iz del kov pro jek ta. Vsak iz med projekt nih part ner jev je na kon cu pred sta vil eno iz med ku li na ričnih iz -
kušenj, ki jo bo v ok vi ru pi lot nih ak tiv no sti po drob ne je ob de lal, Lau ra Ri dol fi (ASR) pa je pred sta vi la
me to do lo gi jo za četr ti de lov ni pa ket.
Dru gi dan je bil na me njen te ren ske mu delu. Part ner ji smo si og le da li ne kaj za ni mi vih de jav no sti,
po ve za nih s ku li na ri ko v za led ju Spo le ta. Naj prej smo obi ska li ol jar no FrantoioGaudenzi v Tre vi ju (sli -
ka 2), ki tra di cio nal na zna nja o pri de la vi oljčnega olja združuje s so dob no teh no lo gi jo in kot prva na
sve tu upo rab lja na pra vo za op ti mi za ci jo tem pe ra tu re zmle tih oljk kar pris pe va k vi so ki ka ko vo sti oljčnega
olja. Og le da li smo si tudi nji ho ve oljčnike. Sle dil je og led mu ze ja v Tre vi ju, kjer smo se sez na ni li z bo -
ga to kra jev no zgo do vi no in de diščino. Po pol dan smo se naj prej za pe lja li do na se lja Scheg gio, kjer je
mu zej, na me njen pri ka zu začet kov na bi ra nja in tr go va nja s tartufi (MuseodelTartufo»PaoloUrbani«).
V stav bi, kjer je da nes mu zej, so se s pre de la vo in tr go va njem s tar tu fi začeli uk var ja ti že dav ne ga leta
1852. Da nes so proi zvod nji obra ti pre se lje ni na novo lo ka ci jo, ker je v sre dišču me ste ca za širi tev de -
javnosti zmanj ka lo pro sto ra. So dob na to var na za pre de la vo tar tu fov, ki ohra nja bla gov no znam ko Urbani
tartufi, po kri va oko li 70 % sve tov nih po treb po tar tu fih.
Mat jaž Geršič
Hi dro-geo morf ni pro ce si v bo real nih in po lar nih oko ljih
Vil na, Li tva, 11.–13. 10. 2017
V ok vi ru pro jek ta ConnectingEuropeanConnectivityResearch, ki je fi nan ci ran v ok vi ru evrop skega
so de lo va nja COST (EuropeanCooperationinScienceandTechnology), je bilo sre di ok to bra or ga ni zi -
ra no srečanje v Vil ni, glav nem me stu Li tve (sli ka 1). Šlo je za srečanje za pr te ga tipa, na ka te re ga je bilo
po vab lje nih prib ližno dvaj set stro kov nja kov iz več Evrop skih držav, ki se uk var ja jo s hi dro-geo morf -
ni mi pro ce si v bo real nih, po lar nih ali vi so ko gor skih oko ljih.
142
Kronika Geografski vestnik 89-2, 2017
Slika1:Navzpetini40mnadVilnostojiutrdbanekdanjega»Gornjegagradu«.Vzpetinajepolegtega,
dajezanimivoarheološkonajdišče,v zadnjihletihzanimivatudizaradigeomorfnihprocesov.Napobočjih
sonamrečposekalivsadrevesa,sedajpaimajoresnetežavezaradiplazenjainpotrebnisodragigradbeni
posegi,dabistabiliziralipobočja.
M
AT
IJA
Z
O
RN
143
Geografski vestnik 89-2, 2017 Kronika
Slika2:Borealniiglastigozdv NarodnemparkuDzūkija,kiobsega550km2.Prirazpravio borealnih
gozdovihjebilzanimiv»protest«udeležencaizFinske,zakateregapravihborealnihgozdovv pribaltskih
državahni,oziromasezačnejopojavljatišelenaseveruEstonije.
M
AT
IJA
Z
O
RN
Slika2:Borealneiglastegozdoveprepredajoštevilnabarja.BarjeČepkeliaiv NarodnemparkuDzūkija.
M
AT
IJA
Z
O
RN
Srečanje, v or ga ni za ci ji Od del ka za okolj sko po li ti ko Uni ver ze Myko la Ro me ria iz Vil ne, je vo dil
Pau lo Pe rei ra. Prvi in tret ji dan srečanja je bilo pred stav lje nih dva najst re fe ra tov ude ležen cev, po te ka li
pa so tudi se stan ki v ok vi ru de lav nih sku pin pro jek ta. Dru gi dan je bila or ga ni zi ra na celod nev na ek -
skur zi ja v  Na rod ni park Dzūkija (Dzūkijos nacionalinis parkas; sli ki 2 in 3) ob Be lo ru ski meji na
ju govz ho du države.
