Pravilnik o notranji organizaciji
Skupščina podjetja je na zadnji seji sprejela sklep, da se hkrati s sprejemom statuta podjetja pripravi in sprejme tudi pravilnik o notranji organizaciji podjetja in to najkasneje do konca marca tega leta. Stojimo tedaj pred novo in zahtevno nalogo, ki jo moramo v kratkem času opraviti brez odlaganja. Ta naloga je v tem, da določimo ureditev naše notranje organizacije v podjetju in to uzakonimo z posebnim pravilnikom.
Uspeh vsakega dela za visi od točno določene in jasne predstave naloge, katero moramo izvršiti. Tako moramo točno vedeti, kaj razumemo pod pojmom notranja organizacija in kaj naj vsebuje ta naš pravilnik o notranji organizaciji. V statutu podjetja je posebno poglavje o organizaciji podjetja, v katerem je zajet najširši pojem ureditve podjetja, celotnega poslovanja podjetja, raznih organizacijskih oblik delovnih enot itd. V nasprotju s tem pa obsega pojem notranje organizacije ureditev določenega področja dela in delovanja podjetja in sicer obsega pojem notranje organizacije le ureditev celotnega izvajanja dela delovnih postopkov, načine in oblike izvajanja dela, skratka strokovno ureditev izvajanja dela in oblike tega izvajanja.
Ustava kot tudi veljavni predpisi in statuti podjetij odrejajo, da upravljajo podjetje delovni kolektivi neposredno ali po svojih izvoljenih organih. Upravljanje zajema sprejemanje načelnih odločitev in sklepov, kako naj podjetje posluje t. j. sprejemanje gospodarskih načrtov, usmerjanje poslovanja, predmet poslovanja, pregled uspehov poslovanja, odločanje o članstvu kolektiva, urejanje o notranjih razmerjih itd. V tem pojmu opravljanja in izvrševanja upravljanja pa ni zajeto in urejeno samo izvrševanje dela in delovnih nalog, ki jih morajo opraviti podjetja in člani kolektiva v okviru sprejetih gospodarskih načrtov, sklepov, smernic itd. Izvrševanje delovnih nalog zahteva nešteto del in opravil, ki jih je treba sproti določevati, urejati in opravljati. Tu se nizajo dela od nabave surovin, tehnične priprave del, konstrukcije, osvajanja proizvodov, same proizvodnje, sprejemanje naročil, odpreme, izračunavanja stroškov, iskanja načinov smotrne proizvodnje, vzdrževanje strojev in naprav in podobno. Vsa ta dela se morajo vsakodnevno izvajati ter se morajo izvajati po določenem strokovnem vodstvu.
Vodstvo in upravljanje teh tekočih del zahteva strokovno znanje, prakso, skratka strokovno usposobljenost. Teorija kot tudi praksa nas uči, da se vsa ta dela opravljajo le na določen način potom izdajanja delovnih nalogov od vodilnih in prenašanje ter izvrševanje teh nalogov po podrejenih in izvajalcih del. Tako imamo in moramo imeti v podjetju urejeno celotno strukturo ali organizacijo strokovnega vodstva delovnega procesa, določene organe vodenja tega procesa, delovne enote, delovne skupine, delovna mesta. Vse to obsega pojem notranje organizacije, ki naj se uredi s pravilnikom o notranji organizaciji.
Pri današnjem sistemu delavskega samoupravljanja in strokovnega vodenja podjetja ne moremo in ne smemo pojmovati funkcije ali vloge strokovnega vodstva in strokovnih vodilnih organov v podjetju kot neko popolnoma samostojno vase zaključeno delovanje, ki poteka neodvisno od drugih, t. j. samoupravnih organov podjetja. Funkcija ali vloga organov vodenja, t. j. strokovnih vodilnih organov je pri današnjem sistemu na eni strani kot izvršilna funkcija napram organom delavskega samoupravljanja. Vodilni organi z glavnim direktorjem na čelu v podjetju izvršujejo le sklepe skupščine in drugih samoupravnih organov, organizirajo delo v okviru sklepov in smernic teh samoupravnih organov, ne morejo prekoračiti niti razširiti ali zožiti okvira, ki ga dajejo samoupravni organi za poslovanje podjetja. Tako so ti vodilni organi dejansko le nekaki pomožni organi delavskega samoupravljanja. Drugo je pa vprašanje same izvedbe dela, ki ga organizirajo strokovni organi vodenja. Ti morajo poiskati strokovno najboljši, najsmoternejši način izvedbe dela in smotrno uporabo sredstev. Tu nastopi njihova samostojna funkcija vodenja pri izdajanju delovnih nalogov, vodenju dela in poslovanja podjetja. Povezava med samoupravnimi organi in organi vodenja je najbolj očitno podana v tem, da je direktor v podjetju, v našem primeru glavni direktor hkrati samoupravni organ, kar je določeno že po ustavi, na drugi strani pa vrhovni organ vodenja, t. j. strokovni organ izvajanja delovnega procesa v podjetju.
Ko pristopamo k temu, da na novo urejamo našo notranjo organizacijo odnosno jo spreminjamo ali samo dopolnjujemo, moramo imeti pred seboj vsa ta načela in pojme o upravljanju in strokovnem vodenju v podjetju, o značaju samoupravnih organov in organov vodenja, o njunih medsebojnih odnosih. Pri tem se moramo zavedati, da s Pravilnikom o notranji organizaciji podjetja urejamo do podrobnosti le strokovno izvedbo in vodenje dela in delovnih postopkov v podjetju. S tem nam je že podana slika, okvir in vsebina določil, ki jih naj obsega pravilnik o notranji organizaciji podjetja.
Povsod nastopajo v praksi izjeme in tudi v tem primeru moramo napraviti pri sestavljanju tega pravilnika določeno izjemo. V pravilnik moramo vnesti pred samimi določili o strokovni organizaciji vodenja še določila o delovnih enotah, samoupravnih enotah. V osnutku statuta imamo navedene enote, na katere se deli podjetje v pogledu samoupravljanja, t. j. ekonomske enote, obračunske enote in najmanjše samoupravne enote — Zbore proizvajalcev. Ker se samoupravljanje v podjetju razvija in izpopolnjuje, so podvržene spremembam tudi te samoupravne enote. Zaradi tega sestava teh samoupravnih enot in število teh enot v osnutku statuta ni navedeno ter mora sestav in opis teh samoupravnih enot biti vne-šen v pravilnik o notranji organizaciji podjetja. Te samoupravne enote v pogledu sestava in števila se spreminjajo z notranjo organi-
zacijo poslovanja in dela v podjetju ter obstoja tedaj ta medsebojna vez. Tako se z spremembo pravilnika o notranji organizaciji, kadar ta pravilnik več ne odgovarja določeni organizaciji dela v podjetju spremenijo hkrati tudi določila o samoupravnih enotah glede števila in njihovega sestava. Iz tega vidika je podana osnova-nost, da se določila o sestavu in številu samoupravnih enot nahajajo v tem pravilniku.
Nadaljnja in glavna vsebina pravilnika o notranji organizaciji se- mora nanašati na izvedbo in ureditev strokovnega vodenja dela v podjetju. To obsega opis organov vodenja in njihove delokroge in to pričenši z glavnim direktorjem in njegovo funkcijo ter na to razdelitev dela po značaju zveznosti in sorodnosti v delovne organizacijske oblike in skupine kot jih imenujemo sektorje (tehnični, komercialni, računovodstvo in drugi ter samostojne službe), nadalje v delovne skupine, oddelke, strokovne službe in delovna mesta v okviru teh sektorjev.
Naša naloga je, da proučimo sedaj celotni sestav to je našo dosedanjo notranjo organizacijo, u-gotovimo, kje so potrebne spremembe, dopolnitve ali nove ureditve posameznih skupin delovnih mest, strokovnih služb itd. Prav tako je potrebno preizkusiti ali odgovarja pri posameznih službah, delovnih mestih ali delovnih skupinah sedanji delokrog. Ne smemo pri tem izgubiti iz vidika tudi okolnost, da moramo to notranjo organizacijo povezati s perspektivnim razvojem podjetja, kar vpliva tudi na notranji sestav raznih delovnih mest, strokovnih služb, delovnih skupin itd. Ker gre dejansko za strokovno ureditev, ki jo naj vsebuje pravilnik, je naloga predvsem strokovnih vodilnih organov, da prouče vso dosedanjo organizacijsko shemo podjetja ter podajo točne predloge glede notranje organizacije v svojih sektorjih, kakor naj bi ta organizacija izgledala in bila smotrna glede na sedanje stanje in predvideni razvoj poslovanja podjetja.
Pri proučevanju notranje organizacije moramo glede posameznih delovnih mest, strokovnih služb, oddelkov in sektorjev imeti pred očmi smoter, ki naj ga posamezno delovno mesto ali služba opravi ter nato določiti temu delovnemu mestu ali službi delokrog in odgovornost za delo odnosno delovno mesto. Ni potrebno posebej poudariti, da je točno odrediti, kdo je opravičen izdajati komu delovne naloge, komu je delovno mesto podrejeno glede prejemanja delovnih nalogov in kdo vrši nadzor nad opravljanjem dela. S tem v zvezi bi bilo omeniti, da lahko uporabimo že izvedeno analitsko oceno delovnih mest, jo primerno dopolnimo in kritično presodimo v njej vsebovana določila. Uporabi se predvsem iz analitske ocene lahko celoten opis glede strokovnosti, odgovornosti, v kolikor se ugotovi, da odgovarja sedanji odnosno predvideni organizaciji dela na določenem delovnem mestu. Ostala določila odnosno vpisi iz analitske ocene kot glede pogojev dela na delovnem mestu so važni za določevanje osebnega dohodka
ne pa neposredno za samo organizacijo dela.
Glede notranje organizacije naj navedemo nekaj misli, o katerih je razpravljati. Te misli so načelnega značaja ter je potrebno iz tega vidika predhodno odločiti, način in obseg organizacije dela.
Glavni direktor je po svoji funkciji samoupravni organ ter hkrati vrhovni strokovni organ vodenja. Kot samoupravni organ ima razne naloge, ki izvirajo iz upravljanja podjetja kot celote, upravljanje raznih opravil za podjetje kot celoto, ki nimajo zveze s konkretnimi deli ali izvedbe del v podjetju. Predvsem razni zunanji odnosi podjetja, opravila v zvezi s privabljanjem sredstev, zastopanje podjetja itd. Kot organ vodenja glavni direktor prenaša smernice in naloge iz sklepov samoupravnih organov na strokovno vodstvo podjetja, skrbi, da se ti sklepi izvršujejo, da se naloge v proizvodnji in v celotnem poslovanju podjetja opravljajo ter skrbi za vsklajevanje koordiniranja dela med posameznimi strokovnimi sektorji. Ne odgovarja pa za strokovno izvajanje dela, ker za to odgovarja v vsakem posameznem sektorju vodja sektorja in njemu podrejeni v okviru delokroga, dolžnosti in odgovornosti, ki so jim predpisani.
Drugo načelno vprašanje je, ali naj se izvede strokovno vodstvo dela v določenem sektorju npr. tehničnem ali komercialnem sektorju tako, da poteka hierarhično to je od vodje sektorja navzdol do najnižjega. Pri takšnem načinu je neprekinjena zveza glede poteka in izvrševanja delovnega naloga danega od vodje sektorja preko vseh podrejenih navzdol ter obratno odgovornost od podrejenega napram nadrejenemu. Nasprotno od tega načina izvajanja in odgovornosti za delo bi bil način, da je ta linija prekinjena tako, da v določenem sektorju določeni vodilni organi odgovarjajo za delo samostojno npr. nekemu organu samoupravne enote ter bi vodja sektorja imel le še nekak nadzor nad izvrševanjem dela tega vodilnega organa njemu podrejenih.
Kot osnovno in načelno vprašanje pri organizaciji izvedbe dela in delovnih postopkov je potrebno odrediti odnos samoupravnih organov do strokovnih vodilnih organov. Pri tem je mišljeno to, da samoupravni organi imajo ali nimajo pravice neposredno vplivati ali odločati o strokovni izvršitvi določenih delovnih nalogov, ki jih izda strokovni vodja. Tako npr. ali bi se lahko ekonomska enota, delavski svet, zbor proizvajalcev ali njihovi predstavniki vmešavali v določenih vprašanjih strokovnega značaja v odredbe ali naloge, ki jih je izdal vodja ekonomske enote, obratovodja, delovodja itd. S tem v zvezi je tudi urediti vprašanje v kolikor je vodja EE ali obratovodja neposredno odgovoren za izvrševanje določenih sklepov samoupravnega organa ali izvršuje te sklepe v soglasju, po nalogu ali le pod nadzorstvom vodje sektorja, odnosno glavnega direktorja.
V zvezi z notranjo organizacijo se pojavlja tudi rešitev vprašanja nastavljanje, odpuščanja in pre-
W*i* Tarama eataJHrane pornde t*«1eo drogo soboto. Urejuje uredniški odbor: dr. Zupančič Frase, Emil Jejčič, Metka Rozman, ing. Danilo Faja in Vlado Smeh. Glavni in odgovorni urednik Vlado Smeh. Uredništvo Celje, telefon 39-21, interna št. 20?. Rokopisov in slik se vračamo. Časnik izhaja v nakladi 3300 izvodov in ga dobijo vsi člani kolektiva brezplačno. Tisk in Uiieji ČP »Celjski tisk« v Celju
h
LETO VIII. ŠTEV. F Celje, 20. februarja 1964
podjetja
meščanja ljudi v podjetju. Po določilih čl. 125. in 126. Zakona o delovnih razmerjih delavci — člani kolektiva uresničujejo ustavno pravico do samouprave neposredno in po organih upravljanja po svojih medsebojnih razmerah. Delovni kolektiv odloča o sklenitvi in prenehanju delovnega razmerja ter o drugih vprašanjih osebnega stanja delavcev. Glede na ta zakonita določila spada v področje samoupravljanja, to je v delokrog samoupravnih organov nedvomno sprejemanje na delo in odpoved delovnega razmerja ter reševanje mnogih drugih vprašanj glede osebnega stanja delavcev na podlagi delovnega razmerja. Ni pa z zakonitimi določili določeno vprašanje razporejanja po delovnih mestih ter je le določeno, da se mora in sme delavec predstavljati le ustrezno strokovnost, ki jo ima. Kdo izvršuje in čigav delokrog spada pravica premeščanja, je tedaj prepuščeno notranji ureditvi v vsakem podjetju. To vprašanje premeščanja, premikov po delovnih mestih imamo urejeno dosedaj deloma v pravilniku o delovnih razmerjih. Vsekakor bo potrebno to vprašanje podrobneje proučiti in določiti postopek in organe glede izvajanja, premeščanja delovne sile. Zlasti bo treba določiti, v katerih primerih izvaja strokovno vodstvo premeščanje in v katerih primerih samoupravni organi. Odnosno rešimo lahko vprašanje tako ali prepustimo premeščanje samo strokovnemu vodstvu, ker strokovno vodstvo odgovarja za izvedbo dela in lahko presoja tudi, kakšna delovna sila glede na strokovno usposobljenost je potrebna za točno delo. V tem zadnjem primeru se eventuelno lahko prepusti presojanje pravilnosti postopka strokovnega vodstva samoupravnim organom.
