n* ponedeljek ob 4. zjutraj, mesečno 4.— Din, četrtletno 10.— Din, pnff^nn ao.— Din. — V Ljubgani, Mariboru in Celju dostavtjen na dam mesečno L— Din več. — Za inozemstvo mesečno 6.— Din. 8BKDNI6TVO v Ljubljani Knafljeva ulica 5, telefon št. 3122, 9123, 3124, 3125 in 3126. OPRAVA ▼ Ljubljani, Prešernova ulica 54, telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. TOH ODDELEK ▼ Ljubljani, Prešernova ul. 4, telefon št. 2492. Leto IV. LJubljana, avgusta 1930 štev. 34 Pred konferenco agrarnih držav v Varšavi Nemška m sovjetska kampanja proti konferenci Tesno gospodarsko sodelovanje z Romunijo - Skupen nastop Jugoslavije in Romunije na varšavski konferenci - Važne izjave romunskega gospodar, strokovnjaka Beogiad, 24. avgusta. Kakor znano, so merodajni krogi posvečali v zadnjem ča* su glavn skrb omiljenju gospodarske kri* ze. Vse njihove glavne konference v po* slednjih dneh v Beogradu iin na Bledu so bile v glavnem posvečene temu vprašanju. Z Bleda so se že vrnili predsednik vlade general Živkovič, minister Uzunovič in drugi, jutri pa pride trgovinski minister Juraj' Demetrovič, ki se bo v torek odpe* ljal na konferenco agrarnih držav v Var* šavi. Za varšavsko konferenco vlada splošno veliko zanimanje. Za njo je bil že dosežen sporazum med romunsko in jugoslovensko delegacijo, ki bosta na njej nastopili skup* no z identičnim mišljenjem. Prav tako je znano, da je bil na nedavni konferenci v Sinaji sprejet sklep, po katerem naj sode* luje romunski zavod za pospeševanje vna* nje trgovine v tesni zvezi z našim zavo* dom in priviligirano izvozniško diužbo. Ravnatelj romunskega zavoda za izvoz g. Pora je tudi zaradi tega prišel pred neko* liko dnevi v Beograd, da stopi v direktno zvezo z našimi vodilnimi krogi in ustvari p rebne stike. Gre za to, da se najde pri* meren način gospodarskega zbližanja gle* de izvoza. V svrho izpolnitve svoje naloge se je g. Porn sestal tudi že z našim trgo--vinskim ministrom Demetrovičem, - kate* rim je obravnaval že vsa vprašanja, ki so v zvezi z njegovim prihodom. Poseril je tudi oddelek za vnanjo trgovino v našem trgovinskem ministrstvu ter je imel posve* tovanja z gg. Gottliebom in Mladenovi* čem. Prav tako se je tudi sestal z našima delegatoma na sinajski konferenci, načel* nikom trgovinskega ministrstva dr. Piljo in načelnikom kmetijskega ministrstva dr. Stojadinovičem. Na teh sestankih so bili gllavni predmet razprav sredstva za uresnu čenje sklepov konferenc v Sinaji in v Bu* karešti, zlasti glede na možnost skupne prodaje cerealij. ki jih proizvajata Jugo* slavija in Romunija. Dr. Porn je danes zo* pet odpotoval nazaj v Bukarešto. Pred odhodom je izjavil novinarjem naslednje: »Naš zavod za izvoz posluje šele štiri mesece, vendar pa je igral že važno vlogo v gospodarskem življenju Romunije. Raz, delje je na več sekcij, za agrikulturo, in dustrijo in trgovino ter za publikacije in p >pagande. Poseben svet 17 oseb, ki pred stavlja posamezne panoge romunske gospo* darske organizacije, vrši nadzorstvo nad poslovanjem zavoda ter določa program njegovega dela. Romunski zavod za izvoz se bavi predvsem z iskanjem tržišč za ro* munske kmetijske proizvode in njihovih derivatov, s proučevanjem tujih trgov ter produkcije doma, kakor tudi vsega, kar bi moglo koristiti, da se proizvodi d^gne« jo do one kvalitete, kakršna se zahteva v inozemstvu, da tako čim več doprinese k ojačenju izvoza. Zavod dela prav tako za satandardiziranje proizvodov in Toplice« naši in tuji delegati, da se udeleže piknika na Mrzlem studencu, na nad 1000 m visoki planini pod Triglavom, kamor vodi lepa avtomobilska cesta. Tu so se zbrali vnanji minister dr. Marinkovič z ženo, pooblaščeni minister dr. Fotič, ameriški poslanik Prince z ženo, nemški poslanik Hassel z ženo, rumunski poslanik Filodor z ženo, turški poslanik Ali Hajdar bej z ženo, italijanska generalna konzula iz Zagreba ir Ljubljane gg. Rochira in Beinaldi Diplomati so se odpeljali v koloni _ -i . lomobilov. Razširjenje državne hipotekam? tanke Beograd, 24. avgusta. Ob 11. dopoldne je bil na svečan način blagoslovljen temeljni kamen podaljšku velike zgradbe Drž. hipotekarne banke, ki se bo razširila tako, da bo dvakrat večja kakor je dosedanje veliko poslopje. Cerkvenemu on-redu so prisostvovali upravnik banke Vojin Gjuričič, zastopniki banskih podružnic iz vse države, iz Ljubljane je bil prisoten g. Niko Bulajič, nadalje zastopniki predsednka vlade in ministra za zgradbe ter vseh beograjskih bank. Ravnatelj hipotekarne banke Vojin Gjuričič je imel značilen govor, v katerem je povdarjal važnost zavoda, ki obstoja že 67 let in ima predvsem namen, da se bori proti oderuštvu. Drž. hipotekama banka je močan činitelj našega gospodarskega življenja in ker razširja svoj delokrog, je postalo tudi potrebno razširjenje poslopja njene centrale. Direktor g. Gjuričič je na kratko očrtal vse posle, ki jih vrši Drž. hipotekama banka v splošno zadovoljstvo vse države. Zavod se nahaja pred novo reorganizacijo in v tem smislu je njegov upravni odbor poslal vladi predlog zakona, ki mu bo v bodočnosti omogočil še uspešnejše delo. Med prvimi njegovimi nalogami bo skrb za kredite našemu pomorstvu, da se bo nudila pomoč našemu Jadranu, ki je bil večen sen našega naroda in je danes uresničen. Podpirala se bo graditev novih ladij ter pospeševala naša pomorska trgovina. Razvoj našega pomorstva zbuja že sedaj zadovoljstvo, ker je naša tonaža postala že dvakrat večja, kakor je bila po vojni, treba pa je podpreti regeneracijo našega bro-dovja. To je ena najvažnejših nalog, ki se ima izvršiti. Po posvetitvi temeljnega kamna se je vršil banket, s katerega so bile odposlane brzojavne pozdravke kralju, predsedniku vlade in finančnemu ministru. cd realiziramje sinajskih sklopov Cezarja Popesca, ki je dospel nocoj v Beograd s parnikom in se bo jutri sestal s trgovin* skim ministrom Demetrovičem. Že jutri se bo tudi vrnil nazaj v Bukarešt z leta* lom, da odpotuje skupno z romunsko dele* gacijo na konferenco agrarnih držav v Varšavi. Romunsko delegacijo bodo tvorili trgovinski minister Madgearu, državni pod* tajnik Potarca, generalni tajnik trgovin* skega ministrstva Cezar Popescu in dolo* čeni eksperti. Zaradi prihoda g. Popesca se vrne jutri z Bleda tudi trgovinski minister Demetrovič. Varšava, 24. avg. »Przegljad Večernii« komentira kampanjo Nemčije in sovjetov, ki jo vodita proti konferenci agrarnih dr* žav, ki se bo vršila v Varšavi ter piše med drugim: Moskva in Berlin poskušata vpli* vati na Finsko, Litvo, Romunijo in Češko* slovaško ter jih oddvojiti od sodelovanja na konferenci v Varšavi. Ta konferenca vznemirja sovjete, katerim prija agrarna kriza v Evropi, ker povzroča napete odno* saje na gospodarskem in političnem polju med posameznimi državami. Akcija sovjet* ske diplomacije gre celo za tem, da te na* petosti poveča. Dalje hočejo sovjeti z dumpingom povečati in poostriti gospodar* sko krizo ter na ta način poslabšati gospo* darske organizacije raznih držav. To delo* vanje, ki prihaja iz Moskve in Berlina, naj* bolj dokazuje, kako upravičen je interes poljske vlade za uspeh konference v Var* šavi. »Express Poranii« pravi med drugim, da v*?-~ivska konferenca ne samo, da ni v nasprotju s sporazumom podunavskih dr* žav, temveč se popolnoma strinja s tem sporazumom. Dalje pravi list, da je pogreš* no mišljenje, da bi imela konferenca proti* germanski karakter. List »ABC« naglaša potrebo sporazuma med poljedelskimi dr* žavami ter njihove organizacije za obrani* bo interesov proti nevarnostim, ki jim pre* ti jo s strani industrijskih držav. Povratek ministrov dr. švrljuge in J. Demetro-viča v Beograd Bled, 24. avgusta. Nocoj sta odpotovala v Beograd z brzovlakom finančni minister dr. Švrljuga in trgovinski minister Juraj Demetrovič, ki odpotuje v torek na konferenco agrarnih držav v Varšavi. Poslanik Lfssba Kešic v Bledu Bled, 24 avgusta Davi je prispel iz kopališča Nauheim v Nemčiji, kjer se ie mudil na zdravljenju, g. Ljuba Nešič, naš poslanik v Angori, da dobi od vnanjega ministra dr. Marinkoviča pred odhodom na svoje službeno mesto potrebna navodila. Angleški pevci v Beogradu Beograd, 24. avgusta Snoči se je vršil koncert angleških pevcev, ki je izredno do* bro uspel. Udeležba občinstva na koncertu je bila zelo velika Po koncertu se ie na čast angleškim pevcem vršil banket An* gleži so povabili beograjsko pevsko dru* štvo »Stankovič« h gostovanju v Anglijo Madžarska onemogoča . prevoz grozdja Novi Sad, 24. avgusta. Danes opoldne je došlo brzojavno poročilo iz Kelebije, da so madžarske obmejne oblasti ponovno ustavile 4 vagone grozdja, namenjenega za tranzit preko Madžarske. Naše delegacija za ženevo Šef delegacije vnanji minister dr. Marinkovič — Ostali člani delegacije Bled, 24. avgusta. Danes je obvestilo naše vnanje ministrstvo brzojavno generalno tajništvo Društva narodov, da je naša delegacija za zasedanje Društva narodov sestavljena takole: Vodja delegacije in 1. delegat vnanji minister dr. Voja Marinkovič, 2. delegat bivši minister dr. Velimir Mažuranič, 3. delegat bivši minister dr. Andrej Gosar, 1. namestnik delegata naš poslanik v Bernu in stalni delegat pri Društvu narodov dr. Ilija Šumenkovič, 2. namestnik pooblaščeni