ic*«i2na
Poitslui psvialiriSBB.
Strokovni list za povzdlgo gostilničarskega obda.
Glasilo »Osrednje zveze gostilničarskih zadrug na Slovenskem".
111 1 " 1 			 List izhaja 20. vsakega meseca. =^--. . : m.. .■ ■ = Za člane v »Zvezi" včlanjenih zadrug stane list celoletno Din 20—, polletno Din 10, četrtletno Din S-—; posamezne številke 2 Din. 1 Cena lnseratom: •/« strani D 5-— vključno davek. =====		Uredništvo in upravnlštvo je v Ljubljani, Gosposvetska cesta štev. 16. ...1Strankam je uredništvo na razpolago vsak dan od 8.—18. ure. ===== Rokopisi sc ne vračajo. Rokopise in objave je pošiljati do 10. vsakega me- . ■■ ..= seca, s tem dnem se uredništvo zakijuči. ■ ■■ -v... i	
Štev. 2.	V Ljubljani, 20.	februarja 1925.	Leto XII.
Vabilo
na
X9I. redni občni zbor
Zveze gostilničarskih zadrug za Slovenijo
ki se vrši
dne 26. marca 1925 ob 10. uri dopoldne
v prostorih g. Kavčiča v Ljubljani, Karlovška cesta-Privoz štev. 4
po sledečem dnevnem redu:
1. Pozdrav.
2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
3. Letno poročilo o delovanju Zveze.
4. Poročilo o računskem zaključku za leto 1924.
5. Proračun in njega pokritje.
6. Posvetovanje o korakih proti sedanjemu sistemu taksnih • predpisov in proti množenju točilnic po taksnem pravilniku.
7. Predlogi k določbam novega obrtnega reda.
8. Sprememba pravil.
9. Raznoterosti.
Prosimo zadružna načelstva, da skrbijo za zadostno udeležbo. Za vsakih 20 članov zadruge se sme udeležiti po 1 delegat občnega zbora.
Želeti je, da bi bile vse zadruge zastopane.
V Ljubljani, dne 25. februarja 1925.
Fran Kavčič
predsednik.
Dostavek k temu vabilu glejte na 5. strani.
Razmotrivanje k novim določbam z ozirom na redno gostilničarsko obrt.
Z ozirom, na dejstvo, da pravilnik k taksnemu zakonu, ki hoče urejevati go« stilničarsko obrt, govori pač o gostilnah in kavarnah, a vendar le samo o točenju pijač. Gostilniška obrt pa je spojena tu« di s prodajanjem jedil, zato smo bili ra« dovedni, pod kakšnimi pogoji ali kak« šnim potom je zapopadena tudi ta pravi« ca pri podeljevanju točilne obrti. Tudi na okolnost oziroma vsebino § 20 a obrt« nega reda smo opozarjali. To je namreč ona določba, po kateri se je po prejš« njih predpisih dovoljevalo le gostilničar« jem licence za točenje in obratovanje na raznih prireditvah izven stalnih gostil« ničarskih obratovališč, n. pr. pri društve« nih ali ljudskih veselicah itd. Na ta vpra« šanja smo prejeli od obrtne oblasti na« slednja pojasnila:
Razpis Ministrstva trgovine in indu« strije, oddelek v Ljubljani, štev. 5523=111, z dne 21. maja 1924 govori o § 20 a obrt« nega reda in smatra ta § za ukinjen. — § 20 a obrtnega reda je vseboval nam« reč določbe o začanem izvrševanju go« stilniške koncesije izven odobrenega bratovališča o posameznih prilikah po osebah, ki v isti ali sosedni občini ta obrt že izvršujejo.-Z dovoljenjem po tem § je smel gostilničar svoj obrt izvrševati v istem obsegu kakor na s vojem stalnem rednem in odobrenem obratovališču.
Točka 5. člena 5. pravilnika Mini« strstva financ za izvršitev predpisov tar. post. 62 taksnega zakona pa določa, da
to vprašanje rešuje sedaj finančno obla« stvo po predpisih navedenega pravilnika.
Ljubljanski oddelek Ministrstva tr* govine in industrije v citiranem razpisu izraža svoje naziranje, da glede na člen 21 pravilnika ni povsem jasno, kako je glede oddaje jedil, ker govore finančni predpisi le glede točenja pijač o posa* meznih prilikah.
Po mnenju obrtnih oblasti bi bilo to nejasnost tolmačiti v prid koncesijo* narja.
Ako je izvrševanje gostilniškega obrta za točenje pijač ob posameznih prilikah vezano na' dovoljenje finančnega oblastva, kar je zvezano z gotovimi tež* kočami, ne moremo si misliti1, da bi se z oddajo jedil zahtevalo še posebno dovo* ljenje od obrtne oblasti. Skratka: Obrt* nemu oblastvu se je ta pravica odvzela in se podelila fiskalnemu oblastvu, ker je fiskalni interes bil bolj merodajen či* nitelj.
Na naše vprašanje, kaj bi sedaj z onimi koncesijami, ki so jih razni imeji* telji dajali v zakupe, smo dobili sledeče pojasnilo:
Taksni' -zakon razločuje kafano in mehano. Prvi predpogoj za izvrševanje ene ali druge je pridobitev krajevne (lo* kalne) pravice na poslopje. Brez te pra* vice ne more nihče začeti gostilne ali kavarne; kljub temu, da si je mogoče na kak način pridobil točilno pravico.
Po takšnem zakonu niti zakupnikov niti namestnikov ni več. Zakupnik, ki je doslej izvrševal gostilniški obrt, na pod* lagi tuje konces. v a) lastni hiši, je postal lastnik v zakup vzete koncesije, ker je koncesija postala bistveni del njegove* ga poslopja (hiše), odnosno njegovo po* slopje je dobilo krajevno pravico z onim dnem, ko je taksni zakon stopil v velja* vo. Popolnoma naravno je, da ni hotel več plačevati zakupnine prejšnjemu lastniku koncesije, ker je ta enostavno razlaščen svoje koncesije — sicer po za* konu, a zoper vsak pravni čut. Zakup* niku bi sploh ne bilo potrebno koncesijo odpovedati, ampak samo odpovedati za* kupnino. Ker je na ta način prišel za* kupnik v lastni hiši do krajevne pravice, mu ni bilo treba drugega, kakor ugoditi še fiskalnim! interesom zakona, to je poiskati si točilno pravico.
b)	Kaj pa v tuji hiši, Ako je zakup* nik imel v zakupu gostilniško koncesijo v tuji hiši (poslopju), je ravno tako to po* slopje postalo nositelj (subjekt) krajev* ne pravice. Hišni lastnik je zakupniku izvrševanje gostilne lahko odpovedal že s tem, da mu je odpovedal obratne pro* store. Ker pa je njegovo poslopje pri* dobilo krajevno pravico že z zakonom samim, je lahko sam začel z izvrševa* njem krajevne pravice, to je z obratova* njem' potem, ko si je pridobil osebno in točilno pravico. Lahko pa je dal gostil* niške lokale v najem in krajevno pravi* co izvrševal po drugem, ki si je pridobil osebno’ in točilno praHco.