V zvezi s premeščanjem in nameščanjem po delovnih mestih nastaja tudi vprašanje, ki mora biti rešeno v pravilniku o notranji organizaciji glede strokovnosti na posameznih delovnih mestih in v katerih primerih se dovoljuje opravljanje dela delavcu, ki še ni strokovno usposobljen in pod kakšem nadzorstvu se opravlja takšno delo.
Za opravljanje določenih del za določene delovne postopke se predpisujejo posebni predpisi — standardi. Ti predpisi so sestavni del pravilnika o notranji organizaciji, v kolikor se nanašajo na notranjo organizacijo. V pravilniku se določi za katera področja dela, naj se zlasti napravijo posebni standardni predpisi.
Kot sestavni del pravilnika o notranji organizaciji je grafični prikaz organizacijske sheme podjetja po sektorjih, delovnih mestih, službah itd.
Pravilnik mora imeti tudi vsa ostala določila glede postopka o spreminjanju o organih, ki morajo skrbeti za izvajanje določil o notranji organizaciji ter delati na izpopolnjevanju notranje organizacije. S temi mislimi naj bodo podane nekake smernice za delo pri sestavljanju pravilnika o notranji organizaciji ter naj služi samo kot pripomoček za razpravljanje v tej zadevi.
Dr. Z.
©
Emíq\PLeo
Pogoji gospodarjenja in izpolnjevanja plana za leto 1963
O PREHODU NA DOHODKOVNI
SISTEM
Skupščina podjetja je na svoji redni seji z dne 12. 2. 1964 sprejela zaključni račun' in poslovno poročilo UO za leto 1963. S tem je zaključeno poslovno leto 1963, zadnje leto šeste decenije v zgodovini obstoja naše tovarne. Minilo je še eno leto „napora naših delovnih ljudi. Ti napori so dali uspešne rezultate. Največ priznanja za dosežene rezultate pripada našemu delovnemu človeku, proizvajalcu.
Težave v gospodarjenju, ki niso nove in ki so v letu 1961 in 1962 prišle posebno do izraza, so nam z ublažitvijo v letu 1963 dovolile več možnosti in stabilizacije. Vendar je ta stabilizacija prividna. saj se problem regeneracije in modernizacije podjetja vsak dan kaže v vedno večji in pravi teži.
Pogoje gospodarjenja v katerih smo izpolnjevali planske naloge določajo eksterni vplivi. Eksterni ali zunanji vplivi se kažejo v zakonskih predpisih, pod katerimi je podjetje upravičeno poslovati ter v pravici družbe nad delom ustvarjenja dohodka. Ta pravica družbe izhaja iz tega, ker je podjetje dobilo družbena sredstva v upravljanje. Med instrumenti družbene delitve dohodka je še lansko leto bil v veljavi zelo nestimulativni prispevek iz izrednega dohodka. Torej če smo se trudili, da za isti ali krajši čas naredimo več, smo pač zato plačali večji prispevek.
V prvi fazi prve etape rekonstrukcije smo precej sredstev vložili v izboljšanje tehničnih in delovnih pogojev proizvodnje emajlirane posode. Vendar zaradi previsoke stopnje prometnega davka, plafoniranih cen in stalne podražitve elementov proizvodnje, je ekonomski oziroma finančni rezultat te osnovne grupe naše proizvodnje negativen. Napori so usmerjeni v to, da se pri merodajnih organih doseže znižanje stopnje prometnega davka ali sprostitev cen.
Med eksternimi vplivi, posebno je treba omeniti porast cen na tržišču materiala, saj so se največ zaradi tega- povišali stroški proizvodnje napram letu 1962 za ca. 22%, medtem ko se je proizvodnja po vrednosti povišala za 17 %. Razen tega so se dvignili življenjski stroški ter je podjetje moralo zaradi tega pristopiti k zviševanju osebnih dohodkov. Navzlic težavam je produktivnost na enega zaposlenega porasla za
11,7	% napram letu 1962, čeprav je tehnična opremljenost proizvodno zaposlenega delavca v primerjavi z letom 1962 padla.
Interni vplivi na gospodarjenje so raznovrstni in močni in je podjetje v precej težkih pogojih poslovalo v preteklem letu. Na prvem mestu tudi tokrat moramo omeniti zastarelost strojnega parka in energetskih naprav. Naša osnovna sredstva so odpisana z 56 %. Najbolj tragično sliko kažejo odpisi opreme z ca. 69 %. To se še bolj jasno kaže v pokazatelju tehnične opremljenosti oziroma skozi odnos vrednosti osnovnih sredstev in števila zaposlenih v proizvodnji. Vrednost osnovnih sredstev na enega zaposlenega v proizvodnji je namreč padla v odnosu na leto 1962 za 2,1 %. Če pa ne upoštevamo revalorizacije, ki je samo privid-no, številčno ne pa tudi tehnično zvišanje vrednosti osnovnih sredstev je odstotek tehnične opremljenosti v primerjavi z letom 1962 še slabši, saj je vrednost osnovnih sredstev na proizvodno zaposlenega padla za ca. 14 %. Vzrok takšnemu padcu tehnične opremljenosti delavca je v tem, da so odpisi bili znatno višji kot pa novo aktivirana osnovna sredstva, saj smo v preteklem letu pri takšnih potrebah po modernizaciji aktivirali komaj 141 milijonov vrednosti osnovnih sredstev. Razen tega se je v preteklem letu povišalo število zaposlenih. Nekatere energetske naprave sploh ne
bi smeli imeti v obratovanju, ker utegne nastati večja škoda kot pa korist. Da bi čimprej prešli do sredstev, tudi v bodoče smo prisiljeni investirati čimveč v stroje in opremo, čeprav tudi neproduktivne investicije kot so to sredstva za ureditev notranjega transporta, graditev skladišč, stanovanj in drugo predstavljajo pri nas akuten problem. S povečanjem proizvodnje nujno rastejo tudi potrebe po višjih obratnih sredstvih. Za obratna sredstva v bodoče treba čimveč koristiti tuja, kreditna sredstva, kratkoročne, premostitvene in revolving kredite.
Zaradi zastarelosti strojev je veliko izpadov iz proizvodnje, močno rastejo stroški investicijskega vzdrževanja, stroji so često v popravilu, drug so nefunkcionalni, IWK stiskalnica je nepopolno izkoriščena, večkrat stoji, pa ne vedno zaradi objektivnih vzrokov.
Tudi v lanskem letu nismo imeli dokončno izdelanih tehnoloških postopkov. Ker nimamo zadosti skladiščnega prostora za pločevino, je ta ležala na prostem. Zarjavela pod klimatskimi vplivi je kot takšna povzročala motnje in izpade iz proizvodnje.
Tudi pogoji, v katerih delavci delajo, niso na višini. Vsak dan je slišati /pritožbe na prepih, slab zrak, slabo svetlobo in drugo. Našemu delovnemu človeku moramo posvečati vso pozornost in skrb.
Naša tovarna proizvaja veliko število različnih artiklov za katere nimamo urejenih tehnoloških
postopkov in je težko izpeljati pravi sistem organizacije poslovanja in tudi sistem stimulativnega nagrajevanja.
V prednjem je omenjeno na splošno nekaj težav v okviru pogojev poslovanja v preteklem letu, vendar moramo priznati, da bi dosegli še boljše rezultate, če bi bili kos subjektivnim slabostim. Organizacija poslovanja, tehnična kontrola, sistem stimulativnega nagrajevanja zahtevajo več naporov za boljše rezultate.
Potrebe so velike, sredstev pa malo. Ne moremo se pohvaliti, da se nahajamo v dobrem položaju. Za izhod iz sedanjega stanja sta potrebna skrb in napori slehernega člana našega kolektiva, potrebna je koncentracija sil na reševanju ključnih problemov in za dosego boljših rezultatov. Potrebna bo vsestranska štednja na vsakem koraku, omejiti manj potrebne izdatke v korist mehanizacije, potrebna je moralna disciplina, boljša organizacija, boljše stimuliranje naprednega, brezpogojno izvrševanje sklepov, odgovornost za delo ter nadaljnja orientacija na visoko akumulativne grupe ter na osvajanje nove proizvodnje.
Ni boljše pomoči, kot je pomoč z lastnimi sredstvi. Zato se moramo predvsem orientirati na svoje lastne sile ter iskati notranje rezerve. Ce bomo rabili več zavesti pri delu, pri takšni orientaciji, bomo dosegli boljše rezultate in večje osebne dohodke. To je sicer želja vseh nas, vendar želje imajo tudi svojo ceno.
CeDe
Da je današnji sistem delitve osebnih dohodkov pomanjkljiv, o tem je bilo že mnogo napisanega. Koliko pa je bilo storjenega za odpravo napak?
Naš končni cilj je, da pridemo v vseh ekonomskih enotah na dohodkovni sistem. To se pravi, da bomo v vsaki EE ugotavljali maso za osebne dohodke iz ustvarjenega dohodka. Vsak mesec bomo izračunali dohodek EE in določen procent tega dohodka bo šel na osebne dohodke.
Kakor je to videti na eni strani enostavno, je pri praktični izvedbi težje. Za ugotavljanje dohodka sta potrebni dve veličini: na eni strani vrednost izdelkov in uslug, na drugi pa vsi stroški. Razlika med vrednostjo izdelkov in uslug na eni strani in stroški na drugi strani bo dohodek EE. Preden pa bomo lahko izračunali vrednost izdelkov in uslug, moramo imeti izdelan sistem zajemanja. Enako velja za stroške. V tem je zdaj glavna težava, kjer so dolžne vse strokovne službe po potrebi sodelovati.
Na dohodkovni sistem verjetno ne bomo mogli preiti v vseh EE naenkrat, ampak postopoma. Najlaže bo začeti v EE 5. Izkušnje, ki se jih bomo tu nabrali, bomo lahko s pridom izkoristili v ostalih EE. Za uvedbo tega sistema je potrebno mnogo študijskega dela in bo minilo še nekaj časa, preden bodo EE same ugotavljale svoj dohodek in osebne dohodke.
Ker ima naš sedanji sistem mnogo slabosti, ne bi bilo prav, da bi pustili te »neprijetne cvetke« cvesti vse do uvedbe dohodkovnega sistema.
Ena največjih slabosti je to, da so za režijske osebne dohodke odprta vrata. Režijski OD niso vezani na proizvodnjo. Zdaj je še tako — čim več režijskih ur ima neka EE, tem več potegne iz skupnega sklada OD, ker režijski OD niso zajeti v cenikih. Mi sicer imamo pravilo, kaj vse se sme pisati pod režijo, a ob tako množični proizvodnji in ob tako množičnih manjših in večjih problemih se ni mogla voditi javna kontrola nad režijskimi osebnimi dohodki.
Zato sta sedaj izdelana za upravni odbor dva predloga za vezavo režijskih osebnih dohodkov na proizvodnjo. Prvi predlog govori o vezavi režijskih ur (ne vseh, ampak samo tisti v delovnih urah) na proizvodne ure po normi. Drugi predlog pa govo-
Uspehi izobraževanja in bodoče delo
Zadnja leta nam pokaže letna bilanca, da proizvodnja v podjetju stalno narašča. Nastopa vprašanje, kje so vzroki? Kakšne spremembe so nastale. Odgovorov je več, od pridnosti članov kolektiva, boljši organizaciji, izboljšavah itd., najbrž pa tudi večja strokovna usposobljenost in razgledanost delavcev. Vse kar naštevamo od organizacije dela, produktivnosti in drugih faktorjev, so posledice delavca in njegove strokovnosti. Mogoče pri vseh problemih postavljamo vse vidike na prva mesta, pozabljamo pa, da bi bilo potrebno postaviti za izhodišče vseh analiz delavca — proizvajalca.
Ako postavimo človeka na prvo mesto, tedaj lahko tudi dosedanje izobraževanje delavcev nosi svoj delež pri dvigu proizvodnje in ostalih uspehih. Pa poglejmo, kaj se je dogajalo v preteklem letu na polju izobraževanja in v katero smer želimo usmeriti naša prizadevanja.
Tečajev in seminarjev je bilo v podjetju 13, katerih se je udeležilo 825 tečajnikov. Ti seminarji in tečaji so bili za dopolnitev praktičnega znanja s teorijo.
Priučevanj na delovnem mestu je bilo 19. Usposobljenih delavcev, ki so polagali na zaključku tečaia t.udi izpit pa je bilo 251. V
preteklem letu se je ta način izobraževanja zelo obnesel in bo nujno sistem izobraževanja na delovnih mestih izpopolnjevati. Zahteve iz proizvodnih ekonomskih enot že prihajajo za formiranje učnih kotičkov in učnih delovnih mest. Posebno emajlirnica zelo čuti, kako nujno rabi visoko .strokovni kader, saj je prav v tej ekonomski enoti težnja za učnimi delovnimi mesti. Zelo ugodno je bilo določiti poseben prostor s pečjo in osnovnimi delovnimi sredstvi, kjer bi se vsak novinec ali pa izkušen delavec usposobil za kvalitetno delo v traku. Tak oddelek bi ustvarjal svojo proizvodnjo, ki ne bi bila obdavčena in bi se finančno sam vzdrževal. Upam, da se bo ta ideja tudi izpolnila, potem se bodo slične ideje rodile tudi v drugih ekonomskih enotah. Na vsak način pa je nujno tako poučevanje planirati in organizacijsko dobro pripraviti.
Za izpolnitev znanja posameznih strokovnjakov pa smo v preteklem letu poslali izven podjetja na seminarje ali specializacije 92 delavcev. Nekateri seminarji so bili zelo koristni in so tovariši prinesli v podjetje marsikatero novo misel ali pa boljšo strokovno usposobljenost za opravljanje dela.
Poglejmo kako skrbimo za bodoče kadre. Trenutno je na: fakultetah	25	štipendistov
višjih šolah	3	štipendisti
srednjih šolah	28	štipendistov
učencev v gospodarstvu	29
Skupaj:
85
Nadalje pa izredno študira poleg rednega dela še 31 tovarišev na višjih in srednjih šolah.