minister dr. Konstantin Fotič, 3. namestnik univ. prof. Milan Todorovič, 4. namestnik general Mihajlo Todorovič. Generalni tajnik naše delegacije je dr. Ivan Perne, tajnik vnanjega ministrstva, pomočnika generalnega tajnika Mihajlo Gavrilovič, tajnik vnanjega ministrstva in šef kabineta vnanjega ministrstva g. Kosta Pavlovič. Vnanji minister dr. Marinkovič potuje že 7. septembra v Ženevo na zase-, danje sveta Društva narodov, ostali člani naše delegacije pa bodo odpotovali nekoliko dni kasneje. Pred velikim procesom v Trstu Po poročilu iz Pariza se prične 1. septembra v Trstu veliki proces proti 70 obtožencem zaradi 99 različnih zločinov! Pariz, 24. avgusta. Havas poroča iz Trsta, da se bo 1. septembra pred ta-mošnjim posebnim vojnim sodiščem vršila razprava proti ljudem, ki so obtoženi napada na »Popolo di Trieste«. Pred sodišče pride okoli 70 ljudi, ki so v velikem delu Jugosloveni. Večinoma bodo sojeni in contumacia. Obtoženi so za 99 različnih zločinov v teku zadnjih 4 let, med drugim za naslednja dejanja: razširjanje spisov proti Italiji, požiganje italijanskih šol, uboji državljanov druge narodnosti, teroristične akcije proti privatnim osebam, vojski in dr- žavnim organom, kraje ter drugih zločinskih deiani. (AA) Beograd, 24. avgusta. »Pravda« objavlja z Reke brzojavko, da prinaša »Giornale d' Italia« na celi strani obtožnico proti 78 Slovencem, ki so obtoženi, da so delali proti Italiji in za odcepitev Istre. Obtožnica vsebuje 99 kaznivih dejanj. Sodna razprava se bo pričela 1. septembra v Trstu in vlada za njo največje zanimanje. Obtožnica zahteva za mnoge smrtno kazen. Akcija hrvatskih kmetov Zagreb. 24. avgusta. Na pobudo bivšega podpredsednika JiSS Karla Ko-vačeviča se je vršila danes od 8. do 13. v prostorih tukajšnje borze konferenca, na kateri je sodelovalo nad 50 prvakov bivše HSŠ in prijateljev novega kmečkega pokreta. ki se grupira okoli Nj. Vel. kralja. Konferenci so prisostvovali delegati iz savske, drinske, vrbaske, zetske in primorske banovine. Na konferenci so razpravljali o najaktualnejših gospodarskih, prosvetnih in socialnih vprašanjih v naših vaseh in bodočem delu v banskih svetih, ter potrebah oobijanja akcije onih elementov, ki ne delajo v prilog napredka vasi in kmetov. Vsi prisotni so soglasno sklenili, da v bodoče hrvatstvo nastopi še aktivnejše za definitivni uspeh stremljenj Nj. Vel. kralja, predsednika vlade gosp. Petra Živkoviča ter ostalih kraljevih sodelavcev za splošni napredek Jugoslavije. Sklenjeno je bilo, da sc bodo taki sestanki v bodoče čim večkrat vršili. Razdor med pristaši Katoliške akcije Dubrovnik, 24. avgusta Kakor se izve, je več uglednih pristašev katoliškega dru* štva »Boškovič« glede na akcijo takozva* nih križarjev, izstopilo iz Katoliške akcije, med njimi tudi dubrovniški župan dr. Mi* hajlo Skvrče, ki je bil ugleden pristaš ka* toliškega društva. Ali ste že naročeni na »življenje in svet" Zopet h8... Vojvodinja yorška, žena drugega sina angleškega kralja, je zopet porodila hčer. Kakor znano, je angleški prestolonaslednik še fant. Zato bi imel sin vojvode yorškega pravico do prestola. — Slika kaže vojvodinjo z njenim prvim otrokom, ki je tudi ženskega spola. Vseevropska konferenca Pariz, 24. avgusta. Vlada je predlagala interesiranim vladam, naj se vseevropska konferenca, ki bi proučila možnost organizacije vseevropske unije, otvori obenem z zasedanjem Društva narodov dne 8. septembra v Ženevi. Po poročilu iz diplomatskih krogov namerava Briand takoj prvi dan dati svoje obširno poročilo o odgovorih, ki so prispeli na spomenico ter predložiti konferenci svoje mnenje o nadaGnem postopanju. Maršal Pilsudski sestavlja novo vlado Varšava, 24. avgusta. Predsednik republike Mošicki je poveril mandat za sestavo nove vlade maršalu Pil-sudskemu. (AA) Treviranus noče odnehati Pariz 24. avgusta. Havas poroča iz Berlina, da je imel minister za okupirane kraje Treviranus v Bremenu volilni govor, v katerem je dejal, da je njegov govor o poljskem koridoru začudil svet zaradi tega, ker je predstavnik naroda imel pogum povedati ono, kar čuti. Treviranus je dalje dejal, da je bil proti pogajanjem o Youn-govem načrtu zaradi tega, ker so bila ta pogajanja preuranjena in da bi se vodila ta pogajanja danes z večjim uspehom kot tedaj. Nazadnje je Treviranus govoril o nemški notranji politiki in izpremembah ustave. Nacionalisti so prekinili njegov govor ter mu očitali, da je zapustil in izd^l svoje volice. (AA.) Letalske tekme Male antante Varšava, 24. avgusta. Snoči ob 18. so bile na svečan način otvorjene letalske tekme držav Male antante in Poljske. Otvoritvi so prisostvovali predstavniki vojske ter načelnik oddelka ministrstva za letalstvo Rajski. Ker je nemška vlada prepovedala polete preko nemškega ozemlja, je žirija sklenila nekatere spremembe v programu letov. (AA) Varšava, 24. avgusta. Včeraj je prispelo v Varšavo tudi šesto letalo češkoslovaške ekipe. Istočasno je dospel rumunski letalec Cipeanu in izvidnik Negresco. (AA) Vojaška revolucija v Peruju Pariz, 24. avgusta. Havas poroča iz Ll-me, da je vlada izdala naredbo, naj se zapre pristanišče Mindo. Vlada je dalje zabranila vsak promet z mestom Arequl-pom ter pozvala vojsko in mornarico v boj proti vstašem v Arequipi. (AA) Mussolini je v Rimu Rim, 24. avgusta. V zvezi z vestjo nekega lista, da je predsednik italijanske vlade v Savoji, poroča agencija »Štefani«, da je Mussolini takoj po udeležbi na pogrebu svojega nečaka prispel dne 23 * m. v Rim, kjer še vedno biva. (AA) Avstrijski Heimweltr podpira makedonske revolucijonarje Tajna seja v St. Poltnu — General Sarkotič naslednik Pabsta? majorja Dunaj, 24. avg. List »Abend« izve. da je 15. t. m. imela tako zvana makedon« ska revolucionarna organizacija v St. Poltnu tajno sejo, ki ji je predsedoval sam vodja Vanča Mihajlov. Seji so prisostvo« vali tudi nekateri »hrvatski emigranti«, med nj;mi general Sarkotič. Sklepalo se je o nadaljnem delu makedonske revolucionarne organizacije v Jugoslaviji. List tudi poro« ča, da bo general Sarkotič postal naslednik majorja Pabsta v Heimwehru. Bolgarski oficir Kancep se že več tednov udeležuje demonstracij Heimwehra. Ta kampanja je v prvi vrsti naperjena proti naši državi in nekaterim drugim evropskim državam. Demonstracija avstrijskih Heimwehrovcev: desno zgoraj vodja knez Starkemberg in dr. Steidle. Divjaški pretep pri Devici Marij v Polju Trije delavci iz okolice Brežic Izzvali krvav pretep, pri katerem fe izgubil življenje družinski oče Matej Škof iz Horjula — Dva delavca smrtno nevarno poškodovana — Ranjena je bila gospodinja gostilne pri Jančetu, kjer se je vršil surovi pokoij Ljubljana, 24. avgusta Včeraj okoli 8. ure zvečer je bilo v gostilni pri Jančetu na koncu Studenca pri Devici Mariji v Polju pravo sobotno vrvenje. V6i gostilniški prostori so bili polni gostov, večinoma domačinov in delavcev, ki so prišli zalit svoj tedenski delovni zaslužek. Pred gostilno pa je halincala večja družba in se mirno kratkočasila. Nekaj minut po 8. uri so prišli v gostilno delavci 25-Jetni čuk Ivan, 31-letni Drinski Franc in 45-letni Krklec Jože, vsi doma iz Pred-grada pri Brežicah. Vstopili so v gostilniško sobo, sedli za dolgo mizo ter pričeli naročati vino. Ni trajalo dolgo, da so popili 3 litre in naročili 6e četrtega. Bili so že precej vinjeni ter glasni, ko je prinesla gostilničarka ga. Ivana Dimnikova četrti liter in ga postavila na mizo. Eden od družbe je prijel prineseni liter in udaril z njim ob mizo, da se je razbil. Gospa Ivana Dimnikova je zahtevala od teh treh delavcev, naj liter plačajo, in sicer ga je zaračunala 20 Din. Delavci so pričeli protestirati, češ, da je 20 Din preveč in da liter ni toliko vreden. Prepir je postajal vedno hujši in nričeli so se vmešavati tudi domači fantje, ki so priskočili gostilničarki na nomoč. V nekaj trenutkih se je razvil strašen pretep, v katerem so potegnili omenjani trije delavci nože. V tem prvem hipu je že padla na tla gostilničarka, ki je dobila z nožem močan sunek pod stegno. Hip nato je stopil v gostilno zidar Franc Bruner, u služben nr' zidarskem mojstru Ferencu Juriju, stanujoč pri Devici Mariji v Polju in pristojen v št. Peter pri Gorici. Ta je namreč balinal pred gostilno ter hitel v gostilno, da bi pomiril pretepajoče se delavce. Ni pa še utegnil dobro stopiti v sobo, ga je že nekdo sunil z nožem v trebuh in mu zadal tako hudo rano. da so mu takoj pričela lestl čreva na da.n. Omahnil je v luži krvi ter obupno klical na pomoč. Na njegove klice je pritekel v gostilno 35-letni delavec Matej škof, doma iz Horjula, uslužben pri zidarskem mojstru Avšiču, oženjen in oče treh otrok, stanujoč na Studencu 24 _ v baraki grofa Baumgartna. Jedva pa je stopil med vrata, že so pridrveli ven razgrajači, od katerih ga je eden sunil z nožem v žilo odvodnico, ped nad kolenom, ter mu jo presekal, škof se je zgrudil na tla, kjer mu je odtekla kri, ker v splošni zmedenosti ni znal nihče zavezati rane in mu pod-vezati noge, da bi mu ne uhajala kri, ki je brizgala v curku iz široko zevajoče rane. Med tem so napadli pretepači še 191etnega avtomehaničarja Josipa šarca, uslužbenega pri tvrdki Fran šuster na Dunajski cesti in stanujočega v Kolodvorski ulici št. 18. Mudil