naš tednik LETO XLIII. Številka 19 Cena 8,— šil. (10 din) petek, 10. maja 1991 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec LJUDSKO ŠTETJE 1991: PRVI ŠKANDAL! NSKS poziva k pozornosti gana (Strafanzeige wegen Mißbrauch der Amtsgewalt). S „servisno službo“ posebne vrste nekateri masivno manipulirajo z ljudskim štetjem 1991. Tako se je na primer na občini Bistrica v Rožu zgodilo, da so posamezniki dobili v roke že deloma izpolnjene vprašalne pole, pri čemer je bil že prekrižan tudi odgovor na vprašanje po občevalnem jeziku. Odgovor se seveda glasi „nemški“. Ogorčenje nekaterih pozornih radi zlorabe oblasti uradnega or-s|ovensko govorečih družin je büo temu primerno veliko, ko so °Pazili, da je Karl Trattner, na-stavljenec občine, navedel tudi 2a slovenske družine kot °bčevalni jezik nemščino. V Ce-lovcu pa so znani primeri, da je °bčina izročila osebni popisni ^st (Personenblatt) le na izrecno zahtevo nekaterih posameznikov. Nnik Narodnega sveta koroških Slovencev mag. Marjan Pipp je v hskovni izjavi dejal, da ta dejst-Va opravičujejo sum široko zas-n°vane manipulacije s podatki o občevalnem jeziku. Dr. Matevž ^r'lc je zato v imenu Narodnega sveta vložil kazensko ovadbo za- PERSONENBLATT 23 H-56 7 890*: /'iS <ä«*chlechtt . . ______ märiüiiKh X 2*, Geburtsdatum!8r,«obena»ijndeMü U Familianatandi* o»km> <*r »*>! Milj r»«ai8t soiiiedeo X Für Frauen über 16 Jahren: Wieviele Kinder haben Sie geboren,* aksimile osebnega popisnega lista, 'jasno dokazuje, kako se „servis" očinskega števnega komisarja zlo-rabljg škodo Slovencev. To škanda- . g , Stellung Im Hauahalti* Hausnalt3vcf5Ku.J: -te- ~ SBSS, - ESSSS" " 8SV'.~- sssss* ' - as* - '2\ Staatabürgeracharti* :Bei Doopete(saha-«ira«*etiaft Mehrlache Aneabeni Öiterreich liaiifin dnUen Schw-M Tuikw x- postopanje sta tudi javno potr- 'a bistriški župan Gradenegger jn r- Karl Isambert (Avstrijski centralni za statistiko). , 7 . Umgangssprache)* Axh mal»»» Sprachen! oealach » && » Ä «rWech anaeK ~ ^ Wo wohnten Sie vor S Jahren, also am 15. Mal 1086:* SS“ X - (MM*. «Mur BOMil Genwinde (Wen- Beark): Austantt SlaalXr'“' i Sicer sta tako dr. Karl Isambert z Avstrijskega centralnega urada za statistiko kot tudi bistriški župan Gradenegger izjavila, da jima je za „neljubi pripetljaj“ žal, kljub temu pa je nezaupanje prebivalstva na podlagi teh dejstev več kot upravičeno. Vrhu tega pa so ljudje postali negotovi, ker morajo vprašalno polo izpolniti izključno s svinčnikom, kar omogoča eventualno tudi široko manipulacijo. Prav zaradi tega opozarja NSKS naše ljudi: Kdor ne želi pomoči občinskih uradnikov ali občinskih števnih organov, lahko izjavi občinski upravi oziroma občinskemu števnemu organu, da bo izpolnil števne pole sam in jih bo sam prinesel na občinski urad. Seveda pa se vsak, ko doma izpolnjuje števne pole, lahko obrne na človeka svojega zaupanja na vasi ali v soseščini, da mu pri tem pomaga. Kdor je pripravljen nuditi tako zasebno pomoč, se lahko obrne na Narodni svet kor. Slovencev ali na Klub slovenskih občinskih odbornikov, kjer lahko dobi slovenske prevode formularjev in pojasnil ter informativni priročnik. V primeru pa, da se izpolni formular občinskega števnega organa, je treba nujno pregledati, ali je res v redu izpolnjen! Predstavnik dunajske ambasade ZDA Snyder (levo) v pogovoru z osrednjim tajnikom NSKS mag. M. Pippom. Pretekli torek je obiskal NSKS Joseph Snyder, ki je na dunajski ambasadi ZDA pristojen za politična vprašanja. Na sedežu NSKS so ga pozdravili osrednji tajnik mag. Marjan Pipp, član predsedstva mag. Janko Kulmesch in sodelavka osrednjega tajništva Sonja Sturm. Predstavnika ameriške ambasade je najbolj zanimalo postopanje deželnega glavarja Haiderja napram koroškim Slovencem ter razvoj v Sloveniji in drugih republikah Ju- Predstavnik ameriške ambasade pri NSKS goslavije. Nadalje je stavil vprašanje, ali smo koroški Slovenci zadovoljni z državnozborsko poslanko Stoisitsovo. Zanimalo ga je tudi, ali so politične spremembe v Sloveniji pozitivno vplivale na vzdušje med koroškimi Slovenci in večinskim narodom. Glede Jugoslavije je priznal, da uradna politika ZDA zagovarja enotno Jugoslavijo, hkrati pa izrazil upanje, da bo demokratizacija v Sloveniji služila Srbiji kot zgled. Politika STRAN STRAN petek, 10. maja 1991 Politika Pustite mi to veselje, pustite mi to trpljenje, da ljubim svoj narod! Saj ljubim z narodom mater, očeta, brate in sestre, ljubim deda in svoje, ki so ga ljubili že pred menoj. Ljubim njegove vrline. Ga ljubim z občudovanjem, da si je kot brezdomec v tem svetu izbral dom, tako lep, v najlepšem delu te zemlje. Ga ljubim hvaležno, ker je vero sprejel. Ga ljubim, ker je majhen, ubog. Mestni svetnik Fric Kumer-Črčej: Zadnj dosežki v občil so uspeh Enotnih list" Jože Kopeinig — 50 let Zgornji verzi pesnika in rodoljuba župnika Kuchlinga veljajo še prav posebno za Kopeiniga. Neštetokrat je moral že slišati besede zamere, češ da se preveč zavzema za narodne interese Slovencev v koroški Cerkvi. „Pozitivne premike, ki jih v zadnjem času doživljamo tudi v nekaterih občinah, iskreno pozdravljamo. Dejstvo pa je, da so ti dosežki uspeh naših Enotnih list, ki se vsa leta kot edine frakcije dosledno zavzemajo za enakopravno dvojezičnost. Hkrati ti premiki še dolgo ne pomenijo resnične dvojezičnosti, ki bi morala biti pri nas nekaj povsem normalnega in vsakdanjega. Dokler večinske stranke ne bodo tega uresničile, gotovo ne morejo trditi, da so enakovreden zastopnik naših ljudi.“ A kljub temu je Kopeinig neomajen, kadar gre za pravico naroda. Tako že vrsto let zastopa v raznih škofijskih gremijih interese nas Slovencev, je pristojen kot ravnatelj Dušnapastirskega urada za dvojezične fare in kot mentor in rektor tinjskega Doma ima na skrbi izobraževalno dejavnost Slovencev. Ravno preko te inštitucije nam Jože Kopeinig ponazarja, kako je potrebno delati v prid dialoga med narodi, ne da bi človek izgubil kanček svoje identitete. Po Kopeinigovi zaslugi slovi ta pomembna ustanova koroških Šlo-vencev po celi Avstriji, različne skupine iz vseh predelov države prihajajo v Tinje, da se seznanijo prek intenzivnih tečajev s problematiko dvojezičnosti na južnem Koroškem. Jože Kopeinig je zvest prijatelj in občasni sodelavec Našega tednika. Nadalje je uspešen s „svojim“ verskim listom Nedelja, katero radi preberejo na Koroškem in v Sloveniji. Narodni svet koroških Slovencev, Naš tednik in KKZ mu želijo obilo zdravja in božjega blagoslova. Vemo, da bo tudi v prihodnje vnet in prepričljiv zagovornik svojega naroda in njegovih vernikov. Zahvaljujemo se mu za vse, kar je doslej ustvaril, in za vse, kar bo še ustvaril za našo skupnost. To je v pogovoru z Našim tednikom poudaril eden najbolj profiliranih predstavnikov samostojnega političnega gibanja koroških Slovencev — mestni svetnik Fric Kumer, p.d. Črčej. Te dni je bil izvoljen kot referent pliberške občine za kmetijstvo, gozdarstvo, zemljiško posest občine, lov, izgradnjo rek ter oskrbovanje s pitno vodo. Črčej je opozoril na dejstvo, da spadajo k resnični dvojezičnosti med drugim tudi dvojezični napisi na javnih poslopjih ter krajevnih tablah. Veseli ga, da je končno uspelo uresničiti dolgoletno zahtevo EL po javnem dvojezičnem vrtcu v Šmihelu in Železni Kapli. Črčej: „Slovenci smo lahko ponosni zaradi teh dosežkov. Če bomo kot samo- Osnutek kulturnega zakona (SPÖ) upošteva predloge KKZ K osnutku kulturnega pospeševalnega zakona, ki ga pripravlja kulturni oddelek Deželne vlade pod vodstvom kulturnega referenta Ambrozyja, je svoje predloge vnesla tudi Krščanska kulturna zveza. Po izjavah predsednika KKZ Janka Zerzerja so se predlogi KKZ upoštevali in je slovenska narodna skupnost dobila v osnutku zakona svoje vidno mesto. Na zadnjem pogovoru s koroškimi kulturniki, v torek, 7. maja 1991, ki ga je imel dr. Peter Ambrozy, je bila po kratki razpravi sprejeta tudi zadnja zahteva KKZ, da se v zakonu tudi izrecno omeni slovenska narodna skupnost. Krščanska kulturna zveza je prispevala k osnutku naslednje štiri predloge, ki so sedaj po duhu upoštevani: — imenovanje slovenske narodne skupnosti v zakonu — zastopstvo slovenskih kulturnikov v strokovnih sosvetih — kulturna izmenjava — informiranje Apovnikovega Biroja za slovensko narodno skupnost o vseh zadevah, ki za- „V koroškem kulturnem pospeševalnem zakonu mora nujno priti do izraza tudi, da živita na Koroškem dve narodni skupnosti. To je namreč nekaj, na kar smo na Koroškem lahko ponosni!“ Philip RAUSCHER, Katoliška prosveta devajo slovensko narodno skupnost. Predsednik Krščanske kulturne zveze dr. Janko Zerzer je v zvezi z osnutkom koroškega kulturnega zakona izjavil, da je z upoštevanjem predloga Krščanske kulturne zveze tudi slovenska narodna skupnost dobila v osnutku zakona svoje vidno mesto. „Gospod Ambrozy, prosim Vas za kulturno uvidevnost, da v zakonu ne zamolčite navzočnosti slovenske narodne skupnosti. Saj pri kulturnem zakonu gre za kulturno zadevo in ne za politično.“ Janko MESSNER, slovenski pisatelj stojni politični zastopniki delali naprej konsekventno politiko, sem prepričan, da bomo dosegli tudi nadaljnje dosežke.“ „Kmetje pričakujemo vzajemnost“ Glede najvažnejših nalog, ki čakajo na naše samostojno politično zastopstvo v bližnji prihodnosti, pa je Črčej izpostavil: „Po vsej verjetnosti jeseni tega leta bodo kmečkozborske volitve. Naši ljudje pričakujejo, da bodo vsi vlekli za isto vrv in tako po možnosti dosegli še več glasov kot na zadnjih volitvah. Nepotrebno prerekanje in razdor v naših vrstah koristi samo našim nasprotnikom.“ Sicer pa je Črčejeva največja želja, da bi se čimveč mladih ljudi vključilo v samostojno politično dejavnost. Posebej je tudi poudaril, da se bo treba v bodoče še bolj resno truditi za ustanovitev flovih delovnih mest. Fric Kumer: „Mladina se odseljuje, zlasti še tista, ki je zaposlena v kvalificiranih poklicih. Če ne bomo znali ustaviti tega razvoja, bomo zlasti na podeželju utrpeli nepopravljivo škodo.