*t.3 (930) L-XIX NOVO MESTO, četrtek
18. jan. 1968
Novo mesto: podpora izvršnemu svetu
Na po. lo občinskega sindikalnega sveta je 12. januarja v Novem mestu podpredsednik izvršnega sveta Slovenije Vinko Hafner govoril o letošnjih predvidevanjih v gospodarstvu. Ko je odgovarjal na vprašanja, ki so mu jih zastavljali udeleženci iz novomeške in črnomaljske občine, je tovariš Hafner omenil tudi prizadevanja glede režitve pomembnih vprašanj, kot so n. pr. pokojnine. Znova je bilo slišati tudi o slovenskih stališčih glede omejevanja prispevnih stopenj. Na posvetu so glasno povedali, da se strinjajo s stališčem, ki ga v Sloveniji zastopa med drugim izvršni svet.
Sprejem pri Titu
Nedavno tega se je vrnil iz Beograda predsednik centralnega delavskega sveta tovarne papirja DJURO SALAJ Jože Habinc Bil je član slovenske delegacije, ki je prisostvovala slavnostni seji CK ZKJ ob 30-letnici prihoda tovariša Tita na čelo partije. Delegacija je bila na sprejemu pri predsedniku republike.
PAVK
Zakon namesto priporočila?
V Novem mestu, pa tudi drugod po Slovenili trdno upaoo, da letos srednjemu strokovnemu Šolstvu ne bo treba živeti le od darov, ki so jih delovne organizacije dajale na republišiko priporočilo, marveč da bodo zagotovljeni obvezni viri za financiranje. Menijo, da Je res že zadnji čas, da bi to, kar so delovne organizacije do zdaj dajale po republiškem pripo-ročelu, uzakonili kot stalen vir financiranja. Gre z~ uzakonitev 1-odstotnega prispevka vsakomesečne vsote za izplačilo osebnih dohodkov. Prepričani so, da bi ’'ila to rešitev za srednje ‘ rokovno šolstvo.
Na 4. strani današnje številke našega lista poročamo obširneje o snemanju največjega jugoslovanskega filma: BITKE NA NERETVI. Na sliki: režiser filma Veljko Bulajić in znani sovjetski filmski igralec Sergej Bondarčuk, ki igra v filmu komandanta partizanske artilerije Martina.
0predlogu brez utemeljitve
če že gre za združevanje zdravstvenih centrov, zavodov za zdravstveno varstvo, zavodov za socialno zavarovanje m sanitarnih inšpekcij, naj to zajame vso Slovenijo, ne le posameznih območij oziroma pokrajin.
Tako stališče so sprejeli predstaimiki zdravstva, socialnega zavarovanja in občinske skupščine ter poslanci republiškega so-cialnozdravstvenega zbora 12. januarja na posvetu v Novem mestu. Predlog republiškega zdravstvenega centra, ki med drugim predvideva odpravo samostojnosti novomeškega območja na omenjenih področjih oziroma združitev z ljubljanskim območjem, so zavrnili, češ da ni za tako združevanje niti utemeljenih razlogov niti zakonske podlage. Zavzeli so se za to, da ostanejo območja
taka, kot jih imamo, če pa bi že morali kaj združevati, naj bi imeli v Sloveniji eno, in ne štiri območja, kot predvideva predlog.
Na posvetu so navedli, da so zdravstveni center, zavoda za zdravstveno varstvo in socialno zavarovanje ter sanitarna inšpekcija v Novem mestu, ki delujejo za pretežni del Dolenjske, razvili dejavnost do stopnje, pri kateri ne gre misliti na odpravo\ marveč kvečjemu na na daljnji razvoj teh služb Med drugim ne gre pre zreti strokovne usposob Ijenosti in kakovosti dela ter še kar dobre finančne trdnosti teh služb.
Podobna stališča, kakršna so sprejeli zainteresirani na novomeškem posvetu, imajo tudi nekatere občinske sindikalne organizacije na Dolenjskem.
Moda 1968 - paša za oči (in trgovino?)
S čim se postavljajo letos na prvem sejmu Gospodarskega razstavišča kolektivi BETI, JUTRANJKA, KOMET, LABOD, LISCA in NOVOTEKS? — Proizvajalci iz naših treh občin so zadovoljni predvsem z obiski kupcev,
velikih trgovskih podjetij
Šest priznanih »tekstilcev« — z našega področja te dni spet razstavlja izdelke in novitete pridnih in sposobnih rok iz Metlike, Sevnice in Novega mesta: sejem Moda 1968 v Ljubljani nas seznanja z enoletnim napredkom to-
Volkovi pri Predgradu
Volkovi so se zopet pojavili v okolici Predgrada v Kolpsiki dolini. Vaščani pravijo, da so tudi v novozaipad-lem snegu zopet sledi dveh volkov. Vse kaže, da se tam stalno zadržujeta.
Šampionat v Čateških T.
V Čateških Toplicah bo od 15. februarja do 7. marca letos Šahovski šampionat Jugoslavije za posameznike. Na njem bo sodelovalo 48 naSih najboljših šahistov, ki bodo v 15 kolih določili novega prvaka Jugoslavije. Od Slovencev bodo na šampionatu nastopili: Parma, Puc, Pirc, Kržišnik, Stupica ln Musil. Verjetno bo tekmoval tudi Planinc. Tekmovanje se bo odvijalo po švicarskem sistemu. Organizator,^ sta domači šahovski klub Brežice in zdravilišče čateške Toplice.
Organizatorja sta medtem dala tudi ponudbo za odigranje šahovskega dvoboja med Gligoričcm ln Taljeni za določitev Izzivalca svetovnemu šahovskemu prvaku PE-TROSJANU.
Vp
Bogo Gorjan predaval o zunanji politiki
Clan jugoslovanske delegacije na zadnjem zasedanju generalne skupščine Organizacije združenih narodov in poslanec Božidar Gorjan je v ponedeljek, 15. januarja, predaval v Sevnici o mednarodnih odnosih in dogodkih v času zasedanja generalne skupščine in po njej. Predavanje je organiziral občinski komite Zveze komunistov.
Vsakdo ni za vojsko, pa tudi za tovarno ne
Včasih je samo vojska zahtevala, kolikšen mora biti človek, da ga sprejme v svoje vrste, zdaj pa zahtevajo to že tudi tovarne. Neka francoska tovarna avtomobilov je pred kratkim tudi v Sevnici razpisala več prostih delovnih mest, v pogojih pa je med drugim zapisano, da mora biti prosilec velik vsaj 160 centimetrov.
Lahko se je norčevati iz nezaposlenih, posebno če je slednjih veliko.
vam BETI, JUTRANJKA, KOMET, LABOD, LISCA in NOVOTEKS.
BETI, ki uma bogat in pester proizvodni program, z vedno tankim posluhom za potrebe trga doma in na tujem, razstavlja letos' predvsem žensko spodnje perilo. JUTRANJKA iz Sevnice se postavlja s praktičnimi otroškimi modeli za pomlad in poletje in z lepo bero kopalnih oblek. Okusna sta tudi njena dva prospekta, medtem ko delijo pri LISCI novo mednarodno tabelo velikosti za nedrčke, korzete, elastične pasove, hlačke, steznike in pasove za nogavice. Vse to LISCA tudi razstavlja in znova potrjuje velik ugled, ki ga ima doma in na tujem kot prva jugoslovanska specializirana tovarna tovrstnega blaga. KOMET razstavlja lične
izdelke iz sivo je konfekcijske proizvodnje; pozornost vzbujajo obleke iz najnovejše sintetične tkanine acetat, pa tudi žensko spodnje perilo iz uvoženega materiala lycra.
Pri LABODU se postavljajo letos '■t z novimi izdelki: srajce cotonova, ki jih po pranju zares ni treba nikoli likati, vabijo radovedneže, predvsem pa seveda kupce. NOVOTEKS za svoja odlična blaga v mešanici iz česane volnene preje res ne potrebuje posebne reklame. Zanj velja znani rek: dobro blago se samo hvali! — Razveseljivo je sorazmerno veliko zanimanje kupcev-grosistov za izdelke naših področnih tekstilcev in komfekcionarjev:	v
razstavnih prostorih posameznih podjetij smo opazovali živahno sklepanje kupčij. Kako velik je npr. ugled izdelkov metliške BETI, nam
pove podatek, da je kolektiv enkrat večjo proizvodnjo kopalnih oblek za 1968 že v celoti vnaprej prodal in jih na sejmu MODA 1968 sploh ne razstavlja!
Ob okusno urejenih razstavnih prostorih naših proizvajalcev, kakor tudi ob številnih. drugiih razstavljavcih človek spet nehote pomisli na togost ■'.nos:h naših trgovin: zaman bomo iskali to in ono, kar je resnična paša za oči na letošnjem sejmu mode.
Tg.
Mirna peč: letos nova šola!
Kaže, da bodo letos v Mimi peči le začeli graditi novo šolo. Predsitavniki občinske skupščine v Novem mestu so te dni sporočili, da je za začetek del vse pripravljeno. Imajo načrte in zagotovljena sredstva (150 milijonov Sdin), medtem ko bo gradbena dela verjetno prevzelo SGP Pionir, šolo bodo zidali v etaipah. Občani bodo za šolsko opremo zbrali 10 milijonov Sdin. Gradnja mimopeške šole je bila več let na občinski prioritetni listi.
Na Kočevskem —32° C
Najbolj mrzlo je bilo v Kočevju in Loškem potoku
V zadnjih dneh smo pogosto slišali in brali poročila o najnižjih temperaturah v Jugoslaviji, ki pa so se gibale le okoli —25°C. Presenečeni pa smo Dili, ko smo zvedeli, da je bilo v teh dneh ponekod še bolj mrzlo. Tako so v Kočev-
ju namerili preteklo soboto kar —323C (vrtnarija Muro-vič v Mestnem logu). —32°C so namerili v torek, 9. januarja, tudi v Loškem potoku pri žagi INLES. Tudi v ostalih dneh so se gibale najnižje temperature na Kočevskem okoli —30°C. V Ribnici pa so po podatkih, ki smo jih dobili na železniški postaji, namerilf najnižjo temperaturo tudi v soboto, vendar »samo« —24°C. Preteklo nedeljo in ponedeljek tudi nista pripeljala v Kočevje avtobusa iz Starega trga ob KoLpi in z Reke, ker so bili na cestah zameti, visoki od 1 do 3 m.
Umrla pod vozom
13. januarja popoldne je Anton Derganc iz Zbur barval voz pod gospodarskim poslopjem. Pri delu mu je pomagala 69-letna mati. Ko sta premikala voz, je mati tako nesrečno padla pod kolesa, da je podlegla poškodbam.
AVTOMOBILI NE VŽIGAJO! Te dni je bilo pred vsemi garažami in na dnu klancev dovolj avtomobilov vseh vrst, ki jih lastniki zaradi hude zime niso mogli vžgati. Pri nekom akumulator, pri nekom vlaga ali kaj drugega — na pomoč so morali priti tovariški »vlačilci«. Tudi na Mlaki pri Ribnici je naš sodelavec Drago Mohar ujci takole sodelovanje in prejel za posnetek prvo nagrado za »fotografijo tedna«!
OD 18. DO 28. JANUARJA
Okrog 18. januarja padavine z ohladitvijo in burjo, sneg do nižin. Nekako od 20. januarja do 22. januarja jasno in hladno vreme. Med 23. in 25. januarjem topleje in snežne padavine. Po 25. januarju zopet nekaj suhih oz. jasnih dni z mrazom ponoči.
Dr. V. M.
tedenski
mozaik
V vsej Latinski Ameriki lani niti ena vlada ni bila nasilno zrušena. Kaj takega se je zgodilo prvič v zadnjih 25 letih. Opazovalci se začudeno sprašujejo, kaj se je vendar zgodilo z južnoameriškim temperamentom in znano nestabilnostjo tamkajšnjih vlad, da kar celo leto ni bilo nobene revolucije in nobenega državnega udara... Grški kralj Konstantin, ki zdaj živi v Rimu, je te dni povedal, da se ne misli vrniti v Grčijo, dokler vojaška vlada ne sprejme njegovih pogojev. Kaže, da se grškim polkovnikom, ki so na oblasti, prav nič ne mudi sprejeti kraljevih pogojev in da se čisto dobro počutijo tudi brez njega... V ZDA so sporočili, da se je lani precej povečalo število zaprtih ljudi, pa tudi število obsojencev, ki se skrivajo in jih kljub obsodbi ne morejo zapreti. Očitno nekaj ni v redu, čeprav niso sporočili ali manjka zaporov za vse ali policajev za lov na ubežnike... Alžirski minister za informacije Mohamed Ben Jehija je povedal, da bivšega kongoškega premiera Moisa čombeja, ki je zdaj zaprt v Alžiriji, ne mislijo izpustiti in da ga zaenkrat tudi ne mislijo izročiti kongoš-ki vladi, ki ga zahteva. Mois čombe, bivši zli duh Konga, tako še naprej ostaja v zanesljivih rokah, kjer ima dovolj časa, da razmišlja o neslavnem koncu svoje krvave kariere ... Britanska vlada je ponovno potrdila, da bo občutno zmanjšala svoje vojaške izdatke v tujini ter da bo do leta 1971 umaknila svoje čete in letalstvo iz krajev »vzhodno od Sueza«. Vojaška prisotnost daleč stran od svojih meja je pač draga stvar in današnja Britanija si ne more več dovoliti tako drage slave... Hladno vreme, ki je zadnje dni trajalo po vsej Evropi, je pripravilo marsikakšno presenečenje južnim deželam, kjer je zapadel celo sneg, ki je sicer prava redkost. Najbrž so bili najbolj presenečeni v Nikoziji na Cipru, kjer je po celih sedemnajstih letih sneg prvič spet pobelil mesto. Morda je to v zvezi s tem, da se je tudi politična napetost na otoku zadnje čase nekoliko ohladila ...
Z zakonom proti požarom
Zdaj je že znano: Jugoslavija bo še letos dobila dolgo pričakovani zakon o zaščiti pred požari, ki so ga pripravljali nekaj let. Osnutek novega zakona je pred kratkim obdeloval odbor zvezne skupščine za družbeno varnost in narodno obrambo, zdaj pa lahko pričakujemo, da bo predlog novega zakona skoraj pred zveznimi zbori. Zakonski predpis pa je seveda samo eden izmed pogojev za učinkovito zaščito pred požari, vendar lahko krepko vpliva, da bodo v delovnih organizacijah uvedli tako protipožarno zaščito, da bosta število požarov in njihova škoda kar najmanjši.
Zadnja leta je število požarov sicer nekolikanj večje, narašča pa škoda zaradi požarov. Občani zaradi tega z vso pravico negodujejo in opozarjajo na odgovornost za mnoge velike požare. Seveda naša država glede tega ni izjema; vedno večja uporaba vnetljivih materialov čedalje bolj vpliva, da so škode zaradi požarov vedno večje tudi v mnogih razvitejših industrijskih državah.
ZAVAROVANJE NI VEČ OBVEZNO
Nekatere delovne organizacije delajo prav enostavno: plačajo zavarovalnino in nihče več pri njih ne misli na možnost požara. V zveznem sekretariatu za notranje zadeve pravijo, da se doslej še ni moglo ugotoviti, če je kje do kakega požara prišlo namenoma, da bd zgorelo neido-če blago — vendar za 15 odstotkov požarov vzrokov doslej niso mogli ugotoviti.
TELEGRAMI
KATASTROFALEN POTRES NA SICILIJI — V ponedeljek je Sicilijo prizadel zelo močan potres, ki je zahteval veliko žrtev in povzročil velikansko škodo. Po najnovejših podatkih, ki jih je objavila policija v Palermu, je izgubilo življenje najmanj 430 ljudi. Bojijo se, da se bo število žrtev še povečalo, ker še niso mogli razčistiti ruševin v nekaterih manjših vaseh.
AZIJSKA GRIPA V MEHIKI — Epidemija azijske gripe, ki zdaj »potuje« po svetu, je zajela tudi Mehiko. Poročajo, da je zbolelo več deset tisoč ljudi in da je letošnja epidemija gripe najhujša, kar jih pomnijo v Mehiki.
SUHARTO BO OBISKAL EVROPO — Vršilec dolžnosti predsednika Indonezije general Suharto bo spomladi prišel na obisk v Francijo, Zahodno Nemčijo in Nizozemsko.
NEČLOVEŠKE RAZMERE V JUŽNOAFRIŠKIH ZAPORIH — Komisija OZN za človekove pravice je izdala sporočilo, v katerem pravi, da zaporniki v južnoafriških zaporih živijo v nečloveških razmerah, da jih mučijo in izpostavljajo grobi rasni diskriminaciji.
V vsakem primeru — naj gre za načrtne ali slučajne požige pa je žal tako, da v mnogih podjetjih nimajo zaščite proti požaru. Vnaprej namreč tudi vedo, da bo škoda poravnana! Novi zakon bo glede tega prav gotovo napravil red. Nedavne spremembe v zavarovanju omogočajo tudi zavarovalnim zavodom, da jim ni treba več zavarovati tistih delovnih organizacij, ki niso zajamčile vseh zaščitnih ukrepov zoper požar.
GASILCI: STARI IN
OBNEMOGLI DELAVCI!
Tehnična oprema gasilskih čet v podjetjih (tam, kjer take enote seveda sploh so) je zelo slaba. Podjetja ne vlagajo skoraj nič ali pa zelo malo za gasilsko opremo. Novi zakon bo zahteval, da se razmere glede tega popravijo, gasilskim četam pa bo treba prek občin in podjetij omogočiti, da bodo gasilsko opremo kupovale ceneje, brez carine, davka in drugih prispevkov.
Delovne organizacije bodo hkrati morale bolj skrbeti za šolanje svojih gasilcev. Polovica sedanjih gasilcev v podjetjih nima niti osnovnega strokovnega izpita o protipožarni zaščiti. Kako podjetja
k
GIBELINA, Sicilija ■— Vaščani se spuščajo po gorski poti reševalcem naproti, potem ko so zapustili svoje vasi in zaselke po enem najhujših potresov, kar jih je prizadelo Sicilijo
v tem stoletju. (Telefoto: UPI)
to službo podcenjujejo, nam kaže tudi podatek, da so skoraj povsod člani gasilskih enot v podjetjih stari in onemogli delavci, s čimer (seveda na najbolj neprimeren način!) podjetja »rešujejo« vprašanja proizvodnosti in presežkov delovne sile.
Težišče zaščite pred požari bo po novem zakonu v tem, da bodo zanjo odgovorne občine in delovne organizacije. Vnaprej bodo morale sestaviti tudi načrte o zaščiti pred požari. Obvezne gasilske enote bodo morale delovati v vseh večjih delovnih organizacijah, kakor tudi v vseh občinah, ki imajo nad 15.000 prebivalcev.
10 zaposlenih pri zasebnikih?
Z novimi predpisi bodo v kratkem zagotovili ugodnejše pogoje za delo obrtnikov. Poslovne banke naj bi dajale posojila obrtniškim organizacijam (zadrugam), ki bi posojale denar tudi samostojnim obrtnikom. Občinske skupščine naj bd v bodoče ocenjevale potrebo po dopolnilnem delu. Same naj bi presojale, kdaj in komu bi dodelile dovoljenje za dopolnilno delo (zdaj ga je smel opravljati vsak pod pogojem, da je to prijavil občini). To pomeni
omejitev sedanjega dopolnilnega dela, ki se je marsikje že kar preveč razmahnilo.
Novi predpisi predvidevajo tudi, da bi smele delavnice, ki bi jih ustanovila več kot dva družabnika, zaposlovati več ljudi kot doslej, a ne več kot 10 skupaj z obema ustanoviteljema take delavnice. Potrebna bo tudi priznana strokovna izobrazba za posebno pomembne obrtniške panoge, za druge pa bd veljale še naprej pridobljene delovne izkušnje.
| tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
n IZVRŠNI KOMITE CK ZKS O KADROVSKI POLITIKI. Na seji so predvsem poudarili, da brez sistematične skrbi za kadre tudi ne more biti uspešnega idejnega boja. Zveza komunistov ni več organizacija, ki bi izvajala svojo vodilno vlogo z močjo oblasti. Njen idejni in politični vpliv na vseh področjih družbenega življenja je odvisen od tega, kako so komunisti idejno in drugače usposobljeni in borbeni v vsakodnevnem boju za napredek. Usposabljati jih za to — to je kadrovska politika.
Na seji so kritično ugotovili, da so organizacije ZK zadnji dve leti povsem zanemarili to problematiko. Sedanje družbene razmere, izvajanje reforme itd. pa terjajo, da se komunisti opredeljujejo, da imajo svoja stališča. To naj bo tudi merilo, kdo je lahko član Zveze komunistov in kdo ne more biti. če se bomo odločno spopadali s pasivnostjo, brezbrižnostjo, oportunizmom, skratka z vsem, kar ovira akcijsko mobilnost organizacije, bomo s tem povečevali zanimanje ljudi za vstop v Zvezo komunistov.
■ KLUB ZVEZNIH POSLANCEV. V Ljubljani se je v soboto sešel klub zveznih poslancev, da bi se pogovoril o dosedanjem delu in bodočih nalogah. Dogovarjali so se glede tega, kako v prihodnosti bolje organizirati obveščanje poslancev o stališčih in problemih, da bi se v zvezni skupščini laže in bolj kvalificirano opredeljevali. Osvetlili so tudi potek zasedanja
pred Novim letom in med drugim poudarili, da so glasovali za tekst resolucije o temeljih ekonomske politike v letu 1968, ker so bili prepričani, da odpravlja omejitve republikam glede odločanja in razpolaganja s svojim dohodkom.
■ ZIMA NAM PRINAŠA TUDI NADLOGE. Ne samo drugod po svetu, od koder prihajajo poročila o zametih, hudem mrazu itd., tudi pri nas ni dosti bolje. Prejšnji te-
Več skrbi kadrom
den so bile ponekod zelo nizke temperature, na Igmanu celo minus 36,3 Celzija. Na ljubljanskem letališču Brnik se je v petek zjutraj spustilo živo srebro na —25 stopinj. V jugovzhodni Srbiji je obtičalo v snegu kakih 200 avtomobilov. Rečno korito Velike in delno tudi J. Morave je pokrito z ledom.
■ DAROVANJE KRVI NI LE HUMANA AKCIJA. To je naloga občanov. Pri nas potrebujemo vsako leto 20 ton krvi ali 80.000 krvodajalcev. To pomeni, da bi moral biti skoraj vsak zdrav, odrasel Slovenec med krvodajalci. Tega ne narekujejo le humani razlogi, saj mora vsak rezervirati kri tudi zase, da bo nared, ko jo bo potreboval.
Republiški zavod za transfuzijo krvi je te dni pozival organizacije in občane, naj priskočijo na pomoč, ker so bolnišnice brez krvi.
■ »MODA 68«. Na Gospodarskem razstavišču so odprli »Modo 68«. Razstavlja 90 podjetij iz Slovenije, približno toliko iz drugih republik in 20 velikih tvrdk iz zamejstva. Razstavo si je vredno ogledati in videti, kakšna bo letošnja pomladanska in poletna moda. Razstavljeni modeli, barve in vzorci so prava pravcata paša za oči.
■ PAVEL VI. JE SPREJEL MI-KO ŠPILJKA. Obisk predsednika jugoslovanske vlade Mike špiljka v Italiji ocenjujejo kot uspešen za razvoj nadaljnjih odnosov med Italijo in Jugoslavijo. Našega predsednika je sprejel tudi papež Pavel VI. Srečanje, ki je trajalo več kot eno uro, je bilo v papeževi privatni biblioteki.
Predsednik ZIS Mika špiljak je naslovil na papeža pozdravni govor, v katerem je med drugim dejal, da je mir poglavitni cilj jugoslovanske politike. Dejal je tudi, da jugoslovanski narodi visoko cenijo prizadevanja papeža za ohranitev miru.
Papež Pavel VI. se je zahvalil za Titove pozdrave, ki mu jih je prenesel Mika špiljak. Rekel je, da z živim zanimanjem spremlja miroljubne pobude jugoslovanske vlade. Potem ko Je naslovil na špiljka zahvalo in pozdrave za Tita, je papež Pavel VI. vzkliknil: »živela Jugoslavija!«
tedenski zunanjepolitični pregled
Do predsedniških volitev v ZDA je sicer še dobrih devet mesecev, vendar politično ozračje že počasi napolnjuje predvolilna borba. Stvar nima samo notranjepolitičnega pomena, ampak njeni odmevi segajo tudi prek ameriških meja, saj se kopja predvolilne borbe križajo tudi ob mnogih zunanjepolitičnih problemih. V središču je seveda vietnamska vojna. Toliko reklamirana Johnsonova »mirovna ofenziva« z vsemi ponudbami za pogajanja je doživela poraz, takoj ko je DR Vietnam pokazal resno pripravljenost, da sede za mizo pogajanj. Johnson je vietnamsko ponudbo zavrnil in začel postavljati nove, nesprejemljive pogoje za pogajanja.
To je povzročiio še večja nesoglasja v ameriški javnosti in tudi v krogih vodilnih politikov. Nasprotovanje ame riški politiki v Vietnamu je še narastlo in celo v Johnsonovi lastni demokratski strani naraščajo nesoglasja. To vsekakor zmanjšuje možnosti demokratov, da bi na novembrskih volitvah odnesli novo zmago nad republikanci. — Johnsonova vlada si zdaj prizadeva, da bi premagala učinke takega negativnega razvoja. Prizadeva si v dveh smereh: v samem Vietnamu skuša za vsako ceno doseči kakšno večjo vojaško prednost, da bi tako zavezala jezike tistim, ki trdijo, da v vietnamski vojni vojaška zmaga ni mogoča, hkrati pa skuša dobiti za svojo vietnamsko politiko čim širšo mednarodno podporo.
Pri tem je Johnson dosegel nekaj uspehov med svojimi azijskimi zaveznicami, precej narobe pa mu gredo stvari v Evropi. Johnsonov posebni odposlanec Katzen-bach je te dni obiskal vrsto zahodnoevropskih držav. Cilj njegovega potovanje je bil po eni strani pojasniti in dobiti podporo za ameriške ukrepe za obrambo vrednosti dolar-
ja, po drugi strani pa je skušal prepričati nekatere zahodnoevropske vlade, naj pokažejo več razumevanja za ameriško politiko v Aziji. Ne eno ne drugo mu ni uspelo. Evropske države ne kažejo navdušenja, da bi podpirale ameriške ukrepe za reševanje dolarja, od katerih imajo več škode, kot koristi, pa tudi od tega, da bi bolj podprle ameriška prizadevanja v Vietnamu, ne vidijo posebnih ko-
SPOPAD M~FTO POLICIJO IN STUDENTI — Japonska policija Je v torek zaprla 142 študentov, ki so demonstrirali proti obisku ameriške letalonosilke na atomski pogon »Enterprise« v japonskih vodah. V Tokiu Je med demonstracijami pršlo do hujših spopadom med policijo In študenti.
BOJI V JEMENU — Agencija MENA poroča, da Je bilo v zadnjih dneh v bojih med Jemenskimi republikanci in rojalisti ubitih 300 rojalistov. Jemenska republikanska vojska uporablja v bojih na vzhodu republike močne enote padalcev, oklopnih vozil In letalstva.
SOJENJE SOKRIVCU UMORA PREDSEDNIKA KENNEDYJA — Trinajstega februarja se bo začel proces proti Clayu Shawu, ki ga obtožnica bremeni, da Je sodeloval ▼ zaroti za atentat na predsednika Kennedyja.
risti. JohnsOn tako bolj ali manj ostaja prepuščen samemu sebi in lastnim silam spričo jesenskih volitev, ki bodo v bistvu veliko glasovanja »za« ali »proti« sedanji ameriški politiki.
Na razorožitvenih pogajanjih v Ženevi bosta ameriška in sovjetska delegacija ta teden začeli pogovore o končnem predlogu sporazuma za prepoved širjenja jedrskega orožja. Sporazum je v glavnem že izdelan, treba pa se je dogovoriti še o najbolj občutljivem vprašanju — o nadzorstvu. Na tem problemu so se zataknili vsi dosedanji napori. V krogih obeh delegacij zdaj pravijo, da so sporazumu bližje, kot kdajkoli doslej. Sicer pa je tudi že skrajni čas, kajti do 15. marca je treba generalni skupščini OZN predložiti dokončen predlog sporazuma ali pa priznati, da so se pogajanja razbila . Stvar je še bolj zamotana, ker sta tako ZDA kot ZSSR nedvomno zainteresirana, da bi dosegli sporazum, nista pa navdušena, da bi tudi sami postali »žrtvi« nadzorstva o njegovem izvajanju. Prav to pa zahtevajo mnoge države, kajti sporazum, ki bi omogočal ZDA in ZSSR, da se povsem neovirano in nenadzorovano oborožujeta in da imata praktično monopol nad jedrsko energijo, vsem drugim državam pa bi oteževal ali celo onemogočal izkoriščanje jedrske energije tudi za gospodarske namene, nima pravega smisla. Tako sedanja pogajanja niso samo preizkusni kamen pripravljenosti obeh velesil, da res nekaj storita za omejevanje oboroževalne tekme, ampak tudi preizkus niune zrelosti in pripravljenosti, da upoštevata tudi interese . manjših dr?av
2
DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK• vsak četrtek 60.000 izvodov!
Možate besede tovariša Staneta Kavčiča
Vsaka republika lahko sama najbolje presodi, kako bo s sodelovanjem gospodarstva reševala družbene službe svojega področja — Čemu razkorak med stališči CK ZKJ in nekaterimi krogi v zveznem izvršnem svetu?
Zlepa kak govor ali izjava slovenskega državnika ni vzbudila v široki javnosti takega odmeva, kot ^ga je imel tudi med širokimi množicami v naših krajih odgovor predsednika republiškega izvršnega sveta Staneta Kavčiča na vprašanja dveh novinarjev beograjske »Politike« pretekli teden. Odgovore je v celoti objavilo »Delo« v sredo, 10. januarja 1968. Za naše bralce ponavljamo nekatere najvažnejše misli iz tehtnega, vsestransko utemeljenega in resnega navajanja tovariša Kavčiča, o katerem smo na raznih krajih slišali, da je bilo potrebno, koristno in možato. Le od tako razčiščenih stališč in nedvoumno jasnih predstav ter praksi našega družbenega sistema si lahko obetamo, da bomo vsi v Jugoslaviji enakopravno in enako prizadeto gradili našo jugo-slovansko solicialistično skupnost.
Na vprašanje beograjskih novinarjev »Politike«, ali je mogoče pričakovati, da bo Slovenija dala pobudo za sklicanje zbora narodov, ki naj bi razpravljal o problemu omejitve stopnje prispevka na 26 odstotkov, je tovariš Stane Kavčič odgovoril:
»Ne morem in ne želim ničesar prerokovati. Mi v Sloveniji ne zahtevamo nobenega denarja od organov federacije, želimo in zahtevamo pa razumevanje, da je nujno potrebno, da slovenska skupščina v sodelovanju z vsemi drugimi političnimi in družbenimi činitelji odloča, kako bo razdelila naš narodni dohodek, potem ko je Slovenija svoje obveznosti do federacije že izpolnila. Ge za to ne bo razumevanja, so politična in druga trenja neogibna. Trdno sem prepričan, da ogromna večina delovnih ljudi v Slove, ni ji ne želi, da bi prišlo do njih, moram pa iskreno reči tudi to, da nismo pripravljeni za vsako ceno ogniti se jim.«
Predsednik republiškega izvršnega sveta Stane Kavčič je beograjskima novinarjema najprej ponovil, da je centralni komite Zveze komunistov Slovenije že 27. novembra lani sprejel resolucijo, v kateri je med drugim rečeno, da je »... treba prenesti s federacije na republike naloge, ki jih lahko le-te uspešneje opravljajo. Zavzemamo se za odpravo zveznih limitov (o-mejitev) pri formiranju sredstev za negospodarske dejavnosti ...«. — Podobno stališče je 23. novembra lani zavzel tudi plenum CK Zveze komunistov Jugoslavije, 22. decembra pa še izvršni ko-
mite CK ZK Hrvatske. Kljub temu je zvezna skupščina 30. decembra sprejela predlog zveznega izvršnega sveta, da se stopnja prispevka iz osebnih dohodkov omeji na 26 odstotkov.
Vsakomur je jasno, da republiški izvršni svet ni in ne more biti navaden propagandni aparat zvezne administracije. Izvršni svet republike ima velike in odgovorne obveznosti do delovnih ljudi svojega področja; spričo njih odpira zato prav v tem trenutku že prej načeta in znana politična stališča glede omejevanja stopnje prispevkov na zvezni ravni. Bistvo
Samoupravljanje terja nove zakone
Nedavni predlog republiškega sveta sindikatov Slovenije, da se ukine obvezna reelekcija direktorjev in da se izvršijo še nekatere spremembe v volitvah vodilnih ljudi v delovnih organizacijah, je znova spodbudil že davno začeto razpravo o tem, koliko sedanji osnovni zakon o volitvah delavskih svetov in drugih organov samoupravljanja ustreza potrebam sedanjega stanja v samoupravljanju.
Ena od splošnih pripomb je ta, da dosedanji zakon zavlačuje volilni posl opek, zato bi ga bilo treba poenostaviti. Precej je razširjeno tudi mnenje, da je treba z osnovnim zakonom samo zajamčiti enotnost volilnega sistema, konkretne rešitve pa je treba
v	večji meri prepustiti republikam in samim delovnim organizacijam.
Med novostmi, ki si jih lahko obetamo v zakonu, je tudi ta, da bo kooperant imel volilno pravico tudi v primeru, da je dogovor z delovno organizacijo podpisal za eno leto ali manj.
Nekateri menijo, da je zastarela tudi odredba, po kateri vsaka delovna oziroma volilna enota voli v delavski svet število članov sorazmer-
no s številom zaposlenih. S tem so postavljene v neenakopraven položaj manjše delovne enote z boljšo tehnično opremljenostjo in večjo strokovnostjo delavcev. Ta očitek je največkrat slišati v organizacijah, kjer glavno in osnovno dejavnost opravlja manjše število zaposlenih z višjimi kvalifikacijami, medtem ko večina, z nižjo strokovno usposobljenostjo, samo pomaga tej osnovni dejavnosti, toda s preglasovanjem lahko uvelja-
vi	svoje trenutne interese.
Zato je bdlo predlagano, naj bi pri ugotavljanju števila članov delavskega sveta, ki ga volijo posamezne delovne organizacije, vpeljali razen števila zaposlenih še nekatera druga merila, kot so na primer narava in značaj posameznih enot za delovno organizacijo, njihov delež v do-
seganju proizvodnje in ustvarjanju dohodkov.
Zaradi nestalnosti kvoruma je marsikdaj onemogočen sestanek delovne organizacije. Zato je bilo predlagano, naj bi bil sestanek veljaven, če je prisotna najmanj četrtina zaposlenih, namesto ene tretjine, kot je to doslej. V delovnih organizacijah, ki imajo obrate na več krajih, bd bilo treba omogočiti, da se kandidati predlagajo tudi pismeno.
Sedanji zakon omogoča, da se za člana delavskega sveta izvoli kandidat z zelo malo glasovi, teoretično že z enim samim, zato so marsikje mnenja, da je treba ta pogoj zaostriti tako, da bd bil za člana delavskega sveta lahko izvoljen le tista kandidat, ki je dobil npr. najmanj četrtino glasov.	S.	V.
vprašanja je treba postaviti takole, je dejal med drugim tovariš Kavčič:
»Ali lahko republika ali narod, potem ko je izpolnila vse svoje obveznosti do federacije, vštevši tudi pomoč nerazvitim in s tem socialistični skupnosti, sama razpolaga in deli ostanek narodnega dohodka?« čeprav je odgovor na tako vprašanje znan že izza prvih dni ustanovitve nove Jugoslavije, pa praksa kaže tole: vsak poskus preprečiti dosledno uresničevanje omenjenih načel bo neizogibno povzročali med ljudmi v posameznih republikah in med posameznimi narodi v Jugoslaviji vznemirjenost, nezaupanje in povsem nepotrebne in nezaželene spore.«
Takšnega stališča in zahteve po njegovem doslednem uveljavljanju pa seveda nihče ne postavlja iz nekakšnih abstraktnih nacionalnih ali nacionalističnih razlogov! Takšna stališča imajo svoj globok družbeni pomen, na katerega vplivajo zgodovinski razvoj, ekonomska moč, socialna in splošna družbena struktura
v	posameznih republikah in med narodi Jugoslavije. Zato glede delitve narodnega dohodka ni mogoče uporabljati enotne ali povprečne jugoslovanske odločitve, kakršna je zdaj n. pr. zvezna omejitev glede stopnje prispevkov iz OD.
Tovariš Kavčič je nato opozoril, da ima sedanji slovenski delavski razred na primer čisto drugačne materialne obveznosti do svojih očetov in dedov, kakor je to v kaka drugi naši republiki. Stopnja industrializacije je zapustila pri nas čisto drugačno število in kakovost starega proletariata kakor kje drugje. Enako je, če gledamo na delež, ki ga ima za ohranitev slovenskega naroda slovenska kultura. Tudi določena stopnja civilizacije in industrializacije vzpostavlja posebne odnose in obveznosti. Zato enotne stopnje ob delitvi narodnega dohodka ne morejo pravično reševati specifičnih potreb posameznih republik.
Naročite si svoj lokalni list
DOMAČI NASLOV
I
Tovariš Kavčič je zatem dejal, da je stališče gospodarskega zbora republiške skupščine SRS načelno jasno in določno, hkrati pa je duhovito in argumentirano zavrnil tiste težnje, ki hočejo deliti jugoslovansko družbo delovnih ljudi na »gospodarsko in negospodarsko« oz. na »potrošniško« in »proizvodno« družbo. Opozoril je, da se izvršni svet Slovenije zavzema za odločno ukinitev vseh virov, ki nam povzročajo izgube in nepotrebne izdatke. V Sloveniji bomo ponovno proučili, kaj nam je potrebno in kaj ne, ne glede na to, ali so nekateri taiki organizmi in ustanove v gospodarstvu ali zunaj njega.
»V duhu reforme moramo pogledati, kaj imamo in kaj nam je res potrebno, kaj nam prinaša večje, kaj pa manjše rezultate, kje dosegamo večjo in kje manjšo kvaliteto, kaj ima dejansko prednost in kaj je mogoče potisniti v drugo ali tretjo vrsto,« je povedal tov. Stane Kavčič in dodal, da je prav tako važno razpustiti vsa tista podjetja, ki delajo z izgubo ali pa jih organizirati tako, da bodo poslovala z uspehom. Rešitev in glavni vir novih moči pa nista v varčevanju, marveč v dejstvu, da moramo čimbolj povečati proizvodnjo! Tu so skrite naše največje materialne možnosti za vsestranski razvoj in napredek družbe.
Največ izvažamo še vedno v Italijo
Do konca novembra 1967 smo izvozili v Italijo kar 23 odst. vsega našega tujini namenjenega blaga (leta 1966 le 21. odst), iz Italije pa smo uvozili 21. odst. vsega uvoženega blaga v Slovenijo (leto dni prej le 18. odst. v 11 mesecih). Izvoz v Italijo se je v tem času povečal za 20%, uvoz pa kar za 61%. Na drugem mestu v izvozu je za prvih 11 mesecev minulega leta Sovjetska zveza, na tretjem pa Zah. Nemčija. — Najbolj je v 11 mesecih lani poveča-
lo	svoj izvoz kmetijstvo (za 12 odst.), industrija za 9 odst. in gozdarstvo za 2 odst.
189 razstavljavcev na sejmu Moda 1968
Izredno zanimanje širše javnosti je vzbudil v petek odprti sejem Moda 1968 v Ljubljani. Gospodarsko razstavišče je dogradilo za potrebe sejma in obiskovalcev še eno dvorano. Iz Slovenije razstavlja letos na tem sejmu 81 razstavljavcev, 88 iz drugih republik in 20 iz Italije, Avstrije in Zahodne Nemčije.
Republike naj odločajo o svojem dohodku
 _____________________________________________________________ šne razločke moramo zdaj
Omejitev prispevne stopnje je le površina problema, kajti njegovo bistvo popravljati in tx> gotovo ni je globlje — Zaradi enotnega količnika v 1964: v Črni gori pokojnine skoraj 100 odst. povprečnega osebnega dohodka, v Sloveniji pa le 67 odstotkov — Osnovno načelo: o dohodku naj odloča tisti, ki ga je ustvaril!
Zvezni in gospodarski zbor zvezne skupščine sta tik pred novim letom sprejela resolucijo o temeljih ekonomske politike v letu 1968. Upravičeno nejevoljo je v javnosti izzvala le ena določba, fci govori o omejitvi skupne prispevne stopnje za proračune in socialno zavarovanje na 26 odstotkov Ce bi na to omejitev pristali, bi republiki Sloveniji zmanjkalo več kot 12 milijard Sdin za tako nujne potrebe, kot uskladitev starih pokojnin, ustavitev financiranja strokovnega šolstva, pokritje primanjkljaja socialnega zavarovanje itd. Lani Je bila skupna prispevna stopnja omejena na 27 odstotkov, od tega 5 odstotkov za zdravstvo, 12,5 odstotka za pokojninsko zavarovanje,
1,5 odstotka za otroški dodatek in 8 odstotkov za proračune.
Omejitev prispevne stopnje Je le površina problema, njegovo bistvo <e drugle.
Omejitev kaže na še zmerom premalo razčiščene odnose glede delitve dohodka, zgrešena pojmovanja glede vloge naroda in republike itd. Gre torej za to, da v .nedseboj-nih odnosih med federacijo in republikami spoštujemo ustavno načelo, po katerem ima narod pravico, da sam razpolaga s svojim dohodkom, potem ko izpolni obveznosti do federacije, vključno tudi prispevek za pomoč nezadostno razvitim republikam in krajem. V Jugoslaviji so razločki v socialni strukturi prebivalstva in pro-
duktivnosti dela tako velike, da tudi potrošnje ni mogoče obravnavati po nekakšnih enotnih jugoslovanskih pov-prečkih.
Iz omejitve ne bi smeli delati nekakšne svetinje, saj je bila uvedena kot začasen ukrep. Pokojni Boris Kraigher Je v svoji obrazložitvi resolucije o ekonomiki politiki v letu 1967 med drugim rekel, da so limitirane (omejene) stopnje začasne in da bodo odpravljene ob začetku leta 1968. Zavzel se je zato, da že v prvi polovici 1967 izdelajo sistemske rešitve na
področju socialnega zavarovanja. Teh rešitev še ni in zato zastavljam vprašanje: doklej bomo še čakali nanje in jih nadomeščali z omejitvami?
Nekateri problemi v republiki so nastali po krivdi zveznih predpisov, kot je bil tisti, ki si je, na primer, umislil enoten količnik, po katerem so leta 1964 prevedli pokojnine povsod enako. Takrat so poprečne pokojnine znašale v Orni gori skoraj 100 odstotkov poprečnega osebnega dohodka, v Sloveniji pa le 67 odstotkov. Tak-
tiste vrste potrošnja, ki neupravičeno pritiska na gospodarstvo. Nekateri beograjski dnevniki so namreč pisali že o potrošniškem delu družbe, ki da se upira reformi. Takšno pisanje je — milo rečeno
—	neodgovorno, ker umetno ustvarja dva bregova. Potrošnja zadnje čase zares nezadržno narašča in pritiska na gospodarstvo, s tem pa na reformo, samo treba je videti, kje in kako. Znano je, da osebni dohodki v Sloveniji niso naraščali tako skokovito kot v nekaterih drugih republikah. In kaj to pomeni? To, da je drugod vzporedno z osebnimi dohodki naraščala tudi splošna potrošnja, saj se prispevki za proračune in socialno zavarovanje plačujejo iz osebnih dohodkov. Čim
bolj se povečujejo osebni dohodki, tem več je tudi denarja za proračune in socialno zavarovanje.
Velika napaka je bila, da so v zvezni skupščini usmerili razpravo k vprašanju, kdo je za veojo obremenitev gospodarstva in kdo je proti.
V	resnici sploh ni šlo za to, bistvo zahteve je bilo, da je treba spoštovati načelo, naj o dohodku odloča tisti, ki ga je ustvaril. To pa pomeni, da je mogoče odločati o pomembnih zadevah samoupravno tudi na ravni za ves narod.	FRANC ŠETINC
DEKORATIVNE
LAMINATE
MELAPAN
dobite v sijajnih, satini-ranih in mat površinah. MELAMIN, Kočevje
RAZGOVOR Z REŽISERJEM VELJKOM BULAJIĆEM
HMi
llllli
^ V materialni realizaciji tega filma sodeluje vseh šest naših filmskih producentov, vsi izvršni sveti republik in nad 15 gospodarskih organizacij.
^ »Bitko na Neretvi« snemajo v barvah in panavision tehniki, ki jo pri nas uporabljajo prvič- Film bo trajal 3 in pol ure.
fr V tem filmu sodeluje nad 80 znanih jugoslovanskih filmskih in gledaliških igralcev. od tujih pa Orson Welles, Sergej Bon-darčuk, Oleg Vidov, Hardo Kriger, Franco Nero, Kurd Jiirgensen, Daniel 01bricky, kakor tudi filmske »zvezde« Vanessa Redgra-ve, Silva Koscina in Eva Višnjevska-
■fr Razen naših vojnih svetovalcev, generalov Vukoviča, Ljubibratića in Pervana, sta v ekipi tudi svetovalca za nemško vojsko — polkovnik Helmut Welz tel* za italijansko vojsko Pietro Minetti in Angelo Rossi.
Novi film Veljka Bulajića: BITKA NA NERETVI, čigar snemanje se je začelo 15. oktobra lani, je v ospredju pozornosti vseh jugoslovanskih filmskih delavcev in naše javnosti — Pogovarjali smo se s tem znanim režiserjem o pripravah na snemanje, o zamisli filma in o njegovem financiranju
Bitka na Neretvi," pravi V. Bula j id, je bilo najbolj dramatično dejanje in naj večja manifestacija bratstva in enotnosti vseh naših narodov. To je bila naša vsesplošna bitka med NOV. Neretva mora živeti, opominjati mora ljudi na prijateljstvo in solidarnost, na kar včasih pozabljamo. Želim narediti tak film. In mislim, da bo to moj najboljši film.