se je slučajno v veži ter bil ranjen, ko je pogledal v sobo. Tudi njegova poškodba je huda. Po izvršenem činu so omenjeni trije, delavci pobegnili. Na pomoč je prihitel dr. Petnič, dežurni zdravnik v umobolnici, ki je nudil ranjencem prvo pomoč ter da,l poklicati reševalni avto. Glede nesrečnega Matej a škofa je mogel samo ugotoviti, da je umrl za posledicami izkrvavitve. Med tem so dospeli na lice mesta pod vodstvom komandirja vevške orožniške postaje narednika g Sušnika vevški orožniki ter pričeli takoj z zasledovanjem krivcev. Zasledovanje je bilo zelo težavno, ker ni nihče poznal imen omenjenih treh delavcev. Nekateri gostje so vedeli samo to, da so uslužbeni pri »Obnovi« v Fužinah. Po osebnem opisu, ki so ga podali nekateri gostje, so orožniki odšli v barake na Fužinah, kjer pa niso nobenega dobili, ker so že vsi trije pobegnili in odnesli s seboj svoja reči. Proti jutru pa se je posrečilo vevški orožniški patrulji aretirati enega od trojice, in sicer Ivana čuka, ter ga odvesti ra orožniško postajo, kjer je bil nato zaslišan ter ob 5 zvečer prepeljan v Ljubljano. Proti 18 uri pa je javil komandir orožniške postaje v štepanji vasi. narednik Frič, da se mu je posrečilo s pomočjo njegovih orožnikov aretirati tndi druea dva, in sicer Franca Drinskega in Jožefa Krkca ter ju po zaslišanju odvesti v zapore deželnega sodišča v Ljubljani. Vsi trije aretiranci so bili zelo potrti ter se izgovarjalo, da so bili vinjeni. Obžalujejo svoje dejanje ter izjavljajo, da niso zakrivili sami strašnega pokola. Truplo pokojnega Mateja čkofa je bilo prepeljano v mrtvašnico pri Devici Mariji v Polju, kjer se bo vršila jutri dopoldne sodna obdukcija. Prebivalstvo sočustvuje z nesrečno družino na tragičen način preminulega Mateja škofa, ki je bil znan kot miren človek in skrben družinski oče. Po vsej okolici vlada veliko ogorčenje proti sirovim pobijalcem. ki zaslužijo najstrožjo kazen. S splošnim zadovoljstvom pa se komentira uspešen in odličen nastop vevških in štepanjevaških orožnikov, ki niso niti za hip mirovali, dokler niso aretirali vseh treh krivcev. Pred gostilno pri Jančetu se je neprestano zbiralo občinstvo, ki je komentiralo sinočnje klanje ter ogledovalo pozorišče pretepa. Pogled na gostilniško sobo in vežo je bil strašen. Gostilniška soba je bila vsa okrvavljena po stenah, po tleh pa so se nahajale velike mlakuže krvi. S krvjo je bila obrizgana tudi veža. Stanje ranjencev v bolnici je prav kritično, zlasti Bruner je slab in bo najbrže podlegel ranam. Velike nesreče na IX. kolo v Stuhnanskih Teplicah Stubnanske Teplice, 24. avgusta. Danes sta se igrali VITI. in IX. kolo mednarodnega šahovskega turnirja. Dopoldne je Flohr premagala Redzinskega, Gilg Eliskasesa, Lilienthal Erd61ija. Jugosloven Pire je prekinil svojo partijo proti Stonerju v nejasni končni igri. Opočenskij stoji boljše proti Szekelyju. Partija May : Zobel je bila prekinjena v enaki poziciji. Popoldne je Opočenskij premagal Erdolija, Lilienthal pa Maya. Jugosloven Pire stoji v prekinjeni partiji pred zmago nad Zobelom. V enaki poziciji kakor Pirčeva sta partiji Flohr : Szekely in Gilg : Stoner partija Engel : Regedzinsky je bila prekinjena v nejasni poziciji. Končno stanje po IX. kolu je naslednje: Lilienthal 5 in pol, Pire 5 (2), Gilg, Opočenskij 5 (1), Stoner 4 in pol (2), Flohr 4 in pol (1), Regedzinsky 4 (l), Eliskases 3 in pol itd. Jutri se bodo nadaljevale prekinjene partije. Ali ste že -edine slovenske ilustrovane tedenske reviie .»življenje in svet"? V. Sila: Tilda v škripcih Tilda Erjavčeva je bila sirota brez staršev. Oče, šumarski uradnik, se je za vselej poslovil od dragih gozdov in gajev že pred svetovnim pokoljem, mati pa je odšla za njim na večne poljane šele po vojni, torej v globoki starosti. Tilda je podedovala po roditeljih skromno rento, tako da si je obdržala celo stanovanje na robu mesta. Kajpada je skrbela za stranske dohodke, s tem da je marljivo pletla in vezla. Upanje, da si najde moža, je čezdalje bolj ganilo. Zakaj Tilda je že dosegla kanonska leta, namreč dobo, ko bi bila samičica, slabotna in suhljata kot naša junakinja, že lahko brez posebnih skušnjav gospodinjila častitljivemu kanoniku. Svojčas je sicer imela ženitno ponudbo, toda čakala je boljšega, čakala je goršega. Ali tak Gorše se ni oglasil. Na ta način je večkrat ob svojem vezivu ali ob kuhalnici nehote žgolela ono popevko: Ajme, ajme ubožica, sem cvetla ko rožica... Da si nekoliko olepša boj za obstanek in oslajša pozemske križe in krize, si je naumila, da bi oddala eno sobo v podna-jem. In res, urno po tem sklepu je pritrdila na glavna vrata listek z zelenim kolkom: »Solnčna soba z dobro hrano se morju in na suhem Neskrben oce Zagreb, 24. avgusta. Predvčerajšnjim je pustil neznan človek v Palmotičevi ulici pri nekem mizarju 31etnega dečka, ne da bi se vrnil. Mizar je zadevo prijavil policiji in je bil deček pri njem dva dneva, ne da bi ve« del povedati, kdo je njegov oče in odkod je doma. Mizar je izpovedal, da je prišel k njemu neki starejši človek, ki se mu je zdel nekoliko napit in ki ga je naprosil, naj otroka pridrži pri sebi za nekaj časa, ko^ bo prišel zopet ponj, vendar pa se ni več vrnil. Končno so neznanca izsledili v osebi Dragotina Keslerja, ki je izpovedal, da je prišel peš iz Maribora, da bi si poiskal dela in da je moral oditi na priferijo me® sta v ulico Kanal, kjer mu je bila ponu« jena v tovarni katrana služba. Kesler je bil danes na policiji zaprt, popoldne pa so ga izpustili. Požar benediktinskega samostana Monakovo, 24. avgusta. Od opoldne je znani benediktinski samostan Metten v plamenih. Gospodarska poslopja samosta« na so do zidov popolnoma pogorela. V zadnjem trenutku je uspelo rešiti baročno samostansko cerkev z dragocenimi stuka« turami, velike samostanske zaklade in dra« goceno samostansko knjižnico, ki obsega 90.000 del. Kljub temu je požar uničil mno« go dragocenosti. Škoda je ogromna. * odda.« Pa glej ga spaka! Drugo jutro se je oglasil pri njej upravitelj številnih stanovanjskih hiš, dr. Poberaj, in dejal: »Gospodična, po zakonu ne smete sami oddajati sob, drugače vam morem odpovedati. Sprejeti vam je dovoljeno kvečjemu bližnje sorodnike.« »Hvala za pojasnilo, gospod upravitelj, nisem vedela.« Vendar ni se dala ugnati. »Si vzamem pa sorodnika,« je ukrenila sama pri sebi. In res, po znancih in prijateljih je zvedela za dijakinjo z univerze. Ker je bila stiska za pristrešje, je srčkana filozofska Tilika Slavčeva hitro privolila v to, da bo nasproti upravitelju zavzela vlogo Tildine sestrične, ki stanuje tukaj zgolj po dobrosrčnosti svoje starejše so-rodniee. S tem je pritekalo v Tildino blagajno toliko prejemkov, da je zadoščalo 7 vso stanarinQ. Dr. Poberaj je sicer zahajal češče nego prejšnje čase na kratkotrajen obisk, a nikoli ni prevsiljivo po-zvedal glede podnajemnice, ki ga je znala vselej izborno zabavati, kadar se je prikazal. To je dalo Tildi pogum. »Zakaj ne bi vzela še koga pod svoje okrilje?« ie umovala. »Jaz vendar brez težav prebijem z eno sobo. Ce prepustim še tretjo, si bom utegnila sčasoma deti nekaj na stran za nožna leta. Sai na vekomaj ne bom mogla toliko rabotati ko zdaj. Oči mi pri teir zankanju že ne- Jugoslovensko - bolgarska komisija v Ljubljani Ljubljana, 24. avgusta. Danes ob 8.11 so prispeli iz Zagreba člani jugoslovensko« bolgarske komisije za ureditev obmejnih vprašanj na jugoslovensko bolgarski me« ji, ki so že dalje časa na potovanju po Jugoslaviji. Gostje so se čez dan nastanili v hotelu Union, kjer jim je v srebrni dvo« rani priredila banket banska uprava. Ban« keta sta se udeležila za bansko upravo podban* dr. Otmar Pirkmaver in za ljub« ljansko občino podžupan prof. Evgen Jarc. Gostje so si ogledali mesto in se zelo po« hvalno izražali o njem in njegovi lepi okolici. Ob 20.20 so se gostje odpeljali v brzovlakom na Bled, kjer bodo ostali pre« ko noči ter se jutri zvečer vrnili v Za« greb. Dva angleška časopisna magnata lord Beawerbrook lord Roihermere ki ju je bivši ministrski predsednik Bald-win ostro napadel, ker vplivata s svojimi časopisi skrajno kvarno na evropski mir. Lord Rothermere, znani zagovornik madžarskih aspiracij, je odgovoril na ta napad z ustanovitvijo nove politične stranke, ki šteje baje že 240.000 pristašev. Med drugim zahteva tudi definitiven prelom s sovjetsko Rusijo. j;'*.' »v •/"•.' Vpisovanje na tehniški srednji šoli na vseh delovodskih in strokovno - obrtnih šolah v Ljubljani se bo za prve letnike vršilo od ponedeljka 1. do petka 5. septembra, za ostale letnike v torek 9. septembra. Redni pouk se bo pričel v sredo 10. septembra. Razen običajnih vpisnih prispevkov mora plačati vsak učenec za zdravstveni fond za zaščito učencev po 20 Din. Te takse so pa oproščeni oni učenci, ki prinesejo predpisano ubožno spričevalo. kam pešajo in pojemajo.