3 Jesenski kroki O AVGUSTU PAVLU TUDI V PARLAMENTU uPkaŠI - PTICe, kI Kakor smo že v eni od naših prejšnjih številk poročali, je zagovornica slovenske narodnosti v madžarskem Parlamentu Erika Köleš Kiss 13. septembra po seji državnega zbora prisotnim predstavila delovanje in pomen prekmurskega znanstvenika Avgusta Pavla, ki se je rodil pred 130., umrl pa pred 70. leti. Na začetku svojega nagovora je zagovornica navedla področja delovanja Pavla, izpostavila pa je, da je bil »človek, ki ga je gnala notranja želja po neprestanem ustvarjanju in je delal izredno veliko ter učinkovito, medtem pa je bil krotek, veder in osredotočen na svoje cilje«. Erika Köleš Kiss je poudarila, da »spominjata njegovo rojstvo in otroštvo na usodo domačih Slovencev«, njegova človeška pot in učiteljski vzor pa se močno povezujeta z zagovorničinim življenjem, čeprav je bila rojena 15 let po Pavlovi smrti. Kasnejši znanstvenik je kot gimnazijec prišel v današnje Porabje, v Monošter, nadaljnje izobraževanje pa ga je povezalo s Sombotelom, je mladostniško pot Pavla opisala govornica. »Preko svojega porekla, življenja, usode in znanstvenega razmišljanja je pred več kot sto leti prepoznal bistvo dvojne identitete: le-ta ni razdvojenost, temveč notranja dodana vrednost za individuum, temeljni občutek varnosti s pripadnostjo nekemu maternemu jeziku in matičnemu narodu. Obenem pa pomeni spoštovanje jezika in kulture večinskega naroda ter služenje obema domovinama, oziroma krepitev njunih vrednot z znanjem in delom. To so temelji narodnostne biti, pogoji za obstanek majhnih narod nosti« -je razmišljala Erika Köleš Kiss. Avgust Pavel se je ob študiju madžarskega in latinskega jezika posvetil tudi slovanskim jezikom, je opozorila zastopnica Slovencev. »Temeljito preučevanje prekmurskega narečja in zapisovanje pridobljenih ugotovitev sta ga privedla do verodostojnega odkrivanja jezikovnega položaja naše narodne skupnosti« -je nadaljevala in dodala: »vse to pripomore k našim prizadevanjem, s katerimi želimo porabsko inačico prekmurskega narečja usposobiti kot sredstvo za vsakodnevno sporazumevanje ter branje in interpretacijo kakovostne književnosti v tem jeziku.« O značaju Avgusta Pavla je slovenska zagovornica povedala, da je lahko »svoje slovensko poreklo in neskončno ljubezen do rodne grude odlično uskladil z odkrivanjem in posredovanjem vrednot madžarske literature.« Govornica je opozorila na zasluge Pavla pri vodenju knjižnice in muzeja v Sombotelu ter ustanovitvi znanstvene revije. »V domoznanski reviji Vasi Szemle je objavljal številne prispevke s prekmursko ali domačo slovensko vsebino. Tako je krepil vzor izpovedovanja in intezivnega doživljanja dvojne navezanosti, njegova ljubezen do dveh narodov pa je dokazala, da se lahko v isti osebnosti spoji zvesto služenje dvema narodoma« - je povedala Erika Köleš Kiss. Pavlovo povezovalno delo na področju madžarsko-južnoslovanskih stikov je izviralo iz tisočletnega sožitja, tako slovenska zagovornica. »V mnogovrstni dejavnosti ’človeka s tisočerimi krili’ ima medsebojna predstavitev vrednot slovenskega in madžarskega naroda osrednjo vlogo. To je tudi naš aktualni cilj, morda lahko postopek pospešimo prav preko spoznavanja ustvarjalca izpred sto let« -je pozvala govornica in dodala, da je Pavel raziskoval duhovno in materialno kulturo, torej narodopisje domačih Slovencev. Ukvarjal se je tudi z vsemi jezikovnimi pojavi tukajšnje govorice. »Med drugim se je posvetil slovenskemu ljudskemu slovstvu, povestim o kralju Matjažu ter preučevanju spoštovanja tega vladarja med Slovenci in Madžari. To naj bi potrdilo njihovo povezanost preko skupne zgodovine, v svojih delih pa izpostavlja obojestransko spoštovanje in priznavanje, medsebojno iskajne in pomoč med obema narodoma.« Avgust Pavel ima neprecenljive zasluge za to, da so madžarski bralci spoznali najvidnejše slovenske pisatelje, med njimi Ivana Cankarja. »Obelodanitev slovenskega leposlovja v okvirih madžarskega pesništva prav tako krepi srečevanje narodov ’na pešpoteh milijonov let’, kajti sodelujemo lahko le s tistim, ljubimo lahko le tistega, ki ga poznamo. Kajti ’ne poznamo se dovolj. To vodi k nezanimanju, hladni nemarnosti ter vzvišenemu, toda nevednemu omalovaževanju’« -je navedla Pavlove besede Erika Köleš Kiss. Prekmurski znanstvenik je bil pokrovitelj številnih mladih talentov, je spomnila zastopnica domačih Slovencev in dodala: »Iz njegovega pesniškega opusa elementarno izžareva neminljiva ljubezen do slovenskega Prekmurja, do rodne zemlje oziroma navdušenje nad 'Božjo grudo', h kateri ODHAJAJO IN SE VRaČaJO Lepa jesen prinaša lepe goričke podobe. Cvetijo nekatere značilne cvetlice, ki opozarjajo, da je jesen (že) z nami. Od letele so štorklje pa lastovice - in kot prijetno presenečenje se na pokošenih travnikih – ogradih (še) sprehajajo upkaši, po eden ali v paru, in vneto, s svojimi značilnimi, srpastimi kljuni iščejo hrano. Pomembno je, da se pripravijo čim bolje na več tisoč kilomet rov dolgo pot čez nemirne severnoafriške države v nekoliko prijaznejše okolje. Lani so odleteli okoli drugega septembra, letos nekje na sredini meseca, torej zelo pozno. Vedno več nas je, ki se zanimamo za redke, skoraj izumrle ptice. Upkaši (v Porabji upaki, na Dolinskem upkači, knjiž no smrdokavre) se počasi vračajo v dupla stoletnih jablan in hrušk. Raje v drevesne domove kot nastavljene gnezdilnice. Doslej se na Goričko niso vrnile zlatovranke. Le pokazale so