><%><%> ZLATO TELE ali VSE ZA DENAR <$><$><$> E LITNI KINO M * SrawPMh Predstave ob '/s4, 5, V2? in Va9. Ob nedeljah: 3, 725, 6, ‘/28 in 9. hip s svojim delom v domovini. Mi pa bomo v inozemstvu delali za zmago naše ideje. Zanesite se pa tudi na našo pomoč pri vašem delu. Živela Orjuna!« Po zahvali Petrinoviča je zapel pevski zbor Orjune Beograd narodne himne. Ko je bilo petje končano. je razkazal gostoma br. predsednik Radojlovič prostore Orjune in predstavil posamezne člane vod- stva. s katerimi se je Petrinovič iskreno razgovarjat. Med razgovorom je potem poteklo še nekoliko časa.. Nakar pa se se je poslovil prijateljsko g. Petrinovič od zbranih in ponovno poljubil v slovo br. Radojloviča. Burno pozdravljen od celokupnega člaiH stva, je nato zapustil prostore obžalujoč, da mora tako kmalu zapustiti prijateljsko družbo Orjune. Orjuna in celjske občinske volitve. Že svoječasno smo se v našem listu bavili z občinskimi volitvami v mestu Celje. Zavzeli smo stališče, da bo Orjuna za svoje nacionalne in gospodarske interese zahtevala od nacionalne skupine, katero bo podpirala pri volitvah, primerno zastopstvo. V s vest i smo si bili pri tem. da vsebuje naša organizacija v Celju veliko število članstva, ki deloma niso včlanjeni v nobeni stranki. Radi obstoječega volilnega reda je mogoče računati posameznim strankam na uspeh le. ako koalirajo v skupni Narodni blok. Taka koalicija v Celju naj bi po možnosti obsegala vse slovenske stranke brez ozira na njihovo politično orijenta-cijo. Vodstva JDS, NSS, NRS so po dolgotrajnih pogajanjih dosegla sporazum ter se ie k tem pogajanjem povabilo tudi SLS po njenem načelniku g. dr. Antonu Ogrizku. Ta pa je tako ponudbo dvakrat odbil. V. SLS pa je dobila premoč struja, ki je zagovarjala koalicijo z ostalimi slovenskimi strankami ter se je na zboru zaupnikov SLS storil sklep, stopiti v zvezo z ostalimi že koali-ranimi 'strankami. Na dr. Ogrizka je ta sklep zaupnikov vplival tako. da je odložil predsedstvo celjske organizacije SLS. ki se je na to poverila katehetu Lukmanu z nalogo, da vodi pogajanja z blokom. Pogajanja niso rodila nikakšnega uspeha ter so se razbila, nakar ie katehet Lukman odložil svoje mesto predsedniška ter je isto prevzel zoper dr. Anton Ogrizek. Čim se je zaznalo za neuspeh bloka z SLS, smatrala je nacionalistična skupina za svojo dolžnost, skušati doseči kljub temu sporazum. Z intervencijo pri posameznih članih predsedstva SLS se je skušalo obnoviti pogajanja; čim bi se izkazala pri SLS pripravnost za ista, je nameravala nacionalističn skupina intervenirati pri bloku v to smer, da se pogajanja za celokupni slovenski blok dovedejo do pozitivnega zaključka. Vodstvo SLS si predloga nacionalistov ni osvojilo ter se je* dozdevno umaknilo v ozadje, prepu-stivši delovanje popolnoma dr. Ogrizku samemu. Dr. Ogrizek je pa medtem sto-pii v stik z vodstvom Nemške gospodarske stranke v Ceiju ter z njenim predsednikom dr. Georgom Skabernetom sklenil posebni dogovor. ki mu naj bi svoječasno pomagal omiliti položaj, ki bi ga napravil na nacionalno javnost, pakt predsednika slovenske liudske stranice s celjskimi reaegati. Tudi sicer dr. Ogrizek ni zamudil nobene prilike in se trudil na vse mogoče načine pritegniti k tej svoji anacionalni skupini še druge. Toda ves njegov napor je bil zaman. Na njegovo celjsko gospodarsko listo so se branili stopiti celo izraziti pristaši SLS. V Narodnem bloku so bile tedaj združene tri stranke. V istem pa ni bilo zastopnikov posameznih gospodarskih skupin, nobene nacionalne organizacije, kakor tudi ne pripadnikov strankarsko neopredeljenih nacionalistov. Zastopniki nacionalistov so se tedaj obrnili na Narodni blok s predlogom, da sprejme od teh tu navedenih skupin primerno zastopstvo na to kandidatno listo. Ta predlog so v bloku združene stranke odklonile z motivacijo, da je za spremembo liste prekasno in da je lista definitivno sklenjena. Celjski nacionalisti smo bili tedaj postavljeni pred gotovo dejstvo: na eni strani se je formiral' Narodni blok, na drugi strani skupina celjskih pripadnikov SLS s celjskimi Nemci, med njimi pa kot samostojna grupa SDS. Kot nacionalistom, ki v nacionalnih stvareh ne poznamo nobenega kompromisa, nam je bilo tedaj jasno, da moramo kljub neugoditvi našim upravičenim zahtevam, brezpogojno in z vso silo podpreti Narodni blok. Zmago Narodnega bloka smo smatrali za svojo zmago, njegov neuspeh za naš lastni neuspeh. Neposredno pred volitvijo so se zbrali zastopniki Orjune. Sokola in Naprednih akademikov ter se je na tem sestanku sklenilo podpreti delo Narodnega bloka z najtemeljitejšo podrobno agitacijo; določil se je podroben način sodelovanja članov teh organizacij pri vsem volilnem delu. Sklenilo se je končno tudi, da se priredi v soboto zvečer, t. j. na dan pred volitvijo velika narodna manifestacija z obhodom, pri. kateri bi sodelovale gori navedene organizacije ter celjsko narodno občin-. stvo. Ta svoj sklep so pa navedene organizacije sporočile tudi vodstvu Narodnega bloka, ker so hotele v vsakem oziru delati z njim v sporazumu. Vodstvo bloka pa je na