Skratka rečeno: Vsi oni, ki so dali svoje gostilniške koncesije v zakup v tu* jo hišo, so z novim zakonom izgubili svoje koncesije, bili so indirektno razla* ščeni.
Brezdvomno je to: Kdor hoče točiti sam) alkoholne pijače, jih sme točiti že na podlagi osebne in točilne pravice. Kot tak pa še ne sme oddajati jedil na gostil* niški način, ako si ni pridobil za svoje lokale tudi krajevne pravice, katera je predpogoj za izvrševanje kavarne ali mehanC.
Točka 3 člena 1 pravilnika za izvr* ševanje predpisov tar. post. 62 taksne tarife zakona o taksah pove izrečno.
Pravica za točenje pijače se ne sme podeliti, dokler se ne predloži osebna pravica o profesijonalni (poklicni) »spo* sobnosti« za ta posel in pogodba ali ka* kršnekoli listine o tem, da se je vzelo v najem določeno poslopje, ki ima krajev* no pravico ali pa katero poslopje in kje je za točilnico iz 4. pripombe k tar. post. 62 taksne tarife.
Ta pripomba pa navaja poslopja, kjer se nahajajo okrepčevalnice, proda* jalne »užiških« proizvodov, vinarne in žganj ame, delikatesne, slaščičarske in ostale njim slične trgovine, ki točijo pi* jače v zaprtih ali odprtih posodah na konzum v poslovnih prostorih.
Iz citiranega odstavka je torej jasno, da je točilna pravica vezana na krajevno in osebno pravico odnosno, da se sme točilno pravico podeliti tudi obratom, ki so navedeni v pripombi 4. tr. post. 62 taksne tarife.
To je razvidno tudi iz člena 5, od* stavek 2. citiranega pravilnika. .
Kdor torej dobi točilno pravico, je upravičen na gostilničarski način odda* jati in pripravljati jedila le tedaj, ako ima krajevno mehansko ali kavarniško pra* vo; vsi ostali pa le v toliko, v kolikor jim je to po obrtnem listu dovoljeno.
Veselični davek.
Izza dne 1. maja 1920. se je razširila do takrat le za teritorij bivše kraljevine Srbije veljavna tarifna postavka 99. a za* kona o taksah na vse pokrajine naše kra* ljevine. S tem je bil uveden tudi v Slo* veniji državni veselični davek. Ta davek se pobira praviloma v izmeri 20 odstot* kov od vrednosti prodanih vstopnic. Le na vstopnice za državna, državno privi* legirana in umetniško*diletantska gleda* lišča in umetniške koncerte se pobira lOodstotni davek, ako te prireditve niso združene s plesno veselico. Privilegirana in umetniško*diletantska gledališča ter prireditelji umetniških koncertov pa mo* rajo imeti, ako hočejo izkoristiti ugod* nost, še potrdilo pokrajinske uprave, oddelka za prosveto, da so resnično privilegirana, odnosno umetniška. Davč* na podlaga je pri veseličnem davku pra* viloma vrednost prodanih vstopnic, le od barov, kabaretov, orfejev, varijetejev in vseh ostalih naprav podobne vrste,
katerim se prištevajo tudi lokali, kjer igra godba in kjer so cene jedil in pijač večje nego v sličnih lokalih (restavraci* jah ali hotelih boljše vrste), ne glede na to, ali se tudi prirejajo plesi, pevske in druge produkcije, se pobira veselični da* vek v izmeri 20 odstotkov kosmatih do* hodkov v lokalu (od vstopnine, prodaje programov, garderobe, pijač, jedil itd.), torej ne le od vstopnine.
Prostovoljni prispevki, ki se pobira* jo poleg vstopnine ali namesto vstopni* ne, tudi ako višina ni naprej določena, so ravno tako zavezani ustrezni taksi. Veselični davek se pobira tudi od prire* ditev, za katere se plačuje vstopnina v obliki vpisnine v klub, društvo ali druž* bo, ali v obliki sezonske karte in abone* menta za določeno število vstopov ali za vstope v določeni časovni perijodi. V tem primeru se pobira ustrezna taksa po skupno plačani vsoti, odnosno pri klu* bih, društvih in podjetjih, kjer je vstop* nina obsežena v članarini, z 20 odstotki letne članarine, v katero se všteva tudi vpisnina, ako je višja nego 5 Din.
Veselični davek plačujejo tudi last* niki lokalov, v katerih se prodajajo pija* če in jedila po navadnih cenah, ako se v teh lokalih prirejajo brez vsopnine za* bave, plesne veselice in razvedrila (pet* je, godba itd.). Od takih prireditev se pobira taksa pavšalno za en dan in do* tični čas ali za eno predstavo. Gostilni* čar ji, ki prirejajo plec v svojih lokalih, so torej dolžni plačati veselični davek tudi, ako ne pobirajo nobene vstopnine
in cene pijač in jedil ne presezajo obi* čnjne izmere.
Plačevanja’ veseličnega davka so oproščene:
1. zabaVe na vojaških slavnostih, cerkvenih slovesnostih in narodnih sve* čanostih, ako se prirejajo na krajih, ki so za to določeni;
2. koncerti in zabave, ki jih prireja šolska uprava’ ali mladina na korist učencem dotične šole v šolskih prosto* rih;
3. poučn~ predavanja, poučne in pri* dobitne razstave ali vaje sokolskih (or* lovskih) in gimnastičnosportnih društev, če niso zvezane s plesnimi veselicami;
4. koncerti ali zabave prostovoljnih gasilnih društev, ki se vzdržujejo sama, ako so te prireditve namenjene izključno za to, da! se nabavijo priprave, potreb* ne zoper požar.
Veselični davek se plačuje praviloma naprej. Vsakdo, ki prireja zabave, zave* zane veseličnemu davku le od časa do časa, mora', čim' si izposluje za nje poli* cijsko dovolilo, javiti prireditev pristoj* nemu davčnemu uradu ali oddelku fi= nančne kontrole ob navadnih uradnih urah, najmanj pa 24 ur pred prireditvijo, predložiti vse vstopnice in plačati takso.