se, da so táke kot pred desetletji, ko so se spreletavale skoraj v vsaki vasi. Z nekaj sreče jih lahko opazujemo na južnem avstrijskem Štajerskem. Kako vnovič cenimo redke ptice, vidimo tudi iz odločitve, da so v Porabju in na Goričkem doslej najuspešnejši čezmejni projekt sodelovanja poimenovali po upkašu. Morda bi lahko poskusili s projektom elegantne, hitre drzne in skrivnostno čebljajoče lastovice. Opazovanje ptic nas sprošča in buri domišljijo, če ne zaradi drugega, pa zaradi vprašanja, kaj je tisto, kar jih pospremi do oddaljenega cilja in naslednje leto napoti nazaj - v gorički dom? Vsi, ki mislijo, da vedo, kaj usmeri lastovico tja na sre dino Afrike in pošlje nazaj, v isto gnezdo nekje na Goričkem, se zelo zelo motijo. Tega ne bodo nikoli z-vedeli. Tekst in foto: eR se je vračal od vsepovsod ma« -je pozvala slovenska in vselej 's predanostjo ro-zagovornica in zaključila, marja’.« da je v porabskem šolstvu Na koncu svojega nagovora »potrebno njegove pesmi v Parlamentu je Erika Köleš in dela obravnavati v Kiss izrazila prepričanje, da okvirih spoznavanja slo-Avgust Pavel v Sombotelu, venstva, mora pa ’zvesti Železni županiji in na Mad-sin dveh narodov’ postati žarskem še ni dovolj znan. tudi maturitetna tematika »Njegovo mesto v kulturni na področju jezikoslovja zgodovini moramo do-in regionalne kulture.« ločiti skupaj in nemudo--dm 4 Borut Pahor izpostavil mirno reševanje konfliktov po svetu Slovenski predsednik Borut Pahor se je na 71. zasedanju Združenih narodov (ZN) v New Yorku posvetil izzivom, ki jih prinaša digitalna preobrazba v 21. stoletju. Bistveno je mirno reševanje konfliktov po svetu, a tu ZN po mnenju slovenskega predsednika niso najbolj učinkoviti in se morajo prilagoditi no-vim okoliščinam in ravnotežju moči v svetu. Pahor je nadaljeval, da digitalizacija 21. stoletja ne bo prinesla zgolj rešitve številnih zagat, ampak tudi nove težave, ki bodo poglobile izzive človeštva. Slovenija je ponosna na kandidaturo nekdanjega slovenskega predsednika Danila Türka za generalnega sekretarja ZN-a, je še poudaril Pahor, ki je trdno prepričan, da gre za trdnega in kredibilnega kandidata ter da je prišel čas za generalnega sekretarja iz Vzhodne Evrope. »Še naprej si bomo prizadevali za razglasitev 20. maja kot svetovnega dneva čebel,« je še dejal Pahor in dodal, da Slovenija verjame, da je večja skrb za čebele potrebna za varnost prehrane in trajnostni razvoj. Mateja Vraničar Erman je nova finančna ministrica Državni zbor je državno sekretarko na finančnem ministrstvu Matejo Vraničar Erman imenoval za finančno ministrico. Za njeno imenovanje je glasovalo 50 poslancev, 21 jih je bilo proti. »Zavedam se, da prevzemam naloge v zelo občutljivem času, ko so pričakovanja ogromna, realne možnosti pa je treba presojati iz dneva v dan. Tako kot sem prisegla, se bom z vsem svojim delom in celotno ekipo trudila za blaginjo Slovenije, njenih prebivalcev in prebivalk,« je Vraničar Ermanova zagotovila poslancem. Nova finančna ministrica je univerzitetna diplomirana pravnica in magistrica s področja javne uprave, ki je skoraj ves čas poklicnega delovanja povezana s področjem javnih financ. Kot ključne prioritete je postavila proračunsko področje in konsolidacijo javnih financ ter področje davkov in njihovo učinkovitejše pobiranje. Prekmurski olimpijec Boštjan Maček NaMesTO fITNesa žakeu za MelO Boštjan Maček, Goričanec, steri žive v Bodoncaj, je po leti 2012, gda je prvo paut tekmovau na olimpijski igraj v Londoni, letos šeu na svoje drüge olimpijske igre, v Rio de Janeiro. Pred štirimi lejtami je biu v strejlanji na golaube iz ilojce sedmi, v Braziliji pa njemi je nej šlau tak dobro, tak ka je biu 22. »Naš šport ma že dugo tradicijo. Na prvi dvej olimpijski igraj so strejlali ške na žive golaube, po tistom pa so takše tanjere iz ilovice napravili in ške mašine, ka te tanjere vömečejo, pa zdaj strejlamo na tau,« mi prva raztolmači najboukši pomurski športnik lanjskoga leta, steri je kesno prišo v té šport, te, gda je biu star 17 let. V strelskom drüštvi, stero nosi ime Štefan Kovač, je strejlo že njegov oča. Po tistom, ka je probo, se njemi je tau včasi povidlo, »vej pa je tau eden trnok zanimivi šport. Gda tau ednauk probaš, te je gotovo. Te si zastrupljeni s tem.« Spomini iz Brazilije so ške friški, zatau sva prva malo več cajta namenila njim. Po tistom, ka je biu lani tretji na evropskom prvenstvi, stero je bilau doma v Sloveniji (Pragersko), se je že leko začno pripravlati za svoje drüge olimpijske igre: »Trenejro sem dosta in treningi so dobro kazali, samo na žalost je te nej bilau tak, kak bi škeu, in moren biti zadovolen s tistim, ka sem dosegno. Meseca aprila sem tau strelišče že vösprobo na enom tekmovanji. Vrauče je bilau kak v pekli. Znali smo, ka zdaj pridemo v zimo, samo ka smo nej znali, ka do tak slabo skrbeli za travo. Pri nas si niti okauli rama ne pistiš, ka bi ti trava tak vözgorela, kak so go oni pistili na našom strelišči. Tak je bilau, kak če bi v püščavo prišli«. Prekmurskoga olimpijca je ta vözažgana trava mautila pri tekmovanji, vej pa je zavolo nje nej vido tak dobro, kak bi škeu: »Golaub je žuti, trava je žuta. Gda je sunce, je nej bilou tak žmetno strejlati, kak pa te, gda se je sunce skrilo. Pauleg toga sem nej emo sreče z žrebom, vej pa sem prvi den strelo med zadnjimi, gda je že vöter bole fudo. Drügi den je bilau malo baukše, samo vseeno mi je pet golaubov sfalilo za tau, ka bi prišo v