SLOVENSKI LIST CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 1551 Periódico de la Colectividad Yugoeslava Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878. Núm. (Štev.) 9 | { NAROČNINA: Za Ameriko in ga celo leto $ arg. 6.—; ¿a pol leta 3.50, | Za druge dežele 2.50 USA-Dolatjev. Dirección y Administración: GRAL. CESAR DlAZ 1657, U. T. 59 - 3667 -Bs. Aires. AÑO (Leto) XII. BUENOS AIRES, 22 DE MARZO (MARCA) DE 1941 POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. 1 PISMO IZ LJUBLJANE ' Naš življenski prostor “Naša država je razglasila svojo nevtralnost in se svetovne vojne ne udeležuje. Obenem pa je toliko tolerantna, da ne prihaja s kakimi zahtevami po življenskem prostoru. V tem pogledu je naša politika toliko dalekovidna, da ne ho vznemirjala in razburjala duhov pri sosedih. Vemo da vsak narod ima svoje pravice do živi jenskega prostora, ker hoče vsak narod tudi živeti in mu je zato potreba po prostoru nujni pogoj za življenje. Na pravični podlagi postavljena zahteva, ki je prosta vsakih drugih ozirov, bo prav gotovo našla ugodnega odziva pri vsakomur. V spominu imamo zadnji mir, ki ni pravičen za noben narod, tudi za nas ne. Še enkrat toliko naših bratov je ostalo izven domače strehe. To je morda velika rana na našem narodnem telesu, toda mi nismo barbari. Kot miroljuben narod prenašamo to dejstvo sicer z bolestjo, toda prežeti smo z velikim zaupanjem, da bodo naši sosedje znali ceniti tudi naše težnje. Do danes smo ostali med redkimi, ki še stoje izven vojne vihre in niso zaenkrat še predmet neljubih zapletljajev. Temu se imamo prav gotovo zahvaliti naši dobri zunanji politiki kot tudi naši politični zrelosti. Vsak neljub incident, ki se je doslej dogodil, smo znali s pravo hladn^rvnostjo in j treznim postopanjem likvidirati ta-i ko, da so se ohranili še nauaije prijateljski odnošaji. Vsi sosedje okoli nas pa naj vedo, da hranimo v sebi toliko moči in upravičenega ponosa, da nas vsaka grožnja ne bo uplašila in nam vzela poguma. Naša država je življenski prostor le za nas in za nikogar drugega. Tu smo se rodili in ta zemlja je namočena s krvjo naših borcev. Kdor tega ne zna in noče ceniti, ta je naš sovražnik. Prebrodili smo že mnogo težav in daj Bog, da bi tudi v bodoče ne naleteli na nepremostljiva nesoglasja. Obenem se zavedajmo, da je z vsakim poedincem zagotovljena nedotakljivost življensnega prostora.” * Dne 17. febr. je začelo v Ljubljani zasedanje banskega sveta dravske banovine. Zasedanje je otvOril ban dr. M. Natlačen, ki je v svojem obširnem govoru, v katerem se je predvsem bavil s splošno situacijo v dravski banovini rekel tudi sledeče: Zaupajmo v življensko silo svoje države! — Svoj govor je g. ban zaključil z ugotovitvijo, da smo bili letos brez dvoma v eni najodlo-eilnejših, pa tudi najtežjih dob v zgodovini človeštva. Naša država je ostala od začetka pa doslej striktno nevtralna in bo kr. vlada nadaljevala to politiko nevtralnosti, miru in dobrih odnošajev z vsemi državami tudi v bodoče. S te poti bo krenila le tedaj, če bi se kdo drznil kršiti našo nevtralnost ali kakorkoli ogrožati našo neodvisnost in težko priborjeno svobodo. Zahvaljujoč se tej politiki, ki jo pod modrim vodstvom kneza namestnika Pavla izvaja kr. vlada,' še vedno uživamo blagodat miru. Toda sama nevtralnost nas ne bo obvarovala pred slehernimi žrtvami. Toda ne samo od vsakega posameznika, temveč tudi od države kot celote zahteva politika nevtralnosti svoje žrtve. Danes moramo priznati, da so naši državni krmarji modro in prečno vozili. Naj zadobe dogodki okoli nas tudi preteč značaj, vendar nas to ne sme niti za trenutek spraviti iz ravnovesja. Ohraniti moramo mirne živce. V tej dobi pa imamo ljudi, ki izgubljajo oblast nad svojimi živci, imamo zo- POLOŽAJ NA BALKANU ANGLEŠKE ČETE SE IZKRCAVAJO V SOLUNU IN PIREJU — GRKI VZDRŽALI NOVO ITALIJANSKO OFENZIVO, KATERO JE VODIL MUSSOLINI — NEMCI SE ŠE NISO ODLOČILI ZA NAPAD NA GRČIJO — ODNOŠAJI MED JUGOSLAVIJO IN RAJHOM NISO ŠE RAZČIŠČENI — OBNOVLJENA ZRAČNA VOJNA MED VELIKO BRITANIJO IN NEMČIJO — AMERIŠKI KON GREŠ ODOBRIL KREDIT 7.000 MILIJONOV DOLARJEV ZA POMOČ VELIKI BRITANIJI ! i če se hoče nemška vojska zagnati v Grčijo, mora imeti predvsen^ zavarovan svoj desni in levi bok; vedeti mora v naprej, da ji s turške in z jugoslovanske strani ne preti nobena nevarnost. Turke je skušal Hitler pomiriti s posebno poslanico, naslovljeno na turškega predsednika Inonua. Izredno nemško odposlanstvo je prineslo Hitlerjevo pismo v avionu v Ankaro. Besedilo tega pisma ni bilo še objavljeno, vendar pa dosedanje vesti zatrjujejo, da Hitler v njem “svečano obljublja”, da Turčiji ne grozi nobena nevarnost z nemške strani. Da so Turki sprejeli ta zagotovila z največjim nezaupanjem, je povsem razumljivo. Koliko svečanih obljub je doslej že dal Hitler in koliko so držale! Pravijo, da je Inonu že odgovoril in se je samo zahvalil za “prijazno sporočilo”; turški generalni štab pa pošilja čete preko Bosfora na bolgarsko mejo in z največ j o naglico urejuje nova zasilna letališča. Kaj misli o nemških obljubah turški zunanji minister, smo že Kakor izgleda, so se Angleži odločili, da se bodo borili proti Nemcem tudi na Balkanu. Vesti, ki prihajajo iz Grčije, zatrjujejo, da se britanske čete, s popolno vojno opremo, izkrcavajo v Solunu in Pireju. Eni zagotavljajo, da se je doslej izkrcalo že 200.000 mož, drugi pa pravijo, da izkrcane angleške čete ne štejejo več ko 100.000 bojevnikov. .Od kod so Angleži vzeli tč) vojsko? Iz Libije. General Wavell je svojo vojsko ustavil pred veliko libijsko puščavo, skozi katero bi bil moral pognati svoje ljudi, če bi bil hotel napasti Tripolis. Izbral je primerne postojanke, ki jih sedaj vojska utrjuje. Angleška ofenziva v Libiji je torej končana. Wavell je prepričan, da bo na sedanjih postojankah mogel vzdržati morebitne nove napade Italijanov, napade, ki se ne bodo mogli izvršiti nepričakovano, ker loči Grazianijevo vojsko od angleških postojank obsežna puščava, katero bodo britanska letala skrbno opazovala. Nekateri, ki so pričakovali, da bodo Angleži Italijane popolnoma izrinili iz Libije, bodo sedaj nekoliko razočarani, vendar pa je razumljivo, da je angleško vojno vodstvo i-melo dovolj tehtnih razlogov za to, da je libijsko ofenzivo ustavilo in s tem omogočilo intervencijo j La Balkanu, kjer je prisotnost britanskih čet izredno važna. Brez angleške pomoči bi Grčija morala kloniti pred nemškirp pritiskom, angleško-tur-ška zveza bi izgubila mnogo svoje vrednosti in ves Balkan bi bil v oblasti osovine. Angleška intervencija utegne sedaj popolnoma spremeniti položaj na Balkanu, ki je še pred nekoliko dnevi izgledal v vsem ugoden za Berlin. Razumljivo je, da 100.000 ali 200.000 mož ne bo dovolj, če bo hotela Anglija meriti svoje sile na Balkanu z nemško vojsko. Angleži bodo morali izkrcati mnogo več čet in izgleda, da bodo to mogli kmalu storiti. Njihove čete so zasedle sko-io vso italijansko Somalijo, zasedle so spet glavno mesto angleške Somalije, Berbero, v Abesiniji se bližajo Hararju in Diredavi, ogražajoe edino železniško zvezo med Adis Abebo in Džibutijem, v Eritreji se borijo za Keren in Asmaro. Ker se i v Abesiniji širi tndi upor domači- j nov proti Italijanom, j je verjetno, da se bodo operacije v'vzhodni Afriki kmalu končale in bo britanski generalni štab mogel poslati od tod nova ojačenja na Balkan. Ni izključeno, da utegne angleška odolčnost povzročiti, da se tudi Turki vržejo v boj proti Nemcem. Eden in Sa-radžoglu, zunanja ministra Velike Britanije in Turške, sta se v sredo spet sestala na razgovor. Zanimivo je, da je Saradžoglu istega dne izjavil zastopniku grškega lista “Eth-nos”, da se Turčija veseli grških zmag prav tako, kakor da bi bile njene zmage, ter mu je celo govoril o “naši skupni zmagi”. pet take, ki oznanjajo lahkovernim ljudem cenen nauk, češ, da so vsa naša prizadevanja brez vrednosti, ker se bo naša usoda odločila drugod. Tem krivim in po večini dobro plačanim prerokom, ki brez čuta odgovornosti begajo naš narod, veljaj naša naj odločnejša borba. Držaya bo porabila za njih zatrtje vsa sredstva, pri tem pa naj sodeluje tudi vsa naša javnost. Slovensko ljudstvo je v svojem jedru zdravo, zaveda se, da je lastna država edini vir njegovega napredka in blagostanja; ponos in junaštvo sta bili od nekdaj njegovi odliki. Ne dopustimo, da bi se v sedanjih časih izneverilo tem svojim svetlim tradicijam in postalo plen defetistične propagande . Zaupajmo v življensko moč svoje države, zaupajmo v svojo moč in božjo pomoč, vsi se tesno strnimo okrog naše junaške dinastije Karadjordjevičev! Z manifestacijami so člani banskega sveta sprejeli govor g. bana, ki je žel za svoja izvajanja dolgotrajno odobravanje. Mussolini - vojskovodja Čeprav se nemška vojska nahaja ob bolgarskogrški meji, kar predstavlja za Grčijo brez dvoma veliko nevarnost, se grška armada v Albaniji krepko drži ter je v preteklih dneh z uspehom odbitji novo italijansko ofenzivo. Smola, ki jo ima italijanska vojska, katera; operira proti Grkom, je Mussolinija tako razvnela, da je sam šel v Albanijo, prevzel vrhovno poveljstvo in pognal sveže čete proti grškim postojankam. Deset dni zaporedoma je enajsti italijanki armadni zbor naskakoval grške pozicije, deset dni je Mussolini podžigal svoje čete, deset dni so Grki odbijali vse napade. Tudi Mussoliniju se ni posrečilo prebiti grško fronto. Vrnil se je baje spet v Italijo in prepustil vojskovanje poklicnim vojskovodjam, ki so doslej imeli prav tako slabo srečo kakor on. Pogajanja med Beogradom in Berlinom Ljudje se vprašujejo, počemu nemška vojska ob grški meji ne preide v napad, da bi italijanskim zaveznikom pomagala iz zagate. Vprašujejo, čemu tega še ni storila, ko General Pešič vendar v Berlinu gotovo vedo, da se v grških pristaniških izkrcavajo angleške čete, ki bodo zelo otežile nemški vojski njeno nalogo. Odgovor na to vprašanje ni težak. slanika, sprejel pa je tudi angleškega, severnoameriškega in turškega diplomatskega zastojnika. Ministrski predsednik je obolel in ne more nikamor potovati. Vse kaže, da je Nemčija hotela doseči od Jugoslavije, da