LETO XV. OKTOBER 1966 Cena 0.20 N din Zanimiva kolekcija Sredi septembra smo si ogledali novo kolekcijo izdelkov tovarne In-duplati. V množici smo zasledili tudi tri, ki so na jugoslovanskem trgu novost. Med značilnostmi letošnje kolekcije velja omeniti, da je proizvodni načrt sestavljen iz nekaterih izdelkov, ki so se uveljavili pred letošnjim letom oziroma, še nadalje bomo izdelovali tiste izdelke, ki jih uporablja naša predelovalna industrija in široka potrošnja. Slednje tkanine so kvalitetne ter konkurenčne v ceni. Dokončno smo se letos odločili, da tkanin iz konoplje ne bomo več izdelovali. Doma in v tujini smo bili znani zaradi tkanin, ki smo jih izdelovali za ponjave. Tokrat smo naredili še korak naprej in te tkanine metali-zirali. Postopek je nekaterim v tujini znan, na domačem trgu pa smo Prvi, ki smo pričeli tkanine oplcme-nititi s kovinskim slojem. Iz takšne tkanine so v naši konfekciji izdelali tudi vzorec platnene garaže za avtomobil fiat 750. Tehniki pa so zatrdili, da bodo trgu na voljo še enake garaže za VW, fiat 1300 in renault R 10. Pri večjem naročilu bi izdelovali tudi garaže za druge tipe avtomobilov. VSEBINA: UVODNIK — Zanimiva kolekcija Letos devetinštirideset dvajsetletnikov Šestnajst let samoupravljanja Tekoče zadeve L. Zabukovec — Proizvodnja v avgustu 1966 L Mavko — Prodaja v avgustu 1966 TVD Partizan Jarše bogatejši za en star avtobus Menza ne posluje z negativno bilanco Fluorografiranje Vesti Strela udarila v našo transformatorsko Postajo M. Škrinjar — Ob 100-letnici smrti I. F. Semmelvveisa Pismo upokojenca “• Zupan — Izgubljeni denar B. Zupan — Nesreče pri delu v drugi polovici. .. Športna tekmovanja v počastitev 17. septembra Športne vesti Poročila sta se v. Habjan — Obvestila iz kadrovske službe Izdaja v 850 Izvodih kolektiv tovarne Induplati. Odgovorni urednik Otmar Lipovšek. Natisnila in klišeje izdelala Tiskarna »Jože Moškrič« v Ljubljani Prednost novih garaž iz metaliziranc tkanine je v tem, da pod pokrivalom ni vroče in vlaga ne kondenzira, ker jo tkanina, ki je na eni strani ne-oplemenitcna, vpije. Zelo zanimiva so tudi platna, ki so kaširana s penečo gumo. Takšnih izdelkov je na trgu že celo vrsto, toda na platno nobenih. Smo skratka zopet prvi. V konfekciji so izdelali iz tega izdelka prevleke za sedeže v avtomobilu fiat 750. Ličnosti in praktičnosti se je pridružila še sprejemljiva cena, zato trdimo, da bo izdelek takoj našel številne kupce. Tretji izdelek so gumirane gasilske cevi iz sintetike. Živo rdeča barva teh cevi je zelo ugodna za gasilce, zato so že prvi kupci naročili več, kot smo si to le lahko želeli. Med ostalimi razstavljenimi eksponati so zelo lepe zavese, ki so v ceni konkurenčne s podobnimi v prodaji. Nasploh je vrsta novih izdelkov za notranjo opremo stanovanj, ki so res lični in v znamenju svetlih tonov in resnic. Precej tkanin je tudi tiskanih. Vsi deseni pa so zanimivi in prikupni. Zaključno lahko ustvarjalcem novih izdelkov le čestitamo. Zadovoljni smo lahko obenem s programom dela, ker zagotavlja v zaključni fazi lažjo pot do kupca. Induplati set garniture najlepše darilo za vsako priliko letos devetinštirideset dvajsetletnikov Navada je, da za 17. september povabimo h kosilu vse tiste sodelavce, ki so v podjetju 20 let. Včasih jih je več, včasih manj. Največ slavljencev doslej se je zbralo prav letos, kar je razumljivo, če pomislimo, da smo pred dvajsetimi leti pričeli z obnovo, v vojni uničene domovine. Z mnogimi se poznam od vsega početka, zanje tudi sam nisem tujec, zato sem se počutil kar po domače, ko sem prisedel. V posebni sobi je bilo kar premalo prostora, toda ravno složnost je omogočila, da smo se vsi dobro počutili. V daljšem nagovoru je zbranim slavljencem govoril direktor in uvodoma rekel, da je tu zbranih petdeset življenjskih poti, katero so prehodili, vendar predstavlja ta pot tudi skupno akcijo, ki je bila namenjena podjetju Induplati. V tem trenutku, je nadaljeval direktor, obnavljamo spomine na pretekla leta ter se hkrati zanimamo za vprašanja, kaj delamo kot posamezniki in kaj dela kolektiv. Mnogi pogovori so omenjali, da je treba proizvodnjo preusmeriti, prepričani pa smo lahko, da ekonomski pritisk ni tako močan, da bi ga ne mogli premagati. Precejšnje težave smo imeli letos zaradi ukrepov, ki so predpisovali razdelitev deviz. Kljub prizadevanju nisem uspel kaj posebnega, v tem pogledu, storiti za Induplati, je naglasil Marinc. Znano je, da imajo nekateri deviz na pretek, drugi so brez njih. Med zadnjimi smo tudi mi. Novi predpisi bodo začeli veljati prihodnje leto; ti bodo zamenjali sedanje. Za nas pa je pomembno, da ta čas treh in pol mesecev vzdržimo. V nadaljevanju svojega nagovora je direktor Marinc omenil osebne dohodke. V začetku leta smo obljubljali več — žal tedaj nismo poznali restrikcije, ki so nas