finale, med najbaukši šest, steri so se te borili za medalje«. Pravijo, ka je otvoritev olimpijski iger tisti dogodek, ka ga največ lidi na svejti gleda. Če maš priliko, ka deš na otvoritev, go moreš izkoristiti tö, pravi s 44 lejtami najstarejši sloven-ski olimpijec v Rio de Janeiri: »Müva s sestrov Jasminov, stera je šla z menov kak moja trenerka, sva se odlaučila, ka va šla na otvoritev. Dobro, ka so se ešče rokometaši odlaučili, ka do tö šli. Tak nas je bilau tam 19 od vküpno 60 slovenskih športnikov, ste ri smo bili na olimpijski igraj. Na busi je bila dobra vola, tak ka smo popejva li tö. Mimohod je brž mino, po tistim pa sva se s sestrov včasi na bus sela in se odpelala nazaj v olimpijsko ves. Dosta sem sploj nej vido. V Lon doni je tau bau kše bilau, ka gda smo šli prauti stadioni, so meli več velki monitorov, pa smo leko gledali, ka se na stadioni godi. Gda sem domau v Slovenijo prišo, te sem si leko komaj cejlo otvoritev na televiziji po gledno,« pravi Boštjan Maček, steri je v Braziliji pogrešo televizijo tam tö, gde so spali. Žau njemi je za tau tö, ka je že drügi den po svojom tekmovanji mogo domau titi, tak ka je nej emo prilike, tak kak v Londoni, ka bi si pogledno ške kakšo drügo tekmovanje, sploj tisto, gde so gorstaupili Slovenci. Pauleg dvej olimpijski nastopov se leko povali, ka je biu leta 2009 prvak sredozemskih iger, dvakrat pa je biu tretji na evropskom prvenstvi. Rad bi biu, ka bi njemi gratalo priti ške na tretje olimpijske igre, stere do leta 2020 v Tokioni. Če nede njemi, pa mogauče 15-letnomi sinej Renéni, steri že neka let dé po njegvoj pauti: »On je že te, da je biu star pet let, škeu, ka njemi takšo pükšo za špilati küpimo. Z enajstim letom je prvo paut probo strejlati na golaube. Fizično je biu že zavolé močen, nej je biu nekši krnjaš. Zdaj pred kratkim je biu na državnom tekmovanji med mladinci najbaukši v Sloveniji. Drügi sin, Lan, pa má več volé za drügi šport, un pa odi plavat.« Uspehe Boštjana Mačka trbej ške telko bole cejniti, zatau ka on redno odi v slüžbo. Krü njemi takša firma davle, ka krü tö peče. Tau je soboški Mlinopek: »V toj firmi sem začno delati leta 1993. Prva sem že ob trej zrankoma začno voziti krü po bautaj, zdaj kakšne pau vöre kisnej, ka nas je že malo več šoferov. Do ausme vöre vozim po soboški bautaj krü, te pa po Sloveniji, vse ta do Ljubljane, melo. Tau je te trbej pejški žakle doj s tovornjaka nositi, tak ka je tau moj trening. Tak te ne nücam treninga v fitnesi, ges mam té trening za mauč tak na deli.« Najbaukši slovenski strelec na glinaste golaube je veseli, ka leko največ treninga napravi doma, v Prekmurji. Njegvo drüštvo má od leta 1980 strelišče v Rakičani, pri Büdinskom mlini. Pred kratkin so ga modernizerali tö. »Treningi so največkrat v torek in četertek. Tü pa tam se demo pripravlat ali pa na tekmovanja tö inan, sploj v našo bližino, v Avstrijo, Rovaško ali na Madžarsko,« na konci ške povej Boštjan Maček. Tekst: Silva Eöry Kejpi: osebni arhiv Boštjana Mačka Porabje, 29. septembra 2016 zeleni parki za več gibanja, druženja in čezmejne izmenjave V okviru čezmejnega evropskega sodelovanja med Slovenijo in Madžarsko je bil v prvem krogu razpisa izbran in odobren zgolj en projekt. Gre za projekt Green exercise, Razvoj turističnih produktov za povečanje prepoznavnosti kulturne in naravne dediščine ob slovensko-madžarski meji. Vodilni partner je Narodni park Őrség, v njem pa sodelujejo še Razvojna agencija Slovenska krajina ter občini Dolnji Senik in Sakalovci na madžarski strani, iz Slovenije pa Javni zavod Krajinski park Goričko, Center za zdravje in razvoj Murska Sobota ter občini Moravske Toplice in Šalovci. Ker se je projekt uradno začel izvajati avgusta letos, so partnerji 15. septembra v Pityerszeru v muzeju na prostem pripravili konferenco in javnost seznanili z aktivnostmi, ki so si jih zadali. Osnovna ideja je, da na območju obeh krajinskih parkov, torej na območju Goričkega, županije Zala in Železne županije, izoblikujejo devet tako imenovanih Zelenih parkov. Namen teh parkov je, da se oblikuje enotna turistična ponudba, značilna za obmejno območje. Tako bodo kraji na območju Krajinskega parka Goričko in Narodnega parka Őrség turistom predstavljeni enotno, s tem pa se bodo naravne vrednote in ljudje na obeh straneh meje še bolj povezali. V to je prepričan vodja oddelka Direktorata Narodnega parka Őrség, dr. Csaba Németh, ki dodaja, da so zato skrbno izbrali tudi sodelujoče partnerje. Ti so naravnani naravovarstveno in imajo vizijo trajnostnega razvoja. Pri tem niso pozabili na razvojne agencije, saj so le-te odgovorne za prihodnji razvoj pokrajine. Dr. Németh še pravi, da so na madžarski strani bili pozorni na to, da v izbranih občinah živi tudi slovenska narodna skupnost. Tako bosta občini Dolnji Senik in Sakalovci izoblikovali vsaka svoj zeleni park. Kot je na konferenci predstavila županja Valerija Rogan, bodo v Sakalovcih obnovili staro šolo v večnamenski prostor, v parku pa bodo postavili fitnes in druge senzomotorične naprave ter igrala. Podoben park bodo dobili tudi na Dolnjem Seniku, načrtovan pa je na mestu, kjer je zdaj otroško igrišče. Turistom in obiskovalcem bo na voljo tudi tekoča pitna voda, kar je po mnenju župana Žolta Moneka pomembno, saj dandanes turisti to pričakujejo, sami pa želijo s parkom v središču vasi postati zanimiva turistična atrakcija. Tovrstnih parkov na madžarski strani bo pet, štirje pa na slovenski strani. V