Kako je scenarij rešil zgodovinsko in umetniško stran filma? smo ga vprašali.
— To je film o ljudeh in njihovih usodah v bitki na Neretvi. Glavni junaki so borci, komisarji in komandanti. Ni avtentičnih junakov, čeprav scenarij poudarja zgodovinsko avtentičnost. Zgodovinske osebe in zgodovinski dogodki samo navdihujejo nove, filmske. Film na umetniški način izraža zgodovinsko pričevanje in nikakor ni pedantno hlapčevanje zgodovini
Kako se je pripravljal scenarij?
— Scenarij se je pripravljal dve leti, je rekel Bulajič. Avtorji scenarija so prebrali zgodovinsko gradivo, ki je objavljena pri nas in v tujini. Anketirali smo borce, udeležence velike bitke, se pogovarjali z njimi. Vse gradivo, ki smo ga zbrali o Neretvi, je znašalo 7600 tipkanih strani Na osnovi tako zajetega gra diva je potem napisan scenarij za ta vojni film.
Bil sem tudi pri predsedniku Titu, je poudaril Bulajič Dal mi je dragocene nasvete in vztrajal, da se on ne po ja-
vi	v filmu.
»Neretva — to je etika, duh borcev, bratstvo in enotnost, ne pa jaz,« mi je rekel predsednik Tito. Scenarij poudarja prav to, zato so glavni junaki filma borci in njihovi komandanti.
Veliko se govori o ceni in financiranju filma. Kaj nam lahko poveste?
— To so vprašanja, ki se rešujejo tudi na ravni političnih forumov. Jaz v tem pravzaprav ne vidim problema, saj je vsak film, ki sem ga naredil, doslej že povrnil vse stroške. Problem ni denar in kredit, treba je le narediti dober film, pa so kriti stroški. Film Kozara je bil kreditiran z 250 milijoni starih dinarjev. S prodajo v 90 dežel je ta denar že davno povrnjen. To si obetamo tudi od tega filma. »Bitka na Neretvi« bo stala milijardo in pol starih dinarjev, v njegovi realizaciji pa bodo sodelovali producenti Avala film, Jadran, Bosna, Vardar in novi filmski »Titogradski studio«. Neretva je jugoslovanska naloga in producenti jo morajo skupaj rešiti. To ni majhen denar, toda nekaj vam povem: toliko honorarja dobi za igranje v enem filmu Sofia Loren!
Povejte še nekaj o igralcih In njihovih vlogah!
— V filmu je 83 poudarjenih vlog. Vključili bomo tudi tuje igralce. Zanje smo določili 15 velikih vlog, da bi si tako zagotovili prodajo filma tudi na tuje tržišče. Izbor tujih igralcev je odvisen od tistih, ki hočejo kupiti ta film. Zagotovili smo si torej igralce, kd bodo, skupaj z našimi,
»Glavni junaki filma so borci in njihovi komandanti« poudarja režiser Veljko Bulajič. »Neretva
—	to je etika, duh borcev, bratstvo in enotnost, ne pa jaz«, je dejal režiserju Bulajiču tovariš Tito, ki je vztrajal, da se v filmu ne bo pojaviL
prispevali za komercialni in umetniški uspeh filma. Od naših bomo porabili igralce iz vseh republik. Bo torej dovolj dela za vse, je na koncu pogovora rekel Veljko Bulajič.
Kako daleč ste z delom?
»Neretva ni ne Sutjeska, ne Kadinjača. Neretva je Makij en, Prozor, Konjic, Most in Titova odločitev. Zaradi tega je moje delo težje. V zgodovinski okvir moram vnesti tudi umetnost, svojo vizijo Neretve, da bi lahko dal kompletno delo. Z gradivom, ki je doslej posneto, in delom velikanske ekipe sem zadovoljen. Toda prva dva meseca so samo začetek in treba je vzdržati do kraja v polni koncentraciji, vzdržati psihično in fizično, kajti na terenu bomo delali še pet mesecev. Najtežje scene za igralce, snemalce ln režiserje šele pridejo.«
V Tmovači, blizu Gornjega Vakufa, so nedavno posneli zadnje, za lansko leto določene kadre snemanja filma BITKA NA NERETVI. V teh prizorih nastopajo Milena Dravič, Pavle Vujisič, Stole Arandjelovič, Kole Angelovski, Izet Hajdar-hodić, Hajro Hadžikarić, Ranko Gučevac in mnogi drugi. Milena Dravič igra v BITKI NA NERETVI bolničarko Nado. Fotografija jo prikazuje med snemanjem ene izmed scen v Bugojnu, ko so evakuirali centralno partizansko bolnišnico.
Naša armada daje filmu neprecenljiv prispevek
Povsem je očitno, da brez pomoči JLA ta film ne bi bil uresničljiv. Nad tri tisoč vo*. jakov se je tri mesece pripravljalo na Makljenu, planini, kjer so nekoč divjali najhujši spopadi med enotami NOV in veliko močnejšim sovražnikom.
Sleherni starešina in sleherni vojak se potrudi do skrajne možnosti. Vsi živijo za film in govorijo o njem. Vojakom ni težko vstajati ob štirih zjutraj. Delovni dan se jim konča pozno popoldne. Vojaki kombiniranega polka so pokazali že na generalni preizkušnji kot kasneje med snemanjem, da so dobro pripravljeni.
Opravili so že vse vaje, ki so bile posnete decembra, in ki bodo posnete še v januarju in februarju. Prav tako so že imeli vaje »italijanske vojske« — napad italijanskih čet na Prozor.
Pri cerkvi v ščitu so preizkusili delovanje artilerije za obrambo Makljena, kjer so bili med IV. ofenzivo najhujši spopadi. Na Makljenu je preizkušena velika bitka ustaških in partizanskih enot ob sodelovanju letalstva in pirotehnike.
Ta generalna vaja enot JLA je predstavljala vključevanje vojske v snemanje filma in seznanjanje z dispozicijami filmske ekipe.
Vendar ne gre čisto gladko, kot pravijo vojaški svetovalci, kajti nekateri vojaki se upirajo, da bi sodelovali v »okupatorskih enotah«. Vsi bi hoteli biti borci NOV in kar neradi oblačijo uniforme Ita-
lijanov, Nemcev, ustašev in četnikov. Pa tudi drugače snemanje takih prizorov ni lahka reč, saj morajo vojaki in njihovi poveljniki uporabljati pet strategij in pet taktik vojskovanja in prilagoditi morajo svoje razpoloženje mentaliteti vojske, katero igrajo.
Ekranizacija bitke na Neretvi bo pokazala svetu, kako
se je majhen narod sam v soteskah Balkana junaško bojeval za svojo svobodo. Obenem pa bo ta film mogočen zgodovinski spomenik naše revolucije, saj je njegovo bistvo v tem, da razen prizorov prikaže moralne vrednote narodov Jugoslavije — tovarištvo, bratstvo in enotnost v najtežjih trenutkih naše zgodovine.
Igralci o filmu in svojih vlogah
Pavle Vujisič (Jordan, šofer kamiona):
»Vozim kamion centralne bolnišnice, v katerem so ranjeni borci. Jordan je zanimiva osebnost. Dobro opravlja svoje delo, toda za revolucijo se bolj malo zmeni. Kasneje pa se čedalje bolj vrašča vanjo, postane partizan, sodeluje v vseh bitkah.«
Petre Prličko (borec in kuhar Jole):
»Igram vlogo borca in kuharja Joleta, ki je v nekem smislu spoj vseh likov, ki sem jih doslej predstavljal. Jole je kot iskra, ki se svetlika med borci, vsi ga poznajo, ker zna s svojim zdravim ljudskim humorjem nasmeja-
ti partizane tudi v najtežjih trenutkih. To je vloga, kakršno sem si želel in ki mi res ustreza.«
Dragomir Felba (Ličan); »Vesel sem, da sodelujem z Veljkom Bulajičem, saj sem igral že v dveh njegovih filmih. Igram Ličana. Vloga ni velika, toda po svoje lahko obogati film, če jo bom dobro zaigral. Posebno me navdušujejo enote JLA.«
Zaim Muzaferija (Človek, ki vzklika parole):
»2e po tem, kar je doslej posneto, lahko rečem, da »Ne retva« presega vse, kar sem doslej videl na filmu. V vlogi ranjenca, Id vzklika parole, poskušam, da v ta velikanski
mozaik vgradim tudi svoje kamenčke.«
Hajro Hadžikarić (Vladimir Nazor):
»O Nazorju lahko veliko govorimo. To je velik pesnik in velik humanist. Moja naloga je nenavadno težka. Igram člo-
Pesnika Vladimira Nazorja predstavlja v filmu ba-njaluški igralec Hajro Hadžikarić. Resnično je zelo podoben pokojnemu partizanskemu borcu in poetu.
V mrazu, snegu in ledu je ekipa filmala tudi na Kupresu, kjer so posneli nekatere najtežje prizore filma. — Direktor fotografije je Tomislav Pinter, eden naših najboljših mojstrov filmske kamere.
veka, ki ga mnogi udeleženci prave bitke na Neretvi dobro poznajo in se ga spominjajo. Poskusil bom vse, kar morem.«
Miha Baloh (četniški vodja):
»Derak, četniški vodja, ki ga igram, je pravi ustaš, prototip kvizlinga. Zvesti hlapec sovražnika, ki se bori proti partizanom in njihovim idejam. Sovraži jih iz vse duše, ideje o bratstvu in enotnosti pa se mu zdijo najhujša bedarija. Derak spada med tiste, ki skupaj z nekaterimi Nemci in četniki potegne bodalo tudi na ranjence. To je lik, ki je prisoten v vsem filmu. Pokaže se zmeraj v usodnih bitkah, ko je partizanom najtežje, ko gre za zmagati ali umreti.« D BOJANIĆ
DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK• vsak četrtek 60.000 izvodov!
O, Kuse jr, to ti je bil talent
Duhovita in jedka črtica o Kusejru je delo češkega pisatelja Ivana Vysko-čila (rojen 1929). Vyskočil se v črtici poslužuje posebnega humorja in grotesknega pretiravanja ter odkriva v dejanjih in mišljenju današnjega človeka prvine absurda. Posmehuje se vsem mogočim oblikam ter jih neznansko povečane postavlja ljudem in sebi pred oči- Leta 1966 je izdal knjigo proze Kosti. Iz nje je črtica o Kusejru, ki je izšla v knjigi »ČAS NESPEČNOSTI« — izbor sodobne češke kratke proze kot XVIII. delo v zbirki SIVI KONDOR (Mladinska knjiga, Ljubljana, 1967).
Rudi Simčič: DEGENERACIJA (grafična kreda, 1963)
Vso srečo, fantje!
Torej Kusejr. Da. Ta je bil že ta trat izredno vsakdanji talent. Ali morda vsakdo nje izreden? Skratka talent.
Se spominjate, kako je gospod učitelj vprašal, koliko je ena in ena, in poklical Kusejra? Kuse jr pa z zanj značilno temeljitostjo — je rekel dve! Da, to je rekel. In ob tem, da je ena in ena dve, se je potem razgovoril. To je bila Kusejrova navada. In ko je takole pripovedoval, da je ena in ena dve, je ena polagoma nehavala biti točno ena in iz nje je nastala skoro ena, m tako je skoro-ena in skoroena bilo tako-rekoč dve, potem pa sta eni-ci v toku pripovedovanja izginili in je bilo, kot da malo in maJo je malo več, in Kuse jr je še kar naprej taiko prijetno govoril, dokler se ni izkazalo, da ščepec in ščepec je malo, in ko je končno nehal govoriti, ni ostalo po tistem, o čemer je govoril, niti sledu več. Zato je nehal. In nihče že ni več vedel, o čem je pravzaprav govoril in kaj smo poslušali.
To je bil tisti njegov izredno vsakdanji talent. Vse, o čemer je govoril, je razblinjal. In razblinjal je, dokler ni vsega temeljito razblinil
in ni ostalo od tistega ničesar več. Se dobro, da je govoril samo takrat, kadar je bil vprašan, in samo o tem, kar je bil vprašan. Drugače sploh ne vem. kaj bi bilo z n?—:
Kaj pa tistega se spominja-. te, kako smo se vsi dušili, ko je govoril o Komenskem in smo se komaj videli v oblaiku prahu, ki ga je napravil s svojim govorjenjem iz mavčnega doprs-
nega kipa Jana Amosa? Neikai podobnega se je zgodilo z Arhimedovim zakonom. Od njega je ostala samo tekočina!
Iz Londona je naredil tisoč Benešovov.
O tridesetletni vojni je govoril s takim navdušenjem, da je od nje, ko ga je gospod profesor Honk končno prekinil, ostalo samo še kakih 130.000 gostilniških pretepov, tam nekje med Stockholmom in Vranym nad Vltavo, popolnoma brezpomembnih za zgodovino.
Toda kam s Kusejrom po maturi? Ni bilo namreč še jasno, kakšna je Kusejrova praktična uporabnost. Kot kaj in kje bi lahko kot on funkcioniral. Nekateri so menili, da bi mogoče laliko nastopal v varjetejih, drugi, da bi ga porabili v kamnolomu, kjer delajo gramoz. Odvečne skrbi. Kusejr se je uveljavil. Pa kako!
Kako?
Pa še kako!
Kako?
Tako in tako! Najprej nekaj k vprašanjem. Vsakdo prav gotovo ve, da eksistirajo samo ena osnovna življenjska vprašanja, in to tista prva. To so prijetna vprašanja, ki se nikodar ne tičejo, nikogar ne zanimajo, zato so zaželena, ker pravzaprav sploh niso vprašanja. že res, kaj pa potem s tistimi drugimi vprašanji, s tistimi neprijetnimi, ki so neprijetna v glavnem zato, ker so vprašanja? Torej »kaj z
njimi?«, to je pravzaprav že neprijetno vprašanje.
Najprej se je zaitrjevalo, da ta druga neprijetna vprašanja sploh ne eksistirajo. Toda to ni bilo ravno pametno. Ker že s tem, da se je reklo, da ne eksistirajo, že s tem, se je opozarjalo na njihovo eksistenco.
Začel se je torej boj proti vprašljivosti teh neprijetnih vprašanj, češ da to niso vprašanja in podobno. Toda saj veste, kako je v življenju. Kakor hitro se proti nečemu borite, samo poudarjate, celo poveličujete pomen tistega, proti čemur se borite. In saj poznate ljudi. Kadar je nekje nekaj proti, se začno takoj za to zanimati tudi tisti, ki se drugače svojživdan na to ne bi spomnili.
In nazadnje so se s temi neprijetnimi vprašanji kot vprašanji začeli ukvarjati tudi tisti, ki so se proti njim kot vprašanjem borili, in to je bilo od sile nerodno.
V	takšnole kritično situacijo so postavili naše Kusejra. Naročeno mu je bilo, naj se ukvarja s temi neprijetnimi vprašanji. In Kusejr se je vrgel na delo. Ni zavračal, ni negiral, ni se boril, samo z zanj značilno temeljitostjo je o teh vprašanjih govoril. In tako je ta velika neprijetna vprašanja v kratkem času razblinil v majhna vprašanja in na čisto majcena vprašanja, ki niso bila niti neprijetna niti prijetna, ki niso bila nikakršna, tako da nazadnje živ krst ni več vedel, za kaj je pravzaprav šlo, živ krst ni več vedel, kako se je glasilo vprašanje in če se je sploh kdaj kakšno vprašanje glasilo. Tako je Kusejr po zaslugi svojega talenta zlikvidiral ta neprijetna vprašanja in vse je bilo spet dobro.
Prav gotovo bi se Kusejr še visoko povzpel, če ga ne bi prezgodaj doletela nesreča . Na nekem takem sestanku je nekdo Kusejra pozval, naj pove tudi kaj o sebi. Kusejr se ni branil. In bolj ko je Kusejr govoril, bolj jim je izginjal izpred oči in se razblinjal, in preden se je kdo zavedel, je izginil in popolnoma umolknil. Samo po zraku se je razpršilo milijarde Mikrokusejrov. In od tistega časa so kar naprej v zraku. Kar naprej z nami in v nas. Ja, ja, Kusejr!
Nekaj po polnoči so prišli; postavni, čedni fantje, trije sami — brez deklet. Malo so postali sredi restavracije, na to pa posedli za mizo blizu orkestra. Pomignili so natakarici Tilki in jo vprašali, če morda govori nemško. O, pač, nekoliko zna, kolikor se je naučila v gostinski šoli — jim je odgovorila. In zgodba se začne ...
Šampanjec! Kakšnega? Do mačega ali ruskega? Najn, najn, nemškega ali francoskega, drugega ne pijejo, sploh ne! Tilka jim je dopovedala, v nemščini seveda, tako, kot so gospodje pač govoriti znali, da imajo na voljo le dve vrsti penečega vina in da je to za restavracijo v tako majhnem kraju kar dovolj. Po krajšem razburjanju in daljšem premisleku je stala pred njimi »Bakarska vodica«. Kratka, toda imenitna salva je bila dovolj, da se je na desetine občudujočih zazrlo tja, kjer so si ti trije po nemško voščili srečno novo leto.
Godbeniki so zapustili točilno mizo in jo urezali: Pa men’ se dekle smil’ k’ je včasih moja b’la...
Nemški fantje so vrgli oči naokrog. Bilo je kaj izbirati!
Dosti deklet, neizbranih ali preizbirčnih, je čakalo na klic. A tudi tiste, ki so se že vrtele s svojimi Janezi, bi bile koj za to, da se razgibljejo v tujem ritmu. Sprememba velja! Izbirali so, izbrali in nerodno odplesali nekaj taktov. Eden izmed njih se je znašel, prišepnil nekaj tujih besed harmonikarju na uho, mu pomolil par tujih papirčkov v žep in — šejk! Pa spet šejk, šejk!
In nato še ena steklenica sladke vodice pa še ena.
Vsaka zgodba ima svoj konec, pa naj bo še tako resnična! Steklenice so prazne, glave polne, noge utrujene, srca žejna (ljubezni, seveda). Samo še poslednji signal dekletom: čez deset minut čakamo v limuzinah! Zdaj pa, Tilka, račun, marke čakajo!
Pa je kot pesem zazvenela iz Tilke slovenska beseda
»Vso srečo v novem letu vam želim, fantje! Kar na kupe mark, nič žuljev in trdno zategnjenega pasu! Pa da bi vas ob letu ne vrglo v koš kot zdaj; ne vino domače, ne nemščina!!!«
Nekaj po peti zjutraj so odšli. Postavni, čedni fantje, trije, sami, ne sami, še huje
—	osamljeni.
JANJA KASTELIC
Misli o ljubezni
(AZIJSKI SPEV):
Ljubezen je najlepše izžarevanje Alahovo na zemlji, kajti čeprav so njeni sladostrastni gibi zelo kratki, obsega vsak izmed njih vso večnost.
PASCAL:
Strasti, ki sta za človeka najbolj prikladni in ki zaobjemata v sebi mnogo drugih, sta ljubezen in častihlepje.
ZOLA:
Poznam najvišje ljubezni s tako bleščečim sijajem, da zatemnijo sonce. BALZAC:
Ljubezen je edina strast, ki ne trpi niti preteklosti niti prihodnosti.
H. BATAILLE:
' Ljubezen? Ena sama beseda za vse to! »Ljubiš me, ljubim te, ne ljubiva se več ...« Človeštvo se prepira okrog te nezadostne besede, ki ga vodi za nos. Recimo čisto enostavno: Če bi bil jezik bolj bogat, bi bilo morda mnogo manj žalosti, trpljenja in solz!
»Prebrisana glava, raca na vodi! — brez zamere! Ta zna kaj, ta; zastonj ni bil v črni šoli Bankovce, pravijo, da dela take, da jih ni ločiti od cesarskih. Jaz sem si že večkrat mislil, zakaj ga cesar sam ne vzame v svojo službo; on bi mu delal take bankovce, da bi jih ne mogel nihče ponarejati. In tudi za kaj drugega bi ga lahko imel, ker je človek tako bistra glava in tako umetelne roke.«
»Oho! oče Seljan, to ne gre kar tako, kakor si mislite vi; kaj niste tudi slišali, da je Zaplotnik od vojakov pobegnil? Taki ljudje se ne jemljejo v cesarsko službo. Saj ste bili sami vojak in vesite torej, kako veliko hudodelstvo je to, če kdo pobegne od vojakov.«
»Kaj pak da vem, gospod! Ali to pa tudi vem, kako grdo se včasih pri vojakih ravna z ubogim človekom. Hladne krvi je treba, da se vse molče potrpi; Zaplotnik je nima, kakor je videti.«
»Vi ga torej zagovarjate, oče Seljan!«
»Jaz ga nič ne zagovarjam, brez zamere, gospod! Taki ljudje se morajo kaznovati, drugače bi morda nihče ne ostal pri vojakih; samo to sem hotel reči, da Zaplotnik tega pač ni storil iz same prešernosti.«
»Pustiva zdaj to, oče Seljan; poslušajte, zakaj sem vas poklical. Slišali ste menda tudi, da se ta nepridiprav zdaj potepa po naših krajih.«
»Govori se to in to, a vsega pameten človek ne verjame, če sodim po tem, kar sem slišal o njem, moral bi skoraj sklepati, da bi ga ravno tod zastonj iskali. Ta človek ima to navado, da ga ravno tam ni, koder ga iščejo, kjer pravijo, da je.«
»Jaz vam pa pravim, da je tukaj. Od zgoraj se nam je namignilo, da je tukaj skrit.«
»To je dobro, da se vam je povedalo, kje je, zdaj ga lahko primete.«
»Vi me ne umete, mož, ali me pa nočete umeti.«
»Malo počasne pameti sem res, ne zamerite, gospod. Zaplotnik bi vas hitreje in bolje razumel.«
Gospod okrajni sodnik je bil v zadregi, da ni mopel vpričo takega poslušalstva možu blizu. Vedel
pa samo neumnega dela. Malo nevoljen torej na-ni, kaj naj bi mislil: da je mož tako neumen, ali se daljuje svojo obravnavo:
»Poslušajte torej, da vam jasno povem, zakaj smo vas poklicali, človeka moramo dobiti v pest, tako ali tako. Ukrenili smo, da bi nam vi lahko pomagali, oče Seljan.«
»Jaz naj bi vam pomagal človeka loviti, gospod?«
»Zakaj ne? Vi ste tod povsod dobro znani. Vi lahko z ljudmi govorite in jih izprašujete, v vas imajo zaupanje. Vam lahko mnogokaj pride na uho, kar vas pripravi na sled.«
»Motite se, gospod: star mož sem, ne slišim tako dobro, kakor vi mislite; in moje noge niso več tako gibčne, da bi gonil človeka kakor pes zajca.«
»Kako čudno govorite! Tu ni treba nič goniti, kakor pravite; za to imamo že druge ljudi, samo izslediti ga je treba. In to je ravno vam lahko. Pomislite, da je vsakega poštenega človeka dolžnost podpirati gosposko, ko preganja kakega hudodelca. In vrhu tega vaš trud ne bo zastonj, če se nam posreči z vašo pomočjo, da ga ujamemo, verjemite mi, da vas ne pozabimo, ko bo čas. Srebrn ali morda celo zlat križec vas čaka in poleg tega tudi gotovega kaj.«
Tedaj pa drvarja obide nevolja Moško se po-koncu vzpne. ter reče gospodu krepko in odločno:
»Kakor ste vi, gospod, zdaj jasno z menoj govorili, tako naj vam tudi jaz naravnost, brez okolišev povem, kar mislim. Siromak sem, gospod, kakor vidite. Nobenega dela se ne branim, da ga le zmorem; ne ogibljem se zaslužka, samo da se mi ga ni treba sramovati, če imate zame kako delo, kakršnega sem vajen; da vam nasekam drv, nakoljem ali zložim v skladanico; če je treba na cesti kaj popraviti, kamenje klepati, blato pospravljati, po zimi sneg kidati ali kaj drugega takega, gospod, rad vam postrežem in zadovoljni boste z mojim delom. Ali da bi vam lovil ljudi — nikdar — brez zamere! Tega stari Seljan ni vajen. Križec mi obette! Kaj bi jaz s križcem, zlatim ali srebrnim? Ko bi ga dobil in pripel na tole raztrgano obleko — krave bi se mi smejale, brez zamere!«
»Vaše besede, oče Seljan, so jako nespodobne!«
»Brez zamere, gospod! Pomislite, da imate drvarja pred sabo; drvarji ne govorimo, kakor da bi rožice sadili.«
»Vi bi, kakor sem vas zdaj spoznal, utegnili še temu človeku dajati potuho; vi bi morda celo —«
»Bog ne daj, gospod! Toliko že vem, kaj sme pošten človek in kaj ne. Hudodelnika ne bom skrival pod svojo streho, ali lovil ga tudi ne bom. Jaz nisem ustvarjen za ovaduha, brez zamere. Za to so drugi ljudje. Saj imate svoje biriče in žandarje; zakaj jih pa plačujemo in redimo? — Brez zamere!«
»Tako se ne govori o uradnih osebah!«
»Saj jim ne pravim nič napačnega. Ta stan ni nepošten, potreben je tudi, ali imeniten se mi ne zdi, brez zamere! Dober večer, gospoda!«
Rekši, se družbi prikloni, potem se po vojaško zasuče in odide.
Da pojasnimo vedenje Seljanovo v gosposki družbi pri Korenu, katero bi se utegnilo komu zdeti nekako čudno, nam je treba nekoliko^ nazaj poseči v naši povesti. Pošteni drvar ni bil prišel samo svoje hčerke gledat v Korenovo hišo, kakor se je reklo.
DOLENJSKI UST * TEDNIK * VESTNIK • vsak četrtek 60.000 izvodov!
5
DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK•• vsak četrtek 60.000 izvodov!
1. nadaljevanje
Hitler ni čakal na to, da bi mu nova vlada morda izjavila lojalnost, 6. aprila so brez vojne napovedi nemške štuke divjaško razrušile Beograd. Z vseh strani so planili na Jugoslavijo do zob oboroženi napadalci iz Nemčije, Grčije, Bolgarije, Madžarske. Jugoslavija se je sesula kot hiša iz kart, vojska je razpadla in kapitulirala, vlada in kralj pa sta zbežala. V paničnem begu so pozabili na marsikaj, le na državno zlato ne; da bi bilo dovolj prostora zanj, so na letališču pustili celo nekatere ministre (med njimi tudi dr. Lamberta Erlicha, ki se je kasneje v Ljubljani udinjal okupatorju ter bil od sodišča OP obsojen na smrt).
»Domovino razudijo kakor zaklanega vola ...«
Predolgo bi bilo opisovanje, kako so si fašistični roparji med sabo delili in razdelili plen. Od bivše države ni ostalo nitd sledu več. Vendar pa je globoko v ilegali obstajala politična sila (od vseh bivših režimov krvavo preganjana), ki je delovala na celotnem ozemlju bivše države in ki je v popolnoma brezupnem položaju kazala zasužnjenim narodom Jugoslavije perspektivo. To je bila KPJ s Titom na čelu.
Politbiro CK KPJ se je že
20.	aprila na Titov poziv sestal v Zagrebu in v proglasu, ki ga je izdal, pozival narode Jugoslavije na boj »do končne zmage«, na boj, ki bo »rodil nov svet«. Na isti seji je bil ustanovljen tudi vojni komite pod Titovim vodstvom.
Pričele so se mrzlične priprave komunistov za organiziran odpor: zbirali in skrivali so orožje, organizirali so osvobajanje in pobege zaprtih in interniranih komunistov po vseh mogočih zaporih širom države, mobilizirali napredne plasti vseh narodov Jugoslavije za skupen oborožen nastop.
V	Ljubljani je bila na pobudo in pod vodstvom KPS že 27. aprila 1941 ustanovljena Protiimperialistična fronta, ki se je kmalu preimenovala v Osvobodilno fronto slovenskega naroda; v njenem okviru so se združile dejansko vse napredne sile našega od fašizma na smrt obsojenega naroda.
To obdobje dela in borb komunistov in še posebej Titovega prispevka pri formuliranju in uveljavljanju take usmeritve (V. konferenca KPJ itd.) smo namerno obširneje opisali. Danes namreč v tujini prav tisti ljudje, ki so 1941 hiteli prodajat za skledo leče sebe in svoje narode najbližjim okupatorskim komandam ter izročali zaprte Komuniste nemškemu gestapu in italijanski ovri — govorijo in pisarijo, da so komunisti pričeli z odporom proti okupatorju šele po napadu Hitlerjeve Nemčije na Sovjetsko zvezo.
Dejstva govore seveda drugače.
Resnica pa je, da je napad na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941 pomenil signal za vsesplošno okrepitev borbe, za Se čvrstejše organiziranje in
mobilizacijo vseh sil v borbi za svobodo in s tem tudi za podporo Sovjetski zvezi.
Zadnje priprave na »boj do končne zmage, ki bo rodila nov svet«
2e 27. junija je politbiro CK KPJ ustanova! Glavni štab narodnoosvobodilnih partizanskih odredov Jugoslavije, katerega komandant je postal generalni sekretar partije Tito. 4. junija je politbiro CK KPJ sklenil začeti z vsesplošnim oboroženim bojem proti fašističnim napadalcem. Vojni komiteji, ki so bili že pred tem organizirani ne le pri vseh pokrajinskih CK, ampak tudi pri partijskih organizacijah na tere-
nu, so medtem opravili ogromno organizacijsko pripravljenega dela. Potencialne sile Ljudskega odpora so tako imele vseskozi čvrsto organizirano, v bojih, trpljenju in ilegali prekaljeno in borbeno politično in vojaško vodstvo.
Medtem ko je buržoazija bežala oziroma se prodajala okupatorjem, je KPJ pod Titovim vodstvom z železno vztrajnostjo, s hladnokrvnostjo in z disciplino gradila temelje bodoči ljudski vojski. Sramota poraza je ostala na tistih, ki so ga zakrivili: na buržoaziji in politikantih starih protiljudskih strank.
V	času popolnega razkroja, zloma in obupa je Tito naslovil poziv ljudstvu: »Vsi v boj za svobodo!« Bratomornemu klanju ustašev in čet-
Goloroko ljudstvo Jugoslavije je sledilo klicu svoje Komunistične partije, ki ga v času največje preizkušnje edina ni zapustila. Okupator se je krvavo maščeval: 17. avgusta 1941 so se Terazije v Beogradu napolnile z vešali — borci za svobodo so umirali kot talci zverinskih fašistov.
nikov ter drugim poizkusom razkrajanja naših narodov je Tito zoperstavil načelo: »Bratstvo in enotnost«, stari unitaristični in nasilniški državi pa socialistično pravico vsakega naroda do samoodločb, vključno z odcepitvijo.
Pobegla reakcija, varno živeča v Londonu, je ta načela razglašala in razkrajala, češ da pomenijo rušenje Jugoslavije. Tragikomično je, da danes poskušajo prav isti ljudje vse, da bi Jugoslavijo kot svobodno socialistično skupnost narodov razkrajali. Sedaj jim je Jugoslavija naenkrat trn v peti.
Pod Titovim vodstvom sta zrasli nova ljudska vojska in demokratična ljudska oblast
Zgodovina narodnoosvobodilnega boja je dobro znana našim ljudem, mnogi so v njem tudi aktivno sodelovali. Kljub temu pa je težko opasati ogromen delež, ki ga je Tito vložil v najbistvenejše odločitve in usmeritve tega nadčloveškega boja. Pomen in vrednost osnovnih smernic, na osnovi katerih so pričeli komunisti pod Titovim vodstvom širom po Jugoslaviji graditi novo ljudsko vojsko in temelje nove demokratične ljudske oblasti, morda to najbolje razodeva.
Partizanska vojska pod vodstvom komunistov je bila e-dina oborožena sila, ki se je borila na celotnem območju Jugoslavije; še več: razširila se je na celotno področje Istre in Slovenskega Primorja, ki je bilo od I. svetovne vojne naprej vključeno v okvir Italije, ter na Slovensko Koroško (boj slovenskih koroških partizanov je bil hkrati edini oboroženi odpor proti hitlerizmu znotraj meja rajha iz leta 1938). Jugoslovanski partizani so nesebično pomagali narodnoosvobodilnim gibanjem v sosednji Albaniji, Italiji itd Partizanska vojska pod Titovim vodstvom je bila edina vojaška formacija na ozemlju Jugoslavije, ki so jo množično sestavljali pripad-
niki vseh narodov in narodnostnih manjšine Jugoslavije; vanje so se vključevali tudi pripadnika vseh veroizpovedi.
Glavni štab partizanske vojske na osnovi takih Titovih koncepcij ni nasedaj nikakršnim ozkim, sektaškim ali pa razrednim omejitvam niti glede vojaške strategije in taktike nit' v političnem boju. Izbiral je vse tiste možnosti vojaškega in političnega boja, ki so jih nudile ozemeljske razmere, subjektivna pripravljenost, tradicionalne okoliščine itd., zavračajoč vsakršne kalupe m tuje, neumestne nasvete. Zato ni nasedal teorijam o »razrednem boju« — takrat po vojni, ko bo kapitalizem oslabljen, delavski razred pa bo s klasično revolucijo na barikadah zavzel oblast.
Ni naključje, da je Stalin sumničil Titovo koncepcijo boja proti fašizmu kot nacionalistično. Očitno ni razumel ali pa ni mogel razumeti, da pomeni narodnoosvobodilna vojna jugoslovanskih narodov originalno (in ne le specifično) obliko boja vseh naprednih ljudskih sil pod vodstvom najnaprednejšega dela delavskega razreda proti naj-hujši obliki kapitalistične družbene ureditve: fašizmu.
Zakaj se je reakcija bala »novega sveta« po vojni?
Prav tako verjetno ni naključje, da se je tudi vsa domača (in pobegla) reakcija takrat postavila na stališče, da je treba počakati konca vojne, ne vznemirjati okupatorjev itd. Očitno je slutil, da bo brezobziren boj za svobodo razgibal vse ljudske energije in pripeljal na površje družbe nove sile. Ni se zmotila: naš narodnoosvobo-
Aprila 1941 so okupatorji s svojimi motoriziranimi hordami navalili na našo domovino. Hitler s svojimi nadutimi generali in gaulajterji je prišel tudi v okupirani Maribor (na sliki) in bahavo zahteval od svojih krvnikov: naredite mi to deželo spet nemško! Lahka zmaga Nemcev, Italijanov in drugih nasilnikov nad izdano Jugoslavijo pa je trajala le nekaj let; plačali so jo s polnim porazom in z zmago revolucije naših narodov. Neuklonljivo hotenje naših ljudi po novem, svobodnem življenju brez vsakega podrejanja in izkoriščanja je pod vodstvom partije in tovariša Tita doseglo svoj najvišji namen.
dilni boj je prevesil razmerje političnih sil v Jugoslaviji tako, da se je iz tega boja »rodil nov svet« (kot je to daljnovidno ocenil CK KPJ že 15. aprila 1941 v svojem razglasu). Pravilna je bila temeljna usmeritev tega boja za svobodo, ki je združevala v svojih vrstah vse napredne sile narodov Jugoslavije. Med bojem so ljudske množice gradile od spodaj navzgor novo oblast. V ognju boja so se rušile ne le okupatorske in kvizlinške ustanove, ampak tudi ustanove stare razredne družbe sploh. V bojih in trpljenju prekaljene množice ljudstva niso bile več pripravljene sprejeti staro družbeno ureditev, ki jih je izkoriščala in poniževala.
Revolucija je bila edino upanje na smrt obsojenih jugoslovanskih narodov
Junaška je bila epopeja Titove vojske, številne ofenzive, desanti, teroriziranje civilnega prebivalstva, množična izseljevanja in še mnoge druge oblike fašističnega divjanja — vse to ni moglo streti te edinstvene ljudske vojske. Ne glede na to. da so organizirali izdajalce in kvislinge iz vrst domačih pokvarjencev za boj proti ljudski vojski, so bili okupatorji prisiljeni pošiljati v Jugoslavijo vedno večje število enot svoje vojske. Partizanska vojska se je borila 1944 z enako velikimi okupatorskimi silami kot ena izmed zavezniških front. Kljub besnosti zaradi uspehov partizanske vojske v Jugoslaviji je reichsfurer SS Himmler dal svojim generalom za zgled Titove sposobnosti: kako je mogoče tako rekoč iz nič organizirati u-dame vojaške enote, ki kljub pomanjkanju orožja, municije, oskrt>e itd. in kljub velikim izgubam in trajnemu gibanju — dosegajo uspeh za uspehom. Seveda pa ne moremo mimo osnovne pomanjkljivosti te »pohvale«, ki jo je izrekel ta organizaor tovarne smrti Sodil je da leži skrivnost vseh uspehov Titovega partizanstva zgolj v organizacijskem talentu maršala Tita in tradicionalnem uporništvu jugoslovanskih narodov. Pozabil je: KPJ s Titom na čelu je odražala najgloblje želje in tako rekoč edino upanje na smrt obsojenih jugoslovanskih narodov!
V	tem gibanju in pod tem vodstvom se je utelesilo neuklonljivo hotenje naših narodov živeti v svobodi, v napredno in humano urejeni družbi brez podrejanja in izkoriščanja človeka po človeku V tem je prav gotovo največja vrednost borbe KPJ in Titovega deleža v njej; znala je ta samorastni tok organizirati in usmeriti tako, da je postal sila, ki je ne le pregnala z domačega ozemlja vse sovražne sile, ampak izvedla tudi družbeni prelom ter uveljavila socialistične ^nižbene odno«p
Kultura ni več neizorana ledina
»Ko sem se pred kratkim udeležila demonstracij proti vojni v Vietnamu, sem se naravnost zavzela: kaj je mogoče, da imamo v Novem mestu toliko mladih ljudi, ki vstopajo v samostojno življenje? še bolj sem se zavzela, ko sem pomislila, da nimamo ndta ene dvoranice, kluba, skratka prostora, kjer bi se zbirali, kulturno vzgajali in zabavali...« Tako je povedala prof. Bobnarjeva, predsednica programskega sveta za filmsko vzgojo na plenumu občinske Zveze kultumo-pro-svetnih organizacij Slovenije v Novem mestu. Tudi na plenumu samem se je pokazalo, da smo s prostori, s tistim, kar je poleg kulturnih delavcev in denarnih sredstev po mnenju Boga Komelja najvažnejše za rast kultumo-pro-svetne dejavnosti, zelo na tesnem. člani občanskega sveta Zveze kultumo-prosvetnih organizacij so se zbrali v garderobi Doma kulture. 14. januarja dopoldne sta se plenuma razen članov sveta udeležila tudi predstavnik občinske skupščine tov. Grašič ter tajnik ZKPO iz Ljubljane. Plenum je bil temeljita priprava
Priprave za Prešernov večer
Gledališka skupina Oder mladih že pripravlja program za Prešernov večer, ki bo 7. februarja v Domu kulture v Novem mestu. Izbrali so večje število Prešernovih pesmi. Proslavljanje Prešernovega dne, slovenskega kulturnega praznika, bo povezano tudi z odkritjem plošče, uprizoritvi Linhartovega dela Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Zanjo so se na sestanku
11.	januarja zavzeli člani podružnice Slavističnega društva, občinskega sveta Zveze kultumo-prosvetnih organizacij Slovenije ter svet za prosveto in kulturo.
Hiša Bare Juričine -muzej na prostem
Opuščena hišo Bare Juri-čine na metliškem Bregu revolucije, ki je ena najstarejših etnografsko zanimivih hiš v mestu, je pred kratkim Belokranjski muzej odkupil od dosedanje lastnice tov. Olge Erženove. Hiša je zaščitena kot etnografski spomenik, zato jo bo muzej s sodelovanjem zavoda za spomeniško varstvo v Ljubljani in s pomočjo sklada SRS za pospeševanje kulturnih dejavnosti obnovil v njeni prvotni podobi. Nekatere dotrajane stene bo treba verjetno postaviti na novo, prav tako bo stavba dobila novo slamnato streho. Hiša, črna kuhinja in kamra bodo opremljene s starim kmečkim inventarjem, tako da bo sredi mesta stala pristna podoba stare belokranjske hiše. Muzej bo z obnovitvenimi deli, ki jih bo vodila inž. arh. špelka Vatentinčič-Jurkovičeva, začel že letošnjo pomlad.
Proza starega Egipta
89. knjižica zbirke Kondor (izbrana dela iz domače in svetovne književnosti) prinaša prozo starega Egipta. Vpogled v staro egipčansko prozo iz časov faraonov nam Je omogočil Franček Bohanc, ki Je knjižico uredil, je napisal spremno besedo in opombe. Prevodi desetih zgodb so delo Mirka Avsenaka. V zgocfoah se reničnost prepleta z izmišljenim in mitom. Ker pa so staroegipčanske zgodbe pravi odsev časa in hkrati pomagalo pri odstranjevanju tančice, ki visi nad davno preteklostjo tega naroda (znani so njegovi monumentalni spomeniki, od piramid do svetišč ln znanosti), so toliko bolj zanimive. Spremna beseda, ki nas orientira v času. Je z opombami vred nujna.
Knjižico je opremil Branko Simčič. Vsebuje tudi nekaj ilustracij, ki nam kažejo podobo starega Egipta v delih neznanih umetnikov (svetišča, grobnice, piramide).
za občni zbor občinske zveze ter je dal gradivo tudi za kongres zveze.
Prisotni so poslušali poročila predsednika občinskega sveta tov. Franca Štirna, tajnika Lojzeta Kastelca ter poročila predsednikov programskih svetov: prof. M. Bobnarjeve (film), Boga Komelja (knjižničarstvo in tisk), Petra Breščaka (dramatika) ter Ernesta Jazbeca (glasba). Blagajnik tov. Avsec pa je poleg blagajniškega poročila prebral še osnutek proračuna za leto 1968. Po poročilih se je razvnela razprava. Poudariti moram, da je predstavnik občinske skupščine tov. Grašič dal občinskemu svetu vse pri znanje za njegovo delo ter menil, da je Zveza kultumo-prosvetnih organizacij našla svoje torišče dela ter v javnosti pokazala živahno dejavnost. Navedel bom nekaj odlomkov iz poročil, toda pred-tem naj povem bistvo razprave:
1. Vloga prosvetnih delavcev v kulturno - prosvetnem delu je zelo velika. Zanj nimajo prosvetni delavci pogosto niti materialnih niti moralnih spodbud.
2. Občinski svet kultumo-prosvetnih organizacij se ni zapiral v svoje delo, ampak je našel stik s krajevnimi skupnostmi na terenu ter prvi v Sloveniji poudaril vlogo teh skupnosti v kulturno-prosvet-nem delu.
In nekaj navedkov, iz poročal. Izbral sem tiste stavke, ki se mi zde najtehtnejši. Posegal sem po tistih, ki so kritični, in naj mi tovariši oproste, kajti tako bodo njihova poročila izzvenela drugače, kot so bila v celoti.
Franc Štirn: »Prizadevanja za čim boljše gospodarjenje so potisnila vstran vso osta-
lo	dejavnost, ki vpliva na oblikovanje človekove osebnosti, na sooialistično osveščanje, na privzgajanje vseh tistih kvalitet delovnega človeka, ki vplivajo na njegov odnos do dela, do okolja, do sočloveka. Ena izmed teh dejavnosti je prav gotovo kultumopro-svetna dejavnost, ki bogati človeka, mu privzgaja etične in estetske norme, da uči vrednotiti velike kulturne pridobitve človeštva, skratka, prispeva k pozitivnemu oblikovanju človekove osebnosti ...«
Lojze Kastelic: »Mrtvilo, ki nas včasih bega, ni tako po-
razno, kakor si ga nekateri predstavljajo ... Sklicali nismo sveta zato, ker smo želeli, da najprej razpravlja o kulturi svet za prosveto in kulturo in nato še občinska skupščina. To smo dosegli. Svet za prosveto in kulturo je sprejel lepe sklepe, tudi na občinski skupščini so dali priznanja. In če ste poslušali razpravo na občinski skupščini: razpravljal je predsednik občinske skupščine in sami kulturni delavci. Znova smo bili sami in spet smo živeli v svojem krogu. Nihče nas ni kritiziral niti hvalil...«
Bogo Komelj:	»če bi v
ljudskih knjižnicah hoteli doseči jugoslovansko povprečje, bi potrebovali še 28 tisoč knjig, vseh enajst ljudskih knjižnic pa jih ima le 20 tisoč. Za dosego jugoslovanskega kriterija bi rabili najmanj 28 milijonov starih dinarjev, a o slovenskem niti sanjati ne moremo ... Naš koroški delavec zelo rad daje denar ljudskim knjižnicam. Ve, da so namenjene njegovim otrokom, in se zaveda, da si bodo ti dobili z njimi širše obzorje. Zaradi tega ravenska občina zelo napreduje v gospodarstvu in kulturi...«
Prof. Bobnarjeva: »... Ne samo mladina, vsi Novome-ščani že 20 let zaman čakajo na kino dvorano, kar je naravnost nedopustno. Občinska skupščina, družbene in gospodarske organizacije bd morale najti denar ter vsaj v 70. letih 20. stoletja zgraditi na Dolenjskem prvo kinodvorano, ki bi jo lahko vsestransko izkoristili.«
Ernest Jazbec: »Učenci osnovnih šol so priredili glasbeno srečanje, posvečeno obletnici smrti novomeškega rojaka skladatelja in akademika Marjana Kozine. Prireditev, na kateri sta sodelovala razen učencev prvaka ljubljanske Opere Ladko Korošec in Vilma Bukovec, je pokazala, kako se mladina zanima za glasbo ih' kako ogromno delo so opravili glasbeni pedagogi v višjih razredih naših osnovnih šol...«
Na plenumu so govorili tudi o dramatski dejavnosti, poročevalec pa je poudaril pomembnost režiserskih tečajev, ki naj bi bili v Novem mestu, ter prisotne obvestil o akciji za Linhartovo spominsko ploščo v Novem mestu.