se, hočeš nočeš, priključi totalitarnemu paktu, a da je naletela v Beogradu na odpor, ki ga ni pričakovala. Ker je Jugoslavija skoro popolnoma obkoljena od totalitarnih sil, so Nemci Dragiša Cvetkovič, min. predsednik zgoraj povedali. Nemci sami tudi ne verujejo v pomirjevalni uspeh Hitlerjevega zagotovila Turkom in zato zbirajo na drugi strani bolgarske meje svoje čete. Kar se tiče desnega krila nemške vojske, je nemška diplomacija skušala zavarovati njegovo varnost s povabilom beograjski vladi, naj podpiše totalitarni pakt. O tem smo že pisali precej obširno v zadnji številki našega lista in prišli do . zaključka, da je zaradi položaja, v katerem se Jugoslavija nahaja, njeno nadaljnje končno zadržanje odvisno od nadaljnjega razvoja dogodkov na Balkanu. Da se ti dogodki razvijajo v drugačni smeri, nego je izgledalo pred nekaj dnevi, smo videli zgoraj. časopisne vesti, katerih točnost seveda ne moremo kontrolirati, zatrjujejo, da ima Jugoslavija sedaj pod orožjem 1.250.000 mož, kar bi pomenilo, da je izvršila splošno mobilizacijo. Zastopniki našega generalnega štaba so se te dni “neuradno” razgovarjali s turškim generalnim štabom, in izgleda, da so ti razgovori dovedli do zadovoljivih zaključkov. Cincar Markovič in ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič, ki bi bila morala, po časopisnih napovedih, že pred dvema tednoma podpisati v Berlinu “trojni pakt”, sta še zmerom v Beogradu. Dr. Cincar Markovič je v zadnjih dneh sprejel že mnogokrat nemškega po- Cincar-Markovič, zun. minister bili prepičani, da bodo s svojimi zahtevami lahko prodrli, če so vesti o mobilizaciji resnične, potem je gotovo, da bo Jugoslavija branila svojo nevtralnost, če bi jo Nemčija hotela prekršiti. Poročilo angleškega obveščevalnega urada “Reuter” zagotavlja, da je nemški poslanik v Beogradu hotel odstraniti ovire, ki so se pojavile za izvedbo nemških načrtov, s tem, da je nekaterim hrvaškim voditeljem v imenu Nemčije ponudil “neodvisnost”, kakršno sedaj “uživa slovaška, a da se je pri tem urezal. Hrvaški voditelji so kneza Pavla takoj obvestili o tej novi nemški spletki in je s tem nastala za nemško diplomacijo nova težava. Koliko je resnicev tem poročilu, tega seveda mi ne vemo, pokazalo pa se bo v pajkrajšem času. če bo g. von Heeren, kakor se imenuje neip-ški poslanik pri jugoslovanski vladi, še ostal v Beogradu, bo to pač znamenje, da je “Reuterjeva” vest izmišljena; če ga bo pa nemška vlada premestila, bomo smeli upravičeno misliti, da je mož res spletkaril, in sicer nerodno spletkaril. Iz krogov, o katerih novinarji zmerom zatrjujejo, da so “dobro obveščeni”, prihaja zagotovilo, da je Jugoslavija pripravljena skleniti z Nemčijo pakt o nenapadanju in dovoliti prehod skozi jugoslovansko ozemlje transportom nemških ranjencev, kakor je že dovolila prevoz italijanskih in grških ranjencev. Pogodba o nenapadanju bi odgovarjala dosedanji jugoslovanski politiki nevmešavanja v sedanjo vojno in bi jugoslovansko nevtralnost nič ne spremenila. Uradnega poročila o pogajanjih, ki se sedaj vodijo med Beogradom in Berlinom, doslej še ni, in vse, kar prinašajo listi, so povečini ugibanja, ki morejo biti osnovana, lahko so pa tudi popolnoma brez podlage. Edini dokaz, da se odnošaji med Nemčijo in našo državo niso še razčistili, bi moglo nuditi dejstvo, da se nemška vojska, ki je ob bolgar-sko-grški meji pripravljena za napad, doslej še ni zgenila. Seveda je to premirje prišlo zelo prav Angležem, ker morejo mirno izkrcavati svoje čete v Grčiji, dokler Nemčija ne preide v napad. N Zračna vojna se je spet poostrila Zračna vojna med Veliko Britanijo in Nemčijo se je v zadnjem tednu izredno poostrila. Nemci so poklali po več sto letal močna krdela proti Glasgowu in drugim angleškim mestom ter so tudi London začeli napadati z obnovljeno silo. Pa tudi angleško letalstvo je sedaj pokazalo večjo delavnost. Bremen, Hamburg, Kiel, cela vrsta drugih mest na Nemškem in v drugih deželah, ki so po nemški vojski zasedene, je angleško vojno letalstvo silovito obstreljevalo. Tudi Berlin je doživel najhujši napad v sedanji vojni. Angleži upajo, da bodo z ameriško pomočjo kmalu dobili premoč nad nemškim letalstvom in da bodo tedaj začeli z obrestmi vračati vse, kar so doslej od Cloeringovih letal “dobili”. Argentinske Vesti ANGLEŠKA POMOŽNA KRIŽARKA V NAŠEM PRISTANIŠČU V četrtek dopoldne je priplula v tukajšnje pristanišče angleška pomožna križarka “Asturias”. Križarka spada k floti, ki straži Južni Atlantik. Prispela pa je, da se založi z živežem in drugimi potrebščinami. Po preteku roka, ki je določen tujim vojnim ladjam, pa bo “Asturias” spet odplula na svojo službo. DR. Ameriška pomoč Ameriška pomoč je že stopila v akcijo. Roosevelt si prizadeva organizirati jo tako, da bo čimbolj uspešna. V daljšem govoru je te dni CASTILLO V MAR DEL PLATI V sredo se je odpeljal, v družbi še nekaterih drugih ministrov, v Mar del Plato, državni podpredsednik dr. Ramon Castillo. Ostal je tam le en dan. V kakšni zvezi je bilo to njegovo potovanje, ni znano. Roosevelt, preds. Združenih držav pozval vse prebivalce Združenih držav, naj vprežejo vse sile za to, da se država v resnici spremeni v “ ar-senal demokracije”. Povedal je, da se to ne bo moglo zgoditi brez žrtev, ker se bodo moraii davki povečati, vendar pa so žrtve potrebne, če hočejo Združene države pomagati demokraciji do zmage in s tem uničiti totalitarno nevarnost. Povedal je, da novi red, ki ga kujejo v Berlinu, ni noben red, marveč samo poskus za nemšno nadvlado nad drugimi narodi, ki naj bi Nemcem bili sužnji. Že pruska avtarkija je bila slaba, totalitarni režim je pa še. mnogo slabši. Roosevelt je dejal, da spori med delodajalci in delavci ne smejo ovirati izvedbo programa za pomaganje Veliki Britaniji; zato bo vlada imenovala posebno razsodišče, ki bo odločalo v delovnih sporih. Iz njegovih besed je mogoče sklepati, da se bo vlada odločna za odločnejše ukrepe, če bi proizvodnja vojnega materij ala trpela zaradi štraj-kov. Ameriški kongres je po kratki razpravi odobril zakonsKi predlog za 7.000 milijonov dolarjev kredita, ki ga bo vlada uporabila za izvršitev zakona o posojanju vojnega ma-terijala Veliki Britaniji. Zanimivo je, da so za te ogromne kredite gla-so.aii tudi taki poslanci, ki so prej pobijali zakonski predlog za pomoč Angliji. Izjavili so, da je treba sedaj, ko je osnovni zakon že odobren, storiti vse, da se čimprej in teme- PRIJETI IZLETNIKI Policija v La Plati je v nedeljo aretirala okrog 180 oseb, ki so se udeležili izleta organizacije “La Ju-ventud Argentina”. Med udeleženci sta bila tudi dva vojaka, oblečena v civilu, dva komunistična voditelja ter nekaj še mladoletnih fantov in deklet. Mladoletne je policija oddala staršem domov, ostale pa je obdržala v zaporu. Policijska oblast je aretacijo izvršila zato, ker je izvohala da se ne gre za izlet, ampak za komunistično zborovanje. Pri izletnikih je našla policija razne komunistične propagandne letake in brošure. GIBANJE PARNIKOV Iz Evrope v tukajšnje pristanišče ne bo tako kmalu dospel noben parnik. So nekateri sicer že na poti, toda so šele zapustili evropska pristanišča. Med njimi je tudi španski parnik “Cabo de Buena Esperanza”. Dalje “Alsina” in nekateri angleški. BAREO NE MOREJO UJETI José Barrea, ki se je izmuznil iz rok policije v znanem tragičnem streljanju, v ulici Tuyú, v Casero-sn, pri katerem sta Enrique Hornos, znan zločinec in neki Srebenjuk izgubila življenje, se še vedno skrbno skriva pred policijo. Policija v La Plati je že bila gotova, da bo Barreo zagrabila, ker je obkolila hišo, v kateri se je skrival domnevani zločinec. Ko je ta spoznal, da je izgubljen, si je storil sam konec. Ni pa bil ta iskani Barrea, ampak drugi nevaren zločinec, Oscar Fiscardini. Menda pa so le bili na sledu tudi Barrei, kajti tukajšnja policija je dobila prejšnji ponedeljek obvestilo, od policije iz Caserosa, da ima zločinca v koruznem nasadu obkroženega. Na to sporočilo se je mestna policija takoj podala tja in skupno s tamošnjo začela preiskovati nasad, toda o iskanem ni bilo ne duha ne sluha. Tako pehanje za Barreo se vrši dan za dnem, a vedno brez najmanjšega uspeha. Mnogokrat je policija že čisto gotova, da ima spretnega tolovaja v rokah, pa vedno odide od mesta, kjer naj bi bil on, praznih rok. Tako se je zgodilo zopet tudi te dni. druge države, ki so že sedaj ali pa še bodo v bodoče zapletene v boj s totalitarnimi silami. Združene države so res dolgo od- lašale in dolgo razpravljale o tem, Ijito izvrši. O teh kreditih bo sedaj kaj naj pravzaprav store v sedanji razpravljal še senat in jih bo naj- ! vojni. Sedaj, ko so se odločile, ho brž v torek odobril. Po izjavah ameriškega ministra za vojno mornarico bo Anglija dobila iz teh kreditov najprej manjše vojne edinice, ki so angleški mornarici najbolj potrebne zaradi naraščanj oče delavnosti nemških podmornic. Obenem pa se bodo gradila tudi vojna letala, tanki in ves drugi moderni vojni materi-jal, ki naj Angliji pomaga do končne zmage. Po Rooseveltovih izjavah bodo smele z ameriško pomočjo računati poleg Anglije tudi še vse če j o pa napeti vse sile, da pot, ki sc si jo izbrale, čimprej prehodijo, t. j da Veliki Britaniji čimprej pomaga jo do one premoči v modernih voj nih sredstvih, brez katere je zmaga demokracije nemogoča. Vsa okrom-na industrijska sila Združenih držav ho v najkrajšem času v službi tega programa. Nemcem se še nikoli ni tako mudilo, kakor se sedaj mudi, če hočejo izsiliti kakšno dločitev še preden se bo ameriška pomoč čutila v vsej svoji teži na bojišču. Četa petdesetih policajev, razdeljena v skupine po deset mož se je podala v torek na vse zgodaj zjutraj proti Ramos Mejia. Ob 4 uri so bili že tam, pozvali na polnoč še tamošnjo policijo in s skupno močjo so jo-mahnili nato v bližnjo Villo Luzu-riaga. Dobila je namreč mestna po-licija ovadbo, da se v tem delu, v neki bajti skriva nek človek, ki bi utegnil biti Barrea. Obkolili so tedaj navedeno bajto, udrli nanjo in res našli notri moža, ki pa spet ni bil iskani ropar, ampak neki drugi potepuh. Pač pa je ta izjavil, da je prenočil v tej koči nek tuj