Novakovic 80.qxp 8.12.2005 17:08 Page 93 93 Arheo 23, 2005, 93–94 Osemdeset let študija arheologije na Univerzi v Ljubljani © Predrag Novakoviæ Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo V študijskem letu 2003/04 je minilo osemdeset let, odkar je bila prviè uradno napovedana predmetna skupina arhe- ologija na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Takrat je prof. Vojeslav Molè, umetnostni zgodovinar in arheolog, postal nosilec na novo ustanovljene katedre za klasièno arheologijo. S tem je arheologija na ljubljanski univerzi dokonèno postala samostojna akademska disci- plina in se v osmih desetletjih razvila v pomemben regionalni center znanja, v katerem se je do danes izšola- lo veè kot dvesto sedemdeset strokovnjakov. Vendar pa razvoj univerzitetne arheologije in njeni uspehi niso bili premoèrtni in samoumevni. Vse do konca šestde- setih let se je sooèala z vrsto težav in rezov, ki so jih povzroèale vojne, nenadne smrti najpomembnejših profe- sorjev in reforme visokega šolstva, ki velikokrat niso bile prijazne do arheologije. Èeprav so si tvorci Univerze že leta 1919 zamišljali arheologijo kot vedo velikega nacionalnega pomena, je moralo preteèi precej desetletij, preden je naša veda dosegla to raven in širše družbeno priznanje. 21. aprila 2004 je bila v zbornièni dvorani Univerze v Ljubljani organizirana slavnostna akademija, posveèena osemdesetletnici univerzitetnega študija arheologije. Pozdravne nagovore so imeli red. prof. dr. Jože Mencinger, rektor Univerze v Ljubljani, red. prof. dr. Božidar Jezernik, dekan Filozofske fakultete, in izr. prof. dr. Mihael Budja, predstojnik Oddelka za arheologijo, osrednji slavnostni govornik pa je bil izr. prof. dr. Boži- dar Slapšak. Slavnostno akademijo je popestril krajši kulturni program, v katerem je Akademski pevski zbor Tone Tomšiè pod taktirko Urše Lah poleg obvezne Gaudeamus igitur predstavil tudi dve priredbi sloven- skih ljudskih pesmi akad. Lojzeta Lebièa, nekdanjega študenta arheologije. Sledil je recital arheologinje Katarine Batagelj, ki je predstavila odlomke iz Ovidi- jevega dela Ars amatoria. Med številnimi povabljenci so se poleg doajenov slovenske arheologije, akad. dr. Staneta Gabrovca, dr. Paole Korošec, dr. Ive Curk, dr. Ljudmile Plesnièar in dr. Slika 1: Govorniki na slavnostni akademiji ob osemdesetletnici študija arheologije na Univerzi v Ljubljani. Z leve proti desni: izr. prof. dr. Mihael Budja, predstojnik Oddelka za arheologijo, red. prof. dr. Jože Mencinger, rektor Univerze v Ljubljani, red. prof. dr. Božidar Jezernik, dekan Filozofske fakultete, in izr. prof. dr. Božidar Slapšak, slavnostni govornik (foto: Miran Eriè). Novakovic 80.qxp 8.12.2005 17:08 Page 94 94 Predrag Novakoviæ Osemdeset let študija arheologije Marjana Slabeta vabilu odzvali tudi akad. dr. Bojan Žekš, predsednik SAZU, akad. dr. Kajetan Gantar, podpredsed- nik SAZU, akad. Lojze Lebiè, dr. Zoran Stanèiè, državni sekretar na ministrstvu za šolstvo, znanost in šport, prof. dr. Mirjana Sanader, predstojnica Oddelka za arheologijo Univerze v Zagrebu s sodelavci, dr. Kristina Mihoviliæ, ravnateljica Arheološkega muzeja v Pulju, Huang Wei- wen in Yuang Baoyin z Inštitutov za paleontologijo oziroma geologijo Akademije znanosti LR Kitajske, predstavniki Francoskega in Italijanskega kulturnega centra ter številni slovenski arheologi in arheologinje vseh generacij, nekdanji študentje Univerze v Ljubljani. V proslavo se je vkljuèilo tudi pred kratkim ustanovljeno Študentsko arheološko društvo (ŠAD). Njihovemu vabilu so se odzvali študenti arheologije filozofskih fakultet iz Zagreba in Zadra. Po slavnostni prireditvi so si skupaj ogledali arheološke znamenitosti Ljubljane; sledil je pogovor, v katerem so gostom predstavili univerzitetno šolanje v Sloveniji, Univerzo v Ljubljani, študentske organizacije ter izmenjali mnenja in izkušnje pri študiju arheologije na vseh treh univerzah. Druženje so študent- je sklenili z dogovorom o sodelovanju in organizaciji skupnih projektov. Ob osemdesetletnici univerzitetne arheologije je Oddelek za arheologijo izdal tudi knjigo Osemdeset let arheologi- je na Univerzi v Ljubljani, v kateri je predstavljen zgo- dovinski razvoj akademske arheologije pri nas od njenih prvih korakov pa do danes. Knjigo zaèenja uvodni prispevek Arheologija na Univerzi v Ljubljani – pa- limpsesti osmih desetletij Mihaela Budje, v katerem je na kratko orisan družbeni in zgodovinski kontekst, v katerem se je oblikoval študij arheologije. Z izjemo nekaj krajših besedil, ki so bila objavljena v jubilejnih pub- likacijah Univerze v Ljubljani, doslej še nismo imeli celovite študije o zgodovini pouèevanja arheologije na Univerzi v Ljubljani in prav to vrzel skuša zapolniti osrednje besedilo v knjigi avtorja Predraga Novakoviæa. V središèu pozornosti so predvsem osebe, ki so v zadnjih osmih desetletjih ustvarjale in usmerjale univerzitetno arheologijo pri nas. Knjigo konèuje prispevek Zgodovina knjižnice Oddelka za arheologijo Milana Lovenjaka, ki predstavlja razvoj oddelène knjižnice iz skromnega fonda z manj kot tisoè knjigami pred drugo svetovno vojno do današnje študijske knjižnice, ki šteje veè kot 24.000 enot. Fotografije in drugo slikovno gradivo v knjigi je prispe- val Miran Eriè, grafièno oblikovanje pa je delo Roberta Žvoklja iz Studia Id. Na 20. knjižnem sejmu v Ljubljani je knjiga prejela priznanje Strokovnega združenja založnikov in knjigotržcev pri GZS za najlepše obliko- vano knjigo v kategoriji znanstvenih knjig in uèbenikov v letu 2004.