, barjak orjunaški, kloni v
ioiv Pozdrav manom mrtvega svo-3ega borca!«
m 2lo.b°^0 klonil barjak, akcijo-drugaj16 za^nji^ Pozdravila mrtvega
močno imponirala. — Drug tak zopet dobro uspeli izlet se je vršil nedeljo pozneje v Trebnje. Četa, broje-ča 18 uniformiranih članov, na čelu br. Bulc star. na konju je korakala skozi več vasi. Ljudstvo je z zanimanjem ogledovalo strumno četo, ki je korakala pevajoč in med potom vežbala. Trebanjci so četo živahno aklamirali. Po dosedanjih uspehih lahko rečemo: Zora puca, bit’ če dana! Zdravo!
1 Vrhnika. .V, nedeljo je priredila naša mestna organizacija vinsko trgatev v korist četniškega fonda. Prireditev je izpadla nad vse zadovoljivo in pokazala, da ima Orjuna dovolj prijateljev tudi v starodavni Vrhniki, Vsem navzočim je še posebno ugajala disciplina, ki je bila ves Čas prireditve do zaključka prav vzorna. Pokazala je, da znajo ohraniti Orjunaši tudi v veselju gotovo resnost in red, ki kaže, da upi stavljeni na Orjuno niso zaman. Agilno vrhniško organizacijo pa pozivamo, da se še bolj oprime dela in si pribori med našimi organizacijami mesto, ki ji gre.
Maribor. Tukajšnji knjigarnar Sch. v Gosposki ulici je kar meni nič, tebi nič izobesil madžarsko zastavo, ki pa ul dolgo vihrala. Sneli so jo Orjunaši in Jo nato izročili na pristojno mesto.
MM pssii za m luanMe ajaiate. THE REX CO., Ljubljana.
Naš pokref.
Ljubljanska oblast.
Ustanovni sestanek Orjuna Dvor pri Žežemberku se je vršil 27. t. m. Poročal je obl. upravni odbornik br. Stanko Pleskovič ob dobri udeležbi naroda, ki v dolini reke Krke navzlic pritisku od strani advokatov slovenskega ljudstva, vedno bolj In bolj iz-pregleduje.
Orjuna Vič-Glince naznanja svojemu članstvu, da ima odslej uradne ure ob sredah od pol 8.—9. ure zvečer pri Brodniku.
Orjuna Št. Jakob-Krakovo-Tr-novo priredi v nedeljo dne 4. oktobra ob 17. uri vinsko trgatev, združeno z veselico v društvenih prostorih in lokalih br, Steinerja na Opekarski cesti 31, s sledečim sporedom: Nagovor župana došlim gostom in takoj začetek trgatve, godba, ples, šaljiva pošta itd. Točila se bo pristna dolenjska in štajerska kapljica, za dober prigrizek so preskrbljene dobre domače kranjske in krvave klobase, slaščice itd. Kdor se hoče res veselo in dobro zabavati, naj obišče to prireditev. Sviral bo tamburaški zbor »Krim«. Vstopnina 3 Din za osebo.
Mestna Orjuna v Zagorju ob Savi priredi v nedeljo dne 4. oktobra t. 1. v Sokolskem domu veliko vinsko trgatev, spojeno s plesom in veselico. Sodeluje tamburaški odsek' Glasbenega društva. Ker je to naša prva lokalna javna prireditev vabimo vse članstvo in vnete Jugaslo-'vene, da se prireditve polnoštevilno udeleže. Natančen spored je razviden raz letakov.
Razglednice z razvitja na Mimi ima v zalogi br. Oblastni odbor. Komad stane 4 Din. Razglednice so prav lepo izdelane in jih toplo priporočamo.
Rakek. Četniki Orjune Logatec, Planina, Rakek imajo v nedeljo 4. X. t. m. vežbe na Gračarevcu. Pri tej p.iliki je tudi informativni sestanek
za ustanovitev poverjeništva v Gračarevcu. Četniki iz Rakeka zbor točno ob pol eni uri popoldan pred kolodvorom. Ob 13. uri odhod. Četniki iz Planine se priključijo v Planini. Četniki iz Logatca odhod ob 15, uri, Skupni sestanek v gostilni Z• Rupnika. Udeležba za četnike obvezna. Kroj, civilisti z znakom! Bataljonski.