človek, mogoče Barrea, ki je nekako pred pol ure odšel neznano kam. Policija je preiskala vse pote tam okrog, toda o Barrei nobenega sledu. Tako se je policija zopet praznih rok vrnila domov. Res je, da se Barrea zna dobro skrivati, ali prej ali slej bo vendar padel policiji v roke, ker ta ne misli odnehati, dokler ga ne najde. DOMAČE VESTI Truplo pok. g. Jožeta Kastelica najdeno Iz Puente del Inča poročajo, da so v višini 5400 metrov našli truplo našega izseljenskega duhovnika Jo- štvo ali društva, ki sem jih ja* oškodoval, v nasprotnem slučaju jih Sinatram za lažnivce in obrekovalce. Pripomnim, da sem bil v Severni Ameriki od leta 1913 do 1919 leta in sem bil član Slovenskega doma. Ker se gre za mojo in čast moje družine, nikomur ne morem dopustiti takega obrekovanja. Pozdrav vsem, katerikoli me poznajo. Anton Živec, R. Arcandini 64,1 Villa Progreso - S. Marti* Opozorilo POLICAJ MORILEC Policaj Rafael Ladrón Guevara, ki je pred mesecem pomoril skoro vso svojo obilno družino in nato neznano kam izginil je baje povzročil nov zločin. Umoril je namreč trgovca radijskih aparatov, Osvalda Cu-viella, starega 28 let, ki je imel svojo trgovino v ulici Rivadavia št. 8318, ter se nato v kolektiva št. 63 odpeljal. Nato pa na Primera Junti izstopil in izginil. Če je ta nov zločin res izvršil bivši policaj Ladrón, tedaj jc to dejanje pripisovati maščevanju, katero je policaj zagrozil trgovcu radi neke kupčije radija. Ko je policaj izvršil svoje grozno dejanje nad svojimi otroci, se je tudi Cuviello jel bati za svoje življenje ter je, imel postavljeno stražo. Morilec pa je porabil slučajno odsotnost stražnika in izvršil umor. Kljub grožnjam policaja, je pa vendar le vprašanje, če je ta umor res on izvršil. Vse mogoče, da je to dejanje storil kdo drugi. O vsem tem pa vodi preiskavo policija. Prve dni tega tedna so začele krožiti o izginulem policaju domišljave vesti, ki so prikazovale Ladrona. Guevaro kot žrtev maščevanja. Po mneniu nekaterih njegovih bivših tovarišev so neznani l.iudie ugrabili policaja, ga kam odpeljali, njegovo družino pa pomorili. Taka vest pa . je kaj malo verjetna. Druga, tudi skoro neverjetna stvar se ie dosodila te dni. Sodniji je bilo poslano namreč priporočeno pismo, oddano v poštni podružnici št. 14 B, katero pismo nosi Ladro-nov podpis. V pismu se policaj pritožuje nad grdim ravnajem, katerega je bil deležen od strani žene. Kar se pa tiče umora trgovca Cuviella pa piše, da ,ie to s+oril za to. ker ni mogel nikjer priti do svoje pravice. Sedaj policija preiskuje, če je v resnici njegova pisava in če si ni mogoče kdo dovolil to šalo. Med vsem tem časom, odkar je bila umorjena družina in Cuviello, pa policaja skrbno stika za izginolim policajem. Kakor za Barreo, tako tudi za Ladronom so pogoni na dnevnem redu. Menda ga ni kraia in samotne hiše v okolici Buenos Airesa. da jo ne bi policiia preiskala. Tudi ga ni navadnega hotela ali prenočišča v našem mestu, kjer bi stražniki ne zbudili iz mirnega spa-nia stanvalce. Y enem takih prenočišč so možje postave, že mislili, da imajo svojega nekdanjega tovariša. Pa je bil miren cDželan, ki je prišel v mesto po opravkih. Od samega strahu tisto noč ubogi provincijalec ni več zatisnil očesa’ čeprav so se gospodje policaji lepo opravičili ter mu rekli, da naj le mirno spi dalje. Naj bo tedaj stvar že kakorkoli, čudno pa le, kako da ne bi izsledili policaji svojega tovariša, saj ga moreio dobro poznati in sc ta mudi v bližini mesta ali celo v mestu samem. Pok. gosp. Jože Kastelic žeta Kastelica, ki se je pred letom ponesrečil ko je z Linkovo ekspedicijo skušal doseči vrh Akonkague. Truplo pok. g. Jožeta je bilo že pre-nešeno z gore v Puente del Inča. Ker nam je ta vest dospela, ko je bil naš list že v tisku, bomo šele v pr hodnji številki obširneje poročali. Slušatelje jugoslovanske radio-ure opozarjamo, da se prenos našega programa vrši odslej na tukajšnji oddajni postaai LS2, Radio Prie-to, ob sobotah od 18.30 do 19. ure. ŠTORKLJA Te dni je obiskala štorklja družino našega rojaka Josipa in Tilke Škabar ter jima prinesla še en* punčko. Komplikacij ni bilo ter sta mati in deklica pri najboljšem zdravju. Srečnim staršem čestitamo! OBJAVE POSLANIŠTVA Objava Gosp. Živec iz Villa Progreso je naprosil naše uredništvo za objavo spodaj stoječega članka, katerega radevolje objavimo in sicer brez kake odgovornosti od naše strani: Podpisani se nahajam že 11 let v Argentini in večkrat mi je kdo rekel in tudi še sedaj mi kdo od rojakov pravi: da je slišal praviti, da sem za časa mojega bivanja v Sev. Ameriki oškodoval nekatera tamoš-nja slovenska društva in to za velike vsote. Zato bi prosil dotične, ki to govore, da mi v teku 90 dni javijo dru- Avda. de Mayo 1370/III. U. T. 37 - 4551 Kr. jugoslovansko poslaništvo išče ter poziva, da se mu javijo sledeči izseljenci ¡ Sabo Tereza iz Nove Crnje. Zadnji njen znan naslov: a/e Sr. N. Cofanis, Villalonga, FCS. Kozic Josip iz Velike,, srez Slav. Požega. Zadnji znan naslov: S. Du-mont 232, Bs. Aires. Tekavčič Ignacij iz Žužemberka. Leta 1939 se je zglasil z mesta Leza-ma FCS. a/c. sr. Federico Egli. Baričevac Stevan iz Peternice. Leta 1934 se je javil iz Buenos Airesa, ulica Bolivar 844. Filipovič Franjo iz Sušaka. Stanuje menda na Dock Sudu, ulica La Plata. Markov Ljuba iz Petrovgrada. Stanuje menda nekje v ulici Ola-varréa, na Boki - Buenos Aires. Nekaj odlomkov iz slovenske zgodovine “Vse je vihar razd’jal narod pa zmeraj stal.” Slovenska pesem. Slovenci so prodrli v drugi polovici VI. stoletja iz današnje južne usije čez Karpate in čez panonsko nižino na ozemlje, ki so ga 1. 568. zapustili Longobardi in so prodirali ob Soči, Savi, Dravi in Muri daleč v vzhodne Alpe. Živeli so v stalnih junaških bojih zlasti z Longobardi na zapadu, z Bavarci na severoza-padu in z Obri na vzhodu. Že v VII. stol. so si organizirali svojo prvo državo Karantanijo s središčem v celovški kotlini (Krnski grad in Gospa Sveta). Karantanija je obsegala skoro ves severni del tedanjega slovenskega ozemlja. Načelovali so ji knezi domačega rodu (Valuk, Borut, Hotimir in drugi), katere so umeščali na Gosposvetskem polju po obredu, ki je edinstven zgodovinski dokument, izražajoč kmečki in demokratični značaj te svobodne slovenske vladavine. Obred so spoštovali prav do XV. stol. še tudi vladarji tuje krvi. Druga mogočna slovenska država Panonija se je razvila pod knezom Kocljem v IX. stoletju in je obsegala ves vzhodni del slovenskega ozemlja. Njeno središče je bilo v Blatogradu ob Blatnem jezeru na sedanjem zaapdnem Oger- Prav tedaj so pridrli v panonsko niškem. j žino mongolski Madžari, ki so uni- Najnevarnejši nasprotnik Sloven- J čevali vzhodne predele slovenskega cev v prvih dveh stoletjih so bili | mostojnosti, čeprav so si še nekaj čaša ohranili kneze lastnega rodu. Toda že 1. 788. si je Karel Veliki podvrgel Bavarce in z njimi vred smo prišli tudi Slovenci, hitro za nami pa še Hrvatje v sestav frankovske velesile. Franki so začeli polagoma izpodrivati staro slovensko pravo in uvajati fevdalizem, naseljevali so zlasti redko naseljene slovenske predele v Vzhodnih Alpah z nemškimi naseljenci in pospešili popolnoma pokristjanjenje Slovencev. To se je širilo iz obeh velikih cerkvenih središč, iz Solnograda (Salzburga) in iz Ogleja. Tako so se Slovenci kot eden prvih slovanskih narodov tudi popolnoma in za trajno priključili zapadni krščanski kulturi. Hrvatje in Slovenci so se sicer 1. 819. skupno pod vodstvom panonskega kneza Ljudevita Posavskega uprli frankovski nadoblasti, toda šele po triletnih krvavih bojih, ko so združeni Slovenci in Hrvatje potolkli že devet frankovskih vojska, so bili končno premagani in tedaj so izgubili tudi pravico postavljati si lastne kneze. Po smrti Karla Velikega je začela frankovska moč naglo pešati in, ko se je 1. 843. država razdelila, smo pripadli Slovnnci po večini njenemu vzhodnemu delu, to je Nemčiji. Obri na vzhodu. Njih pritiska jih je rešil kralj Samo (623—658), ko je ustvaril veliko slovansko državo od Sudetov do Jadranskega morja. Ker se po njegovi smrti Slovenci niso mogli, več sami upirati obrski premoči, je pozval 1. 743. karantanski knez Borut na pomoč Bavarce. Združeni so premagali Obre, toda zato so morali priznati bavarsko nadoblast. S tem je bila zadana smrtna rana dotedanji slovenski sa- ozemlja, ter ločili severne Slovane od južnih. Njih navali so bili ustavljeni šele z velikim porazom na Beškem polju 1. 955. Da bi si zavarovali vnaprej svoje vzhodne meje, so organizirali Nemci med Donavo in Jadranom cel venec “mejnih mark” (Karantansko, Ptujsko, Savinjsko, Kranjsko Slovensko i. dr.) z mejnimi grofi na čelu. Te so se po fevdalnem pravu razvile v bolj ali manj samostojne kneževine. Svoje meje so neprestano menjavale, dokler se | Vest • i • • 1 1 z < 3 i* gañiz aci • 1 j i Občni zbor “Sloven» skega doma” V nedeljo, dne 30. marca, ob 5 uri popoldne se bo vršil v društvenih prostorih, ulica Gral. César Díaz 1657, redni občni zbor “Slovenskega doma’’. Dnevni red: 1. Otvoritev občnega zbora. 2. Poročilo tajnika, blagajnika in drugih funkcijonarjev. 3. Volitev novega odbora. 4. Slučajnosti. Člani in članice udeležite se gotovo občnega zbora. Odbor. Prireditve “Sloven-doma” V nedeljo 30. marca se bo vrši! v društvenih prostorih, ulica Gral. César Díaz 1657, redni občni zbor. * Na Belo nedeljo 20. aprila velika prireditev v dvorani XX. Setiembre, ulica Alsina 2832. Jugoslovansko Društvo Samopomoč Slovencev V BUENOS AIRESU VA B I Cenjene rojake in rojakinje na ‘PLESNO ZABAVO katera se vrši v SOBOTO 29. MARCA v društvenih prostorih v ulici TRES ARROYOS No. 376. Začetek ob 9 uri zvečer. POLEG PLESA IN SREČOLOVA SO V PROGRAMU ŠE DRUGE ZANIMIVOSTI. IGRAL BO TIPIČEN IN KARAKTERISTIČEN ORKESTER VSTOPNINA: Moški $ 1.