« Razodela je svojo željo nazvi-sestrič-ni, ki se je bila med tem preboj udomačila in malone sprijateljila s svojo red-nico. Tilika ji je v nekaj dneh predstavila pravnika v osmem ^mestru, ki se je doslej moral tesniti v eni stanici z nekim tovarišem. Tudi gospod Tilen Gomiik se je rad pridružil načrtu, da bo službeno veljal za siromašnega sorodnika, brata gornoliki Tiliki. V posebno zabavo mu je bilo, da je smel očito tikati svojo laži-sestro, kadar so slutili v bližini upravitelja hiš. In takisto so potekali prijetni meseci v vzorni slogi in sreči. Ali nezgoda je hujša od pridneea delavca: nezgoda nikoli ne počiva. Upravitelj se je zadnje čase zmerom pogosteje pojavljal v solnčnem stanovanju na obodu mesta. Stvar ie bila kar sumljiva. Je li kaj ovedel in ovohal? Ce je tako. potem bo joh in prejoh, ljuba Tilda! Tudi za Tilna in Tiliko bi mogla sleparija roditi zle nasledke. G. Prvislav Poberaj. doktor prava, si bo morebiti domislil, da bi ju ovadil na rektoratu. In glej, usodni dan je slednjič napočil. Upravitelj je tisti pot poslal po Tlldo Erjavčevo, češ. nai se blagovoli potruditi t? in ta dan med deseto in dvanajsto uro. Vsa preplašena in prestrašena .ie pridrobentela v razkošni dom velem^ž- Poneverbe v zagrebški na-bavljalni zadrugi javnih uslužbencev Zagreb, 24. avgusta. Danes se je vršila tu izredno burna skupščina nabavljalne zadruge javnih uslužbencev, ker so v njej ugotovili velike mailvcrzacije pod vodstvom prejšnjega upravnega odbora. Izginile so velike vsote denarja in je bila naloga da« našnje izredne skupšine, da zadevo preišče in popravi. Skupščina je bila zlasti zato burna, ker so pristaši starega odbora ska« šali zagovarjati njegovo postopanje ter nasprotovali, da bi se imenovala posebna preiskovalna komisija. Končno je prišlo do sporazuma v tem smislu, da ,;e bolje, ako se preiskava izvede v okviru zadruge same, kakor pa da bi prišlo do sodne preiskave. Izvoljen je bil poseben odbor 3 o eb. ki ima preiskati vse poslovanje zadrug;. G'e« de na potek današnjega zborovanja pa i o se za zadevo zainteresirale tudi oblasti, ki bodo uvedle preiskavo tudi cd svoje strani. Smrt uglednega brodo-lastnika Zagreb, 24. avgusta. Včeraj je umrl dr. Niko Marinovič, ravnatelj in član uprav« nega odbora Jugoslovenskega Lloyda ter Jugoslovensko « ameriške plovitbe, ki je bil rojen v Dubrovniku in zelo zaslužen za naše pomorstvo. Ako želiš imeti lepe knjisre, nristoDi' k Vodnikovi dnižbi! nega samca. Že je bila na tem, da bi pred njim sklenila roke in mu vso prevaro priznala. Toda grlo ji je bilo pre-suho in beseda ni hotela iz ozke ječe. V tej zmedi ji priskoči vabitelj na pomoč. Ponudi ii sladkega peciva in čašo prvovrstne malage. »Ne zamerite draga gospodična, da sem vas nadlegoval,« je pričel z resnim glasom. »Prišel bi bil k vam v važni zadevi. Pa se mi je zdelo kočljivo izpre-govoriti vpričo vaših sorodnikov. Brez njiju sem namerial stvar za zdaj spraviti na čisto ... Vidite ... čast mi je ... prositi za roko vaše sestrične, gospodične Tilike!« »Kaj takega, gospod upravitelj! Kdo bi se bil zanadejal! Ne najdem izraza, da bi se zahvalila vaši pozornosti... Ampak... ampak, veste, vaše vprašanje me je zadelo nepripravljeno. Ne vem, ali morem razpolagati z osebo, ki že drugo leto poseča vseučilišče. Ona sama vam bo mogla dati odgovor.« »Seveda, seveda,« se je žuril snubec, »saj to sem si mislil. Moja namera ie bila, da jo pripravite na ta problem in me kasneje obvestite. Gospici Tiliki pri meni ne bo slabo. Študije lahko precej na" klin obesi, če jo to bolj veseli. Jaz sem sicer že nekoliko plešast, ali glede gmotnega stanja se mi danes ni več treba beliti las.« Konstituiranje vodstva UJU Beograd, 24. avgusta. Danes ob 6. popoldne se je sestal širši glanmi odbor UJU in izvršil konstituiranje, ker je imel potrebni kvorum z zastopniki treh pover.ie-ništev. Za predsednika UJU je bil izvoljen Milan Rabrenovič, za I. podpredsednika Milovan Vujanac, za II. podpredsednika gdč. Jelisaveta Vavra iz Zagreba, za tajnika Milan Mihajlovič in Damjan Rašič, za urednika »Narodne Prosvete« Milan Popovič in Dušan Priča, za urednika lista »Učitelj« Vujica Petkovič, za zastopnika v mednarodni federaciji učiteljskih društev pa Danilo Milovanovič. Volitev je bila ;z-vršena soglasno. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: za predsednika Boža Radulovič, za podpredsednika Mita Lujič, za tajnika Bora Pavlorvič, za člana Radojka Nikolič in Jovan Boškovič. Razočaranje. Neko nedeljo zjutraj je bogata Amen« čanka dosegla milost, da jo je veliki p'f,a« telj Kipling sprejel na svojem posestvu v Sussexu. Je li pogled na imperialističnega romanopisca gospo presenetil ali razočaral? Toliko je trdno, da so bile prve njene oa« sede: »Oooh! nisem mislila, da ste takšni!« Kipling se ljubko nasmehne: »Saj res nisem takšen, gospa. Veste, samo danes... ko je nedelja!« DETINSKI DOMISLEK. Mama je poslala otroka po kuhano ovčjo glavo. Sestradani dečko pa jo ie spotoma pošteno oglodal. Videč ogolieno lu-banjo, povprašuje gospodinja, kje je glava. — »Ali je ne vidiš, mama?« — »Kie pa so oči?« — »Ovca je bila slepa.« — »Kje pa so ušesa?« — »Saj je bila gluha.« — »Kje pa je jezik?« — »Bila je nema.« — »Kje pa je koža z glave?« — »Uboga žival je bila plešasta!« »Torej o priliki nasvidenie. gospod upravitelj,« se je poslavljala Tilda, izgo-vorivši se z gospodinjskimi posli. »Vam že sporočim, kaj se je ukrenilo.« Zelo se ji je mudilo, saj je bila kakor na ostrini meča, nevedoč, na katero stran naj se prevegne. In vso pot je raz-glabala svoj sitni položaj. Ce bi Tilka slučajno hotela zgrabiti ter izrabiti ponudbo, bi bilo vse v redu. Dr. Poberaj bi ji nemara odpustil, že na račun navideznega svaštva, kadar bi mu priznala resnico. Ko je bila naša tropere.sna deteljica zbrana za mizo pri kosilu, je gospodinja ves čas nepokojno mencala, kako naj prične. Tu pa jo prehiti Tilen Gornik ki je vzdignil kozarec, rekoč: Gospodična sestrična. slutvo-ses+:ič-na, čast mi je razgaliti vam skrivnost, ki jo nosiva že nekaj tednov z mojo tal-mi-sestro. Midva sva se namreč zaročila in storiva konec temu psevdo-so-rodstvu, kakor hitro stopim v službo. Tega se nadejam v najkrajšem roku.« Dva tolikšna udarca v tako kratkem presledku, to je bilo za drobno gospodično Matildo vendarle prehudo. Kako se je izvlekla iz zagate vam opišem prihodnjič. Železniške nesreče v Franciji — Letalska nesreča v Italiji — Kata- strofa dveh nemških parnikov Pariz, 24. avgusta Na kolodvoru v Št. Nazaire je ranžirna lokomotiva trčila v brzovlak. Pri tem je bilo 30 oseb deloma lahko, deloma težko ranjenih. V Norman« diji je skočil s tira tovoren vlak. Strojevodja je bii težko ranjen. Materielna ško« da je zelo velika. Newyork, 24. avgusta. Včeraj je divjal nad atlantsko obalo Zedinjenih držav mo« čan vihar z deževjem. Povzročena je bila velika materielna škoda. Rim, 24. avgusta. Hidroplan je v prista« nišču v Tarentu treščil v vodo iz višine 300 m. Pilot je bil ubit. ker ni mogel pra» vočasno skočiti z letala s padalom. Bingen, 24. avgusta. Snoči se je na sred« njem Renu pri Niderheimbachu dogodila velika nesreča. Parnik »Schierman« i-. trčil na parnik »Gliick auf«. Kuhinja parnika »Gluck auf« je bil popolnoma uničen, 4 potniki so bili težko, 30 pa lahko ranjenih. podimo SK Ilirija juniorski pokalni zmagovalec Juniorji Ilirije dobijo v definitivno last pokal svojega kluba — SK Mars si osvoji tolažilno darilo — Hašk končnoveljavni prvak ZNF Juniorske tekme za pokal SK Ilirije V soboto in nedeljo so se vršile zaključne tekme za glavno darilo, lep pokal, in za tolažilno darilo, nogometno žogo, ki iu je razpisala SK Ilirija za juniorska moštva. Glavna finalna tekma se je vršila včeraj popoldne na igrišču Ilirije med finalistoma Ilirijo in mariborskimi Železničarji. Semifinalna tekma za tolažilno darilo ie bila v soboto popoldne med Mladiko in Reko. Ker je Mladika zmagala, se je do cela zasluženo kvalificirala za finale : Marsom. Finalna tekma za tolažilno darilo pa se je vršila po glavni nedeljski tekmi Reči se mora, da so nudile vse juniorske tekme prav zanimiv šport in da so bile mnogokrat bolj zanimive nego tekme med prvimi moštvi naših klubov. Prav pohvalno treba omeniti ambicijo juniorjev, ki mogoče bolj pravilno razumevajo nogometni šport kakor igrači prvih moštev. Kot zmagovalec je izšlo iz tega tekmovanja juniorsko moštvo SK Ilirije, ki si je z včerajšnjo zmago tretjič priborilo pokal; s tem je to darilo končnoveljavno prešlo v last SK Ilirije. Tolažilno darilo, nogometno žogo, je dobil SK Mars. Poudarjati pa je treba, da sta oba nasprotnika zmagovalcev, namreč juniorji Železničarjev in SK Mladika, predvedla tako igro, da nikakor ne bi bili nevredni razpisanih daril. To velja zlasti za tekmo Mars : Mladika. Rezultati so bili naslednji: Mladika : Reka 3 : 2. Zaslužena zmaga Mladike, ki je zasluženo prišla v finale za tolažilno darilo. S K Ilirija : SK Železničar 3:2 (1:2) Za glavno tekmo je seveda vladalo največje zanimanje, to zlasti zaradi tega, ker se je moralo na včerajšnjem srečanju odločiti, ali bo razpisani pokal prešel v definitivno last Ilirije ali ne. Vsekakor so se morali juniorji Ilirije zelo težko boriti, da so zmagali in da je pokal ostal v Ljubljani. Mariborčani so zlasti v prvi polovici zaigrali prav dobro in zmiselno, da se je že zdelo, da bodo odnesli zmago. Tehnično so nadkriljevali svojega nasprotnika; zlasti ie ugajal njihov start na žogo, ki se je pri Ilirijanih zelo pogrešal. Tudi kombinacij-sko so bili dobri. Videli smo prav lepe kombinacijske poteze, ki niso prav nič za. ostajale za onimi naših prvih moštev. Tudi