Z navedenim delom ne smemo biti zadovoljni. Izobraževanje moramo prenesti v delovne skupine tako, da ne ho več skrb za izobraževanje samo le naloga izobraževalnega centra, ampak mora postati splošna misel in medsebojno tekmovanje, kdo bo boljši strokovnjak in uspešnejši uprav-Ijalec sredstev dela. Naloga vseh naj bo razpravljati o izobraževanju, dvigu kulturnega nivoja, strokovnosti in kar je osnovne važnosti, dvigniti znanje in sposobnost odločanja pri urejanju vprašanj ekonomike oziroma politike podjetja. Strokovna sposobnost, družbeno ekonomska razgledanost in razumevanje gospodarskega razvoja doma in v tujini mora biti cilj slehernega našega člana kolektiva.
ri o vezavi režijskih osebnih dohodkov na cenike. Vezava za prvi predlog je narejena na osnovi razmerja med proizvodnimi in režijskimi ljudmi v EE. Osnova za drugi predlog pa je razmerje med proizvodnimi in režijskimi osebnimi dohodki v EE. To razmerje je izračunano iz obračunskih osnov.
Ta vezava režijskih osebnih dohodkov na proizvodne (oziroma na cenike) je samo prehodnega značaja, dokler ne bomo prešli na dohodkovni sistem. Po uvedbi te izboljšave se bo uspeh EE računal ne samo iz proizvodnih osebnih dohodkov, ampak tudi režijskih. Cim manj bo namreč izračunanih režijskih osebnih dohodkov, kot jih bo EE ekonomski enoti priznanih, tem večji bo prihranek na osebnih dohodkih ali uspeh EE. Tako, kot se je do danes računal uspeh EE samo iz proizvodnih osebnih dohodkov (ali cenikov), tako se bo od sedaj lahko računal iz vseh osebnih dohodkov, to je proizvodnih in režijskih skupaj.
S tem bo v toliko stimulativen, ker se je do sedaj EE postavljala v nasprotje s celim podjetjem. Interes je bil čim višji režijski osebni dohodki, ker so šli iz skupnega sklada, interes podjetja kot celote pa je nasproten. Zdaj pa, ko bodo režijski OD vezani z določenim odstotkom (ki bo po EE različen) na proizvodne osebne dohodke ali na cenike, bo interes EE, da bo imela čim manj režijskih OD, ker bodo tako prihranki na OD višji.
Torej je bila v sistemu napaka, zato je prav, da jo odpravimo.
T.I.
ROČNA PRODAJA -PO NOVEM
Glede prodaje lila posode članom kolektiva je upravni odbor na seji 19. 2. 1964 sklenil naslednje:
a)	člani kolektiva dobijo (kupijo) letno 12 kg lila posode in sicer (emajlirane, pokositrene, pocinkane in brušene posode);
b)	člani kolektiva imajo poleg točke a) še možnost nakupa lila sanitarnih izdelkov, ekonom loncev in sokovnikov, kar odobrava sindikat (odbor sindikalnih podružnic) pod posebnimi pogoji;
c)	za rojstva novorojenčkov se odobri nakup pocinkane banice izven gornjega kvantuma, kar odredi KSS na podlagi svojih podatkov;
d)	poleg tega je novoporočenec upravičen na 12 kg lila posode, kar prav tako odredi KSS na podlagi svojih podatkov;
e)	gornje artikle dobi član kolektiva na podlagi posebne izkaznice izdane od podjetja, ki se izda vsako leto posebej in se v njo naznači točka a), medtem se ostali artikli vpišejo in štamblirajo, če posamezen član participira nanje in jih tudi dejansko dobi. Ta izkaznica se ob zapustitvi podjetja odda KSS. Izdaja izkaznice je v pristojnosti odbora sindikalnih podružnic.
Ob izgubi izkaznice se v teku leta ne more izdati duplikar.
f)	cena za 1 kg je 370 din, cene ostalih artiklom se določijo posebej;
g)	dvig posode lahko izvrši samo lastnik legitimacije oziroma njegov zakonski tovariš.
Prostor za ročno prodajo bo urejen posebej — izven skladišča.
*

®
SKLEPI
letne konference članov ZK Tovarne emajlirane posode, Celje sestavljenih na podlagi letnega poročila in razprave na konferenci, ki je bila dne 19. 1. 1964.
1.	Konferenca ponovno nakazuje, da je potrebna obnova našega strojnega parka in naprav, ki so močno zastarele in do kraja iztrošeni ter je s tem organizacija dela težko izvedljiva zaradi česar vedno bolj naraščajo stroški investicijskega vzdrževanja.
Fizična zmogljivost delavstva je dosegla svoj vrhunec in se proizvodnja ne bo mogla več toliko dvigati na račun fizične zmogljivosti zaradi česar se mora organizacija ZK zavzemati še nadalje za rekonstrukcijo tovarne, za izboljšanje organizacije dela in za popolno izkoriščanje strojne zmogljivosti.
2.	Mnogo več skrbi in pozornosti moramo posvečati človeku proizvajalcu in upravljalcu, imeti posluh za njegove osebne kolektivne potrebe in ga uvajati v proces proizvodnje tako, da bo na svojem delovnem mestu sposoben opravljati svoje delo in da bo s svojo močno in razumno dejavnostjo ustvarjal sebi in družbi boljše življenjske pogoje.
3.	Spričo dejstva, da se je naša organizacija v preteklem letu morala ukvarjati predvsem z gospodarskimi problemi in je zaradi tega zaostajala ideološka vzgoja članstva, ki je ozko povezana z gospodarsko dejavnostjo je v tem letu posvetiti vso pozornost ideološki vzgoji članstva. Ta vzgoja mora sloneti na podlagi skrbno izdelanega programa, ki naj ga pripravi tovarniški komite in OO ZK, vendar naj se ne zanemarja gospodarske dejavnosti.
4.	Spričo ugotovitve, da je bilo v preteklem letu sprejetih v članstvo ZK le malo število članov kolektiva je treba v tekočem letu
ta odnos spremeniti, do sprejemanja novih kadrov v članstvo ZK.
Zavzemati se moramo zlasti za vključevanje mladih delavcev iz proizvodnje v organizacijo ZK. Pri tem moramo paziti na to, da v vrste ZK ne pridejo elementi s tendenco osebnih koristi.
5.	Člani ZK se morajo aktivno zavzemati za afirmacijo naprednih načel naše stvarnosti v okviru naših, gospodarskih zmogljivosti pri čemer morajo zavzemati odločna stališča proti vsem negativnim pojavom, ki ovirajo afirmacijo teh načel.
Škodljive tendence prikrivanja dejstev, popularnosti za vsako ceno na račun drugih, povišanja lastne osebnosti brez konkretnih rezultatov lastnega dela v cilju lastnih koristi je treba energično odstranjevati.
6.	zaradi izredno perečega stanovanjskega problema članov kolektiva, ki postaja čedalje bolj aktualnejši je potrebno poiskati vse možnosti za gradnjo čim večjega števila stanovanj. Pri tem je proučiti vse oblike lastne udeležbe, najemanja kreditov in drugih možnih virov za pospeševanje gradenj stanovanj.
7.	Posamezni škodljivi pojavit ki se kažejo v obliki omalovaževanja dosedanjega dela aktivnih članov kolektiva, ki so vršili nesebično in požrtvovalno svoje funkcije v težkih pogojih našega razvoja in raznih političnih, gospodarskih in samoupravnih funkcijah se morajo ostro obsoditi, ter iz moralno političnega vidika proučiti njihov izvor.
8.	Dejavnost delavskih svetov ekonomskih enot moramo dvigniti na višjo stopnjo tako, da bodo ti dejanski usmerjevalci decentralizirane gospodarske dejavnosti v smeri dviga proizvodnosti in večje rentabilnosti podjetja, pri čemer moramo odpraviti formalistične tendence ter škodljive pojave samovolje in tehnokracije. Člani ZK so za to nalogo politično in moralno odgovorni.
9.	Ker smo pred volitvami v organe samoupravljanja morajo čla-
ni ZK usmerjati vsa svoja prizadevanja v to, da bodo v organe delavskega samoupravljanja izvoljeni najboljši člani kolektiva, da bodo vsi člani kolektiva razpravljali o kandidatih ter v polni meri izrazili svojo voljo in mišljenje. Volitve ne smejo biti samo formalnost, ki jo je treba opraviti po zakonu, marveč najaktivnejša politična akcija in preizkušnja zrelostne stopnje kolektiva v današnji socialistični družbi.
10.	Glede kadrovske politike je konferenca soglasna, da se mora
strokovno izobraževanje funkcionalno povezati s potrebami v neposredni proizvodnji in strokovnih službah in morajo biti te potrebe ugotovljene in na podlagi tega oblikovati kadrovsko politiko.
Kadrovska služba mora usmeriti svojo dejavnost na ugotavljanje potreb po kadrih, izdelati metodo za tako ugotavljanje in za izdelavo profilov ter potreb po izobraževanju. Glede tega mora kadrovska služba doseči primerno strokovno stopnjo ter celotno svojo dejavnost vskladiti z interesi in potrebami podjetja.
11.	Kljub težavam in oviram moramo pristopiti k uvedbi 42-
»Želja pravega človeka na pravo mesto je uresničena«, je naslov članka v »Delavski enotnosti« z dne 13. februarja, ki ima verjetno še bolj pravičen naslov »Vse bo še dobro, vendar — kdaj? Temu kdaj bi želeli dodati nekoliko pripomb, katere bi članek osvetlile tudi z druge strani in ga izvlekle iz vse preveč uporabljenega posploševanja.
Smatramo namreč, da odgovori na postavljena vprašanja niso zadeli bistva, ali pa ga niso hoteli, razpravljati o tem bi bilo odveč. Dejstvo pa je da je to precej delikatno vprašanje, katero zahteva poleg vsesplošne organizacijske razgledanosti v tovarni sami tudi detajlno poznavanje »strokovnega dela« posameznih strokovnjakov. Sele na osnovi tega ie možno analizirati delo posameznikov, v našem primeru strokovnjakov, kajti smatramo, da ni potrebno posebej poudarjati, da je prava slika in potrditev takšnih ocen osebni uspeh oziroma bolj točno uspeh celotnega kolektiva. Nemogoče si je namreč zamisliti, da je uspeh ob koncu leta 1963 skrival v sebi toliko napak in nepravilnosti in nam da, takoj misliti, da tukaj ni nekaj v redu, oziroma da »tisti« ni pooplnoma seznanjen s situacijo v podjetju, ker sicer ne bi dajal izjav, da se mu je ob pogledu na ostale strokovnjake v podjetju porajala misel, da bi začel lenariti.
urnega delovnega tedna. Pri tem moramo paziti, da ne bo znižana proizvodnja, iti ne bo padla storilnost in dohodek podjetja ter s tem osebni dohodek.
12.	OO ZK v tovarni naj občasno pregledajo aktivnost svojih članov. Pri tem se mora kvaliteto njihove aktivnosti ocenjevati po njihovi dejanski aktivnosti, zavestni odgovornosti pri delu na delovnem mestu ter dela v družbenih organizacijah. Glede discipline se morajo člani ravnati točno po določilih statuta ZKJ.
13.	ZK mora pospeševati dejavnost mladinske .organizacije, usmerjati njeno delo ter usposabljati mladi rod za odgovorne gospodarske, kulturne in politične naloge.
14.	Pri uveljavljanju statuta kot najvišjega samoupravnega akta podjetja ter pri sporovanju družbeno političnih akcij vseh vrst morajo biti člani ZK na pravem mestu in skrbeti za to, da bodo nosilci delovne morale in zavestne socialistične discipline.
15.	Člani ZK morajo vztrajati na tem, da bo kolektiv dobro in pravočasno informiran o celotni gospodarski dejavnosti podjetja, zato da bodo rezultati dela čimbolj uspešni.
Tovarišu »tistemu« bi v ilustracijo postavili nekaj vprašanj:
—ali je res tako čudno, da vas ing. komaj pozna, čeprav sta v istem nadstropju soseda ali to ne da misliti da vašega dela ni občutil?
—	ali ni nikoli prisluhnil razgovorom in debatam strokovnjakov v podjetju, katerim je želja po boljši organizaciji neizpodbitna in da še daleč ni res in ne more biti tako sodelovanje samo pri obravnavi osebnih dohodkov?
—	ali res misli, da vsi strokovnjaki v podjetju lenarijo in ali ni ta izjava preveč splošna in končno žaljiva, sicer pa je pomisel na lenarjenje po sedmih mesecih le prezgodnja?
—	kot enemu od »dveh ekonomistov« bi mu postavili vprašanje, kako si zamišlja 50 % povečanje proizvodnje samo z dobrim poznavanjem ožjega delovnega področja?
—	ali to ni pretirano zakrinka-vanje internih problemov podjetja v časopisu in končno omaloževa-nje celotnega delovanja kolektiva, ker če teh problemov, v kolikor so realni, ne bodo rešili samoupravni organi in kolektiv, jih ne bo rešil niti tovariš »tisti« s pomočjo »Delavske enotnosti.«
Ne želimo dajati nobenih zaključkov, vendar pa se z naslovom popolnoma strinjamo
PRAVI ČLOVEK NA PRAVO MESTO!	ing.
Zakaj zopet
Sestavek v zadnji številki našega lista me je zbodel v oči, naslov sestavka »Kadrovanje, kadri...«. Menim, da bi naše glasilo moralo večkrat obveščati člane kolektiva o kadrovski politiki, predvsem pa o spremembah in o sklepih, ki se potrjujejo v zvezi s kadrovsko politiko.
Dne 6. 2. 1964 je bila seja DS EE 8, na kateri je bil sprejet sklep, da se bodo vse prošnje oseb, ki se prijavljajo na novo delovno mesto izločile, v kolikor ne bi prosilci imeli pogojev za to ali ono delovno mesto, pri sprejemu pa naj bi imela najvažnejšo vlogo, šolska izobrazba.
Vprašujem tega, onega in nihče mi ne ve pravilno tolmačiti ta sklep. Na seji, kjer se je sklep sprejel, nisem bila prisotna, zato mi ni popolnoma jasna potrditev takšnega sklepa, iz katerega sem povzela, da potemtakem člani kolektiva, ki so že dalj časa zaposleni v našem kolektivu in nimajo šolske izobrazbe, ki jo predvidevajo nekatera delovna mesta, bili pa bi sposobni, da bi to delo lahko opravljali, nimajo možnosti napredovati. Torej takšnim ne kaže nič drugega kot čakati mirno na dosedanjem delovnem mestu na upokojitev, se vključiti v večerne šole in na ta način nadoknaditi, kar v času rednega šolanja ni bilo mogoče, ali pa odditi kljub dolgoletnemu službovanju v podjetju v drugo podjetje, kjer obstoja možnost napredovanja tudi za osebe, ki nimajo ustrezno šolsko izobrazbo, pokazale pa so pri svojem delu sposobnost za napredovanje na zahtevnejša delovna mesta. Smatram, da bi se pri sprejemu na
Odbor za HTV je razpravljal o letnem poročilu HTV iz katerega povzemamo nekaj podatkov. V primerjavi z letom 1962 se je število nesreč zmanjšalo za 1 odstotek. Odstotek nesreč, ki je v letu 1963 5,4 je pod evropskim povprečjem v kovinsko predelovalni industriji.