—. — Ženske prosto. K obilni vdeležbi vljudno vabi ODBOR Sestanek narodnega odbora V nedeljo popoldne se je vršil v Jugoslovanskem klubu napovedan sestanek domoljubnih jugoslovanskih izseljencev. Ta sestanek se je vršil sedaj v manjšem obsegu. Pozvani so bili le Tudi naša dekleta so bila v Mar del Plati. Na sliki vidimo pet deklet Slov. doma: Vido, Darinko, Branko, Justo in Albino. VELIKONOČNA DENARNA NAKAZILA V JUGOSLAVIJO s zračno pošto in pod najboljšimi pogoji boste obavili edino pri nas JUGOSLOVANSKI ODDELEK Na Vašo razpolago imamo v naši hranilnici krasen “ŠPAROVČEK” Zahtevajte pojasnila. BANCO HOLANDES UNIDO 4 2 6/3 0 DIRECCION GENERAL: CURACAO (AMERICA CENTRAL) Ostojič Toškovič Ivan odposlanci društev in le nekateri člani, ker za sedaj ni bilo časa za obvestilo večjega števila izseljencev. Kljub temu pa je prišlo na sestanek večje število rojakov in zastopnikov društev, širši sestanek se bo vršil v kratkem. Gosp. Defrančeski, urednik “Naše Sloge’’, je otvoril zborovanje, povedal namen tega, povedal tudi, da se je odposlalo knezu Pavlu brzojavko, da se je nabrala, večja vso- J ta denarja za stroške, ki je potrebna za propaagndo, nakar je predlagal za predsednika sestanka gosp. Ivana Ostojič-Toškoviča, ki je predsedstvo tudi sprejel. V svojem govoru je g. Ostojič - Toškovič povdarjal, da je domovina v nevarnosti, zato je treba, da ji tudi jugoslovanski izseljenci priskočijo na pomoč. Govoril je nato o “Narodni Obrani’’, ki je za časa prejšnje vojne delovala tukaj v Južni Ameriki, katere aktivni član je bil tudi on sam. Rekel je, da so šli milijoni dinarjev za Jugoslovanski odbor v Londonu, srbski rdeči križ, za begunce in ranjence, ter za vzdržavanje dobrovoljcev. Obenem je dal navodila, kako naj bi se tudi sedaj to delo vršilo. Govorilo je nato še več govornikov. Nato je bil po daljši debati izvoljen sledeči pripravljalni odbor: Predsednik Ostojič-Toškovič, inž. Djukič, Marinkovič, Defrajičeski, Jovanovič Milosavljevič, Marasovič, Sardelic, Rojc, Pahor, Aljino vic, Abadžič, Vukasovič, Gugolj in Sazu- nic. Vsi izvoljeni so mesto sprejeli. Seja tega odbora je bila določena za torek, ki se je tudi vršilo v Jugoslovanskem klubu. Na tej se je razpravljalo v prvi vrsti o sklicanju sestanka vseh jugoslovanskih izseljencev. Poziv Odbor “Slovenskega doma” poživlja svoje članstvo, da opravi svojo dolžn93t pri blagajniku. Bliža se namreč občni zbor, pa je treba radi tega zadevo urediti. Kdor ne bo do občnega zbora v redu s članarino, ta ne bo imel pravice glasovati, niti ne bo mogel biti voljen v odbor. niso sčasoma razvile iz njih poznejše dežele: Štajerska, Koroška, Kranjska, Goriška in Istra. Vladale so jim razne plemenitaške rodbine, kakor Eppensteini, Spanheimi, Babenberžani, Andechs-Meranci, Or-tenburžani in dr. Slovenska zemlja je postala objekt tujih fevdalcev in slovenski narod je naglo izgubljal svoje staro domače plemstvo, toda slovenski kmet se je še dolgo ustavljal gospodarsko-socialnemu zasuž-njenju ter si še dolgo ohranil mnogo starih svoboščin, zlasti v sodstvu. Do večjih političnih prevratov je prišlo zopet v XIII. stoletju. Zaradi anarhije v tedanji Nemčiji je razširil (1. 1269) češki kralj Otokar II. Premisi svojo oblast prav do Jadranskega morja in tako vnovič združil slovenske dežele s češkimi v. eni veliki slovanski državi. Toda 1. 1278. ga je premagal novi nemški cesar Rudolf Habsburški in si prilastil najprej Štajersko, pozneje se je pa posrečilo njegovim naslednikom zagospodovati še v ostalih slovenskih deželah. Pritem prodiranju so naleteli Habsburžani na eno samo večjo oviro, to je na celjske grofe, najmočnejšo velikaško rodbino XIV. in XV. stol. na slovenskem ozemlju, ki je bila tudi v tesnih rodbinskih zvezah z raznimi hrvatskimi, bosanskimi in srbskimi velikaškimi rodbinami in je imela zato v svojih načrtih tudi ustanovitev nekake slo-rensko-hrvatsko-bosanske države. Smrt zadnjega Celjana 1. 1456. je odstranila tudi too viro, nakar so Habsburžani trdno zavladali vsem slovenskim deželam prav do koncil svetovne vojne. Vladarjeve pravice je pa začelo v vedno večji meri paralelizirati plemstvo z zastopniki duhovščine in pozneje še mest, ki so si prisvojili polagoma dalekosežno oblast pri politični in gospodarski upravi avtonomnih dežel. Prešernost plemstva je rastla ini, ko se je ob koncu srednjega veka začelo uvajati denarno gospodarstvo, se je začelo tudi plemstvo vdajati vedn bolj razkošnemu življenju, seveda na račun podložnega kmeta. To je povzročilo gospodarsko bedo kmečkega ljudstva. Tej so se kmalu pridružili še neprestani turški napadi in ponovni kmečki upori, kar je povzročilo, zlasti proti koncu XV. stol., pravo gospodarsko razdejanje slovenskih dežel. Turki so 1. 1352. prvič stopili na evropska tla, y bitki na Kosovem polju 1. 1389. so uničili srbsko državo, že po 1. 1396 pa so začeli navadno v manjših naglih oddelkih trajrjo napadati in pustošiti- poleg hrvat-njati tisoče in tisoče v turško suž-skih tudi slovenske dežele ter odga-nost. V teh bojih, ki so trajali nad dvesto let in v katerih so Slovenci ter Hrvatje neštetokrat skupno krvaveli v obrambi krščanskega zapa-da, je bil slovenski kmet navezan predvsem nase, kajti večina plemstva se je ob takih napadih zaprla v svoje gradove, meščanstvo pa za svoja mestna obzidja, a cesarska pomoč je prihajala navadno prepozno. Stiska je bila tako huda, da so pisali kranjski deželni stanovi 1. 1474. papežu pismo, v katerem so mu naznanjali, da bo prebivalstvo prisiljeno dvigniti se in zapustiti deželo. Čeprav so z grmadami naznanjali turški prihod, je bil ta navadno tako nagel, da se niso 'mogli vselej zateči niti v svoje “tabore” ter se tam postaviti v bran s pomanjkljivim orožjem. Prodirajoča turška sila je bila zlomljena šele po veliki slovensko-hrvatski zmagi pri Sisku (1. 1593.), a za stalno je bila odstranjena šele konec XVII. stoletja. Ravno v teh bojih so začeli Slovenci in Hrvatje, prvič izza Ljudevita Posavskega, zopet nastopati v tesni vzajemnosti proti skupnemu sovražniku. Nepopisna beda, ki so jo povzročili neprestani turški napadi in jo je povečalo še vedno bolj neusmiljeno izžemanje graščakov, je gnala slovenskega kmeta v obup. Začel Je segati po samopomoči in že v zgodovini XV. stol. beremo o vedno pogostejših krajevnih uporih proti gra- ščakom (važen je bil zlasti 1. 1478. v Ziljski dolini). Ti so bili seveda z lahkoto zadušeni, toda uporni duh je le še naraščal. Začeli so organizirati “slovensko kmečko zvezo” in ker je ta zaman zahtevala “staro pravdo”, se je dvignilo 1. 1515. baje okoli 40.000 kmetov, ki so požgali mnogo gradov in samostanov, a cesarska in plemiška vojska sta jih kmalu premagali. Toda bojni duh je tlel naprej, manjši upori so se ponavljali neprestano, 1. 1573. je pa buknil pod vodstvom Matije Gubca skupni veliki “punt” slovenskih in, hrvaških kmetov. Ta je imel za svoj daljni čila celo ustanovitev slovensko-hrvatske kmečke države. Toda zaradi slabe organizacije vodstva, slabe oborožitve in vojjne neizurjenosti je bil krvavo zadušen tudi ta in onemoglo ter izkrvavelo je obležalo slovensko telo na polju tega najveličastnejšega, a tudi naj tragične j šega socialnega boja. Turškim napadom in kmečkim u-porom so se končno pridružile še razne druge vojske (z Benečani n. pr.), pogoste kužne bolezni, kobilice, lakote, potresi itd., vendar je slovenski kmečki narod preživel tudi to strašno dobo. Še več, ko je zaradi neusmiljenega izžemanja gra- ■ ščakov, strašnih turških pustošenj, krvavih kmečkih uporov in raznih drugih stisk že kazalo, da gre s tem majhnim, zgolj kmečkim narodom h koncu, je našel še vedno 'sam v sebi toliko moči, da je začel ravno v tej najžalostnejši dobi — sredi XVI. stoletja — oblikovati svojo samobitno slovensko kulturo, ki je bila odslej njegovo najmočnejše orožje v obupni, a uspešni borbi za obstanek. Val nemške reformacije je pljusknil namreč tudi na slovensko ozemlje, zajel precej plemstva in meščanstva ter nekaj malega kmečkega ljudstva. To novo versko gibanje je v začetku XVII. stol. sicer zopet tigasnilo, toda zapustilo jč za seboj žive in globoke kulturne sledove, namreč priznanje slovenske besede, prve temelje slovenske šole in krepke korenine slovenske književnosti. Tudi ob tej priliki so slovenski reformatorji tesno sodelovali s hrvatskimi. Če je bilo torej v XVI. stol. poteptano slovensko telo, se je pa v tej dobi prvič sprostil slovenski duh, se vedn bolj krepil in kmalu zopet oživil tudi telo. V XVII. stol. je bila namreč zlomnjena turška napadalna sila, protireformacija je strla plemiško prešernost, a katoliški verski preporod je poglobil versko in dhovno življenje, kar vse je imelo nedogledne posledice za narode. Nastopati so začeli mirnejši časi in staro fevdalno državo je začela polagoma nadomeščati moderna z absolutistično vladavino. Za avstrijske narode je bila v tem razvoju še najsvetlejši pojav doba Marije Terezije (1740—1780), ki je s svojimi radikalnimi političnimi in kulturnimi, zlasti pa še gospodarskimi in socialnimi reformami predvsem iz fiskalnih razlogov bistveno izboljšala gospodarski, socialni in pravni položaj podložnega kmeta ter vneto pospeševala njegov kulturni dvig. Z organizacijo državne uprave in sodstva je zelo utesnila dotedanjo oblast zemljiške gospode, omejila tlako in druge dajatve, pospeševala odkup podložniških posestev, uredila zemlpiški davek, pospeševala šolstvo in strokovno izobrazbo itd. Čeprav so imela državna kulturna prizadevanja, zlasti za cesarja Jožefa II. (1780—1790), izrazito nemški značaj in cilj, so pa nehote krepila tudi narodne tvorne sile, ki so našle pri Slovencih svoj močan izraz v velikem narodnem kulturnem pionirstvu Marka Pohlina, barona Zoisa in V. Vodnika. Ta razvoj so na koncu XVIII. št'61. še pospešile francoska revolucija in njej sledeče napoleonske vojske, ki so 'zelo močno odmevale tudi po slovenskih deželah. Zanesle so k h#mi!idejo francoskega prosvit-ljenstva in še bolj razgibale narodno kulturno življenje. Ko je Napoleon, spoznavši veliko zemljepis- no važnost našega ozemlja, združil del slovenskih in hrvatskih dežel v “Ilirske province” (1. 