Zinka Zorko Maribor
DIALEKTIZMI V PREŽIHOVI ZBIRKI SOLZICE
Ob stoletnici rojstva Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca (1893-1993) je Koroška osrednja knjižnica, gonilna sila je bil profesor Janez Mrdavšič, s strokovno pomočjo akademika dr. Jožeta Pogačnika organizirala znanstveni simpozij, na katerem so na novo osvetlili umetniško ustvarjanje glasnika koroškega človeka in koroške zemlje.
Večina ocenjevalcev Prežihovih del posebej poudarja, da je potrebno raziskati njegov slog, zlasti pa jezik, ki je poln dialektizmov. Doslej sta bili objavljeni dve študiji, in sicer o dialektizmih v romanu Jamnica ter v zbirki Samorastniki.1
Pričujoča analiza je posvečena narečnim posebnostim v zbirki črtic Solzice.
Dialektizem ali narečna posebnost je tisto, kar je za posamezno narečje zlasti značilno na vseh jezikovnih ravninah. Narečne prvine v knjižnem jeziku se čutijo kot pokrajinske, kot stilno zaznamovane, s pomeni, tipičnimi za določeno narečje.
Lovro Kuhar je govoril koroško mežiško narečje, zato bodo najprej predstavljene bistvene glasoslovne in oblikoslovne značilnosti kotuljskega govora. Sam je večkrat izjavil, da svoje zgodbe upoveduje najprej v narečju, ki ga v ustvarjalnem pisanju prestavlja v knjižni jezik.
Mežiščina je izgubila za koroško narečno bazo značilno razliko med nizkim in visokim tonemom, torej med akutom in cirkumfleksom, besedna intonacija je padajoča, ohranja pa se pojoča stavčna melodija.
Dolgi naglašeni samoglasniki so: i:, u:, i:s, e:, o:, e:l$e:, o:jpo:, a:, dr. Diftong i.a je refleks za stari dolgi jat in za etimološki e: g'ri:dx, 'li:3s, sii.dp; 'li:3t, 'pi:sč; diftong u:3 zastopa dolgi etimološki o: 'bu:ax, 'mu.sč, 'nu:ss. Dolgi ozki e: je refleks za dolgi polglasnik, za dolgi nosni f, za staroakutirani jat v dvozložnicah in za novoakutirani e: 'de:jn, 'we:s; w'se:xnawa, 'me:ša, g'le:da, 'pe:t, 'ze:be, 'de:tela; b're:za, 'ce:sta, 'me:sto, 'pe.na; 'ne.so, 'pe:ko, 're:ko. Dolgi ozki o je naslednik dolgega nosnega p in novo-akutiranega o: k'wo:p, 'ro:p, 'so:t; 'do:ta, 'xo:ja, 'no:sim, š'ko:da. Široki e: ima za alofon drseči diftong ee:; zastopa pa umično naglašeni e in staroakutirani jat v tri-
1 Zinka Zorko, Dialektizmi v Prežihovem romanu Jamica. V: Prežihov Voranc /1893-1993/, zbornik prispevkov s simpozija ob 100-letnici rojstva. Kulturni forum Maribor. (Maribor, 1993), 108-120.
Zinka Zorko, Dialektizmi v Prežihovi zbirki Samorastniki, V: Jezik in slovstvo, letnik 39, 93/94, št. 2-3, 55-64.
42
zložnicah: 'te:ta, 'že.na, 'ne.sem; re.kwa, 'mee.tat, 'rçe:zati, dçe.wat, 'li:at- ïçe:da. Široki o se lahko izgovarja tudi diftongično kot oor, pojavlja se kot refleks za umično naglašeni o in za novoakutirano o v zadnjem zlogu: 'ko:tuikço:tu, 'ko:za/'kço:za, 'ço:sa, 'kgo.nc, 'čgo:k, 'kgo.š, 'pgo:t, st'rgo.k.
V	kotuljskem narečju se a ne labializira: d'wa:, g'ra:t, k'ra:t, k'ra.l, p'ra.x.