V letu 1963 je bilo 30 nesreč na
Verižno padanje omaric dne
4.	2. 1964 v ga rde robi emajl i.rai-ce. ¡»¡Obratna nezgoda«, Vengust Ivan poškodovan po glavi in ustnicah ter bil v bolniškem sta-ležu 6 dni.
Vzrok: Po delu ob 6. uri zjutraj je Fidler Friderik iz emajlir-nice svež, razvnet, jadrno privihral v ozki prostor med garderobnimi omaricami in zahteval prostor pred seboj z besedami >pebi plač«. Pripetilo se je, da sta pri tem trčila Vengust Ivan in Fidler Friderik, ki je izgubil ravnotežje, se naslonil s telesom
kadrovanje
delovna mesta morala upoštevati tudi doba zaposlenosti v kolektivu in sposobnost kljub pomanjkanju šolske izobrazbe. Ker vem, da ta vprašanja zanimajo marsikoga, ne bi bilo napak, da bi se pri kadrovanju v zvezi s tem sklepom zavzelo dokončno in jasno stališče, o čemer pa naj bi bil kolektiv obveščen.
Prizadeti se opravičeno pritožujejo, saj je tokrat bilo odvisno vse od sreče. Nekdo, ki je bil sprejet na delovno mesto en dan prej predno je bil sprejet tak sklep, ni pa imel šolske izobrazbe, je torej imel srečo zasesti takšno delovno mesto, drugi pa, katerega prošnja je bila rešena samo en dan kasneje pa je izpadel. In končno zgodilo se je že, da posameznik z nepopolno šolsko izobrazbo res ni ustrezal na nekem delovnem mestu, resnici na ljubo pa ugotavljam, da so bili tudi primeri, da osebe, ki so imele ustrezno šolsko izobrazbo, niso odgovarjale na delovnem mestu, ki so ga zasedle. Nujno bi bilo, da se vskladi kriterij praksa in teorija.
Popolnoma pravilno bi bilo, da se preneha s sprejemanjem novo-zaposlenih z nepopolno šolsko izobrazbo in drugimi neustreznimi pogoji, pri tem pa se ne bi smelo po istem kriteriju obravnavati članov kolektiva, ki so že skoraj polovico življenja pustili v podjetju.
Ker problem zanima vse zaposlene, predvsem pa v EE 8, kjer se je tak sklep sprejel in se že izvaja, upam, da bo kmalu rešen, o tem pa preko našega lista obveščeni vsi člani kolektiva.
—kaš
poti v službo, 70 nesreč v ekonomski enoti 1, v ekonomski enoti 2 ter v vseh ostalih skupaj pa 63.
Število izgubljenih delovnih dni zaradi obolenj se je visoko, čeprav je v primerjavi z letom 1962 nižje. Vzrok temu je med drugim tudi neurejena mikroklima ter prepihi zlasti v zimskem času.
na eno izmed omaric. Ta se je prevrnila in složno za njo še druge v vrsti. Pričelo je verižno padanje garderobnih omaric, ¡hrušč, pokanje, kričanje in v zmedi reševanje.
Omarice so sedaj vendar pritrjene, one pri zidu na zid, druge v ¡sredini pa medsebojno privite.
Posledice:	telesna poškodba,
obravnavanje disciplinske komisije, ugotavljanje nedostatikov od strani HTV službe, vse skupaj pa zamuda časa, škoda itd.
Ali je to potrebno?
Tovarniški komite ZK pri delu
Nikogar nočemo obtoževati
S seje odbora za HTV
iz ekonomskih enot
içwCwwW^'®^
Remontna ekipa
Ambulanta popoldne zaprta?
Največji problem v naši ekonomski enoti je zastarel strojni park za proizvodnjo avtomobilskih odpreskov in koles. Razen dveh oblikovalnih klopi za kolesa so stroji močno izrabljeni, predvsem hidravljične stiskalnice, ki so že stare nad 24 let. Za izvršitev potreb in planskih nalog obratujejo te stiskalnice skozi celo leto na tri izmene, kakor tudi vsako nedeljo.
Iz leta v leto nastaja večji problem bojazen, da nam ti stroji odpovedo, zlasti težka hidravlična stiskalnica. Ta stiskalnica po 24 letih obratovanja še ni bila v generalnem remontu. Zaradi potreb izdelave odpreskov se k remontu ni moglo pristopiti. Če pomislimo, da remont te stiskalnice traja najmanj šest mesecev in da ta stiskalnica obratuje dnevno 24 ur in komaj z kapacitetami zadovoljuje potrebo tovarne avtomobilov Maribor je dovolj jasno, kako nujna je potreba dobave nove stiskalnice za nemoteno proizvodnjo. Če pa pogledamo proizvodnjo avtomobilskih koles je strojni park z 80% vseh strojev izposojen od tovarne avtomobilov Maribor in to tudi z iztrošenimi zastarelimi stroji, ki nekateri presegajo starost tudi nad 40 let. Med njimi je tudi en motor od fordo-vega avtomobila, ki je predelan za kompresor, ki nam služi za proizvodnjo kompromiranega zraka
V preteklem letu smo izdelali elaborat za rekonstrukcijo oddelka za odpreske ih kolesa, vendar obstoja bojazen, če merodajni forumi ne bodo dosegli odobritve kredita za nove stroje, je tudi nevarnost, da ob večji okvari vseh teh iztrošenih strojev delno proizvodnja obstane, kar bi imelo hude posledice tudi v tovarni avtomobilov Maribor, ker so vezani na naše proizvode.
Ves kolektiv naše ekonomske enote 3 se zaveda hudih posledic, ki bi nastale zaradi izpadov ključnih strojev. Zato budno pazimo na vzdrževanje in čuvanje, da bi se stroji vzdržali do nabave novih.	F. 3.
to dva delavca, kar seveda znaša osem ur, medtem ko bi lahko samo en delavec opravil isto delo v pol uri.
Z ozirom na tako stanje je delavski svet ekonomske enote 1 sklenil da se delo te remontne ekipe bolje nadzoruje in smotrnejše organizira.
-ej
GOSPODARSKI PROBLEMI EE 2
Na začetku poslovnega leta, ko analiziramo gospodarstvo prejšnjega leta, se sprašujemo kako bomo gospodarili v tekočem letu. Ž negotovostjo zremo v bodočnost, saj nam ta lahko prinese poleg dobrega tudi slabo. Vsi smo pa poklicani, da preprečimo slabe pojave, ki bi škodili proizvodnji.
Ker še o bodoči proizvodnji ne moremo nič gotovega povedati, se bomo poslužili podatkov proizvodnje za mesec januar 1964, na podlagi katerih bi lahko govorili o startu proizvodnje v letu 1964. Iz statističnih podatkov vidimo, da smo januarski plan presegli za
42,7	tone ali za 5 %. Če primerjamo proizvodnjo v istem mesecu lani, vidimo, da smo letos v januarju napravili 24,6 tone ali 3 % več. Ti podatki povedo, da'smo letos zabeležili nek napredek v proizvodnji, ki bi bil lahko večji, če ne bi imeli nekaterih težav, ki so nas precej ovirale. Občutili smo namreč redukcijo električnega toka, več dni smo bili brez rjavega emajla in 11 dni je bila muflovka v popravilu, kar je že samo na kopalnih kadeh predstavljalo 36,3 tone izgubljene proizvodnje. Če vsega tega ne bi bilo, bi bili rezultati januarske proizvodnje izdatno boljši. Navedeno nam pove, da smo lahko s startom proizvodnje v letu 1964 do neke mere zadovoljni. Seveda ne smemo pozabiti, da letos obratuje ena električna peč na tri izmene, česar lani ni bilo. To tudi prinese nekaj proizvodnje.
Glede nočne izmene so bile sicer neke pripombe, vendar je ekonomsko upravičena. Ponoči namreč slepo obratujejo peči, tudi če se ne dela na njih. Električna energija je ponoči občutno cenejša kot podnevi. Poleg tega smo imeli v emajlirnici preveč zaposlenih ljudi. Bile sta dve možnosti s temi ljudmi: ali jih zaposliti, ali pa odpustiti. Prva možnost je vestran-sko pozitivnejša od druge in to je bil močan argument za uvedbo nočne izmene. V bodoče bomo verjetno še ostale proste kapacitete ponoči zasedli. EKo II in plinska konti peč III sta ponoči še prosti. Zato razmišljamo o uvedbi dveh izmen za usluge, ki jih je veliko. Druga izmena za usluge bi delala tudi večje količine pral-nikov, ki jih je veliko v planu. Na električni peči bi pa ponoči manjša skupina ljudi temeljno emajlirala kopalne kadi. To bi nam prineslo višjo produkcijo samo s tem, da spremenimo organizacijo dela ter zasedemo proste kapacitete.
Ž uvedbo kopalnih kadi na EKo peč bi poleg omenjenega pridobili tudi eno prosto izmeno na muf-lovki, ker bi ta žgala samo bele kadi, dočim ko jih sedaj žge tudi v temeljnem emajlu.
Z izboljšavami na enem koncu enote se nam pojavijo težave na drugem koncu. Lužilnica je namreč ozko grlo in včasih že težko zmore opravljati svojo nalogo. Organizacija dela je tam dobro urejena, saj vsi stroji tečejo praktično neprekinjeno. Ustavijo se le ob zamenjavi kisline ali ob okvari. Že sedaj se kaže nujna potreba po četrtem lužilnem stroju, ki bi imel veliko kapaciteto. Žal pa zaenkrat še ni denarja zanj.
Upajmo, da bodo naprave delovale tako kot si želimo in da bodo remonti opravljeni po planu ter brez zastojev. Saj nameravajo precej popravljati: dva lužilna stroja in peči, kar bo trajalo več mesecev. Če bo remont uspel po planu, bo minimalen izpad proizvodnje, z vsako nevšečnostjo se seveda izguba naglo povečuje. Vse te stvari bodo skušali napraviti poleti, ko bodo dopusti in nas bodo remonti najmanj prizadeli.
Važen gospodarski problem so tla v emajlirnici. Ta so vegasta in luknjasta, kar nam otežkoča transport. Posledice treslajev pri prevozu se v končni obliki pokažejo na posodi slabe kakovosti. Veliko posode tudi pade s polic na tla zaradi nemirnega prevoza. Zato bi bilo nujno, da bi popravili asfaltna tla v emajlirnici in položili trdi asfalt, ki se ne bi mehčal pri naših pogojih dela. Vendar bi morali z urejanjem tal pohiteti, ker as-falterje dobimo lahko samo pozimi, saj poleti delajo zunaj na cestah. Če zamudimo to zimo, ki gre že počasi h koncu, bomo lahko čakali zopet na prihodnjo zimo.
S takimi problemi se ukvarjamo v EE 2, ko skušamo dobro gospodariti. Prepričani smo, da bomo letošnji plan zmogli, če ne bo znatnih nepredvidenih zastojev.
S.	P.
Iz ekonomske enote 6
Bilo je konec leta 1963, pa o naših uspehih in problemih, kateri so še ostali, nismo nič kaj veliko pisali. DS EE 6 je na seji razprav-
ljal o vseh tekočih zadevah, ki nas čakajo v letu 1964. Tudi o planu, katerega imamo za to leto in ga bomo uresničili, pa čeprav še niso podani vsi tehnični pogoji za nemoteno proizvodnjo. Dobro se zavedamo, pravijo člani DS EE, da se vse naenkrat ne more uresničiti ali napraviti, da so težave, da izstopajo problemi okoli nabave surovin. Glede na to, da smo že veliko govorili in pisali o teh težavah, bi danes že moralo biti boljše. Z novim letom smo prišli v novo obdobje naše proizvodnje same tovarne, kot tudi v sami EE in sicer na prodajo frit in emajlov. Kaj lahko pričakujemo od te prodaje frit, vemo prav vsi v tovarni. Vemo tudi, da smo mnogo zamudili, da so drugi že veliko pred nami, da imajo oddelke kot je topilnica in barvni mlin, sodobno urejene, kar pa bi mi lahko že tudi imeli, če bi že nekaj let poprej prisluhnili tej važni potrebi. Tako pa smo urejevali vse drugo prej kot ravno ta dva oddelka v EE 6.
S tem ne mislim povedati, da nas je strah in da ta prodaja ne bo šla. Nasprotno, še bolj se moramo zagristi v to prodajo, saj vsi vemo, da je tu dobra baza za pridobivanje tako potrebnih finančnih sredstev za celotni kolektiv. Če omenim v ilustracijo, da je nam sorodna tovarna »Gorica« Zagreb že nekaj časa pred nami prišla na to, da prodaja frite in tudi zmlete emajle, da so večji del svoje proizvodnje za emajliranje posode opustili in se posvetili samo prodaji frit in danes zalagajo skoraj ves jugoslovanski trg s svojimi proizvodi, mislim frit in emajlov. Ob neki priliki v lanskem letu, ko smo si to tovarno ogledali, sem bil sam navzoč pri
pozdravnem govoru njihovega vodilnega delavca, ki je takole dejal: »Da ostanemo dobri drugovi vi i mi čemo si naš dosadašnji skupni rad podeliti i to: vi kao više godina stručni emajlirci čete raditi i dalje emajlirano posude, a mi čemo se opredeliti samo na proizvodnjo frit i emajlnog šliker-ja i istega prodavati vama i drugima.« Kolikor sem takrat razumel, so oni želeli, da bi tudi mi od njih kupovali frite. Res je, da smo v letu 1963 tudi mi nabavili nekaj titanovih frit od njih, nekaj smo že porabili, polovica pa leži še v skladišču.
Kaj vse mislim s tem povedati. Ali pa se vprašajmo, kot se je naš UO, ko je odločno začel zastopati idejo, da pridemo tudi mi nato, da začnemo s prodajo frit in emajlov. Postavile so se nove topilne peči, uredila se je ponovno centrifuga, ter se postavila ena nova sušilnica za frite.
Nimamo še vse urejeno kot bi radi. Nagaja nam še nova sušilnica, ki prepušča v veliki množini nevarne delce v zrak. Dočim se moramo pohvalno izraziti o centrifugi, katera se zelo dobro obnese in praktično dohaja kar dve topilne peči. To pa še ne zadostu-
je. Vemo, da danes že stojijo štiri peči. Če sedaj primerjamo, da imamo usposobljeno samo eno sušilno napravo in to centrifugo vseeno ne dohajamo vsem potrebam za sušenje mokrih frit. Edini izhod pa tudi obenem naš predlog EE 6 je, da postavimo še eno centrifugo, katere bi potem porazdelili in sicer ena bi bila za bele, druga pa za temne frite. S tem bi se vsem nevšečnostim izognili, ki jih imamo pri novi sušilnici.