1809—1813) z glavnim mestom Ljubljano (te so postale neposreden del francoskega cesarstva), je skušal obenem tudi do konca izvesti socialno in gospodarsko osvobojenje slovenskega kmeta. Obenem je prišel tedaj do vidnega izraza tudi slovenski značaj teh pokrajin, ko so ga Francozi kot prvi priznali in upoštevali. Vodnik jim je zato hvaležno zapel svojo “Ilirijo oživljeno”. Žal je pa Napoleonova zvezda le prekmalu zašla in nad Evropo ter nad slovenskimi pokrajinami je zavladal nazadnjaški, neplodni in policijski Metternichov absolutizem, ki je v srednji Evropi nad tri desetletja nasilno zadrževal uveljavljenje svobodoumnih idej francoske revolucije in s tem tudi ves kulturni in gospodarski napredek narodov. Tedaj smo se morali Slovenci leta in leta boriti za edini skromni list, cenzura je dušila vsako svobodno besedo in vsak svobodnejši duh je bil pod budnim policijskim nadzorstvom. Kakor navadno vsak absolutizem se je končal tudi ta z revolucijo (1. 1848.), ki pomenja končno vstajenje in uveljavljenje narodov. S tem je napočil tudi za Slovence končni in popolni kulturni, politični in gospodarski preporod. To je zunanji potek usode slovenskega naroda, kakor jo je preživljal prvih dvanajst stoletij na svoji sedanji zemlji. Sedem tujih bolj ali manj mogočnih državnih tvorb je v teku stoletij propadlo na naši zemlji, toda slovenski rod, gospodar te zemlje, je ostal. Bil je kakor klin, zagozden med silne Germane na severu in močne Romane na jugozapa-du, ki so se oboji trgali za njegovo zemljo, a je vkljub svoji malošte-vilnosti in navzlic najtežjimi zunanjim okolščinam, navezan y>( vseh stoletjih le na svojo notranjo življenjsko silo, krepko vzdržal. (Iz knjige “Slovenija in Slovenci”) Str. 4 Slovenci doma in po svetu m mm. VESTI IZ PRIMORSKE IN JUGOSLAVIJE- ZEMLJEVID ITALIJANSKIH BOJIŠČ Ministrstvo za narodno vzgojo je darovalo vsem pokrajinskim glavnim mestom velik geopolitični zemljevid sedanjih italijanskih bojišč. Zemljevid je naslikan na eternit in meri 4x4 m v kvadratu. Obsega bojišča v Vzhodni Afriki, v Sredozemlju in v Albaniji. NOVI OBČINSKI SOSVET V IDRIJI V torek 26. novembra predpoldne .je prišel v Idrijo goriški prefekt dr. Cavani v spremstvu predsednika deželne uprave dr. Venutija. Takoj po slovesnem sprejemu se je napotil v občinsko hišo, kjer je v sejnici zaprisegel novi občinski posvetovalni zastop, ki obstoji iz 10 članov. Novi sosvet je bil imenovan na predlog župana, odvetnika Corradinija. Med drugimi so v posvetovalnem občinskem odboru gospodje: Anton Kos, Peter Vončina, Anton Rejec, Fr. Štekar in Ivan Novak. DESETLETNICA MESTNE “GLASBENE ŠOLE” V GORICI Z zaključkom šolskega leta 1939-1940 je bilo končano prvo desetltje življenja mestne “Glasbene šole” v Gorici. Zavod je bil ustanovljen pred desetimi leti pod županovanjem že pokojnega župana Jurija Bombiga, da bi podprl in dvignil delo raznih prosvetnih italijanskih ustanov v mestu. Svoje delovanje je začel 15. septembra 1930. Prvo leto je imel 142 gojencev; na tej višini se je držalo število učencev prilično vse desetletje. Na zavodu je več tečajev, v katerih se poučujejo razna godala: šola za godala na lok, šola za klavir, šola za pihala in pripravljalni tečaj za izpite na državnem konservatoriju. Sedaj ob desetletnici je izšla knjižica, ki prinaša pregleden opis zavodovega delovanja v minulem desetletnem razdoblju; knjižico je spisal prof. Bozzi. ZGODBA O 30 VREČAH KAVE Dne 6. marca zjutraj je trgovec Josip Crivellari v Zadru pri vstopu v svoje skladišče opazil, da so v teku noči neznanci obiskali njegove prostore in odnesli trideset vreč kave. Svojo neprijetno ugotovitev jc takoj naznanil policiji, ki je uvedla preiskavo. Nepričakovano se je pa oglasil neki težak, Kovačevič, ki je RESTAVRACIJA “PRI ŽIVCU” kjer boste postreženi z dobrim vinom, pristnim pivom in vedno svežo domačo hrano. Prostori pripravni tudi za svatbe Oprava in sobe za prenočišče popolnoma prenovljene Rojakom se priporoča lastnik EMIL ŽIVEC Osorio 5085 — La Patemal pripovedoval, da so ga v omenjeni noči naprosili trije mornarji, naj jim pomaga znositi večje število vreč iz Vrivellarijevega skladišča. Delo so izvedli vsi štirje pod okriljem teme. Navzoč je bil pa tudi Crivellari sam, ki je med odnašanjem vreč miril svojega priklenjenega psa-varuha, da ni lajal. Med tremi mornarji je Kovačevič enega spoznal, bil da je Rihard Kolega iz zadrske okolice. Na podlagi te obremenilne izpovedi je državni pravd-glo je iz mrtvila srjski narod, uspo-nik dvignil obtožbo proti trgovcu Crivellariju in mornarju Kolegi. Obtožba je razvnela javno mnenje v Zadru in vzbudila veliko zanimanje za sumljivo in nečedno zadevo. Obtoženca sta od vsega začetka resničnost Kovačevičevih izpovedb odločno zanikala. Zaslišanih je bilo nad 20 prič. Pri razpravi katere izid so Zadrčani pričakovali z veliko radovednostjo, sta bila oba obtoženca zaradi pomanjkanja dokazov oproščena. NOVI GROBOVI V TUJINI Durango, Colo. — Tukaj je umri Frank Grošelj, star 65 let in doma iz Dobrovce pri Žireh na Notranjskem. Pokojnik ie bil več let tajnik društva 120 SNPJ v Gallupu, New Mexico in zadnjih enajst let je bil zvesti član društva 40 naše jedno-te ter zvesti naročnik na dnevnik Prosveto. Tu zapušča ženo, tri sinove in tri hčere. * ,New York City. — Dne 23. jan. je tu umrl 73-Ietni Anton Maglica, istrski rojak, ki je bil po poklicu kočijaž in kateri je pred dolgimi leti v Voloskem in Opatiji vozil visoko avstrijsko gospodo (habsburške nadvojvode, kneze in grofe), tukaj je pa delal v restavracijah. Zapustil ni nobenega sorodnika v Ameriki. * Buhl. Minn. — Te dni je tu umrl Adam Sapic, star 48 let in doma iz Jugoslavije, Tu je bival 22 let bi zapušča ženo. sina in štiri hčere. Bil je član SNPJ. mmmmmmmmmmmmMmmm »> Na celjskem zborovanju je namreč g. minister dr. Kulovec naglasil, da so časi taki, da bi morale stranke pozabiti na malenkostne strankarske prepire ter imeti pred očmi splošne in skupne zadeve. Govoril je o tem, da naj bi se politični boj ublažil in omilil. JNS-arji pa so na podlagi tega govora kar sklepali, da so pripravljeni iti v vlado, čeprav jih tjakaj nihče niti vabil ni. Medtem ko so starejši gospodje od JNS sklepali, da bi šli radi v vlado, so pa mlajši, ki pa tudi niso več kaki mladi golobradci, sklenili zbirati vse napredne ljudi v enotno fronto. Pa so skupaj z mladimi od SDS, od bivših kmetij cev in tudi skupaj z nekaterimi komunistično navdahnjenimi “mladimi”, izmed katerih pa imajo nekateri menda že precej osivele lase, sklenili sporazum, da bodo poslej mladi naprednjaki kar skupaj korakali v novo dobo ter reševali demokracijo in nacionalnost. Ta sporazum so slovesno podpisali in *objavili. Zdaj se pa ne ve, kdo bo to skupno fronto vodil. Tistih, ki bi jo radi vodili, je namreč toliko, da bodo težko vsi prišli na vrsto, čeprav bi se vrstili vsak dan po eden. Ko se tako v Sloveniji napredna fronta zbira ter jemlje pod svoje o-j kril j e tudi levičarje, ki hudo škilijo ; proti Moskvi, je pa v Zagrebu pod-; predsednik HSS inž. Košutič imel i hrvatskim delavcem govor, kjer je napovedal boj komunistom. Inž. Košutič je hravtskim delavcem povedal, da je marksistična frlavska organizacija že sama dovolj poskrbela, da se komunisti na Hrvatskem niso mogli razpasti, ker je delavstvo videlo njihova dejanja. Zdaj, ko je njihova organizacija razpuščena, lahko posamezniki stopijo v vrste hrvatsckega delavstva — v Hrvat-sko delavsko zvezo (HRS). Toda preden vstopijo, morajo pustiti svoje nahrbtnike zunaj, ker tisto, kar so prinesli v nahrbtnikih, je tuja roba, ki ne spada v Hrvatsko. Zborovanje JNS za Slovenijo v Ljubljani V nedeljo 9. febr. se je v Ljubljani sešlo vodstvo JNS za Slovenijo, kamor je prišel tudi podpredsednik JNS gosp. dr. Grga Andjelinovič. G. Andjelinovič je lepo govoril o jugoslovanskem nacionalizmu ter na-glašal, da je edinole njegova stranka prava jugoslovanska nacionalistična stranna, med tem ko so druge stranke ali slovenske, srbske ali hrvatske. Pri tej priliki je govornik tolažil navzoče, da bo JNS kmalu v vladi. Govorili so tudi o govoru, ki ga je nedeljo prej predsednik JRZ za Slovenijo dr. Kulovec imel v Celju. O tem je zlasti govoril g. Pucelj. KLINIKA ZA VSE BOLEZNI Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s nosebnim konzul torijem, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni Dr. A. AZAGUIRRE. Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučah» obistih, ietrah. želodcu, živčevju, glavobol in revmatizem Ženske bolezni Analizacije krvi, vode itd. so izvršene po Profesorju Narodne Univerze v Buenos Airesu Dr. I. Raffo. RAYOS X, DIATERMIA in ELEKTRIČNO ZDRAVLEJNJE. Zdravniški pregled $ 3.— Sprejemamo: od 9—12; pop. od 15—21. — Ob nedeljah in praznikih od 9—12. GOVORI SE SLOVENSKI S U I P A C H A 2 8 (1 kvadro od Av. de Mayo v višini 900) POSLUŽUJTE SE PODJETIJ. KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU! V • | TALLER DE CARROCERIAS | ! “EL RAPIDO” I • • IVAN CERKVENIK j l Barvanje sistema “Duco” — I t Tapeciranje — Prevlaka — Ka- | i bine — Karoserije — Poprav- | i ljanje blatnikov i : : I ENTRE RIOS 310 QUILMES j | U. T. 203 - 1298 Quilmes i V DAR DOBITE ? na vsakih 6 slik, ki stanejo od I 3—6 , lepo sliko v barvah. | Odprto tudi ob nedeljah. j AteLe MARKO RAT'1 AT..T t I I : I POSLEDICE VOJNE SE POZNAJO TUDI V SUŠAKU Težave vojne je posredno občutil tudi Sušak, kjer je bil nekoč silno živahen promet v pristanišču. Pomorska plovba je skoraj nemogoča in zato je začelo različno, v skladiščih nakopičeno blago zastajati. Pristanišče je skoraj prazno, več kot tisoč brezposelnih in posedajo okrog pristanišča. Na Sušaku že dolgo niso videli velike tovorne ali potniške ladje. Povrh pa so okusili tudi neprijetnosti bombnih napadov pred meseci. Pač pa cvete “Črna trgovina”, namreč tihotap- Sušak, jugoslovansko kajti čezmorskega prometa ni, le obrežna plovba z manjšimi ladjami je še živa. Posebno veliko je na skladišču lesa, ki je bil ves v naprej prodan, toda prepeljati ga ni mogoče v namembne kraje. Okrog tri tisoč pristaniških delavcev je bilo stalno zaposlenih, sedaj pa jih je pristanišče ljenje iz Sušaka na Reko in obrat-| no. Pred vojno so naši ljudje radi kupovali v reškem prostem pristanišču cenejšo kavo in sladkor, sdaj pa nosijo naši tja ta živila, od tam pa prinašajo blago ter drugo tekstilno robo. SLAVLJENJE V SRBIJI Med Srbi je stara navada, ki je krščanska, ki pa je postala tudi lepa narodna šega, da vsaka rodovina slavi svojega