Kratki naglašeni samoglasniki i, u e, o, a, so nastali iz izhodiščnih kratkih ali pa
so postali naglašeni po naglasnih umikih v zadnjih stoletjih; pojavljajo se lahko v vsakem zlogu. Slišimo jih zlasti v naslednjih oblikoslovnih kategorijah: v oblikah knjižnega mešanega naglasnega tipa: 'nu.ač 'noči, pi:ač 'peči, 'li.at 'le.da na'ledu, 'bu:ax 'bpo.ga x'bogu; 'maso, č'rowo čre'wi:asa, 'jame ime.na; 'pe.ko 'pexem, 'pçe:kwa, 'pekwo 'pekli; tako še 'neswo 'nesli, 'čuwo 'čuli; v oblikah premičnega naglasnega tipa: 'wečer, 'wuxo u'se.ta. Polglasnik se pojavlja kot refleks za kratki i, umično naglašeni e in redko polglasnik: 'maš, nat, 'tač, 'cagan, 'zat, u'mat, d'rawo, 'sano; 'daš. Kratki a je zastopnik kratkega polglasnika in umično naglašenega nosnega ç: 'badet, 'magwa, 'paku, 'pas, s'tabar; 'maso. Nenaglašeni samoglasniki kažejo nagnjenost k redukciji v polglasnik, zlasti nenaglašeni i; nenaglašeni o (tudi iz polglasnika) je zelo ozek: 'go:boc, 'ko:soc, 'pe:tok.
V	soglasniškem sistemu je najbolj opazno t. i. švapanje, to je premena nekoč trdega / pred samoglasniki u, o in a v w: b'wago, k'wo.p, 'me.twa, 'di.awawa. Narečje ne pozna ustničnozobnega v, govori se le dvoustnični w. Končni zveneči mehko-nebnikgse premenjuje vr 'bu:ax, 'nu:ax, 'ru:ax, s'ni:ax, w'ra:x. Samoglasniški / je dal o:u: 'bo.uxa, 'wo.uk, 'vo:una, samoglasniški r pa ar: ar'de:č, 'part, s'mart. Kot protezi se pojavljata j in w: jagwa, 'jame, jaspa, 'woš, 'woni. Kot rinezmi so ohranjene oblike: 'mi:asnc, 'pa.jenčna, 'vi.nč. Znano je t.i. štekanje pri kazalnih zaimkih in prislovih: š'ta:k, 'šati, šata, s tam, š'to:di.
V	oblikoslovju je kotuljsko narečje ohranilo večino starejših kategorij; ima vse tri spole v ednini, v množini je izgubilo srednji spol; ohranjena je dvojina; pridevniki srednjega spola ohranjajo staro skrčeno določno obliko: lepoje -> lope.
V	moški sklanjatvi se v mestniku ednine pojavlja poleg M-jevske končnice tudi i-jevska (par 'mi.asnci), v orodniku ednine pa samo M-jevska končnica: b'rat b'ra.ta b'ra.tu b'ra.ta par b'ratu z bratu. V množini so v D, M. in O končnice: -am -ax -ami. V ženski a-jevski sklanjatvi je orodniška končnica -i nastala iz orodniškega -oj pod štajerskim vplivom. Mestnik in orodnik dvojine sta enaka: par ze:nama z 'že.nama.
Samostalniki srednjega spola so v ednini ohranjeni v celoti, v množini pa prehajajo med ženske samostalnike, podaljšani s -t- pa se maskulinizirajo: 'oko I oči.aso o'či:asa, d'wi:a o'či:asi, 'li.ape o'či:ase; 'wuxo u'še:ta, d'wi:a u'še:ti, 'do:uge u'še:te; j a:j ce jaj'ce:ta; 'te:le 'te:wata, d'wa: 'te:wata, t'ri: 'te:wati.
V	pridevniški sklanjatvi ima moški in srednji edninski rodilnik končnico -iga: 'wa:xkiga 'de:wa. Za srednji spol je ohranjena skrčena stara določna oblika: 'lope maso, š'to:ke 'de:wo.