Imeli smo tudi problem same embalaže za prodajo teh frit. No to je danes rešeno in imamo zelo okusne papirnate vreče z oznako našega podjetja. Na to vrečo še dodamo oznako frite in pa tekoče šarže. Na koncu vsega tega pa še laboratorij da svoj znak, da je do-tična šarža v redu za prodajo.
Tretji problem, ki pa še ni docela rešen je vkladiščenje teh frit. Sedanje skladišče, ki danes ko še ni tako v tempu ta prodaja, še nekam zadostuje, bo pa potrebno misliti na večje skladišče. Tu se DS EE drži pravila, da je treba misliti vedno naprej, kaj bo prišlo, da nas potem ne iznenadi kak problem, ki bi ga lahko že veliko poprej odstranili.
Ko smo tako prikazali delno ta postopek okoli prodaje frit se člani DS EE upravičeno vprašujejo eno. Vemo, da bo sama tovarna imela od prodaje frit finančni dohodek. Koliko pa bo imela pri tem sama EE 6, danes še ni jasno.
Ne morem mimo tega, da ne povem kolektivu za prav lepo gesto, katero je DS EE 6 izglasoval na svoji redni seji še v letu 1963.
Vnaši EE so nekateri delavci, po številu jih je kar 5. šli v predčasni, vendar zasluženi pokoj, ker so zboleli na silikozi. Te tovariše smo obiskali na domovih in jim
iz lastnega presežka EE podarili skromen finančni znesek v višini
4.000	dinarjev. Ni veliko, vemo, pravijo člani DS EE, vendar je lepo in pokazati jim hočemo, da na njih nismo pozabili. To je res lepa gesta članov DS EE 6.
Tolaži nas samo to. Veliko težav in problemov je bilo. Skupno z vsemi temi samoupravnimi organi smo reševali in odpravljali razne probleme. Veliko nam je pomagala EE 7, posebno strojno ključavničarstvo kot tudi električna delavnica. Na naš klic so vedno hitro reagirali in prišli v oddelek ter popravili v dokaj hitrem času okvaro, da smo lahko nemoteno naprej delali. Posebno bi se radi člani DS EE zahvalili oddelku strojnega ključavničarstva, da so v rekordnem času postavili četrto topilno peč.
Res velika jim hvala!
Z vsemi navedenimi problemi in danih nalog je nujno potrebno, da začnemo v kratkem času že z urejevanjem dveh oddelkov kot sta topilnica posebno pa emajlni mlin, da bo delo v teh oddelkih bolj prijetno in zdravo za našega delavca, ki je priden in ki si to tudi polno zasluži.
K.	K.
Problemi v EE 3
Vsaka gospodarska enota je usmerjena na povečanje proizvodnje v izvozu. Lahko trdimo, da so razprave osredotočene za večjo produktivnost. Poleg smotrnejšega in racionalnega izkoriščanja sedanjih proizvodnih zmogljivosti je treba ustvarjati možnosti za gradnjo novih proizvodnih kapacitet ter z modernizacijo in rekonstrukcijo proizvodnje. Zato je razumljivo, da naša ekonomska enota 3 nenehno poudarja potrebo po rekonstrukciji oddelka za proizvodnjo avtomobilskih odpreskov in koles, ker se danes posebno poudarja, da za čim več izvoza, pride do posebnega izraza rekonstrukcija, ker bi avtomobilska kolesa lahko izvažali.
Delavski svet ekonomske enote 1 je na eni zadnjih sej razpravljal med drugim tudi o delu remontne ekipe, ki deluje v njihovi ekonomski enoti. Ugotavljali so, da poedini tovariši iz te ekipe opravljajo nadurno delo brez vodje remontne ekipe in brez nadzorstva. Ugotovili so tudi, da so za neko delo porabili štiri ure, in
Dne 12. februarja se je zglasil v ordinaciji naše ambulante tovariš iz EE 3 (imena zaenkrat ne bomo objavili) in izjavil, da je v torek 11. februarja iskal zdravniško pomoč ob 16 in deset minut, da pa so bili vsi prostori zaklje-njeni.
Ker je tovariš verjetno še tudi kje drugje razširjal te neresnične in neodgovorne izjave, smatramo za potrebno pojasniti naslednje:
Dne 11. februarja 1964 je bila ordinacija odprta kot ostale dni od 14. do 19. ure. V tem času je zdravnik nudil pomoč 35 bolnikom. Med drugimi, ki so bili pri zdravniku po 16. uri navajamo imena: Pongrac Marija, Jazbin-šek Martina in Antončič Franc.
Morda je bil tovariš, ki je dajal te izjave, ta dan popoldne že pustno razpoložen ter je mogoče iskal zdravnika na napačnih vratih.
Upravičene kritike radi sprejmemo, ne moremo pa dovoliti, da
bi še z neresničnimi izjavami blatil ugled zdravstvene ustanove.
Uprava ambulante
PIŠEJO nam
Ivan Kranjc iz vojne pošte 9469/4 v Zagrebu želi celotnemu kolektivu mnogo uspehov pri delu ter pozdravlja vse svoje prijatelje in znance.
Ida Regoršek, ki se nahaja v zdravilišču Laško, pozdravlja vse svoje sodelavce in sodelavke v obratno tehnični kontroli in jim želi mnogo uspehov pri delu. Zahvaljuje se jim za obisk in denarno pomoč.
Slavko Koštric in Franc Knez, ki služita vojaški rok pri vojni pošti 5140 v Beogradu, pozdravljata vse člane kolektiva, zlasti pa svoje sodelavce v ekonomski enoti 1 in tovariše iz kadrovsko socialnega sektorja. Kolektivu želita mnogo uspehov pri delu.
Marljive pri delu, marljive pri predavanju
Swuífiheo
©
Dejavnost mladinske organizacije obsega široko področje. V začetku leta si je TK zastavil program za prvo četrtletje. Po tem programu sedaj dela mladinska organizacija.
Ker se nahajamo neposredno pred volitvami v samoupravne organe, je naloga mladine, da pripravi določeno število predlogov za te organe. Zavedati se moramo, da je treba že sedaj vključiti v samoupravni proces čim več mladih, ker bodo le tako postali dobri • tipravljalci. Komite in sekretariat sta na svojih sejah razpravljala, kako zbrati predloge. Komite je sprejel sklep, da se morajo izvršiti sestanki v vseh aktivih. Na njih naj se zberejo predlogi. Število predlogov je bilo neomejeno, zato, da je imel komite lažjo izbiro. Ti sestanki bo bili izvršeni med 6. 2. in 11. 2 1964. Na ta način je bilo zbranih dovolj predlogov, o katerih bo razpravljal tovarniški komite mladine. Mnenja smo, da bi bilo potrebno z izobraževalnimi centrom pripraviti nekaj predavanj, na katerih se bodo kandidati upoznali z delom organov upravljanja. Zavedati se moramo, da smo vsi odgovorni za aktivnost članov ne samo samoupravnih organov, temveč tudi vseh ostalih forumov. Kljub temu, da so padle pripombe o neaktivnosti dosedanjih mladincev članov samoupravnih organov, mora organizacija zveze mladine predlagati še več mladih in jih še pred volitvami usposobiti za bodoče funkcije. Jasno je, da moramo pri tem imeti vso pomoč in podporo zveze komunistov in sindikata.
Po zastavljenem programu smo realizirali še: strelsko tekmovanje med aktivi za prehodni pokal, pomagali opremiti šolsko kuhinjo na osnovni šoli Svetina, predelali pravilnik o pospeševanju stanovanjske gradnje in dali nanj pripombe, ki so bile upoštevane. Pripombe so se nanašale na samska stanovanja, ki v osnutek niso bila vnešena, na prednostni vrstni red za posojila, decentralizacijo stanovanjske izgradnje in podobno.
Kot bi bilo pričakovati, bi morali biti mladi komunisti najbolj aktivni člani mladinske organizacije, vendar temu ni tako. Že od tako majhnega števila mladih komunistov je še manjše število tistih, ki aktivno delajo v mladinski organizaciji. Tovarniški komite mladine je mnenja, da bi bilo koristno, če bi OO ZK imele včasih na dnevnem redu svojih sestavkov tudi mladinski aktiv. Tako bi bilo sodelovanje še bolj čvrsto in napake, ki jih mladina vsekakor dela, bi bile hitreje opravljene. Ugotovljeno je, da je število mladih komunistov občutno premajhno proti številu članov mladine. V odstotku izraženo je to 2,7%. Kljub temu, da komite nenehno zbira predloge, nima za-želienega uspeha, ker jih več kot 80 % predlaganih noče postati član ZK iz tega ali onega razloga. Največkrat so razlog starši, ki so še vedno preveč konzervativni. Vendar delen uspeh ne sme vplivati na nadaljnje delo komiteja v tej smeri.
Potrebno bi bilo omeniti tudi naše specializirane mladinske organizacije. Počitniška zveza zelo dobro deluje in je v preteklem letu zabeležila lepe uspehe, za kar gre zahvala predvsem dobro izbranemu vodstvu. Težave pa imamo s taborniško družino, ki je v zadnjem obdobju postala popolnoma pasivna. Tabornikom moramo nuditi vso pomoč in podporo, da bodo zopet pričeli z delom, kot so delali že pred leti. Komite bo v kratkem sklical sestanek tabornikov, kjer bo izvoljeno novo vodstvo, ki bo potem skrbelo za na-daljno rast te družbe.
Področje sodelovanja z drugimi mladinskimi aktivi v komuni in izven nje je precej široko, saj se-
ga tudi v druge republike. Analiza, ki je pokazala razvitost sodelovanja nam pove, da je sodelovanje in izmenjava mnenj o delu aktivov močnejša izven celjske komune. Aktivi v naši komuni kažejo premalo zanimanja za sodelovanje, ki pa bi bilo zelo koristno. Sodelujemo z aktivi Litostroja, Rudnika Velenje, ►»•Gorico« Zagreb, ►►Prvomajsko« Za-
greb, «-Varteks« Varaždin itd.
27.	2. 1964 bodo naš aktiv obiskali mladinci iz Gorice. Izmenjali bomo mnenja o delu naših dveh aktivov od letne konference pa do danes. Vsekakor bi bilo potrebno malo večje zanimanje za tak način dela v naši komuni, saj vemo, da večina manjših aktivov samo životari, ne more pa zaživeti tako kot bi bilo potrebno.
Uspeh naše mladinske organizacije
Z novim letom je bilo zaključeno tekmovanje med mladinskimi aktivi, ki ga je razpisal ObK ZMS Celje. Tekmovanje se je pričelo na dan mladosti in je trajalo do 31. 12. 1963. Samo tekmovanje je obsegalo naslednja področja:
1.	delo mladih v proizvodnji in upravljanju;
2.	delo mladih na področju izobraževanja;	*
3.	dvig idejno vzgojne in politične ravni mladih;
4.	delo mladih v društvih in družbenih organizacijah;
5.	mladina na delovnih akcijah;
6.	organizacij sko-kadrovsko rast organizacije.
Cilje celotnega tekmovanja je vse
meti moramo za čim večjo aktivnost mladih in vključevanju v samoupravne organe, kakor tudi na posameznih področjih izobraževanja v podjetju in izven njega.
V eni izmed prejšnjih številk Emajlirca smo že pisali o med-aktivnem mladinskem tekmovanju z zračno puško in šahu. Najboljši aktiv prejme prehodni pokal, ki ostane last tistega aktiva, ki ga osvoji dvakrat. Najboljši strelci in šahisti aktivov se bodo med sabo pomerili za mladinskega prvaka. Podeljene bodo praktične nagrade. Pokali in diplome bodo razdeljeni na razširjenem mladinskem sestanku. V poletnih mesecih naj bi se po programu
Z letne konference mladinske organizacije
stranski napredek, kvalitetno delo na celotnem področju ZM in odraz aktivne pripravljenosti mladih v celjski komuni. Poročila so se morala pošiljati mesečno po prodročjih dela.
Po končanem tekmovanju se je sestala komisija, pregledala poročila in jih točkovala. Med samim potekom tekmovanja pa je spremljala delo mladinskih aktivov. Naš aktiv ZM si deli prvo mesto z aktivom Gimnazije, ki je zbral enako število točk kot naš aktiv in sicer 410. Za deljeno prvo mesto je naš aktiv prejel denarno nagrado v znesku 19.000 din. Naša mladinska organizacija je dosegla velik uspeh pri raznih delovnih akcijah, saj smo napravili v preteklem letu 7500 prostovoljnih ur.
Z dosedanjimi vidnimi uspehi ne smemo biti zadovoljni. Stre-
dela športne komisije izvedlo tekmovanje v ostalih športnih panogah kot so: nogomet, odbojka, namizni tenis itd.
Mladinske delovne akcije so vsako leto večjega pomena za našo družbo. Tako bodo v letošnjem letu mladinski aktivi organizirali mladinske delovne akcije. Šolska mladina bo organizirala občasne akcije. Dela se bodo vršila na gradnji umetnega drsališča v mestnem parku, pri gradnji rekreacijskega centra na Golovcu. V zveznem merilu bodo MDA organizirane na Jadranski magistrali v Črni gori od Kolašina do Belega polja. V letošnjem letu bo organizirana še ena pomembna lokalna akcija; gradnja koperske železnice, seveda, v kolikor bodo odobrena finančna sredstva.
pozi
Uspešno tekmovanje
Naša strelska družina TEMPO tekmuje v okrajni ligi z zračno puško in je doslej dosegla od
14.000	možnih krogov 11.793. Izmed desetčlanske ekipe, ki je tekmovala, so bili najboljši Jože Štrajhar z 1245 krogi, Viki Va-novšek z 1216 krogi, Slavko Mlakar z 1203 krogi ii drugi. Tako je doslej naša strelska družina na
prvem mestu v okrajnem tekmovanju.
Občinskega tekmovanja za zlato puščico se je udeležilo devetintrideset članov od katerih je štirinajst doseglo predpisano normo.
Treningi strelske družine so dvakrat tedensko. V članstvo je pristopilo 17 pionirjev iz terena Gaberje.	-ej-
S seje mladinskega komiteja
Na seji Tovarniškega komiteja mladine, ki se je vršila 28. 1. 1964, je ¡komite široko razpravljal o 'bližnjih volitvah v samoupravne organe. Ker se morajo volitve izvesti do 1. maja se mladinska organizacija že več kot mesec dni pripravlja in zbira predloge. Vsekakor je potrebno, da je tudi 'mladina aktivna v organih delavskega upravljanja. Mladinski komite je na tej seji sklenil, da morajo imeti visi aktivi po EE proizvodne sestanke, na katerih naj zberejo neomejeno število predlogov. Ti sestanki so bili izvedeni do 6. 2. 1964. Na ta način je bilo zbrano in predloženo komiteju 70 predlogov, ki Poi lahko prišli na kandidatno listo. Od tega števila predlogov je nato komite izbral 41 mladink in mladincev za kandidaturo. V Upravni odbor in Skupščino podjetja tbo kandidate predlagal Tovarniški komite mladine, medlem iko bodo mladinski aktivi v obratih predlagali mlade ljudi v DS EE. Mladinska organizacija ¡bo predlagala 3 isvoje člane v UO, 20 v Skupščino podjetja in 18 v DS EE.