Predložene vstopnice, ki morajo biti vezane v knjižico, imeti juksto in talon s kuponom ter se glasiti na naprej dolo* čeni znesek, opremi davčni urad ali od* * delek finančne kontrole s svojim žigom
ter jih v to določeni funkcijonar pod* piše. Prireditelj je dolžan na vstopnici naznačiti tudi dan izdaje, preden jo pro* da. Pri izrabi vstopnice se mora od nje odtrgati kupon in vstopnica vrniti obi* skovalcu, da se ?; njo izkaže v primeru kontrole. Vstopnice se smejo porabljati le za naprej določeni prostor, akoi se uporabljajo za vstop na dražji prostor, se morajo izročiti obiskovalcem dodatne karte, ki so istotako zavezane veselične* mu davku.
Kontrolo o pravilni uporabi vstopnic in predpisov o veselični taksi vrše organi finančne uprave, ki sme za to pooblastiti tudi policijsko ali občinsko oblastvo.
Ako se vstopnice ne prodajo, je pri* reditelj upravičen zahtevati povračilo preveč plačane takse v roku petih dni od dne, ko se je priredila zabava. Dan zabave se ne všteva v ta rok. Povračilo se sme izvršiti le, ako predložene vstop* nice niso iztrgane iz knjižic in imajo ku* pone. Prošnje, ki so kolka proste, je vla* Sati pri pristojnem davčnem uradu.
Pri prireditvah, na katerih se pobi* rajo poleg vstopnine ali namesto vstop* nine pred prireditvijo ali pri blagajni prostovoljni prispevki, se mora voditi o teh prispevkih natančen seznam (po te* kočih številkah) vseh prispevkov in o vsotah danega prispevka. Na te prispev* ke odpadajoča taksa se mora še na dan prireditve izročiti odposlanemu funkci* jonarju, da jo odpremi davčnemu uradu.
Kadar je vstop na zabavo dovoljen brez vstopnine in se tudi ne pobirajo prostovoljni prispevki (n. pr. domače plesne veselice), se določi taksa pavšalno za en dan in lastnik lokala jo mora pla* čati v naprej. Pri določitvi pavšalne ta* kse se vpošteva obseg lokala, število se* dežev, koliko časa igra godba itd. in kakšne zneske plačujejo v dotičnem kraju podobni lokali kot takso na vstopnice. Pavšal določajo finančna okrajna ravna* teljstva, davčni uradi ali oddelki finanč* ne kontrole. Proti odmeri pavšala je do* pustna pritožba, ako je pavšal odmerilo finančno okrajno ravnateljstvo, na gene* ralno direkcijo posrednih davkov, sicer Pa na finančno okrajno ravnateljstvo. Pritožbh se vlaga tekom treh dni pri onem oblastvu ali uradu, ki je pavšal od* meril. Pritožbo, ki nima odložilne moči, je kolkovati s kolkom 5 Din. Pavšal se pobira tudi od lastnikov onih lokalov, v katerih godci, pevci in drugi sami pobi* rajo prispevke.
Plačniki pavšala so upravičeni pro* siti za povračilo plačanega zneska, ako se zabava, za katero so plačali pavšal, ali sploh ni vršila ali pa se ni vršila ves čas, za katerega je plačan pavšal. Prošnje jc vlagati v petih dneh izza dne, ko so pre* stali pogoji za pobiralne takse.
Za pobiranje veselične takse na ba* re, kabarete itd., kakor tudi za lokale, kjer igra godba in so cene jedil in pijač večje nego v sličnih lokalih — vsi ti pla* čujejo 20 odstotno takso od celokupnih kosmatih prejemkov — je predpisan po*
seben pravilnik, ki je objavljen v Urad* nem listu z dne 11. oktobra 1922., št. 106. Ta pravilnik določa med drugim, da mo* rajo vsi lastniki (najemniki) označenih lokalov voditi trgovske knjige, v katere morajo vsak dan vpisovati vse zneske, prejete za jedi, pijače, garderobo itd.
Na prestopke predpisov o veselič* nem davku so zapretene občutne globe.
Za stalne prireditelje zabav (gleda* lišča, kinematografe itd.) veljajo poleg
navedenih še posebna določila.
* #
*
Poleg državnega veseličnega davka se pobira v Ljubljani še občinski vese* lični davek v izmeri 20 odstotkov vstop* nine, najmanj pa 10 para od vsake vstop* nice. Občinskega veseličnega davka so oproščene izključno dobrodelne in patri* jotične prireditve, predavanja1, razstave, muzej in galerije slik, dalje koncertne in gledališke prireditve z vstopnino do 25 para, ako se ne vrše ob mizah, in prire* ditve, za katere se pobira vstopnina do 20 vin. Vstopnice se morajo najmanj tri dni pred izdajo predložiti mestnemu knjigovodstvu, da: jih opremi z uradnim pečatom. Občinski davek se plača v roku petih dni po prireditvi na' podlagi poseb* nega obračuna.
Obrtniški krediti.
Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani je prejela od Narodne banke v Beogradu dopis, ki se glasi:
»Do osnovanja Saveza obrtnih Zadrug ali njemu slične ustanove, kateri bi banka odredila kredit za eskont obrtniških menic, kakor določa to zakon o Narodni banki, želi banka nuditi malim obrtnikom možnost, da se morejo po izkazani potrebi poslužiti pri banki meničnega posojila do 5000 dinarjev na menico s tremi podpisi. (Celokupna vsota takih posojil, dovoljena obrtnikom v okrožju filialke v Ljubljani, ne sme presegati 500.000 dinarjev, v okrožju filialke v Mariboru pa 300 tisoč dinarjev.)
Pogoji za podelitev teh posojil so:
1.) Obrtnik, ki želi posojila pri Narodni banki, mora imeti vpisano svojo firmo pri zbornici in mora samostojno izvrševati obrt najmanj tri leta.
2.) Prosilec posojila se ima obrtniti s pismeno prošnjo na Narodno banko (odnosno na oni banči sedež, v katerega področju se on nahaja).
V prošnji mora jo biti navedeni sledeči podatki:
a) katero obrt izvršuje in od kedaj;
b) navedba in opas premoženjskega stanja;
c) zakaj potrebuje posojilo in koliko in
č) im^na in natačnejši naslov onih, ki bodo menico podpisali.
Prosilec posojila mora oddati prošnjo svojemu esnafu, odnosno udruženju, zadrugi ali korporaciji. Esnafi (udruženja, zadruge, korporacije) bodo poslali te proš-> nje bančnemu sedežu, v katerega pod-
ročju se nahaja prosilec, z izjavo o tem, ali je prosilcu odobriti posojilo ali oje.
Te izjave so za Narodno banko neobvezne in so samo informativnega značaja.