Glagol ima le priponsko spregatev, zato tudi oblike bote, 'wi:ate, 'ji:ate, gre.te, 'da.te. Ob spreminjanju glagolskih oblik se pri glagolih z nedoločniško pripono -ni-in sedanjiško -ne- pojavlja pripona -na- v deležniku na -I: w'zi.gno w'zi:gnawa w'zi:gnali. Posebnost so naglasne razlike kot posledica ali mladega naglasnega umika ali pa so akutirani samoglasniki v trizložnicah ostali kratki. Ta pojav je značilen za nedoločnik in za deležnik na -/ v množini: 'račt, re:čem, 'raci, 're:ko 're:kwa, 'rakli; k'wat : 'ködern, 'koli, k'wau k'wa:wa k'wali; wm'rat: wm'ri:jem, wm'ra; 'čut : 'ču:jem, 'čuj, 'ču: 'ču:wa 'čuli; 'pat : 'pi:jem, 'pi:j, 'pi:u 'pi:wa 'pali; 'masht : 'mi.slim,
43
'mi:sli, 'mi.slo, 'mi:slawa; 'pasat : 'pi.šem, 'paši, 'pi:so 'pi.sawa; g'nat : 'že:nem, 'žmi, g'nau g'na:wa g'nali; 'dat: 'da:m, 'da:j, 'dau 'da:wa 'dali.
Med prislovi najdemo največ okamnin; ohranjene so stare končnice, kazalni zaimki, stari leksemi; slišati je tudi Stekanje; deiktični -j na koncu prislova izginja: 'ke:, sto, š'tole, š'tam, z'go:ra, s'po:da, 'gara, 'kam, 'to:ta, 'garta, 'garsa, 'santar, 'tantar; koda:, 'wu:adn 'podnevi', d'ri:awa, 'wagret; š'tak.
Dialektizmi v zbirki Solzice so najštevilnejši v besedišču, v besednem redu, v besedotvoiju, redko na oblikoslovni ravni, pogosto pa v rabi besed v prenesenem ali zamenjanem pomenu.
Analiza dialektizmov bo narejena za vsako črtico posebej.
I. V črtico Solzice je Prežih vnesel narečne samostalnike:
češmiga češminje, n. češ'mi:n,
čemerika, n. čme'ri:ka, to je g're:nka t'ra:va
po kratki, vijugasti dragici po jarku, n. d'ra.ga
gabrovje gabrov les
globača soteska, globel, brezno, n. gwa'ba:ča
janka žensko krilo, n. ja:nka
lesovje gozdovi, n. le'so:uje
letna stelja listnata stelja, n. 'li:atna s'te:la
najemščina najeto posestvo
pobič fantek, n. pu.abič
pristrah Prežihov izraz; strah, ki ostane v človeku
rabuželj rabozel, n. re'bu:žl
robovje robovi, n. ro'bo.uje
solzice šmarnice, narečno sou'zi:ce
tmovje n. t r'no.uje, ost'ro.ga
Lastno ime je le Pekel, še danes imenovan 'Peku.
Pridevniki, pogosti tudi v narečni podobi, opravljajo skladenjsko vlogo levega prilastka, povedkovega določila ali povedkovnega prilastka, slogovno pa tudi vlogo okrasnih pridevnikov. Pogosti so primerniki, pa tudi elativi s sestavino pre-: čudna sila; dehteče solzice, grozoviti odmev, koprenasto ozračje, šum se mi je zdel pošasten, pekel je bil tako pust, sem bil še zjutraj malo rosen, v črno, skrivnostno lesovje, škrlatna zarja, grda, temačna globača, je strmela v jasno, dišečo vigredno noč, zanikrno grmovje.
Elativne oblike: premlad, prerada, presrečna, prečudno lepa. Pridevnik čuden pomeni lahko tudi velik, prislov čudno pomeni veliko, pa tudi zelo.
Primerniki stopnjujejo čustveno nabitost: ta neprestani šum je delal kraj še skrivnostnejši. Med grmovjem je rasla še zanikrnejša trava. Med pridevniškimi besedami so pogosti deležniki na -č: vpil sem z jokajočim, prosečim glasom. Ves siromašen, obupan in z utripajočim srcem sem čakal konca paše.
Med glagolskimi besednimi zvezami, ki niso samo narečne, je Prežih rad izbiral tudi za knjižno normo čustveno nabite, ekspresivne glagole: o peklu sem čul govoriti starše, ki so me učili prvih krščanskih resnic, o peklu sem slišal pripovedovati v cerkvi... začel sem leteti čez polje proti Peklu...