“ Na vprašanje o interkulturno-sti pa je dejal: „Načelno jo pozdravljam, pod pogojem, da se pripadniki večinskega naroda — poleg svojega zavzemanja za naše pravice — učijo tudi slovenščine. Če pa tega ni, nam in-terkulturnost ničesar ne pri-nese. -Kuj- Dokler večinske stranke ne bodo uresničile popolne enakopravnosti koroških Slovencev, ne morejo biti enakovreden zastopnik našega ljudstva. Mestni svetnik Fric Kumer-Črčej Koroški mesečnik „Kärntner Monat“ je izvedel povpraševanje, čigar rezultat je za koroško ÖVP naravnost katastrofalen. Če bi bile sedaj deželnozborske volitve, bi zanjo glasovalo pičlih 14,7 % fna deželnozborskih volitvah 1989 je imela „še“ 21 % volil-cev). Za svobodnjake bi gla- ranim programom celotne stranke, strankarski vrh pa zvodenel kompromis z demokratično izdiskutirano, a vendar jasno linijo. Vsak posamezni funkcionar očitno misli, da je najbolj pameten in da se lahko s svojo „pametjo“ najbolj profilira na račun strankarskega „prijatelja“. ÖVP kot svarilo sova/o 29 % (plus 0,3 %), za socialiste 46,8 % (1989: 46 %). V primeru direktnih volitev deželnega glavarja bi Haider dobil 57 %, Ambrozy 38 %, Zernatto pa celih 5 %. Skratka: vprašanje, ali se da ÖVP sploh še rešiti, je več kot upravičeno. To pa ne velja samo za koroško ljudsko stranko. Sicer je zvezna ÖVP še močnejša od koroške, vendar se tudi ona nahaja v zelo hudih težavah. Njeni personalni prepiri — v najširši javnosti — so naravnost legendarni in trajajo že desetletja. Deželni funkcionarji kritizirajo zvezne, stanovske organizacije zamenjavajo partikularne interese s prepričljivo formuli- Vsekakor je ÖVP živ primer za to, kam vodi nediscipliniran in organizacijski kaos. Demokratične strukture so važne in potrebne, konec koncev pa ne smejo preprečevati resnične enotnosti. Enotnosti, ki ne pomeni, da rečeš k vsakemu in vsemu „da“ in „amen", temveč, da se opredeliš oz. odločiš in se nato v javnosti dosledno zavzemaš za to odločitev. Tega pa bi se morale v večji meri zavedati tudi naše slovenske politične strukture. Primer ÖVP bi jim moral biti kot svarilo. Sicer se bomo od same razcepljenosti in demokracije zdrobili — v korist političnih ustanov večinskega naroda. -Kuj- Voinal t w’ ''i SO OD času oaaca oiKia- _ _________ še,ako p|SMO IZ SLOVENIJE iti silovit Dožar. In orav to sß nrvcir«i._ ... . . ^ate, torja so ob času padca dikta- ^80 z'o6inci T ca snega se je, valeč po hri^lačinna Slovit m mucen.sk, spremenila v belo goro ki gronšesna .Rezal' f Jim vratove, pomendrati ta del Evrope. Udari Sa m izkopal, oci. so se Hrvati in Srbi, na kocki i.0,eveda je hrvaški narod pono- rel biološki obstoj obeh narodov, rs ^ zaiosn m ogorčenja, utečenem scenariju so srbski tč ele so se nekontrolirane de-roristi najprej v bližini Zadf, 0astracije najprej v Zadru, pa zahrbtno umorili hrvaškega P0,ljrj '^Riku, kjer so zažgali čaja. Dan zatem je bila napa^ zavno zastavo in na vojašnico na hrvaška policijska patrulja ni)reSl' hrvaško, začele so se nerednem obhodu v slavonski v0j6^S^an? n°č'’ polne streljanja, Borovo selo. Dva policaja sta P. j in medsebojnega ujeta, dvema je uspelo pobegčjg acunavanja. Višek protestov in obvestiti hrvaško notranje tC. ' v ponedeljek v Splitu, ko je nistrstvo. Takoj se je v Boro% aasettisočglava razjarjena selo napotila četa specialcev, v0ja5lca ul3ila makedonskega bi rešila ujeta tovariša. Brž koV/pa, drugega pa hudo ranila, prispeli tja, se je na njih iz vs®ia 9ala vojaška vozila in obkoli-strani usul navzkrižni rafa1^ P°s|opje vojaško pomorske ogenj in dvanajst jih je na mes^ ande. obležalo mrtvih. Kasneje č Brž se je sestalo državno hrvaško notranje minstrst^ adsedstvo v razširjeni sestavi, sporočilo, da so bili ubija^^at brez in drugič v prisotno-plačani profesionalni mor!jaVYenera|ov. Slednji so jasno iz-ci-četniki, poslani iz Srbije, da v Jugoslaviji že divja rim naj bi pomagali pripada1 t^vljanska voina, in ukazali znane romunske policije Sec urMno vojna, Pripravljenost vojske — ob hkratnem ignoriranju zveznega predsedstva kot svojega ustavnega vrhovnega komandanta. Vse kaže, da se bodo stvari za Slovenijo razvijale v nezaželeni smeri, a kljub temu upanje je. Odcepitev? Predsednik Kučan je že na izredni seji državnega predsedstva v torek imel oster govor, v katerem je obtožil zvezno armado, da se je postavila na srbsko stran. Ogorčen zaradi izjav o državljanski vojni, ki jih je izrekel državni sekretar za narodno obrambo gen. Veljko Kadijevič, je jasno poudaril, da gre za spopad med dvema narodoma — hrvaškim in srbskim — in ne za lažno tezo o državljanski vojni, pod pretvezo katere bi Srbi radi okupirali celotno Jugoslavijo in vzpostavili Veliko Srbijo. Pribil je: če armada ne preneha s svojimi abotnimi ultimati, bo Slovenija ne glede na ceno takoj uresničila svoje plebiscitne zahteve in se odstranila iz Jugoslavije. In res, tudi parlamentarni postopki za popolno slovensko osamosvojitev tečejo s pospešenim korakom. Vlada je izdelala številne povsem konkretne zakonske predloge, s katerimi bo mlada slovenska država postala to, kar si Slovenci že od nekdaj želimo: biti sami na svojem, sredi evropskih narodov, čeprav številčno mali in trenutno gospodarsko šibki. Hlapčevali ne bomo nikoli nikomur več. Poslanci slovenskega parlamenta so dobili v obravnavo devet zakonov, pomembnih za prevzem efektivne oblasti. Gre za zakon o Narodni banki Slovenije, za zakon o kreditnem poslovanju s tujino, pa za zakon o državljanstvu, za zakon o tujcih, zakon o potnih listih ter za zakon o varovanju in prehajanju državne meje, če omenim le najvažnejše. O novi slovenski valuti ni znanega še nič konkret- nega, saj je to odvisno od toliko dejavnikov, da niti vlada niti parlament nimata konkretnih rešitev. Razveseljivo pa je nedvomno to, da je tudi Evropa večinoma spoznala, da bi bilo vztrajanje na enotni Jugoslaviji nesmiselno. Celo obisk predsedujočega Evropske skupnosti, luksemburškega predsednika Jacquesa Santerja in predsednika evropske komisije Jacquesa Delorsa je odložen, saj sta očitno spoznala, da se v tej situaciji, ko je tudi državno predsedstvo praktično razpadlo, nimata s kom pogovarjati. A tu je že spet trebušasti italijanski zunanji minister De Mi-chelis, ki konservativno goni svoje in noče niti slišati o samostojni Sloveniji ter še vedno sanjari o enotni Jugoslaviji. Ozadja so znana. Celo trezna opozorila in predlogi avstrijskega zunanjega ministra Aloisa Mocka o realističnih pogledih na situacijo vehementnemu Rimu nič ne pomenijo. A čas po zanesljivo pokazal, kdo je imel prav. Tadej Bratok Kmetijstvo STRAN a petek, 10. maja 1991 STRAN p- petek, ___ O 10. maja 1991 Reportaža Zaradi novega volilnega reda na kmeckozborskih volitvah: Bodo kmečkozborske volitve sploh jeseni tega leta? Že meseca januarja letos sta ÖVP in FPÖ v koroškem deželnem zboru skupno sklenili nov volilni red za kmečkozborske volitve, ki naj bi bile jeseni tega leta. Na podlagi te volilne reforme naj bi prvič dobili volilno pravico tudi mladi kmetje in kmetice. Ker pa pri tem niso bili upoštevani polkmetje, so socialisti proti temu zakonu napravili pri ustavnem sodišču ugovor. Dne 25. aprila je v koroškem deželnem zboru bil ponovno sprejet z glasovi ÖVP in FPÖ zakon za volilno reformo. Po izjavi dr. Dullerja pri uradu deželnega zbora ima zveza sedaj v teku osmih tednov možnost, da naredi proti temu zakonu priziv. Le v primeru, da zveza ne bo naredila priziva, bodo kmečkozborske volitve predvidoma še novembra letos. Seje ministrskega sveta doslej še ni bilo, tako da še ni jasno, ali bo zveza napravila proti temu zakonu priziv ali ne. Kdo naj bi imel volilno pravico? Po novem volilnem redu naj bi imeli torej volilno pravico: • kmetje in kmetice (oba zakonca); • otroci kmetov, vključno posvojeni otroci, vnuki, zeti in snahe, če so pretežno zaposleni na kmetiji in plačujejo prispevek pri socialni zavarovalnici za kmete; • starši kmetov, ki so bili svoj čas vsaj 10 let samostojno zaposleni na kmetiji in ne opravljajo več drugega poklica. Za kmeta velja vsak, ki je lastnik vsaj 1 ha zemlje oziroma tisti, ki ima vsaj 2 ha zemlje v najemu. Z glasovi ÖVP in FPÖ je Deželni zbor v četrtek, 25. aprila, sprejel sklep za nov volilni red na kmeckozborskih volitvah. Proti prvemu sklepu, januarja tega leta, so se socialistični kmetje pritožili pri ustavnem sodišču, in to z argumentacijo, da je potrebno dodeliti volilno pravico tudi polkmetom, ki vložijo v delo na kmetiji poleg svoje zaposlitve vsaj toliko truda kot kmetje, ki si zaslužijo svoj dohodek izključno na kmetiji. Za volilno pravico pol-kmetov se je zavzel tudi zbornični svetnik Skupnosti južno-koroških kmetov Janko Zwitter, ki je v pogovoru z Našim tednikom dejal, da je potrebno v prvi vrsti upoštevati kmečko delo, ki ga kdo opravlja, ne pa, če je še član katere druge zbornice. Dejstvo, da ima pri prihodnjih kmečkozborskih volitvah volilno pravico okrog 1000 mladih kmetov na novo, pomeni, da bo za dosego vsakega mandata po- trebnih tudi več glasov. Torej je pričakovati, da bo volilni boj za kmečkozborske volitve, ki bodo jeseni tega leta, potekal zelo živahno. Pri letošnjih kmečkozborskih volitvah pa bodo kmetje volili tudi krajevne kmečke svete (Ortsbauernräte). Tako bodo volilni upravičenci volili z eno glasovnico frakcijo, ki kandidira za kmečkozborske volitve, z drugo glasovnico pa bodo lahko oddali glas za krajevni kmečki svet. Nanovo urejeni kmečki svet bo imel nalogo, da v občinah zastopa interese Kmetijske zbornice in bo svetoval zastopnikom občine o vseh zadevah gozdarstva in kmetijstva. V krajevni kmečki svet bo izvoljenih v občinah, kjer je do 250 volilnih upravičencev, 7 članov, do 500 volilnih upravičencev 9 članov, do 1000 volilnih upravičencev 11 članov, do 1500 volilnih upravičencev 13 članov, do 2000 volilnih upravičencev 15 članov, v občinah, kjer pa je nad 2000 volilnih upravičencev, bo v krajevni kmečki svet izvoljenih 17 članov. Aktivno volilno pravico za krajevni kmečki svet imajo vsi kmetje oziroma kmetice, ki imajo avstrijsko državljanstvo in so vpisani v volilnem seznamu. Zbornični svetnik SJK dipl. inž. Štefan Do-mej je spremembo volilnega reda kmečkozborskih volitev načelno podprl, ker vidi v ureditvi krajevnih kmečkih svetov priložnost, da bodo na kmetijskem področju zastopani v občinah kmetje vseh frakcij, ki bodo lahko delovali na izobraževalnem in svetovalnem področju. Predvsem pa bo ureditev takega gre-mija tudi izziv za vse kmetijske zastopnike, da se bodo bolj trudili za direktno povezavo s kmeti. h. St. “Tik pred občinskimi volitvami so se v Škofičah po-I novno zbudili duhovi „ekstremno desnega tabora“ (izjava župana Happeja), ki so s podpisno akcijo zahtevali od občine, da uredi otroški vrtec, v katerem se otrokom ne bi bilo potrebno učiti slovenskega jezika. V Škofičah od leta 1985 dalje deluje zasebni dvojezični otroški vrtec Slovenskega šolskega društva; obiskuje ga od 25 do 30 otrok. Zanimanje za ta vrtec je zelo veliko, tako da nikoli ne more sprejeti vseh otrok. Ker se je vnela razprava o javnem otroškem vrtcu, se bo moral občinski svet v kratkem ukvarjati s tem vprašanjem. Škofičih razburja duhove V škofičah Župan Valentin Happe pravi, da bi morali imeti v Škofičah otroški vrtec, ki bi sprejel 50 do 80 otrok. Torej bo morala občina v tej smeri čimprej ukrepati. Ker pa ni na razpolago dovolj finančnih sredstev, da bi škofiška občina lahko zgradila lasten javni vrtec, bo potrebnp poiskati drugo rešitev. Socialistični kandidat za župana Hannes Burger se je že pred volitvami jasno izrekel za podporo in razširitev obstoječega zasebnega vrtca, zaradi česar misli, da ni bil izvoljen za župana. V pogovoru z Našim tednikom je župan Valentin Happe (ÖVP) dejal, da bo občinsko predstoj-ništvo že prihodnji teden načelo vprašanje v zvezi z otroškim vrtcem; povedal je tudi, da je mnenja, da naj bi občina razširila ob- TRAUDI GORITSCHNIG „Osebno sem trenutno zelo zadovoljna z delom v škofiškem otroškem vrtcu. Načelno mi je vseeno, ali je to zasebni vrtec ali pa bi to bil javni dvojezični vrtec. Bojim se le, da bi pri javnem otroškem vrtcu imeli politiki preveč vpliva, kar za delo ni najboljše. V primeru, da bi iz zasebnega vrtca nastal javni vrtec, morajo po mojem mnenju na vsak način biti zaščiteni interesi staršev, ki želijo za svoje otroke dvojezično vzgojo. Vsekakor pa sem tudi proti temu, da bi v javnem otroškem vrtcu prišlo do delitve v eno- in v dvojezične skupine.