ff 263360
I
W 1
ZBOR DELAVCEV
Na zborih delavcev, ki so bili 10. junija, je tekla beseda o štirih točkah dnevnega reda:
1.	Samoupravni sporazum o združitvi v samoupravno interesno skupnost PTT prometa Slovenije;
2.	Samoupravni sporazum o zagotovitvi sredstev za izvedbo srednjeročnega programa razvoja vodnega gospodarstva na območju vodne skupnosti Ljubija-nica-Sava za obdobje 1976—1980;
3.	Imenovanje komisije za izvajanje priprav za organiziranje TOZD-ov, imenovanje komisije za delitev sredstev in obveznosti;
4.	Vpis posojil za izgradnjo cest v SRS.
AD 1.)
Glede na ustavna določila in na podlagi Zakona o samoupravnih interesnih skupnostih je predlagano, da naša delovna organizacija sprejme samoupravni sporazum o združitvi v samoupravno interesno skupnost PTT prometa Slovenije. V sporazum naj bi se vključili zaradi zadovoljevanja skupnih interesov na področju poštnega, telegrafskega in telefonskega prometa Slovenije ter za enotno delovanje PTT sistema, člani območne skupnosti so: Celje, Koper, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto in Trbovlje. V omenjeno interesno skupnost moramo imenovati delegata, za kar predlagamo tov. Vaclava Bačnika.
SKLEP št. 2. Zbor delavcev obrata Medvode, Preska in Rakovnik dajeta soglasje za sprejem samoupravnega sporazuma o združitvi v samoupravno interesno skupnost PTT prometa Slovenije. Obenem imenujejo tov. Vaclava Bačnika za delegata v interesno skupnost.
AD 2.)
Namen pristopa k samoupravnemu sporazumu o zagotovitvi sredstev za izvedbo srednjeročnega programa razvoja vodnega gospodarstva na območju območne vodne skupnosti Ljubljanica-Sava za obdobje 1976 —1980 je, da se omogoči nadaljnji razvoj vodnega gospodarstva za razdobje 1976—1980. Sredstva, ki se bodo na ta način zbrala, bodo razporejena po sledečem planu:
1.	za redno vzdrževanje 19%;
2.	za investicije in urejanje vodnega režima 30%;
3.	za soudeležbo pri napravah in delih za čiščenje voda 14%;
4.	za soudeležbo pri delih za zagotovitev vodnih virov in naprav za oskrbo z vodo 6%;
5.	za funkcionalne izdatke območne vodne skupnosti
1%;
6.	za združevanje pri Zvezi vodnih skupnosti Slovenije 30%.
Prispevki se plačujejo iz sledečih osnov:
1.	od doseženega dohodka;
2.	od količine porabljene vode oziroma od količine porabljene električne energije;
3.	od količine in stopnje onesnaženosti vode;
4.	od količine odvzetega peska, mivke, proda itd.
Glede pristopa k samoupravnemu sporazumu o zagotovitvi sredstev za izvedbo srednjeročnega programa razvoja vodnega gospodarstva na območju območne vodne skupnosti Ljubljanica-Sava za obdobje 1976 —1980 ni bilo pripomb.
SKLEP št. 3. Zbor delavcev obrata Medvode, Preska, Rakovnik soglaša glede pristopa k samoupravnemu sporazumu o zagotovitvi sredstev za izvedbo srednjeročnega programa razvoja vodnega gospodarstva na območju območne vodne skupnosti Ljubljanica-Sava za obdobje 1976—1980.
V nadaljevanju je tekla beseda o predlogu delavskega sveta o imenovanju oziroma potrditvi članov komisije za izvajanje priprav za organiziranje TOZD. Zbor delavcev obrata Preska in Rakovnik je predlagal delavskemu svetu spremembo sestave komisije, ker želijo, da se vanjo vključi več delavcev iz neposredne proizvodnje s konkretnim predlogom, da sodelujeta v komisiji še tovariša Franci Kamin in Vojko Dubokovič. Pripomb na sestavo komisije za razdelitev sredstev in obveznosti ni bilo.
Z ODBORA ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA
Na 5. seji Odbora za medsebojna razmerja so člani najprej podaljšali delovna razmerja za določen čas do konca leta naslednjim delavcem: Alojzu Novaku, Vladu Nebcu, Slavku Zajcu, Borivoju Kiveli in Kuzmi Martincu, v nadaljevanju pa odobrili več sporazumnih prenehanj delovnih razmerij ter dovolili opravljanje počitniške prakse štipendistu Borutu Zupanu.
S SEJE DELAVSKEGA SVETA
Na izredni seji delavskega sveta, ki je bila 8. junija, so delegati razpravljali o petih točkah dnevnega reda. Najprej je tekla beseda o predlogu za delovno soboto, s katero bi prispevali svoj delež k ublažitvi posledic potresa na Kozjanskem. Sprejet je bil sklep, da je 12. junij normalni delovni dan.
V nadaljevanju je bil sprejet sklep o imenovanju komisije za izvajanje priprav za organiziranje TOZD, ka-
tero sestavljajo:
Janez Svoljšak, predsednik Ivanka Komatar, tajnik Jurij Kuret Alfred Sorjan Roman Resman Stanko Sedlak Dunja Kerpan Mario Koprol, dipl.inž.
Viktor Velkavrh
V komisijo za razdelitev sredstev in obveznosti pa so bili imenovani:
Miloš Gabrijel, predsednik
Aleksander Vavpotič, namestnik predsednika
Alojz Izlakar
Jože Gortnar, dipl.inž.
Duša Hribar Franci Petek, dipl.inž.
Marjan Hribernik
Omenjena sklepa se predlagata v sprejem zboru delavcev.
Na predlog finančnega sektorja je bilo sprejeto soglasje na seznam investicijskih kreditov in garancij o zagotovitvi sredstev za investicije po dopisu Ljubljanske banke. Soglasje je bilo podano, ker smo upravljal-ci—disponenti Ljubljanske banke—podružnice Ljubljana, in sicer v skladu s tretjim odstavkom 26. člena Zakona o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev, ki določa, da mora banka likvidni investicijski potencial zmanjšati za sredstva svojih ustanoviteljev in disponentov, ki niso bili pripravljeni jamčiti za zadevne investicije.
Z ZBORA DELAVCEV
Sedmega julija sta bila zbora delavcev, in sicer za delavce obrata Preska in Rakovnik v prostorih jedilnice v obratu Preska in za delavce obrata Medvode v sejni dvorani v Medvodah. Udeležilo se jih je 340 delavcev.