44
Trava v peklu sicer ni bila kdove kako bohotna, bila pa je menda posebno sočna, , . ■ ¿¿vina v tej globači le prerada mu lila. Nekaj časa sem tulil, dokler se mi solze niso posušile. Še dolgo pa meje mikalo po celem životu in umiriti se nikakor nisem mogel (n 'rukavvo, 'pa:jtlawo). Na koncu našega polja je bila grda, temačna globača, ki so ji rekali Pekel (n. 'ri:akali). - S polnim naročjem solzic sem se zagnal iz Pekla in v eni sapi bežal proti domu, kamor sem prihlačal prav v trenutku, ko je mati stopila na hišni prag. Ta hip pa je že tudi spregledal vzrok moje laži, se s hudo bil, me prijel za lase in me porinil čez rob, da sem se skotalilpo bregu (n. scuduiabo). Dospel sem na rob Pekla in se zgrozil pred mračno jamo (n. zg'ru.9zo).
Med prislovi je v narečni obliki zaimenski dotihmal, opazni izpridevniški pa so- žilavo raščena češmiga, hlastno trgati, (s)olzice sem imel neznansko rad.
Med posebnimi knjižnimi skladenjskimi konstrukcijami je opazna raba deležijskega polstavka ali golega deležja kot rezultat skladenjskega strnjevanja: videč to, se je oče značilno zarežal ter me nagnal, rekoč. - Obotavljajoč se, kar se je le dalo, sem se s čredo bližal groznemu kraju. - Le nerad sem se spustil za njo, boječ se, da se brez mene ne bi zmotala skozi žrelo in se mi izgubila. - Vedno bolj sem nemel, potem pa nisem mogel več vzdržati in sem jokajoč začel bežati iz glo-bače. - Dospel sem na rob Pekla in se zgrozil pred mračno jamo, videti pa je nisem hotel, zato sem se z zaprtimi očmi spustil čez rob na dno Pekla, sluteč tam doli ob skalah skrite solzice.
V Solzicah najdemo eno najlepših Prežihovih primer, v kateri svojo mater primerja s prikaznijo iz nebes: Ta trenutek je daljno sonce poslalo svoj prvi sončni žarek na dvorišče in po njem se je razlila prelepa svetloba. Sredi te svetlobe je stala mati, prečudno lepa in vsa ožarjena, kakor prikazen iz nebes. Naravni pojavi so lahko poosebljeni: Še preden se je začelo večeriti, sem začel goniti živino iz globače gor na rob, kjer sem jo pasel, dokler niso začele večerne sence legati na mračno dno Pekla. - Zunaj je vstajalo pomladansko jutro.
II.	V črtici Tri pisanke se pojavlja manj dialektizmov. Koroški naglas je na drugem zlogu samostalnika:pisanka. Narečni samostalniki so:
cula, tudi 'pu:nkl; haderca ruta, 'a:darca, tudi 'facou:; šartelj, n. 'ša.rkl; šega n. 'še:ga.
Izrazi za avstro-ogrski denar so: zeks, n. 'ze:ks3r, rajniš, krona. Izraz pisanka pomeni pobarvano jajce, pa tudi velikonočno darilo od botrov. Narečni pridevnik dek'li:čje roke, n. dek'le:čje 'ro.ke, nosi pomen svojilnosti kot Uršlja gora; pridevnik krmežljav ima narečno obliko lor'mi:žlo. Zanimiva je narečna pri-merniška oblika skopušji. Medtem ko je pri potici bila mati skopušja od očeta, je bil oče trši, ko je šlo za denar. Kalkirana glagolska oblika v pomenu biti všeč je: Meni se je njena odločnost in natančnost zelo dopadla.
Nepravi predlog zadelj se v narečju glasi za'de:li: Zadelj revne pisanke me je bilo sram nositi; Stalni besedni zvezi: Deček ... je začel norce briti. - Videl sem, da je moj tovariš ves zelen od zavisti.
III.	V črtici Nagrada nosita otroka manjšalno narečno obliko imena: Ančka, Anej. Zemljepisno zemljiško lastno ime je Pod sklepom. Iz kotuljščine so vzeti samostalniki: butara, n. 'bu.ntara; globoka globača soteska, globel, brezno; debela, rogljasta gorjača; palica, n. pa'li:ca; jopič suknjič, kvartir stanovanje, les gozd, n. li:as 'le:sa; novina, n. 'no:una; odrtnik, n. ode'ru:x; poležuh, slabšalno, n. pole'žu:x; smrkavec smrkelj; stog, n. s'tu:dx; vlaka vlačenje. V sklanjatvi samostalnika drva je
45
zapisana oblika rodilnika množine: stogi belih cepljenih drvi. Iz narečja so vzeti pridevniki: črni les, n. čarn 'li.as, pridevnik odrt pomeni objokan, glagol jokati ima v narečju ustreznik dreti se - d'ra t se: Včasih pa se je tudi sestra zrušila pod vlako, in ko je vstajala izpod bremena, je bila vsa o d r t a. Odsihmal otrokoma nobena veja ni bila pretežka ali prekrivantasta (SP - krivenčast); metri storjenih drv so vidno rasli... napravljenih. Prežih pogosto stopnjuje pridevnike z obrazilom: čeprav je bil slabejši od nje; Drče na poseki so postajale vedno globokejše; otroške bose noge so bile vedno trdnejše.