svetnika, svojega zaščitnika v spomin tistega dne, ko je rodovina v svojih prednikih bila pokristjanjena. To rodovinsko slavnost imenujejo Srbi “slavo”, ki jo slave navadno vedno ob navzočnosti pravoslavnega svečenika po določenih obredih. Ta slava pa se slavi tudi v raznih ustanovah. Tudi politične stranke v Srbiji imajo svoje svetnike, ko na njihov godovni dan obhajajo “slavo”. Radikalna stranka je od začetka slavila “svete tri jerarhe”, po naše sv. Tri kralje. Pravoslavni so jih praznovali 12. februarja. Zato je tega dne tudi JRZ praznovala ta praznik ter se v Beogradu in drugod po, srbskih krajih sešla k skupni prireditvi. V Beogradu se je zbralo 12. februarja na tisoče ljudi v dvorani pri Kotarcu, kjer so poslušali govor beograjskega župana Tomiča ter pozdravili strankinega predsednika g. Cvetkoviča, kateri je prišel v družbi g. dr. Kulovca in prosvetnega ministra dr. Kreka ter drugih mož strankinega vodstva. Gosp. Tomič je v svojem govoru slavil sporazum. Tudi stari radikali so se zbrali'na svojo slavo tega večera. Govoril jim je .g. Babič, ki je povedal, da radikali niso zoper sporazum. Te slavnosti staroradika-lov pa so se udeležili tudi zastopniki demokratske stranke po g. Grolu in g. Vlajču.kar kaže, da sta se ti dve stranki močno zbližali. Istočasno je imela slavnost tudi skupina radikalov, ki se zbira okoli bivšega pravosodnega ministra dr. Lazarja Markoviča, kateri je govoril na tem večeru tudi za sporazum. Vsa plodna ze mlja mora biti obdelana Konferenca v kmetijskem ministrstvu, ki je imela nalogo sestaviti predloge, po katerih bi se izdali novi predpisi za obdelovanje vse plodne zemlje v državi, je v soboto 15. febr. zaključila delo in predlagala več novih upkrepov. Najprej naj se prisilijo kmetovalci, da bodo vso plodno zemljo obdelali, vlada pa naj jim zagotovi stalne cene za njihove pridelke. Kmetijske strokovnjake pri okrajnih glavarstvih je treba razbremeniti poslov, ki nimajo neposredne zveze z njihovo stroko. Banske uprave naj dobe izdatne podpore, da bodo mogle kmetovalcem dajati podpore za nakup semen. Prometno ministrstvo naj poskrbi, da bo železnica semenske pošiljke takoj odpremljala. Zagotove naj se zadostne količine semena za živinsko rastlinsko krmo, zlasti pa tropine, katere naj oljne tovarne prodajajo po cenah, kakor so jih same plačevale pridelovalcem oljke. Potrebno je dvigniti živinorejo in skrbeti klanje mlade živine. Končno naj pri kmetijskem ministrstvu u-stanovi stalen kmetijski svet iz zastopnikov prizadetih ministrstev, iz vrst kmetijskih strokovnjakov in zastopnikov kmetijskih stanovnih organizacij. Krojačnica ‘Gorica' Franc Leban WARNES 2191 Bs. Aires Nasproti postaje La Paternal 1 ! Facundo Quiroga 132o L'. T. 22 - 8327 DOCK S U D SLJIVOVICA ŽGANJE PELINKOVEC ' VERMUT Zlatko Badel Avenida Maipii 3146-50 Olivos F.C.C.A. U. T. Olivos (741) -1304 RAZGOVORI MED JUGOSLOVANSKIMI IN ITALIJANSKIMI GOSPODARSTVENIKI V OPATIJI V Opatiji pri Reki so se začeli razgovori med jugoslovanskimi in italijanskimi gospodarstveniki, in si-«eer predstavniki italijanske tekstilne industrije, o cenah italijanskega bombažnega prediva za prvo trimesečje letošnjega leta. Določili bodo tudi dobavne pogoje za 2 milijona, kilogramov bombažnega prediva. Jugoslovansko delegacijo vodi senator in predsednik beograjske industrijske zbornice Vlada Ilič, člana pa sta med njimi tudi tovarnarja Sire in Horowitz iz Kranja. Opatija — prijetno letovišče NOV DNEVNIK V ZAGREBU Zagreb bo imel 10 dnevnikov. Doslej v Zagrebu izhaja devet dnevnih listov. Kakor pa poročajo iz Zagreba, bo s 1. marcem začel v Zagrebu izhajati nov dnevnik “Srbobran”. ki ga bo izdajal in urejal bivši narodni poslanec g. Dušan Bogunovic. List bo izhajal na štirih straneh velikega formata ter se bo pečal s političnimi in kulturnimi vpraašnji. LETALA NAD GJEVGJELIJO Tuja letala so ponovno letela nad Gjevgjelijo, in sicer okrog poldneva 12. febr. V kraju je bil dan takoj alarmni znak, vendar so letala odletela hitro proti jugu. Letala so letela zelo visoko in zato ni bilo mogoče ugotoviti, kateri državi so pripadala. To je že tretji primer, odkar se je začela grško-italijanska vojna, da so tuja letala letela nad Gjevgjelijo. ma letoma z zvezo hrvaških zasebnik nameščencev. Trgovci so raje plačevali nizke kazni, kakor pa bi v redu in v dogovorjeni višini plačevali svoje uslužbence, ker so na ta način imeli še vedno dobiček. Iz teh razlogov je zveza nameščencev odpovedala kolektivno pogodbo in se začela pogajati za novo. Obrnila se je tudi na hrvaškega bana, ki ji je pa odgovoril, da se bo pri vladi zavzel za izdajo uredbe, ki bo ukazovala obvezno sklepanje kolektivnih pogodb zasebnih nameščencev. Čim bo vlada to uredbo izdala, bo tudi hrvatski ban s svoje strani uredil vse potrebno, da bodo pravice nameščencev v zadostni meri zaščitene. smeri. Najnovejši balkanski dogodki, zlasti ustavitev romunsko-angle-ških odnošajev, so dali povo.d, da je ravno zaradi nadaljne jugoslovan-ske nevtralnostne politike bilo potrebno razčistiti novi položaj ter ga spraviti v sklad s sedanjimi, temeljnimi načeli. Tudi glasilo zunanjega minstra “Pester Lloyd” ugotavlja, da je gotovo eno: da Jugoslavija s svojim starim političnim vedenjem želi ohraniti dosedanje zveze s prijateljskimi velesilami, kar je važna okoliščina. Po.tovanje Cvetkoviča in dr. Markoviča ni nobeno presenečenje in od iijega tudi ni pričakovati nobenega novega mednarodnega dogodka. To potovanje jugoslovanskih državnikov, ki so stvarni politiki, služi koristim evropskega jugovzhoda. MNENJA BOLGAROV IN MADŽA ROV O POTOVANJU JUGOSLOVANSKIH PREDSTAVNIKOV V NEMČIJO Bolgarski listi na prvih straneh prinašajo poročila o potovanju jugoslovanskih državnikov v Berchtesgaden. “Slovo” piše komentar med drugim: “Ta dogodek je eden najvažnejših v današnjem političnem trenutku, zlasti če upoštevamo veliko zanimanje, ki ga vsi posvečajo Balkanu in jugovzhodni Evropi”. List sodi, da so vprašanja, ki so bila na sporedu, političnega značaja in v zvezi z uvedbo novega reda. V Sofiji upajo, da bodo uspehi sestanka odgovarjali duhu vzajemnosti. V madžarskih krogih o potovanju jugoslovanskih državnikov v Nemčijo pravijo, da je bilo v madžarski javnosti sprejeto z največjim zadovoljstvom. Danes ni več presenečenje, poudarjajo, če predsednik jugoslovanske vlade obišče voditelja Nemčije. Odnošaji Jugoslavije do Nemčije in Italije so že davno jasni in razčiščeni. Potovanje jugoslovanskih državnikov je v znamenju koristi jugovzhodne Evrope. Na Madžarskem s popolnim zaupanjem gledajo na uspeh tega obiska in te politike| Glasilo predsednika madžarske vlade “Magyar Orszag” o tem obisku med drugim praviž Z ene ali druge strani se lahko slišijo izjave pristojnih osebnosti, da se potovanje jugoslovanskih državnikov nanaša na razčiščenje nekaterih aktualnih vprašanj pri svoji nevtralnosti, ter sploh ne bo menjala ¡e PREOSNOVA POSLOVANJA ZA PREHRANO Minister za prehrano dr. Milan Protič misli popolnoma preosnovati ppslovanje svojega resora in bo zato v nekaj dneh predložili vladi posebno uredbo, ki bo določila nove naloge tega ministrstva. Obenem pa misli vpeljati minister dr. Protič novost s tem, da bi nadzorstvo nad cenami in zalogami odvzel policijskim , oblastem in ga izročil posebnim organom, ki bi imeli nalogo ne samo nadzirati cene v prodaji, temveč voditi tudi sezname o stanju zalog v svojem kraju ter skrbeti za prehrano prebivalstva. Takšno nalogo bo' mogel izvrševati le takšen organ, ki ne bo z drugim poslom obremenjen, pač pa bo imel edino to skrb. Organi bodo podrejeni neposredno ministrstvu za prehrano in bodo postavljeni v vsakem večjem kraju. Obenem zbirajo v ministrstvu točne podatke o cenah blaga v predvojnem času, da bi na ta način imeli popolnejšo sliko o draginji, ki je prevladala na domačem trgu. Prav tako se bo ministrstvo brigalo za določene vrste surovin. Minister dr. Protič utemeljuje svoje preosnove s tem, da je dosedanji kontrolni aparat odpovedal, kajti doslej nismo i-meli nobenega izvežbanega aparata in zato tudi ni bilo mogoče doseči uspehov, kakršne je javnost od kontrole nad cenami pričakovala. KAZNOVANI TRGOVCI V ZAGREBU 1500 zagrebških trgovcev je bilo v dveh letih kaznvanih, ker se niso držali določil kolektivne pogodbe, katero so bili sklenili pred dve- “NAŠA BOSNA” ZA UREDITEV BOSNE IN HERCEGOVINE Nov predlog za rešitev Bosne in Hercegovine je predlagal sarajevski list “Naša Bosna”. Po tem predlogu naj bi uredili za Bosno in Hercegovino tako upravno enoto, ki se ne bi upravno popolnoma odtrgala od Beograda, pač pa bi bila urejena po posebnih predpisih in bi bila pod predsedstvom vlade v Beogradu. List “Muslimanska svijest” pa zavrača tak predlog in je mnenja, da. se mora Bosni in Hercegovini dati prav isto kakor drugim samoupravnim enotam v državi. List imenuje dr. Behmena kot očeta prej navedenega kompromisnega predloga, ki naj bi bil protipredlog dr. Kuleno-vičevi zahtevi po avtonomiji Bosne in Hercegovine. List nazadnje pravi, da bodo vsi muslimani odklonili dr. Behmenevo skrpucalo. KONFERENCA SDS V ZAGREBU V Zagrebu je imelo vodstvo SDS konferenco pod predsedstvom ministra dr; Budisavljeviča. Udeležili so se je tudi udje SDS iz Slovenije pod vodstvom odvetnika dr. Vladimir a Šukljeta. Stranka je sklenila pozdraviti akcijo za ožje sodelovanje slovenskih demokratskih skupin mlajšega rodu, obenem pa sprejema pobudo dr. Kulovca, da se v Sloveniji ustvari narodna koncentracija, ki naj bi bila izraz narodne solidarnosti Jugoslavije. HRVAŠKA DELAVSKA ZVEZA JE NAJMOČNEJŠA ORGANIZACIJA V DRŽAVI Hrvaška delavska zveza, ki je v sestavu hrvaškega političnega gibanja, šteje po izjavah odbornikov :e 180.000 organiziranih članov in je potem takem najmočnejša delavska organizacija v državi. Na občnem zboru organizacije v Zagrebu je govoril tudi podpredsednik HSS inž. Košutič, ki je apeliral na delavstvo, naj ne naseda tujim ideologijam in vzorom in naj se rajši oklene svojega naroda in njegovega političnega vodstva. Posebno pa naj skrbi, da se bo dvignila domača industrijska proizvodnja tako po količini kakor ; po kakovosti. Ostali