svoji seji sklenilo, da z ozirom na dogodke, ki so se vršili pri občinskih volitvah v Mariboru ter z ozirom na dozdevni sklep vodstva SLS v Celju, da se pristaši SLS volitve ne udeležijo, ako Orjuna aktivno ne sodeluje, da bodo pa šli na volišče vsi njeni pristaši, ako se Orjuna aktivno udejsjvi, da ne re- LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA USTANOVLJENA 1900 LJUBLJANA — DUNAJSKA CESTA (v lastni hiši) se priporoča za vsa v bančno stroko spadajoča dela PODRUŽNICE: Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst, Agencija Logatec. Poštni čekov, račun Ljubljana 10.509. Brzojavni naslov: BANKA LJUBLJANA. Telefon štev. 261, 413, 502, 503, 504. DELNIŠKA GLAVNICA Din 50,000.000 SKUPNE REZERVE nad Din 10,000.000 ilektira na navedeno narodno manifestacijo ter da naj sodelovanje Orjune odpade. Zanimiv je zgornji sklep vodstva SLS v toliko, da je ista odklonila sodelovanje Orjune, dočim je prej vabila posamezne pripadnike Orjune na svojo listo, na drugi strani pa sklep Narodnega bloka, da je temu sklepu SLS tako slepo in brez vsake garancije nasedel. Da je nasedel ter da je vodstvo SLS prevarilo blok. so pa v dokaz volitve. Prišel je dan volitve, ki so ga vse stranke in vsi volilci pričakovali z največjo nestrpnostjo. Obe volišči sta bili že takoj zjutraj gosto oblegani in videlo se je posebno, da so poslali Nemci in klerikalci na volišče vse svoje ljudi. Izjemo so napravili le redki inteligenti iz vrst SLS ter nekateri Nemci, ki pa jih je bilo lahko prešteti na prstih ene roke. Videlo se je tedaj, da ie bil dozdevni sklep vodstva SLS, da se v slučaju absentacije Orjune. tudi oni volitev ne udeleže, platoničen; med Nemci je bila tudi cela vrsta, ki so se vezali s častnimi besedami. da se volitve ne udeležijo, a so isto prelomili ter volili. Kako in na kakšen način se je izvršil in končal obisk članov ljubljanske Orjune, ki so se namenili ta dan v Celje in Savinjsko dolino, je bilo v listu že navedeno. Kot opazovalci naj povdarjamo le to, da je bilo postopanje vodstva žandarme-rije skrajno surovo, grozilo se je z bajoneti ter od strani službujočega desetnika tudi s pištolo. Ne za eno, ne za drugo ni bilo najmanjšega povoda. Prepričani pa smo. da je tak' način postopanja povzročen po natančnih navodilih od strani velikega župana mariborskega, odnosno srezkega poglavarja dr. Žttžeka. Da je bila zmaga v Celju za Narodni blok možna ter da je k zmagi donesla v veliki meri Orjuna, je razvidno iz sledečega: Vse v Narodnem bloku združe-. ne stranke so dosegle v zadnjih skupščinskih volitvah ca. 400 glasov, dočim je dobil blok pri sedanjih občinskih volitvah 600 glasov. Pri* rastek 200 glasov izvira deloma iz intenzivnejšega udejstvovanja po-, sameznih v bloku združenih strank, v največji meri pa radi nastopa nacionalnih volilcev. ki so strankarsko dosedaj neopredeljeni. Da je predstoječa kalkulacija točna in bazira na prav dobrem poznavanju obstoječih krajevnih razmer, sledi predvsem iz tega, da so zastopniki nacionalistične skupine pri pogajanjih z blokom za enotni nastop cenili število nasprotnih, t. j. nemških in klerikalnih glasov na 490. Volitev je pokazala, da so dosegli Nemci in klerikalci dejansko 485 glasov ter da so bile informacije nacionalistov točne ter boljše, kakor so bile v bloku združenih strank. Na naslov v bloku združenih strank izjavljamo tem potoni celjski nacionalisti, da so bile to zadnje volitve, kjer smo se udejstvovali za interese bloka brez najmanjše hvaležnosti za to. Ako so prinesle celjske volitve na eni strani zmago Narodnemu bloku, povzročile so na drugi strani tudi hvalevredno najintenzivneje še gibanje za gospodarsko osamosvojitev slovenskega življa. Tozadevna akcija naj bo smotrena in intenzivna, poznati ne sme nikakih osebnih razlogov, ako hočemo, da dovede do cilja. Celjski nacionalisti se zavedajo svoje dolžnosti v tem oziru v polni meri. Dovolj je bilo suženjstva! Zgoditi se ne sme nikdar več. da nas bo nacionalni sovražnik, ki je postal močen le vsled naše nacionalne in gospodarske nezavednosti, tepel z od nas samih spletenim bičem. .-J •>' •; i Orjuna na svečanostih v Kragujevcu. Parna pekarna Jean Schrey nasl. lai H Hi naznanja, da ima vsak dan večkrat ;, mm Mihi® n® Telefon štev. 158. : 'j.. Opalografične potrebščine. THE REX CO., Ljubljana. Novodosli angleški ceflr In french za srajce kdor ju potrebuje, naj ne zamudi prilike. Drage Schwab, Ljubljana. KARO-ievlji Maribor« KoroSka 19. „ITO 66 zobna pasta odstranjuje neprijeten duh iz ust. Pogum klerikalcev raste od dne do dne. Po uspelih persekucijah nad Orjuno v Sloveniji so pričeli razširjati svoj zločesti zelotski bes tudi n*ad ostalimi "pokrajinami naše države in načrtoma preganjati Or-junaše. V borbo so posegli aktivno tudi sami gg. klerikalni ministri, ki se ne sramujejo nobene laži in še tako podle ogabne lopovščine, da bi ž njima zavrli pokret jugoslovenskega nacionalizma. Višek tega ministrskega proti-orjunaškega divjanja pa je dosegel »genialni voditelj slovenskega naroda« dr. Korošec s svojim nastopom proti Orjunašem, ki so pohiteli v Kragujevac, kot so že poročali ostali listu Da pa bo spoznala naša javnost, kolika je ta podlost klerikalcev, ki zabranjujejo Orjunašem razvitje praporov, najnavadnejše članske izlete in sodelovanje pri spominskih proslavah padlih junakov, priobčujemo podrobno poročilo v vsem prej omenjenem nastopu dr. Korošca. 