obramba je bila dobra. V drugi polovici pa so zelo popustili. V to so jih predvsem prisilili igrači Ilirije, ki so v drugi polovici zaigrali popolnoma drugače kot v prvi, deioma pa je na Mariborčane bolj vplivala soparna vročina nego na Ilirijane. Pri Iliriji v prvi polovici napadalna vrsta ni odgovarjala. Miro ni mogel opraviti vsega, ker ni imel zadostne podpore. V napadu je manjka! pravi animo, ki se je pokazal šele v drugi poiovici. Pohvalno treba omeniti vratarja Krvino. Ilirija je dosegla vodstvo že v prvih minutah po Miru. Mariborčani so predvedli v tem času lepšo igro, vendar svojih lepih napadav niso znali realizirati. Četrt ure kasneje izenači srednji napadalec Železničarjev po lepem visokem strelu iz daljave 20 m, ki je presenetil vratarja Ilirije. V 24. min. dobi vratar Ilirije žogo od svojega lastnega igrača. Sicer jo vjame, vendar mu uide iz rok in pri ponovnem poskusu lovenja je bila že preko črte. 2 : 1 za Železničarje. Druga polovica je v znamenju premoči Ilirije, ki se je končno zavedala, da gre za definitivno odločitev. Kombinacije napada postajajo zmiselne in odločne. V -5. minuti izenači Miro. V 15. minuti diktira sodnik g. Šetina enajstmetrovko proti Železničarjem, ki odloči to zanimivo in koristno tekmovanje. Sodnik g. Šetina je bil objektiven. Napravil ie par pogrešk zlasti glede off sidov. V. Sila: Oddih na kmetih Petnajst ali dvajset let je Janez Novljan marljivo ko mravlja novinaril. Tolikšna rabota ga je podirala. Ko pa je pliusknila vanj še čuvstvena uima, je izgubil slast in tek, spanec se ga je ogibal, srčnost, up in nada ga je pustila z nezvesto in brezsrčno Nado vred. Janez, ki je potočil med vrstniki velika vedra dovtipov in vedrine, je znal znance kvečjemu še z rezko ostjo poti-pati. Šaliivost se mu je povrela v ža-Ijivost. »Kaj bliska se v jasnem?« ga je potrkal po visokem čelu lečnik dr. Fra-tar. »Raste pleša, sila peša: pusti delo, hajd na selo! Miru si potreben, Janez, nevoznost kar drhti v tebi. Če ostaneš v mestnem vrvežu, te prej ali slej pošljejo na Studenec. Premisli statistike: koliko časnikarjev je že priromalo v blaznico! Vrzi pero v kot in odrini za dva meseca na kmete!« Janez si je s težavo izposloval dopust. A kam bi, da ga ne bodo dragoletniki preveč obirali, odirali? Odločil se je za rodno gnezdo: vsak tič tja leti, kjer se skoji. V domači hiši sicer ni bilo prostora zanj, pač pa so ga mogli nastaniti v gostilni, ki jo je vodila njegova sestra. Tu je stopil v začasni pokoj. Pokoj? Prvi pretresljivi pok-oj! — se je razlegnil iz meta: gospodinja mu je v pismu odpovedala, češ, njegove stvari bo že shranila. Sobo pa je priklju- Njegova odločitev o drugem golu Železničarjev pa je bila kljub protestom pravilna. SK Mars : SK Mladika 4 : 3 (1 : 1). Fizično sicer močnejše moštvo je zmagalo nad tehnično in taktično boljšo enaj-storico. Sodnik g. Pevalek je bil objektiven, vendar je bil njegov »nevtralni« met žoge tik pred golom Mladike nerazumljiv. Ostale nogometne tekme LJubljana: SK Grafika : SK Olimp (Celje) 3 : 1 (1 : 0). Celjani so nudili svojemu nasprotniku trd odpor ter je zmaga Grafike previsoko izražena. Sodnik g. Schneller ni ustrezal. Mnogo off sidov sploh ni videl. Maribor: Rapid : Sportklub (Gradec) 5 : 4 (2 : 2). Drugoplasirani klub mariborske prvenstvene tabele Rapid je nastopil z novimi močmi. Predvedel je enostavno, vendar pa koristno igro. Zmago je zaslužil, čeprav so bili gostje v premoči. Gradčani niso znali izkoristiti mnogo zrelih šans. Na obeh straneh se je igralo precej ostro. Sodnik g. Marinič je znal držati igro v mejah dostojnosti. Publike malo. Rapid old boys : Svoboda I. 3 : 1 (1:1). Zaslužena zmaga Rapida. Sodi! g. Nemec. Rapid rez : Železničarji rez. 3 : 1 (3:1). Sigurna zmaga Rapida, ki je bil boljši od svojega nasprotnika. Sodnik g. Vesnavei. Brod: Hašk : Marsonija 3 : 1 (1 : 1). Finalna tekma za prvenstvo ZNP. Zagreb: VVacker (Dunai) : Gradianski 4 : 1 (2 : 1). Beograd: Ferenczvaros : Jugoslavija 5 : 2 (4 : 1). Sarajevo: Sašk : Gradianski (Osijek) 3 : 2 (2 : 1). Tekma za pokal JNS. Dunaj: Fall Rivers (Newyork) : Austria 3 : 1 (l : l). GAK : Rasensportfreunde 3 : 3 (2 : 0). FAC : Sportklub 2 : 1 (1 : l). Inomost: Inssbrucker AC : Salzburg 6 : 1 (3 : 1). Budimpešta: Teplitzer FC. : Uipest 1 : i (1 : 0). Praga: Slavija : Sparta 2 : 2 (0 : 0). Pokalna tekma. Sobotišče: Slovan : Szabaria 0 : 0. Posledice ameriških rekordov Ameriška letalca O' Brine in Dale Jackson sta vztrajala v zraku nad 600 ur in prekosila dosedanji vztrajnostni letalski rekord. Pred poletom: čvrst mladenič, sveža nevesta. Jernejeva nedelja Številni kopalci po vseh okoliških vodah — Utopljenec v Gruberjevem kanalu — Suha policijska kronika. Ljubljana, 24. avgusta. Po dolgem času je bila danes zopet živahna kopalna nedelja — morda zadnja v letošnji sezoni. Ljubljanica in okoliški potoki so bili polni kopalcev vseh starosti, ki so vživali poslavljajoče se poletje. Skavti in drugi počitniški taborilci zapuščajo svoja taborišča. Tako so že opustili svojo ob Gradaščici pod bokavškim gradom iz vej spleteno kočico viški dijaki. Danes so prihajali v kočico razni kopalci in občudovali njeno ureditev. Nedaleč proč taborita v podobni hišici še dve obi-telji, ki se bosta tudi kmalu poslovili od narave. Vroče je bilo danes kakor še noben dan v letos zelo deževnem avgustu. Vsakdo, kdor je le utegnil, si je privoščil danes kopanje. Bregovi Save, Ljubljanice, Gra-daščice in še celo Gruberjev kanal so bili ves dan oblegani od kopalcev. živahna kopalna nedelja pa je zahtevala tudi svojo žrtev. Okrog 5. popoldne so se kopali ob koncu Hradeckega vasi proti Kodeljevemu v Gruberjevem kanalu trije dečki iz državnega vzgojevališča. Nenadoma pa je eden od njih, Florjan Zaje, zašel v globino in ker ni znal plavati, je izginil pod vodo in utonil. Njegova tovariša, ki prav tako nista bila vešča plavanja, mu nista mogla pomagati. Klicala sta sicer na pomoč, toda preden so prispeli plavalci, ki bi mogli pomagati ponesrečencu, so valovi že odnesli truplo dalje. Doslej še ni znano, če so truplo ubogega dečka že potegnili iz vode. Na policiji je bil danes ves dan božji mir. No, nocoj je zaključil tudi mojster vrvi profesor Strohschneider svoje vratolomne produkcije — s poslovilno večerjo, na katero je povabil tudi novinarje. Odpotuje menda v Celje. Napad z nožem Ljubljana, 24. avgusta. Snoči okrog 11. ure so v neki gostilni na Rimski cesti popivali razni delavoi. Ko je bilo treba plačati popito pijačo, so sc med seboj sprli zaradi plačila. Nastal je hud prepir in 201etni zidar Radoslav Klemenčič, uslužben pri zidarskem mojstru Vinku Borcu v Rožni dolini ter pristojen nekje v okolici Ptuja, jc zapustil gostilno, da se izogne pretepu, ki je grozil zaradi razgretih pivcev, ter odšel po Gorjupovi in Aškerčevi ulici proti barakam ob srednji tehniški šoli, kier se nahaja njegovo stanovanje. Med potjo pa ga je dohitel neki neznanec manjše postave ter ga brez vsake besede hitro zabodel z nožem od zadai v desno stran hrbta pod rebri, nakar je hitro zbežal. Klemenčič je imel še toliko moči, da je prispel v barako, kier se je zgrudil v krvi na tla. Poklicana reševalna postaja je prepeljala ranjenca z avtom v bolnico. Klemenčičevo stanje v bolnici je zelo kritično in je še nejasno, če bo ranjenec okreval. Po poletu: Starec pozdravlja starko. Obrtniški tabor na Jesenicah K zadevnemu popravku s strani g. duh. svetnika Kastelica nam je poslal odbor Obrtnega društva na Jesenicah naslednjo izjavo: »Z ozirom na preklic v zadnjem »Ponedeljku« se obrtništ\o zgraža m napada odbor, zakaj je preklical, zato izjavljamo danes ponovno, da ta preklic ni izšel iz naših vrst in pa da je resnica, da je gospod svetnik odločno odklonil iti na sokolski prostor, ker bi bil lahko izzivan in ker se dogajajo v tem domu nedostojne stvari, ni pa resnica, da je pravočasno sporočil, kje se blagoslovitev lahko izvrši. — Odbor obrtnega društva Jesenice, L č. predsednik Ivan G o g a 1 a. Srednja — največ vredna. »Z otroki je križ, ljuba soseda. Tako, vidite, imam sina, ki ne more narediti nobenega izpita, ker ne odpre ust... A hči bo še spravila svojega učitelja za petje v obup, ker preveč kriči!