3.) Na bančnem sedežu se bodo prošnje ocenile, ali se naj po vrsti poslovanja in izkazani potrebi izda posojilo ali ne. Ako je mnenja, da bi se z ozirom na poslovanje moglo dati posojilo, tedaj bo bančni sedež za primer, da mu nosilec ni znan, zahteval! še dve informaciji. Na podlagi zbornične izjave, informacij in osebnega znanja bo eskontna sekcija sklepala, ali se sme posojilo dati ali ne. Sklep sekcije o tem, da se posojilo more dati, mora biti soglasen.
4.) O storjenem sklepu obvešča! bančni sedež prosilca posojila neposredno. Ako se mu odobri posojilo, zahteva, da predloži prosilec menico z eskontno listo. Menice ne smejo biti izstavljene na daljši rok od 92 dni in morajo imeti najmanj tri podpise.
5.) Prosilec posojila sme biti podpisan na menici poljubno, to je ali kot ak-ceptartt ali kot izstavitelj ali pa kot predlagatelj.
6.) Ostali podpisi smejo biti tudi od privatnih oseb.
7.) Te menice se bodo izplačale y najmanj petih' enakih trimesečnih obrokih, to je vsake tri mesece po 20% (dvaj-let od sto) od prvotne vsote posojila.
8.) Prej nego obrtnik ne izplača celokupnega dolga pri banki, se mu ne sme odobriti novega kredita.
9.) Posamezni obrtnik sme biti pri teh menicah posredno obvezan največ do 10.000 dinarjev, to je: sme biti na menicah do te vsote žirant.
10.) Bančni sedež bo poslal obrtni zbornici, v kater okolišu se nahaja mesto, kjer je sedež, seznam vseh večjih mest v, teritoriju sedeža.
Priobčujemo to vest z namenom za slučaje, da bi se morda tudi izmed gostilničarske obrti kedo zanimal za taka posojila. Na primer v gorskih turističnih krajih, kjer se izkaže potreba za razširjenje lokalov, napravo prenočišč ali drugih potrebnih udobnosti za turistiko in tujski promet, bi se gotovo zlahka dobilo primerno posojilo tem potom.
Povodom ukinjenja zabrane o točenju žganja.
Središnji Savez v Beogradu piše sle* deče: Kakor smo v eni naših zadnjih šte* vilk javili, ukinilo je Ministrstvo notra* njih zadev na prošnje Uprave Središ* njega Saveza Udrifženja gostioničarjev, hotelirjev i kavarnarjev kraljevine SHS prepoved točenja žganja od sobote zve* čer do ponedeljka zjutraj, koja je bila izdana še v burnih časih stvarjanja naše sedanje države, kjer pa je v sedanjih časih v naši celi zemlji postala ne* vzročna.
Da doseže ukinjenje te prepovedi, je Središnji Savez vodila potreba, da po.*
skusi osloboditi gostilničarska poduzetja jednoga neopravičenega utesnjevanja v obrti in delu, utesnjevanje, koje je ogro* ■ žalo v sedanjem času, ko imamo tako velikansko mero davčnih in fiskalnih da* jatev, da bi skoro dovedle sam obstanek naše obrti do propasti.
Da tem našim predstavam o nujni potrebi ukinitve zadovolji, je izkazalo Ministrstvo notranjih del pravilno uvi* devanje, da se je ta naredba preživela, ker se je red in varnost v zemlji zdatno izboljšala, varnostnim javnim organom s tem delom zdatno olajšalo in je s tem jenjala potreba, da tem državnim intere* som še nadalje doprinašamo materijalne žrtve oni, ki to blago proizvajajo, kakor tudi gostilničarji in krčmarji, ki ga v de* nar spravljajo in skrbijo za potrošnjo in vnovčevanje.
Ministrstvo je uvidelo, da je pravič* no ukiniti omejevanje dela, od katere* ga je imela enako škodo država, zem* ljeradništvo kakor tudi gostilničarstvo in si je s tem Ministrstvo resnično izte* klo oziroma zaslužilo pravo priznanje pred vsem teh dveh važnih stanov.
Ali to ukinjen je prepovedi tisto* časnega točenja žganja je dalo povod Jugoslovenskemu Savezu treznosti, da proti temu pravično razloženemu reše* nju te stvari poda Ministrstvu narodne* ga zdravja in Ministrstvu notranjih del protivno vlogo, s kojo najodločneje protestira proti ukinjenju te prepovedi v imenu 70 organiziranih protialkohol* nih društev s 3000 člani in v imenu 200 organizacij treznostne mladeži, v kate* rih je organizirano preko 20.000 omla* dincev in preti, da hoče ta svoj protest dostaviti tudi vsem antialkoholnim or* ganizacijam v inozemstvu.
Skrbstvo o narodnem zdravju za* služi vsako pohvalo, naj izhaja od ko* garkoli hoče, in ako izhaja v tem sluča* ju od Jugoslovenskega Saveza za trez* nost in od Kluba treznostne mladeži, ki zatrjava, da ima preko 20.000 omladin* cev, je tem bolj pohvalno. Vsi smo za narodno zdravje, tudi smo neprijatelji notoričnih pijancev in zapravljivcev in za treznost, kar pa se potrebe alkoholnih pijač tiče, so pa mišljenja popolnoma drugačna celo med takimi, ki so bili za* četniki in vodje pokreta za gojenje trez* nosti.
Alkoholne pijače, katere nekateri odklanjajo, pa jih zopet drugi priporo* čajo, razume še, da zmerno svojim paci* jentom v mnogih boleznih, osobito re* konvalescentom, in pa, bodimo odkriti, 1 da tudi"pridigarji treznosti sami potre* bujejo kljub temu okrepčanja v čaši do* brega domačega vina ali čašici stare šu* madijske slivovke.
O tem je tedaj mišljenje eno. Stri* njati pa se ne moremo z mišljenjem Ju* , goslovenskega Saveza treznosti, da po* !aga proteste proti ukinjenju ene svoje* časne policijske odredbe, ki ni v proti* alkoholnem gibanju koristila niti atoma.
V naši kraljevini nimamo zakona o prepovedi alkoholnih pijač, odredbe pa, kakor je bila le ta in kakor tudi n. pr. naredbe proti točenju alkoholnih pijač o priliki volitev narodnih poslancev ali sploh ob volitvah, take prepovedi, ki trajajo dan pred in dan po volitvah ka* kor tudi na dan volitev, dasi se izvajajo še tako točno, se jih ne more niti naj* manje smatrati, da bi doprinesle naj* manjšo mero ali pypomoček k pobijanju alkoholizma. Zato upamo, da bodo pro* testi, katere so ta treznostna društva proti odločbi ministra za notranje zade* ve vložila, ostala brez rešen ja oziroma brezpomembna. V poštev mora prihaja* ti, da je naša otačbina kakor redko ka* tera druga čisto zemljoradniška država. Izvzamemo samo bogate ravnice Bačke in Banata in enega dela Mačve in ravne* ga Srema, ki se smatrajo za našo žitnico in iz katerih daje poleg žita največji prinos prebivalstvu tudi živinoreja. Vsi drugi deli naše zemlje pa so bogato ob* dar j eni v prvi vrsti z vinogradi in sad* jarstvom. Vsa Srbija s svojimi predvoj* nimi granicami, dober del južne Srbije, cela Hrvatska in Slavonija s Sremom, vsa Bosna in Hercegovina, Baranja, Slo* venija živijo od vinogradništva in sad* jarstva.