28. avgusta se je vršilo slovesno odkritje spomenika v Kragujevcu ustreljenih čehoslovaških vojakov, ki jih je dala Avstrija ustreliti. Verna ideji Jugoslovenskega in Slovanskega bratstva je sklenila Orjuna, da se udeleži v čimvečjem številu te proslave na svetih tleh Šumadije. Zategadelj se je obrnila na Ministrstvo Saobračaja, da bi dovolilo običajni popust udeležencem proslave. Klerikalni minister Sušnik pa je prošnjo resolutno odbil in se pri tem izrazil: »Ne dam! Smatram, da ni potreba da bi morala biti tam Orjuna«. Z ozirom na to izjavo je sklenil Oblastni odbor Orjune Beograd, da bo vkljub temu sovražnemu nastopu g. ministra Sušnika, Orjuna vendar posetila proslavo v Kragujevcu. Ne strašeč se gmotnih žrtev je odredil, da se udeleži spominske svečanosti četa Orjunašev v kroju in je v ta namen plačal tovorni voz iz Beograda do Kragujevca in nazaj. Delegacija, ki je odpotovala v najlepšem redu in najvzornejši disciplini, je sestojala iz ene Akcijske čete v kroju, dveh delegatov Oblastnega Odbora in zastave beo-gradske organizacije. Vsega skupaj je bilo 50 Orjunašev v kroju. Na pot se je podala delegacija v tovornem vozu dne 27. avgusta ob 9. uri zvečer. Pot iz Beograda do Lapova je bila prevožena med prijateljskimi razgovori in pevanjem orjunaških pesmi. Jedva pa je vlak dospel v Lapovo, že je hitel izkazati svojo naklonjenost naprain propovednikom na- LISTEK. 5** • ij. •'.!> vV Obisk pri bratu Kranjcu, Mudil sem se zadnje dni v starodavnem sedežu celjskih grofov, ki je podal baš te dni dokumenta-rično izjavo, da je in da hoče ostati tudi v bodoče samo Jugoslovenslto Celje. Po izvršenih opravilih sem se namenil, da obiščem brata predsednika ing. Marka Kranjca, ki bo te dni že preko meseca sedel v celjskih temnicah. V ta namen sem se odpravil na Mestni magistrat, kjer ima prostore Okrožno sodišče. Po kratkih for-malnostih mi je g. preiskovalni sodnik, ki ima vso Kranjčevo zadevo v. preiskavi z veliko uslužnostjo izstavil dovoljenje, da »sme F. R. obiskati preiskovalnega jetnika ing. Marka Kranjca in govoriti ž njim pod nadzorstvom paznika v privatnih stvareh.« Oborožen s tem dovoljenjem sem stopil preko ulice v poslopje prejšnjega minoritskega samostana, kjer se nahajajo zapori okrožnega sodišča. Prvi vtis pa že, ki sem ga imel pri vstopu v to poslopje »Pravice« je bil silno deprimirajoč. Okrušene stene, okna brez šip, na hektare pajčevin; z eno besedo za-nikernost in razpad kamorkoli sem se ozrl. Ker nisem preje nikogar vprašal kam in kod se naj obrnem v. teh številnih hodnikih sem jo mahnil po najlepšem. Prišel pa sem v prostore Celjskega vojaškega okruga in koiistatiral, da v tem delu ni zapora. Vrnil sem se k vhodu in krenil po katakombam podobnih hodnikih v nasprotno smer. Znašel sem se na dvorišču, kjer se pretaka gnojnica in fekalije, kakor kje sredi najbolj umazanih ar-navtskih sel. Spomnil sem se kaznilnice v Skoplju, ki je proti tej nehigienični in škandalozni, »špeh-kamri« naravnost idealna palača. Zatisnil sein si nos in pomiloval jetnike, ki morajo cel božji dan vdihavati ta neznosni smrad ter se podal preko dvorišča. Zopet sem kolovratil po temnih in po plesnobi dišečih hodnikih dokler nisem zadel v tretjem nadstropju na lesena zaklenjena vrata z napisom »Jetnišnica«. Pričel sem trkati, toda dalje časa ni bilo niko-ga na izpregled. Šele čez čas mi je odprla vrata neka ženska, ki mi je po vojaško komandirala, ko sem ji povedal namen mojega prihoda: »Izvolite! Naprej naravnost!« Spustil sem se dve stopnici niz-dol preko ozkega in malo zračnega prostora naravnost proti pazniški pisarni, kjer pa ni bilo nikogar. Ozrl sem se za hip skozi edino trdno zamreženo okence na dvorišče, kjer so se izprehajali bosi trboveljski ru- darji, ki so zaprti že od trboveljske tragedije. Nisem pa imel dosti časa ogledovati te žrtve hujskanja bari-kadnih govornikov in krvavih revolucionarjev, ki pa so sedaj popolnoma zapustili svoje žrtve. Pozval me je namreč paznik in me opozoril, da ni dovoljeno opazovati jetnikov. Med tem časom pa je že vstopil br. predsednik Kranjec, ki mi je z velikim veseljem stiskal roko in me vprašujoče ogledoval, če nisem prišel tudi jaz uživat dobrote celjskih arestov. Malce upadel in močno obrastel je prvi hip napravil name nekoliko težek vtis. Ko pa je izpregovoril sem videl, da mu zapor ni niti za las skrušil njegove železne volje, ki je že delala čudeže. Naslonila sva se na mizo in se pričela razgovarja-ti o organizaciji. Podal sem mu referat o stanju našega pokreta za njegove odsotnosti. Med referatom me je neprestano prekinjal z raznimi vprašanji o zadevah, katerih mu nisem dovolj natančno opisal. Po končanem referatu sem ga vprašal, kaj ima sporočiti glede organizacije same. Posegel si je v lase in mi pričel z mirnim glasom govoriti: V