Priglagolski besedni zvezi so opazni: Za njim je rekla mati, ki je ves čas nepremično strmela nad ognjišče, kjer je č ob ril majhen ogenj. V kotuljskem narečju je znana le oblika cmariti, na severnem Pohorju pa tudi čobriti v pomenu kaditi se; oče je izkleščaval; (otroka) sta se menila na samem = pogovarjala, n [mi:9nwa.
Predlog raz se veže s tožilnikom: Gnana od neke nevidne sile sta se oba hkrati zagnala raz klop. Med medmeti sta opazna: zabožjodelj n. za'bo:žjo'de:li; hudič ga vzemi!
Besede v prenesenem pomenu (primera, poosebitev) Primere: Cela dolina pa se je od hiše lepo videla in je bila kakor veliko, odprto okno. -(in) kjer je ponoči gorelo, kakor bi gorelo iz pekla. - Podplati so postali podobni hrastovi skorji. - Tudi roke so postale trdne in do komolcev je bila koža kakor usnje. Tisti grdi, dotlej nepoznani občutek ... (je) lezel k a k o r polž po vseh žilah. - (m)ati je tako tiho obstala za ognjiščem, da je bila podobna loto-vemu stebru.
Poosebitve: Vedno ju je sonce našlo na postelji. - Zvečer sta še vlačila, dokler ju dolge večerne sence niso pregnale iz gozda. Gospodarjev glas je bil tako težak, da je ubil vsak živ odmev v sobi.
Stalne besedne zveze:. ..sta le počasi prihajala k sebi.-To so grdi ljudje, ki nobenega ne poznajo. ... me ta drva že tako predrago pri- I dejo. Zdaj je vse to šlo k vragu. - (k)adar sta si bila dobra.
Besedni red iz pogovornega jezika se kaže v dobesednem navedku: „Jaz si bom pa rdeče srce kupila." Opazno je tudi mnogovezje z veznikom in: Takrat je bil ves krvav in pobit in je jokal od bolečin.
IV. V črtici Prvi maj so zapisana lastna imena: bela deklica ima v imenu manj-šalno pripono -ica: Lenkica; zemljepisni imeni, ki krajevno določata dogajanje, sta Uršlja gora in Golica.
Narečni samostalniki so: bicka iz vabnega klica za ovce bic, bic (Bezlaj, str. 20), narečno 'bicka; drma, n. 'seno, ko je 'samo 'enkrat ko.šeno (Bezlaj, str. 115: drmašča v pomenu gosto grmovje); lajbič telovnik, n. 'la.jbič; ostrogovna robidovje, narečno ost'ro.gouna; pobič fantek, n. 'pu:abič\ pušeljc šopek. Med pridevniki sta narečni besedni zvezi vigredno jutro in lepa nedelja žegnanje, n. 'li.apa ne'de:la. V tej črtici so številni barvni okrasni pridevniki, pa tudi pridevniki s pomenom barvnega odtenka, zlasti opazno je poudaijanje nasprotja med belim in črnim, sončna zarja pa je večkrat rdeča in škrlatna: bele breze, iz tega belega morja; pobočja planin so bila še vsa črna, smrekove hoste so bile skoraj črne, temno pobočje: zeleni pušeljci, blesteči macesni... svetlozeleni; pepelnata prosojna barva; bukve ... vse rjavo; sivkasto modro nebo; rdeča sončna zarja, rdeča vrhova, v škrlatni luči sončne zarje, škrlatni plamen, goreče gore.