« Zadnja pot ravnatelja Antona Puklavca Maribor, 24. avgusta. Vse naše gorice so blestele v solnčnem sijaju in božji vinogradi na Pobrežju so bili kakor užaljeni, ko smo danes popoldne spremili obnovitelja slovenskih vinogradov na Štajerskem ter vinarskega nadzornika in ravnatelja g. Antona Puklavca k večnemu počrtku. Mrkih lic in zamišljeni so prihajali mnogoštevilni njegovi prijatelji, da ga spremijo na njegovi zadnji trnjevi poti. Pred mrtvašnico so po cerkvenem obredu zadoneli turobni glasovi večno lepe »Vigredi«, ki jo je zapel pod vodstvom učitelja g. Draga Cibica čisto improvizirani zbor pokojnikovih prijateljev, nakar so z venci in šopki obloženo krsto prenesli v pokojnikovo zadnjo tesno domovje na magdalenskem pokopališču. V zadnjem sprevodu sta zastopala bansko upravo v Ljubljani vinarski referent g. Ivo Zupanič ter svetnik inž. g. Josip Zidanšek, vinarsko društvo za dravsko banovino predsednik g. Lovro Petovar, podpredsednik bivši minister Vesenjak in pokojnikov intimni prijatelj kletarski nadzornik g. Zabavnik. Navzoč je bil tudi profesorski zbor vinarske in sadjarske šole v Mariboru ter bivši ravnatelj zavoda gosp. žmavc. Izredno lepo so počastili zasluženega in prerano umrlega delavca Pekre, štirje mladeniči so nosili štiri lepe vence, krsto pa je krasil še poseben venec z napisom »Svojemu ustanovitelju nasad v Pekrah«. Viničarska šola v Pekrah pri Kapeli pri Sla-tini-Radenci, katere ustanovitev je bila pokojnikova zasluga, je bila zastopana po upraviteljih gg. šumenjaku in Glaserju. Lepa venca sta poklonila pokojniku v zadnjo čast nadalje profesor dr. Rostokar iz Maribora in mariborski gostilničar g. Verzelj. Žalnega sprevoda se je udeležilo tudi mnogo pokojnikovih prijateljev iz Slovenskih goric in Prlekije, ki se jim je videlo, da jih je Puklavčeva nepričakovana smrt globoko pretresla. Ob odprtem grobu se je poslovil od pokojnika v imenu banske uprave v Ljubljani svetnik inž. g. Josip Zidanšek, proslavljajoč njegove zasluge na vinogradniškem polju, njegov kremeniti značaj in slovansko gostoljubnost. »Blagor mu« je odmevalo ob grobni tišini, ko so pričele padati prve grude na sveži grob pod vznožjem Pohorja, kjer je našel svoj večen mir in pokoj skromen, zaslužen in pošten slovenski javni delavec. Žalosten konec konja dirkača Rajhenburg, 24. avgusta. Te dni se je v naši okolici dogodila posebna nesreča. Konj, last mesarja g. Tratnika iz Rajhenburga, se je pasel v bližini rudniške železniške proge, ki veže Rajhenburg s Senovim. Konj se je ustraši! drdra-nia bližajočega se vlaka in hoteč se temu ogniti, je zdirjal v svojo nesrečo v predor, kamor ie zavozil tudi vlak. Nesreča je bila neizogibna. Rob tretjega voza, na katerem so pozneje našli znake krvi, je konja zadel ob glavo in vrat ter mu vrat prerezal. Kljub veliki rani pa se je konj še obrnil in zdirjal nazaj na dvorišče g. Le-skovška, kjer je kmalu nato poginil. Konj je bil znan dober dirkač, ki je pri dirkah na Krškem polju odnesel tri častna darila in si prboril šest prvih mest. Identifikacija ustreljenca na madžarski meji Subotica, 24. avgusta. že pred mesecem dni so v bližini madžarske meje pri Kelebiji ustrelili naši obmejni stražniki nekega neznanega moža, ki je na večkratni poziv, naj obstane, hotel bežati dalje. Stražniki so izpalili več strelov in neznanec je padel mrtev na tla. To se je zgodilo že 19. julija in vsi poskusi, da se ugotovi istovetnost mrliča, so ostali brezuspešni. Truplo je bilo fotografirano in fotografija izstavljena pri policiji. Pred tremi dnevi pa je prišla na policijo neki. ženska iz Horgoša ln izjavila, da je aa fotografiji spoznala svojega moža Andreja Agostona, ki je neznanokam izginil pred mesecem dni. Agoston je imel v Horgošu gostilno ter je bil zaradi neke zadeve obsojen na zapor. 17. julija je bil izpuščen na svobodo in je dva dni nato hotel preiti mejo, kjer so ga, kakor gori omenjeno, ustrelili obmejni stražniki. Kakor kaže, je Agoston hotel pobegniti na Madžarsko. Zakaj, bo seveda ostalo nepojasnjeno. Planirski praznik pri Češki koči Jezersko, 24. avgusta. Proslava 30 letnice češke koče je na današnjo vročo, a vendar prijazno nedeljo, privabila pod Grintovec zelo lepo število častnih gostov, planink in planinarjev iz raznih predelov Dravske banovine. 2e sinoči sta prispela na Jezersko predsednik Asociacije slovanskih turističnih društev g. Jeniček iz Prage in ljubljanski podkonzul g. Cihalek v spremstvu predsednika g. dr. Tominška in nekaterih drugih funkcionarjev SPD. Odpravili so se takoj k češki koči, ki je že tekom večera sprejela pod svoje okrilje prav lepo število planinarjev. Na prenočiščih se je bilo treba prav stisniti___ Nedeljsko jutro se je javilo precej megleno in ni obetalo lepega dne. A proti 9. uri, ko so začele po gorskih stezah od raznih smeri, posebno pa z Jezerskega, prihajati skupine turistov, je solnce razgnalo megle. Posebno močna skupina je prispela naravnost iz Ljubljane z avtobusom, ki ga je bila naročila Jč liga. Pred slavnostno okrašenim pročeljem češke koče, s katere sta plapolali češkoslovaška in jugoslovenska trobojka, so postavili Učen oltar. Sv. mašo je čital g. prof. Ante K or d i n, prefekt ljubljanskega Marijani-šča, ki ga je bil g. škof Rožman poslal k slavnosti kot svojega zastopnika. Pri evangeliju je g. Kordin vzneseno nagovoril zbrano planinsko družino. Med mašo so še venomer prihajali turisti in je bil s posebno simpatijo opažen prihod prav številne hrvatske skupine s staro korenino ravnateljem Pasaričem. Po cerkvenem opravilu je stopil na skalo pred kočo predsednik dr. Tominšek in toplo pozdravil zbrano družbo, imenoma gg. dv. sv. Marna, podkonzula Cihalka, predstavnike Jč lige, političnih in drugih obla-stev, tiska, pred turisti pa seveda v prvi vrsti g. konservatorja Jenička, Pasariča in zastopnike organizacij SPD. Prečital je zanimivo poročilo »Planinskega vestnika« leta 1900. o otvoritvi češke koče in izrazil veliko priznanje in spoštovanje pokojnim inicijatorjem. Z burnim odobravanjem sta bili sprejeti pozdravni brzojavki prezidentu Masaryku in kralju Aleksandru, nakar je g. konservator J e n i č e k v daljšem, prelepem govoru obeleževal pomen turistike za posameznika kakor posebno še za vzajemnost slovanskih narodov. V polminutnem molku so zbrani izkazali čast pokojnim turističnim delavcem in vsem, ki so padli za svobodo. — G. vicekonzul Cihalek je nato sporočil pozdrave obolelega g. konzula Resla in se presrčno zahvalil predsedniku dr. Tominšku in vsem za današnjo pomembno slavnost. — Silno simpatično se je nato v daljšem govoru pridružil čestitkam predsednik HPD g. Pasarič, vladni svetnik dr. Ogrm iz Kamnika je toplo čestital v imenu tamošnjega Tujsko-prometnega društva, za ČJ ligo pa je spregovoril njen podpredsednik g. ravnatelj Pustoslemšek, orisal nekdanje boje za naše planine in izrazil željo, da bi češka podružnica SPD v Pragi pričela zopet delovati. Po pozdravu nadzornika podružnic SPD in predsednika mariborske podružnice dr. Senjorja, ki je prinesel tudi pozdrave dr. Pivka, je g. dr. Tominšek zaključil slavnostni del. Razvila se je nato ob najlepšem dnevu prijetna planinska zabava: vsak po svoje! Nekaj vnetih turistov je izkoristilo priliko in so se popeli dalje na vrhove, večina pa se je zadovoljno vrnila v dolino in z avtobusi pohitela proti domovom. Humor Odrezavost. Neki bedak je Lichtenberga opozoril, kako velika ušesa ima. Znameniti filozof pogleda neopreznega terusa in mu dč: »Bogme, za človeka so moii uhlji preveliki, ampak vaši so za osla premajhni!« Ako dva delata isto, ni isto. Petletni Joško modruje pri svoiih jasel« cah: »Mama, praviš, da vol in osel dihata v Jezuščku, ker ga hočeta ogreti? Viš, ka» dar jaz p-ham v juho, jo hožooi pa ohlas d iti!« Dobesedno. Zdravnik: »Veseli me, gospod Zajec, da sva se srečala... čisto drugi človeK ste . . Upam, da niste pozabili na moj računček. Zdaj bi ga lahko poravnala.« Prebolevnik: »Brez zamere, gospod dok» tor, rekli ste, da sem čisto drugi človek ... Pošljite torej svoj račun... onemu dru» gemu!« čil svojemu stanovanju dr. Fratar ... Mrcina! Skraja se je čuti! Novljan nekako prenovljen. Gorski zrak, mile sapice — ah, kako se to loči od razgretega asfalta, od peklensko razbeljenih palač! Sicer je koj ob prvi večerji ugotovil, da že leta in leta ni seciral tako trdega zrezka. Vendar to se utegne popraviti. Drugi dan in potlej vseskozi se je z gnusom in studom zapiral v izbico z dvema ničlama. Ej, kako je vse drugačen tak zakotek po kulturnih središčih, koder imajo WC (dabljusi) z vodno napeljavo ! Novljana je bila sama popustljivost in obzirnost, osobito v okoliščinah, kjer ni kanil dolgo ostati. Zato ni sestri niti za mrvico potožil, kako pogreša dovolj visokega zglavja in prestrala pred svojo posteljo. Kadar je legal ali vstajal, je seveda pazil na to, da je vselej vtaknil bose noge v širokoustne copate. Nič kaj ga ni radostilo, da je v sosedni čumnati polletni nečak Milan ponoči poskušal krepčino svojih pljučk in ve-kal na vse pretege. Štiriletna sestrica, miloVidna Milka, je sicer mirovala ob takih dobah, a podnevi je hodila liki senca za svojim ujčkom, ki jo je moral ujekati in zibati na gugalnici pod kostanjem, se ji prikupovati oziroma odkupovati s čokolado ali sladkorčki. Da se ogne nočnemu kričaču, se je Novljan umestil v sobani, katero si je lastnik, običajno bivajoč v prestolnici, prihranil za redke posete na svojem posestvu, oddanem v najem. Prvič je Novljan prenočil v tej dvo- rani s petimi okni v nedeljo. V gostilniških prostorih pod njim se je razlegalo petje vse do ure strahov. A še dolgo po tem trenutku je prebadalo goste mrakove razbrzdano vriskanje in uka-nje. Presumljiv »jujujujuj« ga je tedaj pa tedaj iztrgal iz rahlega Morfejevega naročja. Ko je letoviščar vendar usnul, ga je naskočil notranji neprijatelj: šče-meča zgaga. V mestu si je nervoznež kupoval spanje s črnim dalmatincem, a tu takšne kapljice ni bilo naprodaj. Poldrugo uro ga je skelela pereča pekoči-na v želodcu. Sicer je imel Novljan novo škatlico čiste dvojnoogljične kisle sode, toda kaj! na nočniku ni sveče ne biglic — elektrike se temu zatišju ni nadejati do sodnjega dne popoldne — tudi vodo so mu kakor že prej nekoliko-krat pozabili prinesti. Tako je bil muče-nec obsojen zateči se k prostonarodne-mu leku, namreč izbrbrati desetkrat brez odmora: Pes in zgaga sta šla v Rim, pes je prišel, zgaga ne.