P. BREŠČAK
Še o neobjektivni presoji „Stezic14
Odgovor na prispevek R. V. o prvi številki »Stezic«
V	predzadnji lanski številki Dolenjskega lista je R. V. objavil prispevek »Prva številka Stezic«. Smo sicer zelo veseli kritike, toda objektivne in pravilne, glede pisanja R. V. pa imamo nekaj pomislekov.
Pisec prispevka R. V. ni član uredniškega odbora »Stezic« (sodelovanje je odklonil) ln sploh ni poučen o delu ne o čem drugem. Za informacije m prosil nobenega člana uredni-Skega odbora, marveč je prispevek pisal na podlagi svojih domnev.
Zdravko Slak Je odstopil 18. novembra, »Stezice« pa so iz. šle 4. decembra. V šestnajstih dneh je uredniški odbor zbral prispevke. Jih obdelal, napisal nad matrice, razmnožil ln prodal. »Stezice« so bile razprodane v treh urah, ponatis pa Je pošel v eni uri. Kljub ponatisu (prvi ponatis »Stezic«) mnogi razredi, predvsem na ekonomski in kmetijski srednji Soli, glasila niso dobili. To dokazuje, da se je novi uredniški odbor hitro in dobro znašel, saj se mu je to, česat prejšnji ni zmogel v enem mesecu in pol, posrečilo napraviti v štirinajstih dneh. Prejšnji uredniški odfx>r ni zforal niti polovice prispevkov, zato je razlika še bolj očitna. Tudi ni bilo dolgih razprav in priprav, kot trdi R. V. (mogoče so bile
le pred nastopam novega uredniškega odbora). Tudi ni res, da so hoteli gimnazijci »Steza-zice« le zase. Reis se je govorilo o tem, naj bi bile »Stezice« gimnazijsko glasilo, vendar Je bilo ob začetku šolskega leta na sestanku predstavnikov sre. dnjih šol in uredniškega odbora sklenjeno, da ostanejo »Stezice« glasilo vseh novomeških srednješolcev. Zaradi napačnega poročanja so postale druge šole upravičeno užaljene, to pa Je povzročilo tehnične težave pri izdajanju glasila, šport Je dobil svojo stran, vendar jo Je imel že prej, zaradi mode ln filma pa tudi »Mladi literat« ni bil bistveno prizadet. Rubrike »Mladi literat« ne nadzoru-Je glavni urednik, ker te funk. d je sploh ni, temveč uredniški odbor v celoti z mentorjem vred. Mentor prispevke pregleda, jih popravi in svetuje, kaj je treba predelati. Nato razpravlja o prispevkih uredniški odjoor. Ni znano tudi, da bi urednik zamenjal pojma moderno In slabo. To je piščeva domislica, ki pa ne ustreza. V kritiki je res uporabljen izraz moderen, vendar ne v pomenu slab. Zdi se, da bo o teh rečeh pravilneje sodil prof. J. Sever, profesor slovenščine, kot R. V.
Za uredništvo Stezic M. DIMITRIC
v*	v\
\oA
*:
Prva nakazila za Župančičevo bralno značko
Odbor za Župančičevo bralno značko je te dni prejel denarno pomoč naslednjih delovnih kolektivov: šolskega centra za gostinstvo v Novem mestu, Dolenjskega lista, tovarne zdravil Krka ter občinske skupščine Novo mesto. Za pomoč in razumevanje se delovnim kolektivom ter občinsiki sikupščina toplo zahvaljujemo.
Odbor za Zupančičevo bralno značko
POLDE GRAHEK: ZIMSKA RAZGLEDNICA
Glasbeno srečanje v počastitev skladatelja Kozine
Ob drugi obletnici smrti skladatelja Marjana Kozine bodo organizirali podobno prireditev kot lani..Glasbeno srečanje osnovnih šol in morda še nekaterih drugih zborov bo v počastitev spomina priljubljenega skladatelja in hkrati izmera pridobljenega znanja. Ko so na plenumu občinske zveze kultumo-prosvetnih organizacij govorili o tam, so predlar gali tudi, naj bi takrat najboljšim skupinam podeljevali Kozinove plakete.
Brez knjige ni kulturne rasti
Za pomenek o knjigi in njeni razširjenosti na našem področju sem poprosil prof. Emo Muser, predsednico sveta za prosveto in kulturo pri občinski skupščini Novo mesto. O knjigi in knjižnicah je svet za prosveto in kulturo letos že dvakrat razpravljal, gradivo pa je predložil tudi seji občinske skupščine, ko je bilo na programu kultur-no-prosvetno delo v naši občini.
ZASKRBLJUJOČE MALO KNJIG
»Tovarišica Muserjeva, ali po vašem mnenju obstaja na našem področju problem knjige? Kako se to kaže v delu sveta za prosveto in kulturo?«
»Problem knjige obstaja že v tem, da niti šole niti Ljudske knjižnice nimajo dovolj sredstev za izgpolnjevanje fonda z novimi izdajami. To je osnovni problem, saj vemo, da nekatere ljudske knjižnice s svojim knjižnim fondom stagnirajo, šolske knjižnice ne nabavljajo dovolj knjig. En izvod knjige za šolsko knjižnico ne pomeni veliko, šolske knjižnice bi morale imeti po več izvodov, sorazmerno s številom učencev. Knjižničarji morajo biti svetovalci. Ker je knjiga za posameznega bralca pravzaprav že precejšen izdatek, bi bilo treba zagotoviti ljudskim knjižnicam več denarnih sredstev, da bi se knjižni fond povečal ter da bi tako knjiga postala dostopna najširšemu krogu občanov. Pri nas pride, kot smo izvedeli na seji občinske skupščine, 430 knjig na 1000 prebivalcev. Slovensko povprečje naj bi bili dve knjigi na 1000 prebivalcev (gre za knjige v ljudskih knjižnicah). Leta 1964 je bilo v Sloveniji 737 knjig na 1000 prebivalcev, pri nas pa le 267.
Problem knjige torej obstaja in je pereč.
DELOVNE ORGANIZACIJE
Te v veliki meri zaposlujejo ljudi s podeželja, zato bi morale skrbeti za knjižnice v podeželskih centrih, od koder prihajajo njihovi delavci. Knjiga dviga kulturno raven, in ljudske knjižnice, ki so pogosto edina kulturna usta-
nova na vasi, so zlasti važne. Zanje bi morale skrbeti tudi krajevne skupnosti in krajevne organizacije SZDL.
»VAŽNA JE VLOGA SINDIKATA
posamezne delovne organizacije,« je menila prof. Muserjeva. »Ta naj bi skrbel za kulturno rast zaposlenih tudi s podporo knjižnicam v krajih, od koder prihajajo delavci. Za oblikovanje človeka je knjiga nezamenljiv pripomoček.«
TEKMOVANJE ZA BRALNO ZNAČKO
»V svojem dolgoletnem pedagoškem in kultumo-pro-svetnem delu ste se srečavali s knjigo na vsakem koraku. Katero obdobje v človekovem življenju odloča o tem, kakšen odnos bo imel človek do knjige v zrelih letih?« .
»Ljubezen do knjige je treba buditi v otroku že v naj-nežnejših letih. To delo je treba nadaljevati, ko je človek še v srednji šoli. Do tu
Prva številka klubskega biltena
Pato-kino klub je izdal svoj prvi bilten. V prikupni publikaciji se vrstijo sestavki o zgodovini kluba od ustanovitve pred osmimi leti, sestavki o klubski tehniki, prostorih in strokovni literaturi.
V	biltenu so misli o dosedanjih uspehih na razstavah in festivalih ter sodelovanju z drugimi organizacijami. Posebno zanimiv je sestavek Janka Topliška o filmski kulturi v Brežicah. Posebno stran je uredništvo namenilo načrtom za letos. Prva številka se zaključuje s humorjem. Bilten je izšel v 100 slovenskih in 50 srbohrvat-skih izvodih.
V. P.
vm
je potrebno usmerjanje tudi zato, ker je na našem knjižnem trgu dosti plaže, po kateri mladina nekritično sega. Dom in družina bi morala pomagati pri izbiri knjig. Verjetno bi bilo v šolah potrebno več razgovorov z učenci o knjigah, ki so dosegljive, o knjigah, ki se pojavljajo na našem knjižnem trgu. Tako bi se tudi zanimanje za knjigo povečalo. Medobčinski zavod za prosvetno-pedagoško službo je v osnovnih šolah na našem področju in tudi v črnomaljski, metliški ter trebanjski občini organiziral tekmovanje za Zupančičevo bralno značko. To je odlična metoda za vzbujanje zanimanja za dobro knjigo. Tekmovanje bo vzbudilo ljubezen do dobre knjige, rezultat pa se bo brez dvoma kazal še v zrelih letih mladih ljubiteljev književnosti in tekmovalcev za Zupan-čičevo bralno značko.«
Ob koncu pogovora je predsednica sveta za prosveto in kulturo še dejala: »Upamo, da bo v bodoče več sredstev tudi za knjigo in da bodo ljudske knjižnice kot žarišče kulture lahko posredovale občanom več lepega in zanimivega čtiva.«
PETER BREŠČAK
Kosovelovi »Integrali«
Pired kratkim smo v Dolenjskem listu poročali, da izidejo v uredništvu dr. Antona Ocvirka Kosovelovi Integrali. Zbirka, ki je eno temeljnih del slovenske poezije tega stoletja, je medtem že domala pošla. Pač ne moremo trditi, da se ljudje ne zanimajo za poezijo! Zanimajo se — za dobro poezijo.
Večer Kosovelovih INTEGRALOV
Oder mladih pripravlja večer Kosovelovih Integralov. Hkrati bo do konca šolskega leta naštudiral pesmi ter prozne odlomke slovenskih modernistov Cankarja, Ketteja, Mufna in Zupančiča. Za uvode k večerom bo Oder mladih poprosil člane novomeške podružnice Slavističnega društva. -
SZDL o srednjeročnem načrtu
V	soboto, 20. januarja, bo v Brežicah seja občinske konference Socialistične zveze. člani so prejeli obširno gradivo, da se bodo laže vključili v razpravo. Obravnavali bodo srednjeročni plan razvoja občine, možnosti za zaposlovanje mladih in investicije v osnovno šolstvo. Vsi povabljeni se v priloženem gradivu lahko seznanijo s sklepi posvetovanj o razvoju kmetijstva in turizma ter s stališči posvetovanja o osebnem delu z zasebnimi sredstvi za delo.
Učenci pridobili 20 naročnikov
Učenci osnovne šole Brežice pridno pridobivajo nove naročnike DOLENJSKEGA LISTA. V torek smo dobili po pošti zajetno kuverto, v kateri je bilo kar 20 izpolnjenih naročilnic. Pomočnica ravnateljice Anica Rožič nam je na priloženem listu sporočila da so učenci pri-
3.b pa po 4 nove naročnike, dobili 8, učenci 5.e, 2.a in Učencem se zahvaljujemo za njihov trud in jim želimo še veliko uspehov pri pridobivanju novih naročnikov.
DOLENJSKI LIST
Skupen lovski dom brez pomena?
Lovci se no st.rinjajo s priporočilom sekcije za turizem pri SZDL, naj bi vlagali prigospodarjeni denar v skupen lovski dom namesto da bi vsaka družina postavila kočo zase. Pravijo, da to niso gostišča, marveč le zasilni, pomožni objekti, v katerih lovci po potrebi prespe ali se odpočijejo. Prav zaradi tega je nujno, da stoje sredi lovišč. Skupen dom pa teh prednosti ne bi mogel imeti.
KOVINOPLAST bo zidal halo
KOVINOPLAST Jesenice bo na pomlad začel graditi delovno halo. Načrti so pripravljeni, zemljišče odkupljeno in odmerjeno. Nova proizvodna hala bo široka 10,5 m in dolga 30 m. Predračun je napravljen za okoli 30 milijonov starih din. Kolektiv računa, da bo prispeval 25 do 30 odst. te vsote, drugo pa si namerava sposoditi. Finančni pdan za 1967 so v podjetju presegli že septembra. Tedaj so imeli 5 milijonov Sdin čistega dohodka.
Dela ima kolektiv dovolj. Izdelke kupuje predvsem trgovina. Tudi za industrijo imajo precej naročil. Pohvalijo se zlasti s sodelovanjem s Tovarno pohištva v Brežicah.
Šolarje je strah na poti domov
Do šentlenarta je pot ob vrbinslkem robu še vedno nerazsvetljena. Otroci so pozimi do noči v šoli in si zaradi tega ne upajo po tej poti domov. Mnogi grelo raje po cesti proti postaji, ki pa je zelo ozflca, zelo prometna in zaradi tega nevarna. Pot si talko podaljšajo tudi za poldrugi kilometer. Names-to dveh kilometrov ali dveh in pol imajo do doma štiri kilometre. Vaščani zaradi tega upravičeno zahtevajo pomoč pri ureditvi javne razsvetljave.
Zakaj sporazum še m podpisan
Svet regionalnega zdravstvenega centra za občine Brežice, Celje, Mozirje, Sevnico, Slov. Konjice, Šentjur, Žalec in Šmarje pri Jelšah zahteva več denarja za zdravstveno varstvo
„m-*
V	Celju se bo v kratkem ponovno sestal svet regionalnega zdravstvenega centra. Na seji 28. decembra so člani zavrnili predlog splošnega sporazuma s komunalno skupnostjo socialnega zavarovanja o financiranju zdravstvenih zavodov in merilih za delitev sredstev za zdravstveno varstvo.
Finančni načrt komunalne skupnosti SZ Celje temelji na šestodstotnem povečanju o-sebnih dohodkov v letu 1968 in predvideva 70 odst. izdatkov za zdravstveno varstvo ter 30 odst. za denarne dajatve. Skupni dohodek sklada naj bi letos dosegel številko 76,103.000 Ndin. V tej vsoti je všteta še obvezna rezerva, ki znaša 1,522.000 Ndin. Za toliko se torej dohodek zmanjša.
Pomoč tabornikom v krajevnih središčih
Brežiški taborniki ne mislijo samo nase, letos nameravajo utrditi in razširiti organizacije v Artičah in na Bizeljskem. V načrtu imajo tudi obnovitev organizacij tam, kjer je delo zamrlo. To velja za Dobovo, za Veliko Dolino in Cerklje. Tabornikom iz okoliških centrov bodo pomagali z napotki, s pripomočki za delo, s posveti in seminarji. Organizirali bodo tečaj za vodnike.
RADIO BREŽICE
PETEK, 19. JANUARJA: 18.00—
19.30	— Obvestila — Nove plošče RTB — Pravljica za najmlajše — Mira Mihelič: Peter iz telefona — Glasbena oddaja: Izbrali ste sami.
N KOKU A. 21. JANUARJA: 11.00
—	poročila — Magnetofonski zapis z občinske konference SZDL — Alojz Vučajnk: Analiza občnih zborov KO ZB — Za naše kmetovalce: dr. Anton Hudopisk — Metljavost pri govedu — Igra vam ansambel Zadovoljnih Kranjcev — Nedeljska reportaža:	En	dan	pri učencih
osnovne šole bratov Ribarjev v Brežicah — Pozor, nimaš prednosti! — Obvestila, reklame in spored kinematografov. 12.40 — Občani čestitajo in pozdravljajo.
TOREK, 23. JANUARJA: 18.00—
19.00	— Novo v knjižnici — Jugo-ton vam predstavlja — Za boljše Šolanje svojih otrok se bomo odločali (intervju) — Iz naše glasbene šole — Literarni utrinki: Oton Zupančič — Obvestila in filmski pregled. 19.00—19.30 — Glasbena oddaja: Pojo vam Ana Stefok, Mišo Kovač, Olivera Vučo, Boba Stefanovič in Zdenka Vučkovič.
Svet se s tako delitvijo ni strinjal. Dosedanje razmerje je bilo za tri odstotke ugodnejše za zdravstveno varstvo 73:27. Komisija zdaj preučuje zadevo in bo do naslednje seje pripravila nov predlog. Člani sveta so nadalje menili, da taka delitev ni v skladu z do-
Za prvi seminar odlična ocena
Člani občinskega komiteja ZK, vodje komisij in krožkov in sekretarji osnovnih organizacij so se v prvi polovici januarja zbrali na seminarju, ki ga je zanje organiziral občinski komite Zveze komunistov v Brežicah. Clan izvršnega komiteja CK ZKS Stane Kranjc je predaval in odgovarjal na vprašanja o idejni podobi Zveze komunistov in uresničevanju vodilne vloge ZK danes. Slušatelji so spremljali njegovo tolmačenje z veliko pozornostjo in se vključevali v razpravo.
Tudi predavanje diplomiranega psihologa Jožeta Valentinčiča o organiziranju in vodenju skupin, društev in organizacij ter metodah in odlikah skupnega dela so udeleženci seminarja ocenili za zelo koristno in za-
ločilom pravilnika, po katerem naj bi zdravstveni zavodi nudili zdravstveno varstvo
v	skladu s sodobnimi dosežki medicinske znosti.
J. T.
Reševalne enote usposabljajo
Na pobudo odseka za narodno obrambo se je pri delavski univerzi začel seminar za tehničnoreševalne enote civilne zaščite v delovnih organizacijah. Posamezne teme podajajo Dušan Kovačevič, Lazo Gligič, Simo Mrk-šič, ppolk. Stjepan Sekulič ter inženirja Prane Filipčič in Jože Ajster. Ekipe se bodo na seminarju usposobile za ravnanje v primeru naravnih in drugih hudih nesreč, spoznale bodo organizacijo civilne zaščite ter predpise za to področje.
Nesrečo iščejo
Odkar je v prometu no-
vi	most čez Savo, si pešci krajšajo pot tako, da prečkajo, železniško progo pri hotelu SREMIČ ali pa kar pri železniški postaji, čeprav je med obema samovoljno izbranima prehodoma speljan nad progo železniški most.
Miličniki so že večkrat opozarjali na to, da je prečkanje proge na teh mestih prepovedano, toda ljudje opozoril ne upoštevajo. Kdo bo odgovarjal za nesrečo, ki se lahko pripeti vsak trenutek? PAVK
Učiteljica Anica Krivčeva iz Dobove že drugo leto brezplačno vodi ure cicibanov za predšolske otroke. Malčki radi prihajajo v šolo, kjer rišejo, pojejo in poslušajo pravljice.
(Foto: J. Teppey)
Zimski trening v Toplicah
V	zaprtem bazenu zdravili-šač Cateške Toplice bodo plavalci CELULOZARJA imeli zimski trening, ki bo trajal do 20. februarja. PlavaLcd se bodo nato preselili v Kranj. Tam se bodo teden dni pripravljali v zimskem bazenu na člansko zimsko prvenstvo SRF, ki bo 24. marca v Kranju.	PAVLIHA
Delavnice po kleteh in hlevih
Pri novogradnjah je premalo poslovnih prostorov lahko sodelovali pri financiranju
—	Zasebniki bi lahko lokalov
Kdorkoli bi se v brežiški	lahko ugotovil, kako so vsti-
o'a5ini odločil za obhod po za-	ski za prostor in kako so ti
sebnih obrtnih delavnicah, bi	prostori za delo neprimerni.
BANČNI KREDITI ZA SEDAJ ŠE NISO DOSEGLJIVI
Zakon o dedovanju drobi kmetije
Kmetje bi se radi trdneje povezali med seboj — V občini pogrešajo nekoga, ki bi zasebno kmetijstvo načrtno usmerjal
Od sekcije za kmetijstvo, ki so jo ustanovili nedavno tega pri občinski konferenci SZDL v Brežicah, si kmetje precej obetajo. Predvsem pričakujejo, da bo ocenila položaj zasebnega kmetijstva in spodbujala odgovorne organe k uresničevanju nekaterih nujnih ukrepov. Najbolj so na podeželju zaskrbljeni zaradi tega, ker ne vedo, kakšna prihodnost jih čaka, kam naj usmerijo svoje gospodarjenje.
Odkup je nestabilen, me-
NOVO V BREŽICAH
■ POSOJILO BREZ POROKOV za
gotavlja kupcem trgovsko podjetje LJUDSKA POTROŠNJA. Nakup na
tak način je mnogo bolj preprost, saj potroSntkom ni treba nikogar nadlegovati za podpis poroStva.
■ ZA DUNAJSKO DRSALNO REVIJO V CELOVCU je letos manj zanimanja kot eno oziroma dve zimi nazaj. Mnogi ljubitelji spektakla na ledu so že decembra prišli na svoj račun. Obiskovali so predstavo ameriških drsalcev v tivolski hali v Ljubljani.
■ SOLARJI SO V SKRBEH ZARADI SNEGA, ki ga je nenadna odjuga malone vsega stopila. V nedeljo se bodo začele polletne počitnice. Mnogi so že delali načrte za smučanje in sankanje, zdaj pa se boje, da jim je muhasta zima spet prekrižala račune. Morda bo pa te dni le še zapadlo kaj snega na novo.
■ OBČANI, KI SO BREZ ZAPO SLITVE, se vsak dan obračajo za nasvete na občinski sindikalni svet. Število nezaposlenih zadnje čase nara!£a po vsej občini.
■ OBČINSKA SKUPSCINA STIPENDIRA trenutno 23 slušateljev višjih in visokih šol pedagoške smeri v Zagrebu, Ljubljani in Mariboru. študentje so se v razgovoru s predsednikom ObS Vinkom Jurkasom zavzeli za to, da bi podeljevali štipendije samo za tiste stroke, ki Jih v občini potrebujejo.
■ PREDSEDSTVO OBČINSKE ZVEZE ZDRU2ENJ BORCEV NOV je včeraj analiziralo občne abore, pripravilo predlog finančnega pred-
računa ter se hkrati dogovorilo za priprave na letno skupščino, ki bo sklicana konec februarja ali v začetku marca. Občni zbori so bili letos skoraj povsod dobro pripravljeni in vsebinsko bogati. Posebno uspešen Je bil zbor v Globokem.
njajo se količine, cene in vrste pridelkov. Zlasti niha to pri živinoreji. Ko se cene dvigajo, se vsi usmerijo na rejo živine, ko začno padati, to spet opuščajo. V občini ni nikogar, ki bi kmetijstvo načrtno usmerjal po asortimentu in okoliših. Kmet sam ne ve, kateri pridelek bo na primer naslednje leto bolj donosen. Ljudje na podeželju razen tega želijo, da bi se ustalila davčna politika, da bodo tudi oni lahko kalkulirali za nekaj let naprej.
Kmetje so dali sekciji že precej konkretnih predlogov. Eden takih je zahteva po učinkovitejšem združevanju zasebnih kmetijskih proizvajalcev. Kooperacija zajema le majhen del gospodarstev in se ne širi tako, kot so pričakovali. Spričo tega menijo, da se morajo organizacijsko trdneje povezati med seboj.
Kako, jim še ni jasno, pričakujejo pa, da jim bo občinska skupščina pri tem pomagala.
Krškovaščani bi radi čez zimo združili zdaj raztresene obdelovalne površine. Sami se tega ne upajo lotiti. Želijo organizacijsko in finančno pomoč občine.
Kmetje nadalje želijo, da bi lahko najemali kredite pri banki za modernizacijo svojih gospodarstev. Seveda segajo te želje čez mejo občinskih možnosti, vendar kljub temu upajo, da so uresničljive.
Na posvetu v Brežicah so med drugim omenili neprimeren zakon o dedovanju, po katerem se kmetije, ki že tako niso velike, še drobijo. Zakon bi morali spremeniti, zagotavljajo, sicer bo pravih kmetov vedno manj.
J. T.
V	mestu lokalov manjka. V novem delu ima le en stanovanjski blok v pritličju poslovne prostore. Pri gradnji novih stanovanjskih zgradb bi bilo nujno potrebno predvideti tudi poslovne prostore in omogočiti obrtnikom sofinanciranje. Interesentov za delavnice v mestu najbrž ne bi bilo težko dobiti. Meščani pogrešajo predvsem nekatere stroke storitvene obrti.
Proizvodna obrt je precej bolj razvita. Največ obrtnikov te vrste je zunaj občinskega središča, na primer na Jesenicah na Dolenjskem. Večina prostorov, v katerih i-majo obrtniki svoje delavnice, ni bilo namenjenih za to funkcijo. Uredili so si jih po kleteh, po shrambah in nekdanjih hlevih. Delo v njih ni prijetno in oelo škodljivo za pdravje zaposlenih.
Razen tega Lastniki teh prostorov marsikje zahtevajo pretirano najemnine. Primeri se tudi, da oddajo delavnico v najem le s pogojem, da najemnik zaposli družinskega člana ne glede na njegove delovne sposobnosti. Vse to bi se hitro uredilo, če bi rešili kreditiranje zasebnega sektorja in če bd pri novogradnjah povabili s sofinanciranju tudi obrtnike.
Kulturne prireditve letos
V	brežiški občini so organizatorji kulturnih prireditev Zavod za kulturo, občinski svet Zveze kulturo-prosvetnih organizacij, Posavski muzej, občinski sindikalni svet, šole, konferenca za družbeno aktivnost žena pri SZDL, razne druge organizacije in zadnje čase tudi zdravilišče Cateške Toplice. Koordinacijski odbor je izoblikoval program za leto 1968 ter zaprosil za finančno pomoč tudi pri republiškem skladu za pospeševanje kulturnih dejavnosti.
NA POTI K MAMICAM. Vsakdanji prizor iz brežiške porodnišnice. Letos, 7. januarja, so prvič zabeležili rojstvo dvojčkov. S pomočjo carskega reza ju je rodila Marija Žerjav, kmečka gospodinja iz Brezine. Oba sta dečka. Vseh porodov je bilo letos do 16. januarja zjutraj že 31.
Vabilo na taborniški ples
Partizanski odred MATIJE GUBCA v Brežicah prireja 3. februarja tradicionalni tatoomiSki ples. Prireditev bo v narodnem domu. Taborniki obetajo gostom obilo zabave. Cisti dohodek letošnjega plesa bodo uporabili za opremo hišice, ki so si jo postavili na brežiškem stadionu.
v v
BREŽIŠKE VESTI *
Nepozabni trenutki med krškimi kovinarji
Delavska skupnost Kovinarske iz Krškega je v dneh pred novim letom, kot je pač navada, napravila bilanco, potem pa pogumno uprla svoj pogled v bodočnost. Kdor je bil tiste dni med krškimi kovinarji, je občutil hotenje in želje po napredku, po izpopolnjevanju. Zdi se mi, kakor da so odkrili čarodejno formulo, ki vodi do uresničenja želja in do uresničenja napredka.
Da, bil sem med njimi, povabljenec med povabljenci, eden tistih, ki smo pred leti v tej tovarni še kovali, merili in snovali, ki pa nas je čas odrinil med upokojence. Cas je neusmiljen! Toda človek premaguje tudi čas in njegovo neusmiljenost. Tak občutek sem imel, ko sem pred novim letom bil spet v krogu dragih znancev, prijateljev, sodelavcev, v krogu svojih dragih krških kovinarjev. Pristopili so k nam mladi mojstri, mladi delavci, mladi inženirji in nam stisnili že več ali manj velo roko. In v tistem trenutku smo vsi,
ki so se nam že iztekla leta dela in napora, čutili vnovič kot velika delavska skupnost pod mogočno skupno streho. In pod to streho nisi čutil, da bi se industrija morala razvijati zaradi industrije, ampak da se razvija zaradi človeka! Objela sta se stari in mladi -mojster, zadrhtele so roke upokojenca, ko je sprejemal dar iz rok tistih, ki so v poletu svojih moči, zalesketala je solza v očeh priletnemu možu, ko je občutil, dani pozabljen in da prostranih bučnih delavnic, ki so nekoč bile njegovo delovno polje, ne obiskuje zdaj samo v spominih. Ne, on je tam še vedno doma, tam je velika družina, ki ga vedno pred novim letom povabi, da se sredi hladne kovine razžarijo srca!
čestitam delovni skupnosti Kovinarske v Krškem in njenemu direktorju Dušanu Koširju ne samo za novo leto, ampak za novega duha, za duha človečnosti.
Jaro
V KRŠKI OBČINI JE 18 CIGANSKIH DRUŽIN
60 otrok bo čez 15 let odraslo
Polovičarsko reševanje ciganskega vprašanja ima lahko daljnosežne posledice — Odborniki so za naselitev na enem kraju, ne za bivanje posameznih družin po vaseh — Večina Ciganov živi pod šotori v nevzdržnih socialnih
razmerah
 A ;_______________________________________________________
.Malo pred novim letom se je v Veliki vasi zbralo nad dvajset vaščanov in odflo na pohod proti ciganskim šotorom. Pregnali so tri družine, ki so se morale nemudoma odseliti drugam. Za vedno so jim prepovedali vrnitev v vas in jim odklonili vsako pomoč, češ da so imeli že dovolj težav in neprijetnih izkušenj z njimi.
Spet dokaz več, da vprašanje Ciganov v krški občini ni urejeno, čeravno je bilo nekaj rešitev že nakazanih. Odborniki so na seji občinske skupščine 23. februarja lani imenovali komisijo in jo pooblastili za ukrepanje. Delati je začela v drugi polovici leta. Obiskala je vsa bivališča Ciganov in videla nemogoče razmere, v katerih ti ljudje živijo.
Trenutno biva v občini 18 ciganskih družin z 88 družinskimi člani. Med njimi je 60 otrok. Vse družine z izjemo dveh živijo pod šotori poleti in pozimi. Večina Ciganov je brez rednega dohodka, saj so zaposleni le trije.
Kako se torej preživljajo? V glavnem s tem, kar naprosijo v bližnji in daljni okolici. če to ne zadostuje, si po-
Otroci se prav radi vračajo v šolo
Pouk v eni izmeni omogoča na podružnični šoli v Velikem Podlogu razvijanje svobodnih dejavnosti s pionirji
Pionirska organizacija v Velikem Podlogu je izredno delavna. V šoli poteka pouk le v eni izmeni, in tako imajo vsi otroci možnost za sodelovanje v krožkih. Delujejo pevski, dramski, telesnovzgojni, folklorni, likovni in šahovski krožek. Odred v Velikem Podlogu vestno izpolnjuje pro-
Leto prvakov za Krčane
Lanski športni uspehi Čarga, Zlatiča, Bizjaka, Potočnika in drugih so krčanskemu plavalnemu klubu spet povečali ugled. Franc Čargo je osvojil naslov mladinskega državnega prvaka v kravlu na 400 in 1.500 metrov, v najdaljši plavalni disciplini pa je bil Čargo tudi državni članski prvak. Drugi naslov članskega državnega prvaka je osvojil Tone Bizjak za kravl na 200 metrov. Krška niladinska štafeta je bila Prva v državi. Lanski uspehi so bili največji, odkar je bil klub ustanovljen.
gram, ki so ga pred dvema letoma sprejeli po vsej občini. Pionirski organizaciji pomaga pri vseh akcijah društvo prijateljev mladine in jo tudi finančno podpira.
Prijatelji mladine pa se ne omejujejo samo na pionirsko organizacijo v svojem kraju. Na pobudo občinske zveze PM so začeli vključevati v svobodne dejavnosti otroke, kd hodijo v matično šolo v Leskovec. Tam te možnosti nimajo, ker so vezani na prevoz. Vsako sredo se jih zbere 19 v dramsko-pevskem krožku. Zraven bodo prišli tudi drugi otroci. Šola in društvo jim ne zapirata vrat. Zaradi vsestranskega dela z učenci v nižjih razredih se ti otroci radi vračajo nazaj tudi še potem, ko hodijo v matično šolo. Za vodje teh dejavnosti je to velik uspeh in priznanje obenem.
Razveseljivo je tudi to, da je v društvo prijateljev včlanjenih veliko mladih ljudi. Bivši predsednik ZMS, ki zdaj predseduje upravnemu odboru društva, jih je znal pri-
magajo s tatvinami. Za prosjačenje izkoriščajo predvsem otroke, ki jih vodijo s seboj slabo oblečene. Pogosto izkopavajo mrhovino iz jam, v katere ljudje odlagajo poginule živali.
Razumljivo je, da je njihova prehrana pomanjkljiva, neredna in nezadostna. Najbolj so prizadeti otroci. Precej Ciganov boleha na prebavilih in pljučih. Mnogi so vdani pijančevanju in vsak dinar zapijejo.
Splošna ugotovitev, ki jo je komisija posredovala skupščini, je bila, da živi večina Ciganov v izredno težkih socialnih razmerah, ker so brez vsakršnih dohodkov. Vsa povojna leta se nihče ni resno zmenil zanje, to pa se zdaj maščuje. Otroci ne obiskujejo šole in niso deležni nikakršne vzgoje. Vedno več je nasprotij med Cigani in vaščani tam, kjer se ciganske družine zadržujejo. Tudi glede zaposlovanje je bilo premalo napravljeno. Delovne organizacije so Cigane odklanjale, čeravno ni bilo veliko
takih, ki so bili pripravljeni spremeniti način življenja, še naši ljudje se ne morejo vključiti v delovni proces kar čez noč. Prav zato je treba mladi rod poslati v šolo in ga čimprej iztrgati vplivu tradicionalnega potepuštva in brezdelja.
Komisija je predlagala naselitev ciganskih družin v neposredni bližini vasi na zemljiščih splošnega ljudskega premoženja. Vsaka družina naj bi dobila 10 do 15 arov zemlje in se tam naselila. Zasilna bivališče so si po tej zamisli uredili le Cigani na Drnovem in v Rimšu. Drugod jim zemljišč niso mogli dodeliti zaradi odpora vaščanov. V Malem Mraševem so domačini preprečili geometru merjenje, češ da nasilnežev, delomrznežev in tatov ne bodo imeli za sosede.
Na seji skupščine je bila večina odbornikov za to, da bi Cigane naselili na enem mestu in da komisiji ponovno preuči zadevo. Vzporedno naj bi reševala tudi njihovo zaposlitev in šolanje otrok. Komisija ima težko in odgovorno nalogo, prav tako skupščina. Menim, da bi morali imeti pred očmi predvsem tistih 60 otrok, ki bodo čez deset ali petnajst let odrasli.
J. TEPPEY
tegniti in jim vzbuditi veselje do organiziranega dela v okviru DPM.
Društvo prijateljev mladine v Velikem Podlogu je med najboljšimi v občini. Občinska zveza prijateljev mladine si želi še več takih učiteljskih kolektivov, kakor je ta, in še več tako prizadevnih članov DPM in drugih organizacij, ki pomagajo vzgajati mladi rod.
REZI PIRC
Zavarovalne premije naraščajo
Zavarovalnica Krško predvideva, da bo do leta 1970 naraslo število zavarovanj za 13,7 odst. Skupne premije naj bi v letu 1970 znašale že 7,545.751 Ndin. Za področje krške občine planira zavarovalnica 1970. leta za 40,1 odst. več zavarovanj v primerjavi z letom 1965. Število zavarovancev naj bi do tedaj naraslo na 17.707.
PRVIČ ČEZ NOVI MOST — Predsednik cestnega sklada SR Slovenije Alojz Žokalj, predsednik gospodarske zbornice SR Slovenije Leopold Krese, podpredsednik skupščine SR Slovenije dr. Jože Brilej in predsednik krške občinske skupščine Stane Nunčič, z njimi vred pa tudi vsi drugi gostje in domačini so skupaj z domačo godbo na pihala ob gromkem pokanju topičev z bregov Save šli kot v množičnem sprevodu z desnega na levi breg reke s priznanjem in pohvalo projektantom in graditeljem novega velikana. — (Posneto 28. novembra 1967 popoldne — foto: Tone Gošnik)
KRŠKE NOVICE
*3* januarja sta sneg in led, ki ju Je prinašala Sava, skupaj z zmrzovanjem vode ”a Usedalniku v Tovarni papirja grozila, da bosta povzročila zastoj proizvodnje. 554 hitrim ukrepanjem so to preprečili. Na sliki: delavec seka s sekiro led na Uspdalnlku. S tem posegom so omogočili kroženje vode (Foto: Stane Iskra, Krško)
■ NOVE HIŠNE REDE BODO DOBILI. Občinska skupščina je poslala stanovanjskim podjetjem odlok o novem hišnem redu, ki je bil sprejet na seji 14. decembra lani. Dosedanji hišni redi so bili stari skoraj desot let, zato jih je bilo nujno treba spremeniti. Hišni sveti bodo prepotrebne predpise za tanovalce prejeli konec januarja.
■ KANDIDATI ZA REPREZENTANCO. Zvezni kapetan za plavanje Je zahteval od CELULOZARJA podatke o lanskoletnih dosežkih štirih plavalcev tega kluba. Predvideni so kot kandidati za mladinsko državno reprezentanco v letu 1968. To so Čargo, Bizjak, Potočnik in 2iberna.
■ DELAVCI OBČINSKE UPRAVE bodo začeli 1. februarja že delati po novem delovnem času. Zimski začetek bo ob 8.30, poletni pa uro prej. Popoldne bodo končali delo ob 17. oz. ob 17.30, odvisno od tega, kako dolgo bo opoldanski premor. Sobote bodo imeli proste.
■ KOMISIJA ZA SPORT PRI OBC. SINDIKALNEM SVETU in športni referenti iz delovnih organizacij so bili pobudniki za tekmovanja na snegu. Namen zimskih športnih iger je predvsem ta, da se člani delovnih kolektivov razvedrijo v naravi in da se prireditev udeležijo čim številneje.
■ KNJIGARNA IN PAPIRNICA
DZS v Krškem se Jo preselila v prostore ELEKTROMATERIALA. V dosedanjih prostorih papirnice bo uredila PRESKRBA ekspresno okrepčevalnico. Podobno okrepčevalnico je odprla PRESKRBA že lani na Vidmu.
■ GODBENIKI sindikalne godbe na pihala Tovarne celuloze in papirja opravljajo že več kot 11 let svoje včasih veselo, drugič spet žalostno poslanstvo. Ker starejši godbeniki zapuščajo godbo, ostajajo posamezni instrumenti brez zasedbe. Godba je že večkrat poizkušala pritegniti mlade igralce k pouku, vendar pravega uspeha doslej ni bilo, čeprav so se povezali tudi s šolo. Morda bi bilo prav, ko bi še starši svetovali svojim otrokom, naj se poprimejo igranja v godbi, če bomo ostali brez nje, bo marsikatera prireditev izgubila čar in mik, ki ju daje prav godba na pihala.
■ IZLETNIK JE ZNI2AL CENO potovanja v Celovec in ogleda dunajske drsalne revije. Prvotna cena je bila 88 Ndin na osebo, znižala pa je na 81 Ndin na osebo. Pričakujejo, da se bo prijavilo za 10 avtobusov interesentov.
■ MLADINSKA ORGANIZACIJA v
Tovarni papirja že nekaj let ni posebno aktivna. To se kaže tudi v delu samoupravnih organov. Sekretariat osnovne organizacije ZK Je zato sklenil, da se bo v bodoče več ukvarjal z mladino, saj je za takšno sodelovanje dovolj možnosti.
Preozke meje krajevne skupnosti
Krajevna skupnost Krško obsega levi in desni breg mesta ter naselja Bučerco, Gun-te, Kremen, Sremič, Trško goro, del Zadovinka in del Leskovca. To pa ni zaključena celota, če bi upoštevali upravno in gospodarsko nar vezanost na Krško, bi v to krajevno skupnost nujno morali vključiti še naselja Ano-vec, Cesto, Cretež, Dolenjo vas, Dunaj, Golek, Goro, Spodnje, Zgornje in Srednje Pijavško, Libno, Osredek, Pesje, Pleterje, Ravne, Senože-te, Spodnje Dule, Spodnje Libno, Spodnji Stari grad, Stari grad, Stražo, Strmo rebro, Vrbino in Zdole. Tako bi štela krajevna skupnost 30 naselij s 1225 hišami, 2324 gospodinjstvi in 7080 prebivalci.
Ugibanja o novem delovnem času
Precej zaposlenih žena v občini s skrbjo pričakuje, kakšne težave bo prinesel s seboj novi delovni čas. Za sedaj delajo še vsi zaposleni v občim po starem delovnem umiku. • V administrativnih službah se povsod pripravljajo na spremembe, ki bodo uveljavljene ponekod že s prvim februarjem.
Skrbi zaposlenih mater so upravičene, saj jim še niso zagotovili ustreznega varstva za otroke. Hudomušneži pripominjajo, da bodo zaposlene matere letos za dan žena dobile vsaj novi delovni čas, če že z nekaj let obljubljeno varstveno ustanovo ne bo nič.	PAVK
Zimske igre v Krškem
Za konec januarja pripravlja občinski sindikalni svet v Krškem športne delavske igre v smuku, slalomu, teku in sankanju. Tekmovanje bo v Zviki nad Krškim oziroma na kraju, kjer bodo snežne razmere najbolj ugodne. Zimske športne igre bodo letos organizirali prvič in imajo predvsem rekreativen značaj.
Koncert v Prešernov spomin
V počastitev obletnice Prešernove smrti bodo 6. februarja gostovali v Krškem pevci kultumo-umetniškega društva SLOVENSKI DOM iz Zagreba. Priredili bodo samostojen koncert slovenskih narodnih in umetnih pesmi. Popoldne bodo gostje peli za šolsko mladino, zvečer pa za odraslo občinstvo.
V dveh letih 295 zasebnih gradenj
V letih 1966 in 1967 so v občini Krško izdali 295 gradbenih dovoljenj zasebnim graditeljem stanovanjskih hiš. Zaradi vedno močnejših teženj po zidavi enodružinskih hiš upada gradnja stanovanjskih blokov. Tudi v prihodnje računajo, da bo od skupnega števila novih stanovanj le četrtma v blokih in stolpičih. To bo seveda zahtevalo večje izdatke za komunalno ureditev.
270 ogroženih otrok
Skrbstveni oddelek pri občinski skupščini ima evidentiranih okrog 270 otrok brez staršev ali takih, katerih starši niso sposobni skrbeti zanje. Nad njimi ima stalen nadzor. Nekaj jih je v domači oskrbi, nekaj v mladinskih domovih nekaj pa v reji pri tujih družinah.
^ieSSTl IZ N
^kb obcin^ r
ZAMRZNJENA RINŽA. Te dni je bilo v
Rinži vse živo
Volitve in imenovanja
Na zadnji seji konference SZDL občine Kočevje sta bila izvoljena: za predsednika Janez Merhar, za sekretarja pa Nace Kamičnik.
Razen tega je bilo imeno vanih več komisij in sekcij občinske konference SZDL, in sicer:	volilna komisija
(predsednik Nace Kamičnik), komisija za organizacijska in kadrovska vprašanja (predsednik Feliks Vidmar), sekcija za mednarodna politična in gospodarska vprašanja (predsednik Jože Košir), sekcija za družbene organizacije in društva (predsednik Janez 2užek), sekcija za idejno-po-litično delo (predsednik inž. Franc Goršič), sekcija za gospodarska vprašanja (predsednik Franc Korelc), sekcija za komunalni sistem in družbene službe (predsednik Viktor Dragoš) in sekcija za družbeno aktivnost žensk (predsednica Rezka Ožura).
Cene v Kočevju in Ribnici
Pretekli ponedeljek so veljale v trgovinah s sadjem in zelenjavo v Kočevju in Ribnici naslednje maloprodajne oene:
krompir	0,93	1
sveže zelje	2,36	2,40
kislo zelje	1,72	1,90
kisla repa	1,72	—
fižol v zrnju	4,84	4
čebula	2,07	2,40
česen	13	14
solata	3,16	5,70
korenje	1,70	1,70—2
peteršilj	3,88	—
ohrovt	2,07	—
radič	10,36	10,50
cvetača	3,50	4,20
špinača	4,70	—
jaboika	1,30—3,03	1
hruške	3,75	5,70
pomaranče	3,70,-4,60	5,70
mandarine	5,40	—
limone	4,85	4,90-5,30
banane	4,00—5,50	5,10
grozdje	5,20	—
ribe	8,55	—
jajca (cena za kos)	0,62	0,92
Vito Globočnik, drevo, sepia 1945
na svoj račun so prišli drsalci. Prav bi bilo, da bi Kočevje kmalu dobilo še kopališče, kjer bi mladina lahko tudi poleti našla prostor za rekreacijo (Foto: Cveto Križ)
Obrtnike v enakopraven položaj!
Z ustrezno davčno politiko spodbujati drobno storitveno obrt — Dopolnilna obrt je pogosto zavirala redno
Zmešani elektronski možgani
Potrošniki že po štiri mesece niso plačali elektrike - Včasih je inkasant kasiral vsak mesec, zdaj pa elektronski obračunski stroj zavira delo
To, kar je v zvezi s plačevanjem elektrike uvedlo podjetje Elektro Ljubljana, je že pravi cirkus!
Prej, ko je inkasant vsak mesec sproti zraču-nal, koliko elektrike smo porabili, je še šlo. Zdaj pa so pri Elektro Ljubljana kupili elektronski obračunski stroj ali menda elektronske možgane, ki so vse zmešali. V Kočevju namreč potrošniki nismo plačali elektrike že najmanj za dva do štiri mesece. Potrošniki se bojimo, da bomo morali najeti kredit in dobiti poroke, da bomo lahko plačali elektriko, saj bodo računi nanesli tudi več deset tisoč Sdin. Pri vsem tem pa podjetja, ki prodajajo elektriko, vedno jamrajo,
da nimajo denarja in da bi zato morali elektriko podražiti!?
Se je zmešalo elektronskim možganom ali komu drugemu? So strokovnjakom Elektra prodali ino-zemci (ali domačini) kup starega železja kot elektronski stroj? Ali so morda pri Elektru taki »strokovnjaki«, da s tem strojem ne znajo delati?
Vse kaže — vsaj po dosedanjih izkušnjah — da bo »elektronski« način kasiranja elektrike dražji in počasnejši, kot je bil oni stari samo z inkasantom (saj mora zdaj kljub »elektronskim možganom« še vedno kasirati inkasant). Sicer pa mora potrošnik tako vse prenesti in vse plačati!	Pc
Dopolnilno in redno obrt je treba postaviti v enakopraven položaj — to je bila glavna misel razprav ha sejah svetov in občinske skupščine Kočevje. Davčna politika do zasebnih obrtnikov je bila doslej v glavnem pravilna, medtem ko so bili nekateri obrtniki dopolnilne obrti premalo obdavčeni.