prisilile, da smo ostali z našimi osebnimi dohodki na točki, kot jo imamo. Vsekakor bomo v prihodnjem letu skušali doseči planirano. Pomembno je, da omenim še zaupanje, ki nam je potrebno za izvrševanje vsakdanjih del. Samoupravnima organoma smo vedno poročali stanje, kakršno je. Ničesar pri tem nismo olepševali. To je — nerazumljivo zakaj — skrhalo medsebojno zaupanje. Širile so se celo govorice, slabe in zlonamerne. Te smo zavrnili predvsem z odobritvijo nagrade, v znesku 200 N din na posameznega člana kolektiva. Včerajšnja črno- glednost je bila s tem premagana in ljudje so dobili znova drugačne poglede na naše skupno življenje in na delovne napore, ki jih vsakodnevno premagujemo. Zaključno je direktor čestital slavljencem za njihovo prizadevno delo, pri katerem so vsi pustili že 20 let svojega življenja v Induplati. »Čestitam vam v imenu kolektiva in v svojem imenu ter želim vsem še nadalje dobro počutje in prizadevanje pri delu, ki je naše delo-«. Predsednk delavskega sveta Lado Zabukovec je nato izročil slavljencem pismene pohvale ter jim čestital kot predstavnik delavskega samoupravljanja in jih povabil še h prijetnemu kramljanju kjer so se vedno znova odkrivali že davno pozabljeni dogodki. Tomaž Jeran in Rajko Pavlovič letos med •>dvajsetletniki« TUD Partizan Jarše bogatejši za star avtobus Delavski svet Induplati je na svoji 3. seji v četrtek 15. septembra letos ponovno razpravljal o odtujitvi avtobusa. Po naročenem poročilu, katerega je članom delavskega sveta podal ing. Dečko, so v diskusiji sodelovali mnogi člani, ‘ki sprva niso vedeli, kaj naj predlagajo, kot najboljšo rešitev. Tovariš Jože Mavko, šef prodajne službe je uvodoma predlagal sprejemljivo rešitev, po kateri bi omejili radius, do kam naj bi v prihodnje smeli peljati z našim avtobusom. Preciziral je posebej le, da se naj vožnje v Umag, kjer imamo počitniški dom, v prihodnje ne dovolijo več. Nekdo drugi je bil zopet mnenja, da bi avtobus kar prodali za predlagano ceno 1000 N din. Mrmrajoče so pritegnili tudi ostali člani delavskega sveta temu »novemu« predlogu, dokler ni Lojze Klančar omenil dejavnost našega TVD Partizana Jarše, ki je v mnogočem odvisna od prevozov za svoje nastope. Klančar se je zavzel, da bi avtobus dali Partizanu. Sredi razprave je predsednik delavskega sveta Lado Zabukovec prebral navzočim še izvleček iz zapisnika Izvršnega odbora sindikata Induplati, ki zavzema podobno stališče namreč, da naj kolektiv poveri upravljanje z avtobusom eni izmed družbenih organizacij v podjetju. Na koncu se je priglasil k razpravi še direktor Marinc, ki je navzoče člane DS seznanil z željo predsednika Partizana Jarše, da bi avtobus dali temu delovnemu društvu v uporabo. Direktor je dodal, da je tudi njegovo osebno mnenje, da bi bila takšna rešitev najboljša. Franc Bleje se je z novo formulacijo rešitve takoj strinjal in jo še preciziral s tem, da bodo vsi koristniki tega vozila v prihodnje plačali Partizanu odškodnino za prevožene kilometre prav tako, kakor bi to morali če bi naročili avtobus pri kakšnem prevoznem podjetju. Na osnovi precej obširne razprave so slednjič sprejeli predlog direktorja tovariša Marinca in sklenili, da Induplati odtuji iz svoje lastnine avtobus Pionir ter ga podari TVD Partizanu Jarše z vsemi pravicami in dolžnostmi, ki izhajajo iz tega lastništva. Šestnajst let samoupravljanja Letošnje praznovanje 17. septembra smo izvedli svečane j e, kot običajno. Zavedamo se, da je napredek v samoupravljanju, katerega smo sprejeli kot svojega, kot obliko upravljanja našega gospodarskega in drugega življenja. Upravljanje nas krepi v zavesti, da soodločamo pri osnovnih vprašanjih in pri najbolj tehtnih. V soboto, na obletnico praznovanja, smo se zbrali v dvorani. Zal nas je bilo zelo malo, manj kot smo Pričakovali, ker smo prepustili vsakomur v odločitev, da se proslave udeleži. Napake nismo naredili, začudili smo se le, da mnogih ni bilo, o katerih bi tega ne pričakovali. Naše sodelavce, goste v dvorani, je pozdravil direktor Induplati tovariš Marinc. V svojem nagovoru se je bežno dotaknil zgodovine podjetja in prešel predvsem na sedanjost in bližnjo prihodnost. Triinštirideset let obstoja Induplati je obdobje, v katerem je tovarna izdelala in prodala za mnogo milijonov starih dinarjev svojih priznanih izdelkov. Tovariš Marinc je to misel navezal na nove izdelke, ki so pravkar pripravljeni za prodajo in omenil, da lahko z zaupanjem zremo v prihodnost. Me-talizirane tkanine so novost na jugoslovanskem trgu, prav tako nekatera kaširana platna in gumirane gasilske cevi. Ličnost drugih novih izdelkov kolekcije 1967, bo prav tako pozdravil kupec, kakor jih je domača žirija, ko se je opredelila o zadevi. TEKOČE Edina točka dnevnega reda XII. seje izvršnega odbora naše sindikalne organizacije Induplati, je bila: tekoče zadeve. Vtis, katerega