« Zaleglo pa ni. Kajti naš novinar ni sličil na osebo, kateri je dejal Gospod: »Tvoja vera ti je pomagala.« S trdnim sklepom, da jo čim prej pobriše v mesto, trpin vstane z žimnice, ki silovito zaudarja po plesnobi, ter opazuje mirijade zvezd na poveznjeni nebesni školjki. Iz bližnje stavbe se oglasi neukročeno kašljanje in krehanje. To sta občinskega tajnika sinova, oba sušična. Enega je nocoj previdel domači dušebrižnik. Kdo se ne bi ob tem domislil Gestrinove prepelice, ki mlademu bolniku meri veliko*razdaljo do groba: pet pedi? Utrujen se zgaga r zavali na zatohlo ležišče. Komaj pa je pocurljalo nekaj minut skozi klepsidro večnosti, se je za-čulo neugnano ščebetanje lastovic in se začelo vreščanje vrabčevske zalege. Šele pol štirih, pa te že drami operjena svojat! Skoraj nato ga posečajo človekoljubne muhe: hlev in mesarija sta čisto blizu. Še malo, pa pribrenči mimo neznanski obad, avtobus — ponos in veselje vsega okraja. Z njim pritisne nova šiba božja: solnce jame paliti skozi tri okna. Novljan spusti zastore, ki se zapraše in vsi razcefrani usujejo cele plasti pezdirja po podu Bog ve, odklej so negibno zviti že izpostavljeni vsem vremenskim zgodam in nezgodam! Mestni razvajenec si je zaželel za iz-premembo preproste kmečke jedi. »Kaj bo za obed?« vpraša svojega svaka. »Ne vem«, se odreže krčmar, »žena rilec kuha. Ne govorim z njo, davi sva se sporekla.« Potem je prihajalo sorodstvo v obiske. Oče je tožil, kako sin-dedič brezhibno ravna s slaboumno sestro, niti hrane ji neče dajati, čeprav ji je v »pismu« zagotovil preživitek. Sodišče se je moralo vmešati v zadevo. Novljan, ti pa segaj v žep, da z nekoliko stotaki potolažiš razprte duhove, ki se ne morejo videti na koncu očesa. Za nameček se je vzel odnekod občinski siromak: »Gospod, sem prišel, da bi mi kaj dali, danes je moj god!« Zatem se oglašajo strine, tete, ujne. ti pa jim piši prošnje ln pritožbe. Spodobi se, da po-settš roj ožjih rojakov, domala samih krčma rje v. in povsod se nalivaj z zga-govito cuckovino! ' Tako hodi, blodi, brodi po pedenj visokem prahu, ki ga višinska sapa dviga v ogromnih vlečkah, pretvarjaje ga v rimske ceste in vsemirske nebuloe, z znojnim, skoro gnojnim obrazom pri-sope, prihroa)e do bornega, blatnega potoka, da bi se okopal. Dolga vrv šine v grm: gad ali belouška? Pokošena mlaka zbada nagega solnčevalca, pomagajo ji zaveznice, pikre rjave mravlje. A zadnje postaje pri tem križevem potu še nisem omenil. Neki sosed in njegova šibkejša polovica se vozita vsako jutro z avtobusom v mesto, kjer imata trgovino, in se pod večer vračata. Za stražo puščata doma psa, ki laja, razgraja, razsaja, da se uho ne more odpočiti. Ubogi Novljan tuhta: »Naj ga ubijem, mu za vdam? naj se li z lastnikoma vozarim odtod?« Ukrenil je, da ga najprej poskusi ukrotiti. Do-brika se oblastnemu sultanu, ki nekaj časa miruje, nato pa tem jače skače, vije, vpije, joče, stoče, ruli, tuli. Nov-Ijat mu nosi mesa s kostmi. Kadar so oglodane, pasja mrcina otožno skeuči, renči, cvili, se mili, rjove. A ta podkupnina bo sčasoma predraga. Zadnje obupno sredstvo: spraviti lajavca v svojo last. Novljan ponuja gospodarju sto-tak za stotakom. Ko dospe do tisoč dinarjev, se potujoči trgovec uklone: »Pa naj bo, saj je kuža za paznika malo prestar. Za vas bo dober, ker tičite vedno doma. Zadovoljno je shranil Jurija Zmajeviča v listnico in se zahvalil. Tri dni kasneje se je na niegovem dvorišču razprezal in repenčil krepkej-ŠL mlajši čuvaji Skrivnosti vohunstva v svetovni vojni Spomini slepega invalida, bivšega tajnega agenta Nemčije in Anglije (Nadaljevanje) Pozvali so me na bostonsko radijsko postajo, ki je stala v bližini mesta in se imenovala »Navy-Yard«. Tu sem našel ravnatelje silovito razburjene: že nekaj dni so ugotavljali oddajanje novih valov, ki jih je moral povzročati mogočen aparat "z visoko frekvenco. Poizkušali so izprva razgonetiti šifrirane depeše, kar izpočetka ni uspelo, ker niso poznali ključa. Prav hitro pa nam je uspelo dognati, da se skrita radijska postaja mora nahajati v bližini hotela »Bir-mingtown«. Čudoviti starec Stopil sem v ta hotel in zahteval seznam gostov. Bili so izključno bogati in zelo ugledni Američani, ki so tu bivali že cele mesece. V Ameriki se često primeri, da se cele premožne družine nastanijo v hotelih zaradi pomanjkanja služinčadi in vobče zaradi čim večje udobnosti. Skoro že nisem mogel ničesar sumiti, če pri imenu.»Sam Jefferson. najemnik v Luisiani«, ne bi bila obrnila nase moje pozornosti beležka, ki je navajala neki račun z izredno visokimi številkami. Vprašal sem hotelskega ravnatelja, kdo je ta njegov gost, in smeje mi je pojasnil, da je to nekak čudak, mrmrav starec, ki mora vsekakor trpeti na raznih prividih in fiksnih idejah. Kaj vse mu je že padlo v glavo! Zahteval je bil celo pločevinasto streho. Ob tej ravnateljev! pripombi sem pomislil, da si Je morda nad posteljo dal postaviti kak pločevinast baldahin. »Nikakor ne!« je vzkliknil direktor hotela. »Strop svoje sobe si je dal obiti s pločevino. Pravil mi je bil. da je nekoč stanoval v nekem hotelu v Baltimo-ru in da mu je padlo na glavo precej ometa ter da odtlej ne mara več spati v takih sobah. Zahteval je. naj mu strop obijem z železom, ali pa. da mu vsaj nad posteljo postavim jekleno kupolo. Seveda, vse na njegove lastne stroške! To sem nato res tudi storil — in odtlej ie Mr. Jefferson prav zadovoljen ...« Prosil sem hotelskega direktorja za zaupen razgovor, razodel sem se mu in ga prosil, naj me najame kot sobnega natakarja za ono nadstropje, kjer je bila Jeffersonova soba. Takoj je privolil in še tisti večer sem nastopil svojo novo službo Dvojno važno razkritje Jefferson je bil herkulsko stasit sta-rec, po obleki sodeč, kveker. Res se je bal ljudi in z menoj ni izpregovoril niti 14 besede in tudi nikoli ni zapustil sobe; niti tedaj, ko sem pospravljal. Lahko sem ga torej samo tiho opazoval. Pri tem so vzbudili mojo pozornost ogromni kovčegi. obiti s širokimi železnimi pasovi. A kolikor sem si prizadeval, nisem mogel razkriti glede Jeffersona nič določnega in nisem mogel povzročiti njegove aretacije, ker so mi nedostajali absolutno vsaki dokazi. Toda eden izmed ravnateljev Navy-Yarda se je vendar domislil, da je na val skrivne oddajne postaje v »Birming-townu« brzojavil naslednjo depešo, kakor da je prišla preko morja: »Nič novega? Nestrpno čakamo poročila.« Že uro nato je prišel iz »Birmingtow-na« odgovor: . »Stvari stoje dobro... Zaupnik se bo peljal z ostalimi.« Ker je Leviathan že pričel z vkrcava-njem novega polka, je bila nadzorovalna služba ojačena z nekaterimi častniki mornarske tajne službe. Bilo je že več sto vojnikov na krovu, ki so našli med njimi mladega moža. ki je vselej, kadar ga je nagovoril častnik, strumno, prav po prusovsko trčil s petama. Kaj takega ne stori noben Američan. Častniki so ga zatorej neprestano nagovarjali in mož je stal vedno strumno, kakor so to znali Nemci. Seveda so sumljivega vojnika prav kmalu prijeli, ga preiskali in našli pri njem mal nikljasti tulj. v njem pa na oljnatem papirju napisano šifrirano poro- čilo. Nadalje so našli pri njem tudi leseno pipo, katere etui je imel dvojno vlogo in so pod pokrovom našli prav majčkeno pergamentno knjižico z znaki, ki jih je bilo opaziti komaj s povečevalnim steklom. To je bi! ključ skrivnega jezika, v katerem so bila poročila šifrirana. Ze po dobri uri so strokovnjaki razgonetili poročilo takole: »Leviathan potopil jaz, kakor mi bilo naročeno.« Spodaj je bilo zapisano ime. Ta mož je torej bi! nemški mornariški častnik. Vsi njegovi ameriški vojaški dokumenti so bili izvrstno potvorjeni. A to razkrinka-nje je moji detektivski brigadi spet povzročilo težavno delo. Saj ni bilo dvoma, da mora biti na ladji skrit peklenski stroj. Pozno ponoči so moji fantje po trudapolnem iskanju res našli zabojček z ribjimi konservami. V resnici pa je zabojček vseboval ogromen naboj dina-mita. Jeffersonov napad O usodi častnika, ki so ga z ladje takoj spravili na kopno, ni znanega nič nadaljnjega. Zame je bilo važnejše posvetovanje na policijski direkciji, kjer smo dolgo prerešetavali vprašanje, kaj naj počnemo z Jeffersonom. Policijski ravnatelj je sklenil, da naj nadaljujem svojo službo kot sobni natakar in mi je dodelil v pomoč zelo spretnega detektiva. Jefferson je kazal popolno brezskrb-nost, dasi se je bal ljudi in ni nikoli za- pustil hotela. Z detektivom sva že skovala načrt, da bi ga kloroformirala. Toda to bi se nama pri njegovih močeh utegnilo izjaloviti. Razen tega je morda imel svoje instrumente izven hotela. Nekega večera, ko sva s tovarišem detektivom prisluškovala pri vratih, sva začula lahno šumenje in tipkanje, kakor ga povzroča brzojavni aparat. Ni bilo dvoma, da je šumenje povzročal majhen dinamo, ki ga je Jefferson najbrž imel v enem izmed svojih velikih, z železom obitih kovčegov. Dočim je moj tovariš odhitel, da obvesti »Navy-Yard« o tem razkritju, sem menda jaz pri prisluškovanju povzročil malo šuma. kajti nenadoma so se vrata odprla. Jefferson me je popadel za vrat in me z enim samim sunkom treščil v svojo sobo. Preden sem se zavedsl položaja, so se njegovi prsti oklenili mojega vratu kakor vijak in že nisem vedel, kaj se dogaja z menoj. Ko sem se predramil iz nezavesti, sem se znašel v nekem temnem skrivališču — kolikor sem mogel presoditi po tipanju— v nekakšnem zaboju. Čutil sem velike bolečine na vratu in glavi, navzlic temu pa sem razumel, kako se je Jefferson z nekom tiho in zaupno pogovarjal. Razumel sem razločno njegove besede: »Zanašam se nate, Jack! Stori svojo dolžnost!