tem območju, ki je znano po neokrnjeni naravi, želijo zavarovati naravne vrednote in jih ponuditi obiskovalcem kot edinstveno izkušnjo. Pri tem je direktorica Krajinskega parka Goričko Stanka Dešnik spomnila na nekaj primerov, kot so opazovanje nočnega neba in ptic ali pa aromatičnost polj, ki so prepoznani kot naravna vrednost in jih je smiselno ohraniti ter ponuditi gostom. Ciljne skupine, ki jih želijo pritegniti s celovito turistično ponudbo, so družine, predvsem pa mladi. V ta namen bodo izgradili tudi nekaj dodatnih nastanitvenih kapacitet, primernih za mlade. Tako bodo spremenili staro šolo v Markovcih v mladinski dom oziroma hostel. Obiskovalce, ki bodo obiskali katerega izmed naštetih Zelenih parkov, bo tam čakala zanimiva ponudba oziroma atrakcije, ki so povezane z naravnimi vrednotami in ljudskimi tradicijami. Nekateri parki bodo posebej prilagojeni invalidom, je še dodala Silva Nemeš Porabje, 29. septembra 2016 s Centra za zdravje in razvoj Murska Sobota. Na območju obeh naravnih parkov bodo razvijali tudi kolesarski turizem in pohodništvo, za kar pa bodo izobrazili lokalne vodnike. Projekt, ki je ovrednoten na milijon evrov, od tega je osemsto osemdeset tisoč evropskih sredstev, ostalo pa so lastni deleži, naj bi pri domačinih zbudil tudi podjetniško iniciativo in pomenil priložnost za dodatna delovna mesta, ki jih ob meji močno primanjkuje. Partnerji imajo za uresničitev zastavljenih ciljev tri leta časa, prve aktivnosti pa so že stekle. V sredo, 21. septembra, na dan evropskega sodelovanja, je bila podpisana tudi pogodba za izvajanje projekta. Vodilni partner projekta je na predstavitveni konferenci v Pityerszeru še pojasnil, da bodo v začetni fazi pridobili infrastrukturo, temu bo sledilo oblikovanje programskih paketov in izvajanje celovite turistične promocije. Del projektnih sredstev so namenili oblikovanju razvojnega programa čezmejnega območja, kar je še en dokaz, da si partnerji prizadevajo za trajno sodelovanje, upajo pa tudi na nadgradnjo projekta Green exercise v prihodnji finančni perspektivi. A do te, kot so se pošalili, je še daleč, zdaj jih čaka veliko izzivov v aktualnem projektu. Mihaela Kalamar Fotografije: Stanka Dešnik 5 Bivši premier v Londonu proti referendumu Bivši premier Ferenc Gyurcsány si je prejšnji četrtek s pomočjo facebooka organiziral srečanje v nekem pubu v Londonu, kjer so ga pričakali Madžari, ki delajo v glavnem mestu Velike Britanije. Srečanje je namenil temu, da bi svoje rojake prepričal o nepotrebnosti referenduma o begunskih kvotah. Referendum je razpisan za 2. oktober, madžarski državljani, ki delajo v tujini, bodo lahko oddali svoj glas na diplomatsko-konzularnih predstavništvih, medtem bodo lahko zamejski Madžari z dvojnim državljanstvom glasovali po pošti. Na začetku razgovora sta dva skrajneža, ki sta se opredelila kot nacionalno zavedna, zmotila prireditev in bivšega premiera pozvala na odgovornost, od kod pogum, da je prišel v London. Po-tem ko je policija odpeljala omenjeni dve osebi, je Gyurcsány nagovarjal prisotne, naj se ne udeležijo referenduma, ki je po njegovem mnenju brezpredmeten, kajti pribežniki nočejo ostati na Madžarskem, državo uporabljajo le za tranzit. Gyurcsány meni, da želi sedanji premier izid referenduma izkoristiti za utrditev svoje politike, čeprav on sam meni, da je najboljše kar se je lahko z Madžarsko zgodilo, članstvo v Evropski uniji. Avstrija se pripravlja na gradnjo ograje na madžarski meji Po informacijah železnožupanijskega dnevnika Vas Népe bo Avstrija na treh lokacijah zgradila ograjo na avstrijsko-madžarski meji. Prva lokacija bo pri Nickelsdorfu, tako bo v sosednji županiji, drugi dve lokaciji pa bosta v Železni županiji, pri Moschendorfu (na madžarski strani je prehod Pinkamindszent) in pri Heiligenkreuzu (na madžarski strani je prehod Rábafüzes). Po mnenju avstrijskega notranjega ministra je ograja potrebna zaradi usmerjanja gibanja migrantov, posebej na območju Körmenda, kjer deluje prehoden begunski center. Po informacijah omenjenega dnevnika prebivalstvo v Avstriji ne nasprotuje izgradnji žičnate ograje, ki se bo začela v nekaj tednih. 7 POŠTIJA SREJDI VARAŠA Srejdi maloga varaša v dva kraja poštija dé. Skrak te poštije nej samo eden človek živé. Pa skrak nje je nej samo ena bauta, tam so rami, gračanki, so lidgé. Više maloga varaša nej nabole velki brejg leži, na njem so travniki, drejve pa divdje stvari. Od vsega toga ta parpovejst guči. Nauč ma svojo mauč Mali varaš vnoči tö spat dé. V malom varaši lidgé vnoči tö spijo. Pa ranč tak tisti bole menjši lidgé. Mlajši iz maloga varaša neškejo trno v postelo titi. Depa gda gnouk spijo, trno radi spijo. Pa gda gnok spati začnejo, se na drugi den neškejo brž gor zbiditi. Tak je bilou vse do tistoga dneva, dokeč je mali Peter nej nika vcejlak nouvoga razglaso. Na, mlade vüje so takše eške nej čüle. »Včera večer mi je mama vsefele pripovejdala. Pa tou tö, ka je njeni mlajši brat gučo. Škem prajti moj stric v sneji guči. Me razmejte? Un guči, gda spi. Si tou sploj leko brodite?« Mlajši od toga rejsan broditi začnejo, depa ne vörvlejo njemi najbole. Zatoga volo ga nisterni mali bole čüdno gledajo. Renata bi se skur smedjati začnola. »Najbole za istino vam gučim. Vej pa moja mama ne laže! Pa mi je eške prajla, kak se je smedjala, ka je zmejs velke norije gučo. Depa té moj stric je od toga nika nej poumno. Od toga, ka je gučo, gda je spau,« se mali Peter na prste zdigavle, aj njemi dun vörvlejo. »Ge Petri dam valati,« se prvi Lacika zglasi. »Ge njegvo mamo dobro poznam. Una je poštena ženska gé. Una gvüšno ne laže.