Število obrti v občini narašča, vendar prepočasi glede na potrebe. Prav zato bo treba v bodoče z ustrezno davčno politiko pomagati drobni storitveni obrti, ki jo občana najbolj potrebujejo.
Precej kritičnih pripomb je bilo izrečenih na račun dopolnilne obrti. Predvsem je bilo poudarjeno, da se občani, ki imajo dopolnilno obrt, pogosto ukvarjajo z redno ali celo proizvodno obrtjo. Davki za dopolnilno obrt so manjši, zato td obrtniki konkurirajo rednim obrtnikom in družbeni obrti. Prav zato so začeli nekateri redni obrtniki celo odjavljati obrt in so zaprosili za dopolnilno obrt. To dokazuje, da redna (zasebna in družbena) ter dopolnilna obrt nista bili povsem v enakopravnem položaju, ker obrtniki ndso plačevali sorazmernih davkov in drugih prispevkov ali ker so obrtniki z dopolnilno obrtjo delali tudi drugo in več, kot bi glede na obrtno dovoljenje smeli.
V razpravi o obrti so člani svetov in skupščine poudarili
še, da za vajenca ne bi smelo biti nujno, da ima dokončano osemletko; da je treba manj obda/včiti obrti, ki jih v
občini primanjkuje, in obrtnike, ki imajo vajence; da je treba čimveč obrtnikov z dopolnilno obrtjo usmeriti vredno obrt; da naj inšpekcijske službe proti šušmarjem in obrtnikom (dopolnilna obrt), ki ne bodo delali v skladu s predpisi, ostro ukrepajo; da je treba misliti tudi na gradnjo in obnovo lokalov za potrebe obrti itd.
Kolektivi dali za dedka Mraza
Za okrasitev mesta ter za kolektivna darila šolam in vrtcem so prispevali okoli 13.000 Ndin
Večina kočevskih kolektivov je po svojih močeh prispevala za okrasitev mesta za novo ldbo in za kolektivno obdaritev šol in vrtcev. Pri krajevni skupnosti v Kočevju smo zvedeli, da so v ta namen prispevali: Usluga Rudnik 300 Ndin, Komunala 300
Pred mladinsko konferenco v Kočevju
DROBNE IZ KOČEVJA
stva CK Zveze mladine Slovenije v Ljubljani je bilo ugotovljeno, da v sedemnajstih občinah še ni bilo občinskih letnih konferenc, čeprav je rok za njihovo izvedbo že zdavnaj potekel. Tudi Kočevje je med temi občinami. Na seji je bilo tudi rečeno: »Vse to kaže na določene slabosti mladinske organizacije v teh okoliščinah, pa tudi na malomarnost in neodgovornost nekaterih mladinskih vodstev. Hkrati pa tako stanje opozarja tuđa na slabosti drugih političnih organizacij v teh občinah.
Precej tega je res tudi v Kočevju, vendar moramo priznati, da se ostale organizacije v Kočevju zelo zanimajo za mladino, toda tega dela mladina nd cenila, ker so ga usmerjali starejši občani. V zadnji številki Dolenjskega li-
sta smo čitali spodbudne smernice o bodočem delu mladine v naši občini. Na seji komiteja občinske konference ZK Kočevje je sekretar Stane Lavrič nakazal precej pripomb in nalog, ki bodo mladini za konferenco lahko veliko koristile, uresničile pa se bodo le, če bo imela mladina dobro vodstvo.
Na bližnji konferenca naj mlada dobro premislijo, koga bodo volili v novo vodstvo. Tudi nam starejšim, ki stalno delamo v društvih in klubih z mladino, nd vseeno, kakšno je vodstvo mladine. V članku Dolenjskega lista »Mladina je dobra, napredna, poštena« je ugotovljenega veliko lepega, s čimer se strinjajo vsi, ki delajo z mladino.
Prepričan sem, da bodo tudd v bodoče pomagali vsi, ki jim je pri srcu doraščajoča
mladina. Vendar se strinjam z mnenjem, da sodimo mladino le po redkih posameznikih, ki delajo izgrede in kvarijo ostalo mladino. To pa iz dveh razlogov: prvič, ker teh izgrednikov večjega in manjšega kova ni malo; drugič, ker mladino cenimo tudi po njenem splošnem in. družbenem delu in tega je v Kočevju izdatno premalo.
Vsd si želimo dostojno in domoljubno vzgojeno mladino. Zdrava, delovna in vedro razpoložena mladina je bodočnost naše družbe. To je edino vodilo nas starejših pri vzgoji mladine v društvih in upam, da smo na pravi pota, čeprav izpademo včasih pred mladimi smešno, čas prinese svoje, tudi izkušnje mladim in starim.
A. Arko
Ndin, Oprema 500 Nc ”, Elektro 500 Ndin, Kreditna banka 500 Ndin, Služba družbenega knjigovodstva 100 Ndin, Trgo-promet 1100 Ndin, Stanovanjsko podjetje Kočevje 300 Ndin, Kovinar 200 Ndin, Restavracija 100 Ndin, Hotel Pugled 400 Ndin, Zidar 500 Ndin, občinska skupščina 1200 Ndin, KGP 1200 Ndin, Tekstilana 50 Ndin Cin obljubila še 500), Avto 300 Ndin, m Lekarna 100 Ndin.
Prispevke pa so obljubili tudi: Rudnik 800 Ndin, Kočevski tisk 500 Ndin, INKOP 400 Ndin, Pošta 300 Ndin, Tri-kon 500 Ndin, Melamin 1500 Ndin, Petrol 300 Ndin, Pekarna (»Žito«) 500 Ndin in ITAS 500 Ndin
Zbrani denar (in tudi obljubljeni) je bil porabljen tako: za okrasitev mesta okoli 6000 Ndin, za darila šolam 5800 Ndin in za darila vrtcem 1000 Ndin. Nakupljeni material za okrasitev mesta je tak, da ga bodo lahko uporabili tudi za bodoče novoletne okrasitve mesta.
samo
prstni
odtis
(ali pa še tega ne!) bo pustil vlomilec
v vaši hiši
namesto prihrankov, če jih ne boste pravočasno naložili na hranilno knjižico DOLENJSKE BANKE ' IN HRANILNICE!
■ ■ ■ FILATELISTIČNO DRUŠTVO Kočevje je kupilo na dražbi že uporabljene poštne nakaznice in carinske deklaracije paketne pošte, na katerih so razne jugoslovanske znamke predvsem višjih nominalnih vrednosti, ki jih pri običajnih pošiljkah nd mogoče dobiti. Te znamke uporabljajo zbiralci za izpopolnjevanje svojih rbirk.
Te carinske deklaracije so pa tudi sicer zelo zanimive. Naslovljene so na razne naslove naših državljanov, ki so na delu v Nemčiji in Avstriji. Prav pestra je rubrika št. 3 deklaracije, ki zahteva »Pojedinačno naznačenje sadržine paketa«. Vsebina te rubrike je po večini izpolnjena dobesdeno tako: »šunka, kobasice, salame, flaša rakije, cigarete, čokolada, suvo meso, špek, narodne rukotvorine, papuče, paprika«, itd. Na deklaraciji trikilogramskega paketa z vsebino »kolači, duvan 20 paklica i med« je bdlo nalepljenih za 3460 Sdin znamk, žigosanih na pošti Kragujevac. Tako pridejo filatelisti do znamk, ostali pa do domačih dobrot.
■) ■ ■ SRNJAK JE PRIBEŽAL PRED PSI V MESTO. To se je pripetilo v soboto, 6. januarja, ob
10. uri dopoldne. Bilo je lepo zimsko dopoldne, ko se je zaslišalo močno lajanje iz goada pod Mestnim vrhom, ki se je bližalo mestu. Otroci so opazili, kako podijo psi srnjaka po Podgorski ulici. Hoteli so pse zavrniti, a ti so podili sr-n jaka naprej med nove bloke. Srnjak je v stiski zavil povprek proti domu telesne kulture in iskal zavetje pri ljudeh. Ves izmučen se je pustil ujeti kurjaču Bubrihu, medtem pa so ga psi še vedno napadali. Srnjak Je onemogel mimo ležal v strojnici brez strahu pred ljudmi. Otrokom se je pustil celo božati, čez noč se je odpočil in postal že bolj plašen. Drugo jutro so ga člani lovske družine odpeljali zopet v gozd in ga spustili, saj ni bil ranjen ali drugače poškodovan. Veselo Je poskakoval v svobodo. Srnjaka so prignali v mesto lovski psi.
■ ■ ■ DRSALNA REVIJA V CELOVCU je še vedno zanimiva. Veliko občanov iz Kočevja in okolice si Jo bo tudi letos ogledalo, čeprav so videli tudi minulo revijo v Ljubljani v Tivoliju. Podružnica SAP Ljubljana v Kočevju je že izdala propagandni material in ponudbe za organizacijo izletov na revijo. Zanimanje Je veliko.
»POMAGAJMO DIVJADI!« je klic, ki trka v tej hudi zimi na srca ljubiteljev narave in divjadi v njej. Celo Radio Ljubljana naslavlja ta poziv na mehko čuteča srca. Ob visokem snegu in hudem mrazu se divjad zateče vse do človeških bivališč: v Otavcah pri Ribnici so našli prav pri hišah vso izčrpano srno. Vaščani so ji poskusili pomagati, pa je bilo že prepozno, živalca je kmalu poginila. Zato so se odločili, da bodo v bližnji gozd nanesli krme. Na sliki jih vidimo, kako 12. januarja izpolnjujejo to lepo in hvale vredno obljubo (Foto: Drago Mohar, Ribnica)
' Y ' <\
RIBNIŠKA ŠOLA — Prav te dni so občani na zborih volivcev po vaseh v ribniški občini razpravljali o referendumu za uvedbo krajevnega prispevka za dograditev šol v občini. Na sliki: nova, nedograjena šola v Ribnici. (Foto: D. Mohar)
Občani za samoprispevek
V preteklem tednu je bila v ribniški občini izredno živahna politična dejavnost. V vseh volilnih enotah so bili zbori volivcev, na katerih so se odločali za referendum o uvedbi krajevnega samoprispevka. Splošna ugotovitev je ta, da so volivci razumeli potrebo po uvedbi krajevnega samoprispevka, zato pričakujemo, da bodo to svojo odločitev potrdili na referendumu 28. januarja.
Med zelo uspele zbore volivcev moramo uvrstiti zbor volivcev v Zamostecu pri Sodražici. Volivci so bili brez posebnih razlag ali prepričevanj za referendum, na katerem bodo glasovali za uvedbo samoprispevka, šole moramo imeti take, da se bodo v njih naši otroci dobro počutili, so govorili ljudje. Volivci bodo glasovali na referendumu za ureditev šole v Sodražici, ki bo letos po predvidenem programu dokončno dograjena.
Stropi groze, da bodo pokopali učence!
Učenci v ribniški občini se šolajo tudi v zdravju škodljivih pogojih — Komu bomo pomagali, če ne svojim otrokom — V učilnicah več učencev, kot je
dovoljeno
»Naši otroci se šolajo v zelo slabih razmerah. Nimajo dovolj ustreznih učilnic. Gostota učencev v posameznih razredih je prevelika in zdravju škodljiva. Tudi ostale higienske razmere so pogosto neustrezne. Ponekod so stropi tako slabi, da se lahko zdaj zdaj zrušijo. Itd.
Edini izhod iz tega težkega položaja, ki tare prizadevno učno osebje in učence je — uvedba krajevnega samoprispevka. Vsi se moramo zavedati, da nam vprašanja šolskih prostorov ne bo rešil nihče drug kot mi sami. In končno: otroci so naši! Komu bomo pomagali, če ne svojim otrokom?!«
Povzetek iz vabila za zbore volivcev)
Ribnica - Premalo učilnic
V ribniški osemletki imajo pouk v dveh izmenah. Kljub temu pa je v posameznih višjih oddelkih po 35 do 38 u-
čencev, čeprav dovoljujejo šolski normativi le do 30 učencev, šoli primanjkuje specialnih učilnic in prostorov za svobodne aktivnosti. Zaradi vsega naštetega v šoli ni pogojev za uspešen pouk.
Pouk imajo v dveh stavbah, ki imajo 27 oddelkov od 1. do 8. razreda. V centralni šoli v Ribnici se šolajo tudi učenci od 5. razreda dalje z območja podružničnih šol Dolenja vas z Grčaricami, Sušje in Velike Poljane ter del otrok z območja podružnice šole Sv. Gregor.
Sodražica - Že 20 let nedograjena šola
šola v Sodražici ima 14 oddelkov s 346 učenci. Pouk imajo v eni izmeni, šola je bila zgrajena pred 20 leti, vendar pa še danes nima strelovoda, urejene fasade, prepleskane centralne kurjave in
Velika večina za referendum
Nad 92 odstotkov zborov volivcev za razpis referenduma za gradnjo in obnovo šol — Občani se zavedajo, da je šolstvu treba pomagati in da morajo biti pri tej akciji enotni
Od 38 zborov volivcev v ribniški občini se jih je kar 35 izreklo za razpis referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za gradnjo in obnovo šol v občini.
»Samoprispevek je treba čimprej uvesti. Jaz bom dal še več, kot bi moral,« je na zboru volivcev v Kotu dejal neki občan.
Tudi na ostalih zborih volivcev so občani poudarjali, da so pripravljeni solidarno dajati prispevek za gradnjo in obnovo šol. Iz razprav je bilo čutiti, da se občani zavedajo, da morajo predvsem sami rešiti šolstvo iz težkega položaja. Uvideli so tudi, da si morajo pri tem vsa območja v občini med seboj po-
magati.
Zelo redko pa so udarile na dan tudi lokalistične težnje, kar pa ne bi smelo vplivati na izid referenduma.
Naj večjo enotnost so na zborih volivcev pokazali občani Loškega potoka, ki niso poudarjali, koliko so za šolstvo že prispevali in do kdaj kaj zahtevajo.
Prva naj bo na vrsti Sodražica
Sodraški aktiv se strinja z uvedbo samoprispevka za gradnjo in obnovo šol — Zahteva le, naj bo najprej dokončana njihova šola, ki je bila zgrajena, a ne dokončana, pred 20 leti
8. januarja se je sestal širši politični aktiv Sodra- eni izmeni, primemo so ure-žice, da bi proučil naloge pred izvedbo referenduma dili prostore za varstvo pred-o uvedbi krajevnega samoprispevka za gradnjo in šolskih otrok in kuhinjo, za obnovo šol v občini. Sestanek je bil, kot je v Sodra- šolske in ostale prostore ter žici že običajno, pester in živahen. Po temeljiti raz- kino dvorano in knjižnico pa pravi so prisotni ugotovili, da so prizadevanja občin- so uredili centralno kurjavo, ske skupščine za normalnejše delo matičnih šol Prav je, da pri šoli letos povsem v redu.	„	urede še vse, kar je potreb-
no, in da bo šoda končno po
Vendar so dostavili, da se sleJ že ustvarili svoji šoli ta- 20 letih le dograjena, čeprav strinjajo s prizadevanji ob- ^ pogoje, da ima pouk v še ne v celoti opremljena.
činske skupščine le, če bodo še letos dokončana dela pri osnovni šoli v Sodražici. Poudarili so, da je bilo za dograditev njihove šole danih od občinske skupščine že
Katera šola najprej'?
jon 130.000 Ndin, in sicer:
vedno reševala tiste zadeve, ki so se ji zdele še pomembnejše.
.	_ . .	urediti šolo v Sodražici	tisoč novih	din	in	za nad-
Pripombe Sodrazanov so v	(strelovod, fasada, pleska-	zor	pri	gradnji	20.000 no
glavnem pravune in bo res	nje centralne kurjave in	vih	din.
treba najprej dokončati nji-	ostala dela), kar bo velja-
hovo šolo. Dati bo treba še	j0 200.000 Ndin.
urejenih še neikatecrah drugih zadev.
Loški potok - Stavba je slaba
šolo obiskuje 270 učencev, M imajo pouk v dveh izmenah. V šoli imajo le 4 učilnice, eno pa so uredili še v občanski stavbi, šola nima nobenih stranskih prostorov, manjka pa ji tudi prostor, kjer naj bi učitelji dodatno delali z učenci. Stavba je zelo slaba in potrebna popravila. V nekaterih razredih oziroma oddelkih je celo po več kot 36 učencev, kar po predpisih sploh ni dopustno.
Zaradi vsega navedenega so odborniki na zadnji seji občinske skupščine sklenili, naj skupščina razpiše referendum o uvedbi krajevnega samoprispevka za gradnjo in obnovo šol v občini.
Uspešni referendum o samoprispevku za šole pomeni boljše pogoje za učenje otrok in s tem tudi boljšo prihodnost, do česar ne bi smel biti ravnodušen noben občan.
Potreben bo tehten premislek
Kar so v Galanteriji v Sodražici že dalj časa pričakovali, je sedaj prišlo: zmanjšanje delovne sle. Zaradi preusmeritve proizvodnje — dosedanja galanterijska proizvodnja je bila nerentabilna — bodo začeli izdelovati vrata. Zaradi tega bo predvidoma 15 delovnih moči preveč. V prihodnjih dneh bodo razpravljali in odločali, kdo ostane v službi in kdo ne. Precej delovnih mest so morah zaradi novega načina proizvodnje ukiniti in [postaviti nove. Vendar pa je novih delovnih mest za skoro petino manj od celotnega števila sedaj zaposlenih. Vsekakor bo imela komisija, ki bo odločala, za koga ne bo več mesta v obratu, zelo odgovorno delo. Tu bo morali priti do veljave tudi g<las sindikata. — r
Puljčani na Smuki
Kot vsaiko leto bo tudi letos prišla šolska mladež iz Pule na smuko in sankanje na Ortnek. Snega je dovolj, v orbneškem gradu pa zdaj mrzlično pripravljajo vse potrebno, da bi se mladina iz Pule kar najbolje počutila.
Lani za šolo 604.000 Ndin
V letu 1967 so zbrali na območju občine Ribnica skupno 603.950 Ndin samoprispevka za gradnjo šol. Po posameznih območjih je bilo zbrano: območje Ribnice:
prispevek po stopnji 3,5 odstotka	353.800	Ndin
prispevek od obrti	21.510	Ndin
prispevek gospodarskih organizacij 123.000 Ndin
Skupaj:	498.310	Ndin
območje Sodražice:
prispevek po stopnji 3,5 odstotka	46.700	Ndin
prispevek od obrti	6.900	Ndin
Skupaj:	53.600	Ndin
območje Loškega potoka :
prispevek po stopnji 3,5 odstotka	48.490	Ndin
prispevek od obrti	3.550	Ndin
Skupaj:	52.040	Ndin
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
_______________ Z	letos	zbranim	krajev-
precej obljub, ki pa niso bile nim samoprispevkom za za dograditev nove šole izpolnjene, ker je skupščina gradnjo in obnovo šol ter 330.000 Ndin, za vračilo a-
z dobljenimi krediti name- nuitet ““	—1—^
za najeti kredit ravajo v ribniški občini prav tako 330.000 Ndin, za letos najprej dokončno u- opremo za novo šolo 450
tistih 20 milijonov S din, saj so prizadevni Sodražani do-
Za šolo v Ribnici nameravajo letos porabiti mili-
Letos bodo predvidoma naročili načrte za novo šolo v Loškem potoku, ki bodo veljali 70.000 Nd.
■ DANES ZAPRTO je napis, ki ga lahko najdete en dan v tednu na gostiščih v Ribnici. Edina izjema je Restavracija, ki dela vse dni, in pa zadnje čase še gostišče Pildar, ki se je tudi odreklo prostemu dnevu. Dejstvo, da so posamezni gostinski lokali po en dan v tednu zaprti, občanom ni posebno všeč. Ko prebereš listek »Danes zaprto«, nehote pomisliš, da gostinoi zaslužijo toliko v šestih dneh, da si lahko privoščijo prost dan v tednu.
■ VELIK SNEG, ki je zapadel letos, je dal mnogo dela cestni službi, vendar je treba reči, da so bili kos nalogam. Letos skorajda ni bilo zastojev v prometu, edino avtobusi so prihajaili z manjšimi zamudami. Ce bo vso zimo tako, bomo lahko zadovoljni.
■ NAJIZDATNEJŠO ENOLONČNICO imajo v obratu družbene prehrane INLES v Ribnici. Obrat je namenjen samo članom kolektiva. Hrana je okusna in izdatna, delavci pa je plačajo samo eai del, medtem ko regresira drugi del podjetje. Mnogim ribniškim podjetjem pripravljajo enolončnice gostišča, vendar so te enolončnice po kalorični vrednosti slabše kot
TMT TTOTVtn?
■ PECI NA OLJE postajajo za pralnimi stroji in hladilniki koristna stvar, po kateri ljudje ved-
no bolj posegajo. Tisti, ki se na to bolj spoznajo, so ugotovili, da so italijanske peči med najboljšimi.
■ TRGOVINO V SUSJAH je
prevzela kmetijska zadruga Ribnica. Po dvomesečnem odmoru bo ta trgovina spet začela z delom. Okoliški protrošniki želijo, da bi bila redno odprta. KZ Ribnica jo je prevzela od trgovskega podjetja JELKA.
■ DELIKATESA V SODRA2ICI je dobro obiskana, ker sorazmerno nizke cene privabljajo ljudi. Nekaj podobnega pripravlja v Ribnici trgovsko podjetje JELKA. Občani želimo, da bi bil ta lokal čimprej urejen in odprt.
■ ZARADI NIZKIH CEN je letos marsikdo raje, kot da bi ga prodal, zaklal prašička doma. Tudi spitana goveda bi mnogi rejci radi prodali, toda cene niso nič kaj spodbudne. Vrhu vsega pa Je kljub nizkim cenam težko najti kupca.
Ljubljančani na Travni gori
V gozdovih Travne gore vlada mir. Sneg je na debelo pokril naravo, da se bo do spomladi odpočila. Je pa zato toliko večji živžav v domu na Travni gori in bližnji okolici. Tu sem so prišli na smučanje iiri zimske počitnice šolarji iz ljubljanskih šoL Letos bo v zimskem času letovalo na Travni gori okrog 600 šolarjev iz ljubljanskih šol ter 100 šolarjev iz Bograda. Ti bodo letos prvič letovali na Travni gori. Sedaj je na Travni gori ljubljanska mladež. Snega imajo na pretek, tudi hrana je dobra, tako da je veselja na pretek. Vsem otrokom, ki bodo to zimo letovali na znanem zimskoturistdlčnem letovišču zahodne Dolenjske na Travni gori, želimo, da bi se kar najbolje počutili!	■*
Novosti »Naših vezi«
V zadnji številM »Naše vezi«, glasila delovne skupnosti INLES Ribnica, ki je izšla 29. novembra, je direktor Vinko Šparovec napisal uvodnik »K novem letu«, v katerem je ocenil dosedanjo pot delovne organizacije in nakazal njen predvideni razvoj. Ostali pomembnejši prispevki so: »Delo samoupravnih organov«, »Očka, pazi se!«, »Le enkrat letno se jih spomnimo«, »Socialno zavarovanje in reforma«, »Popravljajmo napake!« in »Glavne značilnosti temeljnega zakona o delovnih razmerjih«. Pohvaliti moramo, da je zadnja številka »Naše vezi«, katere urednik je Franc Levstek, tehnično občutno bolje urejena, kot so bile prejšnje.
Spomladi bo manj nezaposlenih
Pri zavodu za zaposlovanje delavcev v Ribnici vodijo v svoji statistiki tre-nutno 132 nezaposlenih. Ta številka pa se bo v prihodnjih dneh še porečala. Spomladi se bo število nezaposlenih znatno zmanjšalo, ker se bodo začela razna gradbena dela. Precejšnje število zaposlenih prejema denarno pomoč, čeprav je sorazmerno majhna, je za komunalni zavod za socialno zavarovanje Novo mesto precejšnje breme.
Ferdinand Tomažin
9. januarja je po kratki in zahrbtni bolezni preminil komaj 57-letni Ferdinad Tomažin, znani obrtnik, soboslikar-ski in pleskarski mojster iz Ribnice. Bil je dober življenjski tovariš zakonski družici
in oče petih otrok. Pokojnikovo priljubljenost v Ribniški dolini je dokazala velika množica ljudi, ki so ga kljub hudemu mrazu spremili na zadnji poti. Pokojnika bomo ohranili v lepem spominu.
P. S.
■I III ■—IM II 1' lllll					
SŽS&T		na			
ojp* •• m&MK: TORSMHS
mmm mmm'
\>	‘^'v/	?'•	y	'	%	'%	*
' *»
<%•: ':
Pogled na pogorelo žago LIK v Kočevju. (Foto: Cveto Križ)
Valvasor o naših trgih in gradovih
^TATT VND *S'CHL05S’ OoTT<?CHE£ ^.
SohJas Jridriciuta.in
  '	'	'^V'	/	■	'
^	r*x«^	-•*•'
■v' ‘-Vr •••' v a,
ifr^' ' ■"’-■■■•
VA'cvaf:. S
KOČEVJE
Lega mesta Kočevja z gradom. Kako je mesto zgrajeno. Je precej trdno. Dokaz, da je mesto že v starih časih bilo trdno. Žitno polje. Kako se prebivalci preživljajo. Zmotno mnenje Merianove Topografije o kočevskem fevdnem gospodu. Nekdanji lastniki mesta in gospostva Kočevje. Vdor Turkov v grofijo leta 1469. Sovražniki upepelijo Kočevje. Cesar Friderik mesto zopet pozida in ga obdari s sijajnimi privilegiji. Mesto ponovno pogori do tal. Kočevarji začnejo punt. Ubijejo svojega gospoda, z njim pa oskrbnika. Turško opustošenje dežele leta 1528. Vdor Turkov leta 1540. Turški vd.or v letu 1546. Vdor leta 1558. Opustošenje kočevske dežele leta 1559. Zopetno opustošenje v istem letu. Kuga v Kočevju leta 1578. Turški vdor leta 1584. Na Kočevskem je mnogo močnih taborov. Obmejna straža Plasko dobro varuje deželo.
Mesto Gottsohee z gradom, ki ga kranjski jezik imenuje Kočevje, leži na Srednjem Kranjskem, osem milj od Ljubljane, in je glavo mesto deželice Kočevja, saj z besedo Kočevje ne poimenujemo samo mesto, ampak tudi grofijo in majhno deželo, katere prebivalci se imenujejo Kočevci ali Kočevarji, ki govore poseben jezik in imajo tudi posebno nošo.
Mesto sicer ni veliko, pač pa je zelo velik grad, kd ga je šele pred nekaj leti pozidal knez Turjaški, gospod Ivan Vaj-kard etc., blagega spomina. Mesto je zgrajeno v četverokotniku, obdano je z močnim obrambnim zidom, ima na vsakem vogalu močan stolp, razen tega pa še vodni jarek, ki teče okoli in okoli. Iz tega je pač razvidno, da mestu ni treba na sovražnikovo zahtevo precej odpreti vmt in se te ali one vojaške sile, če ima mesto dovolj posadke, ustrašiti in ji ponuditi roke.
Da je to mesto bilo tudi v starih časih zelo trdno, ne spoznamo samo iz razporeditve stavb in lege kraja, ampak nam o tem pričajo tudi stare zgodovinske knjige. Tako med drugimi pisci tudi avtor avstrijskega »Ehrenspiegla« imenuje Kočevje med trdnimi mesti, ki jih je Turek ob svojem prvem vdoru upepelil.
Pred mestom je velika »žitna kašča« ali žitno polje, ki ga z žitom napolnjuje
deloma rodovitnost njiv, deloma pa pridnost in znoj prebivalcev. Prebivalci tega mesta in grofije so po naravi delavni in še bolj poprimejo za delo zato, ker poznajo samo eno letno setev, hočem reči, da samo enkrat na leto sejejo.
Večina Kočevarjev si služi kruh s prejo in sekanjem lesa. Bogatejši prodajajo tudi platno na Reko, v Lovran in druge tamkajšnje kraje. O tem pa sem povedal več že v kratki uvodni topografiji. Imenovana Merianova Topografija imenuje kočevsko grofijo fevd oglejskega patriarha, a avtor bd moral tu pristaviti: je bdi. Kajti patriarhi že dolgo niso več gospodarji Kočevske.
Pred davnimi časi je grof Friderik Ortenburški dobil od imenovanega patriarha mesto in gospostvo Kočevje kot fevd, po izumrtju te veje grofov Orten-buržanov pa so leta 1420 postali gospodarja dežele in/ mesta grofje Celjski.
Ko pa je grofovska rodbina Celjske hiše popolnoma izumrla, je Kočevje prišlo na Avstrijsko hišo ter je bilo dolgo deželnoknežje. Zato ga še danes dajejo v zastavo.
Ne morem pa dognati, na kak način je Kočevje pooneje prišlo v roke gospoda Jurija Tuma, ki so ga podložniki ubili, o čemer pa bom kmalu še več povedal.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Požar je besnel, vodovod pa bre;
Nekateri menijo, da je žaga LIK popolnoma zgorela, ker vodovod prav takrat ni imel dovolj vode — Škode je okoli 200 milijonov Sdin
Poročali smo že, da je 10. januarja nekaj po polnoči do tal pogorela žaga Lesne industrije. Komisija, ki je raziskovala vzrok požara, je ugotovila, »da je požar lahko povzročila izolacijska napaka v električni napeljavi, vendar pa to ni povsem gotovo.« škodo je komisija ocenila na okoli 200 milijonov Sdin. Po čudežnem naključju je bilo prav v tistih dneh (od ponedeljka zjutraj do srede zvečer) več okvar na 20-kilovoltnem daljnovodu Kočevje—Ribnica—Sodražica—Dobro polje in na transformatorju v Blatah, zaradi česar je bilo Kočevje pogosto brez vode, prav med požarom pa je bil v vodovodnih ceveh prešibak pritisk. Gasilci vode iz vodovoda sploh niso mogli uporabiti.
Požar je izbruhnil verjetno okoli polnoči, ko je bilo na delu v podjetju (vendar ne v tem obratu) le okoli 10 ljudi. Najprej ga je opazila neka ženska, in sicer okoli 0,10 ali 0,15. Neki delavec je skušal požar gasiti z gasilnim aparatom, a se ognju zaradi gostega, zadušljivega dima ni mogel približati. Poizkušal je gasiti še z vodo iz vodovoda, vendar mu ni uspelo, ker voda v ceveh
1967 - prelomnica za Tatjano Gros
Lanski nastop na Slovenski popevki, na Opatijskem festivalu, na Armijskem festivalu v Beogradu in še nastop pred maršalom Titom so Novomeščanki Tatjani priborili ime med jugoslovanskimi pevci zabavnih melodij
Prvič smo videli Tatjano Gros na TV oddaji, ko je bila 9-letna deklica in je hodila še v osnovno šolo, Poje pa že od malega, za kar jo je navduševala mama. Leta 1963 je kot gimnazijka pela na šolski novoletni zabavi, nato pa je s prireditvijo Iniciativa 1963 gostovala po Dolenjski. Isto leto je bila povabljena še v Djevdjelijo, na otvoritev avto ceste.
1964 je nastopila v koprskem gledališču na tekmovanju »Aplavz za 4«, nato v televizijski oddaji Mladinski TV klub. Naslednji dve leti pa predstavljata za Tatjano mrtvo sezono. Prekinila je šolanje, iskala poti v življenje, medtem pa jo je za dlje časa priklenila na bolniško posteljo še bolezen na srcu.
Lami pa je po TV oddaji »Pokaži, kaj znaš« nanagloma uspela. S popevko »Klic iz davnin« je nastopila na Slovenski popevki, s Sepetovo skladbo »Noctumo« pa na Opatijskem festivalu. Konec leta so jo povabili še na Armijski festival v Beograd, kjer je pela melodijo in tekst Aleksandra Korača »Ne obtožujte mladega vojaka«. Popevka je dobila prvo nagrado za tekst, 1. nagrado osmih garnizonov in 1. nagrado občinstva. Med letom je imela še samostojne koncerte v Kutini, Sisku, Križevcih, na proslavi dneva republike pa je pela v Bihaću.
Lanskih nastopov pred občinstvom v raznih dvoranah in mestih, prav tako radijskih in TV oddaj je bilo precej, zato vseh ne moremo našteti.
Ko pa smo jo vprašali, kaj šteje za svoj največji uspeh, je povedala:
— Ko so me tik pred novi! letom kot edino Slovenko povabili na prireditev, ki je bila v palači izvršnega sveta v Beogradu za zaključeno družbo v čast 30-letnice prihoda maršala Tita v vodstvo KP, se mi je zdelo, da je to zame največje priznanje. Tedaj sem pela skupaj z Gabtf Novak, Djordjem Marjanovičem, Draganom Stojničem in Arsenom Dedičem.
— Kako so vas »zvezde« jugoslovanskih popevk sprejele medse?
— 2e pri nastopih imam tremo, zato sem se bala tudi srečanja s priznanimi pevci in pevkami. Toda bila sem presenečena, kako lepo some sprejeli.
— Katera pesem iz vašega repertoarja vam je najbolj všeč?
— Francoska popevka »Najin roman«. Posnela jo bom na prvo ploščo, ki bo izšla še ta mesec.
— Govorijo, da dobivate kopice pisem svojih oboževalcev. Ali utegnete vsem odgovoriti?
— Korespondenco ml večinoma ureja mama. Pravi, da je prišlo že čez 2000 pisem. Nerodno je, ker me večdna prosi za fotografijo, a nimam toliko slik, da bd jih lahko vsem poslala.
— Ali je res, da ste v no-
voletni noči kot pevka v opatijskem hotelu Ambasador zaslužili 300.000 dinarjev?
— Res je, toda taka sreča se mi je prvič nasmehnila. Doslej se z zaslužkom nisem mogla pohvaliti, saj mi vsi nastopi na TV, radiu in drugod niso prinesli omembe vrednega finančnega učinka. Bila sem še vedno odvisna od maminih skromnih dohodkov.
— Kakšni nastopi se vam obetajo v bližnji prihodnosti?
— Napovedanih imam precej, naj omenim samo prihodnja dva meseca: januarja nastop na modni reviji LABOD, snemanje za oddajo TV magazin v Zagrebu, nastop v hali Tivoli na Slovenskem mladinskem glasbenem festivalu in nastop na modni reviji v Zagrebu, kjer bom tudi manekenka; februarja bom pela na novinarskem plesu na Otočcu. Marca pa pojdem na festival v Romunijo. R. B.
/
ni imet
Ob 0; čevski j nimi či no. Sne la, da i te, pot«; voda v ma za< gašenje vodo iz je od 3 okoli 31
Na k
speli tv krajev, mogli l le, da s le bližr pa jim ki je bil
Ogenj opremo radi Č% la 150 c niki kc lektivov se pos ljudi za ni indi prej zgi
Zanin v dneb dan pož elektrik je bilo gosto' namreč povzroči de, če malenft v redu bil v v< sten vo
2e v zjutraj voltni c niča - Sc Zaradi poti so pravili i slednji goste o torju v kjer je rezervo* popravi,' v sredo tor dok ga so i
Ena najnovejših Tatjaninih fotografij, posneta ob Težkem potoku v Šmihelu, v bližini njenega doma.
POLJE »OMEGA«
sasjn
20. Jutranje mesto jima je nudilo lep pogled. Stotine avtomobilov je drselo po belih ulicah. Na križiščih — deteljicah so se sukali kot igračke v izložbenem oknu. Bilo je to lepo, sončno mesto. Palače so bile obdane s širokimi nasadi. Naša vesoljca sta vedela, kaj je v teh nasadih. Ptice! Skrbno sta pazila, da bi se jim ne približala. Letela sta dokaj nizko nad prometno reko.
Gostejša arhitektura ju je opozorila, da središče mesta ne more biti več daleč. Po kratkem poletu sta se znašla pred prostorno, izredno moderno palačo z
napis® se še ' tako, ključa!
Lei sonce po do vrati.
Sta Za nj! loputa
CVvVV
Ignac škoda iz Šentjerneja se je moral zagovarjati zaradi malomarnega ravnanja z električno energijo, ki je lani 15. junija v Šentjerneju povzročila smrt 16-letnega delavca Janeza Strajnarja.
Okrožno sodišče je ugotovilo, da sd je Ignac škoda pri gradnji svoje hiše izposodil betonski mešalec na električni pogon, razen tega pa še
^	•	*vv
je/m/sca
Novo mesto: cene iste
Na novomeškem sejmišču je bilo v ponedeljek, 15. januarja, naprodaj 724 pujskov, prodanih pa je bilo 396. Cene so bile enake kot prej'»nji teden: manjši pujski so šli v promet po 11.000 do 16.000 Sdin, večji pa po 17.000 do 27.000 Sdin.
Brežiški sejfem
Na tedenskem sejmu v Brežicah je bilo 13. januarja, od pripeljanih 200 mlajših prašičev prodanih 142, od 30 starejših po 16. Mlajši prašiči so bili po 650 Sdin kilogram, starejši pa po 450 do 500 Sdin.
Stražar mu je odpel lisice, vendar ni takoj šel iz celice, kot je imel navado. V celico je prišel še šerif, negibno obstal in si prižgal cigareto. Stražar je stopil na prag, stegoval vrat, se praskal po glavi in skušal doumeti, zakaj se je šerif odločil za ta nenadejani obisk. Nazadnje je vprašal:
»šerif, ali greste, da bom zaklenil?«
»Kar pojdi, Davy, bom že jaz zaklenil,« mu je odgovoril šerif.
»Ali ne greste z mano?«
»Ne, bom še malo ostal.«
»Z njim? V celici?« je osupnil stražar.
»Gospodu Bercku se nič dobrega ne obeta,« je odgovoril šerif. »Zato bom ostal pri njem in mu osebno povedal nekaj stvari, da ga, morda, pripravim za najhujše.«
Stražar je skomignil z ramo. .»Predobri ste z njimi. S temi besnimi psi ravnate, kot da so človeška bitja.«
»Le pojdi, Davy, in pusti naju. Privošči si vrček piva.«
»Moral bi pravzaprav ostati, v primeru, da...«
»Le mirno pojdi na pivo, če ti jaz dovolim,« je potrpežljivo rekel Lany. »Jaz sem že bil šerif, ko si ti segel komaj konjičku do kolena. Bodi brez skrbi, ga bom že ukrotil, če bi kaj poskušal.«
Stražar ju je zaprl v celico, šerif je z roko pokazal obtožencu, naj se usede na posteljo, potem se je še sam usedel k njemu.
»Stražarju pravimo Davy,« je rekel šerif. »Trdi, da je neposredni potomec legendarnega Davy Crocketa.«
»In on me ima za krvoločnega volka,« je rekel Berck:
»Da, ti si zanj, kot je rekel, ubijalec, stekel pes.«
»šerif, ali tudi vi tako mislite?«
»Ne, ne! Ti si morda celo nedolžen. Pa tudi če si kriv, ti ne sodijo pošteno. To sploh ni pravno sojenje. Gotovo si ne želiš, da bi te obesili, a?«
Berck se je popraskal pod belim ovratnikom.
»Res si ne želim.«
»Toda njihov namen je, da te obesijo. Stari sodnik Bedecker samo tako obsodi, še preden se je obravnava začela, so sklenili, da te obsodijo na smrt zaradi uboja prve stopnje. In Bedecker še nikdar, kar je sodnik, ni nikogar priporočil za pomilostitev ali da bi počakali z izvršitvijo kazni.«
Bercka je stresel mraz.
»Tudi jaz imam tak vtis,« je rekel.
»Da, gospod Berck, tako je. Nekoga morajo obesiti za tisto dekle. In kadar le morejo, ukrenejo tako, da ne obesijo domačina, ampak človeka, ki je prišel od drugod.«
»Torej imam malo upanja, kajne?«
»Nobenega, kot kaže obravnava.«
»Toda jaz sem nedolžen!«
»Morda si res. Toda tudi če si zagrešil zločin in če te po pravici obsodijo na smrt, jaz človeka ne obesim rad.«
»Kaj ste vi tudi rabelj?« je osuplo vprašal Berck.
»To je del moje službe,« je povedal šerif. Stopil je k oknu in skozi modrikast dim cigarete pogledal kvišku. »Okrožje je preveč revno, da bi lahko plačevalo poklicnega rablja. Jaz jim izpodmaknem stolček, gospod Berck. 2e dolgo sem šerif in ni jih malo, ki sem jih obesil. Stari sodnik Bedecker bo hotel, da obesim tudi tebe. Ampak jaz se bom uprl.«
»Uprli se boste?«
»Na žive in mrtve.«
»Kdo pa me bo potem obesil?«
»Nihče. Nihče, če. se mi posreči, kar imam v mislih.«
šerif je stopil k vratom z železnimi križi in prisluhnil. Potem se je vrnil k Bercku in vzel iz žepa zavitek pilic. Zavitek je bil dvajset centimetrov dolg in dva, tri širok. Odvil je povoščen papir in dal pilice jetniku. Bilo jih je šest. Berck je osuplo gledal in ni mogel verjeti.
»Kakšen trik pa je to?« je rekel.
»Vzemi jih in hitro skrij pod blazino,« je odgovoril šerif.
Berck je pilice hitro skril v posteljo, čeprav še zdaj ni mogel verjeti, da jih je res dobil.
»Hočeš cigareto ali cigaro?« ga je vprašal šerif.
Bercku so se tresle roke, ko je odgriznil konček cigare in strmel v stare, potemnele šerifove roke, ki so mu mirno ponudile vžigalnik, šerif je spet pogledal zamreženo okno.
»To železo je mehko. Obe palici lahko prepiliš v treh urah. Davy se ne bo tako kmalu vrnil. Ko se začne nalivati s pivom, je noč zanj izgubljena. Prepili jih do konca, nato malo potresi pa bosta padli iz zgornjega okvirja kot sodnikovi umetni zobje, kadar začne govoriti preveč na glas. Ta les je trohnel, gospod Berck, trohnel, kot je trohnelo vse naše mesto.«
»Saj vas kar ne morem razumeti,« je zamrmral jetnik.
»Ali ni vse jasno? Dovolj imam obešanja ljudi,« je rekel šerif, »čez mesec dni grem v pokoj in nočem v teh letih še naprej nositi na vesti tuja življenja. Ali si kdaj videl obešenca, mislim, če si ga videl od blizu?«
»Nisem,« je s hripavim glasom priznal Berck.
»Seveda, tega ni mogoče prebrati v časopisih,« je dodal šerif. »O tem nihče ne deda filmov, tudi na_ televiziji ne kažejo teh strahot. Ko človek pomisli, da je že do vratu v rabeljski praksi, nenadoma spozna, da je še zmeraj zgolj vajenec v tej obrti. Po pravilu je treba obsojencu zlomiti tilnik, ne pa da umre od zadušitve. Toda včasih je vrv prekratka, pa se revež otepa, dokler ne izdihne, če je vrv predolga, je pa še huje, zaradi teže telesa. Zadnjemu ki sem ga poslal na drugi svet, se je pri obešanju odtrgala glava. Bil je pretežak.«
»Za božjo voljo,« je zavpil Berck, »prizanesite mi s temi pošastnimi nadrobnostmi.«
»Policija«. Bila pa je še zaprta, prazna. Ni na tem svetu, da bi neznanci prišli v hišo sta vesoljca prišla v policijsko palačo: skozi
*cla sta po dolgem, svetlem hodniku. Jutranje je skozi steklen strop risalo vesele ornamente lgi, mehki preprogi. Pristala sta pred zadnjimi Na njih je pisalo: NAČELNIK, la sta pred zaklenjenimi vrati in strmela vanje, finimi hrbti pa se je pričela neslišno odpirati v zidu. Iz odprtine je pričela lesti po preprogi
pošast, ogromna kovinska škatla. Z votlim šumom je drsela po hodniku.
Peter je s krikom odskočil, Jean pa je bil prepozen. Podrlo ga je. Znašel se je pod škatlo, ki je šumela dalje, kot da se ni nič zgodilo. Za njo je na preprogi ostajala čista, počesana sled.
Peter je prebledel. V plazečem se stroju je šele sedaj spoznal enega najobičajnejših gospodinjskih strojev enaindvajsetega stoletja: avtomatični sesalec za prah...
c vode
A	•
zadostnega pritiska. ,20 so že prispeli ko-gasilci s tremi motor-■palkami in avtocister-!g in led sta jih ovira-so težko našli hidran-:rn pa so ugotovili, da vodovodnih ceveh ni-iostnega pritiska. Za so potem uporabili • bližnjega bazena, ki traja požara oddaljen 30 m.
raj so zelo hitro pridi gasilci iz okoliških vendar požara niso x>gasiti. Preprečili so >e ni razširil na osta-tje obrate, pri čemer je pomagal tudi sneg, na strehah.
je stavbo in njeno popolnoma uničil, za-<*ar bo ostalo brez de-
200 ljudi. Predstav-»čevskih delovnih koso se že sestali in letovali, kako bi te Poslili in kako bi Les-•striji pomagali čim-“aditi novo žago.
too je, da so bile prav Pred požarom in na ara pogoste okvare na Qem omrežju in da zato Kočevje tudi po-brez vode. Nekateri menijo, da bi požar U občutno manj ško-ne celo razmeroma >stno, če bi vodovod delal, se pravi, če bi dovodnih ceveh zado-dni pritisk.
ponedeljek ob enih se je poikvaril 20-kilo-laljnovod Kočevje-Rib-'iražica - Dobre polje, slabih in neizpluženih okvaro odkrili in po-šele ob 11. uri. Že na-dan so se začele poljare na transforma-Blatah pri Rakitnici, zajetje vodovoda in ‘•r. Okvare so sproti ali, potem pa se je ob 6. uri transforma-Pnčno pokvaril. Nove-iiamestili šele zvečer.
sprejema
m ODDAJA
ase želje
HOKEJ NA TEŽKEM POTOKU. Ledena ploskev je pretekli teden zaradi nizkih temperatur prekrila mnogo potokov. Mladi niso mogli zdržati, da ne bi na ledu zaigrali pravega amaterskega hokeja! (Foto: Darko Pavlin, Novo mesto)
Razpravi zaradi smrti z elektriko
Malomarno in nepravilno priključeni električni stroji so lani povzročili v Šentjerneju smrt Janeza Strajnarja, v Črnomlju pa je elektrika ubila Petra Šneeja — Okrožno sodišče v N. mestu je pred kratkim kaznovalo krivce
E>
trožilnd kabel, ki pa na koncu ni bil opremljen z varnostnim natikačem. Sam je priključil napeljavo na elektromotor. Žice kabla pa je le improvizirano nataknil na kontakte. Zaradi napačne napeljave je prišlo do stika z ohišjem motorja in mladega delavca, ka je bos stal na mokrih tleh, obenem pa držal za kovinsko ohišje stroja, je ubilo, čeprav so ponesrečenemu takoj nudili zdravniško pomoč, je bilo prepozno.