govorniki so se | pritoževali nad zastojem v preosno-vi Osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Hrvaška delavska zveza je odločno za razdelitev SUZOR-ja in za avtonomne nosilce socialnega zavarovanja, toda odločilni činilci se za te zahteve dosti ne menijo. Zahtevali so tudi, da se odstrani vsa marksistična socialna zakonodaja n n Hrvatskem in da se odstranijo tudi vsi tisti, ki sabotirajo izvedbo socialnega programa hrvaškega političnega vodstva. Za predsednika organizacije so soglasno izvolili dosedanjega predsednika Alojzija Pečnika. PROFESORJI ZA ZBOLJŠANJE SVOJEGA POLOŽAJA Hrvaški profesorji se zavzemajo za izboljšanje gmotnega položaja. Sestavili so posebno spomenico in jo odposlali na merodajna mesta, posebej pa so jo priporočili v upoštevanje podpredsednika vlade dr. Mačku. Na svojem zborovanju v Zagrebu so obravnavali tudi vprašanje dveh profesorskih organizacij na Hrvaškem in dejali, da so oni v svojem društvu zbrali vse tiste hrvaške in srbske profesorje, ki se v teh težkih letih niso pregrešili nad ljudstvom. Poudarili so tudi željo, naj j bi prosvetna oblast gledala na to, j da bo v zavodih, kjer so sami hrva-! ški otroci, učilo zgolj osobje hrva-j ške narodnosti. HENRIK COSTA 28. januarja 1875. leta je umrl v Ljubljani Etbin Henrik Costa, pisatelj in politik, rojen 18. oktobra 1832. v Novem mestu. Objavljal je mednarodne članke, posebno v “Novicah” ter zbiral literaturo o zgodovinski topografiji in statistiki Kranjske; izdal je Vodnikov album. V ustavni dobi je Costa aktivno posegel v politiko, kjer se je na tesno naslanjal na Bleiweisa. Po Ambroževi smrti je postal leta 1864. ljubljanski župan. Kljub očitani ekskluzivnosti, avtokratičnosti in klerikalizmu, so mu tudi nasprotniki priznavali, da je bil mož vztrajne delavnosti in velikih zmožnosti. MATIJA ČOP _ 26. januarja 1797. 1. se je rodil v Žirovnici na Gorenjskem Matija Čop, “velikan učenosti”, duševni voditelj in estetik čbeličarjev ter Prešernov mentor. Združitev Čopovega^ kritičnega duha z ustvarjajočim duhom Franceta Prešerna je podarila Slovencem našega največjega pesnika. Smrt ga je zasačila v “Save deročih valov vrtinčinah” 6. julija 1835. tem ni bilo žrtev. Dalje je družba dva luksuzna potniška parnika, ki sta bila namejnjena izletniškim potovanjem, po zelo ugodnih pogojih prodala enega Franciji, drugega pa Portugalski. Končno je bilo sklenjeno, da bo vsak delničar dobil na vsako delnico po 35 dinarjev dividende. PREDMETI POD NADZORSTVOM Za vso državo je določen nov seznam predmetov, ki spadajo pod nadzorstvo urada za cene. Na Hrvaškem so spoznali, da je dosedanji način dovoljevanja najvišjih dovoljenih cen v prodaji na malo preveč zapleten in zamuden. Vsak trgovec na drobno je moral za vsak predmet posebej vlagati prošnjo za dovolitev te ali one cene. Poslej bodo cene na drobno dovoljevali okrajni glavarji po posvetih z zastopniki posameznih stanov za vsako vrsto blaga enotno za ves okraj. Po sporazumu med Beogradom in Zagrebom bo podoben postopek uveden tudi v drugih delih države, prav tako pa bo seznam predmetov, ki spadajo pod urad za nadzorstvo nad cenami, enak tistemu na Hrvaškem. VUK ŠTEFANOVIč 26. januarja 1864 1. je umrl na Dunaju Vuk Stefanovič Karadžič (rodil se je v Trsiču v Srbiji leta 1787). Vuk je ustanovitelj današnjega srbskega književnega jezika, ki mu je dal s slovnico in slovarjem trdno podlago. V srbsko literaturo je uvedel pravi narodni duh in ji tako dal osnovo za zdrav nadaljnji razvoj. Vuk Stefanovič Karadžič je ena j izmed najoriginalnejših osebnosti v j srbski literaturi, samostojen duh, S samouk brez šolske izobrazbe zapu-1 sti stare steze in išče novih potov. Pripada onim ljudem, ki so v prvi polovici XIX. stoletja ustvarjali današnjo Srbijo. & U 1 1 '4 1 | 1 H $ 2 % Ü I v U '4 g AKO HOČLTE BITI ZDRAVLJENI OD ODGOVORNEGA ZDRAVNIKA zatecite se k Dr. A. GODEL AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PC FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH KRVNI IN KOŽNE BOLEZNI ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO Že- 3ke bolezni, bolezn’ maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti ra pljučne, srčne, živčne in reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE Sprejema se od 9 do 12 in od 15 do 21 ure. GOVORI SE SLOVENSKO CALLE CANGULO 1542 ALI ST 2E PRIDOBIL NOVEGA NAROČNIKA ? mm »mmtmmmmmm&mamammmau *vavarna m pizerija Razna vina — Vsakovrstni likerji in vedno sveže pivo. Rojakom se priporoča PETER FILIPČIČ WARNES 2101 esq. Garmendia j U. T. 5» - 2295 I j La Paternal Bs. Aires I * I RIMSKI SPORAZUM ,27. januarja 1924. 1. so podpisali Mussolini, Pašič in Ninčič takozva-ni rimski sporazum. Z njim je dobila Jugoslavija v polno last barsko luko in delto, zato je pa priznala Italiji oblast nad Reko. S tem je bila določena zahodna meja Jugoslavije. DRŽAVNI PRORAČUN Prihodnje leto se bo državni proračun naše države začenjal s 1. januarjem in ne več s 1. aprilom kot. doslej. Ta novost spada v vrsto iz-prememb, katere je finančni minister dr. Šutej napovedal nedavno v svojem radijskem govoru, ko je dejal, da se bo spremenil zakon o državnem računovodstvu. Za letošnje leto bo v veljavi še stari termin in bo vlada izdelala državni proračun ne morda v obliki dvanajstin kakor doslej, temveč ga bo izdelala v obliki proračuna le za devet mesecev. VESTI S KOROŠKE PUŠKARSKA ZADRUGA Koroški Slovenec prinaša nekatere zanimive dopise iz koroških krajev. Iz Borovelj poročajo: Dne 4. oktobra se je prinas ustanovila zadruga puškarskih dobaviteljev. Dosedanja puškarska zadruga ni imela več pravnega obstoja, četudi je o-bratovala naprej. Po dolgih pogajanjih so se zadnji petek sestali v občinski dvorani vsi koncesionirani puškarji z vodstvom, ki ga tvorijo visoki gospodarski zastopniki iz Gradca, Celovca in Berlina, ter pod predsedstvom pokrajinskega gospodarskega svetovalca dr. Winklerja. V pomembnih govorih so podali sliko o tej domači industriji, njenem razvoju ter tudi o bodočih načrtih. Z vsemi sredstvi hoče vlada to obrt podpirati in zagotoviti njen obstoj, saj je boroveljsko puškarstvo znano daleč preko naših mej. Ustanovila se je nova zadruga: za načelnika .¡e bil soglasno izvoljen g. ilainbrusch Jožef, ki je boroveljski župan in tudi sam puškar. JUGOSLOVANSKI LLOYD Ladjarska družba “Jugoslovanski Lloyd”, katere predsednik je znani Božo Banac, je imela svoj občni zbor v Splitu. Po poročilih se vidi, da je družba navzlic težavam zaradi vojne zaključila svoje poslovno leto z dobičkom. Družba je izgubila tri ladje, ki so bile zadele ob mine in se potopile, vendar pa pri Slov. Babica I FILOMENA BENEŠ-BILKOVA j Diplomirana na Univerzi v” i Pragi in v Buenos Airesu I ? Ordinira od 9 zjutr. do 9 zvečer l j LIMA 1217 — BUENOS AIRES ? j U. T. 23 - Buen Orden 3389 \ Trgovina čevljev BELTRAM Vsakovrstna izbera čevljev in copat. Dto. Alvarez 2288 — Paternal Buenos Aires LETINA Polja so se izpraznila. Prvič smo videli preteklo leto v večjem obsegu na boroveljskem polju obdelovanje s stroji. Kosili so travo, deteljo in tudi žito. Pri krompirju j začel g. Kometter s čisto novim strojem, da so letele “hruške” kar po zraku. Marsikdo je postal, gledal in izražal svoje mnenje, starejši so sicer maja- ZOBOZDRAVNIKA DRA. S AMOILO VIČ de Falicov in Idr. FELIKS FALICOV (Sprejemata od 10 do 12 in od t 15—20 ure. } DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - 1723 •e-e«»e~e««e~«..e-»”e~#"e~e»e~e"e«e“e-e"e~e»e«.*««e~e« Krojačnica j Izdelujem obleke po najnovejši ? modi. — Cene zmerne. T Rojakom se priporoča 1 Peter Capuder j AYACUCHO 975, U. T. 41-9718 i Buenos Aires ZA POUK IN ZABAVO NAŠI MOŽJE Matija Ahacel iotatil Rodil se je dne 24. februarja 1779. v Gorinčičah, župnija Št. Jakob v Rožu na Koroškem, kot sin kmeta Komentarja. Šolal se je v Rožeku in v Št. Jakobu, kjer mu .je ,bil učitelj kaplan Franc Hudelist, ki mu je toliko pomagal, da je šel lahko v Celovec, kjer so ga vpisali za Ahacla, kakor se je imenovala očetova hiša po domače. V Celovcu mu je šlo trdo. Moral si je sam služiti kruh, poučeval je po raznih hišah, dobil je tudi deželno štipendijo, s katero je podpiral še svojega očeta, ki je dolga leta bolehal. Ko je dovršil 1801. leta gimnazijo, se je namenil v duhovski stan, a so ga prijatelji pregovorili, da je sprejel ponujeno mu mesto začasnega učitelja na ce lovški gimnaziji ; leta 1807 je postal stalen profesor matematike, leta 1820 je prevzel tudi stolico za kmetijstvo in pet let pozneje še stolico za naravoslovje. H Koroški Kmetijski družbi je pristopil že ,1811 in po-postal 1820 njen kancler, razen tega je deloval pri ustanovitvi posojilnice, učil na obrtniški šoli ter se brigal tudi za organistovsko šolo. Delaven je bil do zadrijega; ko se ga je lotila nevarna bolezen, še ni miroval, dokler ni popolnoma obnemogel in izdihnil 23. septembra 1845. Ahacel si je pridobil velike zasluge za razvoj kmetijstva na Koroškem. Kmetijssko družbo; ki je dolga leta hirala, je preustrojil, jo zbudil k živahnejšemu delovanju in ji začrtal nova pota: družba naj skrbi za povzdigo kmetijstva, pridobi naj si za člane umne kmetovavce, naj širi pouk o kmetijstvu s tiskom, naj skrbi za semena in kmetijsko orodje in naj priredi poseben vrt, kjer naj se delajo praktični poskusi. Sam je podaril Kmetijski družbi 1700 gld. vredno zemljišče s hlevom, da ga pripravi za drevesnico in poljedelske poskuse. Urejeval je spise Kmetijske družbe in objavil v njih veliko število člankov, kjer je razglasil uspehe poskusov in dajal na tej podlagi navodila, kako dvigniti gospodarstvo, kako doseči z najmanjšimi stroški največje dohodke. Spisi Kmetijske družbe so izhajali v nemškem jeziku in so bili v prvi vrsti v prid nemškemu kmetovavcu, svoje slovenske rojake pa je Ahacel poučeval v domačem jeziku, kadar je zahajal v rojstni kraj. Ahacel ni pozabil svojega materinega jezika, zavedal se je, da je slovenskega rodu. Tedaj ni bilo na Koroškem slovenskih šol, a že v zgodnji mladosti je imel v rokah ka- tekizem z nemškim in • slovanskim besedilom, ki ga je tudi pozneje priporočal namesto samo nemškega; v rojstnem kraju je občeval z ljudskim pesnikom Mihaelom Andrea-šem (1762—1821), v Celovcu je prišel sv tik z J. Japljem, A. M. Slom-šekom in drugimi Slovenci, ki so se zbirali na njegovem domu, vzpodbujal je prijatelje k nabiranju slovenskih izrazov ter kupoval in zbiral vse, kar se je tiskalo v slovenskem jeziku. Ko se je uvedla 1822. leta slovenščina v semenišču, je delil slovenskeknjige med semeniščnike ter 1833. leta izdal in sam založil prvo slovensko posvetno pesmarico z napevi. To je njegova zbirka “Pesmi po Koroškem in Štajerskem znane”,, pri kateri mu je pomagal tudi A. M. Slomšek. Knjiga, ki so jo rabili v semenišču pri pouku slovenščine, ni vsebovala narodnih pesmi, kakor bi sklepali po naslovu, temveč pesmi raznih ljudskih pesnikov; vmes tudi take, ki so bile prirejene po nemški predlogi. Koliko se je knjiga priljubila narodu, kaže dejstvo, da je bila 1. 