« »Depa ge tou ne morem najbole vörvati,« bi se Renata najraj smedjati začnola. »Človek guči, gda šké. Gda pa neške, nede gučo. Tak ka … ka ge vejm, če je tou leko istina gé.« »Ge pa bi tou skur leko vörvala,« se Magda zglasi. »Moj ata večkrat vej prajti, ka nauč ma svojo mauč. Brodim, ka je Petrovoga strica nauč napelala, aj guči, gda spi. Leko, leko, ka je tak gé.« Tak ta mlašeča rejč skrak poštije tadale dé. Vsefele si brodijo, vsefele njim na pamet pride. Dokeč, dokeč, skrak nji moudri Zunzo ne stane. Vsi v malom varaši moudroga Zunzona poznajo. Gda sto kaj ne vej, njega pita. Kak povejdano, moudri Zunzo skrak mlašeče drüžbe stane. Vsi tiüma ostanejo. Moudri Zunzo ji gleda, glejda, dokeč se ne zglasi: »Na, mlajši? Tak ste moudri, kak bi vas nouč zazvörčila. Leko leko, ka nauč ma svojo mauč.« Samo tou njim povej pa tadale po svojoj maudroj pauti dé. Mlajši za njim gledajo. Gledajo pa si vsikši nut v sebi nika brodi. Renata ranč tak pa sploj njoj je več nej do smeja. Z vsejm tejm v sebi spat dejo. Depa eden spati ne more. Zaprav, niške spati ne vüpa. »Če mo spala, leko mo norije gučala,« Renata na velke oči oprejte drži. »Ne smejm spati, ne smejm spati, ne smejm spati! Ne smejm, samo aj nemo kaj gučo,« Lacika ojdi po posteli es pa ta. »Bole mo v kmico gledala, kak pa spala,« Magda srejdi nouči vö na okno gleda. »Nemo spau! Leko vöovadim, kak smo sausedi grüške kradnoli,« se Pišti po licaj škiple. »Vaaaaj, kak mo spau! Vüpam, ka mo kaj gučo pa po tejm kaj nouvoga zvejm,« se mali Peter prejk glavé odene, samo aj kak najbole prva zaspi. Tak so tou nauč mlajši iz maloga varaša zvedli, kak nauč rejsan ma svojo mauč. Miki Roš Emancipacija je prinesla, ka je prinesla. Zaprav, una se eške nej zgotouvila. Ka vse de eške prinesla, tou niške ne vej. Gvüšno pa je tou, ka se je zavolo nje svejt vcejlak obrno. Pa je gvüšno tou tö, ka skur več nega samo moškoga pa samo ženskoga dela. Pe eške nika gvüšno geste: moškim se včasi tauži po stari časaj. Depa od toga samo sami leko brodijo. Takše ženske vüje neškejo čüti. Zaprav, boukše, aj ne čüjejo, ka zatoga volo velka nevola leko grata. Takšo kucanje po stari časaj se leko godi samo v moškoj drüžbi pa nej najbole na glas. Leko je tou v krčmej ali pa doma, gda so ženske zdoumi. »Vej pa nej pa nej je škela oditi. Že sam si brodo, ka se sploj nigdar ne spuca od tejc,« se je čemeriu naš pajdaš Kuri, gda smo k njemi prišli pa je že karte naprej gemau pa pijačo ranč tak. »Moški, doj si sedte! Demo kartat, ka de se vse vužigalo.« Pa se je rejsan vse vužigalo. Se je vužigalo od naši gučov. »Kak sam povedo, nej pa nej je škela oditi. Zaprav, vsefele je škela eške gnauk poglednoti, če je vse na svojom mesti. Boug moj, vej pa samo za tri dni je zdoumi odišla. Kak bi ge nej svoje glave emo. Ženske so zmejs rejsan nej normalne.« »Ranč ne guči! Moja je eške üša gé. Prva sam k tebi šou, mi je tanačivala, ka ne smejm preveč piti. Aj se ne čemerim, če lagve karte dobim pa aj ne pridem kesno domou. Po tejm pa mi je eške cigaretline vkraj vzela,« si je Pali nojete grizo. »Steri mi kakši cigaretlin posoudi?« »Podje, tou je več nikši red nej! Vej pa moški rejč pri rami mora meti. Kama smo prišli, kama smo prišli,« sam skur po stoli včesno pa eške kcuj djoukati začno. »Kak mi je moj dejdek gučo, je vsigdar tak bilou, ka je žena doma bila, delala svoje delo, moški pa svoje delo obredo pa je po tejm delo pa šou, kama je škeu titi. Nej pa zdaj?! Tou se gnouk enjati mora!« »Ranč tak, kak si povedo! Ena takša moška revolucija se ma zgoditi. Po tejm de tak, kak je za té svejt normalno gé,« se je eške štrti, Lali zglaso. »Poslüšajte, ka se mi je zgodilo. Dem na banko, ka nekšne papejre vred vzemem. Tistoj tam povejm, zakoga volo, sam prišo. Tista ženska pa mi vcejlak merno povej, ka tou moja žena mora priti. Mi je prajla, ka una tou mora obrediti, nej pa ge. Si vi tou sploj leko brodite? S svojimi pejnezami več ne smejm delati. Ge bi ženej kaj povedo, depa ne vüpam.« »Zatoga volo pa so tak velke gratale. Dojde s toga! Ne smejmo se več pistiti, ka do z nami delale, ka do škele,« je zdaj Kuri včesno po stoli. »Tak je,« smo skur vsi nagnouk včesnoli po stoli. »Zdaj de se začnola moška emancipacija! De se začnola pa se nigdar ne zgotouvi, dokejc moški svoje poštenje nazaj ne dobimo,« sam stano, ka mo na zdravdje pili. Sam stano, ka mo na zdravdje pili, depa nejsmo spili. Zar za meuv se je čülo: »Rejsan moraš od vsej najbole kričati? Pa sam ti lepou prajla, ka prva domou pridi. Posanco vkraj dej pa déva,« mi je zapovejdala moja žena. Ka bi aj drugo naredo, kak sam go bougo. Sam go bougo, nut v sebi pa sam si na velke obečavo, ka moško emancipacijo gnouk drgouč začnem, se eden drugi den k tomi deli vzemem. Miki PETEK, 30.09.2016, I. SPORED TVS 5.50 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 11.15 TAKSI, KVIZ Z JOŽETOM, 11.55 UGRIZNIMO ZNANOST, ODDAJA O ZNANOSTI, 12.25 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽINSKANADALJEVANKA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 TARČA, 14.25 GLOBUS, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI -HIDAK, ODDAJA TV LENDAVA, 15.40 PETRA, IZGUBLJENO KAMNITO MESTO, AMERIŠKO-FRANCOSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 16.35 DUHOVNI UTRIP: EVROPSKI DAN JUDOVSKE KULTURE, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 ALPE-DONAVA-JADRAN, 17.55 NOVICE, 18.00 INFODROM, TEDNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.15 KIOKA: OBJEMI, RISANKA, 18.25 TAKSI, KVIZ Z JOŽETOM, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 47. FESTIVAL NARODNO-ZABAVNE GLASBE SLOVENIJE PTUJ 2016, REVIJALNIDEL, 21.25 MED VALOVI, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 PERSONA, ŠVEDSKI FILM, 0.