46
Vglagolski besedni zvezi so pogosti čustveno nabiti glagoli; večkrat se ponavlja glagol moleti molim v pomenu štrleti, pa tudi ponuditi: vrhova Uršlje gore in Pece sta molela v bledi odsev jutra; - vrhovi macesnov ... so moleli v siv-kasto modro nebo; Bila je črna in sajasta, en sam kup zamazanih stavb, iznad katerih iemolelo kakih šest ali osem visokih dimnikov. - Tedaj je Lenkica, kakor je bilo deklici ime, vzela nagelj s svojih prsi in mi ga pomolila z dolgo bleščečo roko.
Za jokati pa tudi za blejati uporabljajo Korošci izraz dreti se, derem se: Bicka se že derejo. V glagolski besedni zvezi je izraženo tudi nasprotje: (mati) se je tiho priplazila od postelje, oče pa je zatrobil. - (pastirček) je treščil iz postelje. Glagol štrkati pomeni brizgati: Iz tega venca so potem začeli š trka t i na vse strani daljši in krajši žarki.
Prislov čudno pomeni zelo: se mi je zdela čudno lepa.
Predlog raz se veže s tožilnikom: In ta mogočna godba mi je prevzela srce, da sem nekako onemel strmel raz ta čudni, v roso vtopljeni vrh.
Primere: ovce so se začele pasti kakor uši; sonce ... je bilo podobno veliki, žareči krogli; žarki... podobni žarečim strelam.
V.	Črtica Višja matematika ni bila spodbujena iz pisateljevega lastnega doživetja, pisana je tretjeosebno. Korej se rad mudi na skladišču rudnika na Lešah. Dialektizmov je malo: halva iz jame pomeni jalovino, mežurkanje mežikanje, suhi konji se imenujejo marše in mrhe.
VI.	V črtici Dobro jutro se prebuja spomin na dvojno vzgojo - domačo slovensko narodnostno zavedno in šolsko nemško-nemčursko. Narečne so besede: prizemnikovec del debla pri korenini, posebno prirezan smolnat krepelec, n. prizem'ni:kouc\ manjšalni samostalnik sirotej, prislov nedeljno oblečen, n. ne'di:auno. Stalne besedne zveze: Imeli bodo mnogo lažji kruh. - Rohnel je proti njej na vse pretege. - Upanje je splavalo po vodi.
VII.	Tudi v črtici Potolčeni kramoh je malo narečnega. Lastno ime je Cencelj. Besede kramoh v naših slovarjih ne najdemo, v narečju jo izgovarjajo kot kra'mu.x, pomeni pa s'ru:atija, 'te.rca; možnega pomena krmuh, to je tisti, ki ga morajo krmiti, v narečju ni najti. Prežih z izrazom priimek misli na vzdevek; narečno nemško 'cu:sman. Besedna zveza hodna obleka pomeni laneno obleko - n. wa'núdno p'watno (Bezlaj, str. 199: „iz grobega platna"; veijetno iz hoditi hodničen - v pomenu „vsakdanja obleka" nasprotno od praznična.) (Pleteršnik: hodničen, rupfen, - gering, slaba obleka, str. 274, 275). Narečno tudi 'xo:dn g'want, 'part; sicer pa je izraz za vsakdanjo obleko: w'se:dna ob'li:aka. Medmet šleka pac, ki pomeni prav ti je, je živ še danes.
VIII.	V črtici Bolečina je narečnih nekaj samostalnikov. Hrib in kmetija, kjer je prvoosebni pripovedovalec doma, se imenuje Kogelnik n. 'Ko.gounik.
Habina je močna šiba, koš mlada smrečica, parne so svisli ob gu m n u, požgan išče je pogorišče, saninec je snežna pot; vališče sled v snegu, kamor je odskočil, n. wali:še. P r i m e r e, ki so še danes žive: Šlo je kakor divja jaga navzdol po planini; v svojem zatišju sem sedel, kakor da bi bil v kakem globokem škafu; ko da bi sam hudi duh sedel na šolski strehi, se mije zdelo; ta pot je bila zdaj podobna raju.
Poosebitve: ... (pr)eden sem prišel do doma, je dan že stisnila tema; ko sem
47
odprl oči, se je noč že sklonila nad saninec; ko še to ni bilo upepeljeno, je plamen že sedel na mlinu, na žagi in na kovačnici; včasih so se žareči jeziki že dotikali šolske strehe; cerkveni plamen je bil zelo velik in iz njega so skakali goreči petelini na vse strani.
Stalni besedni zvezi sta: sem le počasi prihajal k sebi; toda tudi to upanje mi je splavalo po vodi.