prvi vrsti sporoči vsem našim fantom in vsemu članstvu moje iskrene pozdrave in željo, da ostanejo tudi v bodoče enako brezkompromisni in odločni Orjunaši. pripravljeni tve- rodnega edinstva, Kraljevi Minister, ki je zastopal vlado pri svečanostih v Kragujevcu. Ker v Lapovu nima vlak direktne zveze z vlakom na Kragujevac je bilo potreba čakati do 3. zjutraj na kolodvoru. Orju-naši so med tem časom v posameznih grupah posečali železniško restavracijo in večerjali. Vsi so se vedli tako, da je njih disciplinirano in vzorno vedenje želo največje zanimanje in pažnjo navzočemu občinstvu, ki je glasno izražalo svoje zadovoljstvo in odobravanje. Z istim vlakom so se pripeljali tudi Srnaovci, ki so ob istem času posečali restavracijo. Orjunaši pa niso posvetili njim niti najmanjše pozornosti tako, da je bil vsak spor v tej smeri absolutno nemogoč. Ko je imel vlak oditi proti Kragujevcu so vstopili vsi člani in mirno čakali, da se odpeljejo proti Kragujevcu. .Vagon sam so pričeli premikati po kolodvoru in vsi so mislili, da ga bodo priključili kragujevački garnituri. Toda namesto tega so opazili člani naenkrat, da so ostali na slepem tiru in da je baš odpihal vlak proti Kragujevcu. V istem hipu pa se je pojavilo pred vagonom tudi 16 do zob oboroženih orožnikov, ki so z nasajenimi bajoneti in na vagon naperjenimi puškami, nastopili proti protestirajočim Orjunašem. Nato je stopil pred vagon predstavnik Ministrstva notranjih del in zaklical: »V imenu zakona predajte orožje, Vi ne morete iti v Kragujevac.« Prvi hip Orjunaši niso mogli takoj vsega tega doumeti in so vpraševali kako to, da niso bili deležni takega postopanja Srnaovci ali kateri drugi izmed številnih onih, ki so posetih proslavo poče-ščenja spomina Češkoslovaških herojev. Najsi so si bili med njimi mnogi najboljši prijatelji one, Avstrije, ki je dala postreliti te heroje. Nastalo je veliko ogorčenje med Orjunaši, kakor tudi med navzočim občinstvom. Ljudstvo je spremljalo ves potek tega afronta proti Orjuni z glasnimi protesti proti postopanju vlade, ki šikanira najboljše Jugoslovane. Ker pa se je idejni iniciator tega postopanja z Orjunaši najbolj bal, da je že morda prišel trenutek plačila za vse grehe, ki jih je učinil nad Orjuno sam ali pa njegovi mo-lojci je zahteval, da se Orjunaše razoroži in da se jim prepove na-daljna pot na grobove padlih herojev. Orjunaši so najodločneje protestirali proti takemu nasilju, vendar pa so se dali preiskati orožnikom, ker niso hoteli izzivati usodepolne- gati za Nacijo vse, kakor so bili doslej. Vse delo in poslovanje V Orjuni se mora vršiti popolnoma normalno, kakor pred mojim zaporom. Dokažimo klerikalnim denunciantom, da se silno motijo, če mislijo, da bodo uničili pokret jugoslovenskega nacionalizma med Slovenci in razgnali Orjuno s tem, da preganjajo sedanje voditelje in idejne nositelje jugoslo-venske misli. Nasprotno, treba je, da se delo v vseh mestnih organizacijah podvoji in da se v tem času hipnega odmora urede in normalizirajo prilike v posameznih Mestnih organizacijah. Članstvo naj započne s čim obširnejšo propagando in razširjanjem naše misli od moža do moža. Vsaka podeželska mestna organizacija mora skrbeti, da bo imela v vsaki vasi, ki spada pod njen teritorij vsaj dva zaupnika. Pokazati moramo na vseh poljih, da se nismo umaknili niti za las in da so vse govorice o »nazadovanju« Orjune samo pobožne želje klerikalnih tigrov. Na vprašanje kako se počuti v zaporu mi je odgovoril: Prve dni mi je bilo tesno in težko, ker sem se neprestano spominjal obilnega dela, ki je zahtevalo vseh mojih moči spričo bližajoče se seje Glavnega Odbora v Ljubljani in spričo potrebe intenzivnega zbiranja deležev Ekonomske Orjune. Trboveljski Libojskl OrmoSki In vfsokok&lorEftnl Trobnodolaki (spec. za centralno kurjavo) dobavlja po najnižjih cenah DOM. ČEBIN trgovec a premogom Ljubljana, Wcifova ulita 1/11. ga incidenta z njimi, ki so bili pri vsej zadevi popolnoma nedolžni.; Preiskava je izpadla seveda popoP noma negativno, ker ni vzel nihče, orožja s seboj na proslavo. ^ . Po končani preiskavi so vprašali Orjunaši predstavnika Ministrstva notranjih del, po kakšnem nalogu se vrši ta akt nasilstva nad držav* ljani, ki potujejo po železnici? Od^ govor je bil zelo lakoničen: »P® ukazu z najvišjega mesta.« ' Proti temu izigravanju kralja, ki stoji na najvišjem mestu so prisotni Orjunaši in državljani naostreje protestirali in pričeli klicati Jugo* slovenskemu kralju in peti državne himno. Radi odhoda vlaka v Kragujevac so vsi Orjunaši enodušno sklenili, da prehodijo v forsiranem pohodU razdaljo 30 km in navzlic vsem Ši* kanam prisostvujejo proslavi. Kopu so se hoteli odpraviti na pot so jih1 jo zastavili orožniki z bajoneti, ka* kor so jim v letih strahu in groze za* pirati pot v domovino avstro-bugar* skr bajoneti. Predstavnik Ministra stva notranjih del pa je javil koman* dirju Četnikov, da ima nalog Or* junaše zadržati in jih pod nobenim pogojem pustiti v Kragujevac. Ob* enem pa je naznanil striktni ukaž, da se morajo Orjunaši s prvim vla* kom vrniti v Beograd. Orjunaši so na