Po narodni pravljici je prvo vinsko trto v naših krajih zasadil v Sremu ne* kje okrog Mitroviče rimski car Probus, in trta se je hitro in dobro prijela po vseh teh krajih, v katerih je še dandanes glavni in najizdatnejši izvor narodnega bogastva. Naše vino se šteje med naj* boljše vrste evropskega dela sveta. Na* ravno je, da trta in teren, ki dajejo tako fina vina, daje tudi grozdje izvrstne kva* litete in isto tako naravno je, da niti vse grozdje, ki se iz leta v letu pri nas pri* dela, se ne da samo doma prodati na mestu tako, kakršno se rodi, ker naša obratovalna sredstva še za nedogledni čas ne bodo tako razvita, da bi se ta pri* delek v surovem stanju vsakega leta mogel izvoziti in v drugih krajih prodati rentabilno.
S slivami pač stvar nekoliko drugače stoji, one se s kuhanjem dajo pretvoriti v pekmez ali marmelado in s sušenjem pa konservirati in oboje se lahko pro* daja v tuje zemlje, ali vse to pa se ven* dar le dela samo ondi, kjer uspeva. Ne sme se izgubiti iz vida, da je absolutno nemogoče vse količine sliv pretvoriti v pekmez in za sušenje pa se mora izbrati tudi le najboljše kvalitete, bodisi za pro* dajo v domačih krajih ali inozemstvu, in tako pride naposled do tega, da se sadje, koje ne odgovarja ne za te ali one vrste kvalitativni eksport, porabi za ku* hanje izvrstnega žganja.
Nihče torej ne more jamčiti ali tr* diti, da se iz tako izbornega sadja, ki v vsakem stanju zadrži v sebi nekaj kakor alkohol, ki se s prikuhanjem iz nje do* biva, moglo biti to škodno, pač pa zmcr* no uživano celo za ljudsko zdravje, in ta* ko je z grozdjem kakor s slivo, uporab*
Ijati se ima, da koristi, kakor se je to že od davnih časov na svetu delalo. Pri nas kot povsod drugod na svetu se ceni ple* meniti sok tega sadu, katerega so ope* vali pesniki vseh časov, da krepi život. Novi reformatorji socijalnega življenja pa vidijo v sokovih tega plemenitega sa* du največjo opasnost za življenje.
Kdor meni, da so ti plemeniti soko* vi opasnost za narodno zdravje ali za vsako posamezno življenje, naj se vrne k navadam in običajem starih Perzijan* cev, ki so po Orfelinu pili ne kakor sedaj mnogi delajo,, vino z vodo, nego vodo z vinom.
Od nekdaj se pijejo že alkoholne pi* jače kot sredstvo za uživanje, za krep* Čanje in za zdravljenje širom celega sve* ta in človečanstvo ne samo da ni vsled tega izumrlo na svetovni krogli, nego se stalno duševno in telesno razvija in množi, tako da se skoraj sme trditi, da dandanes z izvzetkom nekaterih medi* cin le dobra pijača ustvarja prava čuda.
Abstinenca se pojavlja pač le iz go* le domišljije in marsikateri, ki je užival alkohol nezmerno, je postal mahoma ab* stinent, ako pa bi ga užival zmerno, pa bi še dandanes hvalil plemenito kapljico kakor jo mnogi imenujejo kri Kristovo.
Naš narod, kateremu se nikakor ne more očitati prekomernega uživanja v tem pogledu ne preje ne za časa naših bojev kakor tudi v povojnih časih, ne bo klonil pod legendo abstinenčnih idej in se odvrnil od zmernega uživanja pijač, kajti ravno zaradi tega krepkega svoj* stva zmernosti je zdržal v minulem sve* tovnem vojnem metežu uprav nadčlove* ške napore, iz katerih je iznikla današ* n ja svoboda in narodno edinstvo.
Nemogoče je torej samo misliti, da bi na vodilnih mestih vlade pridigam ne* kolikih še fizično nedorastlih abstinen* tov mogli ugoditi in se podrediti nedo* rastlim teroristom in izdati kak zakon* j	ski	predlog o popolni prepovedi alkoho*
l	la,	ker bi kaj takega bilo neoaložna
posledica v propadanje našega vino* gradništva in sadjarstva, ki bi upropa* ščeno potegnilo za seboj tudi drugo na* rodno obrtniško ustrojstvo in narodno blagostanje.
Naj se nas ne razume krivo, mi smo v začetku poudarjali, da smo protivniki nezmernega uživanja alkohola, smo pa tudi protivniki antialkoholnega gibanja pri	nas, v kolikor mu je ta smer obrnje*
na	proti dobrim razmeram gospodar*
stva v našem narodu, ker taka smer ni na prvem mestu za delo zdravstvenega in moralnega povzdiga. Dokazano je, da v narodih, kjer so se pečali s popolno prepovedjo uživanja alkohola, so se po* javile še strahovitejše posledice vsled prepovedi, kakor pa ob prostem in zmernem uživanju.
Raznoterosti.
Gostionicarima i RostioniČarskim na-mještenicima u pozor! Namjestbeni od-I sjek gostioničarske zadruge u Magrebu,
Marovska ulica 13., dvorište ljevo. Telefon 26-78. (nuzpostaja), javlja, da imade u evidenciji dosta osoblja svili struka gastronomije za namještenje, te moli vse drugove, da sve potrebno im osoblje bilo kojim putem preko njega namjesti. — Osim toga javlja, da su zagrebačka zadruga i udruženje gostioničarskih zadruga za Mrvatsku, Slavoniju i Medjimurje preselili iz Gajeve ul. u.prostorije svoga Namjestbenog odsjeka, Marovska ul. 13., dvorište ljevo, telefon 26.-78. Ujedno se i naši namještenici upozoruju i upučuju na zagrebački Namjestbeni odsjek, gdje če-ju najsusretljivije primljeni biti.
Zadružnim načelstvom. Pozivno na sklepe občnih zborov Zveze iz leta 1922 in 1923, na katerih se je obojekrat so* glasno sklenilo oziroma določilo, da bodi letna članarina Zveze za vsakega člana Zadrug Din 20.—, zato pa dobiva sleher* ni član stanovsko glasilo »Gostilničar«, se je v odborovi seji dne 18. februarja t.