Predlagan in sprejet je bil sledeči DNEVNI RED:
1.	Sprejem samoupravnega sporazuma o družbenem planu SRS za razdobje 1976—1980;
—	osnove družbenega plana mesta Ljubljana za razdobje 1976—1980;
—	dogovor o osnovah družbenega plana občine Ljub-Ijana-Šiška za razdobje 1976—1980;
—	sprejem samoupravnega sporazuma o posebnih pogojih za razporejanje strokovnih delavcev na delo v poslovne enote v tujini;
—	sprejem samoupravnega sporazuma o usmerjeni stanovanjski gradnji na območju soseske MeS-7 Medvode — Preska;
— sprejem samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega plana razvoja SOZD "Polikem”.
2.	Vpis posojila delovne organizacije "Color” za gradnjo cest SRS.
Poročevalca k prvi točki dnevnega reda sta bila: za obrat Preska in Rakovnik je bil poročevalec tov. Rihard Pevec, za obrat Medvode pa tov. Alfred Sorjan.
Poročevalca sta v zvezi s predloženimi samoupravnimi sporazumi nanizala sledeče podatke:
Porast:	Občina	Mesto	Republika
Zaposlovanje	2,8%	2%	2%
Družb, proizvod	6 %	6,5%	6%
Skup. poraba	20% manj kot družb, proizv.	5,7%	20% manj kot družb, proizv.
Povečanje OD	15%	16%	16%
Stanovanja	4.200 enot	14.500 enot	65.000 enot
Produktivnost	3%	4,4%	4,4%
Investicije	3.949 milij.	30% družb. P-	v osn. sr. 123.260 milij.
Podrobneje sta poročevalca informirala udeležence zbora o zastopanosti KS Medvode v osnovah družbenega plana in o zastopanosti okoliških krajevnih skupnosti.
V	soseski MeS-7 Medvode—Preska bo zgrajenih 290 stanovanj in sicer:
leta 1977	90 stanovanj
leta 1978	100 stanovanj
leta 1979	100 stanovanj
• Glede na novogradnjo bo do leta 1978 v soseski MeS-7 Medvode—Preska zgrajen otroški vrtec z 90 mesti, v KS Pirniče bo odprtih 45 mest, v KS Smlednik 40 mest.
Na Svetju je v načrtu gradnja šole z 12 učilnicami, telovadnico in zakloniščem.
Prav tako je v načrtu gradnja zdravstvenega doma, izgradnja zbiralnika Brod — Medvode, modernizacija ceste Preska — Medvode, modernizacija ceste Vikrče
—	Smlednik in rekonstrukcija ceste Sora — Topol.
V	samoupravnem sporazumu o posebnih pogojih za razporejanje delavcev v poslovne enote v tujini je določeno, kakšne pogoje mora posameznik izpolnjevati, da se lahko zaposli v poslovni enoti v tujini. Cilj sporazuma je, da se v tujini zaposlujejo le tisti delavci, ki so moralno-politično neoporečni.
Samoupravni sporazum o usmerjeni stanovanjski gradnji določa, oziroma nalaga dolžnosti, ki so jih podpisnice dolžne s podpisom sporazuma izpolniti.
Udeleženci zbora niso na predložene samoupravne sporazume imeli nobenih pripomb.
SKLEP št. 5. Zbor delavcev sprejema samoupravni sporazum o družbenem planu SRS za razdobje 1976— 1980;
—	osnove družbenega plana mesta Ljubljana za razdobje 1976—80;
—	dogovor o osnovah družbenega plana občine Ljub-Ijana-Šiška za razdobje 1976—1980;
—	samoupravni sporazum o posebnih pogojih za razporejanje strokovnih delavcev na delo v poslovne enote v tujini;
—	samoupravni sporazum o usmerjeni stanovanjski gradnji na območju soseske MeS-7 Medvode—Preska.
SKLEP št. 6. Zbor pooblašča za podpisnika družbenega dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za razdobje 1976—80 direktorja SOZD "Polikem” dipl. inž. Janeza Beravsa za SOZD "Polikem".
Za podpis samoupravnega sporazuma o posebnih pogojih za razporejanje strokovnih delavcev na delo v poslovne enote v tujini zbor delavcev pooblašča tov. Jurija Kureta.
Glede na samoupravni sporazum o srednjeročnem razvoju SOZD "Polikem” je zbor delavcev sprejel:
SKLEP št. 7. Sporazum o srednjeročnem razvoju SOZD "Polikem” sprejema zbor delavcev pod pogojem, da se v 63. členu natančneje opredeli namen združevanja sredstev.
Tov. Pevec opozarja, da na tem zboru prvič razpravljajo o sporazumih, ne da bi vsak delavec sprejel sporazum za obravnavo. O teh sporazumih je sicer razpravljal širši politični aktiv, to so organizacija ZK, IO sindikata ZSMS in na zadnji seji DS. Dejstvo je namreč, da bi do 7. julija morali sprejeti 25 sporazumov, vendar so nekateri zelo zajetni, na primer sporazum o srednjeročnem razvoju energetike obsega 45 strani.
Da bi prepisali in razmnožili vse sporazume bi morali zaposliti več novih pisarniških moči, kar pa je s stališča produktivnosti nevzdržno. Glede na navedena dejstva so se delavci strinjali, da se jim na zboru delavcev poda le kratka obrazložitev in da v ta namen ni potrebno zaposlovati novih administrativnih moči.
Poročevalca k drugi točki dnevnega reda sta biia: za obrat Preska in Rakovnik tov. Pevec Rihard; za obrat Medvode tov. Velkavrh Viktor.
Sredstva za novogradnjo, rekonstrukcijo in modernizacijo magistralnih in regionalnih cest naj bi pritekala iz dveh virov in sicer: od posameznikov, ki so že, oziroma ki še bodo vpisali posojilo, in od sredstev, ki jih bodo posamezne delovne organizacije vpisale v ta namen. Naša delovna organizacija je v ta namen namenila 309.000 din.
Zbor delavcev je sprejel sledeč
SKLEP št. 8. o vpisu posojila za novogradnjo, rekonstrukcije in modernizacije magistralnih in regionalnih cest v SRS v znesku din 309.000 din.
Posojilo se vpisuje iz poslovnega sklada podjetja v dveh obrokih. Prvi obrok se vplača v višini 222.900 din do 30. julija 1976, drugi obrok v znesku din 86.100 pa se vplača do 30. julija 1977.
Vpisani obroki posojila se vplačajo iz sredstev vplačanega posojila skladu skupnih rezerv Skupščini občine Ljubljana-Šiška po zaključnem računu za leto 1971 in za leto 1972, ki se vračajo skupaj s pripadajočimi obrestmi delovnim organizacijam v letu 1976 in 1977. 4
VPIS POSOJILA ZA CESTE
Do vključno 30. julija je v naši organizaciji združenega dela vpisalo posojilo 529 delavcev, v znesku 932.500 dinarjev.