Ignaca škodo je nesreča zelo prizadela, kar je dokazal s svojim ravnanjem po nesreča, s priznanjem in obžalovanjem, kar vse je sodišče upoštevalo pri odmeri kazni, vendar je bil spoznan za krivega, da je iz malomarnosti povzročil nesrečo. Obsojen je bil na 10 mesecev zapora, pogojno za tri leta.
XXX
Peter šneler je hotel na dvorišču delavnice ELEKTRO z ročnim vrtalnim strojem navrtata luknjo na vratih kovinske garaže, Stane Vrščaj pa je v pisarni stroj priključil tako, da je vtaknil 2 žici v stensko žičnico brez zaščitnega kontakta. Tudi tu je prišlo do električne napetosti na ohišju stroja, zato je šneler-ja takoj ob priključitvi ubilo. Šef nadzorstva sicer ni izrecno naročil tega dela, vedel pa je zanj in tudi to, kako ga nameravajo opraviti. Kot strokovnjak in odgovorna oseba bi moral to preprečiti, toda ni. Na sodišču sta oba zavračala očitek krivde s trditvijo, da je bil pokojni Šneler prav tako kvalificiran. Vsekakor del krivde 6dpade tudi nanj, vendar je sodišče obtoženca vseeno spoznalo za kriva.
Sodbi še nista pravnomočni.
Staneta Vrščaja, kvalificiranega elektroinstalaterja, in Antona Panjana, šefa nadzorstva ELEKRO, oba iz Črnomlja, pa je sodišče obsodilo na tri mesece zapora. Kot strokovnjaka sta tembolj sokriva za hudo nesrečo in tragično smrt Petra šnelerja, ki ga je lani 3. junija ubilo prav tako zaradi nepravilne priključitve električnega stroja.
Giljotina naprodaj
V Parizu bodo na dražbi prodali francosko državno giljotino, s katero so nekoč obglavili francoskega kralja Ludvika XIV. Izklicna cena je 1500 novih frankov. Orodje za izvrševanje kazni je bilo v posesti ugledne francoske družine, ki je ostala brez dedičev.
Posvet sindikalnih vodstev
V ponedeljek, 15. januarja, je bil v Sevnici posvet predsednikov občinskih sindikalnih svetov dolenjskih in spodnjeposavskih občin. Na dnevnem redu (je bila reorganizacija socialnega zavarovanja, aktivnost sindikalnih podružnic, reelekcija direktorjev ter drugih vodilnih oseb in še nekatere druge zadeve. Več s posveta prihodnjič.
TRI DROBNE O MLADINI
■ KLUBSKI PROSTOR NA PRIMOŽU. Vaščani Primoža in okolice so že znani po prostovoljnih akcijah, saj se je treba spomniti samo gradnje tamkajšnje osnovne šole. Zdaj pa so s prostovoljnim delom v šodi uredili še klub. Občinska konferenca SZDL je zanj prispevala 80.000 Sdin.
■ URADNE URE PRED-SEDNIKA. Novi predsednik občinskega komiteja mladine Alfred Železnik bo na voljo na sedežu druž-beno-političndh organizacij v Sevnici ob petkih od 17. do 19. ure in ob sobotah od 8. do 14. ure.
■ OŽIVLJENO DELO AKTIVOV. Mladinski aktiv v Boštamju je pred kratkim sklenil z novim vodstvom znova poživiti mladinsko dejavnost v kraju. Tudi iz sevniške Kopitarne prihajajo glasovi o večji dejavnosti, odkar je postal predsednik aktiva Franc Derstvenšek.
Tečaj o prvi pomoči živini
Na spodbudo Socialistične zveze bodo januarja v Sevnici organizirali enodnevni tečaj o prvi pomoči živini. Dogovorjeno je, da se bosta tečaja udeležila po dva zastopnika iz vsake krajevne organizacije, ki bosta, oborožena z več znanja, v oddaljenih krajih znala pomagati živini še pred prihodom veterinarja. Tečaj bo vodil pri kmetih priljubljeni veterinar Alojz Mihev.
Občni zbor ZB v Tržišču
14. decembra so kljub hudemu mrazu in visokemu snegu prihiteli mnogi borci iz Tržišča in okolice na občni zbor. štirje člani so lani umrli, odbor pa je bil, kot so ugotovili, delaven. 4. julija so priredili uspelo borčevsko srečanje na Malkov-cu, članarino so v redu pobrali, več kmetov borcev pa je dobilo posojila za gradnjo ali popravilo hiš. Kurirčkova pošta je zelo uspela, člani pa se bodo morali v večjem številu udeleževati pogrebov umrlih borcev saj je do zdaj prihajala na pogrebe le peščica vedno istih članov. Sklenili so prirediti letos izlet članov v Begunje. M.
TEHNOGRADNJE prevzele boštanj-sko gramoznico
Svet za urbanizem in komunalne zadeve se je v četrtek, 11. januarja, strinjal s tem, da podjetje Tehnograd-oje vzame v zakup gramoznico v Boštanj u, vendar pod nekaterimi pogoji. Zahtevano je, da bo podjetje gramoznico izkoriščalo postopno in da bo gramoz uporabljalo za izdelovanje končnih gradbenih izdelkov.
Sevnica in Krmelj pred odločitvijo
Prispevek z mestnih zemljišč bo omogočil urejanje teh dveh naselij
Februarja bodo na zborih volivcev v Sevnici in Krmelju obravnavali osnutek odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča — V kratkem bo izdelan program komunalne izgradnje in prednostni red posameznih del — Denar naj bi se zbiral na posebnem računu pri krajevnih skupnostih
Včeraj je v Sevnici občinska konferenca ZK med drugim obravnavala tudi terciarne dejavnosti. Za to priložnost smo obiskali avtoličarja Ludvika Kirarja in avtokleparja Marjana Guliča, ki sta se ob novem letu preselila v novo lastno delavnico v Dol. Boštanj, ter ju poprosili za mnenje, »če bi imela denar, bi uredila tako delavnico, da ji ne bi bilo para med Ljubljano in Zagrebom. Pozdravljava razprave o osebnem delu. Predpisi in praktična politika naj temu čimprej sledijo, pri tem pa pripominjava, da ob začetku ni treba zasebnikov obremenjevati s tolikšnimi dajatvami, saj se ne morejo dobro opremiti in kasneje tudi ne morejo toliko dajati družbi,« sta povedala obrtnika. (Foto: Legan)
že dobri dve leti dopušča zakon uvedbo plačevanja prispevka z mestnih zemljišč. Ker predstavljajo te dajatve novo obremenitev občanov, so marsikje z občinskim odlokom odlašali, čeravno so se komunalni problemi kopičili iz dneva v dan, občinski proračun pa denarja ni mogel več dajati.
Stvari so postale vse bolj zaostrene in zdaj občine druga za drugo sprejemajo te odloke. Tudi v Sevnici so izdelali osnutek, ki ga je svet za urbanizem in komunalne zadeve rešetal v četrtek, 11. februarja.
Odlok predvideva, da bodo prispevek plačevali nosilci stanovanjskih pravic na območju urbanističnega oziroma zazidalnega načrta Sevnice in Krmelja. Plačevati bo treba od zazidalnega in neza-zidalnega zemljišča, vendar je rečeno, da od vrtov v velikosti do 500 kvadratnih metrov ne bi plačevali.
Vsakdo lahko sam izračuna, koliko bo moral, ko bo odlok sprejet, plačati na mesec. Od koristne površine stanovanja bo prispevek v prvi kategoriji 12 Sdin od kva-
dratnega metra, v drugi kategoriji pa 10 Sdin. Od nezazi-dalnih zemljišč, za katere je potrjen zazidalni načrt, bo treba plačevati v prvi kategoriji 2 Sdin od kvadratnega metra, v drugi pa 1 Sdin. Važno je tudi določilo, da bodo prispevka oproščeni gra-
ditelji stanovanjskih in po-lijonov Sdin, ki jih bodo pogodbeno plačali prispevek za gradnjo komunalnih naprav v enkratnem znesku. Oprostitev bo veljala 10 let od dneva sklenitve pogodbe.
Po približnem računu se bo na leto zbralo čez 25 mili jnov Sdin, ki jih bodo porabili za urejanje Sevnice in Krmelja. Ta prispevek je e-dini realni izhod za postopno urejevanje teh dveh naselij.
M. L.
Za reelekcijo: najprej merila
NA TEMO: POŽARI POGOSTEJŠI, GASILCI VSE STAREJŠI
Nekdaj je bilo čast biti gasilec
Kaj meni 23-letni Branko Stopar, novi tajnik sevniškega gasilskega društva in občinske gasilske zveze, o vzrokih staranja članstva gasilske organizacije
—• Dodgo so mnogi skoraj s posmehom govorili o gasilstvu, češ da je to organizacija starih zanesenjakov, ki se izživljajo v tistem, kot so se nekdaj. Zdaj, ko tolikokrat gori naše skupno premoženje, se to mišljenje vztrajno spre-
organizacij. Pomanjkanje denarja pri tem ni najvažnejše. Kot vztrajno zatrjuje naš predsednik Jože Smodej, je več kriv naš čas, golo prido-bitništvo, premalo osebnega idealizma in predanosti.
— Mogoče mlajših ne znate pritegniti?
— Žal je tako, da imajo mnogi gasilstvo za dejavnost, ki je imela pravo mesto v bližnji preteklosti, ko ni bilo drugih področij, kjer bi
se ljudje udejstvovali. Kot pravijo starejši, je bilo takrat čast biti gasilec. Ljudje so si odtrgovali od skromnih prejemkov, da so si lahko kupili gasilske uniforme. Zdaj smo prepričani, da smo deležni premajhnega družbenega priznanja, ki je pomembno gonilo vsake dejavnosti.
Dodatek k razgovoru: v Jugoslaviji ne mine dan brez požara.
M. L.
V petek, 12. januarja, se je v Sevnici sestala koordina-cijsika kadrovska komisija, sestavljena iz predstavnikov družbeno-političnih organizacij, ki želi letošnjo reelekcijo speljati tako, da bo dosežen njen smisel. Prva nalaga komisije je določiti objektivna merila za uspešnost vodilnih delavoev. Pri tem igrajo odločilno vlogo: uspešnost poslovanja podjetja,. razvojni program, kadrovska politika, odnos do samoupravnih or-
Gostovanje Društva bratov Milavcev
V Sevnici bo v nedeljo, 21. januarja, v gasilskem domu nastopil pevski zbor Prosvetnega društva bratov Milavec iz Brežic, ki ga bo spremljal tudi zabavni ansambel. Naslov prijetne prireditve je Pesmi in besede.
Jože Smodej novi predsednik TD
10. januarja se je konstituiralo novo vodstvo sevniškega turističnega društva. Novi predsednik je postal prizadevni turistični delavec Jože Smodej, podpredsednik Ivan Nagode, tajnik Ivan Pintarič in blagajnik Alojz Završnik. V kratkem bo odbor sestavil tudi letošnji program turistične dejavnosti.
ganov, delitev dohodka in še nekatere druge stvari. Na petkovem sestanku je bilo tudi rečeno, naj imajo pri reelekciji važno beseda, člani koletivov, ki sposobnosti vodilnih dobro poznajo.
Lani pol več gradbenih dovoljenj
Medtem ko je bilo v vsej sevniški občini predlanskim izdanih 65 gradbenih dovoljenj, jih je balo v letu 1967 že 92. Število lokacijskih dovoljenj in število dovoljenj za preureditev stanovanjskih hiš pa se v obeh letih ni bistveno razlikovalo.
Zima - čas izobraževanja na vasi
minja. Pripadniki gasilstva so se postarali. Vi ste eden mlajših članov. Kaj vas privlači h gasilstvu?
— Kot varnostnemu tehniku v Kopitarni mi je pripadla tudi gasilska služba. Ker sem imel voljo delati v eni izmed družbenih organizacij, so me gasilci lahko hitro pri-dobdli za to. Delo mi je v veselje in ponos.
— Pred leti je imelo društvo v Sevnici posebne desetine pionirjev in mladincev. Zdaj ima društvo lepo dvorano, dom, nove gasilske častnike, primanjkuje pa mladih ljudi. Kje mislite, da je vzrok?
— To ni samo problem gasilstva, marveč tudi drugih
■ 53 PRIJAVLJENCEV ZA »POMOČ ŽIVINI«. Kako
veliko zanimanje je med kmetovalci za veterinarske nasvete, je potrdilo zelo veliko šitevilo prijavljencev za tečaje o pomoči živine. Tečaj se je začel v ponedeljek, 15. januarja. V mali dvorani gasilskega doma, prijavilo pa se je kar 53 ljudi iz vse občine.
■ OBIŠČITE ZDRAVSTVENA PREDAVANJA! Socialistična zveza je skupaj z delavsko univerzo in zdrav-
Več pomoči gasilstvu
Na občnem zboru industrijskega gasilskega društva METALNE v Krmelju so 10. januarja ugotovili, da je društvo uspešno delovalo. Opravili so požarnovarnostne preglede, v gasilske vrste so pritegnili mlade ljudi, v načrtu imajo ustanovitev pionirske desetine, nadaljevali bodo s preurejanjem gasilskega doma in sodelovali na sektorskih vajah. Posebej so poudarili, da zaradi njihovega skrbnega dela ni bilo na krmeljskem koncu že nekaj let požara, kljub temu pa nima nihče do gasilcev pravega odnosa. Društvo bi potrebovalo denar za izboljšanje opreme.	B.	D.
stvenimi delavci pripravila več predavanj o boleznih otrok in odraslih. Predavanja bodo 17. januarja, na Studencu, 19. januarja v Loki, 24. jan. na Blanci in 26. jan. na Bučki. Kasneje bodo predavanja organizirali tudi v drugih vaseh.
■ ZAKAJ TAKO SLAB OBISK KMEČKIH FANTOV?
Te dni je začela v Sevnici delovati kmetijska šola. Kljub temu da je bilo prijavljenih čez 20 kmečkih fantov, je obisk razmeroma slab. Prav gotovo je tega precej kriva huda zima in oddaljenost. Zastaviti je treba vse sile, da koristna spodbuda ne bo ostala brez uspeha.
■ SPET BO PREDAVANJE O KOZMETIKI. Komisija za družbeno aktivnost	žensk spet pripravlja predavanje o kozmetičnih sredstvih, tokrat v sodelovanju z mariborsko tovarno Zlatorog. Na bližnjem predavanju bodo gospodinje lahko kaj več slišale tudi o pralnih praških
■ USTANOVLJENE SO SEKCIJE občinske zveze za kulturno	dejavnost.	Pred
kratkim so bili v Sevnici imenovani vodje posameznih sekcij: za odrsko Minka Gale, za lasbeno Mišo Keršič, za likovno Aleš Fenos, za kjižni-čarsko Zinka Fenos in Rudi Stopar za humanistično-estet-sko sekcijo.
Včeraj konferenca ZK o gospodarstvu
Včeraj so se v Sevnici sestali člani občinske konference Zveze komunistov na drugi seji, ki je bila posvečena gospodarstvu. Na dnevnem redu so bili problemi in družbenoekonomske naloge gospodarstva, kmetijstvo, sta-nje Jugo tanina in terciarnih dejavnosti, delitev dohodka v delovnih organizacijah in odnosi v kolektivih. Več bomo s seje poročali v naslednji številki Dolenjskega lista.
Novici iz Loke
■ V NEDELJO SE BODO ZBRALI GASILCI. Loški gasilci so na nedavnem posvetu o strokovnih zadevah pripravili predloge za priznanja in odlikovanja. Na občnem zboru društva, ki bo v nedeljo, 21. januarja, bodo prikazali dosedanje uspehe in težave, s kateremi se ukvarjajo.
■ LOGAR VSAK TOREK V LOKI. Po novem bo revirski logar vsak torek na voljo strankam na krajevnem uradu. Ljudem zdaj ne bo treba več zgubljati časa in hoditi v Sevnico.
S. Sk.
Za polovico več prekrškov na cestah
Lani je v sevniški občini sodnik za prekrške izrekel za 5,4 milijona Sdin denarne kazni in za skupaj 68 dni zapornih kazni
Poostrena kontrola milice in povečano število motornih vozil je lani povzročilo, da se je kar za 44 odst. povečalo število kaznovanih kršiteljev cestnoprometnih predpisov. Brez vozniških dovoljenj je bilo zalotenih kar 213 oseb, 37 pa jih je upravljalo motoma vozila v vinjenem sta-
nju. Sodnik za prekrške je obravnaval pri tem 92 mladoletnikov, kar je 4fl odst. več kot leto dni prej.
Močno se je povečalo tudi število kršiteljev javnega roda in mini. Tovrstnih prekrškov je bilo 86 odst. več kot v letu 1966, vendar je številka tako visoka tudi zaradi
tega, ker so prej take prekrške obravnavala tudi redna sodišča.
V sevniški občini je opaziti, da gozdni prekrški ne naraščajo. Precej je bilo prekrškov tudi v obrtništvu in v gostinstvu, vendar predpisi ne omogočajo učinkovitejšega u-krepanja.
SBVNISKL VESTNIK
Več kmetov v samoupravne organe KZ!
Predsednik sveta za kmetijstvo in gozdarstvo Franc Jevnikar ob sprejetju srednjeročnega programa kooperacijske dejavnosti KZ Trebnje
— Prvi osnutek je občinska skupščina odklonila, češ da je pomanjkljiv. Drugi je izčrpnejši. Kaj meni o njem svet za kmetijstvo in gozdarstvo?
— Pripominja samo, da je treba vztrajno uresničevati sprejete zamisli in predloge.
— še nedolgo tega je vladalo mišljenje, da bo družbeni sektor sčasoma prerastel zasebnega. Zadruge so postale kombinati, podjetja, sestav
samoupravnih organov pa se je tudi spreminjal v korist zaposlenih delavcev.
— To občutimo tudi v naši zadrugi. V upravnem odboru je en sam kooperant, v zadružnem svetu pa jih je
nekako 20 odst. Svet meni, da tako stanje ne ustreza in da ga je treba spremeniti, zdaj ko krepimo zasebno kmetijstvo in sodelovanje z zadrugo. Več zastopnikov bi pomenilo večji vpliv na zadružno politiko.
— V gradivu je zapisano, da bi za izpeljavo načrta potrebovali nekako 200 milijonov Sdin. Seveda potrebuje modernizacija zasebnega kmetijstva precej več denarja. Kako bi ga zagotovili?
— Nujno je okrepiti hranil-no-kreditno vlogo zadruge, čas je tudi, da bi banke kaj več naredile pri tem, pa tudi proizvajalci kmetijskih strojev se bodo morali bolj
Dečja vas: nujno je urediti vodnjak
Na sestankih krajevne skupnosti in krajevne organizacije SZDL v Dol. Nemški vasi so že večkrat govorili o nujno .potrebni boljši preskrbi z vodo v Dečji vasi. Zdaj se tamkajšnji vaščani oskrbujejo z vodo sumljive kakovosti iz zelo zanemarjenega vaškega vodnjaka. Prav bi bilo, da bi se že enkrat zdramili in s skupnimi močmi uredili zadevo, saj bo drugače sanitarna inšpekcija prisiljena vodnjak zapreti. Rok za popravilo vodnjaka je bil že določen.
OB RAZPRAVAH O OSEBNEM DELU
Odločilna je pravilna
obdavčitev obrtništva
Pri odnosu do obrtništva se je treba načelno dogovoriti, kakšni naj bodo kriteriji za davčne olajšave in odpise, kako obdavčiti popoldanske obrtnike, kakšna so lahko odstopanja pri zahtevah za nove obrtne delavnice in kako učinkovito preganjati šušmarje.
Znane so koristi, ki jih ima občina od razvite obrtne dejavnosti: večje število zaposlenih, večji dohodek za občinski proračun, večje možnosti za turistični razvoj in zadovoljstvo občanov. Zato je razumljivo prizadevanje občinskih skupščin, ki želijo razvijati obrt in s tem krepiti gospodarsko osnovo.
V trebanjski občini je bilo lani izdanih 10 novih obrtnih dovoljenj, 11 avtoprevoz-ftiških, 3 gostinska in 25 potrdil za opravljanje popoldanske obrti. Hkrati je odjavilo obrt 11 rednih in 5 popoldanskih obrtnikov. Zani-
POZIV
vsem davčnim zavezancem
Občinska skupščina Trebnje, oddelek za gospodarstvo in finance, poziva vse prispevčne zavezance, katerim se predpisujejo prispevki oziroma davki glede na dohodek, ki so ga dosegli v letu 1967, da v smislu SRS št. 7-67), predložijo napoved o celotnem dohodku, doseženem v preteklem letu. — Napoved mora biti vložena do 31. januarja 1968.
Enako morajo vložiti napovedi tudi vsi lastniki zgradb, ki dajejo stanovanjske in ostale prostore v najem bodisi gospodarskim organizacijam, bodisi zasebnikom proti plačilu v gotovini ali uslugam.
Poleg navedenih zavezancev morajo tudi vsi zavezanci, ki imajo vozove in hibridno trto, prijaviti eventualne spremembe v lastništvu na sedežu KU ali na oddelku za gospodarstvo in finance občinske skupščine Trebnje.
Napovedi ni treba vlagati zavezancem, katerim se odmera prispevkov in prometnega davka izvrši v pavšalnem znesku oziroma od pavšalno določene osnove.
Tiskovine za vložitev napovedi so na razpolago Pri oddelku za gospodarstvo in finance občinske skupščine Trebnje, soba št. 2-1, kjer bodo zavezanci Prejeli tudi podrobna navodila za vložitev.
ODDELEK ZA GOSPODARSTVO IN FINANCE ObS TREBNJE
pomujati za kupci in jim olajšati nakupe.
— Kako ocenjujete pri tem kreditno sposobnost zadruge?
— 2e na zadnji seji skupščine sem povedal stališče sveta za kmetijstvo, Id ugotavlja, da izguba v družbenem sektorju še vedno požira lepe milijone, ki bi jih lahko dobil kooperant v obliki kreditov za kmetijske stroje. To bi tudi bolj zbližalo kmeta in zadrugo. Ker se zavedamo, da nazaj ni poti in da je odgovornost za storjene napake zamegljena, meni svet, da je najboljši izhod iz tega čim boljše gospodarjenje na družbenih obratih, ki morajo postati rentabilni.
M. L.
’ ✓ • ■
Temenico je letos skoraj po vsem toku prekrila tako debela plast ledu, da je držala tudi drsalce. Slika je bila posneta v nedeljo pri trebanjskem mostu čez
Temenico (Foto: Legan)
KDAJ BOMO TUDI PRI NAS LAHKO V TRGOVINI REKLI:
„Že imate domačo krompirjevo moko?“
Te dni je bila izdelana študija o izgradnji obrata za predelavo krompirja, ki so jo financirali republiški zavod za rezerve, Kolinska tovarna Ljubljana
in KZ Trebnje
Tudi prehrana je del tistega, čemur pravimo sodoben način življenja. Nezadržno prodirajo med ljudi nove navade in z njimi tudi hitrejši način priprave hrane. V ZDA na primer še malokatera gospodinja izgublja čas z lupljenjem in pripravljanjem krompirja, saj bo kmalu polovica vsega pridelka predelanega v različne krompirjeve izdelke, ki jih imajo že kar 70 po številu. Kaj pa pri nas? Industrijske juhe so se že uveljavile, pri krompirju pa smo šele na začetku.
manje za obrt je močno naraslo, posebno še, če upoštevamo, da je bilo lani zavrnjenih precej zahtevkov, ker prostori in kvalifikacije občanov niso ustrezale.
Stare so že razprave, kako je treba obdavčiti obrtnike. Predvsem je treba enako obravnavati zasebno in družbeno obrt ter z davčno politiko spodbujati uslužnostno obrt, ki je še vedno slabo razvita. Treba je onemogočiti razne špekulacije in prekupčevanje, kar daje nekaterim dohodek, ki ne izhaja iz dela. Učinkovito se je treba boriti tudi proti šušmarstvu.
Kot je že znano, se za sodoben industrijski obrat, ki bi predeloval krompir, zanima Dolenjska, predvsem trebanjska občina. Tak obiat, ki bi dalal za potrebe jugoslovanskega trga, ne bi pomenil samo donosne industrijske dejavnosti, marveč bi močno vplival tudi na kmetijstvo, ki bi mu moralo dajati velike količine osnovne surovine.
Sedem strokovnjakov je te dni dokončalo osnovno študijo, ki smo si jo nadrobneje ogledali. Obrat bi imel po njej zmogljivost 4000 ton krompirjevih kosmičev, ki jih uporabljajo za pripravo krompir-
jevega pireja, in 2000 ton krompirjeve moke, ki je zelo dober dodatek kruhu, pecivu, mešanicam za omake in nekaterim drugim izdelkom. Krompirjevi kosmiči in moka sta se v Zahodni Evropi že močno uveljavila.
S surovino za tolikšno količino izdelkov ne bo težav. Na območju trebanjske, grosupeljske in novomeške občine je v oddaljenosti do 25 kilometrov ob povprečnem sedanjem pridelku 155 centov na hektar povprečno 26.000 ton tržnih viškov krompirja, tovarna pa bi jih ob 100-od-stotno izkoriščeni zmogljivo-
Samo ena pot: naprej
Krajevna organizacija Socialistične zveze Bistrica je sklenila, da je treba še enkrat pretresti, koliko je kdo prispeval za vodovod in koliko bo še moral
iimiiiiiiiiiiiiiniiiiitiiiniiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiuiimii
Prebivalci Bistrice, Prelesja in Puščave so se lani v okviru krajevne skupnosti lotili gradnje vodovoda, ki bo po predračunu veljal čez 30 milijonov starih dinarjev. Doslej je stal 15,8 milijona, pori čemer je gradbeni odbor dolžan trebanjskemu komunalnemu obrtnemu podjetju še štiri milijone starih dinarjev.
Pri gradnji so pomagali tudi gojenci pred vojaške vzgoje, vojaki in mednarodna mladinska brigada. Prvotno je bilo predvideno, da bodo ljudje teh vasi sami prispevali šest milijonov, vendar je bil kasneje revnejšim občanom zmanjšan prispevek za skupno 2,2 milijona Sdin. V jeseni je delo celo obstalo, dalj časa nepokriti jaulki pa graditeljem niso dajali najboljšega spričevala.
Na nedavni konferenci krajevne organizacije SZDL je bil zato vodovod najvažnejša točka dnevnega reda. Po daljši razpravi so sklenili, naj gradbeni odbor v kratkem še enkrat pretrese, koliko je kdo prispeval in koliko še mora. Doslej je pri vodovodu narejenih že čez polovico
priključkov in je treba delo nadaljevati, brž ko bo to dovoljevalo vreme.
sti potrebovala 30.000 ton. Pridelek krompirja pa je mogoče še povečati s tem, da ga kmetovalci več sadijo in da Uporabljajo boljše agrotehnične ukrepe.
Raziskava prodajnih možnosti pokaže, da je predvidena količina izdelkov pravzaprav majhna. Razvoju, ki ga doživlja svet, se jugoslovanska gospodinja ali jugoslovansko gostišče ne bosta mogla upirati. Kolikšne so možnosti samo za vmešavanje krompirjeve moke v kruh, ki postane z moko bolj okusen in dalj časa svež! Krompirjeva moka lahko nadomesti precejšnje količine pšenične moke, ki nam jo primanjkuje. Predračun kaže, da bi bile naše proizvodne cene krompirjevih izdelkov nižje kot svetovne, znana tvrdka KNORR pa se že zanima za sodelovanje.
Obrat, ki bi predvidoma zaposloval 160 ljudi in delal v okviru Kolinske tovarne Ljubljana, bi veljal skupaj z obratnimi sredstvi in stanovanji delavcev 4,4 milijarde starih dinarjev, letna vrednost proizvodnje pa b(i bila 5,5 milijarde »tarih dinarjev. Nemška bvrdka Dietzel je pripravljena razmeroma ugodno kreditirati vso opremo, tako da bi se obveznosti lahko zategnile na več let. Predlagan je sodoben tehnološki postopek, ki bi hkrati vključeval izdelavo krompirjevih kosmičev in krompirjeve moke.
M. LEGAN
TREBANJSKE IVERI
■ KAJ BO SELE POLETI? Komaj se je voda podražila, že je je zmanjkalo. Doslej so bili prebivalci navajeni, da je ni bilo samo poleti, zdaj pa so z njo težave še pozimi. Na upravi stiškega vodovoda iso obdolžili hud mraz, vendar vode ni bilo tudi en dan po odjugi. Res bo najbolj kazalo vodovod napeljati z Mirne, kjer ga namerava graditi DANA. Idejni načrt Je
■ PROSTORA SE ZA PET HIŠ.
Lani je bilo na območju zazidalnega načrta v Starem trgu dograjenih ali začetih 14 hiš. Trenutno Je tam prostora še za pet hiš, za katere je zemljišče že prodano. Za tem bo treba izdelati zazidalni načrt za naselje nad bloki nasproti osnovni šoli.
■ KOT OBIČAJNO — BREZ
 -------------.—r- ------ . ODZIVA. Te dni je potekal rok
že narejen, zmogljivost zajetja pa raziirnitve zazidalnega načrta tre-je 43 1 na sekundo, kar jejivain- bu_njskega rekreacijskega središča v
okolici bencinske črpalke in motela. Od občanov ni bilo pripomb.
Jo “J i lit* ncivuiiuv,	Jv **
polkrat toliko, kot je zmogljivost stiSkega.
■ S PECICO IZ SLUŽBE. V ponedeljek popoldne je bilo mogoče videti uslužbenki občinske uprave, kako gresta iz službe z električno pečico v roki. Ker je čez soboto in nedeljo ostala centralna kurjava nezakurjena, je v hudem mrazu na hodniku razneslo radiator. Večina delavcev uprave Je morala domov, ostali so le dežurni. Kot nalašč Je bilo ta dan veliko strank. Zgubljene ure bo uprava nadoknadila v soboto.
■ KRAJŠI DELAVNIK NA U-PRAVI KZ. Pred kratkim so na upravi trebanjske zadruge uvedli skrajšan delavnik. Proste sobote so kombinirali tako, da bo delovni teden štel 45 ur.
■ SNEGOBRANI LE V ODLOKU. Spreminjajoče se vreme in odjuga povzročata nevarnost za pešce. Se maja je občinska skupščina sprejela odlok, ki je med drugim predvideval tudi obvezno namestitev snegobranov, ki bi varovali ljudi pred nesrečo, vendar jih to zimo ni nič več kot lani.
Zakaj ne plužijo ceste Dobrnič-Mirna peč?
»še tri dni po hudem snežnem metežu, ki je bil v nedeljo, 7. januarja, ceste tretjega reda Dobrnič —Mirna peč cestarji niso očistili snega,« so se prejšnji teden pritoževali ljudje na sestanku v Svetinjah. Visok sneg je posebno prizadel šolarje, ki so morali nekajkrat celo na zbirno mesto v Dobrnič, ker šolski avtobus ni mogel priti do konca običajne poti. Občinska konferenca SZDL je od novomeškega Cestnega podjetja že zahtevala, naj skrbi za pravočasno odstranitev snega tudi s te ceste.
Danes občni zbor sindikata
Danes se bodo v Trebnjem zbrali delegati sindikalnih podružnic na občni zbor občinskega sindikalnega sveta. Na dnevnem redu bodo aktualni sindikalni problemi, med njimi tudi nezaposlenost in socialno zavarovanje. Večina sindikalnih podružnic je že imela občne zbore, tako da ima občinsko sidikal-no vodstvo pregled nad njihovo dejavnostjo.
Lepa Vida na trebanjskem odru
KUD France Prešeren, ki že več let obiskuije Trebnje, bo v nedeljo, 21. januarja, znova gostovalo v tem kraju. Tokrat se bo predstavilo z igro dir. J. Vožnjaika: Lepa Vida. Prireditev bo ob 18.30 v dvorani prosvetnega doma.
Velika Loka: sejem že marca?
Na Veliiki Loki, kjer so nekdaj že bili mani živinski sejmi, se dalj časa pogovarjajo o ponovni uvedbi sejmov. Stvari je vzela v roke KZ Trebnje in je občinski skupščini predlagala sejemski red, ki ga je le-ta budi podrdila. če bo šlo po predvidevanjih, bo prvi sejem že proti koncu marca. Na nedavni konferenci	krajevne organizacije
SZDL so ljudje predlagali, naj bi bil sejem redno enkrat na mesec.
V*'	■’
Ponekod kritika, drugje pohvala
Udeležba res ni bila vredna pohvale, zato pa so bile razprave boljše
Te dni, ko se je tudi pri nas živo srebro spustilo na 23 stopinj pod ničlo, so si šolski otroci iz Petrove in Mihelje vasi kar sami postavili avtobusno čakalnico, da ne bi na prostem zmrzovaje čakali avtobus, s katerim vsak dan potujejo v šolo. V čakalnici imajo klopi in peč, ki jo vsako jutro že pred sedmo uro zakuri dežurni, čakalnica sicer ne ustreza sodobnim gradbenim predpisom, vendar pa pomeni v hudi zimi otrokom skromno zatočišče. (Foto: Janko Mihelič)
Socialistična zveza je v črnomaljski občini končala letne krajevne konference; kako so uspele, pa je pred kratkim ocenjeval izvršni odbor občinske konference.
čeprav je bila na letošnjih krajevnih konferencah udeležba malo slabša kot lani (kar je posledica nedavnih sestankov, javnih tribun in zborov volivcev), pa je bila vsebina dela boljša. Razpravljali so največ o kulturni dejavnosti v občini ter o delu mladine. Posebno dobire delovne programe so za letošnje leto sprejeli v Črešnjevcu, Buto-raju, IcOžnem dolu in na Talč-jem vrhu.
Na drugih konferencah pa so pretežno govorih o komunalnih delih. Občani so zadovoljni z izvajanjem programa javnih del, ki je že zdaj mar-
sikateremu kraju pomagal k napredku. Zanimali so se še za zdravstveno zavarovanje kmetov ter za šolstvo, pri čemer so izstopala vprašanja neurejenega prevoza šolskih otrk.
V Starem trgu je bila posebno živahna in tudi kritična razprava o trgovini. Kupci nikakor niso zadovoljna z načinom postrežbe v trgovini in so se na sestanku javno pritoževali.
V delovnih programih, ki so jih na konferencah sprejemali, zavzemajo najvidnejše mesto predavanja o veterinarstvu, živinoreji in sadjarstvu. Najprej bodo zimsko kmetijsko šolo začeli na Vinici, želijo pa sd je tudi v nekaterih drugih krajevnih središčih.
Skoro povsod so vodstva
Mladinska konferenca konec januarja
Dejavtnosti občinskega komiteja ZMS v Črnomlju zadnje čase skoraj ni čutiti, kljub temu pa večina aktivov na terenu vneto dela pri organizaciji predavanj, kulturnih prireditvah itd. V Črnomlju upajo, da bo na občinski mladinski konferenci, ki je predvidena za konec januarja, izivoljeno bolj delavno vodstvo mladinske organizacije, še prej pa bo o mladinski dejavnosti razpravljala občinska konferenca ZKS. Gradivo o tem problemu pripravlja posebna komisija.
Črnomaljci spet na odru!
Pred kratkim so se člani dramske skupine v Črnomlju po dolgoletnem premoru lotili študija Gogoljevega Revizorja. Pod vodstvom režiserja Janeza Kramariča so z bralnimi vajami že začeli. Težave pa imajo s prostori. Zar časno vadijo kar v pisarni Zveze kultumo-prosvet-nih organizacij, ker pa prostor ni primeren, upajo, da jim bo glasbena šola odstopila sobo. Uprizoritev je predvidena za 8. marec, čmomaljčani bodo s tem delom tekmovali v okviru Župančičevega natečaja.
Kdo pojde v Celovec?
Turistični biro v Črnomlju je že začel zbirati prijave za drsalno revijo v Celovcu. To prireditev na ledu — Dunajsko drsalno revijo — si je že prejšnja leta ogledalo precej Belokranjcev, in ker so bili močno zadovoljni, verjetno tudi letos udeležba ne bo slaba. Poseben avtobus bo izletnike peljal iz Črnomlja v Celovec in nazaj, cena pa ni dosti višja od lanske. Revija bo v času od 8. do 18. februarja.
PRI ODBORNICI, USLUŽBENKI IN GOSPODINJI
Odbornica, ki ne pomeni le številke
»Za novi delavnik je v podeželskih mestih manj pogojev — Ceste IV. reda so zanemarjene! V skupščini glasujem le za zadevo, ki se mi zdi pametna«
Mlada, prikupna administratorka pri obrtnem komunalnem podjetju, Vera Rožič je že dve leti odbornica občinske skupščine poleg tega pa je še članica plenuma ObiSS, članica občinske konference SZDL, dela pa tudi v Zvezi komunistov. V službi ima dela čez glavo, prav tako pa doma, saj je tudi gospodinja in mati 5-letne deklice.
Med kramljanjem sem opazila, da ji beseda gladko teče in da je pripravljena odkrito povedati, kaj ji je všeč in kaj ne. Začeli sva pri novem delavniku, ki ponekod razburja duhove, drugje pa se zanj ogrevajo. O tem misli tovarišica Vera takole:
— Preden se bomo pri nas odločili za uvedbo novega delovnega časa, kakršnega bodo imele v letu 1968 vse zvezne in republiške ustanove, bomo morali dobro premisliti. V podeželskih krajih so namreč pogoji — otroško varstvo, družbena prehrana itd. — še dosti slabši kot v večjih mestih. Naredili pa bi napako, če bi že takoj v začetku vrgli puško v koruzo.
— Ali bi vi v skupščini glasovali za novi delavnik, četudi bd mislili, da zanj še ni čas?
— Roko dvignem le tedaj, če se mi zdi zadeva, o kate-
ri odločamo, pametna in dobro premišljena. Ne bojim se povedati, da za lanski občinski proračun nisem glasovala, ker sem vedela, da s tako pičlimi sredstvi ne bomo mogli normalno delati. Kadar pa zadevo premalo poznam, se glasovanja vzdržim.
— Kako ocenjujejte delo vaše skupščine in občinske u-prave?
— Sem mnenja, da obe v redu poslujeta in nimam nobenih pripomb na njuno delo.
— Katero neurejeno stvar v vaši občini smatrate za najbolj potrebno rešitve?
— Problemov je več, vendar smo začeli najnujnejše komunalne zadeve reševati s pomočjo samoprispevkov, kul-
turno področje pa bo razgibal razpisani natečaj za Zupančičevo nagrado. Smatram, da bi morali najprej poskrbeti za ceste IV. reda. Če jih ne bo nihče vzdrževal, kot se to dogaja zdaj, jih bomo morali orej ali slej zapreti.
Ra
Pred volitvami v delavske svete
Jutri bo v Črnomlju sestanek s predsedniki delavskih svetov in sindikalnih podružnic zaradi vsebinskih in tehničnih priprav na ^bližnje volitve v delavske svete in zaradi organizacije letnih konferenc v sindikalnih podružnicah.
-*■
Vera Rožič je ena najbolj delavnih žena v črnomaljskem javnem življenju.
krajevnih organizacij želela več sodelovanja in pomoči občinskega vodstva SZDL, razen tega pa so se zavzemali za povečanje števila članstva. O tem je sicer že nekaj let govor, vendar uspeh pri pridobivanju novih članov doslej ni bil velik.
Ekspresna popravila pri KZ Črnomelj
Pred sedmimi meseci sem se oglasil v mehanični delavnici kmetijske zadruge Črnomelj in naročil cirkular. Rekli so mi, naj pridem čez en mesec. Po preteku tega roka sem ponovno prišel, pa so mi rekli, naj pridem čez tri dni. Toda tudi takrat ni bilo nič! še in še sem hodil spraševat, kdaj bo cirkular končno pa so mi pred kratkim dejali, da ga ne morejo narediti, ker nimajo modela. Ne _ vem, zakaj mi tega niso že prvič povedali? Zakaj prevzemajo naročilo za delo, ki ne sodi v njihovo poslovanje in katerega niso sposobni opraviti?
ANTON ŠEGINA
Upokojenci negodujejo
Podružnica društva upokojencev v Črnomlju je imela redni tromesečni sestanek, na katerem je bila udeležba res dobra, člani so se največ zanimali za novosti, ki se o-betajo pri pokojninah, močno pa so negodovali, ker so dobili od občine ter-jatev, da morajo plačati krajevni prispevek za 5 mesecev nazaj. Za nekatere predstavlja to že globok poseg v žep, ki ga bodo dlje časa čutili, želeli so, naj bi občina uredila mesečno plačevanje samoprispevka.
V. delavske športne igre
Občinski sindikalni svet v Črnomlju organizira tudi letos delavske športne igre, ki se bodo začele 20. januarja, trajale pa bodo do dneva mladosti, 25. maja. Letos je razpisano tekmovanje v streljanju, ke-glanju, odbojki, malem nogometu, šahu, kolesarjenju in smučanju. Ker je med tekmovalci v delovnih kolektivih že zdaj precej zanimanja, računajo na veliko število prijavljenih ekip.
Ponovno smo pričeli s prodajo vsega metrskega olaga, konfekcije, posteljnine in preprog za 5-me-sečno brezobrestno odplačilo.
Oeletekstil« ČRNOMELJ
Hokus pokus se nadaljuje
Reorganizacija zdravstvene službe se je na našem področju tik pred koncem zataknila edinole v Beli krajini — Za zakon o reorganizaciji so bili vneti vsi, ko pa bi ga morali začeti izvajati, so mu Belokranjci pokazali hrbet — Medtem ko je novomeški zdravstveni dom že začel delati skupaj s trebanjskim in krškim zdravstvenim domom, si v Metliki in v Črnomlju prizadevajo postati izjema v zakonu — Zakaj tako, smo pismeno vprašali oba zdravstvena doma, toda odgovor smo dobili samo iz Metlike.
VPRAŠANJE: Vaš kolektiv je na referendumu zavrnil združitev z novomeškim zdravstvenim domom, čeprav v pripravljalni fazi ni imel pomislekov zoper združitev. Ah bi hoteli navesti nekaj poglavitnih vzrokov za tako odločitev?
*
VPRAŠANJE: Ali kolektiv ve, kakšne posledice izhajajo iz njegove odločitve in kaj predvideva zakon v tem primeru?
ODGOVOR na obe vprašanji skupaj: Ne kolektiv zdravstvenega doma v Metliki ne direktor ni bil nikdar proti integraciji v zdravstvu, ker smo globoko prepričani, da je ta potrebna. Najboljši dokaz za to je, da je naš direktor avtor elaborata o strokovni ureditvi v novem, integriranem zdravstvenem domu. Elaborat je bil v celoti sprejet. Glede referenduma pa tole: ali se tajno glasovanje, ki je bilo izvedeno v delovni skupnosti, lahko imenuje referendum, če ni bilo predtem odkrito in natančno razloženo kolektivu, katere druge morebitne rešitve še obstajajo razen pripojitve k novomeškemu zdravstvenemu domu? Zanje smo morali izvedeti iz dnevnega tiska. Gre namreč za 1. sklep ustavnega sodišča SRS o protiustavnosti glede postopka izvajanja prisilne uprave in 2. obvestilo, da sta Kočevje in Ribnica dobila odobritev za ustanovitev svojega zdravstvenega doma, čeprav imata samo 28.000 prebivalcev.
Menimo, da se je naš kolektiv negativno izrekel zlasti zaradi tega, ker je bil nepopolno informiran in v časovni stiski, razen tega pa je bil revoltiran pod vtisom, da naše samoupravne pravice niso upoštevane. Na primer: če se na referendumu ne izrečeš za pripojitev, dobiš prisilno upravo in 15-dnevni odpovedni rok.
Gotove je. da so imeli pri odločanju določeno vlogo tudi ekonomski činitelji, ker je naš zdravstveni dom že dolgo med najboljšimi gospodarji v naši regiji. Ali je
torej zares pod tako nejasnimi pogoji bilo treba hiteti z referendumom, ne da bi prej dokumentarno raz jasnih vse možnosti in posledice?
VPRAŠANJE: Kakšna organizacija zdravstvene službe bd bila po Vašem mnenju najprimernejša na področju vaše občine in s čim jo utemeljujete?
ODGOVOR: Po mnenju našega kolektiva zakonski limit 40.000 prebivalcev (kar je pogoj za ustanovitev samostojnega zdravstvenega zavoda) ne predstavlja nepremostljive ovire, če obstajajo upravičeni razlogi (razen zaokrožene belokranjske populacije še velika gravitacija sosednje Hrvaške), se lahko napravi izjema, kar dokazujeta Ribnica in Kočevje.
Videti je, da smo posvečali premalo pozornosti želji belokranjskega prebivalstva, družbeno-političnih organizacij in zaposlenih zdravstvenih delavcev. Ti so prepričani, da so upravičeni do svojega zdravstvenega doma, ker vidijo v njem boljšo perspektivo za izvajanje zdrav-stvene zaščite. Upoštevajte še vedno osnovne koncepte zakona o reorganizaciji zdravstvene službe, bi bila naša, samostojna zdravstvena služba bolj strokovna in ekonomsko urejena
PRIPOMBA UREDNŠTVA: Povedati moramo, da odgovora iz Metlike nismo mogli dobesedno objaviti, ker je bil predolg, objavili pa smo vse njegove najvažnejše navedbe. Iz njih bodo naši bralci in zavarovanci lahko razbrali stališče metliškega zdravstvenega doma do reorganizacije v zdravstvu. Tako informacijo pa smo zavarovancem dolžni dati, saj je šlo doslej tako mimo njih vse, kar se je pletlo v zdravstvu.