“ stoječi vrtec. Starši pa bi lahko izbirali in otroka prijavili k dvojezični vzgoji ali pa tudi ne, seveda pa ne po principu getoizacije' Po mnenju Happeja bi že zadoščalo, da bi določeni otroci, katerih starši želijo le enojezično vzgojo, imeli možnost, da le-to oskrbuje vzgojiteljica v nemšken1 jeziku. Nadalje je Happe v pogovor^ z Našim tednikom dejal, da sS priznava za dvojezičnega ter do bo zagovarjal ureditev javneg3 dvojezičnega vrtca. PodpisnO akcijo škofiških žena iz nemško-nacionalnega tabora mora k°j župan sicer vzeti na znanje; Ž31 pa so s to akcijo poživili delovanje ekstremnih taborov, kar prav gotovo ne bo prispevalo k pozitivnim odločitvam v občini. Kljuk temu pa je Happe mnenja, da so 'zvoljeni občinski odborniki vseh strank v Škofičah tako trezni, da bodo uspeli najti rešitev, ki bo zadovoljila starše, ki želijo svojim dodaten vrtec na razpolago Za ni finančnih sredstev otrokom omogočiti tako dvoje-jbčno kot tudi enojezično vzgojo. iv3 vprašanje, kako bi bilo ureje-n° vprašanje vodstva tega vrtca v Primeru, da bi dobil status jav-b°sti, je Happe dejal, da bo o om odločala edinole kvalifikacija Vrtnaric, pri čemer bo potrebno Upoštevati tudi jezikovno kvalifikacijo. Predlogj^ da bi iz zasebnega Vrtca v Škofičah nastal javni oskrbo otrok in ANDREA WRULICH „Sama vozim o' ka iz Celovca v fiški otroški vi ker tu vzgoja bolj odgovarja jim predstav®1 Cenim individua'11. prepričana sem. utei CHRISTINE PERDACHER „Sama znam slovensko narečje in mi je pomembno, da se otrok nauči tega jezika. Lahko rečem, da moja hči ni znala slovensko, selT1’ )äüfv1erflu Pase je v igri že zelo veliko imamo starši trenutno več možno- C|la. Vsem staršem, ki se bojijo, da soodločanja, kot bi jih imeli pri l^0otrokeposiljevalisslovenskim jenem otroškem vrtcu. Kljub temu,‘t6urri,|ahkop0trdjm|C|asekajtakega z možem ne znava slovensko in zLVg Vrtcu ne dogaja. Važno pri tem je ne moreva pomagata otroku pri u lQS7;a' da imajo starši pozitiven od-nju tega jezika, po nekaj mesecido slovenščine. Škoda, da je za zna peti slovenske pesmi in POved'ptrQLtere starše pomembno, da se nekaj slovenskih stavkov. OsebnoL^k naučj tujega jezika, na drugi ie vseeno, če bo iz teaa vrtca Po5c, Pa ne omogočijo, da bi se naučil je vseeno, če bo iz tega vrtca pos€ zagotovljeno dobro vsebinsko de1 lna | j, - , . - - - ----- javni vrtec, da bo le tudi v prihcj_l,)bf,i„SOseda. Osebno sem za to, da d Podpira obstoječi vrtec." vrtec, je pozitivno sprejela tudi voditeljica vrtca Simona Rovšek. Pomembno pri tem je le, da so zaščiteni interesi staršev, ki želijo svojim otrokom omogočiti dvojezično vzgojo. „Glede vodstva takega vrtca pa mora biti tudi jasno, da dvojezičnega vrtca ne more prevzeti oseba, ki je enojezična, kakor se je zgodilo v eni izmed sosednjih občin,“ je opozorila Rovškova. Jasno pa je tudi, da v samem vrtcu ne bi smelo priti do ločevanja eno- in dvojezičnih otrok, tako Rovškova. Danes obiskuje otroški vrtec v Škofičah 28 otrok, od katerih zna približno ena tretjina slovensko. Kljub temu pa se vrtnarice trudijo, da posredujejo otrokom oba jezika, in uspehi so zelo zadovoljivi. Pogoj za sprejem otroka v vrtec je edino ta, da imajo starši pozitiven odnos do slovenskega ASTRID SPITZER „Moja hči je danes šla prvič v otroški vrtec in zaradi tega ne morem še nič reči o vsebinskem delu. Kljub temu pa lahko rečem, da sem hčerko zavestno poslala v ta vrtec, da bi se naučila tudi slovensko, kar meni, žal, ni bilo omogočeno. Že samo dejstvo, da je to zasebni vrtec, pa tudi zagotavlja, da je oskrba otrok bolj individualna kot pa v javnem vrtcu. Odločitev za mojega moža, ki prihaja iz Zgornje Avstrije, in za mene je bila enostavna; znanje jezika vidiva kot bonus, ki ga daš otroku, politika in nacionalizem pri tem nimata kaj opraviti.“ jezika. Zaradi velikega povpraševanja po varstvu v otroškem vrtcu je v zadnjih letih močno padlo število otrok, ki prihajajo iz sosednjih občin. Odbor otroškega vrtca trenutno sestavljata dva člana Slovenskega prosvetnega društva „Edinost“, zastopnik Slovenskega šolskega društva, voditeljica otroškega vrtca in zastopnik staršev. Podpredsednica Slovenskega šolskega društva Magda Errenst pa zastopa mnenje, da bi lahko bil v tem odboru brez nadaljnjega tudi zastopnik škofiške občine. . . . vprašanje je le, pod kakšnimi pogoji bi občina prevzela otroški vrtec V otroškem vrtcu sta zaposleni dve vrtnarici in kuharica. Letni stroški vrtca znašajo šil. 800.000, — ; od tega Zveza krije šil. 220.000,— za eno vrtnarico, dežela pa prispeva šil. 100.000, —; 200.000,— pa se nabere od prispevka staršev (prispevek za celodnevno varstvo znaša šil. 900,—, za poldnevno varstvo pa šil. 750,—). Da delo vzgojiteljic v otroškem vrtcu poteka v zadovoljstvo staršev, potrjuje tudi zastopnik Enotne liste Herman Jäger, ki svetuje staršem, ki niso o tem prepričani, da za teden dni pošljejo svojega otroka v vrtec in naj se o tem prepričajo. Upati je le, da bodo odgovorni v občini našli v interesu občanov, ki ne živijo le drug poleg drugega, ampak tudi drug z drugim, skupno govorico in rešitev, ki bo v interesu skupnosti, predvsem pa v interesu mlajše generacije. Pri tem pa naj bi se občinski odborniki vseh frakcij zavedali, da lahko dajo otrokom možnost, da se v igri naučijo jezik soseda brez vsakršnih večjih težav in predsodkov. Znanje drugega jezika je gotovo najboljše zagotovilo za boljše sporazumevanje med mlajšo generacijo. Heidi Stingler ERWIN ERRATH: „Svojo vnukinjo vozim vsak dan iz Št. lija v škofiški otroški vrtec, in sicer iz dveh razlogov: najprej, ker v Št. liju ni otroškega vrtca, po drugi strani pa nam je pomembno, da se otrok nauči tudi slovenščine. S pedagoškim delom in oskrbo smo zelo zadovoljni in upam, da bo koncepcija tega vrtca ostala taka tudi v primeru, če bi vrtec dobil status javnopravnosti. Dejstvo pa je, da vsepovsod primanjkuje dvojezičnih otroških vrtcev. Tako si želimo seveda tudi v Št. liju dvojezični vrtec, ne glede na to, ali bi bil zasebni ali javni." Ob robu povedano . . . Škofiče: še tisoče kilometrov od Evrope . i. Nekaj tednov pred občinskimi volitvami je nekaterim skrajno nacionalnim silam v Škofičah uspelo sprožiti neljubo razpravo o dvojezičnem otroškem vrtcu, ki je doslej deloval v zadovoljstvo vseh tistih, ki so vanj pošiljali svoje otroke. To so bili starši iz slovensko govorečih družin in pa tudi taki, ki so se enostavno zavedali, da pomeni znanje jezika soseda tudi to, da se otrok nauči spoštovati drugače govorečega otroka. V skupnosti teh otrok so nastala prijateljstva, ki so za našo prihodnost dragocenejša kot marsikaj drugega. Brez predsodkov so otroci v igri začeli graditi boljši, lepši svet, v katerem ni pomembno, kakšen jezik kdo govori. Pomembna je bila skupnost, do katere so voditeljice z veliko požrtvovalnostjo pripeljale čez most otroke iz slovensko in nemško govorečih družin . . . To, kar se sliši kot pravljica, a je v škofiškem otroškem vrtcu vsakdanje dogajanje, pa sedaj skušajo nekateri nemškonacionalni občani zrušiti — vrhu tega pa še z argumentom, da to delajo v interesu svojih otrok, ker so menda preobremenjeni z učenjem drugega jezika. Lahko bi pojmovali strah teh staršev kot podcenjevanje sposobnosti lastnih otrok, verjetno pa obstaja bojazen, da bi naslednje generacije lahko v miru živele v skupnosti in boljšem razumevanju — v svetu, v katerem bi mladina razumela soseda v občini, v deželi in prek meja. Žal pa se taki starši ne zavedajo, kakšne možnosti kratijo svojemu otroku, namreč, da bi zrasel v evropskem duhu, ki bi mu pozneje omogočil tudi širše obzorje . . . Upajmo, da bodo odgovorni politiki odločali v smislu skupnosti, ne pa getoizacije naše mladine, ki je naša bodočnost. Gradimo mostove, ne pa zidove — to pa ne le z besedami, ampak tudi tam, kjer so potrebne odločitve. stih I MARTIN I BÜRGER: ”^ot °če’ občin-I ski mandatar in go-fU stilničar sem za to, H ,»»*%„ ja da občina pospe-I suje in razširi ob-I stoječi otroški vr-■•N ■ tec v Škofičah. Sem zato, da bi v tem vrtcu nudili otrokom ne le dvojezično, ampak morda celo trojezično vzgojo. Tudi znanje italijanščine postaja v prostoru Alpe-Jadran vedno bolj pomembno in v gospodarstvu je zelo zaželeno, da znajo otroci čimveč jezikov. Če bi iz obstoječega vrtca nastal javni vrtec, bo pomembno, da bodo tako eno- kot dvojezični otroci ostali v eni skupini in da ne bo prišlo do ločevanja. Vzgoja naših otrok ne sme postati politikum". Rož — Podjuna — Zilja nuje dvojni praznik Flori Potočnik. Vse najboljše ter mnogo zdravja in osebnega zadovoljstva! 83. obletnico življenja praznuje Florian Dlopst iz Podgore pri Globasnici. Ob lepem jubileju vse najboljše in še na mnoga leta! Na Obirskem bo 12. maja praznoval 78. rojstni dan Simon Dornik. Iskrene čestitke ter še mnogo zdravih in zadovoljnih let! Pred poročni oltar sta stopila Renata in Gorazd Živkovič. No- voporočencema želimo na novi življenjski poti obilo sreče in božjega blagoslova. Učenci ljudske šole v Lepeni 1937 . . . 1937 in 1991 - dve sliki in nešteto spominov V Apačah sta obhajala 60-let-nico skupnega življenja Ana in V Št. Vidu v Podjuni obhaja god Johan Jagoutz. Ob tem jubileju in rojstni dan Florijan Lipuš. Vse vse najboljše, predvsem pa najboljše, zlasti veliko sreče in zdravja in božjega blagoslova! zdravja! » Nekdanji šolarji lepenske štirirazredne ljudske šole, ki so jo obiskovali v letih 1930 do 1938, so se v soboto, 20. aprila, srečali, da se poveselijo in izmenjajo spomine na mladostna leta, ko so še „gulili“ šolske klopi. Danes je nekdanja ljudska šola kapelica v Lepeni pri Železni Kapli. V spominih na leta od 1930 do 1938 so se udeleženci srečanja spomnili tudi tega, da je bilo tedaj v enem razredu po 60 učencev, en učitelj in več oddelkov. Na spominski sliki iz leta 1937 je med učenci prelat Aleš Zechner. Na srečanju so se prisotni spomnili tudi rajnih dijakov. in leta 1991 pri izmenjavanju spominov na mladost. Občinska seja v Bekštanju Sprejeta resolucija, ki nasprotuje gradnji druge železniške proge Na občinski seji v Bekštanju, 3. maja 1991, je bila sprejeta resolucija, ki nasprotuje gradnji druge železniške proge skozi Rož. Da je prišlo do sprejetja te resolucije, ima gotovo zasluge tudi občinski odbornik EL Folti Kargl, ki je v svojem nastopnem govoru zelo zavzeto zahteval, da se prepreči gradnja druge železniške proge skozi Rož. Novost v občini Bek-štanj pa je, da bo moralo predsedstvo občinskemu svetu poročati o uporabi denarja že od 200.000, — naprej. Sklep o uporabi denarja pa potrebuje predsedstvo šele od šil. 700.000, —. Sledovi evropske zgodovine Razstava 800 let Spitala V ponedeljek popoldne, 6. maja 1991, so ob navzočnosti zveznega predsednika dr. K. Waldheima v gradu Porcia odprli razstavo, ki dokumentira evropske sledove v Špitalu v preteklih 800 letih. Tuji vladarji so iz Evrope posegali v Spital. Lok razstave se boči od Rimljanov pa vse tja v 20. stoletje. Razstava je na ogled do pozne jeseni. Spuren europäischer (.ieschichtc ' ... ■ Ausstellung Schloß Porcia Rojstni dan je praznovala Rozalija Golavčnik iz Mlinč pri Žitari vasi. Iskreno čestitamo ter želimo mnogo zdravja in osebnega zadovoljstva! V Bilčovsu so te dni praznovali rojstne dneve: Mici Kropivnik, Monika Gasser, Mihi Schellan-der in Tomi Gasser. Pevke in pevci mešanega in moškega zbora SRD Bilka iskreno čestitajo! 