1. sklenilo, da na to še enkrat opozorimo vsa cenjena načelstva še pred občnim zborom Zveze za slučaj, da bi -Zadruge med tem že obdržavale svoje občne zbore, in da ne prezrejo na občnih zbo* rih storiti sklepa, da pobira Zadruga od vsakega člana Din 20.— članarine za Zvezo, ker to le po sklepu občnega zbo* ra lahko Zadruga izterja od članov tudi upravnim potom.
Pivovarne so opetovano zvišale ce* ne pivu za Din 80.— pri hi, vsled tega so ljubljanski gostilničarji na sestanku dne 24. februarja t. 1. soglasno sklenili pro* dajati odslej pivo vrček po Din 4.25, '/ni čaša po Din 3.—, v polliterskih ste* klenicah pa po Din 5.25, to je najnižja ravnalna cena. Prvovrstni obrati in ka* varne pa ob sebi umevno ne morejo teh nizkih cen uveljaviti zaradi mnogo večje režije. Dogovorjeno je tudi, da se vsa* kemu, ki bi se teh cen ne držal, naloži" globa po § 24. zadružnih pravil.
K temu neprijetnemu pojavu ne mo* remo drugače, da damo nekaj opazk. Vse gostilničarstvo kranjskega dela Slo* veni j e je po svojih delegatih na lanskem Zvezinem občnem zboru soglasno skle* nilo naprositi pivovarno, da priračunava na vsak hl,piva, kolikor se ga proda v Ljubljanski oblasti, Din 1.—, in te na* brane malenkosti odrajtuje Zvezi v sa* nacijo njenih primanjkljajev in za vzdr* žavanje obrtno nadaljevalne šole za go* stilničarsko vajeništvo.
Pivovarna je ta malenkostni trud za odjemalce odklonila, nasprotno pa ob* darila sedaj svoje odjemalne kroge, da morajo ne le Din 1.— pri hi, temveč Din 80.— več kakor doslej za .pivovarno zbirati.
Da nima podjetje smisla in ljubezni za podpiranje kulturnih inštitucij gostil* ničarskega stanu na Slovenskem, je umevno, ker tiči isto še dandanes v glo* bokih žepih Nemcev in Nemčurjev, saj je vendar splošno znano, da so bili in so ves čas glavni »moharji« pri Ljubljanski in menda tudi pri vseh drugih pivovar*
nah v prvi vrsti Alpenlandischer Braue* reien*Verein z Reininghausi, Puntigamci in Gossom na »špici«.
Razglašena nacijonalizacija je bila le farbarija in pesek v oči, saj vemo, ka* ko so se pobasale akcije zadnje izdaje.
Kakor znano, so preteklo leto prešle tudi delnice Delniške pivovarne Laško po svoji veliki večini v roke delničarjev pivovarne »Union«, torej v nemško po* sest. Delniška pivovarna Laško je bila že opetovano tista ovira, zaradi katere v Sloveniji ni moglo priti do pivovarniške* ga kartela. Ta ovira je sedaj menda po* polnoma odstranjena, ker se govori že precej časa z veliko točnostjo o pivo* varniškem sporazumu, po katerem bi ozemlje Ljubljanske oblasti vštevši Ce* lje pripadlo popolnoma dobavnemu oko* lišu »Uniona«. Baje stopi ta sporazum v veljavo s 1. marcem 1925.
Kot zunanji razlog za sporazum se navaja previsoke režije, katere baje po* vzročajo posebno visoke tovornine za oddajo piva v oddaljenejše kraje. Pravi vzrok pa tiči gotovo drugje. Konkuren* ca »Uniona« in Gotza je preteklo leto stala obe pivovarni baje ogromne vsote, ki sta jih potrošili v reklamne svrhe. Ta konkurenca pa je imela tudi dobro v se* bi za odjemalce, da sta pivovarni dobav* ljali boljšo kvaliteto.
V tem oziru bo seveda po sporaz* umu drugače, ker se odjemalci, ki bodo vezani na gotovo pivovarno, ne bodo mogli ozirati na kakovost piva oziroma ne bodo mogli nič izbirati, in glavno pa je, kakor že zdaj čutimo, da bo pipovar* na cene poljubno zviševala.
»Unionska« pivovarna hoče baje Laško pivovarno demontirati, in v to svrho se je tudi toliko potegovala -za sporazum.
Tako se tedaj polagoma kaže in raz* vija ta lažinacijonalizacija, da bo postal slovenski gostilničar polagoma suženj Nemca in njegovega kapitala. Gostilni* čarstvo je organizirano, ali vem, da ne toliko zavedno, da bi se v proti temu s sredstvom, katero mu je na razpolago, krepko uprlo, dokler ne bodo ljudske mase same udarile nazaj.
Praški veliki sajam. Ovogodišnji pro-ljetni Veliki Sajam u Pragu biti če več deseti u nizu Praških Velikih Sajmova te če biti priredjen u danima od 22. do 29. marta o. g. Na sajmu če biti sjajno zastu-pana čehoslovačka industrija te osim toga biti če priredjeno nekoliko stranih ekspozicija, naročito velika talijanska ekspozicija, koju priredjuje ministarstvo trgovine u Rimu uz sodjelovanje trgovačkih komora. Osim opčenitog sajma biti če pose-ban hotelijerski sajam sa potrebama za liotele, gostione, kafane, bare itd., nadalje Veliki Sajam pokučtva, specijalan sajam za prištednju u gazdništvu, izložba za pri-štednju u gradjevinama, ali osobito valja istaknuti prvi Radio sajam u Pragu, koji pobudjuje najživahnejši interes sviju stru-kovnjaka u cijeloj Evropi. Za jugoslaven-ske posjetnike Velikog Sajma dozvolilo jc-ministarstvo željeznica u Pragu 50 % popusta na voznim cijenama sviju razreda putničkih i brzih vozova na polasku u Prag i na povratku. Osim toga posjetnici
Praškog Velikog Sajma ne trebaju čeho-slovačkog viza na putnoj ispravi, več če se kod prelaza granice iskazati sa vele-sajamskom legitimacijom. Potanke oba-vijesti daju ovdješnjim interesentima svi konzulati čehoslovačke republike.