Vseh vpisnikov zaposlenih v Medvodah, vključno z upokojenci in pripravniki, je 552, delavci v predstavništvih niso vpisovali posojila.
Naslednji naši delavci so vpisali največje vsote:
Miloš Gabrijel	9.000,00 dinarjev
Aleksander Vavpotič	8.000,00
Jože Bukovec	8.000,00
Mario Koprol, dipl.inž.	7.500,00
Ivo Lukanovič	5.000,00
Rihard Pevec, inž.	5.000,00
Ivan Hafner, dipl.inž.	4.200,00
Viktor Velkavrh	4.000,00
Nataša Barle, dipl.inž.	4.000,00
Franc Prusnik	4.000,00
Navajamo tudi seznam delavcev, ki doslej še niso vpisali posojila, ter pripominjamo, da nekaterih zaradi bolniškega staleža nismo uspeli dobiti doma:
Karol Erce Franc Košenina Anica Krelj Rudolf Šunko Katarina Šepetavec Franc Knific
Melodij Modec, dipl.inž.
Marija Zaplotnik Alojz Čeh Ismet Dautovič Slavko Gutič Stanislav Jerič Rajko Krelj Ferdinand Stenovec Slavko Barber Jože Rebolj Tomo Dumešič Zdravko Bilič Anton Kern Frančišek Kosec Egidij Bradeško Borisav Lazič Ivan Omejc
CIRILOVA VEST
Imenujmo ga Ciril! Nič ne bi bilo narobe, če bi ga imenovali Metod ali Metodij. Nekaj pa je narobe s tem Cirilom — z njegovo vestjo namreč.
Predno je prišel v našo organizacijo je bil Ciril študent. Študent pa že po pravilu nima denarja, zato je Ciril zaprosil družbo za posojilo. Bogve, kako je takrat
zvedel za našo organizacijo. Poslal je prešnjo in začel prejemati posojilo (štipendijo). Hvaležen je bil, ker ga je družba razumela. Morda pa tudi ne? To je vprašanje vesti.
Oktobra meseca 1968 je prišel Ciril kot mlad inženir v našo organizacijo. Priden in tih je bil, zgled drugim bi lahko rekli. Včasih pa je godrnjal. Ne tako naglas, bolj sebi v brado.
Ker je slišal, da se v tujini cedita med in mleko, jo je leta 1971 mahnil pogledat, če je res tako. Odšel je, ko smo zelo potrebovali inženirje, saj smo prav takrat začeli delati v novi tovarni.
No, pa je Ciril spoznal, da je tujina malokomu dobra mati, pa se je vrnil. Kam mislite? Seveda, k nam, nazaj! Bilo je septembra 1974 in pričakali so ga novi laboratoriji.
Glejte, Ciril je bil spet v stiski. Stanovanja ni imel. Kdo mu bo pomagal? Seveda, družba! Napisal je prošnjo in dobil svojo sobo v novem samskem domu. V ostalih sobah so trije ali štirje delavci. Toda družba Cirila razume, zato je v sobi sam.
In ker je bil Ciril varčen, si je kupil avtomobil. S tem pa so spet nastale težave. Garaže ni imel. Pa je prišel in ponižno potrkal na vrata. "Ali lahko začasno uporabljam prostor v starem obratu za garažo, saj je tako prazen?” "Seveda!” "Avta je škoda, družba te razume, Ciril.”
Toda Ciril je kar naprej v stiski. Soba v samskem domu je majhna. Bolje bi bilo imeti hišo, tako prostorno z vrtom, kjer je polno rož. Ciril ve, da bo svoje sanje uresničil, saj ima dobrega prijatelja, družbo namreč. In napisal je prošnjo. 5. julija 1976 mu je družba odobrila kredit za gradnjo hiše.
Letos pa se mu je zgodilo nekaj nemogočega. Ta dobri prijatelj je potreboval Cirila. "Ciril, cesta po kateri voziš z avtom, je slaba. Ti dobro zaslužiš, ali ne bi posodil nekaj denarja, da bi jo skupno popravili?”
Ciril ni mogel razumeti, da ta njegov prijatelj računa tudi na njega. Odklonil je, ni hotel vpisati posojila za ceste.
Tovariši, vprašujem se, tudi vas vprašam: "Ali je kaj narobe s Cirilovo vestjo?”
Pripis urednika:
Vsi datumi in dogodki so resnični, izmišljeno je samo ime.
čina delavcev pa ima družine. Komisija je bila pred težko odločitvijo, nazadnje pa odločila, da se razpisano stanovanje dodeli Jožetu Jenku, ki je dosedaj prebival v stanovanju, katerega je potres močno prizadel in bi se strop lahko vsak hip podrl. Obenem so mu priporočili naj svoje stanovanje v doglednem času adaptira.
Prav tako si je komisija ogledala tudi novogradnje, oziroma stanovanjske razmere prosilcev, ki so zaprosili za dodelitev posojila za graditev ter sestavila naslednji predlog:
Julij Nardoni Ludvik Kalan Metod Modec Stane Hočevar Franc Burja Vlado Traven Marija Rozman Marija in Ivan Tomšič Bogomir Bitenc Valentin Drešar Marjana Štajer Slavka Alič Anton Pregrad Marija Rot Dunja Kerpan Mario inž. Koprol Geni Somrak
30.000 dinarjev
30.000
30.000
20.000 20.000
30.000
40.000
20.000 20.000 20.000 20.000
40.000
60.000 60.000 60.000 60.000 20.000
(po 43. členu)
Z ozirom na težke razmere tov. Orličeve in tov. Ber-toncljeve, ki letos še nimata pogojev (potrebne delovne dobe v Colorju), odbor predlaga delavskemu svetu, da se jima odobri posojilo v višini 30.000 dinarjev. Pet prosilcev pa ni izpolnjevalo pogojev ter pridejo na vrsto prihodnje leto. Potrebne dokumentacije nista imela Alojz Pintar in Mihaela Pregrad, premalo delovne dobe pa Ida Juvan, Anica Velikovrh in Anica Časni.
Ob koncu so sprejeli sklep, da se skliče sestanek z vsemi interesenti za stanovanja, ki se gradijo v soseski Preska, zaradi dogovora o možnostih prispevka samih prosilcev.