sem dobil s te seje v četrtek 8. avgusta kaže, da slabost dela naše sindikalne organizacije ni v zamujanju obveznosti temveč v sami organizaciji. Člana tega odbora Ivan Vavpotič in Jože Mihelčič, sta bila upokojena. Izpraznjeni mesti bi morali zasesti drugi, ker se lahko primeri, da odbor v določenem primeru ne bo sklepčen če se vsaj trije upravičijo za izostanek od seje. Znova pa bomo volili ta organ šele začetkom prihodnjega leta. Na tej seji je izvršni odbor imenoval pripravljalni odbor za izvedbo proslave letošnjega praznika samoupravljanja. Nekateri člani tega odbora so bili že pred imenovanjem seznanjeni s svojo nalogo in so izvršnemu odboru na dvanajsti seji že Poročali o izvršnem delu. Predsednik Partizana Albin Ži-bert je podal podrobni pregled o tekmovanjih, ki bodo v tednu pred 17. septembrom. Direktor Marinc med nagovorom Težave, katere smo imeli z oskrbo z devizami, bomo imeli tudi v prihodnje vendar bo naše stališče neprimerno lažje. Zaenkrat je treba prebroditi obdobje do konca letošnjega leta. Upanje za boljšo prihodnost ne sloni na iluzijah ampak na realni oceni prizadevanja vsakega člana kolektiva. To prizadevanje pa bo nagrajeno tudi z večjo stimulacijo, od katere smo morali letos odstopiti, ker zanjo ni bilo osnove. Zaključno je Marinc čestital zbranim članom kolektiva h prazniku. V nadaljevanju so bili nagrajeni zmagovalci športnih tekmovanj. ZADEVE Predsednik sindikata ing. Verho-vec je seznanil člane odbora tudi z ostalimi zadolžitvami. Odbor je bil s pripravami zadovoljen in naročil nadaljevanje del. Posebej so člani odbora sklenili, da bodo poskrbeli za prevoz članov od kraja zabave po proslavi do doma tistih, ki stanujejo na enaki relaciji in imajo daleč domov. Zedinili so se tudi, da bodo vse napovedi in zanimivosti s tekmovanja posredovane članom kolektiva preko zvočnikov. Drugi del »tekočih zadev« se je začel z obširno razpravo o prošnji TVD Partizana Jarše. Le ta je naslovil na sindikat prošnjo za finančno podporo za nabavo rekvizita, s katerim bi lažje in hitreje opravili vzdrževalna dela na igrišču. Člani odbora so prošnjo zavrnili in sklenili, da bodo naslovili na upravo podjetja priporočilo, da se ta dela izvršijo pri njih. Izvleček iz zapisnika XII. seje bodo naslovili na delavski svet Induplati. Gre namreč za sklep, katerega so po zelo kratki razpravi sprejeli člani izvršnega odbora sindikata Predsednik sindikata ing. Verhovec je izročil zmagovalcem praktična darila in jim čestital k doseženim uspehom. Proslavo so zaključili Veseli planšarji s svojim samostojnim programom. Pet instrumentalistov ter pevka Silva Vetrih in pevec Janez Jer-šinovec so izvedli res uspel nastop v katerem je sodeloval še njihov humorist Zužu. Zaključni nastop Veselih planšarjev je bil dober uvod v veselo rajanje, ki je trajalo še dolgo v noč. Skoda, res škoda, da se je proslave udeležilo malo članov kolektiva in, da so zamudili tako uspel program. o vprašanju našega avtobusa. Že dalj časa je zadeva na dnevnem redu raznih sej. Sindikat odločno zavrača možnost, da se avtobus odtuji. Predlaga pa, da se ga da v upravljanje eni množičnih organizacij v podjetju. Svoje stališče so zagovarjali s tem, da vozila ne znamo ceniti sedaj, ko ga imamo. Če bi ga ne bilo več, bi vedeli, kakšno vrednost je predstavljal. Predsednik ing. Verhovec je predlagal nadalje nakup plaščev za dvokolesa. Veliko število kolesarjev plašče nujno potrebuje zato je posredovanje nakupa, oziroma organiziran večji nakup sedaj, ko plaščev v maloprodaji skoro ni, zelo umesten. Izvršni odbor je sklenil na priporočilo kadrovske službe v podjetju, nagraditi deset članov kolektiva s po 200 N dinarji. Pri vseh gre za družine, ki so v velikih finančnih težavah. Posebno darilo je namenil izvršni odbor sindikata Induplati strelcem za nesebično in požrtvovalno delo tekom let. Darilo je hkrati priznanje za letos dosežene uspehe v streljanju. Člani odbora so se odločili, da darilo izročijo predstavniku strelcev v svečanem delu proslave. O. L. VELIKI (stojijo) in MALI pred tekmo. V sredini stoji sodnik Vinko Bleje V E Hi lili mvvv. * ' ' .mmmzm I lii iiili : i* PROIZVODNJA V AVGUSTU 1966 Kolikor toliko zadovoljiva oskrba s surovinami, posebno še z bombažno prejo, je omogočila v avgustu prilično visoko proizvodnjo. Kljub manjšim zastojem se je produkcija tkalnice precej približala planskim predvidevanjim. Po obratih so bili doseženi naslednji rezultati: Plan avgust 1966 Indeks avgust 1965 Predilnica 85,4 «/o 44,3 % Tkalnica 98,8 ”/o 83 ”/o Oplemenitilnica 96,5 «/o 84,5 °/o Tiskarna tm — 36,8 %> bm — 35,4 °/o Konfekcija 74 »/o 342 «/o Primerjava z lanskim letom je nekoliko izkrivljena, ker smo letos v avgustu imeli 5 dni kolektivnega dopusta. Kvaliteta izdelkov je bila v primerjavi s prejšnjim mesecem boljša, dvignila pa se je tudi