75. rojstni dan je slavila Angela Župane iz Zitare vasi pri Miklavčevem. Ob tem jubileju vse najboljše, predvsem pa zdravja in osebnega zadovoljstva. Društvo upokojencev v Pliberku čestita za osebne praznike naslednjim članom: Ivanki Paulič iz Šmihela, Johanu Rakebu z Blata pri Pliberku, Stanku Krautu iz Šmihela, Alojzu Krištofu iz Vidre vasi, Mariji Nerz iz Bistrice pri Pliberku in Tereziji Goltnik iz Pliberka. Iskreno čestitamo! Zvesti materi Angeli Sedolšek želijo za materinski dan veliko zdravja, veselja in sreče v krogu domačih njeni štirje otroci z družinami! 95. obletnico življenja je slavila Flora Rauter iz Celovca. Ob tem visokem jubileju vse najboljše, zlasti zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva! 60. rojstni dan je praznoval Bistričnikov Florijan. Iskreno čestitamo in kličemo še na mnoga leta. V Lepeni pri Železni Kapli praz- V Št. Jakobu v Rožu je praznovala rojstni dan Marija Knafl. Iskreno čestitamo in kličemo še na mnoga leta! 90. obletnico življenja je slavil Kukmanov oče iz Male vasi pri Globasnici. Ob tem visokem jubileju prav prisrčne čestitke ter še mnogo zdravih in zadovoljnih let! * Člani društva upokojencev v Podjuni čestitajo za osebne praznike Zofiji Sturm iz Mokrij, Zofiji Picej z Žamanj, Alojzu Hoblu iz Žitare vasi in Tomeju Petku iz Za-gorij. Vsem vse najboljše ter še na mnoga leta! Visok življenjski jubilej je praznoval Stanko Jelen iz Bistrice v Rožu. V prihodnje obilo sreče, zdravja in zadovoljstva. Društvo upokojencev v Št. Jakobu čestita Anici Koschat iz Podgorij in Floriju Krištofu iz Dragožič za osebna praznika. 70. rojstni dan in god obhaja v Galiciji Florijan Juch. Iskrene čestitke in obilo sreče in zdravja tudi v bodoče! Vse najboljše tudi Antonu Križnarju za 63. obletnico življenja! V soboto bosta stopila pred poročni oltar Katarina Obrietan in Lojzej Opetnik. Na skupni življenjski poti vama želimo vse najboljše, mnogo sončnih dni ter obilo božjega blagoslova! Pred kratkim je praznovala rojstni dan Helga Mliner iz Ško-cijana. Iskreno čestitamo ter kličemo še na mnoga leta! Rož — Podjuna — Zilja M SlIKI Pliberk: delo so razdelili na šest referatov in sedem odborov Soglasno so v mestni občini Pliberk pretekli ponedeljek razdelili referate ter odbore. Občinsko delo bodo v naslednjih šestih letih upravljali v šestih referatih (3 SP, 2 VR 1 EL) ter v sedmih odborih; vsak odbor sestavlja pet članov (2 SP, 2 VP, 1 EL) v kontrolnem odboru pa je zastopana tudi FR kateri je odstopila eno mesto VP. Referat I (mdr. kultura, ljudske šole in otroški vrtci, socialna oskrba) vodr župan mag. Raimund Grilc, referat II (mdr. šport, gradnja socialnih stanovanj) podžupanja Helga Kristan, referat III (finance) podžupan Karl Fera, referat IV (mdr. kmetijstvo, gozdarstvo, vodna oskrba, lov) m. sv. Fric Kumer, referat V (tržni posli, požarna bramba) m. sv. Štefan Visotschnig, referat VI (mdr. varstvo okolja, tujski promet) m. sv. Hans Koschutnig. Nanovo izvoljeni župan mag. Raimund Grilc je dejal, da je Pliberk ena izmed redkih občin, kjer so se frakcije lahko domenile za razdelitev referatov in odborov; zato zdaj upa, da bodo ustvarjalno sodelovali. BEUAŠKA Mestni svetnik Fric Kumer (EL) je prav tako pozdravil konstruktivni začetek dela in opozoril, da se bo potrebno v tem smislu tudi v prihodnje truditi in upoštevati stvarne predloge vseh. Po občinski seji so se vsi odborniki udeležili zakuske; prašiča je „daroval“ občinski odbornik Blaž Kordesch; tudi to vabilo kaže, da so se časi v Pliberku nekoliko spremenili in da se želijo frakcije odslej truditi za boljše sodelovanje. S. K. Ljudska šola Žitara vas pomagala Kurdom Dijaki'ljudske šole v Žitari vasi so pretekli teden predali 4410 šilingov avstrijskemu Rdečemu križu za pomoč Kurdom. Bilčovs V ponedeljek, 13. maja, ob 14.30 v avli nove ljudske šole v Bilčovsu lutkovna predstava „KLJUKEC IN DUH“ Nastopa: Lutkovna skupina Jesenice Prireditelja: SPD „Bilka" in SPZ VEČERNA GIMNAZIJA Matura za zaposlene Že 16 let obstaja na Zvezni gimnaziji za zaposlene v Beljaku (St. Martinerstr. 7) možnost doseči maturo (zrelostni izpit) na drugi izobraževalni poti. Razlika med privatno šolo z rnaturo in obiskom večerne gimnazije je v tem, da je obisk na tej šoli brezplačen. Isto velja seveda tudi za knjige, ki so za študij potrebne. Prav tako bodo štipendije in podpore brezplačne in dovoljena bodo znižanja za vozovnice javnih prevoznih sredstev (vlak in avtobus). Našo gimnazijo lahko obiskujejo vse osebe, ki so starejše od 17 let. Ravno tako obstaja tudi možnost, da se študentje, ki niso dokončali srednje šole, vpišejo v višji semester večerne gimnazije. Tako lahko dosežejo zrelostni izpit brez časovnega zaostanka. Ocene, katere so šolarji dobili na dnevni gimnaziji, bodo pri zaključnih izpitih upoštevane, manjkajočo snov predmeta pa morajo nadoknaditi do začetka 9. semestra. Tudi absolventom t. i. mature za uradnike (B-matura) bodo vsi uspešno zaključeni izpiti Priznani. Število obiska tedenskih ur se s tem znatno zmanjša. Študij traja 9 semestrov. Pouk je zvečer v času med 18.15 in 21.30 in obsega skupno 20 tedenskih ur. Stalno izmenjevanje misli med študenti in učitelji pospešuje prijetno vzdušje pri učenju in pomaga pri reševanju osebnih problemov in težav. Šolska praznovanja, ekskurzije in obiski gledališča pripomorejo k boljši povezanosti med študenti, absolventi in učitelji. Pridite tudi Vi k neobveznemu posvetovalnemu pogovoru in se seznanite z možnostmi in ponudbami. Podrobnejše informacije dobite pri ravnateljstvu Zvezne gimnazije za zaposlene, 9501 Beljak, St. Martinerstr. 7, tel. 04242/24383 (vsak dan od 8. do 12. ure). V učnem načrtu je dana tudi možnost obiska prostega predmeta „slovenščine“. Resolucija, sprejeta na obenem zboru SRD „Rebrač", 26. aprila 1991, naslovljena na škofa Kapellarija, Celovec Kot prosvetno društvo, ki po območju obsega med drugim celotno faro Št. Lenart pri sedmih studencih, ki je včlanjeno tudi v Krščansko kulturno zvezo in katerega člani so večinoma aktivni katoličani, smo na občnem zboru 26.4.1991 razpravljali tudi o trenutnem položaju farnega življenja v Št. Lenartu. Soglasno smo sprejeli naslednjo resolucijo: Spoštovani gospod škof, vsi prisotni člani društva Do-brač z ogorčenjem^ zasledujemo dogajanja v fari Št. Lenart pri sedmih studencih po odhodu župnika Čebula v pokoj in po umestitvi g. Rakuše kot novega provizorja. Pot, ki jo utira novi dušni pastir pri svojem pastoralnem delu, je pot odrivanja slovenskega življa In slovenske kulture iz šent-lenarškega farnega življenja. Pri svetih mašah je slovenski del zelo skromen, večinoma ni več slovenske pridige, zavedni Slovenci so iz liturgičnega sodelovanja popolnoma odrinjeni. Gospod Rakuša ne upošteva določila sinode glede sožitja obeh narodov v cerkvenem življenju. Še bolj tragično in usodno pa je, da se je novi provizor, sam Slovenec, ki prihaja iz mariborske škofije, postavil v tabor, ki Slovencem ni naklonjen, in s tem prispeval, da je prišlo do izbruha latentnega protislovenskega odnosa mnogih faranov. Tudi številni nemško govoreči farani odklanjajo takšno ravnanje g. Rakuše. Dobro vzdušje v fari je popolnoma porušeno. Slehernega, ki se zavzema za uporabo slovenščine pri cerkvenih obredih, razglasijo za skrajneža in ga s tem izobčijo iz družbenega življenja. Žal ni videti nobenih perspektiv, da bi se stanje izboljšalo. Na eni izmed zadnjih sej far- nega sveta je g. Rakuša v prisotnosti generalnega vikarja zaničljivo ugotovil, da mu Slovenci povzročajo psihosomatske težave („ Es wird mir schlecht, wenn ich sie schon sehe!“). Mnenja smo, da se je potemtakem g. Rakuša sam jasno diskvalificiral kot vodja dvojezične fare. Gostovanje lutkovne skupine z Jesenic „KLJUKEC IN DUH“ ponedeljek, 13. 5. 1991 ob 10. uri v otroškem vrtcu v Št. Petru ob 11.30 v društveni sobi nad posojilnico v Škofičah ob 18. uri v društveni sobi v stari šoli v Kotmari vasi torek, 14. 5. 1991 ob 8.30 v otroškem vrtcu „Naš otrok“ v Celovcu ob 10. uri v otroškem vrtcu SŠD v Mik-schallee ob 12. uri v otroškem vrtcu v Šmihelu ob_ 15.30 v kulturnem domu v Št. Primožu ob 18. uri pri Tišlarju v Št. Janžu Prireditelj: Slovenska prosvetna zveza skupaj z otroškimi vrtci in krajevnimi prosvetnimi društvi SELE-KOT MATERINSKA PROSLAVA Čas: v nedeljo, 12. 5., ob 14. uri Kraj: v šoli na Kotu Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Herman Velik“ TURISTIČNA AGENCIJA ODISEJ 64000 KRANJ MAISTROV TRG 2 tel. 03064211/790, 218/586 POLETJE 91 (7 dni z letalom) Grčija (Rodos, Kreto) od 4100,— Španija (Mallorca, Ibiza) 3900,— Ciper 4400,- Tunizija (Mini-Safah) 4300,— Turčija 4500,— Od 1. 5. do 14. 10. 1991 ROVINJ (hit poletja Slovensko primorje — Istra) hotel Park (A kat.) hotel Eden (A kat.) hotel Montavro (B kat.) hotel Adriatik (B kat.) • Križarjenja • Najem apartmajev Kultura/Reportaža STRAN petek, Sest mešanih zborov Pred nedavnim je v reviji „Naši zbori“ izšel ciklus skladb pod naslovom „Šest mešanih zborov“ na besedila dveh sodobnih koroških pesnikov Anite Hudi in Andreja Kokota. realistično-pesimistične poezije pesnika Andreja Kokota. Pesnika sta si sicer dokaj različna, vendar pa oba dosegata izredno sugestivnost, ki se zanimivo ujema in dopoljnjuje. Cikius „Sest mešanih zborov" je povezan v celoto in sicer po vrstnem redu nastanka. Anita Hudi: Spomin, Ko bi bil, V svet bi šel in Andrej Kokot: Pogreb živih, Rabljem našega časa, Tu ne bom ostal. Morda bi tudi domači zbori kdaj posegli po njem, saj je pravzaprav posvečen prav njim! Besedila je uglasbil Maks Strmečnik, ki je v vizitkah k tem skladbam zapisal naslednje: „V pesmih Hudlove in Kokota, ki obravnavajo partizansko in narodnostno tematiko, je tako rekoč v vsaki frazi čutiti odraz bolečine ob zgodovinsko tragičnih in kritičnih dogodkih. Za ustvarjanje prvih treh skladb sem si izbral pesmi Anite Hudi, ki rafinirano in razpoloženjsko pestro z besedo izražajo misli in občutja, ki ji ,hite v preteklost'.