Smrtna kosa. Dne 9. februara smo položili na Jesenicah k večnemu počitku odličnega zavednega tovariša in našega sotrudnika gospoda Lovro Humarja, ustanovitelja in načelnika tamošnje zadruge. O njem se lahko trdi, da mu življenje ni bilo praznik in se je ravnal po Gregorčičevih besedah — ne le, kar veleva mn stan, kar more, je mož storiti dolžan. Neumorno delaven, trpin, boreč se za obstanek, ni nikoli omahoval. Za gostilničarski stan in njega pravice se je boril z besedo in peresom, odločno, s prirojeno mu vztrajnostjo. Pogreb je bil veličasten, vsi sloji so mu izkazali še zadnje spoštovanje, zveza je bila zastopana po svojem tajniku. Spoštovani gospej soprogi in cenjeni rodbini izrekamo še tem potom naše globoko sožalje. — V Celju je preminul 9. februarja g. Joško Božič, načelnik tamošnje zveze in okoličansjce zadruge, tudi še v najlepši moški dobi. Bil je vnet zagovornik interesov gostilničarske obrti. Bodi jima ohranjen blag spomin in lahka jima zemljica!
Tovariši.
V letih 1907, 1909, 1911 itd. smo prirejali veličastne gostilničarske shode, na pr. dva v Ljubljani, enega v Postojni in na Bledu. Pri tistih prilikah se je sijajno manifestirala gostilničarska ideja in so bili ti shodi krepka opora stanovskim prizadevanjem in so tudi netili ugled organizacije na zunaj.
Na odborovi seji »Zveze« dne 18. februarja t. 1. se je to dejstvo povdarjalo in izrekla želja, da bi se v doglednem času priredil primerni širši prijateljski sestanek vsega gostilničarstva Slovenije, da se pri taki priliki ožje spoznavamo ter izdelamo snovi za borbo oziroma obrambo našega gostilničarskega stanu, kojemu dandanes preti od vseh mogočih strani škoda in nevarnost.
Sklenilo se je, prirediti ob priliki zve-zinega občnega zbora, ki se vrši 26. marca t. 1. v Ljubljani tudi nekako veselico z različnim programom vsakovrstnih zabav in n koncu tudi še nekoliko zaplesati. Veselica se bo priredila v vseh prostorih restavracije »Zvezda« v Ljubljani, ki je danes po neumornem prizadevanju našega odličnega tovariša g. Frana Krapeša eden najsijajnejših lokalov v Ljubljani.
Porabilo se bo v to krasno dvorano, elegantni restavracijski prostori, kavarna in še vzorno urejena klet tako, da bo vsakdo si lahko izbral biti tu ali tam. Dični naš sodrug g. Fiala je obljubil dati po polnoči na razpolago ves svoj barski an-sambl, kar bo nudilo posebno mnogo zabave. Govori, kupleti, petjej godba se bo vrstilo kakor po filmu, tako da bo moralo biti sleherno srce napolnjeno z radostjo. Po parketu pa bodo drsale mične nožiče naših vrlih gostilničark in nadebudnih hčera.
Tovariši! Leto in dan in leto za letom se trudijo naše žene od jutranje zore do pozne noči v kuhinjah z neprestano skrbjo, pripravljati živež našim gostom in so tako steber naše obrti. Priredimo jim enkrat na leto tudi nekoliko razvedrila in oddiha v njihovem mukepolnem poklicu ia peljimo jih ta dan v Ljubljano, kjer si bodo poživile dušo in telo in dobile novega veselja za požrtvovalni njih poklic,
možakarji pa bodemo pri tisti priliKi izmenjali tudi marsikakšno idejo k napredku našega stanu.
Naj malenkostni strošek, ki bo s tem zvezan, nikogar ne odvrne od poseta te prireditve, saj gostilničar svoje žive dni razglablja, kako bi zabaval druge, naj se enkrat list preobrne, da si gostilničar tudi
sam privošči potrebnega razvedrila, da stopi tudi on iz oprege vsakdanjega truda v krog veseljakov in z njimi žene in hčere, sinovi in sinahe. Poagitirajte v krogu svojih tovarišev, da storimo prireditev čim sijajnejšo, da bo sleherni posetnik navdušeno vzkliknil: »Da, kaj takega so zmožni samo gostilničarji 1»
/!
POZOR! Gostilničarji! POZOR!
Čast ml je javiti, da imam v svoji zalogi pristna stara In nova vina iz najboljših ljutomerskih vinskih goric, kakor tudi pristnega DALMATINCA črnega kakor belega, katerega oddajam po konkurenčno nizkih cenah.
Za obilna naročila se priporoča
z odličnim spoštovanjem
IVAN KOČEVAR Gosposka ul. 3 »Zlatorog". Zaloga: Sp. Šlika, Kavžkova ul. 255.
Tomaž Gotz
pivovarna in sladarna m   v Mariboru — W
V
priporoča svoja sploSno znana in priljubljena visokoodstotna
marčna in Bock piva v sodih in steklenicah
pod najusodnejšimi pogojil franko katerokoli postaja v Slovenili.
E==ir== M^£S££SsqF=ni lr=lf==ir=ssri—n------
li
ffl
)6®e©eeee@ee000©©eeeeee®eee@g)(*x»x»xqee
Priporočamo p. n. gg. gostilničarjem in kayarnarjem tvrdko
JOSIP PETELINC
Sy. Petra nasip 7. LJUBLJANA Sv. Petra nasip 7.
Najboljši šivalni stroji Gritzner v vseh opremah in vsi sistemi, poduk šivanja in vezenja, krpanja (štopanja) perila brezplačno, istotam žlice za kavo, čaj, jedilno orodje, aluminijeve srebrne zajemalke, mlinčki za poper, svečniki, modno blago, toaletne potrebščine.
Nizka cena.	Pošilja po pošti.	Točna postrežba.
Moll Marok
51 pekarija,^ slaščičarna in f*
s*
to
m
m
m
m
#3
m
kavarna Stari trg 21
se priporoča sl. občinstvu posebno z dežele
na zajutrk.
9*
3»
p
to
80DB
vseh velikosti za vino, žganje, olje, med in mast, a osobito izdelujem sode za transportiranje vina, kakor tudi za hrambo; vse solidna in trpežna izdelava. — Nadalje sprejemam vsa v to stroko spadajoča popravila po paj nižjih cenah. Zaloga sodov ter sodarskega lesa. Cene zmerne. Točna postrežba. — Solidno delo.
Franjo Repii
sodarskl mojster v Ljubljani, Trnovo, Kolezijska ulica Štev. 18.
S
>
o
e
N	m
cm	n
I	1
S	••	2
I	*	S
I	I	c
M	&	«
■
«r	j<
1	*
t	o
-J	o
* a v e «
> JL
OJ Sj
KJ »	•
.2, ^ t
- ■& c 2
« o" « E e X ■“
Seč
.K) “ o — E o ®
2 I 'S
•P o s ■o •-o J
■a S
=- », •3 .% n
g .. c
,-!! e S o
® 2 a
OJ o > « ® e ~ S
? -S t
|
o o.