S SEJE GOSPODARSKEGA ODBORA
Z ODBORA ZA DRUŽBENI STANDARD
Na osmem sestanku je odbor za družbeni standard najprej razpravljal o dodelitvi razpisanega stanovanja Medvode 61. Komisija odbora si je ogledala stanovanjske razmere osmih delavcev, ki so se prijavili na razpisano stanovanje. Nekateri prostori, v katerih bivajo omenjeni delavci, komaj zaslužijo ime stanovanje, saj so vlažna, temna, prostorsko majhna, bivanje v njih je zdravstveno škodljivo, posebno za otroke, ve-
Na tretji seji gospodarskega odbora so člani najprej obravnavali analitsko-plansko in finančno poročilo za prvo štirimesečje leta 1976 ter ga potrdili.
V nadaljevanju pa je Stanko Sedlak glede novega zunanje trgovinskega režima članom odbora povedal naslednje:
Lansko leto se je nadaljevala tendenca neugodnega gibanja zunanjetrgovinske menjave. V prvem polletju leta se je posebno izrazilo zaostajanje dinamike izvoza proti dinamiki uvoza, zaradi česar se je formiral visok deficit trgovinske in plačilne bilance, znatno nad predvidenim okvirjem.
Da bi se izognili posledicam, ki bi lahko nastale v državni zunanjetrgovinski likvidnosti, smo sprejeli izredne ukrepe, ki so osredotočeni izključno na konvertibilno področje, kjer so se skoncentrirali problemi plačilne bilance.
Tako težimo predvsem k povečanju izvoznih rezultatov in pa k ohranjevanju uvoza v okviru, ki naj bi bil usklajen z izvozno realizacijo. Da bi se uvoz iz konvertibilnega področja obdržal v okviru predvidenih proporcev plačilne bilance, se plačevanje surovin iz konvertibilnega področja plačuje iz kvote ustvarjene pravice za konvertibilni uvoz v odvisnosti od realizacije deviznega priliva iz konvertibilnega področja. To pomeni, da se vsa plačila, izvršena na konvertibilno področje v času 12 mesecev leta 1974 in 9 mesecev leta 1975, primerjajo z izvozno realizacijo na konvertibilno področje v istem časovnem obdobju. Absolutni konvertibilni devizni znesek, zmanjšan za 10%, ker celokupna izvozna realizacija ne presega 25% celokupnega btto produkta, je moč koristiti z obračunom došlih prilivov, pomnoženih s faktorjem, ki ga da primerjava med konvertibilnim uvozom in izvozom, o čemer je bilo že govora.
Ko se absolutni devizni znesek izčrpa, se vsa nadaljnja uvozna plačila iz konvertibilnega področja rešujejo po enotnem postopku, pri katerem en izvozni konvertibilni dolar daje 0,70 8 uvozne pravice iz konvertibilnega področja. Torej niti 1:1.
Govora je, da naj bi se v drugem polletju v določenem razmerju upoštevala tudi klirinška izvozna realizacija, kar bi za našo delovno organizacijo pomenilo bistveno, pozitivno spremembo.
Sodelovanje s socialističnimi državami — samoupravne interesne skupnosti
Da bi se uskladilo nastopanje naših podjetij v tujini, predvsem na tržišču soc. držav in pa držav v razvoju, se je v smislu člena 20 Statuta gospodarske zbornice Slovenije pristopilo k sklepanju posamičnih samoupravnih sporazumov za posamezne interesne skupnosti vezano na določeno tržišče.
Osnovni namen samoupravnih interesnih skupnosti je v skupnem nastopu na posameznem tržišču, v usklajevanju in dopolnjevanju izvoznih ter uvoznih programov, v oblikovanju skupnih stališč pri delu in postopkih za pripravo blagovnih list, v skupni raziskavi tržišča in zbiranju informacij, v usklajevanju Izvoznih in uvoznih ponudb oz. povpraševanj, tako glede asortimana, cen, količin in pogojev plasmana v primerih, kadar pride do paralelnih ponudb oz. povpraševanj.
Dalje gre za usklajevanje in povezovanje z drugimi asociacijami ali skupnostmi, organiziranimi za nastop na določenem tržišču in za oblikovanje enotnih in skupnih smernic za delo in poslovanje delegatov oz. predstavnikov članic interesne skupnosti v trgovinskem predstavništvu Jugoslavije na določenem tržišču.
Organi omenjenih interesnih skupnosti so zbor delegatov interesne skupnosti in pa izvršni odbor Interesne skupnosti. Zbor delegatov interesne skupnosti volijo delegati vseh članic interesne skupnosti, tako da vsaka članica delegira v zbor po enega delegata. Predsednika in člane izvršnega odbora izvoli zbor de-6
legatov. Interesna skupnost ima tudi svojega sekretarja.
Financiranje interesne skupnosti naj bi se formiralo iz participacije članic z enakimi deleži oz. po zunanjetrgovinskem prometu članice na določenem tržišču.
Kar zadeva naše stališče do članstva v omenjenih samoupravnih interesnih skupnostih za nastopanje v soc. deželah je le-to vključeno v stališče Polikema, da sodeluje v vseh samoupravnih interesnih skupnostih. Na sestankih za formiranje posameznih samoupravnih interesnih skupnosti, ki še trajajo, sodeluje predstavnik marketinške grupe Polikema. Po zaključenem krogu teh sestankov bomo sprejeli ustrezno gradivo, da se bodo naši samoupravni organi lahko odločili, v kateri od samoupravnih interesnih skupnosti bomo sodelovali ter na ta način prispevali svoj finančni delež k nominalnemu znesku članstva Polikema v določeni skupnosti.
S SEJE GOSPODARSKEGA ODBORA
Na 4. seji gospodarskega odbora so člani obravnavali finančno in analitsko-plansko poročilo za mesec maj 1976, sledila je obravnava pravilnika o cenah ter odpisi.
K prvi točki je Alfred Sorjan, vodja analitsko-plan-ske službe posredoval naslednje podatke:
	lndex	lndex
	izvršeno 76	izvršeno 76
	planirano 76	izvršeno 75
Proizvodnja	86	103
Realizacija prodaje	90	105
Domači trg	90	95
Izvoz	90	193
Realizacija	96	99
Domači trg	97	92
Izvoz	94	156
lndex zaposlenih za mesec maj 101
Problematika posameznih služb je razvidna iz poročil, ki so jih člani gospodarskega odbora prejeli, oziroma so na oglasnih deskah.
Iz obračuna sredstev za OD za obdobje I. — V. 1976 povzemamo sledeče:
Izplačani vkalk. BOD v din	16,384.685
Možno izplač. na osnovi rasti btto dohodka v din	16,853.536
Razlika za izplačilo	468.851
S finančnimi rezultati je gospodarski odbor seznanil finančni direktor, tov. Aleksander Vavpotič:
Brutto realizacija znaša	177.842.105,13
Celotni dohodek znaša	184.165.984,23
Dohodek	,45.511.885,68
Primerjava podatkov s planom za razdobje od 1.1. do 31.5. 1976.