“ Ostale tri pa je pritegnila skladateljsko ustvarjalna spodbuda protestne Vigredni koncert MePZ Podjuna v Pliberku Navdušujoč nastop gostov iz Gradiščanske V dvorano pri Schwarzlnu v Pliberku je v soboto, 4. maja, vabil mešani pevski zbor Podju-na-Pliberk na vigredni koncert. Zbrala se je lepa množica poslušalcev, ki so se veselili izbranega in navdušenega petja Pevska in tamburaška skupina „Hrvatski i kulturni grup" iz Güsters-bacha je na povabilo MePZ Podjuna-Pliberk prvič nastopila na Koroškem in takoj navdušila poslušalce. domačih zborov — Mlade Podjune (vodi Vera Sadjak) in domačega MePZ Podjuna-Pliberk, ki ga vodi Tone Ivartnik. Posebno pa so navdušili gostje iz Güters-bacha na Gradiščanskem, ki so na povabilo MePZ Podjuna prvič nastopili na Koroškem. Pevska in igralska skupina „Hrvatski i kulturni grup“ iz Gütersbacha poslušalce ni navdušil le z lepimi hrvaškimi pesmimi, temveč tudi z izredno zahtevnimi tambu-raškimi vložki. Predsednik Fritz Kert se ni razveselil le prisotnosti Pliberškega župana mag. Raimunda Grilca, temveč tudi povratnega povabila, ki ga je po prireditvi izrekla skupina iz Gradiščanske. Dogomir Rakuša, duhov-Dnik mariborske škofije, je od lanskega julija naprej provizorvšt. Lenartu pri sedmih studencih. Od tedaj dalje v fari ni miru, čeprav si vsi prizadevajo v cerkvi in okoli nje obdržati svoj ljubi božji mir. Po 40 letih župnikovanja je lani v Št. Lenartu iz zdravstvenih razlogov zaključil s svojim delom župnik Avguštin Čebul. Njega je nadomestil Bogomir Rakuša, Slovenec, doma iz mariborske škofije. Vodila ga je duhovniška pot že po nekaterih koroških farah, pa nikjer ni mogel najti prave domovine. „Župnik Rakuša je zgubljen pastir," pravi verna žena pred farno cerkvijo v Št. Lenartu, noče pa točneje razložiti, kaj s tem misli. „Beseda da besedo in spet bomo zakurili prepir, ki se vleče v fari že skoraj 12 mesecev,“ pravi ženkica, ki je v črno ruto zavita in gre brez besed v farno cerkev, kot da bi hotela moliti za spravo in mir v fari. Zakaj je sploh prišlo do razprtije v fari, kjer so 40 let v cerkvi vladali mir, sloga in župnik Čebul? Že na samem začetku se je očitno novi župnik Rakuša sprl z večino slovenskih faranov. Zakaj? — Bog ve! Dipl. inž. Hanzi Urschitz pravi, da je Rakuša izrinil oz. da hoče izriniti iz cerkve slovenščino. V Št. Lenartu sta vsako nedeljo^ dve maši, ki jih je imel župnik Čebul skoraj 40 let nespremenjeno enako dvojezično. Dipl. inž. Urschitz: „Rakuša je obrnil vse na glavo. Kot Slovenec se je podredil asimilantom in o slovenskem jeziku in o slovenskem prebivalstvu noče kaj vedeti." Zakaj ne marate vseh slovenskih faranov? Župnik Rakuša temu očitku zopet ostro ugovarja: „Pridite k nam v cerkev, pa boste videli, da je vse dvojezično, vse je v najboljšem redu." Kaj pa pridige, zakaj so samo nemške? Odgovora ni. Zakaj, gospod Rakuša, pa imate tako slabe odnose do slovenskih faranov? „Ne do vseh, nekateri me pač nočejo,“ pravi Rakuša in ostro napada tiste, ki se ne strinjajo z njegovim postopanjem in mu očitajo izrinjanje slovenščine iz cerkve. V farnem svetu naj bi bil Rakuša pred generalnim vikar- $pr:> Reportaža Služabik le enemu delu ovc? jem Franklom dejal o slovenski prebivalcih naslednje: „Wem1 ich diese Gesichter sehe, wird mir schlecht, dann muß ich zur Anči (gostilna pri farni cerkvi) auf ein Bier.“ Rakuša: „Teg3 nisem rekel! To si je izmislil3 koza, ki vodi proti meni propm gando." In kdo je ta koza? Rm kuša: „Vašemu Tedniku in Nedelji ne bom povedal nič več! Z vami sem končal! Lani ste grdo pisali o meni in se do danes šo niste opravičili." Za kaj naj bi se ________________________ Naš tednik opravičeval? Vaš® Janc Wutti je že nad 40 let mežnar besede so zapisane v protokole cerkvi sv. Ane — zdaj mu je novi seje farnega sveta! Rakuša: DJ°vizor dejal, da ga ne potrebuje „Protokola nisem nikoli podpi' c-Mežnar ga je pred tem kritiziral sal|.. zaradi „nemške maše“. Slovenci v fari pravijo, da so nri. . , „ padle še znatno bolj trde bese- da razmerje med Ra- de, kot „Ihr seid alle Tscho- ^ m de| fa v n| dobro, sehen - Vsi ste Čuši", „Pojdite *7° bi rekli, da je izredno v Jugoslavijo!" itd. Rakuša P* s^a Za zUpn,kom pa menda pravi, da to vse ni tako mislil ož celotni cerkveni zbor. tudi ne rekel. Dejal sem le, d3 Pevka zbora Agnes Rotschnig imajo v Jugoslaviji dovolj „krar Je ena najbolj borbenih zastop-na" in da spodaj takih ljudi he nie provizorja Rakuše, jeseni je potrebujejo. celo pobirala zanj podpise. V „ 9°stilni Meisnitzer „pri Ančiji" Rakuša dela, S|ri0 jo srečali, tam je tudi cen- kakor hoče večina rala (farni dom) Rakuševih za- Taki in številni podobni prim3' govornikov. Rotschnigova: „Nori, ki jih je slišati od faranO''’ 12upnik ima vso našo podporo; dela, kakor mi hočemo in kakor je nam všeč. Seveda to nekaterim ne ugaja, ti pa so v manjšini." Torej se je župnik Rakuša kratko malo prikupil večini in pozabil na manjšino? Dipl. inž. Hanzej Urschitz: „Pri nas je šla asimilacija zelo hitro naprej; v ljudski šoli imamo sicer 25 % prijav k dvojezičnemu pouku, toda otroci od doma ne znajo več slovensko. Žalostno je, da imamo v fari zelo zelo veliko asi-milantov. In ravno tem ljudem se prilizuje Rakuša, Slovencev pa se izogiba in jih napada." Besede, ki so hudo prizadele ... Dipl. inž. Urschitz in drugi . Slovenci v občini so pri župniku Čebulu sooblikovali dvojezične maše ter so bili vedno tesno povezani z vsem cerkvenim življenjem v občini. Novi župnik oz. provizor Rakuša se je teh ljudi takoj otresel. „Sie brauche ich nicht, gehen Sie,“ je dejal mežnarju cerkve sv. Ane Francu Wuttiju, pd. Pajovcu iz Ločila. Pri Pajovcu je mežnarija že nad 100 let v družini. Oče in ded sta bila že mežnarja, Franc Wutti pa že nad 40 let skrbi za podružno cerkev sv. Ane. „Noben duhovnik v naši fari doslej še ni rekel, da mežnarja ne potrebuje," žalostno ugotavlja mežnar Franc Wutti, pd. Pajovec. Ko je imel Rakuša v podružni cerkvi sv. Ane prvo mašo, ga je mežnar kritiziral, ker je bila maša naenkrat skoraj samo nemška. Rakuša je reagiral zelo emocionalno in radikalno; od dušnega pastirja takega postopanja nihče ni pričakoval, najmanj pa mežnar, katerega je Rakuša zadel z besedami bolj trdo, kot ga bi lahko z železnim kolom. Da take bolečine ne popustijo hitro, je več kot razumljivo. S temi vsemi sem končal.. . Župnik Rakuša pri besedah očitno ne izbira posebno; ali mu manjka čut, ali pa to dela, ker tako misli. Odgovora v fari še niso našli. „Asimilant se druži z asimilan-ti," pravijo tisti, ki se sploh ne razumejo z Rakušo oz. on ne z njimi. „S temi vsemi sem v fari končal,“ pravi Rakuša. „Z njimi ne bom imel nikoli več opravka," z odločnimi besedami pravi Rakuša in zagotavlja, da bo še več kot 10 let v fari. Julija letos namreč poteče leto, za katero je škofija imenovala Rakušo za provizorja v Št. Lenartu pri sedmih studencih. Kaj bo po tem letu? Bo šlo po tej poti naprej, ali pa bo zmagala pamet in preudarnost — tudi na škofiji. Podpredsednik farnega sveta v Št. Lenartu Adolf Vouk (eden izmed zagovornikov provizorja Rakuše) upa na „krščansko trezno" rešitev. „Na silo ne bi smeli menjati župnijskega upravitelja, to bi ponovno vzburilo duhove. Toda: večno ni nič na svetu, tudi v naši fari ne! Potrebno se bo pač sesti za mizo in se pogovoriti ter vsako odločitev utemeljiti," pravi Vouk, njegova žena Agnes pa se je priključila in pripomnila, da, če naj bi' prišel novi župnijski upravitelj, naj bi bil mlad slovenski koroški duhovnik, ki obvlada oba jezika in ki bo spoštovan od vseh. Mogoče bo potem ta lepa fara končno našla mir, župnik in farni svet pa se bosta vrnila k svojemu prvotnemu delu, sejanju ljubezni in razumevanja med ^uc*m' ' ' Silvo Kumer Osternachtprozession: 1. Kreuz 2. Feuerwehrmänner 3. Kameradschaft 4. Musikkapelle 5. Minis tränten und das Allerheilligs 6. Die Gläubigen Odkar je Bogomir Rakuša provizor v Št. Lenartu, „prangajo' tudi „Kamerad-schaftbundlerji", na zadnjem mestu pa so verniki CD. Kultura NOVA RAZSTAVA SLIK V KNJIGARNI MOHORJEVE Prvič se s svojimi deli v Celovcu predstavlja slikarka Tatjana Jenko V torek, 7. maja 1991, so v prostorih Mohorjeve knjigarne odprli razstavo del slikarke Tatjane Jenko iz Ljubljane. S slikanjem se ukvarja zadnjih šest let in ob tem uresničuje že iz mladostnih dni izvirajoče želje. Le-te je podkrepila tudi s teoretičnim znanjem, pod mentorstvom akademskih slikarjev, še zlasti prof. Sava Sovreta. Njegova šola izhaja iz klasične, skoraj tonske osnove slikarske tradicije. Rezultat takega pristopa je visoka, prefinjena stopnja barvne kulture, ki daje vsakemu posamezniku osnove in široke možnosti pri nadaljnjem oblikovanju samostojnega likovnega izraza. S svojim delom Tatjana Jenko izpolnjuje potrebo po ustvarjanju lepega in trajnega, kar sicer čutijo mnogi, a jim ni dano, da bi jo izpolnili. „Slike Tatjane Jenko ob pretanjenem občutku za barvitost izražajo risarsko in kompozicijsko jasnost," je ob priložnosti zapisala umetnostna zgodovinarka mag. Maja Lozar Štamcar. Tudi na Koroškem znana likovna kritičarka Maruša Avguštin pa predstavlja opus Tatjane Jenko takole: „Z risbo se je kot z likovno abecedo ukvarjala precej dolgo in vztrajno in tudi rezultati niso izostali. Vendar je njena domena barva. V začetnih poskusih v barvah je uporabljala tempero in akvarel, pozneje se je oprijela predvsem oljnih in akril- nih barv. V njeni barvni skali prevladujejo rjavi in zeleni toni s številnimi niansami. Rumena in modra sta navadno močno zabrisani, rdeča se pojavlja bolj ali manj kot akcent. „Jaz svet vidim v takih barvah!“ je prepričljiv slikarki n komentar. Med motivi so najštevilnejša tihožitja: s cvetjem, s predmeti, z živalmi in s portreti. Odkrivajo dokaj dobro obvladovanje kompozicije in podajanje prostorske globine. — Dalje imamo opraviti s krajinami, v katerih se Tatjana Jenko izraža v zadržani barvitosti svoje barvne skale. Krajinske slike odkrivajo tudi panoramski prostor in sposobnost slikanja ozračja. — Preproste, zato pa intimne in na že omenjen subjektivno pogojen kolorit so ubrane tudi njene male slike cvetlic v vazah. Svet, ki ga upodablja Tatjana Jenko, je torej resničen svet, ki nas obdaja. Način, na katerega nam ga slikarka predstavlja, je realističen slog in potrjuje njeno prepričanje, da je glavni namen slike ugajati očesu ob prepoznavnosti naslikanega." Priporočamo vam, da si razstavo ogledate in o delih sami presodite. Morda pa boste med cvetličnimi tihožitji našli tudi primerno darilo ob priliki materinskega dneva ... MU Petletnica Slov. pastoralnega centra v Celovcu Pet let že obstaja u rad na slovenska fara v Celovcu. I menuje se Slovenski pastoralnicenter. Srce centrajeSlomškovdom. Aktivnih faranov je nad 150, njihov največji problem pa so premajhni prostori. Vrhu tega je še nekaj celovških Slovencev, ki se še niso pridružili slovenski fari. Regina Kunčič: Marica Rehsmann: „ Kar nam manjka, „Vsi celovški Slovenje predvsem delo ci so pri nas iskreno z mladino." dobrodošli." Dejansko se lahko fara sklicuje na bogato tradicijo. Takoj po vojni so se slovenski farani zbirali v „Priesterhaus-u“, nato mnogo let v cerkvi Kristusa Kralja ob Tarviserjevi cesti ter pozneje v Provincialni. Več kot 10 let pa se farno življenje celovških Slovencev odvija v Slomškovem domu. Kljub temu je prostorsko vprašanje slej ko prej nerešeno. Prostori so premajhni in ne dopuščajo razširjenega farnega delovanja. Na primer mladinskega. Kot nam je povedala Regina Kunčič, v farnem svetu odgovorna za družinsko delo, obiskuje mesečno družinsko mašo 40 do 50 otrok. Da je delo z otroki uspešno, je dokazala tudi pretekla nedelja: dvajset deklic in fantkov je prejelo prvo sveto obhajilo, Mohorjeva ljudska šola pod vodstvom ravnateljice Marice Hartmann pa je poskrbela za to, da je bil ta dogodek zares prazničen in svečan. Vendar: ko otroci doraščajo v mladince, „je delovanje z njimi v bistvu prekinjeno" (Regina Kunčič). „Nimamo Katoliške mladine, to pa mdr. zato, ker nimamo primernih prostorov." Poleg dela z otroki in mesečnih družinskih maš skuša Slovenski pastoralni center uresničevati predvsem tudi družabnost