IX.	Črtica Levi devžej ima narečno besedo že v naslovu. Besedo devžej ali dev-ček, n. 'di.suži razlaga Bezlaj, str. 100, bav. avstr.: Diebsack, starejše Deubsack, „vrsta žepa".
Narečni samostalniki so: bogatija bogastvo, n. boga'ti:ja; drobež otroci, n. d'ru:abež; glisti (Bezlaj, 147: drogovi za sušenje okoli peči, tudi gliste ž. sp.), n. g'li:ste; južina kosilo, n. 'ma:wa jdži:na pomeni malico, jaži.na pa kosilo. Beseda je razložena pri Bezlaju, str. 235: avstrijsko die Jause je prevzeto pred 1200 od Slovencev... Vse je izvedeno iz slov. jugi> s prvotnim pomenom kosilo. Klobučnik zaokrožen obok, n. kwa'bu:čnik; lizanje priboljšek za živino, n. 'li:zaje; 'mi:znik „črni kruh", n. 'mi.znek; stolica, n. s'tolek; obupan vek jok, n. 'we:k; zid odprto ognjišče, n. 'z3t 'zi.da. Rodilnik z u-jevsko končnico: Podu ta dimnica ni imela nobenega. Med pridevniki so narečni: opeta bajta revna, otroci so bili košeglavi - razoglavi, n. košegla.u. Ekspresivni glagoli so živi tudi v narečni govorici: so jo začele urno cediti po gazi; so jo laže cvrle po gazi, večji so se začeli kisati; poj al e so se lačne vrane; se je vodilo meso prekajevalo, n. wo'di:wo; krava je zvrgla, n. z'ww-gwa.
Prislovi: potemvečem, zadelj, zategadelj. Medmeta sta: Bog lonej in lepo prosim. Pogovorni besedni red se pojavlja v dobesednem navedku. „Danes smo pa meso jedli, ker je ovca crknila." Stalna besedna zveza: smo ji to tudi vrgli v lice smo ji očitali, kadar je bilo vse spravljeno pod streho pojedeno.
X.	V črtici Prvo pismo spomin na okorno pisanje bratu Alojzu v Celovec ne omogoča rabe dialektizmov, saj so pisali pismo v knjižnem jeziku, le oče je ob poslušanju zahrlil zasmrčal. Kaže pa se takratni vzorec za pisanje pisem z manj-šalnicami: pisemce, drobna ptičica, v kljunčku, tvoja glavica. Kalkirana zveza je: Napišite še od mene, da ga pustim lepo pozdraviti.
XI.	Črtica Ajdovo strnišče je doživela posebno usodo, saj je ostala v lomljenem odtisu aprilske števike Sodobnosti 1941, torej je bila napisana že pred vojno. Med narečnimi samostalniki se pojavljata: globača in steblovje.
Črtico slogovno bogatijo številni okrasni pridevniki, zlasti barvni, pa tudi deležniški: sredi rumenkaste, jesenske luči, nešteto prelepih barv; barve orumenelega drevja, rjavih njiv, zelenih smrekovih gozdov, rdečkastih macesnovih in bukovih pobočij; s temnordečkastim, skoraj vijoličastim odsevom; poslavljajoče se življenje, migotajoče sence, vprašujoče oči, že požete njive; rodovitna ali roda zemlja, vigredna rast.
V vseh črticah, tako tudi v Ajdovem strnišču, Prežih uporablja predpono pre-pred glagolom ali pridevnikom v objektivnem in subjektivnem pomenu preseganja: moja predraga babica, prečudna ... barvitost, prelepe barve, pregrenak, premrzlo (Ajdovo strnišče); sem bil še premajhen; prebeli zobje, premrzlo; premokro, ker je bilo življenje naše družine pre trdo; to ni bilo pre težko; pre čudna pesem (Prvi maj); bil je preresen; le prerad se je tem igram ognil (Višja matematika); zakaj tudi
48
pri nas za obleko ni bilo predobro (Levi devžej); oče ju ne more pre hvaliti; pretežka ali prekrivantasta (Nagrada); prevelikega šarteljna, premočno pečena skorja; mnogo prenizek (Tri pisanke); prerada, presrečna, prečudno lepa (Solzice).