O morebitnih najnovejših spremembah glede rešitve tega vprašanja pa bralcem tudi še ne moremo postreči, ker v ponedeljek nismo mogli zvedeti, kakšna je bila vsebina pogovorov, ki so jih imeli predstavniki obeh občin v soboto
Občinska seja zaradi LEPISA
Kaže, da bo propadlo podjetje LEPIŠ prevzela novomeška industrija motornih vozil — Za novega prisilnega upravitelja je bil imenovan direktor IMV
Jurij Levičnik
-V Metliki so na občinski seji, ki je bila na hitro sklicana v ponedeljek, 7. januarja, obravnavali predvsem zadevo LEPIŠ. Odbornika Fux in Brodarič sta začela razpravo s kritično oceno položaja in ostro obsodbo od-
Salama s sladkorjem
Pred kratkim sem se ustavil v Maroltovi gostilni v Podzemlju. Naročil sem nekaj za pod zob, gostilničarka pa mi je prinesla salamo, potreseno s sladkorjem, čebulo, namazano z jajčnim rumenjakom in kos kruha, ki je bil videti, kot da bi se z njim poigravala miš. Ko sem ji dejal, da s tem nisem zadovoljen, je odvrnila:
»če ti ni všeč, pa pusti!«
Da v tej gostilni niso zaželeni natančni gostje, sem zvedel že prej, ko mi je ob neki priložnosti gostilničar dej Ed: »Tu imaš pet tisočakov, samo da te ne bo več k nam!«
Smatram, da ob takem poslovanju ne moremo računati na razcvet turizma in da bi morala bita prva lastnost naših gostilničarjev — prijaznost.
ANTON ŠEGINA
govornih ljudi v propadlem podjetju, o čemer je odbornik Manek Rux govoril tudi že na eni prejšnjih sej.
Ugotovili so, da je bivša proizvodnja lesnoindustrijskega podjetja Suhor že pri kraju in da zato nima smisla z dosedanjimi kupci sklepati novih pogodb. Prisilna uprava s Francem Vrviščar-jem je namreč podjetju zagotovila nekaj novih naročil novomeške tovarne IMV. Ker je delo že lepo steklo, so bili
na seji mnenja, da bi bilo najbolje imenovati novega prisilnega upravitelja iz kolektiva IMV. Predlagali so direktorja IMV Jurija Levičnika in njegovo imenovanje tudi iz-izglasovali.
Gre namreč za večjo stvar! Obstaja dogovor, na katerega sta pristala tudi že delavski svet in upravni odbor IMV, da bo ta tovarna prevzela LEPIŠ, če uspe prisilna poravnava z upniki, ki bo tekla do 19. januarja 1968.
Akcija za nov gasilski dom
Na pobudo občinske gasilsike zveze v Metliki je bil pred kratkim sklican sestanek, katerega so se udeležili člani gasilske zveze, predsedniki svetov pri občinski skupščini ter vodstva družbeno-političnih organizacij. Razpravljali so o enotni akciji za sprejetje letošnjega krajevnega samoprispevka v Metliki, namenjenega gradnji gasilskega doma. Samoprispevek so Metličani že
več let plačevali za razna javna deila, letošnji pa bi šel izključno za gradnjo gasilskega doma, ki je trenutno najbolj potreben. Nekaj sredstev je že na razpolago in če se bodo občani odločili za sprejetje samoprispevka, bodo gasilski dom začeli graditi še letos. Načrti za gradnjo že obstajajo. Metličani želijo, da bi dočakali 100-letnico gasilskega društva
v	novem domu.
Spoznavajmo svet in domovino!
V radijskem tekmovanju Spoznavajmo svet in domovino se je Metlika
Gospodarstvo na pragu 1968
Na razširjeni seji občinskega komiteja ZKS v Metliki so razpravljali o stanju gospodarstva v domači občini
Hvala Centromerkurju in drugim
Otroški vrtec v Metliki je za novo leto dobil lepa darila in igrače, za kar se otiroci in vzgojiteljica iskreno zahvaljujejo darovalcem. Posebno se zahvaljujejo trgovskemu podjetju CENTROMER-KUR iz Ljubljane, ki je metliškim malčkom podarilo lepo zbirko igrač, metliškim podjetjem in organizacijam pa so hvaležni za bogate prispevke.
Na zadnji slavnostni in delovni razširjeni seji občinskega komiteja ZKS v Metliki so počastili 30-letnioo prihoda maršala Tita na čelo Komunistične partije, zatem pa razpravljali o stanju gospodarstva ob koncu leta 1967.
Ugotovili so, da so vprašanja obratnih sredstev, ne-dograjenost podjetij, izrabljenost osnovnih sredstev, premajhna produktivnost, izobraževanje proizvajalcev, slaba izkoriščenost reprodukcijskega materiala in spremljanje proizvodnih sfcroštoov, nezadovoljiva delavna disciplina ter osebna odgovornost tiste pomanjkljivosti, ki se kažejo v večini delovnih organizacij, vendar ne v vseh enako.
Tudi tovarni BETI primanjkuje obratnih sredstev, predvsem zato, ker je doslej vsa razpoložljiva sredstva vlagala v razširjeno reprodukcijo, hkrati pa ni mogla krepiti še sklada obratnih sredstev. Precejšen problem v gospodarstvu predstavljajo nedo-grajenost komunale, kmetijstva in deloma trgovine.
Pri obravnavi produktivnosti so se v razpravi precej zadržali. Očitno je, da je ta si-
Po 150. členu zakona o prispevkih in davkih občanov (Ur. list SRS št. 7—67 in 36—67)
izdaja uprava za dohodke
OBČINSKE SKUPŠČINE METLIKA
JAVNI POZIV
za vložitev napovedi za odmero prispevka in davka za leto 1967
Zavezanci zasebnega sektorja, ki so v letu 1967 opravljali kakršnokoli gospodarsko dejavnost ali opravljali samostojni poklic z namenom pridobivanja dohodkov, morajo zaradi odmere prispevkov in davkov vložiti davčno napoved, in sicer:
1. zavezanci prispevka iz osebnega dohodka od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki plačujejo prispevek po dejanskem dohodku,
2. zavezanci prispevka iz osebnega dohodka od in-telektualnih storitev, ki plačujejo prispevek po dejanskem dohodku,
3. zavezanci prispevka od skupnega dohodka občanov, ki so v letu 1967 presegli 20.000,00 Ndin skupnih osebnih dohodkov,
4. zavezanci davka na dohodek od stavb,
5. zavezanci od davka na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic.
II.
Napoved za odmero prispevka oz. davka za leto 1967 vložite pri upravi za dohodke občinske skupščine Metlika najkasneje do 31. januarja 1968.
III.
Tiskovine za vložitev napovedi dobite pri upravi za dohodke občinske skupščine Metlika, soba št. 1, od 17. januarja 1968 dalje.
Občinska 'skupščina Metlika Uprava za dohodke
cer napredovala, še vedno pa ni zadovoljiva, oziroma tolikšna, da bi z njo lahko konkurirali pri ceni izdelkov na mednarodnem trgu.
Ob tem pa so pojasnili tudi izvozno politiko, ki dobiva v zadnjem času drug namen. Večja podjetja bodo morala v izvozu iskati svoj življenjski prostor, saj postaja očitno, da je domači trg zanje premajhen. Ob zmeraj močnejši konkurenci tujih in domačih podjetij iste stroke pa
bo mogoče v tujini uspeti le z nižjo ceno — ta pa je v nemajhni meri odvisna od večje produktivnosti. S tem v zvezi so poudarili, da je prav od povečanja storilnosti odvisno nadaljnje zaposlovanje delovne sile. če bodo podjetja na zunanjem trgu konkurenčna, bodo lahko povečala proizvodnjo in zaposlovala nove ljudi, v obratnem primeru pa obsega proizvodnje nikakor ne bo moč spreminjati.
pomerila z Ilirsko Bistrico. Tričlanska ekipa, ki je odgovarjala na glavni temi: Nadaljnji gospodarski razvoj Slovenije in Slo venska glasbena ustvarjalnost po letu 1918, se je odlično odrezala in sd de-
li	nagrado 100.000 Sdinar-jev z ekipo Ilirske Bistrice. Nekoliko manj sreče so imeli gledalci v dvorani, ki niso znali odgovoriti na vprašanje s področja resne glasbe. Ta neuspeh — vprašanje je bi-
lo	zelo težko — je pripomogel Ilirsiki Bistrici, da je zmagala z rezultatom 27:24 in si s tem priborila pravico do nadaljnjega nastopanja. Kljub porazu pa so Metličani s tekmovanjem zadovoljni, saj je bil večer prijeten in razburljiv. Takmovanje je orgar nizi,ral občinski komite ZMS Metlika, dvorana pa je bila polna.
Metliške šivilje nimajo konkurence
Šiviljska delavnica v Metliki je edina tovrstna družbena obrt v vsej Beli krajini — Stranke so z delom tako zadovoljne, da šušmarstva v tem poklicu
skoraj ni
Pri avtobusni postaji, »pri Caru«, kakor pravijo v Metliki, že od lanske pomladi dela Kometova šiviljska delavnica. Ko je podjetje KOMET proizvodnjo preselilo iz teh prostorov, so jih dodelili šiviljski delavnici. Lokacija je ugodna zlasti za stranke, ki iz raznih krajev prihajajo z avtobusi.
Mojstrica Nada Kopinič je že nekdaj veljala za najboljšo šiviljo v Metliki, z večletnimi izkušnjami pa je pri spretnosti še pridobila. Zdaj lahko v šiviljski delavnici narede vsako obleko po okusu stranke.
Pred novoletnimi prazniki si razen tovarišice Nade niso mogli oddahniti tudi drugi člani kolektiva: 3. šivilje, krojač in 2 vajenki. Na pultu so imeli cele kope blaga za večerne obleke, od najtanjše svile, do brokata, lameja, čipk in klasičnega volnenega blaga. Za Novo leto bi bila vsaka žena rada lepa, zato imajo šivilje tedaj nonstop delovni čas.
Edina slaba stran metliške šiviljske delavnice je po mnenju strank predolga čakalna doba. Po navadi je treba na vrtoča kaiti vsaj mesec dni, le če gre za nujno delo v pri-
meru smrti ali poroke, ustrežejo takoj.
Cene glede na dobro izdelavo niso pretirane, čeprav je treba seči kar globoko v žep, če imate v izdelavi na primer kostim. Zanj računajo od 18.000 do 20.000 Sdin, medtem ko poletno obleko navadnega kroja izdelajo za 4.000 Sdin.
Ker so stranke z delom tako zadovoljne, metliška šiviljska delavnica piri izdelavi ženskih oblačil nima konkurence v Beli krajini in tudi šušmarstvo v šiviljskem poklicu ne uspeva, malo bolj hodijo v zelje edinole zasebni krojači.
Vsem občanom mesta Metlike
Kakor vsako leto so tudi letos pred nami zbori volivcev, na katerih naj bi se občani pogovorili o načrtih in nalogah s področja gospodarstva, komunalnih zadev, urbanizacije, o davkih in prispevkih itd.
Zbori volivcev naj ba tudi letos odločili o naša dolgoletni skupni akciji — o samo-
prispevku. Vrsto krajevnih problemov (nekatere ceste, pločniki, vrsta ostalih komunalnih zadev itd.) smo s to skupno akcijo v prejšnjih letih že rešili, v letu 1966 smo s samoprispevkom sodelovali pri finansiranju gradnje nove šole v Metliki, prav tako pa smo v letu 1967 zbirali sredstva za gradnjo gasilskega
SPREHOD PO METLIKI
■ RAZSTAVA FOTOGRAFA AN-TONA MUCHA, ki je v Metliki delal še pred prvo svetovno vojno, je zaradi preurejanja muzejskih zbirk začasno zaprta. Odprta pa bo nato Se ves februar in marec in si jo bodo Metličani in drugi še lahko ogledali.
■ HUD MRAZ JE PRITISNIL prejšnji teden in je živo srebro nekajkrat zdrsnilo tudi do 20 stopinj pod ničlo. Zato so dela na vseh gradbenih objektih zastala. Le v notranjosti bodoče samopostrežne trgovine uspešno delajo razni obrtniki in bo lokal verjetno že čez kak mesec odprt.
■ NA POSVETU LJUDSKOSTJO-SVETNIH DELAVCEV, ki ga je bil prejšnji teden sklical podpredsednik občinske skupščine, so zastopniki posameznih panog sklenili, da bodo čimprej izdelali programe ta ugotovili, kakšna denarna sredstva bo terjala posamezna prosvetna dejavnost. Semkaj bodo vključene tudi nekatere turistične akcije. Treba bo izdelati okvirni načrt, v katerem naj bi pri nekaterih programih s finančnimi sred-
stvi poleg rednih občinskih dotacij sodelovale tudi gospodarske organizacije in sklad SRS za pospeševanje kulturnih dejavnosti. V dveh tednih bo nov sestanek, na katerem bo določen prioritetni red vseh kultumo-prosvetnih akcij.
■ ČERAVNO JE NOVO LETO že mimo, naj omenimo, da so letos razna metliška podjetja postavila po mestnih ulicah, na križiščih in trgih kar enajst novoletnih dreves, ki so v večernih urah s številnimi barvastimi žarnicami dajale mestu res praznični videz. Zlasti lepi sta bili smreki tovarne BETI in KOMETA, ki sta se zaporedoma prižigali v več plasteh raznobarvnih žarnic.
■ NOČNI VIDEZ METLIKE postaja vse pestrejši, saj so se nekaterim neonskim in svetlobnim napisom po mestu v zadnjem času pridružili še trije: na Bračikovi hiši sveti tribarvni neonski napis nove Kokrine trgovine Kranjec, nasproti se blesti napis Vinske kleti, medtem ko je na bivši Mu-chovi hiši svetlobna reklama Mercatorjeve kave.
doma. Do sedaj smo zbrala približno polovico potrebnih sredstev (okrog 25 milijonov Sdin), akcijo pa je potrebno nadaljevati tudi v letu 1968.
Menda ni treba posebej poudarjati potrebe po prostorih in opremi gasilskega društva, želimo poudariti le to, da bo metliško gasilsko društvo v letu 1969 praznova-
lo	100-letnico ustanovitve.
Te dni vas bodo obiskali predstavniki gasilske organizacije in organizacije SZDL ter vam podrobno obrazložili potek in namen naše skupne akcije. Predlagamo, da akcijo podpremo vsi tako, kot smo vrsto let skupno reševali nekatere druge naloge in probleme.
Za sodelovanje in pomoč hvala v imenu vseh tistih, ki jim je in bo gasilska organizacija rešila iz plamenov ali očuvala hišo, hlev, tovarno itd.
GASILSKO DRUŠTVO KRAJEVNA ORGANIZACIJA SZDL METLIKA
Prvič o novem delovnem času
Izvršni odbor občinske konference SZDL v Metliki namerava z občinskim sindikalnim svetom v kratkem sklicati skupno sejo. Pogovorili se bodo o reelekciji vodilnih delovnih mest, o uvedbi 42-urnega delovnega tedna ter o možnostih za uvedbo novega delovnega časa.
Podjetja nerealno ocenjujejo
7. januarja je predsednik občinske skupščine Metlika Peter Vujčič sklical posvet z direktorji. Obravnavali so gospodarski položaj v državi, še posebno pa	razmere	v gospo-
darskih organizacij ali domače občine. Glede na primer LEPISA so poudarili, naj podjetja realno ocenjujejo zaloge blaga in v zaključnih računih prikažejo vrednosti,	kakršne
lahko	spričo	trenutnih
tržnih	razmer	dosežejo.
Ker so vsi prisotni uvideli koristnost takih sestankov in izmenjave mnenj, so oklenili podobne posvete organizirati ob koncu vsakega tromesečja.
Na Božakovem je RK delaven
Po nekajletnem premoru je maja lani na Božakovem spet zaživela organizacija Rdečega križa. Novoizvoljeni odbor je pod predsedstvom Antona Kočevarja takoj začel delati. Zbrali so precej novih članov in prostovoljnih krvodajalcev, zadnje čase pa je spet prišlo do nesporazumov. Ko je odbor delil skromno materialno pomoč najpotreb-zelo zadovoljni in so poudari-nekateri užaljeni, ker niso nič dobili. Čeprav je bila pomoč pravično razdeljena, so se nekateri hodili razburjat k učiteljici in k funkcionarjem. škoda, da posamezniki nočejo razumeti, da vsem ni mogoče pomagati in kaj deliti, neupravičena užaljenost pa lahko vnovič zavre delo RK, ki je že lepo steklo.
ANICA PEZDIRC
Komisija bo ugotovila
O zemlji, ki so jo nekateri metliški občani svo-ječasno dobili v last od splošnega ljudskega premoženja, zdaj pa jo prodajajo za drag denar, je bilo na zadnji občinski seji spet govora. Da bi u-gotovili način pridobitve sporne zemlje in zakonitost prenosa na drugega lastnika, je skupščina i-menovala posebno komisijo, ki bo na naslednji seji poročala o svojih u-gotovitvah. Za predsednika komisije je skupščina imenovala inž. Julija Nemaniča.
OBIŠČITE
KAVARNO RESTAVRACIJO IN KLETNO RESTAVRACIJO HOTELA
METItOPftL
NOVO MESTO pri avtobusni postaji
meHiškisxitfednik
Najboljša rešitev je združitev z IMV
OPREMALES stoji pred nepremostljivo zapreko: ustvarja premalo denarja za plačilo družbenih obveznosti in za odplačilo najetih posojil — Najboljša bo gotovo pripojitev k IMV, ker bi bile s tem rešene težave OPREMALESA, IMV pa bo dobil zmogljivosti za proizvodnjo avtomobilskih prikolic
tujem tržišču že nekaj let zelo iskane.
Brez dvoma so samoupravni organi, kolektiv in upravno vodstvo OPREMALESA pred težko odločitvijo. Ne gre jim zameriti želje, da hi OPRE-
Rekonstruirani OPREMA-	odplačilo posojil pa ba morali	sredstev imajo račun podjet-	MALES obstajal še naprej.
LES je stekel po reformi,	iz-	imeti vsaj 56 milijonov Sdin	ja že od septembra lani blo-	Res pa je, da gre v njihovem
računi v načrtih za rekon- skladov. .	karan.	primeru za gospodarsko nujo,
ebrukcijo pa so bili izdelani Po načrtih za rekonstrukci- Stvar je prišla tako daleč, pred katero ne gre zapirata na predreformno obdobje.	56	jo bi morali dobiti 65 mili-	da si OPREMALES sam ne	oči. Prav gotovo je rešitev, v
odst. proizvodnje izvažajo,	44	jonov Sdin obratnih sredstev,	more več pomagati. Kolektiv	kateri bi trgovska podjetja re-
j-	j	£-er k0ga denarja	je iskal rešitev pri trgovskih
niso mogli uvesti druge izme-	podjetjih-izvoznikih v Ljub-
ne, s katero bi dosegla z re-	ljami. Ta mu ponujajo sana-
kanstrukcijo predvidenih 650	cijslki kredit na 5 let in koo-
od^t. pa je prodajo na domačem trgu. Cene sicer dosegajo, toda premalo ustvarjajo za odplačilo najetih posojil. Po zaključnem računu za
Sdin skladov, za pokritje družbenih obveznosti in za
ševala proizvodnjo, malo verjetna in težko sprejemljiva. Se tako lepe želje, ki so v nasprotju s stvarnostjo, pa so milijonov Sdin proizvodnje, peracijsko pogodbo, zahtevajo odveč. V pripojitvi k IMV je
dolgoročna rešitev, ki je tako v interesu OPREMALESA kot v interesu IMV. Zanjo se ogrevajo tudi na novomeški
1967 bodo skupaj z amortiza- Kljub težavam so lani v eni pa ded dobička. Razen tega cdjo ustvarili 17 milijonov izmeni ustvarili za 510 mil- obljubljajo tudi pomoč v ob-
jonov Sdin vrednosti, toda zaradi pomanjkanja obratnih
Novoletna pomoč revnim
ratnih sredstvih. V kooperacijski pogodbi jim zagotavljajo naročila izdelkov (zlasti za občini. Upamo, da se bo tudi izvoz), ki bodo za OPREMALES rentabilni. Kolektivu se
zato, ker bi OPREMALES ostal še naprej samostojno podjetje.
Druga rešitev se ponuja v neposredni bližini: to je pripojitev k IMV. Novomeški IMV bi v tem primeru pre-Občinski odbor RK iz No-	v2®1 vse zaposlene v OPRE-
vega mesta je razdelil oskr-	MALESU in v njegovih pro-
bovancem pakete z oblačili in	štorih organiziral proizvod-
novoletnimi dobrotami, pre-	hjo avtomobilskih prikolic,
skrbel šolskim kuhinjam za	V kratkem bi v teh prosto-
13.335 Ndin živil, podmlad-	riil zaposlili še okoli 100 no-
kom RK v šolah in socialno	vib delavcev. S tem bi bile
za socialno delo, občinskega	šibkim družinam pa za 5820	odpravljene vse OPREMALE-
odbora RK, krajevnih skup-	Ndin oblačil in obutve. Indu-	SOVE težave, razen tega pa
nosti in drugih družbeno-poli-	stri ja obutve je v ta namen	bi bila v IMV rešena tudi
tičnih organizacij.	prodala po znižanih cenah 63	proizvodnja prikolic, ki so na
Novomeški Center za soci-	parov čevljev, STANDARD —
MERCATORJEVA poslovna e-nota pa po znižanih cenah živila.
Predstavniki KO RK in šolskih podmladkov RK so obiskali 43 revnejših družin,
OPREMALESOV kolektiv razsodno odločil za IMV in po-zdi ta rešitev dobra predvsem zabil na spor pred leti, kn je
F>o nepotrebnem še zdaj kamen spotike. M. JAKOPEC
Če bi računali po lanskem...
V Novem mestu so izračunali, da bi se letošnji občinski proračun povečal približno za 4 odstotke, če bi ga sestavili po merilih, ki so veljala lani. Drug račun jim je povedal, da hi se moral predračun povečati za okoli 46 odstotkov, če bi hoteli pokriti vse proračunske potrebe v letu 1968. Sredstva, ki ba se tako zbrala za šolstvo, tu niso upoštevana. Na kakšna proračunska sredstva letos lahko računajo, bodo zvedeli šele ob koncu januarja, ko naj bi bile že znane prispevne stopnje in delitev proračunskih sredstev. Predvidevajo, da se delitveno razmerje med občino in republiko letos ne bo spremenilo.
Darila dobili tudi oskrbovanci v domovih za onemogle in ostarele ter nekateri slepi občani -Šolskim kuhinjam za 13.335 Ndin živil
Revni, redni socialni podpiranci, oskrbovanci v domovih za onemogle in ostarele, nekateri invalidi in drugi družbene pomoči potrebni občani novomeške občine so dobili za novo leto darila iz Centra
Prve sindikalne konference
V novomeški občini so imeli med prvimi konference sindikalnih podružnic v novomeški ISKRI, šentjemejskem PODGORJU in škocjanski oziroma šentjemejski osnovni šoli. Obravnavali so gospodarjenje, delovne programe sindikata za leto 1968, delovno disciplino in podobno. V programih obeh gospodarskih organizacij sta predvsem zahtevana izo braževanje zaposlenih in posodobljanje proizvodnje. šolniki so načeli vprašanje materialnih možnosti za izobraževanje. Konference drugih sindikalnih podružnic bodo po seminarjih, ki jih bo ob koncu januarja priredil občinski sindikalni svet. Po rokovniku, ki ga je dal ObSS, bodo morali biti občni zbori vseh sindikalnih podružnic opravljeni do zadnjega marca.
Mladina v čast dneva armade
V zanimivih nalogah se zrcalijo razmišljanja mladih o pionirjih kurirjih in rojstvu, razvoju in pomenu JLA
alno delo je razdelil rednim podpirancem 8090 Ndin enkratne pomoči, 4460 Ndin izredne pomoči 27 socialno ogroženim družinam z več otroki in posameznikom (med drugim 5 slepim), oskrbovancem v domovih za onemogle in ostarele pa po 30 Ndin.
Letošnja želja — 600 otrok
11. januarja se je v Novem mestu sestal akcijski odbor za počitniško okrevanje
Novo mesto 11.258, občina 48.125
V Novem mestu in njegovem ožjem območju (Brod, Bršiin, Irča in 2abja vas, Šmihel) je ob koncu leta 1967 živelo 11.258 prebivalcev. Ob zadnjem popisu prebivalstva lani 1. aprila je imelo samo Novo mesto 8876 ljudi. Narav-
jimčestitah za novo leto m otrok in sklenn i5eti vse izročili manjša darila^ člani trebno> da bi bil letošnji solskih podmladkov RK so ^	lanskega,
obiskali tuda ostarele in one- PrJdvidel ^ ^ bi bilo ^
m” Jlm 005 1	1	23	no	tos treba poslati na počitni-
Občinski odbor RK in Cen- ^ okrevanje na morje ali v ter za socialno delo v No- visinske kraje vsaj 600 otrok, vem mestu sta prejela več »J« Pa JJ. Potreboval 8 ustnih in pismenih zahval, s mUijonov Sdin Odbor je katerimi so se jim obdarova- naslovil na delovne organi-
Pionirji in mladinci iz osnovnih in srednjih šol novomeške občine so se množično odzvali na razpis pisanja nalog v čast 22. decembra. Pionirji na osnovnih šilah so pisah o pionirjih kurirjih, dijaki srednjih šol pa o rojstvu in razvoju JLA.
Kvaliteta prispelih nalog je bila izredna. Zlasti so prijetno presenetili pionirji, ki so pisali izredno in zelo doživeto. V svoje naloge so znali lepo vnesti tudi osebni ton.
in nevsakoletno delo, ki ne bi smelo iti v pozabo. Od prispelih del moramo posebej pohvaliti prispevke pionirjev iz Šmihela, Šentjerneja, Žužemberka in Novega mesta.
Od pionirjev naj omenimo talentirano Ireno iSašelj, ki je svoje delo še lepo in zanimivo ilustrirala.
Dijaki, ki so pisali nekoliko bolj zahtevno tematiko, se tudi niso preveč držali tem, ki jih poslušajo v šolah. Znali so sami izluščiti zanimive do-
ni občani zahvalili za darila, čestitke in — pozornost.
Predsedniki
zaci je pismo, v katerem jih prosi, naj se že ob zaključnih računih za leto 1967 odločijo za prispevek za počitniško okrevanje otrok. Denar bo tudi letos zbiral
Žužemberk: skrb pokopališčem
Lani je žužemberška krajevna skupnost prevzela v
na seminarjih
Predsedniki in tajniki občinski odbor RK na pose-nd priprastek Je bil 14, s tem sindikalnih podružnic iz bnem računu, da se je število otrok pove- gospodarstva in družbenih čalo za 230. Doselilo se je 124, služb v novomeški občini odselilo pa 6 ljudi. Porok je bodo imeli od 29. januar-bilo lani 240, kar je za 64 ja do 3. februarja semi-manj kot leta 1966.	narje. Na seminarjih bo-
Fo zadnjih podatkih se je do obdelali poglavja o
Njihove naloge so posebno življanje iz slavne zgodovine
----------------------------—— JLA in jih povezati v zanimivo
celoto.
Pri pionirjih so bili najuspešnejši: Elka Šturm (OŠ Žužemberk) — »Kurirček Jakec«; Anton Pirc (OS Šentjernej) — »Da rojak prost bo upravljanje vseh šest po vsak«; Irena Bašelj (OS Kat-kopališč na svojem ob- je Rupena) — »Bilo ji je pet močju. Takoj so začeli u-rejati pokopališče v Žužemberku, zgradili orodjarno, vodnjak in sanitarije, mrtvašnico pa preuredili.
Orodjarno in vodnjak bo do letos dokončno uredili, mrtvašnico pa opremili. če bodo imeli denar,
let«; Darja Piletič (OS Šmihel) — »Spomenik pripoveduje«; Marija Testen (Oš Šmihel) — »Cez mrzel laz k nam je v vas zahajal mlad kurir«; Milka Babič (OŠ Katje Rupena) — »Na zadnji kurirski poti«.
Dijaki srednjih šol: Jelka Avbelj (ESŠ) — »Sprehod skozi čas«; Anotela Kuzmič (gostinska šola) — »Na straži«; Janez Petelinkar (gimnazija) — »V viharju rojena, v borbi prekaljena, v svobodi vedno na straži miru«; Roža Kavčič (šola za zdravstvene del.) — »Brez JLA si ne moremo predstavljati niti svobode niti napredka v novi Jugoslaviji«; Slavka Kavšek (gostinska šola) — »Zapis ob dnevu JLA«; Stanislava Veselič (ESŠ) — »JLA in današnji čas«.	S. DOKL
Vodovod tudi v Prapročah
Po mnenju žužembsrške bodo na zuzemberškem	_	  ^___
krajevne skupnosti bodo le- pokopališču popravili 'tu- zacdje Novoteks, Gorjanci, Kr
Še je razumevanje!
Na drugi seji skupščine TIS v Novem mestu, ki je bila zadnji lanski teden, so povedali, da so delovne organi-
povečalc) tudi prebivalstvo v	vlogi, krepitvi, kadrovskih	^s	končali vodovodno	omrež-	di obzidje,	da ne bodo ko-	ica> Labod, Mercator — Stan-
novomeški občini.	Tako ima	vprašanjih, samoupravi,	je	v Žužemberku	na	levem	koši več prihajale tja	in	d d IMV r ^	(gent/.
občana nekaj več	kot 48.000	delovnih metodah m dru-	^	desnem bregu	Krke Na	brskale po	grobovih.	jem£\ ^ ’2užemberk), Sti
^	(Mirna peč), KZ Novo mesto,
prebivalcev. V Novem mestu	gih vprašanjih sindikatov.	levem bregu ^	končano, ko	Na pokop:
z omenjenim območjem živi	Seminarji so že ustaljena	^ odlezel sneg	na desnem	ru> ki je najlepše vzdrže-	......	.	.	_
torej četrtma vsega prebaval-	oblika izobraževanja za	bmru pa bo v	kratkem do-	vano, bodo za odlaganje	Metropol	m	druge	do
 --------------------------------  —	—	^	tateresenT	Monto	odpadi	m	smeti	lunaj	?*>	“““•>•	**
stva v občini. Značilno za no- vodstva sindikalnih pod-
gOVOr Z	iUVAVU*	- J.  -	     V	'	*	__ _______
vomeško občino je tudi to,	ružnic v novomeški obči-	bod<5 letošnjo jesen dobili vo-	pokopališča	naredili be-	blem srednjega strokovnega	hodke v prosveti povečati na
da je s 63 ljudmi na kvadrat-	ni; tudi letos jih priprav-	dovod tudi v Pranrečah če	tonsko jamo.	šolstva in razmeroma največ	raven osebnih dohodkov služb
ni km redkeje naseljena kot	lja občinski sindikalni	S zbSli dmSj^dste^
stev si je nenehno prizadeval izvršni odbor TIS ob izdatni pomoči organov ObS. V razpravi so načeli tudi vprašanje idejnosti, vzgojnosti in kakovosti pouka, ki bo po mnenju skupščine TIS dober le tedaj, ko bo prosvetnim delavcem zagotovljeno ne le primemo plačilo, marveč tudi materialni pogoji dela. Spet so zahtevali, da je treba osebne do-
republika.
svet v Novem mestu.
M. S. prispevale. Za zbiranje sred- v gospodarskih organizacijah.
KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJA
Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Ivan Šinkovec in Jože Štcfanič, člana kolektiva Zora, Črnomelj; Dominik Kren in Janez Bajuk, dana kolektiva Krka, Novo mesto; Janez Konda, član kolektiva Zora, Semič; Andrej Primc, član kolektiva IMV Novo mesto; Ivan Vidic, mizar iz Otočca; Janez Vodopivec, član kolektiva Mercator, Novo mesto; Marija Mrgole, gospodinja z Brega; Ivanka Pugelj in Tone Judež, člana kolektiva splošne bolnice Novo mesto; Mirko Stupica, Jože Zupančič, Anton Mrvar, Draga Uršič, Milena Kic, Rafael Hrovat, Franc Pečjak, Joža Kovač, Ivanka Grivec, Tone Škufca, Jožica Grum, Marija Hočevar, Zlata Zupančič, Rezka Grm, Ana Pirnat, Olga Boldan, Marija Mirtič, Viktor Hočevar, Jože Uršič, Cveta Blatnik. Valentina Anžiček in Ivan Plut, člani kolektiva, Iskra, Žužemberk; Štefka 'Aifelj, gospodinja iz Podlipe; Marija Debeljak, Novo-les. Straža; Danica Gorinšek, gospodinja iz 2užemberka; Andrej Kotnik, upokojenec iz Žužemberka; Alojz Kristan, član kolektiva Novoteks, Novo mesto; Anton Luzar, član kolektiva ELA, Novo mesto; Jože Klobčar, član kolektiva Novotehna, Novo mesto; Ciril Hudoklin, član kolektiva splošna bolnica Novo mesto; Franc Avsec, član kolektiva ObS Novo mesto.
in če bo to dovoljevala zmogljivost rezervoarja. M. S.
Mraz oviral volivce
V vaseh Topliške doline in tudi v samih Dolenjskih Toplicah so bili te dni zbori volivcev. Razpravljali so o gospodarskih zadevah, ureditvi zdraviliškega kraja (kanalizacija, razsvetljava, regulacija Sušice itd.). Marsikaj bodo lahko uredili z denarjem krajevnega samoprispevka. Udeležba na zfoorih je bila manjša zaradi hudega mraza.
FINOMEHANIKA
JOŽE BIHAR — tel. št. 21-453
obvešča cenjene stranke, da je z letom 1968 pričela z novim delovnim časom.
NON-STOP od 7. do 17. ure!
PRED SEMESTROM. Polletje je pred vrati in z njim spričevala. Da bi starše presenetila s čim boljšimi ocenami, dekleta iz internata »Majde Šilc« v Novem mestu ne zgube nobene urice in se še bolj pridno uče kot ponavadi (Foto: Darko Pavlin, tretja nagrada za »fotografijo tedna« — ORVVO NP 20, tridesetinka, zaslonka 2,8)
PRVI ODMFJVT NA PREDT^OG O PRISPEVKU ZA MESTNA ZEMLJIŠČA
Za prispevek — toda brez slepomišenja
»Zadnji čas, da rešimo zanemarjeno mesto!« pravijo Novomeščani
■ KAKO SO NOVOMEŠČANI SPREJELI PRED. LOG o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (gradivo za zbore volivcev smo objavili prejšnji teden), kaj predlagajo in kaj jih skrbi?
■ VSAJ DESET LJUDI, S KATERIMI SMO SE POGOVARJALI, je menilo: »Smo za prispevek, želimo pa, da z denarjem ne bi slepomišili. Res je že zadnji čas, da rešimo zanemarjeno Novo mesto!«
■ OBJAVLJAMO PRIPOMBE nekaterih Novo-meščanov.
|	Neimenovana	z Mest-
nih njiv: »Z možem sva računala, koliko bi bilo treba plačati. Midva bova to zmogla,	čeprav bova	morala
zdaj bolj varčevati. Skrbi me le, kako bo z upoikojenci in delavci z majhnimi osebnimi dohodki, ker vem, da še najemnino v blokih težko plar čuijejo. Takih pa ni malo.«
Zaradi jam niso varni
■	Jože Škufca,	profesor
iz Naselja Majde Šilc: »Starši z	otroki smo morali že
večkrat bežati prel aivtomo-bili na ozki in kotanjasti
88 italijanskih in štirje nemški lovci so lani v loviščih na območju novomeške lovske zveze v 120 lovnih dneh ustrelili: 5 srnjakov, 3 sme, 52 zajcev, 174 fazanov, 7 poljskih jerebic, 50 divjih rac, 80 divjih golobov, 315 grlic in 7 kljunačev. Za ta plen so odšetli 2245 dolarjev.
Med ustreljenimi ni bilo nobenega medveda, čeprav je bilo 7 namenjenih za odstrel. Tako se kosmatinci, ki so jih lani zapisali smrti, še vedno klatijo po roških in drugih gozdovih. Lovske organizaci-
Majhna udeležba
Dipl. ekonomist Rudi Cajič je 11. januarja popoldne predaval v Novem mestu o presoji zaključnega računa v delovnih organizacijah. Obdelal je metodološko strukturo bilance, obračuna in poslovnega poročila. Predavanja, namenjenega predvsem predsednikom delavskih svetov in sindikalnih podružnic, se je udeležilo le 21 ljudi.
■ OKOLI 150 ČLANOV delovne-nega kolektiva trgovskega podjetja DOLENJKA je bilo v soboto, 13. jbnuarja, na silvestrovanju v hotelu KANDIJA. Take prireditve ima DOLENJKA vsako leto. to pa je tudi priložnost, da se prodajalci iz poslovalnic, ki jih ima podjetje v dveh občinah, pomenijo med seboj in se seznanijo z novinci.
■ PRIHODNJI ČETRTEK bodo znani izidi ankete o mladinskem klubu. Občinski komite ZMS je anketiral 100 mladincev in mladink, največ vprašanj pa se je nanašalo na kulturno in zabavno življenje v mestu Na podlagi ankete bodo po skusili sestaviti tudi program klu ba, če ga bodo ustanovili.
■ RAZPRAVO O DIJAŠKI samo upravi v novomeških srednjih šolah pripravljajo za 8. februar. Po govorili se bodo predvsem o enotnih merilih glede samoupravljanja dijakov, javnem ocenjevanju, udeležbi dijakov na redovalnih konfe rencah, odnosih mod profesorji in dijaki in podobnem. Razprave se bo udeležilo predvidcma 30 do 40
cesti v našem naselju. Glavno cesto med bloki je res potrebno razširiti in asfaltirati. Tudi zemljišča med bloki bo treba urediti, še vedno so kupi zemlje od takrat, ko so bloke zidali.«
| Milica Šali, odbornica iz Naselja Majde Šilc: »Ureditev ceste, parka, zelenic v našem naselju, kar predvideva predlog za program del — to je v redu. Glasovala bom za prispevek z željo, da bo denar porabljen za bo, za kar bo zbran. Program zajema veliko Novemu mestu nujno potrebnih del.«
je upajo, da bo letos kaj več zanimanja za brlogarje in da bo na račun teh večji izkupiček.
Italijanske in nemške lovske enocevke in dvocevke so lani najuspešneje merile na divjad na novomeškem, mo kronoškem, škocjanskem, šentjemejskem in žužember-škem območju.
Komisija za turizem pri novomeški lovski zvezi je pred dnevi sklicala sestanek gospodarjev lovskih družin, na katerem' so razpravljali o možnostih lovskega turizma in še posebej o ponudbi novomeškega hotela »Kandija«, da bi postal središče oziro-
V	Soteski so začeli na pobudo krajevne organizacije Socialistične zveze obnavljati prosvetno dvorano, ki jo bodo uporabljale krajevne organizacije in šole za prireditve, pa tudi mladina se je začela zanimati za te prostore, ker namerava uprizoriti igro. V obnovitev so vložili že precej
siednješoicev in okoli 20 pedagogov.
■ 5 DOLARJEV ZA ŽRTVE po tresa v Debru je poslal nedavno Peter Zajc iz Luxemburga občinskemu odboru Rdečega križa. No-vomeščan, kd že nekaj let živi v tujini, je pisal, da je novico o potresu v Debru prebral v domačem časniku.
■ PREJŠNJI TEDEN je termo-n^ter v Novem mestu pokazal 23 stopinj mraza, živo srebro pa je še večkrat padlo pod —20°C Težka voda je zamrznila, da so otroci na njej igrali hokej V ponedeljek, 15 januarja, pa se je nenadoma otoplilo in smo imeli skoraj odjugo. Kljub mrazu smučarji in sankači niso odnehali. Zadovoljstvo so našli tudi najmlajši, ki so naredili drsališča kar ob stanovanjskih blokih
■ GIBANJE PREBIVALSTVA —
rodile so; Mojca Peček s Trdinove
—	Klemena, Jožefa Rožič, Nad mlini 8 — Iztoka in Angela Gašper iz Paderšiče-ve — deklico.
PRISPEVEK in leto čistoče
■	Martin Pavlin, osebni upokojenec s Prisojne poti: »Prav je, da borno občani plačevali ta prispevek. Ko so nastajala nova naselja, je ostalo marsikaj zanemarjeno. Omenjam naselje ob Prisojni poti. Ne zato, ker tu živim, marveč ker ugotavljam, da je zaradi pomanjkljivega reda ob nastajanju naselja tu težko povečevati stanovanjsko sosesko.
Ulice, ceste in trge v Novem mestu je res treba urediti. Marsikaj je treba asfaltirati, marsikatero cesto .razširiti. Takih del pa ne bi smeli zavirati lastniki zemljišč. Nekateri nočejo prodati tistih kup zemlje, na katere bi se razširila cesta ali javna pot. Pri nas je tako, da se zaradi pogajanja za ceno neplodnega zemljišča ne moremo dogovoriti za razširiti Prisojne poti. Občani naj bi dali zemljo v
ma posrednik športnoturistič-ne dejavnosti.
O	vprašanjih lovstva je na zadnji lanski seji razpravljala tudi občinska skupščina v Novem mestu. Mendla je, da je potrebno večje sodelovanje med turističnimi (gostinskimi) in lovskimi organizacijami. Kot so poudarili odborniki, bi imeli od takega sodelovanja koristi: prvi zato, ker bi jim lovci pomaga-
li	pripeljati goste, drugi pa zato, ker bi jim turistične (gostinske) organizacije pomagale zadovoljiti goste. Lovske organizacije bii po tej poti prišle do večjega dohodka in bi lahko bolj skrbele za zarod v loviščih.
prostovoljnega dela, denar pa sta razen KO SZDL dali tudi krajevna skupnost Dolenjske Toplice in žaga. Dela bodo nadaljevali spomladi. Računa jo, da bo obnova veljala več kot dva milijona Sdin. Nekateri vaščani so večkrat prostovoljno delali pri obnovi dvorane, ki bo tako z združenimi močmi oteta propadu.
Prebivalci Soteske, Drenja in Gabrja so na zboru volivcev sprejeli sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka. Nekateri so povedali, da jih skrbi to, da denar ne bi ostal kraju, kjer b9 zbran. Pripo-
Kdaj občinske seje?
Občinska skupščina v Novem mestu je sklenila, da bo imela zimske seje ob devetih, poletne — od aprila do oktobra — pa se bodo pričele uro prej — ob osmih. Do zdaj je bilo več sej sklicanih za ob osmi uri, vendar so se vselej pričele najmanj pol ure kasneje. Odborniki s podeželja so povedali, da bodo ime-
li	zdaj pred sejami več časa za odbomiške in druge opravke v Novem mestu.
Oglušujte
v l>|j
primerih, ko gre za delo skupne koristi, brezplačno ali pa jo prodali vsaj po zmerni ceni.
Skrbi pa me, kaj bo, če bomo samo prispevali in ne varovali tega, kar imamo.
V	mislih imam škodo, ki jo povzročajo neodgovorni posamezniki na komunalnih in drugih objektih. Ce skrbimo za ureditev, moramo skrbeti tudi za red in čistočo. Novo mesto je turistično mesto, zaito imejmo čistega! Predlagam, naj krajevna skupnost letos uvede leto čistoče.«
Čimprej bomo zbrali prispevek
B Jože Gosenca, direktor komunalnega podjetja:	»Če
hočemo novomeške komunalne probleme rešiti, je prispevek nujno potreben. Predlagal bi, da bi občinska skupščina sprejela prvo predlagano varianto, po kateri bi prispevek zbirali štiri leta.
V	Novem mestu imamo res kaj delati, saj je mesto komunalno precej zanemarjeno, zlasti pa so zanemarjena nova naselja. Glede na to menim, da bi bilo tTeba urejati najprej Mestne njive, Naselje Majde Šilc, naselje Nad mlini, Prešernov trg in kanalizacijo na Grmu.«
IVAN ZORAN
Prireditev za mladinski klub
Občinski komtc ZMS v Novem mestu bo piiredil v sredo, 24. januar a, v domu JLA zabavno-glasbeno priie-diiev, katere dohodek je namenjen za ustanovitev mladinskega kluba v Novem mestu. Ob spremljavi orkestra JLA bodo peli Tatjana Gros in vojaka Pa’dur Ra-sin ter Ivica Anončič. Za ml.dno bo prireditev ob 17., za odrasle pa ob 20. uri.
mnili so tudi, da je treba odpreti nov peskokop, krajevne skupnost pa naj bi glede tega uredila lastništvo z GG Novo mesto. Volivci so izrekli nezaupnico nekaterim članom sveta KS, ker niso delali za skupnost.
V. A.
Vse dobili — vse izplačali
VIKI BARTOLJ, upravnik Centra za socialno delo v Novem mestu.
—	Ob koncu leta 1967 smo, prvič v obstoju naše ustanove, izplačali izredno denarno pomoč tudi občanom, ki niso redni socialni podpiranci. To smo mogli zato, ker smo dobili iz proračuna vsa predvidena sredstva. Vse dolgove za lani smo poravnali in pričenjamo novo leto brez zaostalih obveznosti. Občinska skupščina je kljub denarnim težavam pokazala res veliko razumevanja za delo in želje našega centra in bi se ji v imenu centra, rednih socialnih podpirancev, oskrbovancev v zavodih za ostarele m onemogle in drugih občanov, odvisnih od družbene pomoči, zahvalil.