Mirna. Podpisani odbor se tem potom najtopleje zahvaljuje vsem bratom in sestram, ki so pripomogli s svojim delom, da je slavnost razvitja prapora tako veličastno uspela. Posebno zahvalo pa izrekamo br. Pečku, ki je organizaciji podaril drog za prapor in za deske in mize, ki jih je posodil brezplačno za veselični prostor. Enako se zahvaljujemo požrtvovalnemu delu sester Benedičič, ki so prapor tako krasno izdelale. Hvala vsem, ki so se gmotno žrtvovali, da so nam pripomogli do uresničenja naše iskrene želje, lastnega bojnega prapora. Zdravo!
Odbor mestne Orjune.
Članstvu Orjune Ljubljana naznanjamo, da bo s prvim oktobrom pričel pobirati članarino v zato določeni pobiralec, ki se bo izkazal z v ta namen izstavljeno legitimacijo. Opozarjamo ob tej priliki tudi na to, da je mogoče vplačevati članarino pobiralcu v obrokih.
Rakek. Ker bo dosedanji br. glavar Slavko Zurltni premeščen iz postaje Rakek, je pri zadnji seji predal funkcijo ter je bil na njegovo mesto izvoljen brat Albin Arneš, dose-
'daj vodnik’ T. voda, T. četa in na Ar-neževo mesto je izvoljen brat Anton Kunc.	Cetniški odbor.
Uradne ure Orjune Ljubljana so od 1. oktobra dalje zopet vsak dan od 6. do 7. zvečer v društvenih prostorih na Dunajski cesti 40.
Z zlatim kotom priznanja Direk-torija Orjune so odlikovani bratje Vinko Petrič, Franc Mekine in Stanko Kotar. Odlikovanim bratom čestitamo k odlikovanju s pozivom: Naprej za dobro naroda in napredek Orjune.	Oblastni odbor.
Orjuna v Konjicah priredi v soboto, dne 3. oktobra ob 8. uri zvečer vinsko trgatev v prostorih Narodnega doma v Konjicah, na katero najvljudneje vabi vse svoje člane in sosednje organizacije ter somišljenike nacionalne misli. Med prireditvijo sodeluje., »Konjiški salonski orkester« in pevski zbor.
Občili zbor Orjune Tezno. Popravljamo zadnji članek o. ustanovnem občnem zbbru naše mlade organizacije v toliko, da se vrši občni zbor radi nastalih zaprek v soboto, dne 3 .oktobra zvečer v prostorih gostilne Marin na Teznu in ne 26. t. m, kakor je bilo pomotoma objavljeno. Izvoljen bo novi odbor, ki naj nadaljuje plodonasno delovanje dosedanjega pripravljalnega odbora. Po občnem zboru družabni večer. Sosednje bratske organizacije se naprošajo, da poselijo to prireditev. Zdravo!
Umnike.
In mi! Listi poročajo o sprejemu ruskega komisarja zunanjih zadev Cičerina, ki se je na potu v Italijo ustavil tudi v Varšavi. Sprejem je bil zelo prijateljski in prisrčen ter je zvezan s posredovanji, M pomenjajo znaten napredek v izboljšanju prijateljskih odnošajev med Roljsko in Rusijo. Češki nacionalisti vidijo že celo v tem prvi korak k ustvaritvi Unije slovanskih držav, do katere mora priti prej ali slej. Zanimivo je dejstvo, da pozdravlja sedaj taista Varšava, ki Je še pred par leti odbijala pod svojimi zidovi navale »rdeče armije« enega glavnih predstavnikov sedanjega režima v Rusiji. Pri nas pa živimo še vedno menda v iluziji, da je s padcem Rusije Romanov propadla tudi matjuška Rusija in da danes Rusije ni več. Posledice tega mišljenja smo doslej že več. kakor dovolj občutili. Dovolj žalostno je za nas, da bo to čudno stanje, ki vlada danes med nami in Rusijo, povzročilo tudi to, da se bo sestal prijateljsko g. Cičerin z on. Mussolinijem, največjim sovražnikom slovanstva, preje kakor pa k zastopniki Jugoslovanov, radi kojih je vstopila Rusija v vojsko.