Celotni dohodek znaša 96%, kar pomeni, da smo pod planom;
Dohodek je večji za 12%
Dobiček je večji za 28%
Skladi so večji za 14%
Dohodek na uro je večji za 15%
Skladi in amortizacija nad predpisano stopnjo na uro so večji za 19%
OD na uro znaša 98%, kar pomeni, da smo nekoliko pod planom.
Povprečni OD netto v 5 mesecih znašajo 4.113,99
3.672,63 pa so znašali za isto obdobje lanskega leta.
Z dnem 30. 6.1976 se bomo prvič srečali z obračunom po plačani realizaciji oziroma po realizaciji, kot je plačana ali zavarovana z enim izmed plačilnih instrumentov. Poseben problem predstavlja izvozna realizacija, ker mora biti v duhu zakona o zavarovanju plačil. Tako imamo precejšen znesek odprtih neobračunanih in neplačanih faktur izvoza, ki bodo vplivali na višino plačane realizacije. Naša izvozna služba mora skrbeti za pravočasen priliv od izvoza.
Nekaj vzrokov, zakaj je toliko zneskov uvoznih faktur odprtih, je na seji izvozna služba navedla. S strani gospodarskega odbora je bil dan predlog oziroma zadolžitev, da izvozna služba pripravi poročilo celotne izvozne politike.
SKLEP št. 23. Gospodarski odbor v celoti sprejema finančno in analitsko-plansko poročilo za mesec maj 1976, znesek din 468.851 se izplača kot EU za mesec maj 1976.
KAJENJE — NADLOGA ?
o Škodljivih vplivih kajenja
Nekaj zgodovinskih podatkov
Menijo, da sega zgodovina tobaka in kajenja v Ameriki v predkolumbijske čase, ko je Indijanec vrgel na ogenj veje in suho listje iz katerega se je izvil "omamljiv vonj”.
Ker so pozneje Indijanci menili, da vonj te tleče rastline deluje pomirjajoče, so tobak uporabljali kot dopolnilo pri sklepanju miru, znano "pipo miru”.
V Evropo je prišel tobak kot redka okrasna in "zdravilna” rastlina I. 1519 preko Portugalske. Ko pa se je po I. 1560 pričel širiti povsod so mu pripisovali celo čudežno moč. Tedaj so tobak imenovali "sveta rastlina", vendar ga je že Luis XIII. prepovedal.
Cigareta vsebuje po nekaterih avtorjih celo 1000 škodljivih snovi, od katerih je 5 direktno rakotvornih, 30 strupenih (23 jih lahko povzroči smrt).
Poglejmo samo nekatere: nikotin, ogljikov mono-
ksid, ogljikov dioksid, katrane, niklov tetrakarbonil/Ni (CO)4/.
Nikotin: je strašen živčni strup. Kaplja (50 mg) je smrtna doza za nekadilca (za kadilca le nekoliko višja).
Cigareta je 1 —3 mg nikotina.
Znaki zastrupljanja z nikotinom: slabost, vrtoglavica, glavobol, povečano izločanje sline, bruhanje, motnje vida, omedlevice, drhtenje rok, hladen znoj, bolečine v trebuhu, driske, kolaps. Pri velikih dozah nezavest s pojavom krčev, a v zelo težkih slučajih paraliza srca in dihanja.
Ogljikov monoksid: znaki zastrupljanja: huda mišična slabost pri ohranjeni zavesti in bruhanje, vrtoglavice, glavobol, razbijanje srca, bolečine v trebuhu, zvonenje v ušesih, razdražljivost. Pri višjih koncentracijah nagla nezavest in smrt zaradi paralize centra za dihanje. Je krvni strup in se 300 x močneje veže na hemoglobin kot kisik. 20 cigaret dnevno = 5% znižanje hemoglobina ali delo na višini 2300 m.
Ogljikov dioksid: je produkt izgorevanja v organizmu in deluje kot inertni dušljivec.
Katrani z benzpireni so rakotvorni, torej povzročajo raka.
Niklov tetrakarbonil /Ni(CO)4/ ima tri vrste delovanja:
1.	direktno zastrupilno na organizem
2.	deluje alergično in povzroči alergično vnetje oči, nosu, obnosnih votlin, glasilk, spastični bronhitis, bronhijalno astmo
3.	povzroča raka na dihalih.
Štiri cigarete kozarček žganja!
Pravijo, da kajenje pomirja s tem, ko kadilec odpira škatlico, rahlja cigareto, prižiga vžigalico, polni pipo. Toda to prednost kadilec plača že po nekaj minutah kajenja. Po tobaku se zožijo žile, zmanjša se preskrba organizma s kisikom. Posledica so bolečine v srcu, rokah, nogah, glavoboli in druge, že omenjene motnje. Mnogi avtorji menijo, da je tobak — če upoštevamo njegovo množično porabo — celo škodljivejši od alkohola in čeprav ljudje verjamejo zdravniškim opozorilom, kadijo dalje in menijo, da pač ”ne bo zadelo prav mene tisto najhujše, predvsem rak”, da o vnetjih dihal, srčnem infarktu, rani na dvanajsterniku, niti ne govorimo.
Nekadilci se ne morejo načuditi kadilcem, kako lahko spuste v zrak prek 620 milijard letno, da bi dosegli, da so njihova pljuča podobna pepelnikom, da resnejših obolenj ne navajamo!
Tobačna industrija pa nadaljuje svoj boj za potrošnika, ampak z bolj prefinjenimi metodami. Izumili so higienske cigarete s filtrom, v promet so dali celo cigarete z izvlečki zdravilnih rastlin. L. 1972 je bil le sprejet zakon o prepovedi reklame za cigarete v Jugoslaviji. Naša tobačna industrija je tedaj rekla, da ji je prepoved dobrodošla, saj bo tako lahko prihranila precejšnja sredstva, prej namenjena za propagando, toda izkušnje iz tujine kažejo drugače. V ZDA so prepovedali reklamo za cigarete že I. 1970. Ameriška tobačna industrija je tedaj vložila 200 milijonov dolarjev in uporabila vsa pravna sredstva, da bi preprečila prepoved. Da se je industrija upravičeno bala, je bilo jasno že naslednje leto, ko je proizvodnja cigaret padla.
Teror nad nekadilci!
Nekadilce kadilci s svojim kajenjem na javnih mestih terorizirajo in jih neprostovoljno zastrupljajo. Za primer samo rezultat raziskav v neki londonski bolnišnici. Po 70 minutah bivanja v sobi, kjer jih je precej kadilo, se je tudi pri nekadilcih zvišala količina ogljikovega monoksida, kot da bi tudi oni pokadili 1 cigareto. Tako postanejo tudi nekadilci neprostovoljni kadilci.