produktivnost dela. PRODAJA V AVGUSTU 1966 Avgustova prodaja nas ne more zadovoljiti predvsem ne, če to primerjamo s plansko zadolžitvijo. Prodaja je bila dosežena 73,10 %. K mrtvi sezoni tega meseca so pripomogli še drugi faktorji, kot je to bančno finančna politika v splošnem. Bogata letina in pritok finančnih sredstev v kmetijska gospodarstva, bo poživilo trgovinsko dejavnost, do-čim osebni dohodki, v raznih vejah gospodarstva, padajo. Makulature je bilo v avgustu 5787 m2. Izvoz je bil v avgustu dosežen le 15,98 ”/o. Naše obveznosti v izvozu so bile koncentrirane na I. in II. tromesečje. Letni plan izvoza je dosežen 57 %>. ENKRATNO NAGRADO v znesku 200 N din bodo izplačali vsem zaposlenim v podjetju ob priliki praznika samoupravljanja. Delavski svet je to sklenil na svoji 3. redni seji v četrtek 15. septembra letos. Vsi tisti, ki so v podjetju dalj kot 6 mesecev in manj kot leto dni ter vajenci, pa bodo prejeli 100 N din. Kdor je bil do 31. 8. 1966 zaposlen manj kot 6 mesecev prejme le 50 N din. Zahteva je, da je upravičenec do nagrade bil zaposlen na dan 31. avgusta letos. Kdor je vstopil po tem datumu, do nagrade nima pravice niti vsi tista, ki so iz kateregakoli razloga kolektiv zapustili pred tem datumom. IZPLAČILO BOLEZNINE ostane zaenkrat še neizpremen j eno. Delavski svet se je na svoji 3. seji tako odločil po tem, ko je o zadevi izčrpno poročala računovodkinja tovarišica Francka Marinšek. Do uveljavitve novih predpisov (ti so napovedani) bodo naši člani, ki so bili bolani, prejemali boleznino za prvih 8 dni v višini 80°/o od povprečnega osebnega dohodka, od 8 do 30 dni pa v višini 90 %> od povprečja. Šestdeset odstotkov nadomestila prej- mejo le tisti, ki so v delovnem razmerju manj kot 9 mesecev oziroma 18 mesecev z vmesnimi prekinitvami. Novo (in neprijetno) pri stvari je le, da se računa povprečje osebnega dohodka na osnovi celoletnega dohodka v letu 1965, ki je bil za okroglo 20 o/o nižji kot letos. ODPRODALI BODO NERABNE STROJE, so sklenili na delavskem svetu 15. 8. letos. V naši proizvodnji ne rabimo več 20 šivalnih strojev, pokvarjen bencinski agregat, osebni avto fiat 1100 in nekatere predilne stroje. Pri nekaterih nakupih bodo imeli prioriteto, poleg družbenih ustanov, člani našega kolektiva. Interesenti bodo prejeli podrobnejše informacije pri ustrezni komisiji, katero sestavljajo pravnik Albin Gnidovec ter Janko Ukmar in Francka Marinšek. NOVA OCENITEV NAŠIH OSNOVNIH SREDSTEV za predvidoma 30 do 50 e/o. Velike spremembe v cenah so napotile naše organe, da zahtevajo revalorizacijo osnovnih sredstev ker, to je znano, nabavne cene pred desetimi leti in današnjimi, nikakor niso primerljive. Ustrezno delo bo v Induplati opravila komisija, v katero je delavski svet imenoval dr. Franca Je-rovca, ing. Antona Dečka, Francko Marinček, Angelco Deržič in Staneta Marolta. Komisija bo v posameznih primerih pritegnila k delu še druge osebe, v kolikor bo to smatrala za potrebno. BREZ DODATNEGA DOPUSTA za delavce v oplemenitilnici. Delavski svet je pred časom imenoval posebno komisijo za pripravo predloga, po katerem naj bi eventualno odobrili delavcem v oplemenitilnici dodatni dopust, podobno, kot je to v mokri predilnici. Stališče komisije je zagovarjal predvsem tovariš Lojze Klančar, med tem, ko se je Anton Opara vzdržal Stran 4 IZGUBLJENI DENAR odločitve. Z ostrimi očitki je nastopila proti predlogu tovarišica Ivanka Merčun, ki je delavcem v opleme-nitilnici očitala majhno prizadevnost pri delu in predvsem v nočnem času. S konkretnim argumentom je očitke Ivanke Merčun podprl predsednik delavskega sveta Lado Zabukovec, ki je navedel, da je poraba električnega toka v oplemenitilnici, kjer porabijo na nočni izmeni do 2 ure 120 kwh, od druge ure dalje, do šestih, pa le še 20 k\Vh. Ta poraba dokazuje, da za delo ne uporabljajo več stroje v začetnem tempu. Člani delavskega sveta so sc zatorej odločili, z enim glasom proti in enim vzdržanim, da delavcem v oplemenitilnici ne odobrijo daljšega dopusta, kot je ta predviden za ostale delavce v podjetju. Težavnost dela in delovni pogoji, pa je pri utemeljitvi rečeno, so upoštevani pri oceni delovnega mesta in se odražajo v osebnem dohodku. BREZ DODATNE STIMULACIJE za ureditev prekomernih zalog. Na 1. seji je sedanji delavski svet sklenil, da rešitev zadeve odloži do priprave konkretnejše rešitve. S podanim predlogom se člani delavskega sveta niso strinjali. Tovariš Marinc je na 3. seji DS predlagal drugačno formulacijo in to, da je zadevo treba urediti po službeni dolžnosti, dodatno pa je treba stimulirati naše trgovske zastopnike, ki imajo s prodajo res več dela. Delavski svet je takšno formulacijo sprejel soglasno. DO 9. URE NASLEDNJEGA DNE morajo biti sklepi obeh samoupravnih organov objavljeni na običajen način, so sklenili člani na svoji 3. seji 