Po našem delu nikdo ne more reči, da nas pri tej žalostni konstataciji vodijo kaki posebni nagibi. Želimo pa, da se že enkrat odpro oči tudi v to smer voditeljem naše države, ki so menda docela oslepeli po žarkih zahajajočega solnca na zapa-du. Skušenj z diplomati Spalajkovi-čevega Imamo že dovolj.
Zadnja pot br. Frana Dolničarja
je pokazala, kako je bil ceiijen pokojni v Mariboru. Pogreba se je poleg mnogobrojnega obč. in zastopn. narodnih društev udeležila tudi četa Orjunašev v kroju in polčeta v ci-vilu, ki je s praporom izkazala pre-minulemu br. zadnjo počasi. Težko
prizadeti narodni družini izrekamo svoje globoko sožalje. Mariborska Orjuna pa si bo ohranila v trajnem spominu svojega dobrega člana in prijatelja pokojnega br. Frana.
Kočevarska predrznost sinov ljubljanskega gostilničarja. V nekem tukajšnjem lokalu so sedeli dne 14. sept. 1.1. ob 5. uri popoldne gg. brata Miklič In g. Treo. V lokalu nahajajoči se gost je ponudil imejitelju lokala v razprodajo loterijske srečke za zgradbo Sokolskega doma v Šiški, kar je ta radevolje prevzel. Ponudil je takoj srečke omenjenim trem gospodom, nak,ar mu je g. Treq, eno odkupil. Gospodu Mikliču pa ni dala njegova nemška vzgoja (kakor se sam izraža in povdarja) miru ter se je proti nakupu in družbi izrazil sledeče: »Ich bin deutsch-national.«
Gospoda Mikliča tem potom opozarjamo, da naj na tak način ne kaže svoje nemške vzgoje in naj ne skuša omadeževati stvari, ki so nam svete.
Radovedni smo, če je g. Miklič tudi v svoji obrti dosleden in se ravna po tem, da je »deutsch-national«, kadar mu kupičljb narodni ljudje premoženje. To deutsch-nacijonalno gnezdo, ki ima svojo restavracijo v Kolodvorski ulici vsem somišljenikom primerno priporočamo.
Govorite g. Korošec! Leader naše stranke bodočnosti, gospod dr. Korošec, je dejal v nedeljo na Dravskem polju poleg drugega tudi sledeče: »Pravijo, opustite svojo slovensko avtonomijo In svoj slovenski jezik, pa lahko greste v vlado! »Gospod doktor, vi ste, vsaj kot pravite voditelj slovenskega ljudstva in svečenik. Kot tak bi morali, govoriti resnico če tudi je grenka. Zatorej izjavite se, kdo je tisti, ki pravi, da naj Slovenci žrtvujemo svoj jezik za vstop v vlado. Nasto-
80 došle
zadnje novosti v klobuČevmastih (Silcastih)
in najmodernejših klobukih.
Postrelila lofna. žaini klobuki redno v nalogi. Cene zmerne.
,1111
pite s konkretnimi imeni! Hvaležni vam bodo vaši, hvaležni vam bomo tudi mi. Drugače pa si ne moremo kaj drugega, kakor spominjati se tistih branjevk in kokošaric, ki tudi marsikaj pravijo, ko prodajajo klopotce!
Abiturijentski tečaj na trgovski akademiji v Ljubljani. Predavanja se prično 15. oktobra tega leta ob 8. uri zjutraj. Predavalnica se nahaja v poslopju Glasbene Matice, Vegova ulica, II. nadstropje, soba št. 14. Pismeni ali ustmeni priglasi se sprejemajo v pisarni trgovske akademije, Aškerčeva ul. 9/11. — Ravnateljstvo.
Poskusite takoj in prepričali se boste, da ima milo »GAZELA« take vrline, ki ga usposabljajo za nenadomestljivega pri vsakem varčnem in pametnem gospodinjstvu.