to odgovorili, dai naj jih raje postrele in pripeljejo v Beograd kot trupla in da jih bodo zamogli samo mrtve zadržati. Na ta energičen nastop ni bil nihče prP pravljen in orožniki so morali proti ukazu pustiti Orjunašem prosto pot v Kragujevac. : Med pevanjem orjunaških' pesmi so v teku jutra premerili dolgo pot in primarširali v Kragujevac prašni in znojni, a vedrega čeia in svetlih obrazov. Občinstvo jih je s silnim oduševljenjem pozdravljalo in se dičilo orjunaški železni volji. Po vkorakanju v mesto so se takoj podali na mesto svečanosti, kjer jim je narod prirejal ovacije. Na gomile sta položila delegata — — Pozneje pa sem se umiril, ker sem zaupal v ostale, da bodo vršili vse delo tičoče se organizacije, kakor, pred mojo aretacijo. Vendar pa ml dela to vprašanje delovanja organi* zacije najtežje skrbi in te ponovno naprošam, da sporočiš Orjunašem mojo željo in naročilo, da se kar, najbolj oprimejo dela za zmago na* še ideje. Se težje sem se privadil novemu stanovanju, ki je gomazelo mrčesa najrazličnejšega imena. S to zalego sem imel prve dni silne opravke, sedaj pa sem jo že precej odpravil. Zahvaliti se moram za to posebno celjskim trgovcem, ki so mi poslali vsa sredstva proti temu mrčesu Sploh se moram celjskim trgovcem naj toplejše zahvaliti, ker so mi iz< kazali že takoj prve dni vso pozornost. Oskrbeli so me z milom, pripravami za britje in vsemi toa-letnimi potrebščinami tako, da v tem pogledu ne trpim nikakega po. manjkanja. čez dan čitam knjige, ki mi jih donašajo Celjani. Vendar pa mineva čas silno počasi. Hrano dobivam privatno. Ker je že potekal čas za pogovor in ker so baš med tem pričeli, prihajati komunistični jetniki iz dvorišča sem se na opozorilo paz* nika poslovil od brata Kranjca, ki mi je še enkrat naročil: »Pozdravi mi vse Orjunaše!« in odšel mrkih misli iz tega res »mrtvega doma.« Oblastnega odbora imenom Orjune venec z državnim trakom in napisom: »Orjuna bratom Čehoslova-kotn«. Pri defileju je sodelovala tudi Orjuna, ki se ji je zamoglo poznati samo na prašnem odelu in oznojenih licih, da so prebili celo noč na težkem potu. Po svečanosti so ostali Orjunaši še v mestu do 8. ure zvečer, nakar so _ se povrnili brez najmanjšega incidenta v Beograd. S tem smo prinesli objektivno poročilo o poteku novega žalostnega čina sedanje vlade reda, zakona in mira proti Orjuni, ki pa bo bogato povrnjen, ker Orjuna plačuje počasi ali gotovo. Tedaj pa ne bo zaščite od nas plačanih bajonetov in držav« nih pravdnikov! In poiskali vas bomo če se skrijete in zakopljete sto sežnjev pod zemljo, da si pogledamo iz oči v oči! -r.:*-- • . a jesen m zimo so bode postreglo vsakemu pri nakupu tisa« nufahturncga in modnaga blaga s popustom. — Blago ravnokar došlo. — Velika izbira pri tvrdki JOS. SNOJ LJUBLJANA, Prešernova ulica št. 3. I INSERIRAJTE v ,,ORJUNI“! 11 i 10. X. 1920. Mrzli vetrovi vejejo danes čez Karavanke in prinašajo v našo zemljo nesloge in večnih prepirov pozdrave in smrtne krike onih, ki niso povpraševali kaka in kolika bodi Jugoslavija, ko so zanjo glasovali usodepolnega 10. oktobra 1. 1920. Verovali so vanjo trdno in neomajno kakor verujejo vanjo še danes, ko, so radi svojega prepričanja pretrpeli fojhujša preganjanja, dočim jim ona ni ohranila tiste neomejne zvestobe in prisege vernosti, ki ji je izrekel njen pravni zastopnik ob predaji Korotana v roke Nemške Avstrije. Štiri dolga in teška, s trpljenjem in bolestjo prebogata leta so ze pretekla, odkar se ozira naš narod zastonj preko Karavank, odkjer naj bi mu prišla pomoč v njegovih teških urah. Zastonj so bili vsi kriki na smrt obsojenih, ker jih bratje v svobodi niso hoteli ali pa niso smeli čuti. Narod, ki je še pred nedavnim časom obljubljal večno zvestobo in Kotenje, da bo osvobodil zasužnjeni sedež svojih knezov in osvobodil tužno Gosposvetsko polje, ta narod je v nebrzdanem poletu prokletih bankarskih prepirov popolnoma pozabil na svoje prisege in obljube ter Prečul vse klice po pomoči. . , , Gluha so bila ušesa naših velikih pismarjev m voditeljev ljudstva, ki so se nanje obračali zastopniki prevarane in prodane Koroške. Ni je t-bilo besede protesta iz njih narodu posvečenih src, ker so morali molčati, kot mora molčati vsak mešetar. Ako pa so se v svojem delu za Marodni blagor vendar le spomnili nesrečnega plebiscita, je bilo to doslej samo še- v tem slučaju, kadar niso bili v redu računi provizij in bogatih jtiagrad. Drugače pa so vsi v soglasju molčali in si v miru prebavljali plebiscitni plen, ki so ga navozili v uradnih avtomobilih domov. Na Koroško pa spominja narod še skrinjica pred Prešernovim spomenikom, ki je jasen dokaz, kako skrbi Jugoslavija za svoje zasužnjene otroke. Namesto široke diplomatske akcije, ki bi zahtevala samo izvršitev najprimitivnejših pravic narodnih manjšin v Nemški Avstriji, kot popolnoma svobodno kulturno udejstvovanje, otvoritev slovenskih ljudskih šol in ohranitev starih stoletnhi pravic, postavi skrinjico v lcoji naj bi se nabirale knjige za Koroško deco. Pri tem pa tej deci ne izposluje naravne pravice, da bo te knjige tudi, v resnici razumela in vzljubila. Spominjamo pa se: jo mi Jugoslovenski nacionalisti, ki trpimo za svojo vero in zvestobo napram Jugoslaviji ravno tako, kot trpe zasužnjeni bratje onstran Karavank.