15. septembra letos. Objava sklepov, takoj naslednji dan po seji, je treba pozdraviti ker, tako je bilo rečeno, bo s tem onemogočeno, namerno ali nenamerno, “tolmačenje«. V kali se bodo zatrle tudi vse drugačne vesti od tistih, ki so resnične. Že večkrat je bilo v našem listu objavljeno, da je treba vsako nezgodo prijaviti pri varnostnem tehniku v roku 24 ur od nesrečnega dogodka. Vsako nezgodo, ki nima za posledico hujšo poškodbo (vbod, vrez, odrgnino itd.) je obvezno javiti takoj mojstru, da jo vpiše v svojo knjigo nezgod. Ker pa se to ne izvaja pride do primerov, kakršni so, posebno v zadnjem času, vse pogostejši. Primeri so, da manjših nezgod mojstru sploh ne prijavljamo. Čez nekaj dni pa se rana ognoji in potrebna je zdravniška pomoč. Ko je potem treba dokazati kje, kdaj in kako je prišlo do poškodbe, nastanejo težave za pridobitev 100% nadomestila OD za čas bolniškega staleža. Samo v mesecu avgustu smo imeli v našem podjetju tri takšne primere nepravilnega prijavljanja nesreč. 1. Delavec se je zbodel v roko, pri mojstru pa ni prijavil nezgode, da jo vpiše v knjigo nezgod. Čez teden dni se je zbodeno mesto ogno-jilo in potrebna je bila zdravniška pomoč, ter nekaj dnevni bolniški stalež. 2. V drugem primeru si je delavec pri dviganju zaboja s prejo porezal palec na desni roki. Tudi ta nesreča ni bila prijavljena pri moj- V letošnji septembrski številki Konoplana sem objavil kritični članek o naši menzi. Naslov sestavka je bil NIMAMO. Pisanje sem zaključil z razmišljanjem, kateremu sem dal podnaslov NAUK IZ TEGA. stru, da bi jo zapisal v knjigo nezgod in tudi pri tej nezgodi je prišlo do komplikacij čez nekaj dni. Ker pa ta vrez v palec ni bil prijavljen mojstru še isti dan, pa čeprav je bila rana na oči videti nenevarna, kasneje ni mogel dobiti 100 ”/» nadomestila OD za dneve, ko je bil potem v bolniškem staležu. 3. V tretjem primeru so nekoga polili po nogah z vrelo vodo. Predpostavljeni je rekel poškodovanemu naj gre še isti dan prijaviti nezgodo. Vendar je prizadeti prišel šele čez pet dni, ko je bilo že prepozno za uveljavitev pravice do 100 "/a nadomestila OD. Kaj iz teh primerov lahko ugotovimo? Sodelavke, sodelavci! Prijavite vsako nezgodo, pa tudi najmanjši vrez, vbod, izvin, odrgnino, svojim predpostavljenim. Mojstri — Vodite točno evidenco vseh lažjih in težjih poškodb. Vpisujte jih v knjigo nezgod z vsemi točnimi podatki kdaj, kje in kako je prišlo do poškodbe. Tako bo marsikatero razburjenje po nepotrebnem odpadlo, kajti nezgode bodo prijavljene tako, kot po zakonu morajo biti in vsak poškodovanec bo dobil tisti denar, ki mu v takem primeru pripada. V prvem odstavku tega podnaslova sem zapisal, da bodo v menzi poslovali z izgubo vse dotlej, dokler jim bo izgubo letno ali v krajših časovnih presledkih poravnal kolektiv Induplati. S tem želim bralce Konoplana seznaniti, da EE družbeni standard ne posluje z izgubo, kar mi je znano (in mi je bilo znano, predno sem napisal navedeni sestavek). V 5. številki Konoplana (5/XV — maj 1966) sem o zadevi podrobno pisal in dal tedaj članku naslov ODGOVOR UPRAVE MENZE. Takrat sem navedel, in to velja še danes, da v menzi ne poslujejo z izgubo, pač pa nastane ta v naših počitniških domovih v Umagu in na Mali planini, kjer veljajo za člane našega kolektiva izredno nizke pensionske cene, ki jih je diktiral naš samoupravni organ. Obžalujem svojo napako, s katero sem zavedel bralce na nepravilno gledanje poslovanja v naši menzi ter prosim člane prizadete ekonomske enote za opravičilo, bralce pa za upoštevanje tega popravka. Otmar Lipovšek POROČILA STA SE Janez VVciss, strojni tehnik, Stana Kavčič, uslužbenka, poročena IIIRSMAN Menza ne posluje z negativno bilanco Ob 100-letnici smrti I. F. Semmelvveisa Sto let po Semmevveisovi smrti lahko rečemo: s tem, da je zdravnikom priporočal temeljito umivanje rok pred vsako preiskavo porodnic, je že pred odkritjem mikrobov postal začetnik tako imenovane aseptične dobe v kirurgiji, ki je šele prek antiseptične dobe bistveno prispevala k mogočnemu razvoju kirurgije. Brez inštrumentov in aparatov, zgolj z natančnim opazovanjem in logičnem sklepanjem, je porodničarjem pokazal, da porodni prisad pri otročnicah ni nič drugega, kakor okužba rane z nekimi neznanimi povzročitelji gnojenja, iz katere se potem razvije — zastrupljanje krvi se pravi sepsa, z razsevki ognojkov po vsem organizmu. Leta 1844 je promoviral za doktorja medicine. Kot 5-letni asistent na prvi dunajski porodniški kliniki, je napravil za tisti čas nadvse pomembno odkritje. Ko je moral Sem-melweis dan za dnem gledati, kako so mu uboge mlade matere umirale, ne da bi jim mogel pomagati, je začel razmišljati o tem ali niso zdravniki in študentje sami krivi te nesreče, saj hodijo iz prosekture, kjer secirajo mrliče naravnost k porodnicam in jih, ne da bi se prej pošteno