med verniki ter oskrbovati bolnike. Obiske pri bolnikih, bodisi v bolnišnicah bodisi na njihovih domovih, organizira farni svet; trenutno ga sestavljajo pater Roman Kutin, Marica Tischler, Janko Merkač, Regina Kunčič, Franc Florjančič, Zala Breitfuss-Inzko, Marica Rehsmann in Mimi Klopčič. Farni svet je četrtletno izdajal farni list (pristojen je zanj Janko Merkač), ki pa v zadnjem času ne izhaja več redno. „Manjkajo nam finance," pravi Marica Tischler. Z denarjem, ki ga Pastoralni center dobiva od maš in od izrednih podpor, komaj pokrivajo stroške za električni tok, kurjavo, rože in sveče. Sedanji vodja Pastoralnega centra je salezijanec Roman Kutin. Njegova predhodnika sta bila Jože Andolšek, sedaj še vodja Duhovni vodja Slovenskega pastoralnega centra, pater Roman, in ravnateljica Mohorjeve ljudske šole, Marica Hartmann, v skupini deklic in fantkov, ki so preteklo nedeljo prejeli prvo sv. obhajilo. Modestovega doma, in Stanko Hočevar, prav tako salezijanec. Znano je, da bodo s koncem tega šolskega leta salezijanci oddali vodstvo Modestovega doma ter da dijakinje ne bodo več stanovale v Slomškovem domu, temveč v Modestovem. Krški škof Kapellari, ki trpi zaradi premajhnega duhovniškega naraščaja, si zelo želi, da bi salezijanci ostali na Koroškem in da bi v izpraznjenih prostorih Slomškovega doma našli svoj novi dom. Za to je tudi obljubil potrebna denarna sredstva. O tem naj bi kmalu tekla pogajanja med Mohorjevo družbo in krškim škofom skupaj s Pastoralnim centrom, ki upa, da bo tako rešil svoje prostorske probleme. Vendar problem Pastoralnega centra ni samo prostorskega značaja. Farno občestvo sestavljajo v lepem številu verniki iz Slovenije, ki so našli v Celovcu svojo drugo domovino. Sestav- ljajo ga tudi nekateri pripadniki večinskega naroda, ki pa so se medtem naučili slovensko. Tako npr. Regina Kunčič prihaja iz Vzhodne Tirolske; poročila se je s koroškim Slovencem Jankom Kunčičem in sedaj že odlično govori slovensko. Tudi dipl. inž. Fritz Breitfuss, doma iz Knittel-felda na Štajerskem, ter poročen z Zalko Inzko, redno zahaja v Slovenski pastoralni center in se je prav tako naučil slovenščine. „Želeli pa bi si," tako članica farnega sveta Marica Rehs-mann, „da bi se še več celovških Slovencev vključilo v našo farno življenje. V našem mestu živijo rojaki, ki še vedno hodijo v stolnico ali v kako drugo cerkev, pa bi jih z velikim veseljem pozdravili v naših vrstah." Prepričani smo, da se bodo rade volje odzvali temu povabilu. -Kuj- Kultura Flora Rauter (v sredini) obhaja vsa čila 95-letnico svojega življenja. Na sliki jo vidite s tajnikom KKZ Nužejem Tolmajerjem (levo) in hčerko Hildo. KOROŠKA PESNICA FLORA RAUTER PRAZNUJE SVOJO 95-LETNICO „Oba jezika kot bisera dva!“ Flora Rauter, rojena Simonič, je te dni obhajala svojo 95-letnico življenja. V kratkem bo po večletni odisejadi izšla njena prva pesniška zbirka v slovenščini, nekaj mesecev zatem pa še v nemščini. Flora Rauter, ki sedaj živi pri hčerki Hildi, je zapisala o dvojezični podobi Koroške naslednje besede: „Oba jezika kot bisera dva, šele oba skupaj mi dajeta celoto!“ Tako bo njeno pesniško ustvarjanje — ohranjenih je nad 100 slovenskih in enako število nemških pesmi — predstavljeno v celoti, ko bo izšla tako slovenska kakor tudi nemška pesniška zbirka. Flora Rauter je napisala svoje prve pesmi, ko je bila stara kakih 13 let. Marsikatera r ^ Glosa Dejansko kulturni škandal! Kolikokrat si bomo koroški Slovenci še mogli privoščiti, da desetletja zamolčimo slovenske besedne ustvarjalce. V zadnjih petih letih nam je to uspelo skoraj trikrat. Nekaj tednov pred smrtjo je izšel pesniški prvenec Antona Gabriela, ki je bil tedaj star nad 90 let; skoraj ne bi doživel izida svoje knjige Peter Mohar, tudi star nad 90 let, in sedaj čaka na objavo svojih pesmi tudi Flora Rauter, stara 95 let. Takšen odnos do lastnih besednih ustvarjalcev je resnični kulturni škandal! njena pesem se ni ohranila, saj so našle svoj konec v ognju. „Tri šolske zvezke mojih mladostnih pesmic sem nekoč v hudih duševnih težavah, v nekaki zmedenosti, kot žgalni dar vtaknila v peč, kjer so zgorele.“ Škoda za pesmi, ki tako tudi po desetletjih ne morejo biti predstavljene javnosti v knjižni obliki. Škoda pa tudi, da med založniki in temi, ki so vedeli za literarno žilico Flore Rauter, ni bilo zadosti zavzetosti, da bi že pred desetletji prišlo do izdaje pesniške zbirke. Marsikatero njeno pesem je danes moč slišati tudi z naših odrov. Nekatere njene pesmi je uglasbil njen mož Franc Rauter, znani rožanski skladatelj. Tudi njemu se ni zgodilo drugače kot Flori Rauter; lepo število njegovih skladb za godbo na pihala se je izgubilo. Zadnji sledovi teh skladb vodijo v Ljubljano. Flora Rauter pa ni pisala le pesmi, ampak je svoje sposobnosti odkrila tudi na likovnem področju. Tako je v svojih mladostnih letih slikala pokrajinske slike in portrete. Marsikatero sliko je prodala in si tako prislužila nekaj denarja, da je tako laže preživljala družino. Tudi njen mož Franc Rauter je poleg svojega glasbenega ust- Tomaž Ogris je z uredniškim odborom izdal v 40. letniku izhajanja Mladega roda številko 9/10 (maj-junij). Tudi tokrat je v tem pisanem šolskem listu mnogo zanimivega branja. Naj so na tem mestu omenjeni avtorji in sodelavci, ki so sooblikovali to številko: Milena Pipp, Anica Perpar, Helena Bizjak, Dorli Hammerschall, Lojze Lach, Herman Germ, Tomaž Ogris, Jože Kraut, Janja Slovenec v tujini Kam naj šel bi tu poslušat dragi mi slovenski glas? Da se spomnim na pretekli sončni moj mladostni čas. Kdaj le kdaj bom spet zaslišal mili mi slovenski spev? Ah, v tujini pa pogrešam mladih let sladak odmev. Se v bolesti solza vtrine, tožno v srcu je sedaj, ja, presrečni zlati časi se ne vračajo nazaj. Kadar moral bom umreti, rajžat tja na oni svet, takrat, oh, še enkrat slišal ' bi slovensko pesem pet. In zaspal bi kakor dete v naročju mamice, saj ob zibelki je pela, mi slovenske pesmice. Flora Rauter v_______________ y varjanja našel čas, da je naslikal še kakšno sliko. Posebno vesela je bila Flora Rauter obiska tajnika Krščanske kulturne zveze Nužeja Tol-majerja, ki je slovensko javnost opozoril na njene pesmi in druge skrite talente. Ob 95. rojstnem dnevu Flore Rauter naj so ji na tem mestu izrečene najprisrčnejše čestitke, ki naj so povezane z željo, da izideta čimprej tako slovenska kot tudi nemška pesniška zbirka. Kert, Milica Hrobath, Neža Maurer, N. Povše, Marica Pčrtsch, Tatjana Angerer, Pavle Zablatnik, Joško Wrolich in Valentin Polanšek. Vrsta mladih slovenskih avtorjev iz južne Koroške se javlja tudi tokrat k besedi v pismih bralcev, ki jih ureja Marica Pinter. Tokratni športnik, ki ga predstavlja Joško Wrolich, je odlični igralec pri Slovenskem atletskem klubu Franc Sadjak. Vincenc Gotthardt Mladi rod za meseca maj in junij Radio / TV / Prireditve PETEK, 10. maj Koroški liki (R. Vospernik). Jezikovni pogovor (J. Messner). Socialno skrbstvo v dvojezičnem okolju (F. Merkač) SOBOTA, 11. maj „Od pesmi do pesmi — od srca do srca.“ NEDELJA, 12. maj 6.30—7.00 Dobro jutro na Koroškem. — Duhovna misel (dekan P. Kassl). 18.10-18.30: Dogodki in odmevi. PONED., 13. maj Šmarnice z Ziljske Bistrice v živo. TOREK, 14. maj Partnerski magazin. SREDA, 15. maj Glasbena sreda. 21.05—22.00 Dvojezično Marijino petje v Stebnu pri Bekštanju. ČETRTEK, 16. maj Rož — Podjuna — Žila „DOBER DAN, KOROŠKA“ 12. maj 91, FS 2, ob 13. uri predvidoma z naslednjimi prispevki: Dekla Gospodova? — Ženska v Cerkvi Kmetice: Že od nekdaj nosilke družinskega življenja Otroški dan 1991 v Št. liju Gustav Januš: Razstava novih slik v rotovški galeriji v Wolfsbergu AA: Prvo športno tekmovanje srednjih šol Slovenije, Furlanije in Koroške v Beljaku T A T E D E N V R A D I U KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA IN MePZ „JAKOB PETELIN-GALLUS“ IZ CELOVCA VABITA NA KONCERT „GALIUS PO SVET v soboto, 25. maja 1991, ob 20. uri v kulturnem domu v Ledincah in v nedeljo, 26. maja 1991, ob 20. uri v Neue Burg v Velikovcu. Nastopajo: Mešani pevski zbor „GALLUS" iz Buenos Airesa, Argentina Mešani pevski zbor „GALLUS" iz Kranja Trobilni kvartet „GALLUS" iz Ljubljane „GALLUS CONSORT“ iz Trsta Mešani pevski zbor „JAKOB PETELIN-GALLUS" iz Celovca SLOVENJI PLAJBERK MATERINSKA PROSLAVA Čas: v soboto, 11. 5., ob 19.30 Kraj: v gostilni Folta v Slovenjem Plajberku Prireditelj: SPD „Vrtača“ DOBRLA VAS MATERINSKA PROSLAVA Čas: v nedeljo, 12. 5. 1991, ob 20. uri Kraj: v kulturnem domu v Dobrli vasi Prireditelj: Otroški zbor Slovenskega prosvetnega društva „Srce“ v Dobrli vasi ŠMIHEL LJUDSKI PRIPOVEDNIKI Iz svoje knjige „HIŠA NA BREGU“ bo bral Ciril Rudolf-Bognar iz Bistrice Stare pesmi in balade bosta pripovedovala Ančka Čebul in Jože Demšar Večer bodo olepšali pevci zbora „Gorotan" iz Šmihela Čas: v petek, 10. 5. 1991, ob 20. uri v farni dvorani v Šmihelu Prireditelj: KPD Šmihel RADIŠE MATERINSKA PROSLAVA Čas: v soboto, 11. 5. 1991, ob 20. uri Kraj: v kulturnem domu na Radišah Nastopajo: domače društvene skupine Prireditelj: SPD „Radiše" Če potrebujete vstopnice za ALPSKI VEČER BLED '91, ki bo 11. maja 1991, pokličite na tel. (O 42 30) 657 TINJE SPOMINSKI KONCERT prof. Anton DERMOTA Jovita Weber-Dermota, solopevka Čas: v nedeljo, 12. 5. 1991, ob 20. uri Kraj: v Domu prosvete v Tinjah V okviru koncerta bo tudi spominska razstava! OBIRSKO MATERINSKA PROSLAVA Čas: v nedeljo, 12. 5. 1991, ob 10.30 (po maši) Kraj: pri Kovaču na Obirskem Na sporedu: petje moškega zbora, igrica šolarjev, recital ob 40-letnici obirske ljudske šole Prireditelj: SPD „Valentin Polanšek" na Obirskem ŠMARJETA V ROŽU Veseloigra: POROČIL SE BOM S SVOJO ŽENO Čas: v nedeljo, 12. 5. 1991, ob 20. uri Kraj: v farni dvorani v Šmarjeti v Rožu Nastopa igralska skupina iz Žvabeka Prireditelj: katoliška prosveta v Šmarjeti v Rožu CELOVEC Glasbena šola in ORF-slovenski oddelek prirejata v sredo, 15. 5. 1991, ob 19.30 KONCERT NAGRAJENCEV republiških in deželnih tekmovanj iz Slovenije in Koroške. Na koncertu sodelujejo prvonagrajenci republiških in zveznih tekmovanj iz Slovenije ter deželnih tekmovanj iz Koroške. CAMPING ROZ IŠČE za sezono 1991 servirke (z in kašo), osebo za prodajo sladoleda in dva mlada fanta za razna dela v campingu. Zaželeno je vozniško dovoljenje B in F kategorije (vendar ni pogoj). Telefon (0 42 26) 246 Iščemo KUHARICO ali POMOČ ZA KUHINJO in SERVIRKO. Interesentke se naj nujno javijo pri gostilni MALLE v Selah, tel. (0 42 27) 72 01 BILCOVS MATERINSKA PROSLAVA Čas: v nedeljo, 12. 5. 1991, ob 19.30 Kraj: v avli ljudske šole v Bilčovsu Prireditelj: SPD „Bilka“ Bilčovs JEZIKOVNE POČITNICE ponudba za otroke od 10. do 16. leta NOVO MESTO od 14. 7. do 3. 8. 1991 SELE MATERINSKA PROSLAVA Čas: v soboto, 11. 5. 