Angleži so med umrlimi za rakom na pljučih ugotovili, da je bil samo 1% nekadilcev, medtem ko so v zavodu za zdravstveno varstvo Srbije med 1000 umrlimi za rakom na pljučih našli le 13 nekadilcev.
ODLOČUJOČI ŽVEČILNI GUMIJI
Zakaj sploh ljudje kadijo? V otroških letih skušajo posnemati odrasle ("vzor imajo v kadilskih starših”), prižigajo cigareto iz radovednosti. V puberteti se žele s cigareto uveljavljati, hkrati pa ima cigareta za mladino vabljivost "prepovedanega sadu”. Ženske marsikdaj kade samo zato, da bi tudi na zunaj pokazale svojo enakopravnost z moškim.
Kljub očitnemu zastupljanju s cigaretami pa propaganda ne počiva. Tipičen primer so žvečilni gumiji v obliki cigaret, pakirani v zavojčkih z originalnimi etiketami raznih vrst cigaret. Res bi si bilo težko zamisliti bolj spretno psihološko pripravo otroka za kasnejšega kadilca.
Vendar v ZDA ni uspelo, da bi prepovedali hkrati z reklamo za cigarete tudi proizvodnjo takšnih žvečilnih gumijev (ki jih pridno izdelujejo tudi pri nas).
Kljub podražitvam raste poraba najdražjih cigaret (prvega in ekstra razreda), kajti mnogi kadilci mislijo, da so dražje cigarete tudi bolj "zdrave”.
OD PREDVOJNIH 13 NA PREK 230 VRST
Jasno je, da kadilci prinesejo lepe denarje v obliki davkov letno, zato ni pričakovati ustavitev proizvodnje, osveščenost ljudi o škodljivosti pa zelo majhna.
Tobačna industrija je našla še eno sredstvo v borbi za potrošnika: vedno nove in nove vrste cigaret "za vsak okus".
Starejši kadilci se bodo spomnili imen Kosovo, Ka-radjordje, Strumica, Sumadija, Minjon cigaret do še bolj udomačenih Vardar, Drina, Neretva, Morava, Zeta, Ibar, Drava, Jadran, ki lepo po tradiciji še zdaj "krasijo" naše kioske! Danes proizvajamo preko 230 vrst. Razdeljene so v 4 skupine, odvisno od tipa tobaka, ki je osnova določene cigarete. Imamo ameriške ali blend cigarete, angleške ali virginijske, črne ali francoske, ter orientalske cigarete. Pri nas uspevajo vse vrste tobaka, vendar gojimo največ orientalskega, na katerega blagi okus so Jugoslovani navajeni. Za izboljšanje okusa dodajajo parfume, celo dodatke zdravilnih zelišč.
Vendar ne more zakriti noben parfum nevarnosti tobaka, ki so po zaslugi medicinskih znanosti povzročile, da je nekoč tako opevana "zdravilna zel” postala živo nasprotje — strup, ki ogroža milijone ljudi.
Ob raku, infarktu, bronhitisu, rani na dvanajsterni-
ku je še vrsta obolenj in motenj.
Poglejmo samo nekatere:
—	med bolniki z rakom na ustnici je 72 % kadilcev (Rotto, Buenos Aires)
—	kajenje zmanjšuje ostrino vida. To je še posebno nevarno pri pilotih pri nočnih poletih in nočnih vožnjah šoferjev
—	kajenje zavira seksualni nagon in vodi k impotenci (Med.ene.); 45% hudih kadilcev nima otrok (Bern-hard)
—	tobak negativno deluje na črevesje. V začetku deluje odvajalno, pozneje vodi v zaprtje (obstipacijo)
—	rana na dvanajsterniku je pri kadilcih neozdravljiva
—	samo 1 od 200 bolnikov z rakom v žrelu je nekadilec
—	kajenje pospešuje sladkorno bolezen in zvišuje krvni pritisk
—	kadilci s kroničnim vnetjem žrela oblegajo ambulante s svojimi težavami, katerim zdravilo je le eno: odreči se cigareti
—	kadilci se teže prilagajajo zimi in se pogosteje pre-hlajajo, ker nikotin krči krvne žile
—	koža kadilca je pri 40 letih podobna nekadilčevi pri 50 do 60 letih starosti
—	kadilčevi možgani so manj vredni, ker nikotin okvar-ja ganglijske celice in zmanjšuje prehranjenost (strastni kadilci so običajno slabši študenti!)
—	otroci kadilk nosečnic se rojevajo za 300 g lažji v povprečju
—	bolezni kadilcev so bolezni civilizacije
—	nikotin je sličen narkotiku
—	kajenje ni izraz svobode, ampak teror nad nekadilci. "Pravi" kadilec, da bi zadovoljil svoji strasti (maniji!) je pogosto neuvideven, brezobziren. Dela nasilje nad nekadilci in jih prisili, da dihajo isti zrak z njim. Ne ozira se na pravila obnašanja, pač pa jim on diktira. Če se mu zahoče kaditi kadi, naj bo to okolici prav ali ne. Je tipičen egoist. Nosečnica kadi, čeprav ve, kakšen rizik to predstavlja za še nerojenega otroka. Kadilec pravi, da je kajenje njegova zasebna reč In vprašanje osebne svobode. V bistvu pa on ni svoj gospodar, njegovo voljo je zlomila strast (manija), podobno kot alkoholika, tabletomana, morfinista. Laže, ker je skrb za lastno zdravje družbena obveznost vsakega člana skupnosti. V Ameriki z zakonom obvezno piše na ovitku cigarete opozorilo: "Vi kadite na lastno odgovornost". Pri nas to ni na lastno odgovornost, ampak na račun nekadilcev.
Dr. Zupančič
PLJUČNI RAK
Med vzroki naglega naraščanja te bolezni je vsekakor kajenje cigaret
dr. Zdenka PODGORNIK-RUNOVC, specialist radio-
terapevt
Obolevanje za pljučnim rakom je v zadnjih desetletjih močno naraslo. Naj navedem le nekaj statističnih
podatkov. Pred 50 leti je bil pljučni rak prava redkost. Kratek podatek iz ZDA: leta 1930 je umrlo v tej deželi za pljučnim rakom 287, leta 1950, torej 20 let pozneje pa že 18.313 ljudi. Te številke nam povedo, da je smrtnost zaradi tega obolenja narasla v 20 letih za 500 odstotkov. V Sloveniji je leta 1966 zbolelo za pjučnim rakom 410 ljudi, to je 11 % od vseh obolelih za rakom. Od tega je bilo 17% žensk, to je slaba šestina. Za nobeno drugo vrsto raka ni obolevanje tako naraslo kot prav za pljučnim rakom. Očitno je, da za pljučnim rakom mnogo pogosteje obolevajo moški kot pa ženske. Po statistikah je razmerje med spoloma 7 :1 v korist žensk.