umili, z nečistimi rokami notranje preiskujejo. V tem času je umrl tudi njegov prijatelj, prof. sodne medicine za — zastrupljenjem krvi — ki je nastalo kmalu potem, ko ga je neki študent iz neprevidnosti pri sekciji vbodel v prst in so pri obdukciji na njegovih organih našli iste izpremembe, kot jih je Semmelweis že tolikokrat videl pri razteleševanju svojih bolnic. Porodni prisad njegovih otročnic, tako je pravilno sklepal, je torej prav ista bolezen: kakor z deli mrliča onesnaženi nož, ki je ranil prijatelja, tako so onečiščeni prsti zdravnikov in študentov, ki preiskujejo porodnice. Porodni prisad je torej kakor okužena rana, ki povzroča — zastrupljanje krvi — tudi maternica otročnic je polna ran, ki jo onečiščamo z deli mrliča, se pravi z organsko snovjo, ki se razkraja in gnije. Z delovanjem kemičnih snovi pa te substance lahko naredimo nevarne. Prepričan o pravilnosti svoje iznajdbe je na kliniki uvedel stroge ukrepe glede čistoče. Pred vsako notranjo preiskavo porodnic so se morali zdravniki in medicine! temeljito umivati roke v vodni raztopini klorovega apna. In glej! Že drugi mesec se je smrtnost zmanjšala, za porodnim prisadom, od prejšnjih 12,24 l0/o. do 2,38 »/o. Zdaj pa se je zgodilo nekaj nezaslišanega. Namesto, da bi Semmel-weisu, tako prepogosto odkritje, z odprtimi rokami sprejeli vsi predstojniki porodnišnic, so se mu posmehovali in še naprej trdili, da porodni prisad nastaja zaradi nekih škodljivih izparin (miazmov). Tako se je začela dolgoletna strastna polemika med Semmelvveisom in med vodečimi porodničarji, ki so njegovo pravp spoznanje hladno in s posmehom odklanjali. Cim huje se je ta boj razplamtel, tem bolj strupeno jim je Semmelweis odgovarjal. V enem tako imenovanih — odprtih pisem — beremo tole: Morjenje mora prenehati, jaz pa bom stal na straži in kdobkoli bi si drznil razširjati nevarne zmote o porodnem prisadu, bo moj resnični nasprotnik. Po mojem te moritve ni moč ustaviti drugače kakor z brezobzirnim razkrinkavanjem mojih nasprotnikov in nihče, kdor ima srce na pravem kraju, me ne bo grajal, da sem se oprijel tega pripomočka. Brezupni boj za priznanje njegovega odkritja je pospešil izbruh du- Mesec avgust je bil letošnji rekorder po številu nesreč pri delu, saj je bilo samo v drugi polovici meseca 8 nesreč pri delu, od katerih pa ena ni priznana, ker ni bila pravilno prijavljena. V septembru pa sta bili, do 20. 9., dve nesreči. Od vseh teh nesreč so bile tri težje, ki so zahtevale daljše zdravljenje poškodb. Če pa pogledamo vzroke nesreč pa ugotovimo, da jih je polovica takih, ki so se pripetile zaradi brezobzirnosti do sodelavca, malomarnosti ali skrajne nepazljivosti. Skupaj je bilo v avgustu izgubljenih 90 delovnih dni. V septembru pa 27 dni. AVGUST Tkalnica: Gregorin Mihaela (16), šivilja. Ko je vezala nitko v blago je pristopila sodelavka in vključila stroj v obratovanje. Pri tem jo je zaščita čolnička udarila v dlan desne roke in poškodovala dlan. (7 dni bolniškega sta-leža). Mikac Zora (22), tkalka. Pri naravnavanju čolničkov je eden od čolničkov skočil v svoj tir in obenem ranil sredinec in prstanec njene desne roke. (5 dni bolniškega staleža). Orehek Marija (37), tkalka. Hotela je popraviti razpenjač pri stroju. V roki je imela nož. Z nožem v roki pa je tako nerodno udarila v stroj, da se je vrezala na palec desne roke. (8 dni). Papež Zofija (39), delavka pri transportu votka. Pri transportu zabojev z votkom, se je sodelavec s svojimi zaboji zaletel vanjo tako močno, da ji je zaboj zvil prst na levi roki. (8 dni) ševne bolezni. Morali so ga poslati na Dunajski zavod za duševno bolne, kjer pa je že po dveh tednih umrl za isto boleznijo, proti kateri se je vse življenje boril. Zaradi majhne rane na prstu je umrl za — zastrupljenjem krvi — star komaj 47 let. Resnici na ljubo moramo priznati tudi to, da je ameriški porodničar Holmes v Bostonu že nekaj let pred Semmelweisom spoznal, da je čistoča prvi pogoj v boju proti porodnemu prisadu. Naš zdravstveni zgodovinar Pintar (1888—1963), ki ga imenuje — ameriškega Semmelweisa — pravi takole: Toda, ker mu ni nihče nasprotoval in ker ni doživel tako tragičnega konca kakor Semmelvveis pa tudi zato, ker je deloval daleč stran od starih šol v Evropi, pripisujejo vso slavo Semmelweisu! Predilnica Prosenc Antonija (42), mokra pre-dica. Ko je šla iz mokre predilnice, ji je na spolzkih tleh spodrsnilo. Padla je in si poškodovala komolec desne roke. (31 dni) Oplemenitilnica Traven Ferdinand (42), delavec v impregnaciji. Pri transportu filtrov na ročnem vozičku mu je na spolzkih tleh spodrsnilo. Udaril se je na piščal desne noge in si jo poškodoval. (11 dni). Vzdrževalni obrati Tome Stane (18), delavec v kotlarni. Ko je šel v kotlarni po stopnicah mu je spodrsnilo. Z roko si je hotel padec omiliti. Ker pa so stopnice mrežaste