1991, ob 19.30 (po maši) Kraj: v farnem domu v Selah Spored bodo oblikovali: otroci ljudske šole v Selah, mladinski zbor iz Kota in učenci glasbene šole Po prireditvi: družabno srečanje za matere Prireditelj: KPD „Planina" v Selah „Jezikovne počitnice“, ki stanejo za tritedensko bivanje v Novem mestu šii. 3800,— (in potni stroški), nudijo: • tri ure pouka dnevno (razen v soboto in nedeljo) • skrbno izdelan učni program, prikrojen potrebam otrok • polno integracijo v vestno izbrano družino z otroki v isti starosti • ves čas tečaja oskrbo in pomoč našega spremljevalca • spoznavanje dežele in ljudi na kratkih izletih • možnosti za šport in razvedrilo, srečanje z mladimi ljudmi SODALITAS i i Dom v Telefon: (04239)2642 9121 Tinje V soboto, 11. maja, od 14. do 19. ure Otroci rišejo za svoje mamice in babice slike z rožnimi motivi: Slikanje na steklo za materinski dan, nem. Voditeljica: Erika Malle od nedelje, 12. maja, od 18. ure do nedelje, 2. junija, do 12. ure „TINJSKA DRUŽINA“ se sreča v sončnem mesecu — spomladanski dopustniški dnevi za starejše ljudi Vodi: Majdi Blčml v nedeljo, 12. maja. ob 20. uri SPOMINSKI KONCERT — PROF. ANTON DERMOTA Jovita Weber-Dermota — solopevka, Hilda Dermota — klavir (V okviru koncerta spominska razstava!) v sredo, 15. maja, ob 9. uri Predavanje: CERKEV IN KOROŠKI SLOVENCI Predavatelj: dv. sv. dr. Valentin Inzko v četrtek, 16. maja, ob 20. uri Predavanje: PROBLEM JUŽNE AFRIKE, nem. Predavateljica: s. Palotti Findenig v petek, 17. maja, ob 15. uri Predavanje: BOŽJA MATI NAS SPREMLJA VSE DNI ŽIVLJENJA Predava: mag. Marija Perne, Galicija v torek, 21. maja, ob 20. uri DIA-predavanje: Graditi za bodočnost, nem. Predavatelj: univ. prof. dr. Gerhard Fa-ninger v sredo, 22. maja, ob 9. uri Predavanje: DELOVANJE IN ŽIVLJENJE ŠOLSKIH SESTER NA KOROŠKEM Predavateljica: s. prov. Karmela Kelih v četrtek, 23. maja, ob 20. uri KONFLIKTI MED STARŠI IN OTROKI?, nem. Predavateljica: dr. Heidelinde Raab v petek, 24. maja, od 8. do 19. ure Tečaj za spretne roke: TISK NA BLAGO (na nakupovalne vrečke, namizne prte . . .), nem. Voditeljica: Erika Malle od sobote, 25. maja, od 14.30 ure do nedelje, 26. maja, do 16.30 ure PRIPRAVA NA ZAKON, nem. Voditelj: Jože Kopeinig Predavatelji: mati, zdravnik, duhovnik v ponedeljek, 27. maja, ob 20. uri Odprtje razstave del umetnice DAINESE (Olje na platnu) v torek, 28. maja, ob 10. uri Sele in Selani — narodopisna raziskava načina življenja Predavateljica: dr. Marija Makarovič NAŠ TEDNIK— Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopata predsednik dr. Matevž Grilc in osrednji tajnik mag. Marjan Pipp, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26. Uredništvo: Silvo Kumer (glavni urednik), uredniki Heidi Stingler, Marijan Fera, Vincenc Gotthardt, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26. Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: „Naš tednik“, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka 04 63 / 51 25 28-0. Naš zastopnik za Jugoslavijo: ADIT, Glonarjeva 8, 61000 Ljubljana, tel.: 061 / 32 97 61. Letna naročnina: Avstrija 350,— šil., Jugoslavija 900,--Din., ostalo inozemstvo 550,— (800,— šil. zračna pošta), posamezna številka 8,— šil. (20,— Din.). STRAN 13 Domače vesti/Oglasi Avstrijsko prvenstvo kolesarjev ob Baškem jezeru Sredi meseca maja pričakuje okolica Baškega jezera mlade kolesarje iz vse Avstrije. Ti se bodo pomerili na avstrijskem prvenstvu v dirki na kronometer. Tekmovali bodo šolarji, mladinci in juniorji, in sicer v soboto, 11. maja, v tekmovanju dvojic — start bo ob 15. uri, v nedeljo, 12. maja, ob 9.00 pa bo dirka na kronometer (Einzelzeitfahren) za posameznike. Kolesarji bodo tekmovali na Božanski cesti B85 v smeri Bekštanj-Loče-Ledince po letnikih na različne razdalje. Start ter cilj bosta v Bekštanju. Organizator prvenstva — kar zadeva športne strani — je Kolesarska zveza Koroške. Pokroviteljstvo pa je prevzela turistična zveza okolice Baškega jezera, ki je za izvedbo tega avstrijskega prvenstva kolesarski zvezi nakazala 50.000 šilingov — in to vnaprej. Turistična podjetja naše okolice pričakujejo za dni pred materinskim dnevom večji naval športnikov iz vse Avstrije, ki bodo v teh dneh v maju gotovo poživili turizem. Samo tekmecev bo okoli 300, pričakujejo pa seveda tudi spremstvo (trenerje, mehanike, navijače, tete in matere ... ). Zato ni čudno, da se je župan Hatze osebno močno zavzel za obravnavano športno prireditev, ki bo podjetjem nudila stotine nočitev v predsezonski dobi. Turistična zveza pa je pripravila za goste iz avstrijskih zveznih dežel tudi privlačen okvirni program, od tekmovanja za rekreativce na Stari grad v petek, 10. maja, prek nastopov godbe na pihala do postrežbe za gledalce ob progi in v cilju samem. Športniki pa pridejo predvsem po kolajne — zlate, srebrne, bronaste! Kdo jih bo odnesel? Samo toliko: Korošci sodijo med prve favorite. Joško Wrolich KMEČKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST (KIS) IN FORSTLICHE AUSBILDUNGSSTÄTTE OSSIACH/OSOJE VAS PRISRČNO VABITA NA Tečaj o pravilnem izsekavanju in negovanju gozda V gozdu je za kmeta veliko denarja. Včasih je težko videti „skriti" denar. Šele izsekavanje in gojenje gozdov po strokovnih navodilih nam potrdi gornjo misel. Zaradi strokovnosti pri delu laže pridemo do denarja, pa tudi izboljšamo celotno stanje gozda. Torej je vsak kmet sam pristojen, da si zagotovi kapital za svojo bodočnost in za prihodnost svojih potomcev. Ob primeru gozdne parcele družine ABUJA v Bistrici na Zilji Vas bomo podrobneje seznanili s potrebnim znanjem za pravilno izsekavanje in gojitev gozdov. Na razpolago nam bosta dva strokovnjaka iz Osoj, in sicer inž. Karl KATHOLNIG in inž. Franz MOSER. Čas in kraj: od 8.45 do 12. ure predavanje s filmom v gostilni Ahatz na Bistrici na Zilji. Popoldne praktična ponazoritev pravilnega izsekava- Za tiskovni sklad so darovali: Blaž Sturm, Lipa 100,—; Ana Kropivnik, Velinja vas 50,—; prof. Jože Wakounig 50,— ; župnik Maks Mi-chor, Kotmara vas 50,—; Anton Valentinič, Potok 50,—; dekan Leopold Kassl, Bilčovs 50,—; Lorene Bister, Podgrad 50,—; Marija Krautzer, Dolinčiče 50,—; Josef Valentinič, Ravne 50,—; Johan Lepuschitz, Ravne 100,—; Johan Grčblacher, Reka 30,—; Janez Kajžnik, Svatne 50,—; Marija Travar, Kapla 20,—; župnik Franc Hudi, Kapla 40,—; Ivan Rus, Struga 20,—; dr. Mirko Boročnjk, Št. Janž 50,—; Katarina Blüml, Št. Janž 20,—; Martin Mišic, Podsinja vas 50,—; Joško Ojcl, Polana 50,—; Brežnikarjeva družina 50,—; Mihi Pečnik, Št. Janž 20,—; Marjeta Krainz, Libuče 50,—; Marija Trampusch, Pliberk 50,—. Iščemo TAJNICO za zunanjo trgovino, celo- ali poldnevna zaposlitev oziroma 2 dneva v tednu, z znanjem srbohrvaščine, pod dobrimi pogoji. Celovec, tel. (0463) 38 02 81 Šifra „Dr. Th" nja in negovanja gozda ob primeru gozdne parcele družine ABUJA Rupert v Bistrici na Zilji. Prispevek: šil. 120,— SLOVENSKA ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA Mikschallee 4, 9020 Celovec telefon (0463) 32 385 VRTNARSTVO BÖHMIG Franz Delo v vrtu: praktični priročnik. — (2. izd.). — Maribor: Obzorja, 1988. — 395 str.: ilustr. BECKETT Kenneth A. & David CARR & David STEVENS Vrt v lončkih: razkošje rastlin na balkonu, terasi in dvorišču. — Lj.: CZNG, 1987. — 167 str.: barvne ilustr. GARLAND Sarah Zeliščni vrt: gojenje dišavnic in zdravilnih zelišč na domačem vrtu. — (Lj.): CZNG, 1987. - 167 str.: barvne ilustr. Der Garten: Planung — Gestaltung — Pflege: ein Ratgeber rund um den Garten. — Liechtenstein: International Book Sales Establishment Balzers, 1990, — 592 str: barvne ilustr. GOLOB Izidor Vrt in letni časi: priročnik o vrtnem cvetju in sobnicah za vse letne čase za mnoga leta. — V Lj.: Prešernova družba, 1988. — 198 str: barvne ilustr. KRIŠKOVIĆ Pavao Biološko pridelovanje hrane: praktična uporaba biološkega pridelovanja. — Lj.: Kmečki glas, 1989. — 217 str: barvne ilustr. OMAHEN Marija Moj bio-vrt: vrtnarjenje brez kemije, koledar setev, saditev, presajanj ... — Lj.: ČGP Delo, 1988. — 111 str: ilustr. Ureditev vrta: vse o načrtovanju in pripravah za zares uspešno vrtnarsko leto. — (Lj.): Mladinska knjiga, 1988. — 144 str: barvne ilustr — (Zbirka Več veselja z vrtom) Vrtno cvetje: ilustrirani vrtni priročnik. — Lj.: Mladinska knjiga, 1987. — 144 str: barvne ilustr — (Zbirka Več veselja z vrtom) Za takojšnjo namestitev iščemo sodelavca(ko) za opravljanje komercialno-administrativnih del na področju zunanje trgovine. Obračamo se na osebe z zaključeno trgovsko akademijo, trgovsko šolo ali abiturientskim tečajem na trgovski akademiji. Obvezno je obvladanje slovenskega jezika. Javite se po telefonu pod številko (0463) 37450 ali pišite na naslov. |gKRA Handelsgesellschaft m. b. H. Viktringer Ring 13, 9020 Klagenfurt/Celovec Šport Šport Prva zmaga proti Žitari vasi Bilčovs — Žitara vas 2:0 (2:0) Bilčovs: Katnik 5, Schlemitz 5, W. Kuess 5, Schellander 5, J. Kuess 5, Ogris 4 (85. Rauter 0), Stojilkovski 4, Hobel 5, Weich-both 3 (60. Schaunig 0), Partl 5, Quant-sehnig 4; Bilčovs: 200 gledalcev Sodnik: Marko (brez napake) Strelca: Quantschnig (30.), Partl (45.) Kljub zelo težkim terenskim razmeram (mokro in mehko igrišče) se je odvijala tekma na zelo visoki ravni. Predvsem domačini so bili tokrat dobro razpoloženi, kar se je v 30. minuti tudi obrestovalo. Po prekršku je Quantschnig iz 25 metrov poslal žogo v gol. Tik pred polčasom pa je Partl izrabil napa- ko vratarja, ter povišal rezultat na 2:0. V drugem polčasu so sicer gostje zaigrali bolje, a bilčovška obramba ni dopustila zadetka. Tako so si domačini zasluženo priborili dve zelo pomembni točki v boju za obstoj v podligi. Vrhu tega je bila_ to za Bilčovs prva zmaga proti Žitari vasi. Tudi proti Žrelcu s tremi napadalci? Taktična varianta trenerja Katni-ka (trije napadalci) se je proti Žitari vasi izkazala kot uspešna, kajti dodatni napadalec Partl je precej poživil igro v napadu ter zadel tudi gol. Z isto taktiko želijo Bilčovščani v naslednji tekmi osvojiti točko proti Žrelcu. Ekipi bo na razpolago tudi Hartl, ki je bil zdaj poškodovan. Podliga: 1. Treibach 21 13 8 0 49:19 34 2. Vetrinj 21 11 9 1 38:13 31 3. Žrelec 21 8 9 4 39:23 25 4. Velikovec 20 8 8 4 39:23 24 5. Liebenfels 21 8 8 5 36:29 24 6. Rožek 21 8 5 8 35:38 21 7. Žitara vas 21 6 7 8 24:26 19 8. Oberglan 21 7 5 9 36:47 19 9. Bilčovs 21 6 6 9 25:31 18 10. ASV 21 5 7 9 35:43 17 11. Mostič 20 5 6 9 31:43 16 12. St. Andraž 21 5 610 28:51 16 13. Št. Lenart 21 3 810 21:32 14 14. Ruda 21 2 10 9 26:45 14 Globašani odvzeli Metlovi točko Globasnica — Metlova 2:2 (0:1) Globasnica: Kaiser 5, H. Micheu 5, Fera 4, Zanki 4, G. Sadjak 4, Schatz 4 (85. Duller 0), Misetič 4, K. Micheu 4, E. Pajančič 5, Thonhofer 5, S. Pajančič 4 (76. Kordesch 0). Globasnica: 250 gledalcev; Sodnik: Paulitsch (dober) Strelci: E. Pajančič (50. 11-m), Thonhofer (75.), oz. Tomažič (35. 11-m), Sadovnik (65.) Pred množico gledalcev so se Globašani pokazali kot zelo zbrana in zrela ekipa. Igralci so se popolnoma držali navodil trenerja, ki je bil tokrat s svojo ekipo zelo zadovoljen. Ker je bil nasprotnik iz Met-love zelo močan, so Globašani hoteli priti do uspeha s hitrimi protinapadi, kar se je izkazalo kot edino pravilna taktika. Sploh pa je potrebno omeniti, da so se obrambni igralci izredno poboljšali v primerjavi z zadnjimi tekmami; predvsem H. Micheu je tokrat iz obrambe uspešno vodil igro Globašanov. Izenačen rezultat pa je za Globašane kot zmaga, kajti Metlova sodi v ožji krog favoritov za 1. mesto. Lesjak: „Radi smo pomagali Kapelčanom!