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.00 DNEVNIK, SLOVENSKAKRONIKA, ŠPORT, VREME, 1.55 INFO-KANAL PETEK, 30.09.2016, II. SPORED TVS 6.00 TO BO MOJ POKLIC: POLAGALEC TALNIH OBLOG, DOKUMENTARNA SERIJA, 6.25 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 8.55 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 9.55 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 10.40 PRISLUHNIMO TIŠINI: PRVI ŠOLSKI DAN JESTRESEN ZA STARŠE IN OTROKE, IZOBRAŽEVALNA ODDAJA ZA GLUHE IN NAGLUŠNE, 11.05 HALO TV, 12.15 DOBRO JUTRO, 14.30 DOBER DAN, 15.25 O ŽIVALIH IN LJUDEH, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 16.10 NA VRTU, IZOBRAŽEVALNOSVETOVALNA ODDAJA, 16.35 MIGAJ RAJE Z NAMI, ODDAJA ZA RAZGIBANO ŽIVLJENJE, 17.05 BELA SUŽNJA, KOLUMBIJSKA NADALJEVANKA, 18.00 HALO TV, 19.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 20.00 KAKO ZAČINITI ZAKON, AMERIŠKI FILM, 21.40 BUM BUM BIS, KRATKI IGRANI FILM, 21.55 NEVERJETNI JONATHAN GOODwIN, RAZVEDRILNA ODDAJA, 22.50 POLNOČNI KLUB: OTROCI IN MEDIJI, 0.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.45 HALO TV, 1.45 ZABAVNI KANAL, 5.45 MIGAJ RAJE Z NAMI, ODDAJA ZARAZGIBANO ŽIVLJENJE, * * * SOBOTA, 01.10.2016, I. SPORED TVS 5.50 KULTURA, ODMEVI, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 10.50 OD BLIZU, POGOVORNAODDAJA Z VESNO MILEK: JONAS ŽNIDARŠIČ, 11.55 TEDNIK, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.25 O ŽIVALIH IN LJUDEH, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 13.50 NA VRTU, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 14.20 AMBIENTI, 15.05 ČLOVEŠKO VESOLJE: ALI SMO V VESOLJU SAMI, ANGLEŠKA DOKUMENTARNASERIJA, 16.00 ZALJUBLJENI V ŽIVLJENJE, IZBOR, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.20 VODNI KROG RADOMLJE, EKOLOŠKA POTOPISNA SERIJA, 18.00 OSAMLJENI PLANET - 1000 FANTASTIČNIH DOŽIVETIJ, 18.25 OZARE, 18.40 ZU: ZUOPAZUJE REPATICO, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, UTRIP, ŠPORT, VREME, 20.00 VSEJE MOGOČE, 21.45 PREVARA, AMERIŠKA NADALJEVANKA, 22.45 POROČILA, ŠPORT, VREME, 23.20 RAJSKA PTICA, ŠVEDSKO-ANGLEŠKO-AMERIŠKI FILM, 1.00 DNEVNIKSLOVENCEV V ITALIJI, 1.25 DNEVNIK, UTRIP, ŠPORT, VREME, 2.20 INFOKANAL SOBOTA, 01.10.2016, II. SPORED TVS 6.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 7.00 NAJBOLJŠE JUTRO, 9.15 DOBER DAN, 10.15 BELA SUŽNJA, KOLUMBIJSKA NADALJEVANKA, 11.45 ČAROKUHINJA PRI ATU, 12.15 MED VALOVI, 12.55 CITY FOLK - OBRAZI MEST: LJUBLJANA, 13.35 10 DOMAČIH, 14.20 PODELITEV VEČERNICE: NAGRADE ZA NAJBOLJŠE LITERARNO DELO ZA MLADINO, 16.00 MIGAJ RAJE Z NAMI, ODDAJA ZA RAZGIBANO ŽIVLJENJE, 16.30 ZAKAJREVŠČINA: BOJ ZA ZEMLJO, KOPRODUKCIJSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 17.30 ZAKON SRCA, KANADSKA NADALJEVANKA, 18.25 NEVERJETNI JONATHAN GOODwIN, RAZVEDRILNA ODDAJA, 19.15 INFODROM, TEDNIK ZA OTROKE IN MLADE, 19.25 KDO SI PA TI?, DOKUMENTARNA SERIJA O MLADOSTNIKIH, 20.00 PETA VEJA OBLASTI, BELGIJSKO-INDIJSKO-AMERIŠKI FILM, 22.05 BUČKE, SATIRIČNO INFORMATIVNA PARODIJA, 22.30 ZVEZDANA, 23.15 VEČER V PALLADIUMU, 0.05 ARITMIJA, 1.40 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 2.15 ZABAVNI KANAL, 5.15 10 DOMAČIH, 5.45 POLNOČNI KLUB: OTROCI IN MEDIJI, * * * NEDELJA, 02.10.2016, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 9.20 MED ODMOROM: ULOVI POLJUB; REČ V PESKU, AVSTRALSKA OTROŠKA NANIZANKA, 10.00 NEDELJSKA MAŠA, PRENOSIZ ŽELEZNE KAPLE V AVSTRIJI, 10.55 NA OBISKU, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJADUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.25 47. FESTIVAL NARODNO-ZABAVNE GLASBE SLOVENIJE PTUJ 2016, REVIJALNI DEL, 15.15 MOJA SESTRA SUHICA, FRANCOSKONEMŠKO-ŠVEDSKI FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.20 VIKEND PAKET, 18.40 TILKA IN PRIJATELJI: KOLESARSKI DAN, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, ŠPORT, VREME, 20.05 KANDIDATKA IN ŠOFER, SLOVENSKI TVFILM, 21.45 INTERVJU, 22.30 POROČILA, ŠPORT, VREME, 23.00 KAKO SMO GRADILIMOSKOVSKO PODZEMNO ŽELEZNICO, FRANCOSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 23.55 NACIONALNI SIMFONIČNI ORKESTER RAI IN JURAJ VALČUHA (S. PROKOFJEV, SIMFONIJA ŠT.1), 0.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 0.55 DNEVNIK, ZRCALOTEDNA, ŠPORT, VREME, 1.50 INFOKANAL NEDELJA, 02.10.2016, II. SPORED TVS 7.00 DUHOVNI UTRIP: EVROPSKI DAN JUDOVSKE KULTURE, 7.15 GLASBENA MATINEJA, 8.50 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 9.45 BELA SUŽNJA, KOLUMBIJSKA NADALJEVANKA, 12.15 TRDNO STOJ, POSNETEK IZDVORANE BONIFIKA, 14.00 ZALJUBLJENI V ŽIVLJENJE, IZBOR, 14.50 VODNI KROGRADOMLJE, EKOLOŠKA POTOPISNA SERIJA, 15.30 ZVEZDANA, 16.30 AMBIENTI, 17.00 ZAKON SRCA, KANADSKA NADALJEVANKA, 18.00 JELENK -SVETA GORA STAROVERCEV, IGRANO-DOKUMENTARNI FILM, 18.55 VOKALNA SKUPINA PLAMEN IZ TORONTA, KONCERT OB 25-LETNICI, 19.20 ZVOKI DVANAJSTIH STRUN: JERKO NOVAK IN ŽARKO IGNJATOVIć, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 ČLOVEŠKO VESOLJE: MESTO V PROSTORU IN ČASU, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 20.55 KRAJ ZLOČINA: POHLEP, AVSTRIJSKA MINISERIJA, 22.25 BUČKE, SATIRIČNO INFORMATIVNA PARODIJA, 22.50 ZLORABA ŠIBKOSTI, FRANCOSKO-NEMŠKO-BELGIJSKI FILM, 0.30 VIKEND PAKET, 1.50 ZABAVNI KANAL * * * PONEDELJEK, 03.10.2016, I. SPORED TVS 5.50 UTRIP, ZRCALO TEDNA, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.15 OSAMLJENIPLANET - 1000 FANTASTIČNIH DOŽIVETIJ, 10.40 10 DOMAČIH, 11.10 TAKSI, KVIZ ZJOŽETOM, 11.50 NAGLAS! 