, Vsekakor pa 'komite smatra za potrebno, da mlade bodoče člane samoupravnih organov pričnemo vzgajati še pred volitvami. Tako bomo 'dosegli večjo aktivnost, ker bo vsak upoznan z delom določenega samoupravnega organa. V ta namen (bi moral IC pripraviti kratke toda efektivne seminarje.
Na seji sekretariata je bilo na dnevnem redu delo aktivov v posameznih EE. Opaziti je bilo, da nekateri mladinski aktivi gledajo preveč pasivno na mladinsko
Mladina se
Vedno več je pogovorov in pomenkov med mladimi. Ali boš tudi letos šel - šla v brigado? Če bom le lahko! Lansko leto se mi je zelo dopadlo! Spoznal sem prijatelje — prijateljice bratskih republik, sodobno mehanizacijo za gradnjo cest. Najvažnejše kar je — pridobil sem kvalifikacijo.
Ali veš, da bo mladina letos gradila jadransko magistralo? Tuje organizacije ZM so se ponudile, da 'bi sodelovale pri gradnji mesta Skopja. Življenje in organizacija v brigadirskih naseljih bo podobna lanski. Spre-.memlbe bodo samo na tehničnem področju vzgoje, katera ¡bo slo-
delo. Talko je po letni konferenci, ki je (bila septembra 1963 skoraj povsem zaspal aktiv Sima jlirnice. Ta aktiv, ki ga navajam kot primer je v preteklem Obdobju zelo dobro delal, potem pa je zaradi neodgovornega vodstva naenkrat dobesedno zaspal. Iz zimskega spanja se je ta kolektiv prebudil šele v drugi polovici januarja in pričel z normalnim delom. Iz tega primera je razvidno, kako velik vpliv na delo aktivov .ima prav vodstvo.
Da bi se komite lažje orientiral pri delu z mladino, je pripravil in razdelil med aktive anketo, katere namen je ugotoviti želje in .interese vsakega mladinca. Anketa je anonimna, zato komite pričakuje realne odgovore, ker bodo le tako ti koristili nadaljnjemu delu mladinske organizacije.
Govora je bilo tudi o ekskurzijah in izletih, ki jih prirejajo naši aktivi. Namen teh ekskurzij in izletov ni v tem, da gre aktiv na pijančevanje, temveč da mladina vidi poučne stvari. V zadnjem času je v nekaj primerih prišlo do izmaličenja namena takšnih ekskurzij. Tovarniški komite bo ¡podvzel najstrožje ukrepe proti mladincem, ki se na ekskurzijah ne ponašajo, kot se za mladinca spodobi. Takim aktivom komite ne bo dovolil, da pripravijo ekskurzijo na stroške mladinske organizacije. Posa-mezn.ike, ki so in bodo delali nerede pa bo komite dal v disciplinski postopek. Nikako-r ne smemo dovoliti, da ¡bi posamezniki rušili ugled naše tovarne niit v Celju niti kje drugje.
BF
pripravlja
nela na zanimanju same mladine. Te spremembe naj bi bile predvsem radi tujih graditeljev, da bi spoznali življenje naše mladine.
Predsedstvo CK ZM Jugoslavije je na seji 2. marca priporočilo mladinskim vodstvom naj z ustreznimi organi prouče vprašanje, ¡katere akcije, gradbišča bi zaupali mladini v predvidenem sedem letnem obdobju. Kako zainteresirati in spodbuditi študentovsko mladino pri sodelovanju v gospodarstvu. Študentje fakultet bi lahko pomagali gospodarskim organizacijam, korist bi bila vsestranska.
pozi
Prehodni pokal osvojen
. Končano je medafctivno mladinsko tekmovanje z zračno puško, med sabo se je pomerilo 8 ekip, katere so bile petčlanske. Vsaka ekipa je imela možnost zbrati 500 krogov. Tekmovanje je potekalo v živahnem vzdušju in borbi za čim več pridobljenih krogov. Plaisman ekip je naslednji:
Radiatorski oddelek 331 krogov; Mehanična delavnica 33 krogov; Uslužbenci 313 'krogov; Skladišče gotove pos. 310 krogov; Dekor oddelek 309 krogov; Ennajlirnica 265 krogov;
OTK 245 krogov;
Surovinski 225 'krogov.
Čeprav so se ekipe borile za čim večje število krogov, rezultati niso najboljši. Saj je najboljši .aktiv — ekipa radia.torskega oddelka zbrala od' možnih 500 krogov le 331 krogov in osvojila prvo mesto s tem pa tudi prehodni pokal! Vendar moramo upoštevati, da so tekmovalci tekmovali brez kakršnega koli treninga in priprav.
Vsak tekmovalec je imel pet poizkusnih strelov nato pa deset za oceno. Vsak posameznik je imel možnost zbrati sto krogov.
Najboljših deset mladincev in mladink se je zvrstilo po naslednjem vrstnem redu:
Štancer Ivan 85 krogov;
Jager Dolfi 78 ¡krogov;
Munik Aleksander 77 krogov;
, Volavšek Janez 76 krogov; Pečnik Zoran 7J krogov;
Zorko Sonja 69 krogov; Kamenik Elica 68 krogov; Štok Jože 66 krogov;
Godec Rudi 64 krogov.
Vseh deset mladincev in mladink Čaka še enkratno srečanje. Borba za mladinskega prvaka! Takšnih tekmovanj bi moralo biti še več in sicer v različnih športnih panogah.
Pozi
Dafdsuite
v Vaš list!
Iz popotnih zapiskov
(Nadalj. iz prejšnje številke)
siki ibenein n,aj dražji. Morda iso te števiilme skrbi tu ¡Ji eden izmed vzrokov, ida so 'pariški avtomobili na splošno zelo slabo zunanje negovani; so neoprani, umazani od saj, praihu in gotolbjiih iztrebkov, karoserije in Ibrainitoi večine visieh, ipa tudi Skoraj še popolnoma novih vozil, iso že poškodovane, odrgnjene in clbtiollčene. Vendar se zavoljo tega Parižani prav nič ne sekirajo, takih poškodb ne popravljajo in z njimi mirnega srca vozijo dalje. Kakiš-šna razlika med njimi in itali-jamslkiimi vozili, ¡ki >so talko očiiš-čena, da se bleščijo; ali našimi lastniki, katerim se že ob najmanjši praski na njihovem novem vozu stisne srce tako 'močno, da 'skoraj ne poči od obupa
morda interesantno še to, da francoislke registrslke tablice ini-majo črkovinih oznak za mesta ali okraje, tako kot je to pri nais ali v nekaterih drugih državah. Pač ipa ima vsak okraj ali večja mestna občina svojo številčno oznako, ki stoji pred registrsko številko. Tako ima npr. mesto Pariz št. 75.
Pariz je bil zgrajen pred okoli 2000 leti na malem otočku sredi rolke Seine, ki ;se imenuje Cité in ki predstavlja danes ceniter Pariza. Takrat ,se je mesto prvotno imenovalo Lutéoe. Dianas pa se razprostira na poivrišiini: .oa.
50.000	ha, leži na «edlmih gričih in ob reki Seini, čigar tok teče nekaj deset km skozi samo mesto in preko katere držijo števiilinii mostovi. Reka Seine zato predstavlja tudi neke vrste simbol mesta in ui zastonj tako priljubljena med Parižani, višaj menda Pariz brez nje me bi bil Pariz. Seine je srce Paniiza, kateremu daje ves njegov življenjski utrip. Pariz is svojim večmilijonskim prebivalstvom in petino vseh industrijskih delavcev Francije predstavlja ogromno tržišče za vsakovrstno blago. Skozi mesto gre tudi ena petina celotne francoske proizvodnje in čeprav vodijo v mesto številne dobre ceste, železniške proge, ki se v mestu končujejo na 'devetih kolodvorih in imajo poleg tega tudi dva sodobna aerodroma, prihaja in odhaja v mesto vendar le še ogromno blaga tudi po vodni poti in zatorej ni nič čudnega, če ugotavljajo, da je Seine v Parizu najbolj prometna iulka v Framcjii.
Njene obale in oboki številnih mostov nad njo ,so priljubljeno shajališče zaljubljencev in zatočišče pariških brezdomcev.
Življenje povsod v masitu, še zlliasti pa olb obalah Seine, je ob vsakem času zelo razgibano, polno preprostosti, enostavnosti, brezbrižnosti, veselja, prostosti in prijaznosti; skratka polno je
enostavne življenjske vitalnosti, ki na obiskovalcu pusti nepozabni vtis človeške im tipično pariške atmosfere, ki se z besedami ne da popolno opisati in katere ni čutiti nikjer drugje, v nobenem drugem mestu; tu pa izhaja iz vsake ipa čeprav najbolj skromne pariške ulice.
Nič ni neobičajnega, če se po dnevi zaljubljenci dolgo in strastno poljubljajo ter Objemajo na peronih metro postaj, v vagonih metroja, na klopeh drevoredov cib b hlevar j ih, na obrežju reke Seine, na ullici, ob strelbrih, v pasažah, pod arkadami palač in drugje, kjer pač nanese. Mladi ljudje se zaradi tega prav nič ne ženirajo, poljubljanje jem-1 jejo kot popolnoma človeško, naravno in vsakdanjo reč. Domačini ravno tako temu ne posvečajo prav nobene posebne pozornosti,
življenje preprosto jemljejo tako kakršno je. Niso redki prizori, ko se dvojica vneto poljublja tik poleg njiju pa nekaj 'domačinov zatopljeno prebira časopis, ne da bi se kakor koli ozirali po svojih bližnjih sosedih. Edini, ¡ki iso na to pozorni in ki se ob takih prizorih ustavljajo ter dobesedno zijajo v take dvojice, bodisi, da se oib tem naslanjajo ali zgražajo, iso tuji turisti. In potem jih lahko s popolno sdgurnoistjio ločimo od domačinov. Če se tudi primeri, ida nekega tujca ne morete ločiti od domačina že po Obleki, hoji in obnašanju, ga ¡boste olb takem prizoru običajnega pariškega poljubljanja na cesti sigurno spoznali, če . ne drugje, tu se bo vsak tujec takoj izdal, še posebno v tem na žalost prednjačijo naši ljudje; ti imajo takrat najdaljše vratove iin najbolj izibnljene oči.
Parižani silno radi berejo knjige, še posebno časopise. Na peronih metro postajah, na avtobusnih postajah, v parku, v drevoredih ob Seini, na premičnih stopnicah, v vagonih metroja, ■skratka povsod kjer imajo le malo časa, zatopljeno berejo. Berejo ženske in moški, stari in mladi in se pri tem prav nič ne menijo za okolico. Oitajo v glavnem časopise, revije in žepne romane.
(Dalje prihodnjič)
DofUSufte
V NAŠ
LIST
GLOBUS
Vzporedno z izgradnjo Železarne v Skopju napredujejo tudi uspešno dela pri odpiranju rudnikov železne rude v SR. Makedoniji. Prvi izmed rudnikov železa v Radovištu pri Stipu bo že letos pridobil 400.000 ton magnetitno-hematitne rude, ki vsebuje 31 do 57 % železa. Naslednje leto bo povečal izkop na 600.000 ton ter tako kril (polovico potreb imenovane železarne. Rudo odkopu jejo z dnevnim kopom, kar pridobivanje pocenjuje.
Velika Britanija je v letu 1963 znova povečala proizvodnjo surovega jekla za blizu 2 milijona ton ter s tem dosegla letno proizvodnjo 22,4 milijone ton. V istem času pa je proizvodnja jekla v Zvezni republiki Nemčiji padla za milijon ton zaradi občutne stagnacije, ki je zajela njeno železarsko industrijo. Pri tem je odigral znatno vlogo tudi močan dvig uvoza jeklenih izdelkov iz tretjih držav. Države — članice Skupnega evropskega trga, iščejo svoj izhod iz lanskoletne neugodne situacije z uvajanjem povečanih carin na uvožene količine jekla. Tako je začela s 15. februarjem 1964 veljati za glavne vrste jekla 15 % carinska stopnja za jeklene izdelke, ki jih te države uvažajo izven svojega integracijskega področja. Tudi francoska železarska odnosno jeklarska industrija toži, da postaja nekonkurentna zaradi previsokih cen evropskega premoga in koksa. Pritisk usmerja v cilju uvoza cenejšega ameriškega premoga in koksa, kar pa je v določenem nasprotju z željami Skupnega trga.
Znani zapadno-nemški koncern Kloeckner-Humboldt-Deutz A. G., po čigar licenci Tovarna avtomobilov Maribor proizvaja tovorna vozila, je že koncem leta 1962 organiziral montažo kamionov z nosilnostjo 5 do 7 ton tudi v Kongu. Pri tem zaposluje 120 ljudi.
Po prvih ocenah je znašala svetovna proizvodnja nafte v letu 1963 že 1.305 milijona ton ali 7,4 % več kot leto preje. Največje povečanje pokazujejo države perzijskega zalica (+ 31 milijonov ton), zatem SSSR (-j- 19 milijonov ton), slede ZDA (+13 milijonov ton), Libija <+ 12,6 milijonov ton) itd. Izredno bogati vrelci nafte v Libiji so — takorekoč — v dveh letih zrevolucionirali gospodarski potencial Libije, kjer danes nafta pokriva 9/io celokupnega izvoza.
Zaradi hitrega menjavanja tehnoloških postopkov v proizvodnji osebnih vozil je avstrijska tovarna Steyer-Daimler-Puch A. G. v Steyru nedavno opustila dosedanjo montažo Fiatovih vozil v Avstriji. Dokaz več — kolikšno koncentracijo sredstev in kadra dandanes zahteva rentabilna proizvodnja osebnih vozil v svetu.
Vodeča angleška avtomobilska industrija Vauxhall je v zadnjih štirih letih vložila v modernizacijo strojnega parka in svojih naprav ter novih tehnoloških postopkov preko 54 milijonov funtov. Pri tem je nabavila blizu 500 novih stiskalnic s pritiski od 40 do
2.000	ton in to angleškega, ameriškega in delno zapadno-nemškega izvora. Stiskalnice je razporedila v homogene, tehnološko zaokrožene proizvodne grupe s polnoavto-matskimi šaržimimi, dodaj alnimi napravami vsake stiskalnice posebej kot tudi transporta med sti-
Dne 21. februarja je bila odprta VIII. republiška razstava umetniške fotografije. Otvoritve razstave so se udeležili številni člani našega fotokluba ter drugi člani kolektiva. Razstava bo odprta do
1.	marca 1964.