Kje so vzroki tako naglega naraščanja te bolezni? Vse statistike dolžijo za ta porast vse večje število kadilcev cigaret. Pri izgorevanju le-teh namreč nastajajo snovi, kot sta bencpiren in bencantracen, ki pri laboratorijskih poskusih povzročijo raka na poskusnih živalih. Pri posameznem kadilcu ni mogoče napovedati, ali bo sploh in kdaj bo obolel za pljučnim rakom. Raziskovalci pa so si edini v tem: čim dalj traja kajenje in čim večja je dnevna količina pokajenih cigaret, tem večja je možnost obolenja za pljučnim rakom.
Pregledi kadilcev so pokazali, da imajo ti na sluznicah dihalnih organov spremembe, ki jih pri nekadilcih ni. Te spremembe štejemo za p red rakave, to se pravi, da se iz njih lahko razvije rak. Po mnenju strokovnjakov kajenje cigar in pipe ni tako nevarno, ker taki kadilci ne vdihavajo tako globoko dima kot kadilci cigaret. Napotek je tak: tudi dolgoletni kadivec zmanjša možnost, da bi zbolel za pljučnim rakom, če preneha kaditi. Najbolje pa je, da sploh ne začnemo kaditi, kajti kajenje pospešuje nastanek pljučnega raka, kakor tudi drugih obolenj, predvsem obolenj srca in ožilja!
Povzročitelje pljučnega raka iščemo tudi drugod. Vemo, da je obolevanje dva — do štirikrat pogostne)še v mestih kot na deželi. To pripisujemo zraku v mestih, ki ga onesnažuje industrija in velik promet. Pred nekaj desetletji so mislili, da je tuberkuloza marsikdaj predhodnik pljučnega raka. Toda čas je pokazal, da upadanje tuberkuloze ne gre v korak z naraščanjem pljučnega raka. Ne moremo reči, da so nepomembna razna kronična, tj. dolgotrajna vnetja v samih pljučih in sapniko-vih vejah ter vejicah. Ta obolenja stalno dražijo sluzni-
co, ki je tako bolj dovzetna za razvoj raka.
Pljučnega raka se da hitro spoznati ali pa tudi zelo težko. Želimo si, da bi ga spoznali čimprej. V zgodnjem stanju so znamenja neznatna. Najpomembnejše znamenje je kašelj. Ta se pojavlja tudi pri drugih kroničnih obolenjih pljuč in sapnikovih vej npr. pri bronhitisu. Znan je dolgoletni kašelj kadilcev, zlasti jutranji. V tem primeru nam postane sumljiva vrsta kašlja. Če se ta spremeni, bodimo pozorni. Če opazimo krvav izmeček je to resno opozorilo, da moramo k zdravniku, čeprav krvavkast izpljunek lahko povzročajo tudi druga obolenja. Drugo pomembno znamenje je težko dihanje, ki se pojavlja tudi, če bolnik miruje, ter je žvižgajoče in ostro. Pomembno znamenje je tudi bolečina v prsih, ki je podobna zbadanju in se pri kašljanju poveča. Neredko se pridruži pljučnemu raku pljučnica. Vsa znamenja, kot so npr. temperatura, znojenje, spremembe v krvi, govorijo v prid vnetju. Rentgenski pregled po preboleli pljučnici pa nam odkrije rakavo obolenje. Ne trdimo, da je vsaka pljučnica posledica ali znanilec raka. Še zdaleč ne! Vendar ni nikdar odveč temeljit pregled po prestani pljučnici. Vidimo, da znamenja začetnega pljučnega raka niso zelo značilna. Zato naj nas nekaj tednov trajajoči kašelj opozori, da gremo k zdravniku. Najpametneje je, da si damo po 45. letu starosti vsaj vsako leto enkrat pregledati pljuča.
Moderna medicina ima na voljo že dokaj zanesljive metode, da lahko ugotovi to bolezen. Najpreprostejši je rentgenski pregled in slikanje pljuč. Na sliki vidimo dostikrat zasenčenje, ki ga povzroča tumor, ko bolnik nima še nobenih težav. Če nam rentgenska slika zbudi sum, da gre za rakavo obolenje, izberemo še druge diagnostične postopke. Najvažnejša je bronho-skopija. Pri tej preiskavi s posebno napravo pogledamo v sapnico (bronchus) in njene bližnje veje. Tako neposredno vidimo tumor in ga tudi košček odrežemo za mikroskopski pregled. Rezultat pregleda izrezanega tkiva pod mikroskopom je zelo zanesljiv. Večkrat pa leži tumor globoko v pljučih in gaz omenjeno napravo ne moremo videti. V tem primeru nam pogosto pomaga bron-hografija, sapnico in njene veje napolnimo s kontrastnim sredstvom, da postanejo pri rentgenskem slikanju vidne. Tako lahko vidimo mesto, kjer rakavo tkivo zapira sapnico. Zelo nam pomaga tudi pregled celic v izpljunku ali v brisu sluznice, ki ga napravimo pri bronhoskopiji. S površine tumorja se namreč luščijo rakave celice, ki jih pod mikroskopom lahko spoznamo.
Pljučnega raka najbolj zanesljivo pozdravimo z operacijo. Žal, često to ni mogoče, ker pride bolnik prepozno na zdravljenje ali pa nam druge okoliščine ali obolenja preprečijo, da bi bolnika operirali. Drug način zdravljenja pa je obsevanje z rentgenskimi ali gama žarki, s katerim dosežemo mnogokrat zadovoljivo izboljšanje, včasih pa tudi dokončno ozdravljenje.
dr. Zdenka PODGORNIK-RUNOVC, specialist radio-terapevt, Onkološki inštitut, 61105 Ljubljana, p.p. 17
GRADIVO DBPR 3/76-6
PRIZNANJE ZA VZPON NA TRISUL
V zahvalo za pomoč, ki smo jo nudili našima članoma odprave Trisul 76, se je odprava oglasila s poti, In sicer iz New Delhija. Predsednik delavskega sveta Alojz Izlakar je na izredni seji v imenu delegatov izrekel priznanje udeležencema odprave za doseženi uspeh. Na prošnjo generalnega direktorja Miloša Gabrijela pa je udeleženec odprave Jože Hočevar povedal nekaj vtisov s te poti, ki je zahtevala od članov odprave ogromno naporov, vendar cilj je bil dosežen.