“ Da znajo Globašani igrati nogomet, je znano. Najbolje pa igrajo proti dobrim nasprotnikom, kar so tokrat zopet dokazali. Trener Lesjak: „Tokrat sem bil sam presenečen nad mojo ekipo, ki je zbrano igrala polnih 90 minut. Z remijem pa smo pomagali tudi Kapelčanom, ki imajo zdaj dobre možnosti za 1. mesto.“ V naslednjem kolu želijo Globašani proti Sinči vasi prvič v vigrednem delu prvenstva zmagati. Sporn sam odločil derbi Najboljši vratar v 1. razredu Miloš Rus je še vedno poškodovan. Trener Fera upa, da bo vsaj ob koncu prvenstva zopet igral. Foto: Fera Galicija — Železna Kapla 1:2 (0:0) Železna Kapla: Varch 4, Kukoviča 3, Užnik 2, Kaschnig 3 C65. Jerlich 3), Köck 3, Rozmann 3, Šporn 5, Germadnik 3, Grubelnik 4, Kuchar 2, Jenschatz 2 Galicija: 150 gledalcev Sodnik: Zanin (korekten) Strelci: Šporn (51., 60.); Klančnik (85.) Kapelčanom sta manjkala Rus (poškodovan) in Preschern (službeno zadržan), kljub temu je bila igra Železne Kaple uspešna. Kot po navadi je bil tudi tokrat derbi zaznamovan z izrazito borbenostjo obeh ekip. Srečnejši so bili Kapelčani, predvsem pa Šporn, ki je v drugem polčasu kar dvakrat zatresel nasprotnikovo mrežo. Možnosti za 1. mesto so se povečale Zelo zanimivo bo naslednje kolo: Kapelčani igrajo doma proti Reichen-felsu, kjer je upoštevanja vredna samo zmaga; Grebinj gostuje v Dobrli vasi, Metlova pa ima za nasprotnika ekipo iz Pokrč. Trener Fera misli, da bo najmanj ena od dveh ekip oddala točko, kot se je zgodilo že v zadnjem kolu, ko je Metlova presenetljivo oddala točko v Globasnici. Bo za Šmihel še nevarno? Labot — Šmihel 1:0 (0:0) Šmihel: EberweinS, Walters, Buchwald 2, Juri 2, Kräusler 2, Lopinsky 3, Berchtold 2 (65. Mat-schek 0), Kert 3, Wagner 4, Gros 2, Pasterk 4. Labot: 200 gledalcev Sodnik: Schönlieb (povprečen) Strelec: Pansi (77.) Čeprav je Lopinsky po poškodbi zopet igral, je bila kljub temu igra Šmihelčanov izredno slaba. Predvsem sredinski igralci so zapovrstjo delali napake in zato si niso mogli ustvariti plodovite igre. V napadu je manjkal tudi Motschilnig, ki si je pri delu ranil prst na roki. Nadomestil ga je Pasterk, ki pa je v prvem polčasu zapravil edini priložnosti. V drugem polčasu so Šmihelčani sicer precej napadali, a brez uspeha. Srečnejši so bili domačini, ki so v 77. minuti uspešno zaključili napad z golom. Marijan Sadjak pred vsemi. (Iz ozadja:) Nabernik, Blažej, Seebacher, L. Sadjak, Rossman in M. Sadjak. Foto: Fera KLJUB DEŽJU V DOBRLI VASI 1300 gledalcev SAK —Pliberk 0:1 (0:1) SAK: Leitgeb 4, F. Sadjak 3, dr. Ramšak 3, Kreutz3, A.SadjakS, Kräusler 3, Galo 4, M. Sadjak 3, Blajs 2 (67. Šmid 0), Lippusch 4 (72. Han-ser 0), Blažej 3; Pliberk: Jesse 4, Habernig 3, Wuntschek 4, Seebacher4, Urnik3, Rossman 2, DlopstS, Škof 4, Knauder 3 (81. Rothleitner 0), Wölbl 4, Hoher (90. Pahoinig 0); Dobrla vas, 1300 gledalcev Sodnik: Straus (dober) Strelec: Škof (30.) Rdeči karton: Škof (90./zaradi kritiziranja) Kljub dežju se je v Dobrli vasi zbralo 1300 gledalcev; videli so zanimivo tekmo. Pliberk je igral taktično zelo disciplinirano, SAK pa je bil brez legionarja Stanisav-ijeviča, ki je manjkal na vseh koncih in krajih. Tako je Pliberk odnesel tesno zmago. Pliberčani so od vsega začetka močno pritiskali in pokazali, da hočejo z vso silo nazaj v boj za prvo mesto. Prvih 30 minut je Pliberk igral zelo dobro, v tem času je dal tudi odločilni gol. Po napaki obrambe SAK je Škof čisto sam dobil žogo v kazenskem prostoru in uspešno zaključil. SAK je nato igral nekoliko bolje in je predvsem vil. polčasu prevzel pobudo, toda za gol le ni zadoščalo. Pliberk je kratko pred koncem igre po napaki libera SAK dr. Ramšaka zapravil še enajstmetrovko, a Wölbl je poslal žogo čez gol. PriSAKjedobrobranilvgolu Robert Leitgeb, ki je igral šele drugič in zdaleč ni bil več tako nervozen kot proti VSV. Svojo ustaljeno formo sta proti Pliberku pokazala tudi Lojze Sadjak in Erwin Galo; v napadu pa je vsaj nekoliko skrbel za pritisk Hermann Lippusch, katerega so iz nerazumljivih razlogov zamenjali. ŠPORTNI KLUB GLOBASNICA vabi na ples, ki bo v soboto, v11. maja, ob 20. uri pri Šoštarju. Igra znani ansambel NOVI FOSILI 2. razred E: tekma Pošta — Sele odpovedana! Pri Pliberčanih so gotovo neko-üko več pričakovali od režiserja Wölbla, zato pa sta Škof in Hober skrbela za potreben pritisk v napadu. Sploh so Pliberčani tokrat igrali nekoliko bolj zrelo in disciplinirano, tako da je bila zmaga konec koncev zaslužena. »Artur, Artur... “ tako so pozdravili Hanserja „Goleador“ SAK Artur Hanser je proti Pliberku spet obul čevlje. Navijači so ga sprejeli z velikim aplavzom in klici „Artur, Artur ..." Pred tekmo je Artur dejal, da zanj zadošča proti Pliberku 30 minut, na žalost pa je igral le 28 minut . . . Po 758 minutah prvi gol Po 758 minutah je SAK dobil Zopet gol. Zadnjič je moral vratar SAK seči v svojo mrežo 13. oktobra 1990, in sicer proti Matreiu, ko je SAK zmagal z 2:1. V 80. mi-nuti je SAK dobil „nepotrebni“ gol. SAK od tekme z Matreiem devet tekem ni več dobil gola; Pliberčani so končali to veliko serijo. SAK je zadnjič izgubil 29. septembra 1990 Dolgo dolgo je od tega, ko je SAKzadnjič izgubil. Zgodilo se je lani 29. septembra, doma proti Lienzu (0:1). Enajst tekem (ali 990 minut) je SAK zdržal brez poteza. Na tujem pa je SAK še dlje neporažen. Zadnjič je izgubil 9. septembra, lani v Wolfsbergu (3:1). V Lienzu spet z Goranom Proti Lienzu bo SAK zopet igral s Stanisavljevičem, ki je bil proti Pliberku zaradi sedmega rumenega kartona odsoten. Zaradi sedmega kartona pa bo na novo tokrat odsoten Hermann Lippusch. Ponovno v moštvu pričakujejo Aleksandra Čertova, ki je bil bolan. Če se bo peljal v Lienz tudi Artur Hanser, se bo odločilo ta teden. Koroška liga: 1 ■ Trg 21 13 6 2 25:6 32 2. SAK 21 13 5 3 24:8 31 3. Pliberk 21 13 3 5 31:14 29 4. Matrei 21 10 6 5 32:17 26 5. Lienz 21 6 ’ IT 4 19:16 23 6. Wietersdorf 21 8 7 6 28:26 23 7. Breže 21 8 4 9 29:23 20 8. VSV 21 6 6 9 27:30 18 9. ASK 21 5 8 8 25:33 18 10. Wolfsberg 21 6 5 10 33:39 17 11. Mölltal 21 6 4 11 24:30 16 12. Št. Vid 21 5 6 10 16:26 16 13. Klopinj 21 5 6 10 22:35 16 14. Borovlje 21 1 7 13 15:47 9 LIENZ- SAK v soboto, 11 . 5. 1991 > ob 16.30 KOMENTAR TEDNA Goran Stanisavljević legionar SAK Po začetnih težavah pri SAK sem se kar zadovoljivo vživel v ekipo, ki je zame pravzaprav samo odskočna deska v prvo avstrijsko ligo. Preden sem šel v Avstrijo, sem si zastavil cilj, da bom igral v I. ligi. Zdi se mi, da na Koroškem ni igralca, ki bi me na tekmi lahko ustavil, zato sem prepričan, da brez dvoma lahko igram tudi na višji nogometni ravni. Če bo SAK igral v drugi ligi, sem ob ugodnih pogojih seveda pripravljen še naprej igrati za SAK. V koroški ligi pa Na Koroškem ni igralca, ki bi me lahko ustavil! naslednjo sezono nimam več želje igrati. SAK je v koroški ligi tehnično najboljša ekipa, kar se vidi tudi na tabeli. Vrhu tega imamo zelo dobrega trenerja, ki se zelo zavzema za ekipo. Na tekmi proti Pliberku nisem smel igrati, kar me je zelo jezilo. Seveda pa sem kot navijač pozorno zasledoval tekmo, ki je bila do zadnje minute zelo napeta. Na žalost so imeli moji soigralci zapovrstjo slab dan, kar se pri vsaki ekipi lahko zgodi. Razlogi poraza pa so različni. Tako smo se iz nerazumljivih vzrokov bali Pliberka, čeprav sploh ni bilo potrebno. Igralci se tudi niso držali navodil trenerja, vrhu tega pa niso izrabili dobrih priložnosti za gol. Za nas je bila to zelo nesrečna tekma, čeprav bi se poraz lahko glasil višje. Gotovo pa je razlog poraza tudi ta, da sam nisem smel igrati. Zdi se mi, da bi se sicer rezultat glasil drugače. Vendar prvenstvo za nas še zdaleč ni izgubljeno, kajti tudi Trg bo še oddal točke. Mogoče bo že konec tedna SAK ponovno na prvem mestu. Za ta cilj bomo v Lienzu dali vse od sebe. Na Blatu pri Pliberku so pretekli mesec vsi pridno delali, povečali ter obnovili so skupne vaške oz. ,,klubske“ prostore pri Črčeju. Slavnostno odprtje „novih“ prostorov je bilo dan pred 1. majem, ko so postavili mlaj. Domači podjetnik Otto Malle je dvignil drevo, v klubu pa so veliki dogodek nato primerno proslavili. Novi prostori, ki so izredno lepi, bodo na voljo številnim društvom, kot so Katoliška mladina, domači zbori in različna druga društva, vaška skupnost, lovci in drugi. V mesecu maju pa bo v teh prostorih po tradiciji majnik. „Klub" je zdaj večji in še lepši. Temu primerno dobro so se zabavali tudi vsi pri postavljanju mlaja. * § I Da veljata Mihi Antonič in njegova žena Kati za uspešna gospodarstvenika, je splošno znano. Zato je družina Antonič že leta 1986 prejela v Rimu svetovno odlikovanje — in to kot prvi hotelir iz Koroške; v celi Avstriji so do tedaj to odlikovanje prejeli samo trije gastronomi. Posebna mednarodna komisija (zastopali so jo predstavnik Italije, Švice, ZDA in Sovjetske zveze) je ocenila kvaliteto jedi, pijače, postrežbe in prostorov in predlagala, da dobi Mihi svetovno gostinsko odlikovanje. Mihi pa nima samo hotela s 180 posteljami in z nad 20.000 nočitvami na leto, temveč tudi uspešno trgovino. Zato mu je letos aprila koroška trgovska zbornica oz. njen predsednik Karl Koffler podelila visoko odlikovanje za 35 let samostojnega delovanja v trgovini. Vendar je Antoničeva trgovina precej starejša: že leta 1889 je začel trgovati Mihijev dedej Matevž Antonič; obratovala je do 1939, ko jo je Hitler zaprl. Kot uspešen zasebni gospo- PRETEKLOSTI Mlaj stoji, „klub“ se blešči ■ ■ ■ Kar na Koroškem zelo radi zamolčijo, postaja na celovški Beljaški cesti vidno. Barva, s katero je bila popleskana stena, se je počasi začela luščiti in na površje prihaja zgodovina, katero želijo na Koroškem mnogi zamolčati, drugi pa jo spet poveličujejo. Kljukasti križ na celovški Beljaški cesti gotovo ni v čast Koroški. Preden so dvignili mlaj v nebo, so ga blaški otroci še lepo okrasili- M. Antonič, predsednik Zveze slovenskih zadrug Priznan gospodarstvenik doma in po svetu Letos je družina Antonič skupno s kompetentnimi gastronomi iz Istre že petič priredila dneve istrskih ribjih specialitet in vin, ki so trajali od 2. do 5. maja. Kot sta nam povedala hotelir Mihi Antonič in njegova žena Kati, so se ribji dnevi v Rožanskem dvoru izkazali kot nadvse uspešna kulinarična prireditev. Z njimi uspe nagovoriti vrsto novih gostov, ki tudi med letom pridno prihajajo v Rožanski dvor. darstvenik je Mihi Antonič tudi zvest zadružnik in sodelavec samostojnega slovenskega političnega gibanja (mdr. je bil 16 let občinski odbornik ter več let podpredsednik KEU. Od leta 1970 do 1986 je bil predsednik nadzornega odbora Zveze slovenskih zadrug v Celovcu. Leta 1986 je prevzel vodstvo upravnega odbora in to v času, ko se je morala zadružna zveza ubadati s številnimi težavami. Medtem je pošteno napredovala „in to predvsem tudi zaradi doslednega in požrtvovalnega poslovanja našega dir. Nabernika“ (Antonič). Predsednik Zadružne zveze: „Perspektive za bodočnost so pozitivne. Vem, da se ne samo poslovodstvo, temveč tudi vsi ostali sodelavci ter odborniki resno trudijo za uspešno poslovanje našega zadružništva. Tem bolj je potrebno, da v naših vrstah vlada sloga, stvarnost, civilizirana komunikacija ter enotno nastopanje navzven, ne pa vnašanje nepotrebnih prepirov." —Kuj—