mu je palec leve roke prišel v luknjo in si ga zlomil. (20 dni). SEPTEMBER Vzdrževalni obrati Drašček Kristjan (54), mojster mizarske delavnice. Na skobelnem stroju je skobljal držaj za kladivo. Držaj mu je spodletel, zato se je močno vrezal na kazalec desne roke. (19 dni). Rojc Albin (53), zidar. Ko se je s ceste peljal s kolesom v tovarniško kolesarnico je pri zavijanju padel in se udaril na spodnji del trebuha. (8 dni). NESREČE Športna tekmovanja v počastitev 17. septembra Vodstvu domačega Partizana so poverili nalogo, da izvede športna tekmovanja v počastitev praznika samoupravljanja v Induplati. Sahisti so se zbrali prvi in to v ponedeljek 12. septembra v menzi oziroma v posebni sobi. Odložitev začetka turnirja za celo uro je bila sklenjena, ker je prišlo pravočasno na tekmovanje le polovico prijavljenih tekmovalcev-igralcev. Brez rednega igranja šaha si tudi velikih zmag ne moremo misliti zato se je končalo s presenetljivimi rezultati že prvo 'kolo. Dan kasneje je pripravil presenečenje Brane Zupan, ki je premagal kasnejšega zmagovalca Lada Zabukovca. S tem sem že pri koncu poročila in ponavljam — zmagovalec v šahu je bil Lado Zabukovec. Kegljačev je bilo precej več, kot šahistov. Sprva je kazalo, da bo tudi tod zmagal tovariš Zabukovec. Čast kegljačev je rešil v »zadnjem« trenutku Dane Andromako in potisnil pretendenta za prvo mesto za stopnico nižje. V kegljanju je zmagal torej Danijel Andromako. V ženskem tekmovanju v kegljanju pa je zmagala Milena Torkarjeva. V četrtek so se pomerili med seboj odbojikaši. Po sestavi moštva po načelu »prvi, drugi« so z zmagovalci zaigrali še novi igralci, ki so kozarce v menzi zamenjali s to lepo športno igro. Bili smo sicer premagani, toda polni lepih vtisov. Franc Majdič s svojimi »ad hoc« tovariši je zmagal v tej disciplini in bil za zmago nagrajen. V petek so nastopile samo ženske tekmovalke v teku na 400 m in v metu krogle. Na 400 m je zmagala Habjanova v metu krogle pa še en- Strela udarila v našo transformatorsko krat Torkarjeva. Moški so tekli 400 metrov v soboto. Zmagal je Nedo Perič. Z uro zakasnitve se je pričela nogometna tekma med velikimi in malimi. Dež je bil kriv za preložitev pričetka tega zelo zanimivega srečanja, katero je vzbudilo pri maloštevilnih gledalcih obilo smeha. da so se balinarji tako pozno odločili za tekmovanje. Ta panoga je bila pred časom v Jaršah zelo popularna in bi jo kazalo znova poživiti. Pogoji so, tudi krogle in igralci. Zaključna ocena k tekmovanjem je, prihodnjič več tekmovalcev in za tekmovanja — večkrat in ne tako kampanjsko kot tokrat. Otmar Marjan Urh, trener nogometašev INDUPLATI Sodnik Vinko Bleje je moral že pred pričetkom tekme izključiti dva igralca, ki nista bila člana našega kolektiva, kot so to velevale propo-zicije letošnjih tekmovanj. Nasprotnika sta si bila enakovredna in le škoda, da so kasneje zmagali veliki z rezultatom 3:1. Obenem se je pričelo v soboto dopoldne tudi tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško na 50 m. Predvideni rivali za zmagovalce so se resnično »zrinili« k vrhu. Zmagovalec v streljanju je postal Roman Andrejka. Pri ženskah je najboljša strelka Marija Juhant. V balinanju je zmagala trojka, katero je vodil Peter Gerbec. Skoda, Pismo upoPoenca Na naslov uredništva našega glasila prihaja le malo pisemske pošte. Malo je tudi prispevkov naših sodelavcev, katere naj bi objavili v Konoplanu. Prijetno presenečenje v tej situaciji pa je pripravil naš nekdanji sodelavec, ki nam je napisal naslednje pismo: Uredništvu Konoplana — Induplati Jarše Prosim, da v listu objavite sledeče: Po 20 letih dela v kolektivu Induplati sem v letu 1964 odšel v pokoj. Zelo sem vesel, da še vedno prejemam naše glasilo, ki je prijetna vez, ki me še vedno veže na kolektiv. Menda ne bi bilo ,slabo, če bi se podjetje spomnilo svojih upokojencev s kakimi kuponi za blago, po internih cenah. Iskreno se zahvaljujem kadrovski službi podjetja, ki nas upokojence še vedno opozarja na nove zakonske predpise s področja pokojninskega zavarovanja. Le s takim sodelovanjem si upokojenci lahko uveljavljamo svoje pravice. Upam, da s tem izražam mnenje vseh upokojencev in želim kolektivu še veliko delovnih uspehov! Jože Klopčič 1. r. upokojenec Roje 18, Domžale postajo V sredo 31. avgusta letos je udarila strela v našo transformatorsko Postajo. Bilo je okoli 15. ure popoldne, v nenadni nevihti. Ocenjena škoda v znesku 4000 N din je nastala na oljnem kotlu in napetostnem merilnem transformatorju, na podpornih izolatorjih in na drugih napravah. Ob nezgodi so se močno okadile stene transformatorske postaje in nekateri izolatorji, ki so sicer ostali nepoškodovani. Domači električarji in delavci DES-a so okvare popravili v nedeljo 18. septembra. Ni nam znano, kako bi lahko preprečili podobne elementarne katastrofe. Igralci