1852 tretjič natisnjena in da se še dandanes poje marsikatera izmed njenih pesmi. Cilje, ki jih je zasledoval s svojo zbirko, je razložil Ahacel v nemškem in slovenskem predgovoru: rešiti je hotel spomin pesnika M. An-dreaša, dati štajerskim in koroškim bogoslovcem slovensko berilo v roke, pripomoči razvoju slovenskega jezika in širiti njega znanje. V zbirko je sprejel le nravstvene pesmi in take, ki obsegajo neprisiljene dobre nauke, zavedajoč se, da z njimi več doseže nego z vsiljivim poukom in v nadi, da izpodrine nenravne pesmi: “Lepo vas prosim, ljubi bratje in sestre slovenskega rodu, posebno vas mladeniče in mladenke, spustite vse nesramne, umaazne, klamfarske in nespodobne pesmi. . . Nikar grdo, temveč le pošteno petje vam pravo in stanovitno veselje daje, pojte le, pa pojte pošteno... ” Ahacel je bil velik, dobrotnik kmečkega stanu brez razlike njega narodnosti, V času ko je na Koroškem za slovenščino vladalo naj-večje mrtvilo, je s svojo zbirko stopil v krog prvih slovenskih narodnih buditeljev na Koroškem. Baltazar Hacquet Ta izredni mož in večni popotnik se je rodil leta 1739 v Leconquetu v Bretaniji na Francoskem kot nezakonski sin, ki svojih staršev nikdar poznal ni. Njegova mladost je bila dokaj burna; služil je namreč v raznih armadah, bil ujet, ranjen in je li z glavami, toda mladi rod kaže zanimanje za vsako novo stvar, ki je praktična. — Pred kratkim je zagorela tudi prvič električna luč pri velikem kmetu Šajdarju. S pomočjo državne kmetske podpore mu je bilo mogoče to izpeljati, električni motor žene tudi mlatilnico, nanovo je nadalje gospodar pokril čez 30 metrov dolgi hlev s skednjem. “KAČJI” PASTIR Iz Šmihela nad Pliberkom pa poročajo: Na Bistrici imajo pravega fakirja, ki ima vse kače pod svojo oblastjo. Je to 17 letni Kravtov pastir. Na neverjetno spreten način lovi s prosto roko vse kače brez razlike, deva si jih pod klobuk ali celo za srajco ali pa jih ovije okoli vratu. Pri tem se malo briga, ali ima opraviti z nedolžno belouško, ali slejcem,ali strupenim gadom in modrasom. Že nešteto jih je vlovil in še vsaka ga je priznala za neomejenega gospodarja. Pretekli mesec je pasel ovce pod Peco. Naenkrat se iz razdalje 10 m zakadi proti njemu velika črna kača, zagrize se z bliskovito naglico v čevelj in v naslednjem trenutku ovije okoli nog m (plesa, ga piči v levo dlan in spet kot kafra izgine. Pastir je po piku takoj izgubil zavest in se zgrudil. Sosedov fantek, ki je pasel z 'njim, .je hitel povedat domov. Domači so ponesrečenca spravili v posteljo in poklicali zdravnika. Slednji je odredil takojšnji prevoz v bolnico. Po nekaj tednih se je vrnil domov zdrav, le roka ga še noče prav ubogati. Ali bo zdaj pač ukročena njegova “fakirska natura”? ŽELEZNIŠKA NESREČA Dunajski brzovlak je pri Krivi Vrbi povozil kolesarja Jurija Kožuha iz Blatograda. Pokrajinski vodja dr. Pachnek je prejšnjo nedeljo otvoril domove za otroške vrtce v Žitari vesi, Sinči vesi in na Bistrici pri Pliberku. 25. oktobra so zaključili čevljarji sezname svojih odjemalcev. 3. decembra pa je bila po vsej državi šteta živina. V Beljaku je pokr. propagandni vodja Drumbl otvoril kulturni teden, ki naj v razstavah in posebnih prireditvah pokaže višino nemške kulture. Nadalje prinaša “Koroški Slovenec” nekatera zelo koristna navodila za današnje dni. Tako tned drugim, da je izboren nadomestek za pristno kavo zrel, pravi kostanj. Namesto popra se lahko porabijo zrele posušene brinjeve jagode,, ki se zlasti lahko uporabijo pri. kolinah. A namešto mila si je mogoče pomagati na različne načine: zlasti bukov pepel napravi perilo lepo belo : čisto pa je perilo tudi po deževnici in snežnici. prepotoval že pol Evrope, preden je prišel leta 1766 na Kranjsko, kjer je. ostal dyajset le). Služboval je kot zdravnik, v jjriji (1 1766 jo 1773), kot profesor anatomije in kirurgije v Ljubljani (1. 1773 do 1787) .ter je opravljal tudi tajniško službo , pri Kmetijski družbi. Leta 1787 je zapustil Kranjsko in sprejel ponujeno mu službo profesorja na univerzi v Lvovu; od tu je odšel 1805 v Krakov, 1810 se je pa službi odpovedal ter se preselil na Dunaj, kjer je živel čisto osamljen — “s služkinjo in psom”. Nameravano potovanje v rojstno domovino mu je preprečila smrt 10. januarja 1815. Hacquet je bil izredno delaven mož, ki je prepotoval skoro vso Evropo, zlasti pa vse pokrajine, koder bivajo južni Slovani. Na teh potovanjih ni opazoval samo narave temveč tudi ljudstvo; življenje, navade in razvade tega ljudstva t„er je objavil plod svojih opazovanj v številnih knjigah in razpravah — pisal je skoraj izključno v nemščini. V letih 1778—1789 je izdal veliko delo v štirih knjigah, ki obsega opis zemeljske površine Kranjske in sosednih pokrajin Istre, Goriške, Koroške, Štajerske in Hrva-■ ške, njenih kamenin, rudnin in rudarstva. Kaj ga je vodilo pri delu, nam izpričuje geslo, ki ga je postavil v slovenskem jeziku knjigi na čelo in ki se glasi: “Brez vse želje dobička in brez neresnice, ampak iz zgolj nagnenja to povedati, kar se je videlo in skušalo iz ljubezni do ene dežele najmogočnejšega in najbolj razširjenega ljudstva starega sveta.” Zanimivo je tudi, da je rabil dosledno slovenska krajevna imena in da je nazival naša obmejna mesta (Trst, Gorico in druga) v prvi vrsti s slovensko obliko. Ila-cquet je opisal in nabiral naše rastline, obogatil jih je s precejšnjim številom novih, do tedaj neznanih vrst in sestavil obširno zbirko, ki se hrani v Ljubljanskem muzeju. Kako je vzljubil naše planine in njena bogastva, kako silno je hrepenel spoznati vse do temelja, nam kaže njegova želja, da bi mogel bi vati kot pasi ir v, planinah in opazovati rastlinstvo ob vsakem letnem času. Bil je tudi vesten narodopisec; opisal je južnoslovanske narode, njih šege in socialne razmere. V tem praven je glavno njegovo delo “Slika in opis južnozapadnih in vzhodnih Slovanov.; . ki je izšlo v letih 1802 do 1805. V posvetilu cesarju Francu II. utemeljuje svoj sklep, proučevati slovanske narode, s tem, ker tvorijo dve tretjini prebivalstva vse države. V uvodu je načel vprašanje, ali bi ne bilo za Avstrijo bolje, da bi bila sprejela slovanščino za državni jezik in bi bila s tem postala slovanska država. Hacquet opisuje navade našega ljudstva, njegovo življenje, žegnanja, romanja, ženitovanjske in pogrebne svečanosti in oblačila. Od naših noš je do- Veliki zavod “RAMOS MEJIA” Venere a s ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914) KOŽA: Krončni izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki. dal barvno sliko Ziljana in Ziljan-ke, Kranjca in Kranjiee, nato sledil •jo Istrani, Čiči in drugi. Grajal je phaznoverstvo naših ljudi, saj je imel kot zdravnik dovolj prilike opažbV&ti, koliko so škodile bolnikom razne eoprnije in “domača” zdravila. To in njegota odkrita beseda, kjer je bilo treba žigosati razne škodljive razvade, mu je nakopalo dokaj sovražnikov. Haequetovi spisi so za naravoslovca in narodopisca še danes važni, ker so nastali po lastnih izkustvih in opazovanjih. Otok Cip er Angleži imajo otok Ciper, ki je največji otok v vzhodnem delu Sredozemskega morja in ga je že angleški zunanji minister Disraeli o-značil kot ključ Male Azije, od leta 1878., to je od Berlinskega kongresa. Disraeli, ki je bil takrat v vodstvu angleške zunanje politike, je bil prepričan, da pomeni angleški Ciper ne samo utrditev angleškega gospodstva v Sredozemskem morju, 'temveč pogoj za ustvaritev velikega angleškega protektorata, ki bi se raztezal od Male Azije do Perzijskega zaliva. Angležem se je nudila zelo ugodna prilika za zasedbo Cipra. Rusko-turška vojna, ki' se je končala s turškim porazom, je prisilila Turke, ki so si hoteli pridobiti angleško pomoč na berlinskem kongresu, da so sklenili z Anglijo pogodbo, na podlagi katere so dobili Angleži pravico zasesti otok Ciper. S to pogodbo pa se sultan ni odrekel svoji suverenosti nad Ciprom in zasedba naj bi imela samo začasni značaj. Bilo pa je očitno, da je Anglija smatrala zasedbo otoka Cipra za dokončno in je komaj čakala prilike, da bi ga lahko dokončno priključila svojemu imperiju. Taka prilika se je ponudila v začetku svetovne vojne. Ker se je Turčija pridružila centralnim silam in je napovedala vojno zaveznikom 1. 1914,., je Anglija z dekretom proglasila otok za angleškega in ga postavila pod upravo visokega komisarja. Na mirovni konferenci po svetovni vojni je bilo to sprejeto kot gotovo dejstvo in Ciper je postal nov člen v verigi,* ki Slovenska restavracija ima vedno na razpolago svežo in dobro hrano, najboljša vina ter vedno sveže pivo. Gostje imajo na razpolago tudi lepo urejeno ZIMSKO in LETNO KEGLJIŠČE. MARIJA SANCIN JORGE NEWBERRY 3372 % F O T O G R A F I J A | “LA MODERNA” I ZLATO ŽILO: zdravimo brez brez operacije in bolečin. SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenija, izguba spomina in Šibkost. REVMATIZEM: kila, nadua, gota. Šibkost srca, zdravimo po modernem nemškem načinu. PLJUČA: KaSeij, Šibka pljuča. ČREVA; colitis, razširjenje, kronična zapeka. GRLO, NOS, UŠESA, vnetje, polipi: brez operacije in bolečin. POPOLNO OZDRAVLJENJE $ 30.— PLAČEVANJE PO $ 5— NA TEDEN Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECIJAUSTI je edini te vrste v Argentini. — Lečenj zajamčeno. — Ugodno tedonsk«