Prodam dobro ohranien orju* naški krci. za srednjo postavo. Naslov pove uprava lista.
fj Kupujmo in podpirajmo izvrstno |J
Kolinsko cikorijo
domači izdelek.
soesaossestz zsro&a;
ZRNA.
Zakai skuša T. P. D. prevzeti »Ljubljansko kreditno banko«? Z namenom in dobro voljo, d,n Po vseh dosedanjih nacionalizacijah bank in industrij, nacionalizira tudi njo. ki sc je doslei še upirala nacionalizaciji.
»Gliha vkup štriha.« Kakor posnemamo iz časopisov je pred odhodom na medparlamentarno konferenco obiskal poznani bivši minister Velizar Jankovič g. Stipico Radiča in ga naprosil, če sme v. njegovem imenu pozdraviti ameri-kanske Hrvate. Radič mu je seveda to rade volje privolil. Tako bo v imenu Radiča pozdravljal naše Izseljence oni Velizar Jankovič, ki je bil pred časom poleg »mozga radikalne stranke« — gospoda Laziče, predmet njegovih najhujših
.--I2WXiWVO?.r/G
aCagSBaa
Zakon o tisku. Zbirka zakonov, XVIII. snopič. V Ljubljani 1925. Založila Tiskovna zadruga. Cena 8 Din. poštnina 75 para več.
Ta aparat stane 750 Din.
Sprejem vseh evropskih postaj zasigurao. Elektromaterijal, motorji, svetiljke.
2JS Eiffli «« m
d. s o. i.
Ljubljana, Sv. P$«ra cesta 25.
najmodernejše urejena in oskrbovana. Izborna kuhinja. Najboljša domača in inozemska vina.
Pristni teran. Vsak dan morske ribe.
n ING. DUKIČ IN DRUG B
S GRADBENO PODJETJE
mm
Bfl
mmm
mm m
LJUBLJANA
BOHORIČEVA ULICA 24
PERILO moško, žensko, dečje, namizno In posteljno, OPREME za neveste In dojenčke,
PERJE IN PUH kupite ceno In dobro pri
C. I. HAMANN, LJUBLJANA, MESTNI TRG 8.
Stev. 42.
Dnevni koncerti:
V kavarni od 5. do pol 1. ure ponofl.
V klel! od S. do 12. ura ponoči,
V restavraciji od 7. do 12. ure ponofl.
Ob nedelja!) In prašnikih zajutrkovalnl koncert v restavraciji.
DAMSKA KAPELA
RESTAVRACIJI ..ZVEZDA
Točna In solidna postrežba Prvovrstno vino, gorka in mrzla jedila.
Se priporočata
je najmodernejše arejena ter kvrlaje vsa tlakaralika i
J lodernejiega. - Tiska šolske, tjoladln , ,	..
Ilustrirane knjige v eno- ali večbarVneo tisku tudi naJveCjlh nakladah. Časopise, revije, mlad. liste.
je najmodernejše i stejšega do najmoi znanstvene knjige. Brošure v malih in
ta dela od naiprlpro-dlnske. leposlovne In -etbnrM tisku. —
OkiitBa opna ilutrli. kataleuv. teiov Id nkiai. litin. Lsilaa tvornica iolikik zvedav.
Fran in Roza Krapež.
Šolski zvezki za osnovne in srednje šole Risanke, dnevniki in beležnice.
ZAHVALA.
Poravnajte in obnovite naročnino!
Ob bridkih trenotkih, ki nam jih je bilo doživeti ob izgubi našega nad predobrega soproga, oziroma skrbnega očeta, strica itd., gospoda
vse ljubljenega,
brata, svaka,
Franceta Dolničarja
nam je došlo toliko dokazov iskrenega sočutja, da nam ni mogoče zahvaliti se vsakemu posebej.
Prijateljem iz Pragerskega, Ptuja, Trbovelj, Ljubljane itd., ki so prihiteli,
zastopstvu ravnateljstva državnih železnic, n uslužbencev ter stanovskim tovarišem zA
da s[
železničarsl prisrčnejša zahvala.
Osobito zahvalo smo dolžni zastopstvu železniških uradnikov in udeležbo pri pogrebu.