- In v tem spominu kličemo neodrešenim bratom ob Zili zeleni, Dravi deroči, v Podjuni in Rožu, NE POZABITE BRATJE NIKDAR IN NIKOLI KDO STE IN MI NE BOMO POZABILI KJE STE! , Nai pokret. - ^ --'H..V' Zlet Primorskih Orjun in raz- 1 ;Vltje prapora Orjune Sušak. Dne 26. ^oktobra se vrši na Sušaku velepomemben zlet primorskih Or jun in razvitje barjaka vrle Mestne Orju-jne Sušak. Zleta se bo udeležila številno članstvo iz Dalmacije, več sto bratov iz Zagreba in. Primorja. Ker -ie z ozirom na mejo proti Italiji 'silne važnosti, da pokažemo svetu kdo smo in kolika je že naša moč, »oživljamo tudi slovenske Orjune, , da pri tej proslavi sodelujejo v čim večjem številu. Vožnja, bo polovična in bo stala okoli 120 Din iz Ljubljane v obe smeri. Odhod iz Ljubljane bo v soboto, dne 25. oktobra zvečer. Povratek v ponedeljek zjutraj. ',v . y;: Z zletom je zvezana tudi velika revija čet, ki se bo vršila ob mostu čez Rečino tik ob italijanski meji. |S Pokažimo bratom ob Kvarneru, 'da tudi slovenske Orjune pazno . spremljajo njih težko borbo z notranjimi in zunanjimi sovražniki države. ki skušajo od tod zanesti v našo državo razdor in propast. Prijave za zlet sprejema tajništvo, organizacije do 20. oktobra. Čas odhoda in zbirališče bomo še natančno naknadno pravočasno javili. .. . = •.: .i ■■■ ■- > Izredni občnis zbor Mestne Orjune Škofja Loka se je vršil dne 3. oktobra v društvenih prostorih. Namen občnega zbora je bil spopolni-tev odbora, ker je spričo nujnih razlogov odstopil' br, predsednik Jožo Ceh in še eden odbornik. Po nalogu Oblastnega odbora se je udeležil občnega zbora tudi brat tajnik Galzinja, ki je podal razvidno poročilo o našem pokretu po kongresu v Splitu. Povdaril je zlasti pomembna uspeha, pričetek delovanja Orjune v Ameriki in pa pomen velevažne resolucije sprejete v. Novem Sadu. Članstvo je sledilo poročilu z velikim zanimanjem in pazljivostjo. • v. Za referatom delegata Oblastnega odbora je sledilo poročilo posameznih funkcionarjev odbora, ki so bila sprejeta vsa z odobravanjem. Posebno iskreno je bilo slovo od brata predsednika Jožo čeHa. ki je pričalo, da so uspehi klerikalnih persekucij čisto drugačni, kot so si to zamislili njih iniciatorji. Pri volitvah' je bil izvoljen nov. odbor, ki se je po občnem zboru konstituiral tako, da je novi pred-* sednik br. Ziherl. Novemu odboru želimo pri njegovem uspešnem delu čim večjih uspehov. Zveza Triglavskih Orjun je imela v nedeljo, dne 28. septembra 1924 pb 11. uri dopoldne v Sokolskem domu v Radovljici sejo, na koji je bil izvoljen definitivno širši in ožji (izvršilni) odbor. V ožjem odboru so predsednik br. Danimir Čebulj, podpredsdenik br. Dobrila Edvard, Odbornika br. Mlakar Jaka in komandant bataljona br. Kobentar France. Širši odbor pa tvorijo vsi vsakokrat-; ni predsedniki mestnih organizacij Radovljica, Lesce, Bled, Dobrava, 'Jesenice, Javornik, Begunje. Stalni sedež »Zveze Triglavskih Orjun« bo v Radovljici. Določilo se je tudi, da bo »Zveza Triglavskih Orjun« priredila vsako prvo nedeljo v juniju praznik žrtev. Ustanovni občni zbor Orjune za Št. Peter-Vodmat se je vršil v soboto 4. oktobra ob 8. uri v okusno okrašenih prostorih gostilne Dra-šček. Občni zbor je bil zelo številno obiskan. Prihiteli pa so nanj tudi člani ostalih ljubljanskih organizacij. ki so s tem dokumentirali svojo naklonjenost in bratsko ljubezen novi Mestni Orjuni. Posebno številen je bil obisk članov Orjun Kra-kovo-Tmovo-Št. Jakob, ki zasluži topot posebno pohvalo. Zbor je otvoril predsednik pripravljalnega odbora br. Roš. ki je pozdravil vse navzoče in nato v. svojem temperamentnem govoru pozval vse omahljivce in stare nacionalne delavce, da vstopijo v or-junaške vrste in pomagajo učvrstiti nastajajočo jugoslovensko fronto. Za. njim je poročal o dosedanjem delovanju društva br. tajnik Ilešič. ki je obstojalo v prvi vrsti v nabiranju članstva. O stanju blagajne je podal poročilo br. blagajnik M i c u 1 i n i č. Po teh poročilih funkcionarjev je pozdravil občni zbor delegat Oblastnega odbora br. Verbič, ki je naglašal pomen in potrebo poglobitve notranjega dela v organizacijah in pa čim večjega razširjenja nase misli med narodom. Ko je omenil tudi, da pozdravlja brat predsednik ing. Kranjec zborovalce, so se pričele frenetične in dolgotrajne oduševljene ovacije, ki pričajo, kako globoko in kako zelo je priljubljen brat Marko med članstvom. V imenu Mestne Orjune Moste je pozdravil občni zbor Poharc. ki je s svojimi rezkimi besedami žel splošno odobravanje. Za njim je novo osnovani Orjuni želel najboljšega uspeha br. Kalin, predsednik Ortjune Krakovo-Trnovo-Št. Jakob. Za Ljubljano pa je pozdravil vrle Šentpetrčane br. Ivo Berščak. Pozdravnim govorom so sledile volitve in slučajnosti. Ob 10. uri zvečer je bil ustanovni občni zbor končan in razvila se je nato prijetna zabava. Novoustanovljeni Mestni Orjuni želimo pri njenem delu najboljših' uspehov na vseh poljih dela za Nacijo. Nacionalistična koračnica. Vsled splošne potrebe in zaradi pomanka-nja Orjunaške koračnice je mestna Orjuna Št. Jakob-Krakovo-Trnovo v Ljubljani založila v lični obliki besedilo koračnice. Posamezni komadi se dobe pri Mestni Orjuni po 2 Din; organizacije jih dobe ako naroče večje število po 1 Din kom. . Naročila je poslati mestni Orjuni St. Jakob-Krakovo-Trnovo v Ljubljani. Mestna Orjuna Št. Jakob-Kra-kovo-Tmovo. priredi v soboto 11. t. m. ob 19V2 (V28) uri v gostilni pri Mraku Rimska c. 6 vinsko trgatev. Vabimo vse članstvo vseh mestnih organizacij, ter našemu pokretu naklonjeno občinstvo, da se prireditve sigurno udeleže. Vstopnina 5 Din. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo fanfare se preplačila hvaležno sprejemajo. ■ Ugoden razvoj našega pokreta v Mariborski oblasti. Zadnje čase opažamo posebno v nekaterih predelih Mariborske oblasti zelo ugoden razvoj našega pokreta. Ne samo. da se naše stare postojanke prepajajo vsak dan bolj z brezkompromisnim duhom čistega orjunaštva, ampak raste tudi število in pokret se širi tudi v predele, kjer je bil doslej bolj slab ali pa g,a sploh ni bilo. V prvi vrsti moramo pohvaliti Mežiško dolino, kjer zavzema naš pokret razveseljiv razmah in kmalu ne bo kraja, kjer bi ne imeli svojih postojank. Prav tako ugodno stojimo v najlepšem razvoju v dosedanji ^Radičevi trdnjavi, v Medimurju. kjer se osnavljajo povsod nova poverjeništva in se bo v Macincu vršila kmalu tudi ustanovitev nove kmečke organizacije. Giblje se zopet ormoški okraj, kjer se ustanavlja zopet nova Orjuna. Mariborski O. O. bo v prihodnjih mesecih razvil največjo agitacijo, zato pozivamo tudi vse M. O., da prično takoj z živim in vztrajnim delom. Sestanek Orjune v Konjicah. V, petek, 3. t. m. se je vršil v Konjicah dobro obiskan sestanek naše tamkajšnje organizacije, na katerem je poročal brat dr. Irgolič, oblastni čelnik iz Maribora. Družabni sestanek Orjunašev na Pragerskem. V, nedeljo, 5. t. m. bi. sc bila morala vršiti na Pragerskem veselica tamkajšnje Orjune. ki pa je, ker ni bito mogoče najti dva<-rane, odpadla. Mesto veselice se ja vršil družabni zabavni sestanek, katerega se je udeležil tudi pevsjci zbor iz Maribora in nekaj drugih mariborskih bratov. Zborovanje iu veselica mežiških Orjun v Dravogradu. V. nedeljo* dne 5. t. m. se je vršilo v Dravograda zborovanje mežiških Orjun, razgovor v svrlio ustanovitve zveze, zvečer pa veselica. Popoldne ob 14. uri se je vršila seja odbora Or^ june Dravograd, katere so se udeležili tudi drugi delegati in delegat O. O. Maribor, brat Janko Arnuš. Na seji se je razpravljalo o vprašanju uspešnega širjenja našega pokreta v tem skrajnem obmejnem ozemlju, o ustanovitvi Zveze mežiških Or-jun itd. Ob 17. uri se je vršilo v hotelu »Korotan« zborovanje, ki so se ga udeležili poleg domačinov tudi bratje iz Marenberka, Prevalj. Gu-štanja in nekaterih drugih krajev. Zborovanje je otvoril predsednik brat Štromar, nakar je govoril oblastni predsednik brat Radrvoj Rehar o zgodovini, in razvoju jugoslo-venske nacionalne ideje in Orjune ter o njenih ciljih in namenih. Br. oblastni odbornik Janko Arnuš je govoril o nacionalnem delu ob meji ter o nasprotnikih in klevetnikih Orjurte. Končno je govoril še predsednik M. O. brat Štromar in prečita! tudi zadnjo okrožnico O. O. ter naposled zaključil to res lepo zborovanje. Vsi govorniki so želi splošno odobravanje. Zvečer je nastopila v Sokolski dvorani dramatična sekcija iz Guštanja s »Kovačevim študentom« in pevski zbor, ki je zapel nekaj pesmi. Igra je bila vsestransko dobra in zaslužijo igralci polivalo. Obisk je pokazal, da ima naša stvar v Dravogradu obilo pristašev. Kljub močnemu dežju jc bn la velika dvorana skoro polna. Po veselici se je vršil še družabni po-razgovor v gostilni g. Grisogona. Ves orjunaški dan v Dravogradu je potekel prav lepo. §1 o&iave- Zlet v Sušaku. Opozarjamo or* ganizacije na tozadevno notico v pokretu in naročamo vsem organizacijam, da se po možnosti v obilnem številu udeleže te važne proslave ob obalah sinjega Jadrana. Oblastni odbor. JOHBN se dobi v vseh špecerijskih prodajalnah Jugoslovan Maribora! Kliče Vas tužni Korotan, kliče ia‘ prosi, ne pozabite nanj! V petek. 10. t. m. potečejo 4 leta odt akrat. ko smo po svoil malomarnosti izgubili koroški plebiscit. V soboto. 11. t. m. ob 20. uri s« vrši v vestibulu »Narodnega doma« velik s j*o m laski shod. Pridite vsi in pokažite, da še ste pozabili, kje so naše prave. meje. Kdor ne pride, nt brat trpečih! * Oblastni odbor Orjnaa Maribor. ■1 11 ■■■■■111 mw|| 1—— Dopisnikom in čltateljem. Vsled preobilice gradiva je ostalo še mnen ga dopisov neobjavljenih. Priobčili jih bomo v prihodnji številki in prosimo cenjene dopisnike, da nam to oproste. Uredništvo »Orjune«. Naročajte „Pobedo“! Kavarna, restavracija in klet »Zvezda«. V kavarni »Zvezda« svi-ra dnevno od 5. ure popoldne do 1« ure ponoči prvovrstna elitna damska kapela. V, kleti prvovrstni salonski orkester od 5. ure popoln dne do 12. ure ponoči. — V kleti in restavraciji so na razpolago izborna vina. sveža mrzla in gorka