« (Dalje prihodnjič.) Ponatis prepovedan kriminalni roman ^ Riku je bilo na jeziku, da bi povedal, kako ga je davi sprejela služkinja in kaj mu je zaupala, pa se je v zadnjem trenutku premislil. Ni je hotel vznemiriti znova. Iz njenih besed je sklepal, da hoče na vsak način odpotovati še to noč. Cemu torej pripovedovati stvari, ki izgube ves pomen in važnosi z njenim odhodom? Obenem se je spomnil njenega pisma materi. »Kaj misliš?« ga je prekinila Jana in se naslonila nanj. »Kaj mislim?« je ponovil in ji zrl v oči. »Le nič ne skrivaj!« »Cemu bi skrival? Nate sem mislil.« »In danes, ko me ni bilo, si tudi mislil name?« »Sem.« »Dobro ali slabo?« »Oboje,« se je nasmehnil. »Slabo? O meni slabo?« se je začudila in se odmaknila. »Ali sem mar rekel tako?« »Riko? Vendar ne misliš, da sem razpoložena za šale?« »Tudi jaz ne.« »Kako naj te razumem?« »Poslušaj, Jana! Hotel sem reči, da me je tvod nagli odhod presenetil. Nisem bil pripravljen nanj.« »In zato si mislil slabo o meni?« »Ne, draga. Zdaj vem, da nisi mogla drugače.« »Kaj zdaj! Mislil si pa le slabo, in to je glavno. In to je vse!« »Res, moglo bi biti mnogo in celo glavno. Vse pa ne!« »Hvala za priznanje,« je rekla odsekano Jana in sklonila glavo »Ne, draga, to ni priznanje. Govoril sem pogojno. Ce bi bi! mislil zares slabo, potem — potem bi moglo biti tako.« Jana je molčala. Stenska ura je odbila polnoči. Jana je postavila predenj čašico s čajem: »Posluži se,« je rekla in pokazala na pladenj s peoivom :n konjakom. Riko ni govoril več. Gledal jo je z očmi, ki so izdajale začudenje nad njenim vedenjem. Sicer je bil vajen njene nervoznosti, ki ie včasi brez vsakega vnanjega povoda spremenila intimno razoolo-ženje v mrko neznosnost, vendar nocoj ni pričakoval od nje, da se bo izgubljala v malenkostih. »Zakaj me gledaš tako čudno? Kaj sem ti storila?« je vprašala nenadno z mehkim, skoro tresočim se glasom. Riko jo je še vedno gledal. Odprl je usta, toda besede ni izrekel nobene. Nalila je konjaka in mu ponudila. Ko se ga je dotaknila, jo je naglo prijel za roko in rekel: »Jana, tako se ne dela s prijatelji!« »Cisto pravilno. Tudi jaz mislim tako. Sicer pa, kaj sim ti storila, da govoriš z menog tako uradno? Kakor tujec s tujcem?« Njene besede so bile mirnejše, — oči so se ji zasvetile v solzah. Riko, ki je še vedno držal njeno roko, jo je potegnil k sebi in jo poljubil na čelo: »Pomiri se, draga. Trudna si, zato te razumem,« ie dejal in jo pobožal po razkuštrani glavi. »Pij, Riko! je vzela čašico s konjakom in jo nesia k njegovim ustnicam. Riko je srknil par kapljic in rekel: »Pijva!« In izpila sta vsak svojo čašico. On iz njene, ona iz njegove roke. »Riko, reci, povej, da nisi mislil slabo o meni!« Riko se ni mogel več premagovati. Stisnil so je k sebi ln še petal njeno ime. Ni se upirala. Tesno se je privila k njemu. »Jana, obljubi, da ne boš nikoli več mučila sebe in mene s takimi misli! Ali obljubiš?« V odgovor so se vsesale njene ustnice v njegove. »Obljubiš, draga?« je vprašal ponovno. »Kaj hočeš še?« je dejala nekoliko vznevoljena. »Tvojo besedo!« Torej ti je beseda več nego ...« je umolknila. »Tvoja beseda je zame važna. Tvoja beseda...« »Beseda je važna v začetku.« »In potem ne več?« »Zmirom, toda v začetku je beseda, potem pa...« je zopet umolknila in mu vprašujoče gledala v oči. »No, potem? Kaj je potem?« »Potem ... potem ...« so se izgubile njene besede na njegovih ustnicah. Riko je čutil, da se je udala sentimentalnosti. Dobro je vedel, da pada v erotični nervoznosti vedno globlje tudi sam, toda njegova volja je bila popolnoma v oblasti njene čutnosti, ki je prevzemala vse njegovo bitje. »Nocoj,« je šepetala jedva slišno, »nocoj ostaneš pri meni...« Riko se je skušal osvoboditi sladke sile, ki ga je pritiskala k tlom, skušal je obvladati strastne občutke, ki so zatemnjevali njegovo duševnost, toda njen objem je bil silnejši, naravnejši od njegovih poskusov. Jana je trepetala v pričakovanju. Zavedala se je, da je Riko igrača v vrtincu njenega sladostrastnega hrepenenja in da bo stori! vse po njeni volji. Njegov molk na vabilo njene ljubezni jo je potrdil v zavesti zmage. Natočila je znova čašice in ko sta izpila, je rekla: »Riko, moj si!« Molče jo je objel in molče je vstal, ko je vstala ona, stopila na hodnik in poklicala služkinjo. Pokazala je Riku vrata spalnice, šla proti stoonicam in noinovno onklirala Trvnrkn CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492. 3492 0€dor hoče da se mu pošlje po posti naslov ali šeašeo drago informacijo ticoco se malih oglasov naj priloži v mnamUah a ® sicer ne ho prejel odgovora t « I CENE MALIM OGLASOM: Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda l Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842. Manufakturist dobro izvežban dobi takoj službo v manufakturni trgovini. Javiti se je s spričevali v Nabavljalni zadrugi uslužbencev drž. železnic, Ljubljana VT1. 33987 Vajenko sa strojno pletenje sprejme Bo Streliška ul. 24 33801 Učenca ▼ mešano trgovino sprejmem taeoj. Naslov v ogl. Oddelka »Jutra«. 33863 Mizar, pomočnika in vajenca sprejmem. Mizarstvo Sava, Kolodvorska 18. 34175 Praktikanta (učenca! sprejme takoj Julio Meinl d. d., Celje. 33927 Učenko ca strojno pletenje sprejmem takoj. Vida Sušteršič, Vižmarje. 34105 Čevljar, pomočnik 8e sprejme. Stalno mesto. Hrana in stanovanje v hiši. Travnik, Trebnje. 34122 Uradnika sačetnika ali mlajšo moč sprejmemo. Perfektno j nanje slovenščine ter nemščine, slovenske stenogr* fije in strojepisja pogoj. Nemška stenografija zaže-Ijena. Podrobnejše ofertc na oglašaj oddelek »Jntra« * Ljubljani pod znamko »Trg. šola«. 34067 Učenca p primemo šolsko izobrazbo sprejme man ufak turna trgovina v Ljubljani. Na siov pove oglasni oddelek »Jutra«. 34168 ir. pomočnika dobro izurjenega v preka jevanjn sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 33763 Čevljar, pomočnika dobro izurjenega v finem delu sprejme takoj Ivan Peternelj, Radovljica 29. 33765 Učenko za šivanje gornjib delov sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 34262 Vajenko za damsko krojaštvo sprejmem takoj. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 34277 Zastopnike za 21 predmetov sprejme Lindič, Ljubljana, Komen-skega ulica 36. 34212 Kroj. pomočnika za velike kose sprejme takoj Franc Novak, Zgornja Šiška 17. 34279 »4 Šiviljo sprejmem na dom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Šivilja I«. 34140 Tvrdke odnosno osebe, katere Izdelujejo medene spojke (kuplung), prosim, da spo-roče naslov pod »Kratko je življenje«. 34005 Dobra šivilja gre šivat na dom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34078 Šofer trezen in zanesljiv, išče siužbo. Prime tudi za vsako drugo delo. Naslov v upravi »Jutra« podružnica Maribor. 34061 Kroj. poslovodja zmožen, z najnovejšim modernim krojem, išče kjerkoli službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Sezija 3.031«. 34041 Mlad pek zmožen vsakega dela, išče za takoj službo v mestu ali na deželi. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 34187 4 mizne štedilnike (Tischsparherd) ugod no proda Uranič, ključavničar v Kolodvorski ulici. 33819 Dve vijolini po nizke zeni naprodaj. — Naslov v ogl. odd. »Jutra«. Lepo posestvo v sredini trga, t zemljiščem in gozdovi naprodaj. Interesenti naj javijo svoj naslov na oglasni oddelek »Jutra. pod šifro »Lepo posestvo 91«. 33891 Malo posestvo Zg. Šiška, naprodaj. Vselitev lahko takoj. Poizve se pri »Embal«, Celovška cesta 14. 34148 Poklicni šofer z daljšo prakso, star 25 iet, izučen mehanik ter s potnim listom, želi nastopiti kjerkoli in h kakr-šnemukoli vozu v službo. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Potni list«. Samostojna kuharica išče službo pri {gospodu ali financarjih. Cenj. ponudbe pod »Kuharica 10« na ogl. oddelek »Jutra«. 34242 ZNAMKE zelo lepe ugodno prodam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 33412 'va dijaka Motorno kolo s prikolico, znamke Ariel, 500 ccm, model 1928 — v brezhibnem stanju, popolnoma nov motor, z električ- i . u:x„ I""-no lučjo, rog, dobre.pnev- , ■ "J*** zTtoZfT t£Z?iXI Dvofakova ul. 3. 34071 33789 Dijaka za katerega se želi nadzorstvo, sprejme v popol-no oskrbo učitelj. Naslov Akvanj \ V oglasnem oddelku Jutra palmo in večje stojalo za . 33797 rože kupim. Ponudbe na___ oglas, oddelek »Jutra« pod , »Aquarij«. 34243 ; Dijake ' sprejmem v centru. Klavir. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34111 Dva dijaka Gostilno iščem na račun — ali pa ™asiov v SSmJ^if f ■p0zn!Tie ,za ' oddelku »Jutra«, plačilno natakarico. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 34304 sprejmem na stanovanje in vso oskrbo v sredini mesta. Naslov v oglasnem 34107 m 4 i