KINO UNION:
12,—17. III. 1964 »ŠTIRJE APOKALIPTIČNI JEZDECI" ameriški barvni Cs 18.—22. III. 1964 »KO ZVONIJO ZVONOVI" ameriški barvni Cs
23.-25. III. 1964 »MLADI GREŠNIKI« norveški 26,—30. III. 1964 »MORILEC LIBERTY WALANCEA" ameriški
31.	III.—1. IV. 1964
2.-8. IV. 1964 »MOJ ZADNJI TANGO« španski barvni
skalnicami posameznih grup kot celote. Nad vsako grupo stiskalnic tečejo tekalni žerjavi nosilnosti 10 do 30 odnosno 50 ton, ki ob vsakem resnejšem zastoju v najkrajšem času izmenjajo defektne dele z rezervnimi deli, ki stoje na razpolago ob stenah dvorane. Interesantna je enotna rešitev problema odpadkov, ki jih transporterji sproti odnašajo v phalne stroje. Investitor je pri izboru nabave stiskalnic največjo pažnjo polagal standardizaciji tipov, kar omogoča v pogonu hitro premagovanje zastojev in zlasti zelo gibčno menjavo sor-timenta. Nujne remonte strojev opravijo kar v sami dvorani stiskalnic, na drugem koncu dvorane ob uporabi modemih orodnih strojev. V obratu tečejo tudi štiri de-vetstopenjske stiskalnice Schuler, od katerih ima ena pritisk 150 ton, druge pa 300 ton. Služijo masovni proizvodnji manjših delov, ki jih je tovarna prej nabavljala pri kooperantih.
Znano je, da države SEV vlagajo zadnja leta velike napore v sprecializacijo proizvodnje v cilju hitrega povečanja številnih proizvodnih panog. Tako je Komisija za strojegradnjo v preteklih dveh letih izdelala specializacijo proizvajalcev strojev znotraj držav SEV že za 2600 tip strojev. Po teh sklepih, ki iso za posamezne vlade — članice SEV obvezni, bo 41% vseh strojev v bodoče izdelovala samo ena država SEV, 32% strojev dve državi in samo 19% tip strojev 3 države.
Razstavo je izvedel naš fotoklub, žirijo pa sestavljajo znani mojstri fotografije, poleg teh sta v žiriji še dva naša člana kolektiva ing. Gerald Premšak in ing. Vajdetič.
9.	—11. IV. 1964
»ZA CENO ŽIVLJENJA« ruski barvni
12,—15. IV. 1964 »MRK« francoski
KINO METROPOL:
17.—19. III. 1964 »KRALJESTVO KRIVIH OGLEDAL« ruski barvni
20,—21. III. 1964 »SVOJEGA TELESA GOSPODAR« jugoslovanski
22.-24. III. 1964 »ALI JE TO ŽIVLJENJE« nemški
25.-28. III. 1964 »ZADNJA PRIČA« nemški Wsc
29. III,—1. IV. 1964 »PASJE ŽIVLJENJE« italijanski barvni
2.-5. IV. 1964 »LJUBEZEN PRI DVAJSETIH« francoski Cs
6.-7. IV. 1964 »TRI LJUBEZNI« ruski
8.-9. IV. 1964 »ZA PLES MORATA BITI DVA" angleški
10.	—11. IV. 1964
»NOCOJ BO UMRLO MESTO« poljski
12,—15. IV. 1964 »TUDI TO JE LJUBEZEN« angleški
MATINEJE UNION:
15. III. 1964 »MINUTA ZA UMOR« jugoslovanski
29. III. 1964
»NASILJE NA TRGU« jugoslovanski
12. IV. 1964
»ZDRAVO PRIJATELJI« ameriški barvni
MATINEJE METROPOL:
22. III. 1964 »PRIDI OČKA« poljski
5.	IV. 1964
»LEIPA AMERIČANKA« francoski
in žalosti.
Cerkev Notre Dame v Parizu
Za naše šoferje in ostale bo
Z razstave umetniške fotografije v Velenju
Program in termini filmov za čas
od 15. III. do 15. IV. 1964

OB 70-LETNICI
teriala. Vzela jih je okupator ju in zavarovala prod plenjenjem. Celjska Narodna ¡zaščita, ki je štela ¡sedaj 64 oboroženih straž, je ib rez odmora pazila, da !bi okupator pri pobegu me uničil, dragocenih industrijskih naprav, potrebnih osvobojeni Jugoslaviji. V času okupacije je naša tovarna neprekinjeno delala, vendar je njena proizvodnja globoko padla. Močno 'se je tudi znižalo število zaposlenih delavcev, saj je bilo ob Ikoncu druige svetovne vojne leta 1945 zaposlenih samo 1079 delavcev, kar je billo najnižje število zaposlenih v 22 letih.
Iz tovarne se je po nepopolnih podatkih Vključilo v NOV približno 10 delavcev in delavk, mnogi od njih pa so delali po terenih. Izmed vseh teh je padlo v bojih, ibiilo ustreljenih ali likvidiranih v koncentracijskih taboriščih 46 tovarišev iin tovarišic.
V letu 1945 zadnjem letu druge svetovne vojne so dali svoja življenja za svobodo, za zmago Jugoslavije, , še naslednji delavci iz naše tovarne:
JOŽE BENCINA
Rodil se je 6. februarja 1909 v Ravnah pri Blokah na Notranjskem kot sin malega kmeta. Bil je poročen in je stanoval v Novi vasi. Že takoj v začetku okupacije je pokazal svojo slovensko zavednost in je z vso vnemo podpiral narodnoosvobodilno gibanje. Zaradi tega so ga Nemci aretirali dne 22. maja 1944 in ga zaprli v star pisker, kmalu zatem pa so ga odpeljali v kaznilnico v Maribor. Iz Maribora je bil odpeljan v internacijo. Najprej v Dachau, kjer je bil do januarja 1945 nato pa v Buchenwald, od tod pa zopet nazaj v Dachau. Med potjo iz Bu-chenwalda je omagal in so ga gestapovci ustrelili.
Maks Adolf Westen, Bundesführer Steindl, Dorfmeister — v ozadju njihov pajdaš Celjan Peidasch
V internacijo je- bilo odpeljanih 17 družin še več pa izseljenih.
V	dneh t'i!k prod nemško kapitulacijo, ko je Hitler že poginil, je sekretar mestnega komiteja KPS v Celju tovariš Nande KLan-čišar s skupino partizanov in aktivistov potiskal tovarnarja West-na v njegovi vili na Golovcu. Med njimi je bila tudi partizanka Štefka Catcr-Slava, ki jo je Westen kot ¡svojo nekdanjo delavko poznal. Naročili so preplašenemu tovarnarju, naj javi poveljniku nemške garnizije v Celju zahtevo osvobodi line oblaslti: nemške enote naj oddajo orožje, industrijska podjetja morajo ostati nepoškodovana .arhiv policije in gestaipa naj se izroči nedotaknjen.
Dan pozneje je Westen sporočil sekretarju Klančišarju, da Nemci postavljenih zahtev niso odklonili, le pismene obljube niso hoteli dati.
Dne 8. maja pa se je sedem slovenskih predstavnikov odpravilo na sedež štaba nemške divizije v Celju. Pripeljali so se z Westnovim avtomobilom, ki ga je Westen sam šofiral. Nemci so tedaj pristali na vse zahteve pod pogojem, da se jim omogoči prost odhod. Ta dan je naša ljudska oblast začela prevzemati ključne položaje v mestu.
V	teh dneh, ko so se zločinske tolpe ustašev in drugih izdajalcev valile za Nemci skozi vse celjsko področje proti zahodu in severu, da bi ušle kazni, so v mestu in okolici že zavihrale slovenske in jugoslovanske zastave s peterokrako rdečo zvezdo. Po celjskih ulicah se je oglasil zmagoviti korak jugoslovanskih brigad.
Nemčija je kapitulirala! Svoboda je bila tu, priborjena s tolikšnim trpljenjem in dragocenimi žrtvami. Tudi rdeča zastava na pročelju naše tovarne' je oznanjala osvoboditev mesta Celja, zmago narodnoosvobodilne borbe jugoslovanskih narodov in delavskega razreda, zmago ljudske revolucije. Tu je bil 9. maj 1945.
ALOJZ ŠKOFCA
Rojen je bil 4. aprila 1922 v Lokrovcu pri Celju in je bil tovarniški ključavničar. Dne 23. avgusta 1944 je odšel v partizane. Bil je borec 1. jurišne čete v XIII. brigadi Mirka Bračiča katere komandant je bil Milenko Kneževič. Ob nemški ofenzivi v Zgornji Savinjski dolini je bil pri Šmartnem ob Paki ranjen v roko. Zdravil se
Tone Kos
je v partizanski bolnišnici na Menini planini. Njegova enota je bila razbita in se je ob novem letu 1945 vrnil domov. Prišel je nazaj na delo v tovarno, a ga je gestapo takoj po prihodu v tovarno aretiral in ga zaprl v celjske zapore. Iz celjskih zaporov so ga kmalu odgnali v Maribor. Dne 20. februarja 1945 so ga skupno z 20 partizani ustrelili v Ptuju.
FRANC ŠTEKLIC
Rodil se je leta 1914 v Zado-bravi. Njegov oče je padel že v prvi svetovni vojni. Potem ko je dovršil meščansko šolo, se je zaposlil v tovarni. Že mlad se je
Vlado Mlakar
vključil v delavsko gibanje. Bil je član Svobode v Celju in Sokola v Vojniku. Bil je eden izmed organizatorjev velike stavke v tovarni leta 1936. Leta 1938 je bil sprejet v KPS in je deloval politično v Škofji vasi in okolici ter bil povezan s Petrom Štantetom. Z nekaterimi drugimi tovariši so ga leta 1938 zaprli zaradi širjenja komunističnih idej. Po večmesečni ječi je svoje politično delo nadaljeval skupno z Milanom Kožuhom in drugimi. V začetku o-kupacije je bil zaposlen v Cinkarni in je bil med prvimi organizatorji sodelovanja v osvobodilnem gibanju. Julija 1942 so ga Nemci aretirali in poslali na grad Bori pri Ptuju. Že meseca avgusta so ga Nemci pripeljali nazaj v Celje z namenom, da ga ustrelijo kot talca. Po intervenciji nekih znancev so ga prepeljali nazaj na grad Bori in od tam celo izpustili, vendar so ga nenehno nadzorovali. Spomladi leta 1943 je odšel v partizane in je kot okrajni sekretar OF delal na terenu med Dramljami, Škofjo vasjo in Šmartnim v Rožni dolini. Ko je 9. marca 1945 z nekim nalogom skupaj s Cirilom Juterškom bil na poti iz Ljubečne proti Šmi-klavžu ga je nekdo izdal. Naletel je na sovražno zasedo in smrtno zadet obležal pri glinokopu Franca Nagliča. Vaščani so ga pokopali na pokopališču v Vojniku. Zveza borcev v Vojniku mu je odkrila ploščo na njegovi domači hiši.
EDVARD LOKOVŠEK
Rojen je bil leta 1912 v Štorah in je delal v tovarni od 1942 do aprila 1945. Vneto je podpiral narodnoosvobodilno gibanje in pomagal partizanom. V tovarni je izvršil več sabotažnih akcij, a so ga Nemci izsledili in ga ustrelili kot talca meseca aprila 1945 v Mariboru.
FRANC MILHER
Rojen je bil 24. marca 1913 v Celju. Stanoval je v Novi vasi, delal pa je v tovarni. Kot vojaka so ga Nemci v aprilu odvedli v vojno ujetništvo, a pozneje izpustili. Septembra 1944 je zapustil tovarno in odšel v NOV. Zvesto je opravljal kurirsko službo za zvezo v Šmartnem v Rožni dolini —Celje—Dobje—Dramlje. Ker je bil izdan so ga Nemci ubili 19. aprila 1945. Pokopan je v Celju.
KAREL FRECE
Rojen je bil 1. novembra 1916 v Šentjurju pri Celju in je stanoval v Lopati. Delal je v tovarni, od koder je bil leta 1943 mobili-
ziran v nemško vojsko kjer je služil do decembra 1944. Takrat je prišel na dopust in je dne 28. januarja 1945 vstopil v NOV in postal partizanski kurir. Dne 28. aprila 1945 je pri Šmartnem proti Gorici naletel na Nemce. Ker se jim je zdel sumljiv, so ga ti na poti ustrelili. Pokopan je v Šmart-tem.
KAREL KOPRIVŠEK
Rodil se je 1. oktobra 1913 na Teharjih kot sin delavca. Stanoval je v Celju in delal v tovarni. Nemci so ga 2. julija 1942 izselili v Srbijo. Padel je v boju z Nemci leta 1945 v mesecu aprilu kot borec Slovenske brigade, ki je bila osnovana v Srbiji.
MATIJA PLANINŠEK
Rojen je bil 12. februarja 1918 pri sv. Križu pri Petrovčah. Delal je v tovarni. Bil je poročen in je stanoval na Miklavžkem hribu v Celju. V tovarni je bil zaposlen kot mizarski pomočnik. Partizanom se je pridružil 27. aprila 1945. Kot borec kamniškega zasavskega odreda je padel v boju z Nemci 6. maja 1945 pri Sv. Urhu pri Zagorju ob Savi.
Tem padlim junakom je bila postavljena spominska plošča ob vhodu v upravno poslopje. Na plošči je vklesanih vseh 46 imen naših padlih borcev, pesnik Franjo Roš pa je sestavil naslednji verz, ki je tudi vklesan na plošči: Zvestoba proletarska vam kovala v razredni borbi je zavest in moč. Pravica v tla teptana vas je zvala, da vstali ste in s puškami šli v noč. Svobodno sonce domovini sije, oblast v njej last je delovnih ljudi. In ko junake vas gomila krije, v nesmrtni slavi vaš spomin živi.
Dva nekdanja delavca naše tovarne sta bila odlikovana z redom Narodnega heroja. To sta Franc Leskošek-Luka in Peter Štante-Skala. To sta tovariša, katerih velika dejanja bodo vselej v čast zlasti vsakemu našemu delavcu.
Tov. Franc Leskošek-Luka je bil ves čas NOB na visokih vodilnih vojaških in političnih položajih. Prav tako tudi po končani vojni. On je častni predsednik naše skupščine in velik prijatelj naših delovnih ljudi.
Pripombe k podatkom
OB 70-LETNICI
Tovariš Franc Zorko iz radia-torskega oddelka nam je poslal naslednje pripombe, ki se nanašajo na skupino, katera je bila zaposlena v radiatorskem oddelku:
V radiatorskem oddelku smo smo bili aktivno povezani Anton Kos, Vlado Mlakar, Maks Leskošek, Mirko Vrčkovnik in jaz.