Induplati so povišali rezultat proti Dobu na 2:0 Športne vesti Naši šahisti, v postavi Jože Kleš-nik, Lado Zabukovec, dr. Mitja Šircelj in Otmar Lipovšek so se udeležili v nedeljo 4. septembra letos tradicionalnega šahovskega tekmovanja v Preboldu. Tekmovanje je organiziral sindikalni šahovski odbor iz tekstilne tovarne v Preboldu. Prijavilo in tekmovalo je skupno 19 moštev. S precejšnim naskokom je zmagala 4 članska ekipa prireditelja med tem ko so se naši tekmovalci uvrstili na slabo 15. mesto. Za nastop na brzoturnirju, kjer se igra s potegom na vsakih 5 sekund, je treba imeti primerne izkušnje in tekmovanja za seboj. Tega Jaršani nimajo, ker se v športnem (beri sindikalnem) življenju že dalj časa vrši vse le kampanjsko. Nogometaši Induplati so odigrali v tej sezoni prvo tekmo v Domžalah z istoimenskim moštvom. Zmagali so z rezultatom 6:0 in se po prvem kolu krepko utrdili na vodilnem mestu. Šest golov prednosti je nedvomno obetajoč količnik, ki daje mnogo upanja. Z nogometaši Doba 6:2 V lepem vremenu so v nedeljo 11. septembra premagali domači nogometaši svoje nasprotnike z Doba. Rezultat srečanja je bil enak v prvem in drugem polčasu. Obakrat je bilo namreč 3:1 za Induplati. V domačem moštvu sta igrala bolje oba brata Trobec, Pišek in Bleje. Izkazal se je tudi golman Pirš. Ostali so igrali povprečno, delno je Fluorografiranje Beseda fluorografiranje izvira iz latinskega izraza flu-ere — teči. To je metoda indirektne rentgenološke fotografije. Glavni namen fluorogra-fije je masovno pregledovanje pljuč, oz., da med zdravimi ljudmi odkrije tiste, ki bolu-jejo ali so sumljivi za obolenje pljuč in nato omogoči nadaljnjo klinično raziskovanje in zdravljenje. Danes so fluorografska snemanja vršijo zelo uspešno v vseh republikah Jugoslavije. Fluorografiranje je obvezno za občane od 24. leta dalje, razen za bolnike in žene v višji nosečnosti. Letos se bo za domžalsko občino vršilo fluorografiranje od 2. do 15. novembra. Poe-dinci bodo prejeli pravočasno vabila z oznako fluorografske baze. k temu prispevala tudi velika vročina. Trener Urh je imel vodstvo igre čvrsto v rokah. Kaže, da bo dober če ne celo boljši trener od dosedanjih. Še enkrat 6:3. Osemnajstega septembra so nogometaši Induplati igrali v tretjem kolu tekmo z nogometaši iz Jevnice. V prvem polčasu so zaigrali Jaršani prav lepo in odšli na odmor z bilanco 4:0 v golih. V drugem delu igre so Jevničani želeli nadoknaditi zamujeno in bili bi krivični, če bi trdili, da jim to ni v precejšnj meri tudi uspelo. Končni rezultat 6:3 pove, da so v drugem polčasu dali Jaršani le 2 gola, nasprotniki pa 3. Igralcem Induplati se je poznalo, da so pred tekmo praznovali 17. september. Kdor ni, med njimi Pišek, Skok, Trobec in še kdo, so bili vzdrž-ljivejši in zaigrali dobro. Pohvaliti Vstopi: Spodaj navedene delavke so se zaposlile v konfekciji podjetja za določen čas tj. za 9 mesecev: 1. Barbara Kotar, vstopila 6. 9. 1966, 2. Milena Kavčič, vstopila 6. 9. 1966, 3. Frančiška Šušteršič, vstopila 6. 9. 1966, 4. Ljudmila Limoni, vstopila 7. 9. 1966, 5. Anica Slapar, vstopila 7. 9. 1966, 6. Marija Drešar, vstopila 7. 9. 1966, 7. Bernarda Osolin, vstopila 7. 9. 1966, 8. Martina Hribar, vstopila 7. 9. 1966, 9. Zora Hajdič, vstopila 7. 9. 1966, 10. Miroslava Burja, vstopila 7. 9. 1966, 11. Ivanka Kogoj, vstopila 7. 9. 1966, je treba tudi igro Franca Blejca in Nagya. Za uvod v težje tekme imajo nogometaši Induplati po treh tekmah prav dobro bilanco in to 6 točk ter razliko v golih 18:5. Z Ihanom doma le 3:0. V četrtem kolu so igrali nogometaši Induplati z nasprotnikom iz Ihana. Po vodstvu 1:0 je za kratek čas kazalo, da bodo gostje izenačili. Srečno naklučje pa je hotelo, da se to ni zgodilo, nasprotno, igralci Induplati so povišali rezultat na 2:0 in kasneje še na 3:0. Trener Urh je pred koncem prvega polčasa zamenjal na levem krilu Pogačarja s Testenom, kar je bila zelo dobra poteza. Hitri Testen je v tej sezoni prvič zaigral v moštvu, skoro zagotovo pa je, da bo to mesto obdržal. Sodnik, ki je tri gole razveljavil, svoje naloge ni opravil najbolje. O nadaljevanju tekmovanja bomo poročali v prihodnji številki. Iz prvih štirih tekem imajo nogometaši Induplati 8 točk in količnik v golih 21:5. 1966, 13. Marija Bakan, vstopila 14. 9. 1966, 14. Marija Matičič, vstopila 14. 9. 1966, 15. Olga Mlakar, vstopila 15. 9. 1966. Izstopi: 1. Jože Narat, del. v miz. delavnici, izstopil 30. 8. 1966, 2. Franc Štebal, del. v impreg., upokojen 31. 8. 1966, 3. Ana Zakotnik, vdevalka, izstopila 2. 9. 1966, 4. Marjan Škofič, električar, izstopil 9. 9. 1966, 5. Ana Šarc, tkalka, izstopila 14. 9. 1966, 6. Marija Belicijan, mokra predi-ca, izstopila 20. 9. 1966, 7. Antonija Mihelčil, tkalka, izstopila 20. 9. 1966. . Žužu in Jeršinovec, člana Veselih planšarjev 12. Milena Pavli, vstopila 7. 9.