Sklep
Prežihova zbirka črtic z naslovom Solzice je nastajala v časovnem zaporedju od 1941-1949. O spominih na mladost pod Uršljo goro pripoveduje največkrat v prvi osebi. Solzice koreninijo v avtorjevem koroškem narečju, in sicer v kotuljskem govoru. Črpal je iz bogatega koroškega besedišča, vpletal v pripoved stalne besedne zveze ter med Kotuljci še danes žive primere in poosebitve.
V zbirki Solzice so najbolj opazne narečne besede:
1	Samostalniki: češmiga, čmerika, skupna imena: gabrovje, lesovje, trnovje, robovje, janka, pobič, pristrah, rabuželj, solzice (Solzice); haderca, šartelj, pisanka (Tri pisanke); globača, gorjača, jopič, les, novina, odrtnik, poležuh, smrkavec, vlaka (Nagrada); bicka, drma, ostrogovna, pušeljc (Prvi maj); halva, mežurkanje, marša, mrha (Višja matematika); prizemnikovec, sirotej (Dobro jutro); kramoh, hodna obleka (Potolčeni kramoh); habina, koš, parne, požganišče, saninec, vališče (Bolečina); devžej, drobež, glisti, klobučnik, lizanje, miznik, vek, zid (Levi devžej).
2	Pridevniki: vigreden, krmežljav, dekličji, prekrivan tast, storjen, zdrt, žnodrov; opeta bajta, košeglav.
3	Ekspresivni glagoli: rekati; čobriti, izkleščavati; moleti; dreti se jokati'; voditi (meso), štrkati; zahrliti.
4	Prislovi: čudno 'zelo'\ dotihmal; zadelj; nedeljno oblečen; potemvečem.
5	Predlog raz se veže s tožilnikom.
Besednih zvez v prenesenem pomenu je v primerjavi z romanom Jamnica ali z zbirko Samorastniki malo. Človek se primerja z živaljo: otroci, pohlevni kakor jagnjeta; ovce - se pasejo kakor uši; občutek - kakor polž; z drugim: mati - prikazen iz nebes; koža - kakor usnje, gre kakor divja jaga; pot - podobna raju. Narava se primerja: dolina kakor okno; gori - kakor iz pekla; sonce - žareča krogla; žarki - žareče strele.
Narava se pooseblja: večerne sence legajo, jutro vstaja; sonce jih najde na postelji; sence jih preženejo; tema je stisnila dan; noč se je sklonila nad saninec; plamen sedi na mlinu; žareči jeziki se dotikajo strehe.
Stalne besedne zveze: norce briti, biti zelen od zavisti; prihajati k sebi; predrago priti komu; iti k vragu; biti si dober; imeti lažji kruh; na vse pretege rohneti; upanje je splavalo po vodi.
Analiza izrazne podobe in slogovnih posebnosti v zbirki Solzice kaže Prežiha kot mojstra slikovitega upodabljanja narave in človekovega boja z njo. Njegova koroška govorica je na slovnični ravnini prerasla v zborni knjižni jezik, ohranjal pa je narečno besedje in narečne možnosti upovedovanja.
Vin
Lovro Kuhar - Prežihov Voranc, Zbrana dela, tretja knjiga (Ljubljana, 1971), str. 347-427.
49
Slovarji:
F. Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika I, A-J (Ljubljana, 1976). F. Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika II, K-O (Ljubljana, 1982). M. Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar I, II (Ljubljana, 1894). Slovar slovenskega knjižnega jezika, I-V, (Ljubljana, 1970-1991). Slovenski pravopis, DZS (Ljubljana, 1962). (n. pomeni narečno)
Literatura:
Fran Ramovš, Historična gramatika. Dialekti VII. (Ljubljana, 1935), str. 25-26. Jože Toporišič, Enciklopedija slovenskega jezika, CZ (Ljubljana, 1992). Informatorka za koroško kotuljsko narečje: Nežka Gorenšek, rojena 1923 v Kotljah.
Summary
Dialectal Words in a Collection of Short Stories by Prezihov Voranc
The renowned Slovenian expert on dialects dr. Zinka Zorko has made a detailed analysis of dialectal words used in the collection of short stories Solzice {Lilies of the valley), written by the popular Slovenian writer Lovro Kuhar, better known as Prezihov Voranc (1893-1950). The use of dialectal words in his stories is of particular interest, since Prezihov Voranc first designed his stories in dialect and only then wrote final versions in standard literary language.
50