SLOVENSKO PRVENSTVO V STRELJANJU NA GLINASTE GOLOBE
V nedeljo, 20. junija se je na strelišču v Tomačevem končalo letošnje republiško tekmovanje v streljanju glinastih golobov. Prvenstva se je udeležilo tudi 5 članov naše strelske družine. Omenjeni tekmovalci so sicer člani LD šmarna gora, vendar so se zaradi pravil-10
nika o športnem streljanju, ki govori, da morajo biti strelci na glinaste golobe člani ene izmed strelskih družin, pred letom dni včlanili v naše vrste. O tem smo pred časom že obširneje poročali. Priznati pa moramo, da so nas do sedaj na vseh tekmovanjih častno zastopali in dosegali dobre rezultate.
Prav na zadnjem republiškem prvenstvu v Tomačevem so omenjeni tekmovalci prijetno presenetili ter s 169 zadetki zasedli odlično 4. mesto, za SD Olimpijo s 184, SD Beltinci 183 in SD Dekani 180 zadetki. Med posamezniki pa je bil pri naših najboljši Jurič, ki je v skupni uvrstitvi dosegel 6. mesto.
In kdo so odlični tekmovalci: Barbič, Jurič, Florjančič, Jerneje ter Škulj.
Tudi v bodoče jim želimo še vrsto uspešnih tekmovanj.
Marjan H.
PRIJETNO SREČANJE
Naša nogometna ekipa je navezala stike z ekipo sorodne tovarne ladijskih barv HEMPELS iz Umaga. Najprej smo se na pot odpravili ml, prijazni gostitelji pa so nam obisk vrnili. Naslednji posnetki pričajo o prijetnem srečanju:
po sprejemu so takoj stekli pogovori; naši predstavniki so goste seznanili s programom ...
na nogometnem igrišču smo kljub vročini odigrali tekmo ...
obe ekipi sta se srčno borili za zmago, ki je nazadnje pripadla našim fantom, rezultat je bil skromen — 1:0
navijači obeh ekip so zavzeto sledili poteku tekme ...
12
lods
NAGRADNA KRIŽANKA
Za pravilno rešitev slikovne križanke razpisujemo tri nagrade:
1.	nagrada 60 dinarjev
2.	nagrada 40 dinarjev
3.	nagrada 20 dinarjev
Križanko oddajte v splošni sektor z oznako "Nagradna križanka julij” do vključno 10. septembra 1976. Vsakdo lahko sodeluje le z eno križanko.
Obilo sreče !
Colorjeve informacije št. 7 (53), leto 5, julij 1976. Izdaja jih organizacija združenega dela Color Medvode, vsak mesec v nakladi 700 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: dipl.inž.arh. Janina Ferjančič, Alojz Izlakar, Anica Rozman, inž. Rihard Pevec in Franci Rozman, glavni in odgovorni urednik. Fotografije: Franci Rozman. Oprema: Pavle Učakar. Tisk: Partizanska knjiga, Ljubljana.
PRAVILNA REŠITEV KRIŽANKE IZ MAJSKE ŠTEVILKE
							—»			EF		r„r			
B	. ,	iH															
		it'	j					•Z	R		/	zv	r	£	z	O
				fci	' 3				K	R	/y	Z?	■s	7	č?	« 7
								T	R	vS	T		zy	0	...
E*'™							Jf=	/	h	P	0	zV	z	p	Z?
	-S	Er	A				K	sev	R	/		O	c"	/9	X
Sk?	z	r	r	L	/	j	R	N	fr;	r	E	A7	£	/V	7~
SL	L	/	T	E	R	■s--«	P	R	R	/	R	R	A'	0	sr
	0	P	E	K	R	R		F	R	X	R	t>			X
	-S		R	R	-V	R		T	ib	7?	T	/	C	R	zv
iZ9	/		/	R	C	z	Ur	R	✓	r	O	nr		/V	z
—	z	N	n	N	/		R	L	o		iZZ		p	E	Al
	R	v	L	R			T	Z	i	ss,		r	sr	R	o
	S	r	E	m	p	o	R	/V	o	z?	R	/9	p	Er	z
	/			a	o	L	O		/V	R	R	vz	/9		zv
	p	o	R	n	r::.	R	P	R	r	/	R		/	£	o
E*	X	L	/	A7	R	r	Z	K	£		R	Az	o		s
zi?	E	r	O	J	E~	R	/V	T	R	Z?	C	/	r		T
Za nagradno križanko iz majske številke Colorjevih informacij smo prejeli 20 rešitev. Javno žrebanje smo tokrat izvedli v prostorih prodajnega oddelka. Komisija v sestavi Majda Pivec, Vera Mesesnel in Anica Bezlaj je za dobitnika prve nagrade 60 din izžrebala Franca Ovna, drugo nagrado 40 din prejme Fani Hribernik, tretjo nagrado 20 din pa Vinko Jazbec. Nagrade bomo izžrebancem izplačali skupaj z osebnim dohodkom v mesecu avgustu 1976. Čestitamo!
Samo govorniki govorijo tudi takrat, ko niso vprašani!
Zaradi slame v glavi nekaterih sploh ne zebe v glavo!
Vse to sem dosegel z osebnim prizadevanjem — z dvigom rok!
Toliko časa si je pomagal s komolci, da so spoznali, da je velik!
Hotel je imeti boljši jutri, sedaj pa je zadovoljen tudi z boljšim danes!
Za podkupovanje ni dovolj samo denar, temveč je potrebno tudi znanje!
Besedna igra
— Zdravo, srček. Le kdo te je obdaril z lepimi očkami, okroglo ritko, srčkanim glasom in mičnimi nogami?
— Tepec, še vprašaš; tisti, ki je tebe prikrajšal za možgane!
Med zaljubljenci
"Še nobenega fanta nisem poljubila,” pravi Marjetka. ”Pa ti?"
"Jaz tudi ne," ji odvrne fant.
Vozniška
Miličnik ošteva voznika:
— Le kako ste mogli tako pijani sesti za volan?
— Težko je šlo, težko, toda prijatelji so mi pomagali!
Zakonska
— Takšne, kot sem jaz, ne boš nikoli več našel!
— Kdo pa pravi, da jo bom iskal!
FOTOKRONIKA:
zadostne zaloge so porok za nemoteno proizvodnjo ...
v skladišču surovin je za varnost poskrbljeno tudi z ustreznimi oznakami ...
po ceveh se pretakajo dragocene surovine ...
na dogovorih med našo prodajno službo in predstavniki se kuje prodajna politika ...
mar pogled predsednika aktiva ZSMS že pove, da ni zadovoljen z delom mladine? ...
prisotnost na sejah delavskega sveta — inž. Rihard Pevec ...
foto: Franci Rozman