Smrti zapisani še živijo
Potrebno je sodelovanje med turističnimi in lovskimi organizacijami
Novomeška kronika
Soteska: dvorana in samoprispevek
Nezaupnica nekaterim članom sveta krajevne skupnosti
močvirij
Za plotom sta mimo dvorišča prišla dva Baniča iz Dobrov, brata Anton in Franc. Na ramah sta nosila kramp in sekiro. Namenila sta se bila v Divjakov gozd ruvat štore in korenine posekanih hrastov. Italijani so ju poklicali in zvezali.
»Gremo na številko dve,« je ukazal Italijan s papirjem v rokah. Tam je bila majhna Divjakova domačija, ki se je držala Povšičeve in je segala tja do ceste. V hiši so prijeli gospodarja Janeza. Gledali so zopet v papirje in zahtevali še enega moškega. No, sreča, da Franca Bizjaka, begunca s Kržišč pod Rako, ki je zapustil partizane in gostačil pri Divjakovih, ni bilo doma. Že zjutraj je odšel v Škocjan, da nakupi nekaj usnja za obutev. Tako se je okoli devete ure dopoldne glasna truma vojakov s petimi jetniki pognala proti Dobrovi, prastarem naselju ob mostu na Krki.
Na cesti so gredoč potegnili z voza Janeza Tomažina, namenjenega na njivo. Osemletni otrok Lojzek je prijokal domov s praznim vozom, češ da so očeta odgnali in ga bodo ubili. -
Tudi Tomažin se je bil v jeseni z družino in živino Nemcem umaknil s Colnišč h Kraljevim v Dobrovo, s katerimi so si bili v sorodu.
V Dobrovi so se Italijani usuli na Božičevo dvorišče. Domača fanta Franc in Jože sta se pravkar z vozom vrnila s polja, kjer sta pospravila fižol in buče, da ne bo v napoto pri pospravljanju krompirja. Doma so ju čakali z dobrim kosilom, saj so davi zaklali prašiča. Italijani niso pustih fanta niti v hišo. Vzeli pa so še bolehnega očeta in vse tri odgnali na vas.
Devetnajstletni Franc Božič je že maja odšel v partizane. Pred dvema mesecema se je po krvavi tragediji pri Cešči vasi vrnil in se z deset let starejšim bratom posvetil zopet domu.
Iz hiš in dvorišč so Italijani gonili ljudi in jih zbirali na cesti v veliki gruči. Tam se je poleg begunca Levičarja in Divjaka, bosonogega Jordana, begunca Tomažina s Colnišč in drugih vznemirjen prestopal krepki tesar Anton Janževec, ki mu še ni bilo	štirideset	let. Po rodu je bil
»Muštagov«	iz Cučje	mlake. Ko se	je oženil in dobil
dva otroka, je brez zemlje in vsakega imetja životaril v prazni Anžetovi hiši v Dobrovi in kot pravi podeželski proletarec hodil ljudem na dnino.
Tam sta stala zvezana brata Baniča, ki so ju na poti v gozd prijeli za Povšičevim plotom. Franc se je šele pred osmimi meseci oženil z Marijo Pirčevo iz Cučje mlake in prevzel	domačo	kajžo	s komaj	hektarjem zemlje
v Dobrovi.	Anton je	bil še	fant. Ko	je mati slišala, da
imajo Italijani sinova kakor razbojnika zvezana na vasi, je vsa vznemirjena pohitela, da vidi, kaj se je zgodilo. Italijani so jo prestregli in surovo zapodili domov.
Privlekli so bolehnega Božičevega soseda Alojza Grando, ki je živel na bratovem gruntu v Dobrovi. Bil je miren človek in so ga imeli vsi radi. Za njim so*prignali Jožeta Viranta, ki se je pred desetimi leti priženil iz Dolenjega Maharovca k Janovim v Dobrovo. Bilo mu je šele triintrideset let. Ni imel še nič, saj si je stari Jan izgovoril gospodarstvo do svoje smrti. Majhna kmetija jih ni mogla preživljati, pa je hodil marljivi zet, kadar se je ponudila redka prilika, kmetom tesat. O Virantu so vaščani s spoštovanjem govorili:. »To je možak«.
Semeniščnik s črno bradico, gruntar Zameščan in nemarni lenuh Banič so zbrano gručo pregledali in iz nje odbrali: oba brata Božiča, oba Baniča, priljubljenega tesarja Viranta, čudaškega Povšiča, bosonogega Jordana, proletarca Janževca, bolehnega Grando ter vse tri begunce z nemške strani, Tomažina, Levičarja in bosonogega fanta Jordana. Druge so izpustili.
Z jetniki so krenili nazaj proti Zameškemu. Z brcami so odgnali Božičevega psa, ki je, kakor da sluti nekaj hudega, s podvitim repom presunljivo cvilil za gospodarjem. Sredi poti so izpustili bolehnega Granado, ki se je, onemogel od prestanega strahu, zgrudil doma na posteljo in tri dni ni mogel vstati.
Na porušenem mostu na Račni je Zameščan rekel jetnikom:
»Kakor ste vi naredili s temle mostom, bomo mi z vami.«
Pretila je namreč italijanska ofenziva in so partizani Dobrovcem ukazali, naj porušijo most pri Zameškemu, da bo cesta zaprta. Zakrakovski gruntarji niso mogli več na svoja polja in so bili gorki na Dobravce. Zameščan je Cučji mlaki in Dobrovi obljubil maščevanje. Italijane je prepričeval, • da je tudi napad na njihovo postojanko v Zameškem 22. avgusta prišel prav iz Dobrove, čeprav je sam dobro vedel, da je takrat napadel Zahodnodolenj-ski odred čisto od druge strani, iz Klevevža skozi gozdove.
Gospodinja na Povšičevem v Cučji mlaki je okoli enajstih zagledala sprevod jetnikov. Videla je moža, kako je v umazani srajci in brez suknjiča rinil kolo in se ves otožen oziral proti domu. Opazila je, kako je kakor za slovo še enkrat z nogo stopil v stran, na domačo pot.
»France, ali ne greš domov?« je vsa iz sebe kriknila. »France, pridi nazaj!«
V trumi se je neki Italijan obrnil, zaničljivo spačil obraz in zablejal:
»Perke nazaj, neprej neprej!«
V Gracarjev tum jih peljejo, k belim — se skuša tolažiti Fani Naglo zakolje raco, pripravi še nekaj stvari in hiti proti Zameškemu. Sreča Janeza Martinčiča, po domače Pelešičevega s Hrvaškega broda, ki vleče ogromno steklenico, in ga vpraS"
(Nadaljevanje sledi)
FOTOGRAFIJA TEDNA
Smučarji na tečaju v Črmošnjicah
Slabo organizirano prvenstvo v kegljanju
KegljaSko prvenstvo Sevnice za leto 1967 je bilo doslej eno naj-slabSe organiziranih. Da je bilo tako, je kriv nedelavni upravni odbor, predvsem pa predsednik kegljaškega druStva. Predsednik bi moral sklicati vsaj eno sejo pred prvenstvom. Občni zbor je tudi že potrebno sklicati, kjer bi izvolili nov upravni odbor.
Prvo mesto in pokal je osvojil Alojz Barovič s 785 keglji, 2. Franc Svab 735, 3. Budi Kepa 727, 4. Franc Požek 726, 5. Ljubo Žumer 721 itd.
V prihodnje so želje članov, da bi bodoči upravni odbor organiziral več kegljaških tekmovanj, predvsem pa, da bi deloval po določilih statuta, ki je bil sprejet na ustanovnem občnem zboru. Tekmovanje za klubski pokal in prvaka občine Sevnice pa naj bi bilo ločeno tako, da bi v tej borbi sodelovali tudi kegljači Krmelja.
JANKO BLAS
V Krmelju zmagal Šribar
Na šahovskem turnirju za prvenstvo Krmelja je zmagal Sribar s 17 točkami, sledijo pa: M. Papež in Markovič 15 točk, Hočevar 14 točk, Debelak 13 in pol, Zaman 12 in pol, Žitnik 12, Kos 11, Perhaj
10	in pol, Prosenik 10, I. Perhaj 9 in pol, C. Keše 7 in pol, Močnik 7, Z. Keše 6 in pol, Železnik 6 Blatnik 5 in pol, Kolovrat 4 in pol, Končina 2 in pol*in Mirt 2 točki
Udeležba 20 igralcev priča o priljubljenosti šaha v Krmelju, še bolj zanimiv pa Je podatek, da je med prvo deseterico kar 5 igralcev prvega moštva -okometašev »Svobode«.
Na prvenstvu Je 9 igralcev dobi-
lo	četrto kategorijo, tako da ima »Svoboda« v načrtu organizacijo turnirja za dosego tretje kategorije.
D. B
Kdo bo zmagovalec?
Nekaj kol pred zaključkom Sa hovskega polfinalnega prvenstva Novega mesta je stanje na vrhu lestvice zelo zapleteno. Med resnej Simi kandidati za osvojitev prvega mesta so Jenko, Tisu, Adamič. Milič in Milovanovič, ki imajo zbrano že precejšnjo zalogo točk. Izmed 15 udelcženijev, ki se potegujejo za 6 prvih mest, ki peljejo na finalno prvenstvo Novega mesta, bi se lahko potegovala še Vene in Istenič.
Pet kol pred koncem Je vrstni red tak: Jenko 8 točk, Tisu 8 točk, Adamič 7 točk, Milič 6 in pol, Milovanovič 6, Vene 5. Sčap 4 in pol itd.
Na tem turnirju igra 8 tretje-kdtegomikov In 7 drugokategomi-kov, kar priča, da Je turnir zelo kvaliteten.
IV
vi/
V	organizaciji Medobčinskega-zavoda za prosvetno - pedagoško službo in občinske zveae za telesno kulturo v Novem mestu se je zbralo na dvodnevnem tečaju v Črmošnjicah dvajset učiteljev telesne vzgoje z naših osnovnih in srednjih šol. Zastopani so bili učitelji z vseh večjih šol, samo iz Črnomlja in Metlike ni bilo nikogar.
Tečajniki so bili razdeljeni v dve skupini. Začetniki so predelali osnovno šolo smučanja, boljši smučarji pa so pod vodstvom smučarskega voditelja iz Žužemberka Janeza Mohorčiča predelali nadaljevalno šolo smučanja.
Vsi tečajniki bodo v zimskih počitnicah na šolah imeli smučarske tečaje, zato -je bil tečaj v Crmoš-njicah izveden teden dni prej.
Priprave na šahovsko prvenstvo Jugoslavije
V	sredo, 17. januarja, je predsednik občinske skupščine v Brežicah Vinko Jurkas sklical posvet v zvezi s pripravami na šahovsko prvenstvo Jugoslavije (posamezniki) v Cateških Toplicah. Prvenstvo bo odigrano februarja. Začetek tekmovanja še ni določen. Organizator prvenstva je šahovsko društvo iz Brežic skupaj s Šahovsko zvezo Jugoslavije.
Rupar najboljši
Na občinskem hitropoteznem turnirju je nastopilo 8 šahistov. Do zadnjega kola je preprečljivo vodil Zupanc, v zadnjem kolu pa je z netočno igro napravil pivo mesto, Id sta ga podelila Rupar in Levičar. Po medsebojnem srečanju teh dveh je zmagal Rupar.
Vrstni red: 1. Rupar 6 in pol točk, 2. Levičar 6 in pol, 3. Zupanc 5, 4. do 5. inž. Kurent in Tumišek 3 in pol, 6. Pompe 3, 7. Horvat 2 in Račič brez točke.
Kp
Skakalne tekme v Šentjerneju
Šentjernej ski pionirji in mladinci so se pomerili na skakalnih tekmah. ki so potrdile, da je v Šentjerneju precejšnje zanimanje za skakalni šport. Skakalnico so pri pravili pionirji in kljub slabim vremenskim razmeram dosegli lepe uspehe. Ta tekma sodi v sestav skakalne turneje, ki bo še na drugih skakalnicah.
Rezultati:	pionirji (15 tekmo
valcev): 1 Janževič, 2. Vide, 3. do 4 Ruden in Ferkolj Mlajši mla dincl (7 tekmovalcev): 1. Selak, 2 Ruden. 3. Vidic.
ANTON BUČAR
Košarkarsko prvenstvo
Prejšnji teden Je gimnazijsko športno druStvo v Novem mestu organiziralo tekmovanje v košarki. Tokrat se za šolskega prvaka potegujejo le nižji razredi. V prvi tekmi je I. B premagala II. AC z rezultatom 64:44. Najuspešnejši strelci so bili: Kovačevič 18, Legan
14.	Kristan in Butara 12. Jap
DO 9. JANUARJA 1968:
1055 novih!
V zadnjem tednu: 271 novih naročnikov! Razredi osnovne šole v Brežicah so jih poslali 20, Cveto Križ iz Kočevja spet 28, Karl Geršak, pismonoša iz Krškega, 10 itd. — Za nove naročnike imamo pripravljene tudi novoletne koledarje, dokler jih ne bo zmanjkalo. Stanje v torek opoldne:
BREŽICE:................134
ČRNOMELJ:................79
KOČEVJE:................149
KRŠKO:	 94
METLIKA:	 38
NOVO MESTO: .... 179
RIBNICA:.................40
SEVNICA:.................99
Razne pošte:............114
Inozemstvo:..............57
Občinsko prvenstvo pionirjev
V	nedeljo, 21 Januarja, bo občinsko prvenstvo pionirjev in pionirk v veleslalomu na Mr-varjevem hribu v Kandiji. Pričetek ob 9.30 Prijave sprejema Občinska sveaa za telesno kulturo Novo mesto, telelon 21-467, do 19. t. m. Tekmovalci bodo razdeljeni v dve kategoriji: v starejše in mlajše pionirje. Trije najbolje plasirani bodo nrejeli diplome.
Za smučarske tečaje je vedno več zanimanja med našo šolsko mladino, predvsem v Novem mestu, kjer jih imajo na osnovni šoli že 180 prijavljenih.
Osem naših manjših šol bo še pred počitnicami dobilo lz tovarne smučarske opreme »Elan« po pet parov smuči brezplačno. To bo gotovo povečalo število naših tečajnikov.
Poleg smučarskega tečaja so ime-
li	učitelji tudi seminar za smučarske sodnike, predvsem za alpsko vožnjo. Na seminarju so se v večernih urah in tudi na snegu seznanili, kako je potrebno organizirati in voditi smučarska tekmovanja. Seminar je vodil naš priznani smučarski sodnik Svetozar Juček, sekretar sodniškega zbora pri smučarski zvezi Slovenije. S seminarjem so bili smučarji zelo zadovoljni, saj so zvedeli marsikaj novega, kar jim bo koristilo pri organizaciji smučarskih tekmovanj.
Zimski trening plavalcev Celujozarja
V času polletnih počitnic bodo odpotovali najboljši plavalci »Ce-lulozarja« v Kranj, kjer bodo od 20. do 26. januarja trikrat dnevno trenirali v zimskem plavalnem ba zenu »TRIGLAVA«. Na pot bo odšlo 14 plavalcev in plavalk, trenin ge pa bo vodil glavni klubski trener PROF. NIKO ZIBRET.
V februarju bodo plavalci treni rali v Cateških Toplicah v pokritem bazenu, katerega pa bodo vsak večer pred treningom ohladili na temperaturo, ki je potrebna za normalen trening. Pri tem gre zahvala vodstvu zdravilišča Ča teške Toplice, ki je Slo plavalcem na roko.	v.	n.
Zimske športne igre v Krškem
Občinski sindikalni svet Krško je na predlog športne komisije razpisal zimske delavske športne igre za področje občine. Sindikalne podružnice >e bodo pomerile v naslednjih panogah: smuku, slalomu, in sankanju za moške ter ženske, v tekih pa bodo tekmovali samo moški Zvedeli smo, da se bodo zimske igre pričele konec januarja v. n
Sankaške tekme pionirjev
V nedeljo so bile v Novem mestu sankaSke tekme pionirjev in pionirk. Proga, ki je bila dolga 200 metrov, tekmovalcem ni delala večjih preglavic, saj so vsi prispe-
li	na cilj. Rezultati — pionirji: Dušan Jevšek 54,2, 2. Dušan Udovič 55,2, 3. Marjan Venta 61,1, 4. Tomo Bartolj 62,4; pionirke:	1.
Stanka Stancar 54,8,	2. Danica
Medved 65,4; dvojioe: 1. Jevšek-Bartolj 53,0,	2. Medved-štancar
(dekleti) 53,6 in Udovič-Venta 56.8. Tekmovanje so organizirali novo meški taborniki, vodil pa ga Je prof. Marjan Dobovšek. Najuspeš nejši tekmovalci so prejeli nagrade.	Jap
ČE ŽELITE
odgovor ali naslov iz malih oglasov priložite vaše mu vprašanju dopisnico ali znamko za 30 din.
UPRAVA LISTA
10 knjižnih daril
V	torek popoldne smo med novi naročniki Dolenjskega lista izžrebali 10, ki bodo danes dobili po pošti lepa knjižna darilca; Albina Mia-(car, LISCA, Sevnica; Matija Bukovec, Vel. Kal 6, p. Mirna peč; Marija Malinovič, Kolodvorska 4, Kočevje; Vera Pavlovič, Trg svobode 2, Metlika; Marjeta Petje, ISKRA, SemiC; Martin Kagič, Trstenik 15, M rna na Dol.; Stana Levstik, Ribnica 68 na Dol.; Anton Pirnar, Kidričeva 9, Kočevje; Edo Rožman, Pavlova vas 12, Pišece, in Ferdinand Uršič. Senovo 58.
Tečajniki so tudi uspešno vodili pod vodstvom sodnika Gučka smučarsko tekmovanje za Frioov pokal, ki je bilo zadnjo nedeljo v Črmošnjicah. Predvsem po zaslugi tečajnikov je to tekmovanje brezhibno uspelo.
Crmošnjice so pripravljene in čakajo že druge tečajnike.
J. GLONAR
Rokometaši bodo prekrižali kopja
Prihodnjo nedeljo se bo v Sprotni dvorani Tivoli v Ljubljani pričel velik rokometni vrvež. Od prihodnje nedelje pa tja do srede marca se bodo vsako nedeljo sestajali najboljši rokometaši iz republike in se potegovali za najboljša mesta na republiškem zimskem rokometnem prvenstvu.
V naši republiki, ravno tako na Dolenjskem, je rokomet v zadnjem času napravil viden napredek. V naši po.ffajini imamo nekaj zelo kvalitetnih ženskih in moških ekip, med take sedijo zlasti rokometaši iz Brežic in Ribnice. Med drugorazredne ekipe pa štejemo Novo-meščane, Krčane, Krmeljčane, Grosupeljčane in druge.
V zimski ligi bodo tekmovali v petih ligah, in to v treh moških in dveh ženskih (za nas sta pomembni zlasti moška A in B liga ter ženska A liga).
V skupini A bodo igrali: Branik, Celje, Kranj, Piran, Ormož, Ribnica, Tržič in Zamet (Reka); v skupini B: Brežice, Jadran, Medvode, Novo mesto, Slovan, Slovenj Gradec. Rudar (Velenje) in Rudar (Trbovlje); skupina A — ženske: Brežice, Kranj, Lokomotiva (Mostar), Selca, Slovan in Storžič.
ŠAH
GIMNAZIJSKO PRVENSTVO
GRE H KONCU
Gimnazijsko šahovsko prvenstvo se bliža koncu. Vse igre so lepe in borbene, šahisti so pokazali veliko mero resnosti. Vrstni red nekaj kol pred koncem je: 1. Kapš 7 (2), Drnovšek 6 in pol (1), Pe-telinkar 6 in pol, Lamut 5 (3), Vukičevič 5 (2), Oven 5, Rožanc 3 in pol (3), D jura še vič 3 in pol (3), Podboj 3 in pol (2) itd.
Jap
Niti mraz jih ne zadrži
Enkrat snežni metež, enkrat strupen mraz — naši reporterji pa kar slikajo! Marsikdo, ki v nedeljo popoldne na sončni trati slika svojo družinico, si niti predstavljati ne more, kaj vse mora pravi fotoreporter prestati in vzdržati za en sam dober posnetek. Največ vredne in najbolj zanimive so seveda tiste fotografije, ki jih je najtežje narediti — pa naj bo to poplava ali požar, protestno zborovanje ali slavnostna poroka ..
Ta teden, ko je vse druge domače dogodke prekosila zima, je bilo tudi največ fotografij z ledenimi motivi. »AVTOBUSNA ČAKALNICA« Janka Miheliča iz Črnomlja je bila med najbolj zanimivimi posnetki in bi lahko konkurirala za najvišji naslov — će ne bi bila tehnično tako slaba! Fotografije Janeza in Darka Pavlina z zamrznjenega Težkega potoka so si bile podobne, da se je bilo težko odločiti — vendar je Darko zmagal zaradi boljše kvalitete. Tudi Janezova »MINI KRILA« so bila tehnično preslaba, da bi prišla v konkurenco za »Fotografijo tedna«, uporabili pa jih bomo kot običajno fotografijo. »LED V TOVARNI PAPIRJA«, ki ga je posnel Stane Iskra iz Krškega, smo uporabili na krški strani.
Prvo nagrado 10.000 Sdin je dobil Drago Mohar iz Ribnice za »AVTOMOBILI NE VŽIGAJO«
Drugo nagrado 5000 Sdin si delita Cveto Križ iz Kočevja za »ZAMRZNJENO RIN20« in Darko Pavlin iz Novega mesta »HOKEJ NA TEŽKI VODI«,
tretjo nagrado 3000 Sdin pa je tudi dobil Darko Pavlin za »PRED SEMESTROM«.
Fotografije, ki jih pošiljate za nagrado, morajo biti narejene vsaj na formatu 13x18 cm in morajo imeti primeren podpis s podatki:
□ datum posnetka
□ kraj posnetka
□ kdo ali kaj je na sliki
□ kako je bila posneta (film, osvetlitveni čas, zaponka)
Do ponedeljka, 22. januarja, je naslednji rok za »Fotografijo tedna«! Vaši posnetki morajo biti v uredništvu Dolenjskega lista ta dan do 12. ure!-Mnogo iznajdljivosti in ostro oko vam želi
UREDNIŠTVO DOLENJSKEGA LISTA
0GRAFIJA TEDNA
50 nagrad med 1653 reševalcev
Novoletno nagradno križanko je rešilo in odposlalo kar 1653 bralcev^
V	ponedeljek, 15. januarja popoldne smo v uredništvu lista izžrebali 50 dobitnikov nagrad, ki smo jih razpisali za pravilno rešeno novoletno križanko. Pri pregledovanju rešitev smo kmalu ugotovili, da se je mnogo reševalcev zmotilo pri besedi 46. vodoravno, kjer bi morali napisati NAVJE, pisali pa so NARJE.
Med tiste, ki so pravilno re-
Dolenjcem se letos sreča kar ponuja
Tudi na Dolenjskem se vidno veča krog tistih, ki igrajo razne igre na srečo. Ne bi mogli reči, da pri tem nimajo sreče!
V	lanskem letu smo pisali o milijonarjih, ki so imeli glavne zadetke pri srečkah »Jugoslovanske loterije«. Bilo pa Je tudi nekaj tistih, ki se bolje razumejo na »športne dosežke«. Ti so pobrali nekaj večjih dobitkov pri športni stavi.
Letošnje leto je za »tek-movaloe« na Dolenjskem ravno tako usipešno. Pisali smo že, da je 18-letna Jana Pavček iz Novega mesta zadela prvo nagrado pri žrebanju podjetja Vedrog Ljubljana. Dobila Je osebni avto AMI 6. Ravno tako je na istem tekmovanju bil uspešen tudi Franci Židanek iz Novega mesta, ki je prejel moped »Tomos T—2«.
Ko so pri Delu razdeljevali novoletne nagrade za križanko, so se »spomnili« tudi dveh Novo-meščamk. Draguški Lilija so poslali prvo, Majdi Čelik pa eno izmed tolažilnih nagrad. Bomo videli, kaj bo še prineslo to leto.	Sd
šili križanko, pa je žreb dodelil nagrade takole:
1. nagrada — 15.000 Sdin: Rezka Brian, Kočevje, Kolodvorska 2;
2. nagrada — 10.000- Sdin: Peter Panjan, Sodevci 23, p. Stari trg ob Kolpi;
3. nagrada — 8000 Sdin: Stanko Cerjak, Dečno selo 62, p. Artiče;
4. nagrada — 7000 Sdin: Jože Križ, VP Djevdjelija — Makedonija;
5. nagrada — 6000 Sdin: Dušan Slana, Majde Šilc 14, Novo mesto;
6. nagrada — 5000 Sdin: Anton Derganc, češča vas 4, Novo mesto.
Razen denarnih nagrad prejme 44 izžrebancev lepa knjižna darila: 1. Milica Kramarič, Cesta belokranjskega odreda 2 — Črnomelj; 2. Ana Ban, Brestanica 100; 3. Stanka Kosina, občinska skupščina Sevnica; 4. Kristina Mihelič, Vinica 23 pri Črnomlju; 5. Marko Tratar, Rakovnik
21,	p. Šentrupert; 6. Anica Maroh, Brestanica 40; 7. Henrik Jerman, VP Šentvid pri Ljubljani; 8. Jože Smrke, Žužemberk 25; 9. Jože Žlogar, Radoviča 73, p. Metlika; 10. Francka Kužnik, Železno 9, p. Dobrnič; 11. dr. Jože Jaklič, Šentrupert 89; 12. Renata Trinko, Podzemelj, p. Gradac; 13. Vida Kerne, Dol. Nemška vas 4, p. Trebnje.
14. Jože Planinc, Libna 1, p. Krško; 15. Fanika Horjak, Senovo 69; 16. Vinko Uenič, VP Pirot, Srbija; 17. Jože
Motore, Papirniška 8, Krško; 18. Mirko Vertot, Odrga 1, p. Trebnje; 19. IVIinii Prešeren, Dol. Karteljevo 20, p. Mirna peč; 20. Angelca Marinšek, »Hrast« — Dolenja vas pri Ribnici; 21. Ana Murn, Dvor št. 42; 22. Marija Smrekar, Šmarjeta pri Novem mestu; 23. Julij Jaklič, Šentrupert 30; 24. Majda Kos, hotel Grad Otočec; 25. Roman Batis, Cesta na stadion 3, Kočevje; 26. Rozika Lesar, Vinice 18, p. Sodražica; 27. Tinček Glavač, Novi trg 7, Novo mesto; 28. Ernest Simon, Agroservis, Brežice; 29. Anica Klepec, Krasinec 33, p. Gradac; 30. Marija Dolinšek, Žabja vas 67, p. Novo mesto; 31. Pavli Pajnič, Bukovica 18, Ribnica; 32. Nace črtalič, Ostrog 18, p. Šentjernej; 33. Lojze Črnic, Boginja vas 7, p. Gradac; 34. Stanko Kolar, Trg svobode 8, Sevnica; 35. prof. Jože Krakar, Voglje 31, p. Šenčur; 36. Martina Rešetič, Prečna 14, p. Novo mesto; 37. Alenka Vidmar, Sela 13, p. Semič; 38. Andrej Grebenc, Štefanova 23, Ljubljana; 39. Breda Dre-nek, Klavniška 28, Sevnica; 40. Majda Bratina, Reška cesta 11, Kočevje; 41. Milena Čibej, Podturn 73, p. Dol. Toplice; 42. Lado Kralj, Vodnikova 10, Brežice; 43. Marinka šimec, Partizanska pot 1, Črnomelj; 44. Boris Fekonja, Leskovška cesta 7, Krško.
Vsem izžrebancem čestitamo, hkrati pa jim sporočamo, da bodo te dni nagrade dobili po pošti.
Rešitev novoletne križanke
VODORAVNO: 1. srečno in veselo novo leto, 21. LZ, 23. Lena, 24. »totrideset, 25. peresnik, 27. ocariniti, 29 Ren, 30. Rim, 31. kostanj, 32 vikati, 33. Islandija. 36. us., 37. Tito, 38. et, 39. koc, 41. Er, 42. anatomija, 44. alt, 46. Navje, 48. vas, 50. nov, 52. velik, 53. molek, 55. št., 56. enka, 58 plakatar. 61. Rodezija, 63 čok, 65 orli, 67. vč. 68. Kanin, 69. Iranka, 71. ZK. 73. kolo, 75. pot, 76. stvari, 79. terminologija, 80 tisk. 82. en. 83. ara, 85. ia. 86 luč. 87
vsa,	88. osel, 90.	on.	91.	pas,	92.
ven,	93. stmlna,	95.	ovirati,	97.
parnik, 98. lojenica. 100. sekstet, 103 kraljevina. 109. At, 110. taksi, 112. vnaprej, 114. Atene, 115. OAS. 117. krit, 118. majnik 119 dom, 121. necepljen, 124. emu, 125. Tu. rek,	126. aparat,	129.	tri,	130.	TT,
131	Arabci. 133.	IS.	135	Arabija,
137. zona, 139. udar, 140. enosta ven, 143. kaj, 144. prekat. 145 padalka, 146. torij. 147. Morava. 149. MO.
Pogovor z zdravnikom
Da ne bomo v tovrstnih pogovorih zbegani, da bi morda ne vedeli, kaj oziroma kako odgovoriti — to je namen pričujočih pogovorov.
Ali moramo povedati vse in prav tako?
Ko bodo starii prebrali te pogovore, bodo bržčas najpogosteje vpraševali, če morajo povedati svojemu otroku prav vse, kar sta roditelja povedala Matjažu in Alenki. To nikakor ni potrebno! Mnogi otroci ne dajo pobude za to, da bi jim morali govoriti o vseh vprašanjih, načetih v naših pogovorih. Ne silijo v vprašanja o spočetju otroka, o njegovem življenju pred porodom, o samem porodu in jim morda tudi ne kaže razlagati samozadovoljevanja. Če otrok takih pobud ne daje, lahko nekatere podatke, ki pa so tu navedeni, mirno opustimo in je celo prav, da jih. Kadar pa sem v pogovorih s starši sama izpuščala ta vprašanja, so nekateri trdili, da jih otroci vprašujejo tudi o tem in da se prav ob njih ne znajdejo. Drugi pa so seveda spet zmajevali z glavami, češ da ni mogoče, da bi otroci te stvari sploh spraševali. Iz te izkušnje sledi, da so otroci pač različno zvedavi in njihovo zanimanje ne seže vselej enako daleč. Ker sem prepričana, da je treba tudi v spolnosti — kot v vsem — slediti otrokovemu zanimanju in njegovim osebnim potrebam, bom v pričujočih pogovorih govorila tudi o tako imenovanih kočljivih vprašanjih. Starši, katerih otroci načenjajo tudi kočljiva vprašanja, naj mirno uporabljajo način odgovarjanja, kot bo nasvetovan. Tisti pa, ki jih otroci razlčnih nadrobnosti ne vprašujejo,, naj jih pač izpuščajo. Z nič'mer ni treba siliti otroka, pri.tem pa vendar upoštevati, da je treba o glavnih padatkih obvestiti vsakega otroka. Prepričana sem, da bodo starši sami z lahkoto presodili, kaj je glavno in kaj postransko.
Starši bodo opazili tudi, da so nekateri pogovori precej obsežni in obravnavajo hkrati več vprašanj. Nikakor ne mislim, da bi naj tako kopičili snov tudi v svojih vsakdanjih pogovorih.
Težimo čimbolj za tem, da bomo ob eni priložnosti povedali nekaj, ob drugi spet drugo. To ustreža načelu, naj bo roditeljski pouk o spolnosti priložnosten, naraven in neprisiljen.
Starši bodo morda opazili tudi, da sta roditelja o nekaterih vprašanjih s fantom govorila, z dekletom pa ne in nasprotno, tega naj nihče ne razume kot nasvet, da tako mora biti in da je o določenih vprašnjih treba govoriti le s fantom, o drugih pa le z dekletom. Vsa priobčena vprašanja so primerna za oba spola, če iz pogovorov to ni razvidno, je treba razumeti, da sem se hotela izogniti neprijetnega ponavljanja, ki ga je kljub temu še zmeraj preveč.
Jasno je tudi, da bodo starši jezik pogovorov prilagodili svojemu običajnemu načinu izražanja. Mnogim bo morda tuje govoriti na način, kot ga bodo našli v naših pogovorih. B:ez skrbi povejmo stvari na bolj preprost način. S tem bomo pouk le zboljšali. Vsakdo bo pač tudi razumel, da je pogovorni jezik zmeraj preprostejši od knjižnega. Kakor hitro govorjeno besedo spravimo na papir, postane bolj zapletena. Naj mi bralci in bralke to oproste
■ in govore s svojimi otroki
■ lako preprosto, kolikor
■ sploh morejo. Iz pričujo-| č'h pogovorov črpajmo le | duha in vsebino!
Morda bo kdo pomislil, da sta Matjaž in Alenka nadpovprečno duševno razvita otroka in da njuno zanimanje in sposobnost za razumevanje presegata mejo povprečja naših otrok. Na to ni mogoče odgovoriti nif drugega, kakor da se starši v pogovorih s svojimi ol roki ravnajmo pač po njihovem zanimanju in sposobnostih za razumevanje. Nadrobnosti, ki jih ne zanimajo in se nam tudi zdi, da zanje sploh niso važne, izpuščajmo, odgovore pa oblikujmo tako preprosto, da jim bodo ustrezali. Ob takem ravnanju ne moremo ne storiti napake ne škodovati otroku.
In vendar pouk ni najpomembnejši!
Zdelo se bo presenetljivo in morda celo nesmiselno,
da obetamo napisati, kako nuditi pouk o spolnosti, obenem pa trdimo, da pouk vendarle ni vse in niti najvažnejše. In vendar je tako. Vsako poučevanje se prvenstveno obrača na človekov razum, ta pa je samo del njegove bogate duševnosti. Znanje nas nedvomno podpira v našem ravnanju, toda še bolj neposredno vplivajo nanj naša neposredna doživetja in izkušnje. To še celo velja za otroka, saj je dolgo časa le malo sposoben razumsko presojati življenje okoli sebe. | Otrok enostavno opaža
■ življenje odraslih ljudi
■ obeh spolov in njihova | čustvena doživetja vpliva-
■ jo na oblikovanje njego-
■ ve osebnosti. Tako na os-| novi teh izkustev, dožive-
■ tij in zgledov okolja po-
■ stopoma izgrajuje svoja
■ osebna gledanja na spol-
■ nost, odnose med spoloma
■ in njihovo vrednost, če so
■ ta doživetja ugodna, je
■ verjetno, da bo tudi sam
■ izoblikoval o spolnosti
■ ugodne nazore. In če so
■ neugodna, je malo verjet-
■ no, da se bo sam v spol-| nosti in odnosu do oseb
■ drugega spola dobro zna-
■ šel.
Hočemo reči, da je ustrezen pouk samo sredstvo, ki lahko ugodna izkustva in pomen dobrih zgledov utrdi in nezavedno »znanje« dvigne v zavedno. In hočemo tudi reči, da zgolj po razumski strani pridobljeno znanje, ki pa ni bilo podprto z ugodnimi doživetji in izkušnjami ter zgledi od zgodnjega otroštva naprej, lahko samo delno uspešno.
Pomen zgledov in izkušenj
Človek si začne že zelo zgodaj pridobivati izkustva o spolu. Pridobiva jih najprej v družini, kasneje v šoli, so seski, na delovnem mestu in v družbi obče. Na osnovi teh izkustev, ki se v otroku seveda iz leta v leto kopičijo, oblikuje in gradi svoje osebno pojmovanje spolnosti, če si že v otroštvu pridobi mnogo ugodnih izkustev o vlogi enega in drugega spola v življenju, o vrednosti in lepoti odnosov med spoloma, zakonskem in družinskem življe-
nju, je zelo verjetno, da se bo v spolnosti tudi sam dobro znašel ter mu bo to v srečo. Nasprotno pa človek, ki si je že od prvih let življenja pridobival neugodna izkustva, kasneje v življenju težko uspešno razvozlava probleme spolnosti. Zakaj človek, ki nima niti dovolj zaupanja v svoj lastni spol, niti v drugi spol in niti dovolj v same odnose med spoloma, je v osnovi nesposoben ustvariti v življenju srečno spolno skupnost. Na moč tega zaupanja v posamezniku vplivamo najbolj starši, ker človek ravno z roditelji živi v najtesnejši življenjski in čustveni povezanosti, in to v razdobju, ko je za oblikovanje najbolj dostopen. Kasneje pa so seveda pomembna tudi izkustva, ki jih črpa iz širšega okolja.
O vlogi obeh spolov v življenju
Precenjevanje moškosti in podcenjevanje ženskosti — to je ponavadi prvo neugodno izkustvo o spolnosti. Primerov teh neugodnih zgledov je čedalje manj, toda izginili še niso. Kolikokrat slabo prikrivamo večje navdušenje nad rojstvom otroka moškega spola! In ne le teći j, tudi kasneje uživajo fantje v družinskem krogu številne prednosti, za katere so dekleta prikrajšana. Od otroštva do odraslosti — in seveda še tudi kot odraslim — dopuščamo moškim več svobode, samostojnosti in podjetnosti kot dekletom in ženskam in jim laže oproščamo vse mogoče prestopke in nerodnosti.
Kolikokrat še govorimo, da je za fanta važne je, da pride do dobro plačanega poklica, vtem ko dekletu zadošča, da si najde pač nekakšno zasilno zaposlitev — toliko, da se bo preživljala do poroke. Mi. mo tega damo neštetokrat čutiti, da pričakujemo od dekleta in ženske drugačno vedenje kot od fanta oziroma moškega. Tudi v družinskem krogu in v soseski sd pridobivata otrok in mladoletnik takšne izkušnje. Tako počasi, ne da bi se prav zavedali, vcepljamo določen nazor o spolih, njuni vlogi in prednosti; nazor, ki ga je kasneje težko spreminjati.
Dobro bi bilo, da bi js| vsak voznik motornih vozil vedel...
NADALJEVANJE JN KONEC
4.	Koliko so kriva zdravila
2ivimo v času praškov in tablet. Pri nekaterih državljanih je prišlo že v navado da brez tablet ne-morejo več živeti. Za vsak najmanjši glavobolček že jemljejo zdravila, ki jih sicer zdravnik ne predpiše, se pa dobe v lekarnah brez recepta. To so najrazličnejši praški in tablete proti bolečinam, npr. coffalgol, amcophen, plivadon, phae-nalgol, kombinirani praški in podobno. Ne glede na to, da že sama navada jemanja teh tablet in praškov na zdravje ne vpliva pozitivno, ker počasi zastruplja organizem, posebno možgane, opozarjam na to, da vsa ta sredstva proti bolečinam, pa tudi pomirjevalna sredstva ne gredo skupaj z alkoholom. Učinek alkohola se namreč v zvezi s temi zdravili ne sešteva, ampak množi, in posledica je karambol. Reagiranje človeka je počasnejše in nesreča je tu.
Kot primer navajam nesrečo na avto cesti Zagreb—Ljubljana letos. Voznik tovornjaka je čez dan pojedel tri tablete proti bolečinam v glavi. Zvečer je popil v gostilni kozarček ruma, najmanjši, V« del. Potem je večerjal. Čez pol ure ni zvozil iz Škarij na cesti. Posledica: nekaj ranjenih in velika materialna škoda. Tudi ta primer ni osamljen.
Teh nekaj dejstev, ki sem jih nanizal, naj bo opozorilo voznikom motornih vozil, ko gredo na vožnjo. V trenutku, ko vozilo krene na pot, se vključi v promet, ki vsak trenutek spreminja svojo naravo in daje nešteto prilik za nesreče. V glavnem je dogajanje na cesti odvisno od voznikov, in če ti vozijo normalno in previdno ter če so vešči prometa, se promet odvija brez težav. Vsak voznik pa mora zase vedeti, kaj zmore in česa je sposoben.
Naredimo vse, da nesreč ne bo!
Dr. BOŽO OBLAK
Človeško telo in prehrana
človeško telo je podobno stroju, ki ga goni motor. Ta motor je v telesu srce. V eni uri potisne po žilah 420 litrov krvi skozi telo.’ človek ima 51 krvi. 2ila udari pri zdravem človeku v 1 minuti 75-krat. Toplota zdravega človeka znaša 36,5—27 stopinj Celzija. Vsako zvišanje temperature ali toplote pomeni že obolenje.
Da si ohranimo zdravje, moramo skrbeti za snago telesa in stanovanja ter pravilno prehrano, človeško telo dobiva moč od hrane; vrednost hrane merimo s tako
i	imenovanimi kalorijami. Kalorije pomenijo količino toplote, ki jo dajejo živila. Kalorična vrednost zaužite hrane mora biti tolikšna, da zagotovi telesu toploto 36,5 stopinj Celzija in nadomesti potrošnjo energije pri delu. Bolj ko torej človek dela, več hrane ali več kalorij potrebuje.
človek, ki miruje, potrebuje na dan 2400 kalorij, kdor pa težje dela, celo 4000 ali več.
Kakor je kurivo po svoji moči zelo različno, tako je tudi s človeško hrano, ki daje telesu potrebne kalorije.
Največ kalorij dajejo telesu maščobe in ogljikovi hidrati (sladkor, med in kruh). Približno polovico manj pa beljakovine (meso, ribe, jajca, mleko, sir). Zelenjava in sadje dajeta sicer zelo malo kalorij, vendar sta pomemben sestavni del naše hrane, ker sta nosilca vitaminov in rudninskih snovi.	Nadaljevanje prihodnjič
Kuharske bukvice
Docent dr. Herbert Zaveršnik:	(6)
Želodčna oboBemja
človeški organizem potrebuje kalorije pri delu, ne pa takrat, ko gremo spat. Kaj pa počenjamo sedaj? Zjutraj stoje popijemo kavo ali mleko, pri tem se še oblačimo, zavezujemo kravato, naročamo še to ali ono. nato pa kar najhitreje v službo, da ne zamudimo. želodec je na ta način samo nadražen, v 10 minutah se izprazni in je tak izpostavljen prebavnim sokovom vse do malice ali celo do popoldneva. Nekateri pridejo do poštenega obroka šele zvečer, nakar morajo seveda hitro v posteljo, saj gredo zgodaj zjutraj spet na delo. Zjutraj bi se torej morali v miru najesti, zajtrk pa naj bi bil vseboval dovolj beljakovin, ki nam zagotovijo pravilno in enakomerno izgorevanje preko vsega dne.
Med 13. in 14. uro naj oi bil enourni premor. Poizkusi so pokazali, da se organizem za-
čenja utrujati po 4 urah dela; krvni pritisk narašča, pazljivost popušča, postanemo pre-razdražljivi ali preravnodušni. Enourni premor zadostuje, da se osvežimo, da použijemo obrok hrane, ki naj bo zopet mešan; ne pozabimo beljakovin, zelenjave in sadja. Tako hranjen telesni ali duševni delavec bo nadaljeval delo spočit, pazljiv in koristen. Nesreče pri delu se kopičijo zgodaj zjutraj, ko je človek še zaspan in ni še ves pri delu, in proti koncu 8-umega nepretrganega delavnika, ko je že preveč izčrpan in njegova pazljivost hitro pada.
Hrana mora biti mešana, le taka nam zagotovi dobro zdravje. Da bi želodec ostal zdrav, potrebujemo predvsem beljakovine, to so meso, jajčni beljak, skuta (svež kravji sir), nemastni siri, zelenjave in sveže sadje. Tako mešano sestavljena prehrana nas obvaruje pred čezmernim reje-
njem, želodčno razjedo, želodčnim rakom, pa tudi pred okvarami jeter. Zadostujejo trije obroki dnevno, jutranji in opoldanski naj bosta izdatna, saj -potrebujemo kalorije za delo in gibanje, večerja pa naj bo kar se da lahka, saj čez noč počivamo in bi se čezmerne kalorije, zaužite zvečer, nalagale v našem telesu kot nepotrebna tol-šča. Zrediti se je včasih težko — shujšati pa še mnogo težje, ker zahteva veliko samo premagovanja, to pa je človekova naj slabša točka.
Pri jedi mora imeti človek mir. To naj bo neke vrste svečan obred in užitek, kateremu se moramo predati. Zato med jedjo ne čitajmo in ne pijmo! časopis, sadni sokovi, kozarček piva ali vina se prileže po končanem kosilu.
Hrano je treba temeljito zgristi m zmleti. Zato potrebujemo zdrave zobe ali vsaj dobro sedečo in uporabno oro-
tezo. Res je, da so zobje zelo važni iz estetičnega gledišča, vendar so še bolj važni za želodec. Mnogo manj bi bilo želodčnih obolenj, če bi imeli dobro očuvane zobe. S sekalci hrano drobimo, s kočniki jo pa meljemo. Samo dobro zmleta hrana je lahko prebavljiva in ne bo čezmerno breme za želodec. Zlasti na deže-
li	še vedno premalo skrbimo za zobovje malčkov. Tudi mlečni zobje predšolske mladine so izredno važni in zdra-
vi	zagotovilo za lepo raščene in neokrnjene zobe mladine in odraslih.
Ljudje smo silno različni po občutljivosti in odgovoru na dražljaje. To je odvisno od temperamenta. Delo ali služba, ki nam je v veselje, kjer delamo v enakomernem ritmu, brez razburjenja in brez napetosti, in srečno družinsko življenje sta zagotovilo, da ne bomo dobili čira ali razjede na dvanajsterniku. Delo, mirovanje in športna dejavnost naj se izmenjujejo. Toplo priporočamo vsakodnevne krajše sprehode — nakupovanje po trgovinah ni siprehod — namenjene samo razvedrilu. Vsakovrstne igre z žogo, namizni tenis, plavanje, smučanje in
planinarjenje so športi, ki nas ohranijo zdrave, sveže in mladostne.
Avtomobilizem ni šport. Za krmilom smo v stalni napetosti, ki močno draži živčevje in s tem tudi želodec, od tu toliko razjed na dvanajsterniku pri poklicnih šoferjih.
Pred zaključkom še nekaj besed o nikotinu, pravi kavi in alkoholu.