jedila. Po gledaliških predstavah se cenje-. nim gostom servira polovične porcije raznih svežih jedil. — Trikrat na teden v restavraciji iu kleti sveže morske ribe. Amerikanska strojna olja cillnderska olja autoolja bencin surovine za svečarne surovine* n mHarne i. ♦. d. 9f OLEUM družba z o. z. LJUBLJANA TELEFON ŠTEV* 610. ti mmmm im 1 "Tl—- KAKOR ROZA MED TRNJEM se lahko smatra MfllO ,GAZELA* ki po »vatli nedosegljivi kakovosti prekaSa vso druge proizvode. Bell, čisti in varu je trpežnost perila! PODPISANA TVRDKA PRIPOROČA: SADNE SOKE: I malinovec, citronado in sadni grog (punč). v 1 AROME ZA NEALKOHOLNE PIJAČE: 1 limonova, jabolčna, jagodova, malinova, mandljeva, marelična, nektar, I oranžna, rožna, mešane arome (tutti frutti), Vande, Waldmeister. ESENCE ZA ALKOHOLNE PIJAČE: 1 Rum-esence različne vrste, konjak, hrušov, češnjev, kava. kumnova, oranžna, pelinkovac sadjev, tropinov, brmjev, drozni itd. I SADNE ETERE v raznih koncentracijah. NAVODILA NA ZAHTEVO NA RAZPOLAGO. tarnajte v JMI PM1ETM ZAVOD Zli PREMOG D. S. 1 V LJUBLJANI prodala PRENOS IZ SLOVENSKIH PREMOGOVNIKOV vseli kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo INOZEMSKI PREMOG IN KOKS v»ake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni čeSkortovaški in angleSki koka za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, erai premog in brikete. I SREČKO POTNIK IN DRUG H parna destilacija esenc Itd. T .JLJHLJANA, Metelkova ul. 13. PROMETItl lil IB PREMOfi D. B. ? IJIUII MIKLOŠIČEVA CESTA ŠTEV. 15/11. sasssasassi^^ Kupuj- pri temu> M inserira Kdor pa noče inserirati 03,... j da konkurenco se podpira! | ta ne ntore konkurirati! Ta, ki ne oglašuje, kupcev ne potrebuje. brezslišni pisalni stroj, &asssiGs g Kupujmo in podpirajmo izvrstno 1 Kolinsko cikorijo ^ domači izdelek. Le oni, ki redno oglašuje, ta sigurno napreduje! POOBLAŠČENI DOBAVITELJ VSEH UNIFORMSKIH POTREBŠČIN OR. JU. NA. Sorodstvu, prijateljem in znancem sporočamo tužno vest, da je naš iskreno ljubljeni, dobri oče, stari oče, brat, svak, tast, gospod Tovarne čevljev (Slovenija) meščan ljubljanski, posestnik, lastnik tovarne Jos. Reich v Ljubljani LJUBLJANA v 67. letu svoje starosti včeraj, dne 7. oktobra 1924 ob ‘/46. popoldne po dolgi mučni bolezni Bogu vdan preminul. Pogreb dragega nam rajnika se je vršil dne 9. t. m. ob pol 5. popoldne iz hiše žalosti, Poljanski nasip št. 6, na pokopališče k Sv. Križu, kjer se je položil v rodbinsko grobnico. Maša zadušnica se bo brala v cerkvi sv. Petra v Ljubljani dne 14. t. m. ob 7. zjutraj. Dobremu pokojniku naj bo ohranjen blag spomin. V LJUBLJANI, dne 8. oktobra 1924. f Dalmatinova ulica Palača Vzajemno posojilnice Žalujoče rodbine Zahtevajte brezplačen cenik, na* vodila za mero in plačilne pogoje. mm HIRIllHiRII ^ H ES H GRADBENO PODJETJE H C ING. DUKlC & DRUG JJ LJUBLJANA, BOHORIČEVA ULICA 24 mm\ PUMII II Plfflllfifll Zn5žane cene m otroške vozičke. Novi modeli. Poslužujte se izdel-\lilSll n Um milil kov domače tovarne, otroških vozičkov in dvokoles lllUJI l! ll6UJilvI! TRIBUNA F. B. L. Ljubljana, Karlovška cesta štev. 4. Istotam se dobijo po znižani ceni nova dvokolesa, mali pomožni motorčki, šivalni stroji ia jmeumatika ter se sprejemajo v polno popravo za emajliranje in poniklanje dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni drugi stroji. Prodaja se tudi na obroke. Ceniki franko. je najmodernejše urejena in izvršuje vsa UskarniSka dela od naJpriprostejSega do najmodernejšega. Tiska Šolske, mladinske, leposlovne In znanstvene knjige. — Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tisku. — Brošure in knjige v malih in tudi najveejih nakladah. — Časopise, revije in mladinske liste. Okusna oprema ilustriranih kata-logov, cenikov in reklamnih listov. Lastna tvoraica šolskih zvezkov. >- StroSkl pri vporabl bencin« 1 Šolski zvezki za 6snovne Sole ln srednje Sole, Risanke, dnevniki in beleinice. Adaptiraj svoj avto, traktor ali stabilni motor s patent. H A G - generatorjem! Vozi z ogljem! barve, mastila, lake, kit, klel, emalle, te-pite In zajamčeno SLOGRAD Cisti flrnež Tehnična pisarna IJIMIM, Spodnja Sla, Frankopanska ulica 151. najboljše vrste nudi tovarna Prospekte in reference daje Izvršuje: stanovanjske hiše, trgovska poslopja, moderne industrijske zgradbe, betonske in žejezobetonske konstrukcije, vse vrste vodnih naprav na podlagi 25 letnih izkušenj. Specialiteta: železobeton-ske cevi za vodne naprave in vodovod. Zastopa: Patent Dr. inž. Emperger-a za izvrševanje konstrukcij iz armiranega betona z litoželeznimi vložkami za visoke tlačne napetosti (kakor pri skladiščih, „silo“-mostovih in podobno). Izdeluje: vse vrste tehničnih projektov in statičnih proračunov. Parna žaga. JUGO-HAG d. z o. x. Maribor Ljubljana Novisad podružnica. centrala. skladišče. Tovarn«: LJUBLJANA-MEDVODE LJUBLJANA, Bohoričeva ulica št. 24 _ Telefon štev. 560. StroSkl pri vporabl Oglja I PODRUŽNICE: Maribor - Kamnik Konjicg - Novo mesto Ptuj - Rakek Šlovenjgradec Slovenska Bistrica Odgovorni urednik VL J. .Oalziaja, Tiska Učiteljska tiskarna x UubljanL Lastnik inž. Marko Kranjec,