12.25 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽINSKA NADALJEVANKA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 SVETO IN SVET: ISKATI TISTO, KARNAS POVEZUJE, 14.25 OSMI DAN, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 FIRBCOLOGI, MOZAIČNA ODDAJA ZA OTROKE, 16.20 Z GLASBO IN S PLESOM: VOKALNA SKUPINA PLAMEN IZ TORONTA, KONCERT OB 25-LETNICI, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 KDO SI PA TI?, DOKUMENTARNA SERIJA O MLADOSTNIKIH, 17.55 NOVICE, 18.00 ERTEVE, 18.15 ZAJČEK BELKO: PRVIČ, KO SEM VOZIL KOLO BREZ, DODATNIH KOLESC, RISANKA, 18.25 TAKSI, KVIZ Z JOŽETOM, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OPUS, 23.35 GLASBENI VEČER, 1.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.45 DNEVNIK, SLOVENSKAKRONIKA, ŠPORT, 2.30 VREME, 2.35 INFO-KANAL PONEDELJEK, 03.10.2016, II. SPORED TVS 6.00 TO BO MOJ POKLIC: POLAGALEC TALNIH OBLOG, DOKUMENTARNA SERIJA, 6.25 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 8.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 9.45 PADEC GORICE, DOKUMENTARNI FILM, 10.55 DUHOVNI UTRIP: EVROPSKI DAN JUDOVSKE KULTURE, 11.25 HALO TV, 12.20 DOBRO JUTRO, 14.35 POLNOČNI KLUB: OTROCI IN MEDIJI, 16.00 LJUDJE IN ZEMLJA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 17.05 BELA SUŽNJA, KOLUMBIJSKA NADALJEVANKA, 18.00 HALO TV, 19.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 20.00 ZADNJI TANGO V HALIFAxU (I.), ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 20.55 KRAJ ZLOČINA: ZVEZDNI UTRINEK, AVSTRIJSKA MINISERIJA, 22.25 SPOMINI: ALBIN PIBERNIK, POGOVORNA ODDAJA, 1.30 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 2.15 HALO TV, 3.10 ZABAVNI KANAL, 5.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, * * * TOREK, 04.10.2016, I. SPORED TVS 5.35 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 11.15 TAKSI, KVIZ ZJOŽETOM, 11.45 OBZORJA DUHA: ALI RELIGIJE PRISPEVAJO K MIRU? 12.30 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽINSKA NADALJEVANKA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 STUDIO CITY, 14.40 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES? 15.00 POROČILA, 15.10 LUČKA -PITYPANG, ODDAJA TV LENDAVA, 15.40 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.25 PROFIL: DR. VESNA LESKOŠEK, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.25 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 17.55 NOVICE, 18.10 PAVLE, RDEČI LISJAČEK: VSE NAJBOLJŠE ZA DVANAJST LUN, RISANKA, 18.15 PUJSAPEPA: PRAVLJICA ZA LAHKO NOČ, RISANKA, 18.25 TAKSI, KVIZ Z JOŽETOM, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 VZHODNOBERLINSKA SAGA (III.): MRZLO SRCE, NEMŠKA NADALJEVANKA, 20.55 K2 IN NEVIDNI NOSAČI, DOKUMENTARNI FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 PRIČEVALCI, POGOVORNA ODDAJA, 0.55 PROFIL: DR. VESNA LESKOŠEK, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.45 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.40 INFO-KANAL TOREK, 04.10.2016, II. SPORED TVS 6.00 TO BO MOJ POKLIC: OBLIKOVALEC KOVIN, DOKUMENTARNA SERIJA, 6.25 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 8.50 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 9.50 DOKUMENTARNO IZOBRAŽEVALNA ODDAJA, 11.00 HALO TV, 12.05 DOBROJUTRO, 14.15 DOBER DAN, 15.10 VSE JE MOGOČE, 17.05 BELA SUŽNJA, KOLUMBIJSKANADALJEVANKA, 18.00 HALO TV, 19.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 20.00 ALERGIJE - KAJ JIH POVZROČA?, FRANCOSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 20.55 KRAJ ZLOČINA: UMETNOST VOJNE, AVSTRIJSKA MINISERIJA, 22.25 VEČER V PALLADIUMU, 23.15 FORTITUDE, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 0.05 FORTITUDE, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 0.55 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.40 HALO TV, 2.40 ZABAVNI KANAL, 5.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, * * * SREDA, 05.10.2016, I. SPORED TVS 5.35 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 11.15 TAKSI, KVIZ ZJOŽETOM, 11.55 OPUS: HOMMAGE LJUBENU DIMKAROSKEMU, 12.25 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽINSKA NADALJEVANKA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 INTERVJU, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK, ODDAJA TV LENDAVA, 15.55 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.25 PROFIL: IGOR KRIVOKAPIČ, 17.00 POROČILA OBPETIH, ŠPORT, VREME, 17.25 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 17.55 NOVICE, 18.10 PIPI, PUPU IN ROZMARI: BREZZOBI LEV, RISANKA, 18.15 MEDOIN MICA: VEVERICA, RISANKA, 18.25 TAKSI, KVIZ Z JOŽETOM, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.05 FILM TEDNA: TEK ZA ŽIVLJENJE, AMERIŠKI FILM, 21.40 KINO FOKUS, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 DOBRI GöRING, NEMŠKI IGRANO-DOKUMENTARNI FILM, 0.45 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 1.20 PROFIL: IGOR KRIVOKAPIČ, 1.