Kajenje je slaba navada in strast, ki nas sicer živčno lahko pomiri, je pa izrazito škodljivo in življenjsko nevarno. Vemo, da na tisoče kadilcev umira prav zaradi nikotina, ki okvar j a srčne žile in povzroča pri občutljivejših smrt že pri 40. letu starosti, umira na pljučnem raku, ki ugonobi človeka tam med 50. in 60. letom, oboleva na razjedi dvanajsternika ali želodca, ki se pojavi lahko že v mladosti, gnjavi človeka desetletja ali se tudi ne zaceli, dokler ne prenehamo kaditi. Pravijo, da kajenje po 10 cigaret dnevno ni škodljivo. To velja za srčnega in pljučnega bolnika, ne pa za želodčnega. Tam velja pravilo »vse ali nič«. Tudi ena sama cigareta uniči ves trud, ki ga imamo z dieto in različnimi tabletami oz. praški
Zavod za požarno varnost, Novo mesto
obvešča
lastnike avtomobilov »Pretiš« NSU,
da smo 1. %1. 1968 odprli SERVIS »PRETIŠ« NSU.
Se priporočamo'.
Oglašujte v DL!
Komisija za delovna razmerja pri
KRKI - tovarni zdravil
NOVO MESTO
1. vabi k sodelovanju
VEČ EKONOMSKIH TEHNIKOV ZA DELO V RAČUNOVODSTVU ALI KOMERCIALI,
2. razglaša prosto delovno mest/)
TAJNIKA ORGANOV SAMOUPRAVLJANJA
Pogoji pod 1.: moški, dokončana ekonomska srednja šola, 2 leti delovnih izkušenj v računovodstvu ali komerciali in odslužen vojaški rok; pod 2.: ekonomska srednja šola, obvezno znanje strojepisja in po možnosti stenografije ter 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih.
Prošnje z življenjepisi in dokazili o izobrazbi, naj kandidati pošljejo kadrovskemu oddelku v roku 14 dni po objavi.
Kemična čistilnica Super-ekspres Zalar
Ribnica na Dol.,
s sprejemnico v Kočevju, Ljubljanska cesta 16
(sprejema in izdaja krojač F. Klun)
obvešča cenjene stranke, da
sprejema V ČIŠČENJE
vsa tekstilna, sintetična in najlon oblačila. Obleke vam očisti v Kočevju v treh dneh, v Ribnici pa po želji stranke.
Zaupajte ji in zadovoljni boste!
3.
febr.
na Otočcu!
OBVESTILO
Komunalno podjetje NOVO MESTO
— enota pogrebna služba
obvešča vse lastnike grobov na novomeškem in šmihelskem pokopališču, da bo v teku januarja in februarja 1968 dala račune vsem tistim, ki niso plačali najemnine grobov za nadaljnjih 10 let.
Ker dosedanja evidenca lastnikov grobov ni popolna, prosimo vse tiste, ki imajo svojce pokopane na omenjenih pokopališčih in ki želijo, da ostanejo grobovi ohranjeni še naprej, da se zglasijo v pisarni pogrebne službe na rotovžu, Glavni trg št. 7, Novo mesto. Opozarjamo, da v nasprotnem primeru nismo dolžni upoštevati grobov, ki so brez lastnine, razen grobov iz NOB in rezerviranih grobnic.
Plačilo m najemnine grobov in javljanje lastnikov bomo upoštevali do konca maja 1968, po tem roku pa bomo smatrali, da so grobovi, katerih lastniki se ne bodo javili, brez lastnikov in jih zato lahko prekopljemo.
Komunalno podjetje Novo mesto
OBVESTILO
o vzdrževanju grobov na šmihelskem in novomeškem pokopališču
Komunalno podjetje Novo mesto — enota pogrebna služba obvešča vse lastnike grobov na pokopališčih v liOčni pri Novem mestu in v Šmihelu, da je prevzela obe pokopališči v vzdrževanje.
Pod vzdrževanje pokopališč ne razumemo samo obnove pokopaliških objektov (mrliških vež, mrtvašnic itd.), temveč tudi zunanjo podobo pokopališča, s stezicami in grobovi. Da bi bili obe pokopališči čim lepši, smo pripravljeni organizirati redno vzdrževanje grobov, in sicer z nasajanjem rož po želji strank ter pod strokovnim vodstvom vrtnarije, posebne enote Komunalnega podjetja Novo mesto. S tem želimo doseči redno vzdrževanje posameznih grobov pod strokovnim vodstvom, po drugi strani pa zagotoviti red na pokopališču pod 61m ugodnejšimi pogoji.
Ce se bodo posamezni lastniki odločili za vzdrževanje grobov po pogrebni službi in vrtnariji, prosimo, da se zglasijo v pisarni na rotovžu, Glavni trg št. 7, zaradi ureditve evidence.
KOMUNALNO PODJETJE NOVO MESTO
Razpisna komisija
Kmetijske zadruge RIBNICA na Dol.
razpisuje delovno mesto
DIREKTORJA ZADRUGE
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
a) agronomska ali ekonomska fakulteta s 3-letno prakso na vodilnih mestih ali
b) srednja strokovna izobrazba z 8-letno prakso na vodilnih delovnih mestih v kmetijstvu.
Kandidati naj dostavijo svoje vloge skupaj z dokazih o izpolnjevanju teh pogojev in potrdilom o nekaznovanju v smislu 55. člena temeljnega zakona o podjetjih na gornji naslov v 15 dneh po objavi v časopisu.
STANOVANJSKO IN KOMUNALNO PODJETJE BREŽICE
razpisuje
JAVNI NATEČAJ
za oddajo stavbne parcele št. 233/48 (v izmeri 1026 m1), k. o. Brežice, za gradnjo stanovanjskega dvojčka.
Javni natečaj bo v sobto, 3. februarja, ob 8. uri na sedežu podjetja, soba št. 6.
Pogoji: izklicna cena stavbnega sveta je 8,50 Ndin za delno opremo in 10,00 Ndin za zemljišče.
Udeleženci natečaja naj vložijo pismene ponudbe do pričetka javnega natečaja. Ostali natečajni pogoji so na vpogled pri stanovanjskem podjetju.
Stanovanjsko in komunalno podjetje Brežice
STE V ZADREGI ZA DARILO?
Šopek nageljčkov je primemo darilo za vsako priložnost! Naša dnevna proizvodnja je več tisoč cvetov v 6 barvah. Zahtevajte v vaši najbližji cvetličarni
V'
nageljčke iz vrtnarije Čatež
VAM DAJE ZA navadne vloge
sa
DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA I
INSTALATERSTVO
za vodovod, kanalizacijo in plinske naprave
BOJOVIĆ JELENKO
BEOGRAD - Treća Nova 31 - Jajinci
Opravljamo dela pri gradnji novih greznic (septičnih jam) iz specialnega materiala.
Naše storitve so za 30 odst. cenejše od klasične gradnje.
Z garancijo in z minimalnimi materialnimi stroški popravljamo greznice (septične jame).
Z vrtanjem mehaničnih vodnjakov (arteški vodnjaki itd.) vam najdemo in zagotovimo zdravo ali industrijsko vodo ter zajamčimo zahtevano količino!
^V\TRIKON
TRIKOTAŽA IN KONFEKCIJA • KOČEVJE«
Popolno izgorevanje gorilnega olja, torej večjo ogrevno moč pri enaki porabi olja, izgorevalni prostor brez saj, ogrevane prostore brez neprijetnega vonja po gorilnem olju
-	vse to dosežete, če v vašo oljno peč vstavite
žarilni vložek
Proizvajalec:
INKOP
Industrija kovinske opreme KOČEVJE
rOL
tako postavimo vložek v oljno peč
SUH
AKTIVNI
PEKOVSKI
KVAS
ZA KRUH, PECIVO IN KEKSE
En kilogram nadomesti 3 do 3,5 kg svežega KVASA
Rok trajanja 6 mesecev.
Proizvaja:
PLIVA - ZAGREB
ČASOPISNO PODJETJI
KMEČKI GLAS
LJUBLJANA
vas vabi med redne naročnike svojih izdaj.
Poleg časopisa »Kmečki glas«, ki je osrednji tednik za bralce na podeželju, izuajamo še revijo »Sodobno kmetijstvo«, mesečnik za popularizacijo kmetijske, živilske, gozdarske in drugih sorodnib strok ter žepni »Kmetijski priročnik 1968« z nasveti za sodobno gospodarjenje.
Časopis »Kmečki glas« obravnava vsa pereča življenjska vprašanja ljudi na podeželju, poroča o vseh pomembnejših dogodkih doma in po svetu, prinaša novice i2 naših krajev, nudi zdravstvene in strokovne našvete, v posebnih prilogah pa svetuje kmetijskim pridelovalcem in gospodinjam na podeželju, pri čemer sodelujejo številni kmetijski, živilski in drugi strokovnjaki.
V posebni literarni prilogi najdejo v njem branje tudi bralci, ki iščejo v časopisu razvedrilo.
Pravna služba »Kmečkega glasa« redno odgovarja na vprašanje bralcev brezplačno, bodisi v tista, bodisi pismeno.
Letna naročnina 35 Ndin.
Revija »>odobno kmetijstvo«, ki bo začela izhajati januarja 1968, pa bo obravnavala strokovna vprašanja, ki so pomembna za sodobno pridelovanje v poljedelstvu, živinoreji, sadjarstvu, vinogradništvu. hmeljarstvu, vrtnarstvu in za delo v gozdu. Poleg tega bo zajela tudi vprašanja iz veterinarstva, vzreje malih živali, kmečkega turizma in drugih gospodarskih dejavnosti v našem prostoru. Namenjena je kmetijskim in drugim strokovnjakom ter delavcem v kmetijskih, živilskih in gozdarskih organizacijah, kakor tudi kmetom, ki se ukvarjajo s pridelovanjem za trg, in vsejn tistim, ki želijo izpopolnjevati znanje pri pridelovanju zase, prav tako pa tudi vrtičkarjem.
Letna naročnina 45 Ndin.
»Kmetijski priročnik 1968« je lična knjižica, ki ima poleg koledarskega dela bogato gradivo i2 različnih kmetijskih strok in gozdarstva. Je dober svetovalec vsem, Id želijo spoznati novosti v kmetijstvu, zlasti še sedaj, ko občutimo močno pomanjkanje kmetijske strokovne literature.
Cena izvodu 12 Ndin.
Časopisno podjetje »Kmečki glas« pripravi vsako leto za svoje naročnike nagradno žrebanje. Pogoj je vplačana naročnina za časopis ali strokovno revijo.
VABIMO VAS MED NASE REDNE NAROČNIKE!
NAROČILNICA DL Naročam:
1- časopis »Kmečki glas«
2• revijo »Sodobno kmetijstvo« 3- Kmetijski priročnik 1968
(ustrezno obkrožiti)
časopisno podjetje
»KMEČKI GLAS« Ljubljana, Miklošičeva 4
Priimek in ime: Naslov: __________
Pošta:
Podpis
ODREŽITE IN POŠLJITE V KUVERTI!
RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN: poročila ob 5.15, 6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 15.00, 18.00,
19.30 in 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00.
PETEK, 19. JANUARJA:	8.06
Glasbena matineja. 9.25 Vaški kvintet z Reziko in Sonjo. 10.15 Pri vas doma. JI.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste.
12.30 Kmetijski nasveti — inž. Nada Engelman: Vsebinski program razširjene revije za kmetijstvo.
12.40	Na kmečki peči. 13.10 Ob-vestila in zabavna glasba. 13.30 Priporočajo vam... 14.05 Veliki valčki in uverture. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo.
15.20 Turistični napotki. 15.40 Kulturni globus. 17.05 Človek ln edravje. 18.45 Na mednarodnih križpotjih. 19.00 Lahko noč, otroci!
19.15	Minute s pevko Jožico Svete.
20.00 Zbor Robert Shaw poje črnske duhovne pesmi. 21.15 Oddaja
o	morju in pomorščakih.
SOBOTA, 20. JANUARJA:	8.08
Glasbena matineja. 9.25 Dvajset minut z našimi ansambli zafmvne glasbe. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Ciril Remic: Novi standardi ln cene lesa za hlodovino. 12.40 Popevke iz studia 14. 13.30 Priporočajo vam . . .
15.20 Glasbeni Intermezzo. 15.45 Naš podlistek — Janez Sever: Gobarji 17.05 Gremo v kino. 17.15 Igramo beat! 18.50 S knjižnega tr ga. 19.00 Lahko noč. otroci! 19.15 Minute s pevcem Arsenom Dedičem. 20.00 Spoznavajmo svet ln domovino. 21.30 Iz fonoteke radia Koper. 22.10 Oddaja za naše Izseljence.
NEDELJA, 21. JANUARJA: 6.00-
8.00 Dobro Jutro! 8.05 Radijska
igra za otroke. Brane Dolinar: »Tartinijev slavček«. 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I 10.00 Se pomnite, tovariši . . Milan Guček: Cez eno uro bi Kočevje padlo. 11.00—11.15 Poročila
—	Turistični napotki za tuje goste. 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 13.15 Iz operetnih partitur. 15.05 Nedeljsko športno popoldne. 17.05 Pojo zna meniti operni pevci. 17.30 Radijska igra — Stanko Tomašič: »Tu sem«. 19.00 Lahko noč, otroci!
20.00 V nedeljo zvečer.
PONEDELJEK, 22. JANUARJA:
8.08 Glasbena matineja. 9.10 Iz Jugoslovanskih studiov 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — dr Milan Dolenc: Napake pri pitanju žrebet.
12.40	Poljska narodna pesem. 13.30 Priporočajo vam . .	14.35 Naši po-
slušalci čestitajo in pozdravljajo.
15.20	Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 »Signali«
18.35	Mladinska oddaja:	»Interna
469«. 19.00 Lahko noč, otroci! —
19.15	Minute s pevko Eldo Viler
20.00 Skupni program JRT — studio Zagreb. 22.10 Radi ste Jih poslušali.
TOREK, 23. JANUARJA:	8.08
Operna matineja. 8.55 Za šolarje.
9.25	Tone Absec igra na harmonL ko. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Slavko Gliha: Gospodamostni odnosi med traktorjem, pridelki krme in prirejo pri živini 12.40 Pihalne godbe. 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Pet minut za novo pesmico. 14.25 Zabavni zvoki. 15.40
V	torek na svidenje! 17.05 Igra
Metliška vlomilca aretirana
Za vlome v Carjevo gostilno sta povedala med zaslišanjem
Delavci javne varnosti so te dni aretirali dva sezonska delavca, osumljena, da sta v lanskem decembtru in v letošnjem januarju vlamljala v poslovne in druge prostore v Metliki. Aretiranca sta priložnostno delala v Metliki in okolica, ko pa sta bila brez zaposlitve, sta poznavanje razmer izrabila za vlome. Dejanja sta med zaslišanjem priznala. Povedala sta, da sta nekajkrat vlomila tudi v Carjevo gostilno in odnesla iz nje večjo količino žganja, gostilničar pa tatvine ni prijavil. Z njuno zadevo se bo ukvarjal preiskovalni sodnik.
Aretiranca priznavata dejanja, ki jih ni malo. V noči od
3.	na 4. januar je doživela vlom metliška trgovska poslovalnica KOKRA. Zmanjkalo je več ročnih ur in nekaj gotovine. Vlom so imeli tudi na pošti, poskusne vlome pa v MERCATORJEVI poslovalnici, mesnici in urarski delavnici Dragana Ujdeniča. 11. oziroma 12. decembra je bil vlom v pisarni metliške železniške postaje. V zidanico Metličana Nika Petkoviča v Vrčicah je bilo vlomljeno 11. decembra in 3. januarja, ukradene pa so bile le prazne pletenke. 8. decembra zvečer
TELEVIZIJSKI
SPORED
Simfonični orkester RTV — LjiO. ljana. 18.45 Svet teknihe — inž. Pavel Stular: Varilna tehnika v sodobni kovinski industriji: 19.00 Lahko noč, otrocU 19.15 Minute s pevko Marjano Deržaj. 20.00 Od premiere do premiere. 21.15 Deset pevcev — deset melodij.
SREDA. 24. JANUARJA:	8.08
Glasbena matineja z rusko glasbo.
9.10	Slovenski pevci in ansambli zabavne glasbe. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.10 Iz pravljičnega sveta Antonlna Dvofa-ka. 12.30 Kmetij siti nasveti — inž Magda Gečes — Maček: V sodobni Inozemski vrtnariji za rezano cvet. je. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Igramo za razvedrilo. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.45 Naš podlistek — E. Charles-Roux: Pozabiti Palermo —
I	17.05 Mladina sebi ln vam. —
18.40 Naš razgovor 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Georg Friedrich H&ndel: Radumisto (opera v treh dejanjih).
ČETRTEK, 25. JANUARJA: 8.08 Operna matineja. 9.25 Danica Ob. renlč poje srbske narodne pesmi
10.15	Pri vas doma. 11.00 Poročila
—	Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Vilko Stem: Viri posojil za obratovanje posestev v novi sezoni.
12.40 Igrajo pihalne godbe. 1&.30 Priporočajo vam . . . 14.45 Lirika za otroke: »Mehurčki« 15.20 Glas. benl Intermezzo. 17.05 četrtkov simfonični koncert 18.15 TurlsUč-na oddaja. 18.45 Jezikovni pogovori. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Ireno Kohont.
20.00	četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 2.10 Komorni veče
NEDELJA, 21. JANUARJA
9.05 MADŽARSKI TV PREGLED za Pohorje in Plešivec) (Beograd)
9.20 DOBRO NEDELJO VOŠČIMO Z ANSAMBLOM BORISA FRANKA IN JOŽETA KRE-ŽETA (Ljubljana)
9.55	KMETIJSKA ODDAJA (Beograd)
10.40 HRESTAČ — mladinski balet (Ljubljana)
11.25 FRANCOSKI FILM ZA OTROKE (Ljubljana)
13.00 Kitzbiihel: SLALOM ZA MOŠKE — prenos (Evrovizija)
14.10 PRENOS ŠPORTNEGA DOGODKA (Zagreb)
15.45 SMUČARSKA FIS TEKMOVANJA NA POHORJU — reportaža (Ljubljana)
16.45 SEJEM MODE 68 (Ljubljana)
17.00 20 MILIJONOV — iz cikla Človek s filmsko kamero — (Ljubljana)
18.45 TV KAŽIPOT — pregled spo reda (Ljubljana)
19.10 BONANZA — serijski film — (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Beograd)
20.45 CIK CAK (Ljubljana)
20.50 TV MAGAZIN - zabavnoglasbena oddaja (Zagreb)
21.50 ŠPORTNI PREGLED (JRT)
22.20 TV DNEVNIK (Beograd)
PONEDELJEK 22 JANUARJA
10.10 ANGLEŠČINA (Beograd)
10.45 MADŽARSKI TV PREGLED
(za Pohorje m Plešivec) — (Beograd)
17.00 POROČILA (Zagreb)
17.05 MALI SVET - oddaja za otroke (Zagreb)
17.30 POPOTOVANJE PO AZIJI — serijski film (Ljubljana)
18.00 TV OBZORNIK (Ljubljana)
18.30 ZNANOST IN TEHNIKA -(Ljubljana)
18.50 REPORTAŽA (Zagreb)
19.20 POKLICNO USMERJANJE -(Ljubljana)
19.40 VOKALNO INSTUMENTALNI SOLISTI - JOŽICA SVETE (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Beograd)
20.30 CIK CAK (Ljubljana)
20.35	Duško Roksandič: ODLOČITEV — TV drama (Ljubljana)
21.10 TEME Z VARIACIJAMI — (Beograd)
21.45 TV DNEVNIK (Beograd)
TOREK, 23 JAN
16.40 FRANCOŠČINA (Beograd)
18.05 POROČILA (Ljubljana)
18.10 RISANKA (Ljubljana)
18.25	RAZLIKE MED SLOVENSKIMI NAREČJI (Ljubljana)
18.50 TISKOVNA KONFERENCA (Ljubljana)
19.30 TV OBZORNIK (Ljubljana)
20.00 CIK CAK (Ljubljana)
20.10 VLAK, KI PELJE V YUMO
—	ameriški celovečerni film (Ljubljana)
21.40 PO V. KURIRČKOVEM FE-STIVALU — kulturna tribuna (Ljubljana)
22.20 ZADNJA POROČILA (Ljubljana)
SREDA 24 JANUARJA
17.05 MADŽARSKI TV PREGLED (za Pohorje in Plešivec) — (Beograd)
17.20 FOROČILA (Skopje)
17.25	SERIJSKA LUTKOVNA IGRA (Skopje)
17.45 KJE JE, KAJ JE —. (Beograd)
18.00 TV OBZORNIK (Ljubljana)
18.20 ODDAJA ZA OTROKE (Beograd)
19.05 POPULARNA GLASBA (Skopje)
19.45 CIK CAK (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Beograd)
20.30 CIK CAK (Ljubljana)
20.35 EKRAN NA EKRANU — (Zagreb)
21.35 ZADNJI DAN, PRVI DAN — serijski film (Ljubljana)
22.05 HOKEJ JUGOSLAVIJA : ZR NEMČIJA (Ljubljana)
23.30 ZADNJA POROČILA (Ljubljana)
ČETRTEK. 25. JANUARJA
11.00 ANGLEŠČINA (Beograd)
17.10	POROČILA (Ljubljana)
17.15	TIK TAK: Kako sta si mački
kupili televizor (Ljubljana)
17.30 ODDAJA ZA OTROKE (Beo grad)
18.00 TV OBZORNIK (Ljubljana)
18.20 ZBOR VASILIJ MIRK IZ KONTROVELA - PROSEKA
—	iz cikla Naši zbori — (Ljubljana)
18.45 KALEJDOSKOP (Ljubljana)
19.05 SPLET — humoristična oddaja (Beograd)
15.45 CIK CAK (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Beograd)
20.30 CIK CAK (Llubliana)
20.35 AKTUALNI RAZGOVORI -(Beograd)
21.35 THE GOLDEN GATE ODAR TET — II del (Ljubi iana)
21.55	ZADNJA POROČILA (Ljub liana)
PETEK 26 JAN
je s ^ rilec vlomil na Jugorju v Badovinčevo garažo in odnesel 40 litrov žganja. V noči od 20. na 21. december pa se je ponesrečil vlom v prostore komunalnega podjetja Metlika.
Kot smo že poročali, so imeli lani vlom tudi v metliškem bifeju. Vlomilec še ni znan, vendar imajo organi javne varnosti o vlomu že precej podatkov. Upajo, da bodo tudi ta primer kmalu razčistili.
Sliv toliko kot 1966, grozdja pa 14 odst. manj
Kar 72.300 vagonov sliv so pridobili kmetje in družbena posestva lani z nekaj več kot 67 milijonov dreves v državi, kar je približno toliko kot 1966. Z 1.580 milijoni trt pa je bilo obranega grozdja za 105.000 vagonov oz. 14 odstotkov manj kot 1966. Sloveniji samo leta 1967 natrgali grozdja za približno 7090 vagonov; od tega znaša pridelek zasebnih kmetov 5900 vagonov.
»EMI« dela predvsem plastično embalažo
Prvotni načrt tovarne nalivnih peres, kemičnih svinčnikom. in embalaže EMI z Mirne je predvideval kot glavni predmet poslovanja: izdelovanje nalivnih peres in kemičnih svinčnikov. Huda konkurenca tujih tvrdk Je povzročila zastoj v prodaji in preusmeritev v izdelovanje plastične embalaže, ki je lani zavzela že devet desetin vse proizvodnje.
Čeravno je bilo pri prehodu na druge iadelke nekaj manjših težav, se je preusmeritev dobro izkazala:	v
prvih devetih mesecih lanskega leta je bil dohodek za 130 odst. večji kot predlanskim, ostanek dohodka pa za 92,6 odst. Občutno so se povečali tudi zaslužki zaposlenih.
11.30 FRANCOŠČINA (Beograd)
17.25	POROČILA (Llubliana)
17.30 MOJ PRIJATELJ FLICKA — serijski film (Llubliana)
18.00 TV OBZORNIK (Liubliana)
18.20 GLASBENI ZASLON (Beo grad)
19.05 PESMI TN PISMA IZ VARŠAVSKEGA GETA - vzhod nonemški film (Liubliana)
19.35 ZABAVNO GLASBENA OD DAJA (Ljubljana)
19.55	CIK CAK (Llubliana)
20.00 TV DNEVNIK (Beograd)
30.30 CIK CAK (Ljubljana)
20.35 POROČNA OBLEKA — poljski celovečerni film (Ljubljana)
22.05 ZADNJA POROČILA (Ljub liana)
SOBOTA. 27 JAN
17.35 TV KAŽIPOT - pregled TV sporeda (Ljubljana)
18.00 TV OBZORNIK (Liubljana)
18.20 PEPELKA - otroška igra — (Zagreb)
19.20 V BESEDI IN SLIKI (Beograd)
19.45	CIK CAK (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Beograd)
20.30 CIK CAK (Ljubljana)
20.35 POKLICI - humoristična od-dala (Beograd)
21.35 VIDEOFON - glasbena oddaja (Zagreb)
21.50	GIDEON - serijski film — (Ljubljana)
22.40	ZADNJA POROČILA Ljubljana)
forma nova
ATELJE ZA REKLAMO & OBLIKOVANJE GRAFENAI1ERJEVA 43 LJUBLJANA TEL. 313 687
Oblikujemo vizualne komunikacije — reklamne napise in publikacije, zaščitne znake, embalažo ... sodobno in kvalitetno.
NE POZABITE!
OBIŠČITE 9. GOSTOVANJE DUNAJSKE REVIJE NA LEDI)
z novim programom
Revija bo od 8. do 12. februarja 1968 v sejemski dvorani v Celovcu.
Začetek revije — vsak dan ob 14.30 in 19.30
Vstopnice pri potovalnih uradih ATLAS — Zagreb, KOMPAS — Ljubljana, LJUBLJANA — TRANSPORT, PUTNIK, SAP LJUBLJANA, TRANSTURIST TT LJUBLJANA.
EpIS
DOLEI\IJSKIUST * TEDNIK* VESTNIK: vsak četrtek 60.000 izvodov!
23
tedensk6ledar
Petek, 19. Jan. — Marij.
Sobota, 20. jan. — Boštjan. Nedelja, 21. jan. — Neža. Ponedeljek, 22. jan. — Vincenc. Torek, 23. jan. — Alfonz.
Sreda, 24. jan. — Felicijan. Četrtek. 25 jan — Trpimir.
mesto, iskreno čestitamo za god m mu želimo, da bi ga še mnogo let praznoval v krogu svojih otrok in vnučkov. Istočasno čestitamo tudi bratu Antonu iz Skrjanč in njegovemu sinku. — Otroci Ivan ter Mimi, Breda, Anton, Slavko in Anica z družinami in vseh sedem vnukov.
Antonu Škofu iz Sel pri Jugorju
želijo ob 70-letnici še mnogo zdravih in zadovoljnih let žena in hčerke z družinami.
Mami in očetu Prešernovima iz Potovega vrha za njuno 32. obletnico poroke, očetu pa še za 62. rojstni dan, želijo vse najlepše sin Ivan in Drago z družinama ter Tone, hčerka Anica z družino ki Rozi.
Dragemu očetu, staremu očetu Antonu Vidmarju, Ragovo, Novo
Dušanu Zupanca iz Novega mesta, ki je diplomiral na Visoki šoli za politične vede, čestita žena.
H
Ob izgubi našega dragega moža, očeta in brata
MARTINA NEMANIČA
se zahvaljujemo za poslovilne besede na domačem pragu tov. Jožetu Gorniku, ob odprtem grobu pa tov. Francu Tomcu in Jožetu Nastavu, metliški godbi, vsem darovalcem vencev, gasilcem ter vsem znancem in prijateljem, ki so ga v tako lepem številu spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki so nam ob tem hudem
SLUŽBO DOBI
BRIVSKO-FRIZER3KO UČENKO sprejme frizer Ciril Pucelj, Novo mesto. Vsa oskrba v hiši.
ISCEM pridno in pošteno dekle za varstvo dveh otrok, hrana in stanovanje zagotovljena, plača po dogovoru. Znanje kuhanja ni potrebno. Nastop službe možen takoj. M. Zore, šolska 7. Novo mesto.
ISCEM ZENSKO, ld bi pazila otroka 4 ure dnevno. Kotnik, Kandijska 13, Novo mesto.
VZAMEM VAJENCA. Mizarstvo Bogdan Siter, Šmihel 69, Novo mesto.
MIZARSKI POMOČNIK dobi dobro stalno službo, stanovanje in hrano pri Pohištvu Kurnik, Sevnica.
SLUŽBO IŠČE
NA SVOJEM DOMU pazim otroke osem ur. Elka Učjak, Mestne njive, blok 10.
STANOVANJA
ODDAM neopremljeno sobo. Jožefa Vončina, Regerča vas 27, Novo mesto.
MOTORNA VOZILA
PRODAM AVTOMOBIL taunus M 17, 1960, z novim motorjem, dvobarvni, z radijskim sprejemnikom. Zamenjam ga tudi za živino ali vinograd. Naslov v upravi lista.
MOPED T 12 zelo ugodno prodam. Sitar, Šmihel 69.
opravlja zlatar, Gosposka 5, Ljubljana (poleg univerze).
ALI NE DELUJEJO želodec, jetra, žolč, črevesje? Uredite jih z rogaško DONAT vodo! V zalogi jo ima trgovsko podjetje STANDARD (MERCATOR) in trgovsko podjetje HMELJNIK v Novem mestu!
trenutku izrekli besede isKrenega sožalja.
Žalujoči: žena Marija, sinovi Tine in Jože z družino, hčerki Ani in Marija z možem, brata Jože in Franc ter sestre Marija, Tinca in Lojzka z družinami in drugo sorodstvo
Ob prerani izgubi moje drage hčerke, žene in mamice
KAROLINE BEVC
z Rakovnika
se najtopleje zahvaljujem vsem Bevčevim za veliko požrtvovalnost in aa vence. Zahvaljujemo se tudi prijateljem in znancem za cvetje in vence in vsem tistim, ki so jo spremili do preranega groba, še enkrat: hvala vam vsem za vse! Neutolažljiva mama Nežka, sin Zdravko in brat Jože
Po mučni smrti našega moža, očeta, brata, starega očeta in strica
MARTINA ŠTUBLERJA
iz Brezovice 3 pri Suhorju
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, mu darovali cvetje in vence ter nam stali ob strani, ko nam je bilo najhuje. Prisrčna hvala tovarnama BETI in LEPIŠ, zdravstvenemu osebju iz Metlike in sosedom. Žalujoča žena Marija, sin Stane, hčerke Milka, Marija, Slavica, Anica z družinami ter ostalo sorodstvo
Brežice: 19. m 20. jan. španski barvni film »Izgubljena žena«. 21. in 22 jan. nemški film »Velika kača« 23. in 24. jan. francosko: švedski f'lm »Vojna je končana«.
Črnomelj: 19. in 21. jan. ameriška film »Prva zmaga«. 24. in 25. jan ameriški barvni film »Naj-lepšd šport za moške«.
Kočevje — »Jadran«: 19. do 21. jan ameriški barvni film »Človek in Istanbula« 22. in 23. jan mad-
žarski film »Beg kralja«. 24. in 25. jan. ameriški barvni film »Penelopa«.
Kostanjevica: 21. jan. ameriški barvni film »čast izobčenca«.
Metlika: 19. in 21. jan. češki barvni film »Hajduk Janošik« 20. in 21. Jan nemško-jugoslovanski barvni film »Kralj petroleja« 24. in 25. jan. poljski film »Tolpa huliganov«.
Novo mesto — »Krka«: 19. do 22. jan utalijanski barvni film »Za prgišče dolarjev«. 23. jan. ameriški film »Boginje ljubezni« 24. in 25. jan. nemško-italijanski fiflm »Vrnitev nevidnega človeka«.
Ribnica: 20. in 21. jan. špansko-italijanski barvni film »V senci Zoroa«.
Sevnica: 20. in 21 jan. japonski film »Pirat« 24. jan. francoski film »Nevarne zveae«
Sodražica: 20 ;n 21. jan. ameriški film »Najdaljiti dan«.
Trebnje: 20. in 21. jan. ameriški barvni kriminalni film »Londonski lopov«.
Milka Češarek iz Rakitnice 5, p. Dolenja vas, izjavljam, da so bile besede, ki sem jih govorila o Ivanu Češarku iz Nemške vasi, p. Ribnica, neresnične.
Bralcem in sodelavcem lista
Več napovedanih sestavkov in poročil (tudi o zbirki za naše trojčke) moramo preložiti na prihodnji četrtek:	zmanjkalo	nam
je prostora za vse, kar smo dobili za današnjo številko, in prosimo za razumevanje!
UREDNIŠTVO
V soboto, 13. januarja, smo v Zagrebu spremili k zadnjemu počitku priljubljenega zdravnika ,
dr. BORISLAVA MIRULIČA
ki je več let deloval v Beli krajini, na Vinici in v Metliki.
Vestnega in požrtvovalnega zdravnika se bomo s hvaležnostjo
spominjali
Njegovi sodelavci in pacienti
PRODAM
PRODAM GARAŽO za osebni avtomobil. Daljevič, Majde Sile 10, Novo mesto.
PRODAM GARA20 na Ragovski cesti. Alma Prijon. Kandijska 1, Novo mesto.
PRODAM gradbeno parcelo. Poizvedbe pri Mariji Debevc, Cužnja vas 23, Mokronog.
PRODAM nov gumi vok, 16 col. Rozalija Zemljak, Zdole 43, Krško.
PRODAM VINOGRAD na Dvoru. Informacije:	Petruna,	Miki	er	ji,
Črnomelj.
DOBRO OHRANJENO hrastovo posteljo z vložki prodam. Oglasite se v trgovini Kmetijske zadruge Novo mesto pri Košaku.
PRODAM ali z amen j tal levi štedilnik na drva »Gorenje« za desnega. Živko Mitrovič, Skalickije-va 1. Novo mesto.
PRODAM kompleten hidrofor 500 litrov, 4-stopenjska črpalka, trofazni motor. Karl Robek, Klad-je 5, p. Blanca.
MOTORNO KOSILNICO »Reform«, malo rabljeno, širina grebena 130 cm, prodam. Jože Simonič, Ručetna vas 1, Črnomelj.
PRODAM ZIDANICO z vinogradom, blizu železniške postaje, dovoz z avtomobilom, primemo tudi za vikend. Ponudbe pod upravo lista pod »Bela krajina«.
SUPERAVTOMATIČNI PRALNI STROJI
/seh znamk in
KMETIJSKI STROJI IZREDNO NIZKE CENE!
VSE INFORMACIJE DOBITE:
VOVO MESTO: MOČNIK, Sokolska 3, št. telefona (068)21-639 SEVNICA: TOTER,
Heroja Maroka 3
PEROTTI-EXPORT
S.	FRANCESCO 41, TRST
RAZNO
CENIK: vsak oglas do deset besed — 9 N din, vsaka nadaljnja beseda — 1 N din. Za naslov v upravi lista: pri. biitek 1 N din. Za oglase s ponudbo na upravo lista pod geslom: pribitek 3 Ndin Redni zasebni naročniki Do-lenjskega lista imajo prd vseh malih oglasih, zahvalah, osmrtnicah, čestitkah, preklicih in podobnih objavah 20 odstotkov popusta Objava vsakega malega oglasa mora biti plačana vnaprej osebno v upravi lista ali s poštno položnico na na3lov:	DOLENJ-
SKI LIST, Novo mesto, ali z gotovino, priloženo v pismu.
DOBRO CEMENTNO strešno ope ko po 1 Ndin dostavim takoj. Ljubljana, Milana Majcna 47. POROČNE PRSTANE po najnovejši modi in vsa zlatarska dela
Ob vsaki spremembi naslova nam sporočite svo) stari In novi naslovi
Prav je, da zveste:
12 Sdin še ni 12 odstotkov!
| TISKARSKI ŠKRAT ne miruje: prejšnji četrtek nam je na to stran desno zgoraj zapisal, da se je papir za časnike podražil 12 odstotkov, vendar to ni res: papir je res dražji za 12 Sdin pri kilogramu, kar pomeni, da se je podražil za 7,5 odst. — Kilo-gram navadnega roto papirja stane zdaj 172 Sdin (prej 160 Sdin), kilogram boljšega roto papirja pa 192 Sdin (prej 180 Sdin). Kakor smo naročnike že obvestili, tiskamo od srede lanskega decembra Dolenjski list na boljšem roto papirju!
ZAKAJ SE JE PODRAŽILA POŠTNINA? — Tako nas sprašujejo zadnji teden mnogi naročniki. Odgovarjamo in pojasnjujemo: z 10. januarjem 1968 moramo plačati za vsak naslovljeni izvod našega lista, ki vam ga pismonoša prinese na dom, 5,40 starih din (prej: 3,60 Sdin). Za vsak Dolenjski list, ki ga pošta prepelje v paketu brez listka z naročnikovim imenom (za trafike, kioske in pod.), pa moramo po novem plačati 1,50 Sdin (prej 1 Sdin). Podražitev znaša torej natanko 50 odst.; skupnost PTT podjetij trdi, da je doslej raznašala časnike izpod lastnih stroškov.
■ KLJUB PODRAŽITVI PAPIRJA in poštne dostave našega lista pa
Dolenjski list naročnine ne bo povečal,
ker smo jo že lani v septembru oziroma decembru. Ker nam manjka denarja za redno izhajanje, ga bomo skušali dobiti s povečano oglasno dejavnostjo.
Vse naročnike in bralce lepo pozdravljamo!
DOLENJSKI LIST
Z nogo na zavori v tovornjak
15.	januarja sta se pri Knežji vasi srečala osebni avto. ki ga je vozil Mihael Zupan, in tovornjak z voznikom Janezom Slakom iz Žabje vasi Zupan je zaviral, zato je osebni avto zaneslo v tovornjak. Voznik osebnega avtomobila se je pri trčenju laže poškodoval. Škode je bilo za 3.000 Ndin.
Ko je prehiteval šolarje
Jože Hrovatič iz Skrjanč je 13. januarja popoldne z osebnim avtom iz Novega mesta v Šmihel prehiteval šolarje, zato Je vozil nekaj časa po sredini ceste. Naproti se je z osebnim avtom pripeljal Polde Fink iz Irče vasi. Fink je pred srečanjem zavrl, na zasneženi cesti pa ga je zaneslo v Hrovatičev avto škode je bilo za 600 Ndin.
Osebni avto ubil konja
Jože Podbevšek iz Vrbovcev se je 13. januarja popoldne hitro pripeljal z osebnim, avtom iz Šentjerneja do Drame. V nepreglednem ovinku je ored seboj opazil konje, vprežene v sani, ki jih je vodil Anton Kovačič iz Roj pri Šentjerneju. Podbevšek je zavrl, zaneslo ga je v vprego, tako da je en konj zaradi trčenja takoj poginil. Avtomobilistova sopotnica Jožefa Podbevšek se je laže poškodovala. Škode je bilo za okoli 7.100 Ndin.
Voznik na malici, vozilo poškodovano
14 januarja dopoldne se je pred trebanjskim motelom ustavil tovornjak, ki ga je vozil Mustafa Lokvančič iz Sarajeva. Voznik je odšel na malico. Ko se je vrnil, je opazil poškodbe na vozilu, škodo so ocenili na 200 Ndin
Trčila in obstala
14. januarja dopoldne sta pn Fučkovcih, med Adlešiči in Gribljami trčila osebna avtomobila, ki sta ju vozila Adolf Simonič iz Budine pri Ptuju, ter Ljubljančan Jože Zgonc, škodo so ocenili na
1.000	Ndin. Ljubljančan le vozil po levi strani ceste.
Tovornjak v osebni avto
Anton Lindič iz Sevnega pri Trški gori se je 13. januarja zjutraj peljal z osebnim avtom z avtomobilske ceste proti Bučni vasi. Preden je zavil na stransko cesto, se je ustavil. Za njim se je pripeljal KOVINARJEV tovornjak, ki ga je vozil Anton Pavlin, in iz kratke varnostne razdalje trčil v osebni avto. škodo so ocenili na 700 Ndin.
Skočil iz pripetega tovornjaka
12.	januarja popoldne je Radovan Popadič s tovornjakom transportnega podjetja iz Jajca vlekel iz Ljubljane proti Zagrebu pokvarjen tovornjak istega podjetja z voznikom Luko Stevaničem. Na klancu pri Poljanah je počil vlečni drog. Pokvarjeni tovornjak je zdrsnil na levo stran ceste. Ko je voznik opazil, da prihaja naproti SAPOV avtobus, kd ga je vozil Stane Gradišnik, je skočil iz kabine. Odtrgani tovornjak se je zapeljal na vsek in se nato naslonil na avtobus, škodo so ocenili na 3.000 *Tdin
Avtomobilist se ni prepričal
11. januarja popoldne je Alojz Slak pripeljal v Trebnje tovornjak ljubljanskega podjetja MERCATOR. Z dvorišča Oparove gostilne se je na cesto pripeljal z osebnim avtom Adolf Gričar iz Dol. P odbor š ta. Ker se Gričar ni prepričal, če je cesta prosta je zadel v tovornjak. škodo so ocenili na 500 Ndin.
Tovornjaka sta se oplazila
11. januarja zjutraj je Zagrebčan Juraj Cviljak ustavil tovornjak ob avtomobilski cesti pri Prillpah. Cez pol ure se je mimo pripeljal
tovornjak, k.i ga je vozil Sarajevčan Alija Jažič. V gosti megli je Jažič zadnji hip opazil Cviljakovo vozilo in odpeljal naprej. Naproti Je Ljubljančan Ivan Žužek pripeljal tovornjak škofjeloškega TRAN STURISTA. Jažičevo in Žužkovo vozilo sta se oplazili, škode le bilo za 900 Ndin.
Avtomobilist v jarku
Dušan Mlakar iz Velike vasi pri Leskovcu se je 10. januarja peljal z osebnim avtom Antona Felicijana iz Velikega Podloga iz Gmajne v Krško Ko »e prehiteval tovornjak, se je naproti pripeljalo neko vozilo Mlakar je naglo zavil pred tovornjak, z zasnežene ceste pa se je osebni avtomobil prekucnil v odtočni jarek škodo so ocenili na 2.400 Ndin
Neprimerna hitrost na poledeneli cesti
13. januarja popoldne se je z Bizeljskega proti Brežicam peljal z osebnim avtomobilom Albin Ciz-man iz Tacna. Zaradi poledenele ceste in neprimerne hitrosti ga je v desnem ovinku v vasi Bukovšek zaneslo na levo. kjer se je z vso širino sprednje strani svojega vozila zaletel v stoječi osebni avtomobil Ivana Kostevca iz Dečnih sel. Pri tem je bil lažje poškodovan sopotnik v Kostevčevem vozilu Franc Pintarič, kateremu so prvo pomoč nudili v brežiški bolnišnici. škoda na vozilih znaša okrog 9.000 Ndin
Avtobus je zaneslo
7. januarja popoldne je iz Radeč proti Krškemu vozil voznik tovornega avtomobila Otmar Tajzer iz Dravograda Naproti mu je pripeljal po sredi ceste voznik avtobusa Maks Cimperc iz Šentilja. Pri sre-čavanju je voznik avtobusa zaviral in ga je pri tem zaneslo v levo. da je prišlo do trčenja Na obeh vozilih je nastalo za okrog 2.000 Ndin škode.
Na ovinku sta hudo trčila
14. januarja popoldne se je pripetila prometna nesreča na cesti
II.	reda v Zakotu pri Brežicah. Voznik osebnega avtomobila Milan Rožanc iz Brežic je vozil z osebnim avtomobilom iz Bukovška proti Brežicam. Ko je prjpeljal v Zakotu v desni ovinek, je nekoliko zavrl, ker Je iz nasprotne smeri pripeljal voznik tovornega avtomobila Stjepan Količ iz Šemehovca. Zaradi zaviranja je po vsej verjetnosti blokiralo levo zadnje kolo osebnega avtomobila, tako da je prišlo do močnega trčenja. Voznik Rožanc je utrpel hude telesne poškodbe in je bil takoj odpeljan v brežiško, od tam pa v zagrebško bolnišnico. Na Rožančevem avtomobilu je škode za okrog 8.000 Ndin, na tovornjaku pa za okrog
2.000	Ndin.
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Marija Sliv-šek iz Gorenje vasi — Heleno, Jožefa Grčar iz Praprotnice — Marijo, Rozalija Skobe z Vrha — Roberta, Kristina Mohorčič iz Zagorice —Vinka, Vida Može iz Loke
—	Bojana, Angelca Grahek iz Rožanca — Marijo, -Ivanka Stariha iz Semiča — Zvonka, Gabrijela Junc iz Otočca — Klavdijo, Jožefa Hrovat s Konca — Martina, Vera Jaklič iz Dolnjega Kota — Vero, Marija Fabjan iz Gradišča — Bernardko, Marija Fabjan s Prevol — Julko, Jožefa Brulc s Krke — Mi-rico, Marija Grajžl iz Krškega — Marka, Marija Papež iz Sela — Marka, Jožica Rau iz Gaja — Alenko, Olga Pajk iz Žužemberka — Sašo, Pepca Zelingar z Dolža — Jožeta, Ivanka Zupančič iz Podho-ste — Jožico, Štefka Struna iz Žužemberka — Janka, Jožefa Judež iz Velikega Orehka — Marjanco, Vem Starič iz Mokronoga — Janeza, Justina Jurečič iz Velikega Mraševega — Stanka.
LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR:	Tone	Gošnik
(glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Miloš Ja-kopec, Marjan Legan, Jože Primc, Jožica Teppey in Ivan Zoran. Tehnični urednik: Marjan Moškon.
IZHAJA: vsak četrtek — Posamezna številka 70 par (70 starih din) — Letna naročnina: 33 novih dinarjev (3200 Sdin), polletna naročnina: 16 novih dinarjev (1600 Sdin); plačljiva je vnaprej — Za inozemstvo: 50 novih dinarjev (5000 Sdin) oz. 4 ameriške dolarje ali ustrezna druga valuta v vrednosti 4 amer dolarjev — Tekoči račun pri podr SDK v Novem mestu: 521-8-9 - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg 3 — Poštni predal: 33 — Telefon: (068)-21-227 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Tiska: CP »Delo« v Ljubljani.