QJ
O
S
v
•«->
«*
u
o.
■o
o
a
T?
.3
Ta
5
M
o
O
Raznovrstno rudninsko vodo
kakor:
Rogaški Tempel vrelec,
Styria vrelec.
Donati vrelec. Radinski zdravilni vrelec,
GiesshUbelsko slatino. Karlovovarski Mlinski vrelec, Gleichenberškl Emin vrelec, Franc Jožefovo grenko vodo. Gubersko Srebernico
priporoča
A. Šarabon, Ljubljana.
Glavna zaloga rudninske vode in špecerijska veletrgovina.
Ceniki na razpolago!
1886 Ustanovljeno leta 1886
Delniška pivovarna Laško
marčno
pivo
priporoča svoje
dvojno marčno pivo
temno porter
piv®
■■■>■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
srab, kraste, lišaje odstra-njuje pri človeku in živalih Naftol - mazilo, ki
je brez duha in ne maže perila — 1 lonček za eno osebo po pošti 7 Din pri
TRNKOCZT, lekarna, Uubllana Slovenila.
%£>
Innta figoiha h nsfimtlla I
Peter Stepic |
i itev. ZS6 ■
priporoča p. n. gostilničarjem svojo £ veliko zalogo zajamčeno naravnih B vin Iz dolenjskih, gorišklh, Istrskih S in Štajerskih vinskih goric. ■
Zaloga stekla, porcelana Id natlllk
Fr. Kollmann
v £jnbljani
dovoli gostilničarjem in ka-varnarjera pri,večji naročbi Izdatno uliane cene.
Telefon i«. 2B2.
I *■ M« %
cvetlični salon
5 V Pod Trančo 2
S J	vrtnarija £2
Tržaška cesta 34
m
v Ljubljani.
KAR NE VEŠ VPRAŠAJ
Univerzalni Informativni Biro
„ARGUS“
Knez Mihailova ul. 35. Tel. 6—25. BEOGRAD
(Pasaž Akademije Nauka.)
„cTribuna" J. <33. C.
Tovarna dvokoles in otroških vozičkov LJUBLJANA, Karlovška cesta št. 4.
Velika izbira otroških vozičkov, dvokoles in šivalnih strojev Sprejmo se v polno popravo za emajliranje z ognjem in poniklanje dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni stroji.
Ceniki se pošiljajo franko!
v Domžalah
priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih Din Iz dolenjskih, bruatsklhln Štajerskih olnsklh goric ter
zagotavlja točno in solidno postrežbo po primernih cenah. Vino se dostavlja na dom ali pošilja po železnici.
| ZALOGOI
VINA
izvrstnega, dolenjskega, hrvatskega in banaškega priporoča tovarišem gostilničarjem
FRANC KURALT
gostilničar v Kranju.
Posredovalnica za ii
gostilničarske zadruge v Ljubljani
Gosposvetska cesta štev. 16
posreduje brezplačno u vse slnibo lidoče
: v gostilničarskem obrtu :
Gospodarji Iz Ljubljane plačajo 25 p, —	z	dežele 1 Din. . .... ■
Tovariši gostilničarji! Poslužujte se te ugodne prilike I
vseh vrst oddaja
Ljubljanska industrija probkovih zamaškov
JELAČIN & KOMP.
LJUBLJANA.
AVGUST AGNOLA
LJUBLJANA
Dunajska cesta 13.
ZALOGA RAZNOVRSTNEGA NAMIZJA ZA GOSTILNE, HOTELE IN KAVARNE
Is
T>enite \> jubo in prikuhe krepčilo ^V)HA?/y	brane	I
3tlly
imate
iz prepresti^ jedil izur-zdravo in redilno brano.
xxxxxmmnm
Slivovko
tropinovec rum
cognac-medicinal rasne fine likerje
ter vsakovrstno kolonijalno blago priporoča tvrdka
Gregorc & Verlič
Ljubljana, Cesta na Gorenjsko žel. 7.,
I
z vjemi v Špecerijsko in delikatesno stroko spadajočimi potrebSČInam^kakor^tud^z^seh vrst namznlml In buteljsklml vini postreže gostilničarjem najceneje
T. MENCmoEB, L] ubij? na, vogal Sv. Petra ceste in Beslleve
Velepraiima u kavo m •lektrl&nlm obratom.
Zaloga mlnoralnlh vod.
I
Pivovarna »UNION« v Ljubljani
(Spodnja Slika)
priporoča svoje izborne izdelke, kakort
marčno, dvojno marčno in izvozno [ pivo v sodčkih in steklenicah, j
L	Pob6	80	fadl	tropine	In	sladno	olme,	u	so	kot	ilvlnaka	krma	solo	priporočljive.	S
10.
Posebni oddelek za pletenine, trikotaže in perilo.
Opreme za hotele, gostilne, prenočišča, vile, kopališča, in sicer vse posteljno perilo kakor rjuhe brez šiva, gradi za žimnice in blazine, nanking za pernice, flanelaste in volnene odeje, dalje šiyane odeje iz klota, kretona, volne In svile. — Različni beli in barvasti namizni prti, brisače itd. — Velika izbira preprog in zastorov na kose in metre. — Vsakovrstno platneno In volneno tapetniško blago za prevleke divanov, stolov, kočij in omnibusov. — Platno za rolete in verande itd.
Grno in modno sukno v najnovejših vzorcih za salonske, promenadne in športne obleke, površnike, pelerine in zimske suknje. — Različno sukneno, volneno in svileno blago za damske obleke v zelo bogati izbiri, dalje perilno blago za bluze, predpasnike in domače obleke,— Vsakovrstni šifoni, batisti in ceflrji za spodnje perilo, in sicer od najcenejše do najfinejše vrste. — Razna podloga za damske in moške obleke itd. itd. — Velika Izbira svilenih in volnenih šalov in robcev.
Perilo za dame In gospode, izgotovljeno iz najfinejega Sifona, batista in cefirja. Otroško perilo za dečke, deklice In dojenčke. Predpasniki iz kretona in klota, bluze iz svile in etamina. Največja izbira florastih volnenih In svilenih nogavic, dokolenic in gamaš. Patentne nogavice vseh velikosti, vsakovrstne triko in glace rokavice za dame in gospode, ovratniki in kravate. Razne majce, sviterji, športno perilo, kopalne obleke itd.
Solidna in točna postrežba.
Izdaja in zalaga »Osrednja *v*“ goatilnlSanklta »drug na Slovenskem". — Odgovorni urednik Ivan Hercog. — Tisk »Narodne tiskarne".
Mestni trg 10. LJUBLJANA Mestni trg Manufakturna veletrgovina.