Prisrčna zahvala tudi vsem onim, ki so blagemu pokojniku s cvetjem obsuli njegov zadnji tihi dom in vsem onim, ki so prišli od blizu in daleč, da pocaste s svojim spremstvom njega, ki nam je bil vse.
V MARIBORU, dne 29. septembra 1925.
Globoko žalujoči Dolničarjevi.
ANT. KRISPER
LJUBLJANA
MESTNI TRG žtev. 26
mr Zaloga galanterilskega blaga
Tovarna črevllev
Zahtevajte . POKALICE (Kracherl)
Z zajamčeno pristnim sladkorjem, katero izdeluje EMIL MORČ, sodavičar, Kette-iHurnovi e. 11. (Martinova c.)
samo prvovrstno biago v vsaki množini v sodih in juta vrečah nudi po najnižji tovarniški ceni
v Zidanem mostu.
Zahvala.
Ob prebridki, nenadni izgubi, smrti dragega, nepozabnega
dr. Josipa Serneca
izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem, ki so osebno ali pismeno izrazili svoje sožalje ali ga spremili na zadnji poti.
Posebno se zahvaljujemo častiti duhovščini, velikemu županu dr. Pirkmayerju, zastopnikom raznih oblasti, sol in društev, častniškemu zboru, Sokolu, Orjuni in lovski skupini.
Iskreno zahvalo izrekamo pevskemu zboru Glasbene Matice v Mariboru, Celjskemu pevskemu društvu, godbenemu društvu „ Drava “ in Železničarski godbi v Celju za krasne žalostinke ter vsem prijateljem in znancem, ki so mu darovali cvetje in vence v zadnji pozdrav.
Zahvaljujemo se cenjenim gg. govornikom: ravnatelju Smertniku, županu dr. Hrašovcu, ministru v p. dr. Kukovcu in nadzorniku Cerneju za prisrčne govore, s katerimi so se poslovili od dragega pokojnika.
Naj v miru počiva in njegov spomin naj živi trajno v naših srcih!
ii l
lllll
MARIBOR, Slovenska ul. 1
Umetni mlin, trgovina zemaljskih
proizvoda i brašna.
Menjalnica žita u mlinu
Jezdarska ulica štev. 1.
CELJE, dne 22. septembra 1925.
Žalujoči ostali.
t
' „
Tužnira srcem naznanjamo, da je naš nepozabni, nad vse dobri soprog, oče, brat in ded, gospod
France Dolničar
restavrator na glavnem kolodvoru v Mariboru
dne 25. t. m. ob pol 10. uri, zadet od kapi, v 60. letu starosti za vedno zaspal.'	'	.
Pogreb se je vršil v nedeljo, dne 27. t. m. ob 16. uri iz kapelice mestnega kopališča v Pobrežju.
V Mariboru, 30. septembra 1925.
Ivana Dolničar roj. Kuhar, soproga.
France, Makso, Rude, Ivan, Joško, Zora, Ivanka, Dragica,
Anica, otroci.
Matija, Vekoslav, Davorin, Ignac, Ivanka, bratje in sestra. Leopold, Avgust, Tone, Janko, Jernej, svaki.
Minka, sinaha, Zdravka, vnukinja.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
USTANOVLJENA 1900
^ffnnnfiiiiiiiiiiiiiiiiiliillllllill
|LJU
I LJUBLJANA — DUNAJSKA CESTA (v lastni hiši) 1 se priporoča za vsa v bančno stroko spadajoča dela
PODRUŽNICE«
Brežice. Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Maribor, Matkovič, Novi Sad, Ptu/, Sarajevo, Split, Trst, Agencija Logatec.
Poitnl čekov, račun Ljubljana 10.509.
Brzojavni naslov: BANKA LJUBLJANA.
Telefon Stev. 261, 413, 602, 603, 604.
DELNIŠKA GLAVNICA Din 50,000.000
SKUPNE REZERVE nad Din 10,000.000
Lastnik in izdajatelj inž. Marko Kranjec.
Tisk Učiteljske tiskarne; zanio odgovarja France Štrukelj.
Odgovorni urednik: Jože Spait