Vlado Mlakar in jaz sva bila zadolžena za zbiranje denarja, katerega sva izročala Tonetu Kosu, Kos pa ga je oddajal Mirku Vrčkovniku, ki je bil povezan z vodstvo II. celjske čete skupno z Maksom Leskovškom.
Vlada Mlakarja so iskali gestapovci dopoldne, on pa je delal popoldne. Jaz sem delal ta dan na dopoldanski izmeni. Mlakar je bil ta dan v Zidanem mostu kamor je odnesel material. Ker ga gestapovci niso našli v tovarni sem bil prepričan, da ga bodo prišli iskati popoldne. Zato sem čakal v tovarni in ko je ¡prišel na delo, sem ga takoj opozoril, da ga iščejo. Odločil se je, da bo takoj pobegnil preko dvorišča iz tovarne podobno kot Tone Kos, toda žal, je bilo že prepozno. Gestapovci so ga verjetno čakali v kaki pisarni in so prišli v radiatorski oddelek par minut po njegovem prihodu in ni imel nobene možnosti več, da bi pobegnil.
Glede aretacije tov. Toneta Kosa pripominjam, da je on svoje naloge opravljal predvsem podne-
O
vi, oblečen v Hitler Jugend uniformo. Pod to uniformo je imel vedno propagandne lepake in je tako brez skrbi prenašal propagandni material po terenu. Kosa so prišli gestapovci aretirati v radiatorski oddelek, zaradi pomanjkanja dela v radiatorskem oddelku pa je takrat delal na dvorišču. Bil je ravno pred vrati garaže, ko ga je neki Werkschutz, ki je šel v družbi z Grajnerjem in nekim gestapovcem poklical. Ker je Kos takoj vedel za kaj gre, je stekel proti vratarnici II, tam pa ga je hotel eden od Werkschutzov zadržati. Kos ga je udaril po glavi in zbežal proti Voglajni. Do večera se je skrival pri čevljarju Skočirju na Delavski cesti, kjer smo imeli shajališče za prevzem in oddajo propagandnega materiala.
Po aretaciji Kosa, Mlakarja, Leskoška in Vrčkovnika sem ostal v radiatorskem oddelku sam aktivist OF. Previdnost je bila tedaj še bolj zaostrena in delo je bilo stroko konspirativno.
Mene so aretirali 3. 11. 1941 kot zadnjega od petorke, ki je bila v radiatorskem oddelku.
In sonce spomladi sije svobodni domovini ter obseva mlada življenja
Nekaj
o visokošolskem izobraževanju
(Nadaljevanje)
V dvoletnem visokošolskem študiju tretje stopnje sta prva dva semestra posvečena predavanjem splošnih obveznih predmetov in izbirnih tem za ožjo specializacijo, druga dva semestra pa izdelavi magistrskega dela, ki je osnovan na eksperimentih in študijah individualnih problemov. Magistrsko delo se lahko opravi pod vodstvom univerzitetnih predavateljev v matičnem podjetju slušatelja in iz področja, ki je za podjetje interesantno oziroma koristno.
Možnost vpisa imajo diplomanti druge stopnje z aktivnim znanjem enega tujega jezika.
Ker je v šolah sodobnega tipa izrecen poudarek na praktičnem izkoriščanju teorije, je jasno, da diplomanti vseh treh stopenj niso več tisti teoretiki z abstraktnim znanjem, in da gre pri tretji stopnji v resnici le za poglobitev in razširitev znanja na ožjem področju, oziroma specializacijo, ki jo s pridom izkorišča napredna znanost in industrija v najrazvitejših državah ter je ožja specializacija postala osnova za nove dosežke v tehniki, za povečanje kvantitete in poboljšanje kvalitete izdelkov.
Potrebno je torej, da se tudi v našem podjetju čimprej odobri in na široko odpre možnost za tretjo stopnjo študija naših ljudi, ter da se štipendirajo za prvo in drugo stopnjo tudi tista področja, ki so z ozirom na naš tehnološki proces še deficitarna, kakor na pr. mineralurgija in metalurgija.
©
Smafilheo
Tudi to se kaznuje ...
Vsakdo prizna, da so v lužil-¡nici težki pogoji dela in da tamkaj vzdržijo le najpridnejši. Toda pridnost ne more 'biti opravičilo takemu primeru.
Delavec je prišel na delo v nočni izmeni z močnim glavobolom in kljub izavžitim praškom bolečina ni ponehala. Prosil je mojstra, da mu dovoli oditi domov. Seveda mojster ni mogel občutiti še manj pa videti bolečino zoba, katerega korenine segajo globoko v dlesen, dlesen pa je skrita v ustni, votlini. Zato je zavrnil njegovo prošnjo. Bolečine so postale nevzdržne od ure do ure, ki so se vlekle v neizmernost. Zato je delavec odšel domov, naslednji dan pa ponovno k zobozdravniku. .
To je 'bilo vzrok prijavi za uvedbo disciplinskega pregona, ki je Sledila že naslednji dan. Delavec, je bil nekolikolkrat pozvan k zaslišanju, vendar zaman. Telefonskim pozivom je sledil pismeni poziv in ne samo eden ali dva! Bilo jih je več, ki so vsi bili brezuspešni. Tedaj je disciplinska komisija odločila in določila čas ustne obravnave in k obravnavi pozvala obdolženega delavca. Toda ob določeni uri se je disciplinska komisija sestala in pričakovala obdolženca. Čakala je izaman 15 minut in še na-daljnih 5 minut, medtem ko je delacev nemoteno delal v lužil-nici. Zopet je zabrnel telefon in pozval delavca, da se nemudoma zglasi in javi pred disciplinsko komisijo, ker bo sicer najstrožje denarno kaznovan. Nemudoma se je delavec znašel pred komisijo, ki je tedaj odločila: D. P., delavec v lužilnici se oprosti disciplinske ' odgovornosti predčasnega zapuščanja delovnega mesta in dela, je pa kriv sza disciplinsko nerodnost, ki jo
je povzročil s tem, da se kljub neštetim pozivom ni odzval k zaslišanju in tudi k obravnavi je pristopil le na izrecno opozorilo disciplinske komisije. Disciplinsko ise Ikaiznuje z denarno kaznijo...
Letos slavi naše podjetje 70 let svojega obstoja. Upravni odbor je o tem že razpravljal in imenoval komisijo za sestavo programa te pomembne obletnice.
Komisija je podroben program sestavila in predvidela tudi stroške ter jih predložila upravnemu odboru v obravnavo.
Proslava naj bi bila po mnenju komisije v mesecu septembru, predvsem zato, ker so tačas letni dopusti po večini že pri kraju.
Za slavje se je predvidelo 3 dni medtem ko bodo ostale prireditve v raznih igrah potekale 5 dni.
V tednu slavja se s ponedeljkom pričnejo športne igre v raznih panogah med obrati podjetja. V torek bo otvoritev razstave naših proizvodov, s poudarkom zgodovine in povojnih uspehov podjetja. Dalje bo v četrtek zvečer gledališka predstava v mestnem gledališču za zaslužne člane kolektiva. Naslednji dan dopoldne bo tudi tiskovna konferenca novinarjev vodilnih časopisov Jugoslavije, kjer naj bi se seznanili o delu naše tovarne. Novinarji bodo nato objavili v dnevnih časopisih in revijah razvoj našega podjetja. V petek popoldne bodo
Torej tudi zavestno odklanjanje poziva k zaslišanju ali ne-prihod k 'disciplinski obravnavi je disciplinski prekršek, ki lahko občutno prizadene kršitelja in sicer tam, kjer je vsak od nas več ali manj najbolj občutljiv!
rezultatov in podelitvijo nagrad. Isti dan zvečer bo v veliki dvorani Narodnega doma pevski koncert komornega zbora Celje. Na ta koncert bodo povabljeni zaslužni možje podjetja in mesta Celja.
V soboto, to je zadnji dan, bo tudi glavna proslava. Zgodaj zjutraj bo budnica, igrala bo godba na pihala »Emajl-«. Po obhodu mestnih ulic se bo vrnila nazaj pred upravno poslopje. Istočasno z godbo bodo korakali mladinci in mladinke naše tovarne v delovnih oblekah in nosili na- čelu transparent z oznako 70. obletnice. Dopoldne bo sprejem gostov to je državnih voditeljev iz Beograda, Ljubljane, Celja in naših poslovnih prijateljev iz domačega kakor tudi zunanjega trga. Nato bo sledila slavnostna seja centralne skupščine podjetja na kateri bodo prisotni tudi gostje. Po končani seji bo za goste najprej ogled tovarne, nato bo na prostoru med upravnim poslopjem in tovarno veliko zborovanje, na katerem bo govoril višji državni voditelj. Po zaključku zborovanja bo ljudsko rajanje za celotni kolektiv.
Kako bomo proslavili
70 LET OBSTOJA TOVARNE
Zahvala
Marija Pongrac, žena umrlega Antona Pongraca ter brat Alojz Pongrac se iskreno zahvaljujeta sindikalni podružnici in tovarišem iz ekonomske enote 1 za denarno pomoč in vence. Prav tako se zahvaljujeta tovarniški godbi na pihala ter drugim članom kolektiva, ki so spremili pokojnika na njegovi zadnji poti.
Zahvala
Iskreno se zahvaljujem vsem, ki so darovali cvetje in spremili na zadnji poti mojega ljubljenega očeta Ivan Goloba.
Vida Krivec
Pred upravnim poslopjem
Zahvala
Ob izgubi dragega očeta Čander Vinkota, se zahvaljujem vsem, ki so ga spremili na zadnji poti ter mi nudili denarno pomoč. Prav tako se zahvaljujem sindikalni podružnici ter godbi naše tovarne.
Čander Jože
Popravek
V številki 3 »Emajlirca« je nastala tiskovna pomota na zadnji strani pri razvrstitvi slik. Sliki predstavljata FRANCA PELDINA in pokojno VERO FELDIN ter bi morali biti pri članku »Zaključek družinske tragedije«. S tem popravljamo nastalo pomoto.
Biser
De zdej, ko že na celjskem
vsak pisari,
objave vsak šušmar daje med
ljudi —
izobraževalni center nas pehari; biser bleščeč iz praktične sintakse ponazori naj vam primer iz
prakse
Pravilnik
Frančku se je pri stiskalnici nekaj zataknilo in obstala je. Tedaj se je iz Frančkovih ust vsula ploha besed, ki jih zaradi diskretnosti ne bomo objavili. Slišal pa jih je nekdo iz HTV službe in Frančka ostro pokaral. To pa mu je
bilo že preveč, zato je dejal: »Ja prmajduš!« »Ti pa kar tih bod!« »Prej bo moja stiskalnica zalau-fala kot tvoj pravilnik!«
Vsem članom kolektiva!
Obveščamo vse člane kolektiva, da bo v sredo 26. 2. 1964 ob pol petih (17.30 uri) v dvorani delavskega sveta predavanje
o obrambni vzgoji«
Predavanje je namenjeno vsem članom kolektiva, da se seznanite o atomski energiji in sodobni metodi obrambe v svetu.
Celje, dne 25. 2. 1964
Izobraževalni center
Za smeh in dobro voljo
»NAGAJIV«
Tovariš, ki si je izbral ta pseu-donim ker noče biti imenovan nam je priporočil, da naj v našem listu napišemo smešnice, ker jih pogreša. Nekaj smešnic nam je tudi poslal, toda žal jih ne moremo objaviti. Ker je tovariš Fra-kelj še vedno v bolniškem staležu bomo tovarišu »Nagajivu« zelo hvaležni, če se bo zglasil v našem uredništvu glede nadaljnjega dogovora.
Sicer pa si dovolimo povedati, da je »vic« o Janezku in mami, Nežki, Mihu itd. že precej »obdelan« in zahteva določeno »reformo«. Te pa naš urednik ni zmožen, ker je strahovito resen postal po tistem »bomba članku« v Delavski enotnosti.
Pa tudi sicer, ko smo predložili Fraklju »vice« v pregled, ker je pač take reči strokovnjak, je zamenjal gradbeno podjetje »Podi-ris« za grškega boga, kmetijsko zadrugo »Zizpram« pa za sosedovo kobilo, ki vleče rajši nazaj kot naprej.
SPANJE PRAVIČNEGA
Ko je Frakelj obiskal uglednega »Pomperkoma« je ta sladko spal za pisalno mizo. »Hej!« »Zbudi se krota!« »Ali tako opravljaš svoj posel« je zavpil Frakelj. Mož se je takoj prebudil iz sladkega sna, pogledal Fraklja postrani in silno resno dejal: »Zaključujem sejo.«
VRSTA
Pred vrati pravnice je stala vrsta trepetajočih bitij. Najbolj so se tresle hlače Anžeku, ki je prejšnji dan med delovnim časom »malo« potipal občutljivi del Micinega telesa. Kljub temi je pazljivo vlekel na ušesa in slišal iz pisarne besede: opomin, ukor, odpust iz delovnega razmerja, dalje pa ni mogel več poslušati, ker ga je njegov skupinovodja Miha potrepljal po rami in vprašal: »Ja Anžek, kaj pa čakaš tu!« Anžek mu je trepetaje odgovoril: »Čakam, da bom za spomin okorn zaradi Micine pravice iz delovnega razmerja.«
Pri kontroli radiatorjev
Mala križanka
VODORAVNO: 1. mesto v Sibiriji, (ZSSR); 6. prislov; 7. nasprotno od »vojna«; 8. deseta črka; 9. grška boginja nesreče; 11. avtomobilska oznaka Tunizije; 12. igra na srečo; 13. lesena posoda za tekočino; 14. vrsta vrbe; 15. 23 črka abecede; 16. grška črka; 17. jugoslovanske železnice; 18. nadav, predplačilo; 20. sosednja država.
NAVPIČNO: 1. sosednja država; 2. mestna hiša; 3. pamet, znanje; 4. ekipa, moštvo; 5. kemični simbol za stroncij; 8. velika država v Aziji; 10. grška črka; 11. strelno orožje; 13. kemični simbol za žveplo; 15. posoda za vodo; 18. ploskovna mera; 19. prva in deseta črka abecede.
-SN-
1	2		3	4 5	□
6		E	■		¥U
9		10			41
12				013	*
11*		■	s	um	16
17			1 &	19	ni
■	T	20			
-SV-
Rešitev zadnje uganke
VODORAVNO: 1. krogla, 6. dual,
7.	LT, 9. sva, 10. ura, 12. AV, 13. Baku, 14. Ava, 15. P, 16. ra, 17. ara, 19. oder, 20. Elida, 21. OM, 22. Sob, 23. tim, 25. re, 26. orač.
NAVPIČNO: 1. Kolubara, 2. od.
3.	gus, 4. Lava, 5. Alava, 8. trava,
11.	Aka, 15. predor, 17. Adis, 18. Arabec, 19. ol, 20. Emir, 21. Oto,
24.	MA.