Pre da va nja so bila pos večena glo bal ni de gra da ci ji per ma fro sta, spre mem bam gla di ne jezer za ra di
an tro po ge nih vpli vov, ero zi ji pr sti in di na mi ki se di men tov, de gra da ci ji šotišč, požarom v bo real nih goz -
do vih in po dob nem. Za ni mi vi so bili pred vsem po dat ki po ve za ni z iz gi nja njem per ma fro sta in og lji -
kom, ki je »shra njen« v teh pla steh. Za sever no po lob lo oce nju je jo, da je v pla steh per ma fro sta »shra nje nih«
1450 mi li jard ton or gan ske ga og lji ka, kar dva krat to li ko, kot je og lji ka v at mos fe ri. Oce nju je jo tudi, da
naj bi 5–15 % tega og lji ka »ušlo« v at mos fe ro v tem sto let ju in s tem pos pešilo glo balno se gre va nje (glej
čla nek v re vi ji ScientificAmerican 315 (2016), https://doi.org/ 10.1038/scien ti fi ca me ri can1216-56). Z iz -
gi nja njem per ma fro sta so po ve za ni tudi gozd ni požari in mor ska abra zi ja. Sled nja je na do ločenih oba -
lah tudi več de set me trov na leto. Gozd ni požari na per ma frost ni ma jo ne po sred ne ga vpli va, vpli va jo
pa po sred no s spre mem bo al be da na požariščih. Ta za ra di tem nejše bar ve sprej me jo več sončne ener -
gi je, kar vpli va na višje tem pe ra tu re tal. Za ni miv je bil tudi po da tek, da na rav na obnova goz da po požarih
v bo rel nih ob močjih lah ko tra ja tudi več sto let.
Več o pro jek tu si lah ko pre be re te na splet nem na slo vu: http://con nec teur.info/.
Ma ti ja Zorn
Štu dij ski obisk Južne Ko re je
Seul, Južna Ko re ja, 13.–17. 11. 2017
V me se cu no vem bru sem bil spo daj pod pi sa ni pod po kro vi teljs tvom Zu na nje ga mi ni strs tva Južne
Ko re je na štu dij skem obi sku v tej vzhod noa zij ski državi. Go sti te lji so me sez na ni li s šte vil ni mi geo graf -
ski mi in zgo do vin ski mi raz me ra mi na Ko rej skem po lo to ku, osred nja te ma ti ka srečanja pa je bila raba
zem lje pi snih imen, ki so je dro spo ra med Južno Ko re jo in Ja pon sko. Prvo takšno ime je Vzhod no ozi -
ro ma Ja pon sko mor je. Gre za poi me no va nje mor ja med Ko rej skim po lo to kom in Ja pon sko. Ja pon ska
si pri za de va, da bi se v med na rod ni jav no sti uvel ja vi lo ime Ja pon sko mor je, med tem ko Južna Ko re ja
temu nas pro tu je in s šte vil ni mi ar hiv ski mi do ku men ti do ka zu je, da je pra vil nejša raba Vzhod no mor -
je. Ta spor se že vr sto let rešuje v ok vi ru Sku pi ne iz ve den cev Združenih na ro dov za zem lje pi sna ime na
(UnitedNationGroupofExpertsonGeographicalNames – UNGEGN). Zad nji Ko rej ski pred log je bil,
da bi se bo di si stan dar di zi ra li obe ime ni, ki bi se za pi so va li ločeni s pošev ni co, bo di si da bi uved li tret -
je, novo ime. Ja pon ska obe ma pred lo go ma nas pro tu je. V slo ven skem je zi ku v zad njem času pre vla du je
mne nje o nuj ni rabi obeh imen v ek so nim ski ob li ki, ločenih s pošev ni co, pri čemer se za ra di abe ced -
ne ga reda naj prej za piše Ja pon sko mor je, sle di Vzhod no mor je.
Drug sporni pri mer je gruča oto kov, ime no va nih Dok do (tran sli te ri ra no iz ko rejščine) ozi ro ma Takes -
hi ma (tran sli te ri ra no iz ja ponščine). Gre za dva manjša oto ka in 35 manjših čeri v Ja pon skem/Vzhod nem
mor ju, ki si jih pris va ja ta obe državi. Tudi v tem pri me ru so ar gu men ti na stra ni Južne Ko re je zelo močni.
Na enem iz med dveh večjih oto kov živi ta dva pre bi val ca, Južno ko rej ca, na dru gem je vo jaška baza; obo -
je tre nut no nad zi ra Južna Ko re ja. Za ni mi vo je, da se je v an glo-fran ko fon ski ime no slov ju uve lja vil ek so nim
LiancourtRocks ozi ro ma LesrochersLiancourt. Ime iz ha ja iz ime na fran co ske ki to lov ke (LeLiancourt),
ki je leta 1849 na tam ob močju sko raj dožive la bro do lom. V Seu lu smo obi ska li tudi mu zej, pos večen
temu otočju. V Su wo nu, južno od Seu la smo obi ska li Nacio nal ni geo graf sko-in for ma cij ski inšti tut v ok -
vi ru ka te re ga de lu je tudi zem lje pi sni mu zej, ki hra ni bo ga to zbir ko sta rih zem lje vi dov in at la sov, pa
tudi mno go opre me, ki so jo ne koč upo rab lja li pri iz de la vi zem lje vi dov. Obi sku mu ze ja je sle dil po go -
vor z vods tvom inšti tu ta (sli ka 1). Enod nev ni zlet smo na me ni li obi sku de mi li ta ri zi ra ne ga ob močja,
kjer po te ka de mar ka cij ska črta med Se ver no in Južno Ko re jo (sli ka 2). Gre za štiri ki lo me tre širok pas
ob 38-tem vzpo red ni ku, na obeh stra neh ob dan z ograjo in opazo val ni mi stol pi, kjer je na meščena vojska.
144
Kronika Geografski vestnik 89-2, 2017