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.10 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 3.05 INFO-KANAL SREDA, 05.10.2016, II. SPORED TVS 6.00 TO BO MOJ POKLIC: OBLIKOVALEC KOVIN, DOKUMENTARNA SERIJA, 6.25 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 8.35 LUČKA - PITYPANG, ODDAJA TV LENDAVA, 9.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 10.05 10 DOMAČIH, 10.55 ERTEVE, 11.10 HALO TV, 12.15 DOBRO JUTRO, 14.30 DOBER DAN, 15.25 VIKEND PAKET, 17.05 BELA SUŽNJA, KOLUMBIJSKA NADALJEVANKA, 18.00 HALO TV, 19.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 OB 5-LETNICI: 2CELLOS: LUKA ŠULIć IN STJEPAN HAUSER, GLASBENA DOKUMENTARNA ODDAJA (2011), 20.50 OD BLIZU, POGOVORNA ODDAJA Z VESNO MILEK, 21.40 VKLOPI RAZUM, ZAHTEVAJ RAČUN! 21.50 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.25 POPŠOP, 23.00 ARITMIČNI KONCERT - BLU. SINE, 0.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.45 HALO TV, 1.40 ZABAVNI KANAL, 5.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, * * * ČETRTEK, 06.10.2016, I. SPORED TVS 5.55 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 11.15 TAKSI, KVIZ ZJOŽETOM, 11.45 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 12.25 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽINSKA NADALJEVANKA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 K2 IN NEVIDNI NOSAČI, DOKUMENTARNI FILM, 14.25 SLOVENCI V ITALIJI: DVOJEZIČNA NIŽJA SREDNJA ŠOLA ŠPETER, 15.00 POROČILA, 15.10 POD DROBNOGLEDOM - NAGYíTó ALATT, ODDAJA TV LENDAVA, 15.55 TOČKA PRELOMA, 16.30 PROFIL, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 UGRIZNIMO ZNANOST, ODDAJA O ZNANOSTI, 17.55 NOVICE, 18.00 UTRINEK: BLENDER IN TITFOR TAT ZA BEGUNCE, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 18.10 KNJIGAO DŽUNGLI: SAFARI: HRANA, RISANKA, 18.25 TAKSI, KVIZ Z JOŽETOM, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 TARČA, 20.55 GLOBUS, 22.00 ODMEVI, 22.35 KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OSMI DAN, 23.40 SVETO IN SVET, 0.40 UGRIZNIMO ZNANOST, ODDAJA O ZNANOSTI, 1.05 PROFIL, 1.30 DNEVNIKSLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.50 INFO-KANAL ČETRTEK, 06.10.2016, II. SPORED TVS 6.00 TO BO MOJ POKLIC: CVETLIČAR, DOKUMENTARNA SERIJA, 6.25 OTROŠKIKANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 8.25 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 9.25 MED VALOVI, 10.05 KINO FOKUS, 10.30 ALPE-DONAVA-JADRAN, 11.00 HALO TV, 11.55 DOBRO JUTRO, 14.45 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 15.35 KOLESA IN AVTOMOBILI, SKUPAJ NA CESTI, ŠVEDSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 16.35 ČAROKUHINJA PRI ATU: PREKMURJE, 17.05 BELA SUŽNJA, KOLUMBIJSKA NADALJEVANKA, 18.00 HALO TV, 19.00 DUHEC, OTROŠKA NADALJEVANKA, 20.00 AVTOMOBILNOST, 20.35 NOGOMET - KVALIFIKACIJE ZA SP 2018: ITALIJA : ŠPANIJA, 22.40 AMBIENTI, 23.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 23.55 HALO TV, 0.50 ŠPORT, 2.40 ZABAVNI KANAL, 5.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, Dragi bralci časopisa Porabje, lepau Vas prosim, če bi pomagali rejšiti spomenik na Gorenjom Seniki, steroga smo postavili v spomin tistim, steri so spadnili v bojni. Spomenik stoji pri gorenjeseničkoj cerkvi, gorobnoviti se ga ne da. Ali so tej sodacke, steri so mogli v bojnaj strašno smrt strpeti, nej vrejdni telko, ka bi tü doma sküpni spomenik meli? Rosag da pomauč samo za spomenike za drugo svetovno bojno. Do dosti organizacij sem šla pa prosila pomauč, žau, samo obečavanje sem dobila, pomauči od nikec nej. Tau, če se te spomenik vküpporüši, nede moja sramota, nego nas vsej, ki tü živemo. Baugi leko samo hvalo damo, ka so ništrni nazaj prišli z bojne ali pa bojne ranč nejso vidli. Lepau Vas vse prosim, če mate idejo (ötlet) ali kakšne pejneze, ka bi se te problem leko rejšo, mi povejte, pomagajte. Baug vam povrni vaše pomoči! Vera Gašpar Poigrava se z barvami Akkir Serdar se je rodil v Carigradu (Istambulu), pred 26. leti se je preselil v Monošter. S slikanjem se je začel ukvarjati pred tremi leti. Svojim slikam namerno ne daje naslovov, temveč jih prepusti domišljiji gledalcev, kot je izpostavil na otvoritvi razstave predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök. Akkir Serdar s slovenskim generalnim konzulom dr. Borisom Jesihom Otvoritev razstave sta počastila generalni konzul v Monoštru dr. Boris Jesih in bivši minister za Slovence v zamejstvu in po svetu prof. dr. Boštjan Žekš. Razstava v Slovenskem domu bo na ogled do 15. oktobra. Obiskovalce pričakuje Glavna in odgovorna urednica Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za Marijana Sukič človeške vire (EMMI) ter Urada RS za Slovence v od torka do sobote od 11.00 do 15.00 ure. Naslov založnika in uredništva: zamejstvu in po svetu. H-9970 Monošter, Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Skupine sprejemajo tudi zunaj delovnega časa, prijavite se ČASOPIS Gárdonyi G. ul. 1.; Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR SLOVENCEV NA MADŽARSKEM tel.: 94/380-767; ali 52 USD. lahko po telefonu 94/554-128. e-mail: porabje@gmail.com Izhaja vsak četrtek ISSN 1218-7062 Številka bančnega računa: HU75 Vstopnina za odrasle: 600 forintov ali 2 evra, za dijake in Založnik: 11747068 20019127 00000000, Zveza Slovencev na Madžarskem Tisk: SWIFT koda: OTPVHUHB upokojence: 300 forintov ali 1 evro. Za založnika: TISKARNA DIGITALNI TISK D.O.O. Jože Hirnök Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Za šolske skupine prirejajo tudi delavnice.