Štajerske vesti. —š— Deželni šolski svet je irael dnc 26. aprila sejo, v kateri je imenoval Friderika Šušnika za def. učitelja v Rajhenburgu. Ludvika1 Kokota za def. učitelja v Dobovi in Ferd. Šentjurca za dtef. učitelja v Sromljah. V stalen pokoj je stopila dei. učiteljica v Konjicah, Lavra Schlesingerjeva. —š— Ormoški okrajni šolski svet je v svoji redni seji dne 5. maja t. 1. na predIog učiteljskega zastopnika enoglasno sklenil, pozvati štajerski deželni odbor in c. kr. vlado. da zaradi nastale neznosne bede in pomanjkaTija med učiteljstvom provizorično takoj nekaj ukreneta1, a da zastavita tudi ves svoj vpliv za delazmožnost č-a^erskega deželnega zbora in z-i definitivno ureditev učiteljskih plač, kakor jih irnajo državni uradniki od XI. do VIII. činovnega ra^ieda, da pride učiteljstvo ln z njim šo!a do potrebnega miru! —š— »Prijatelj obiskov« zagovarja sebe in svoje somišljenike ter imenuje moje opomine »otročarije«. Nočem mu kratiti veselja, ako tako rad obiskuje svoie koleginje, ki znabiti tudi ne odobravajo rnojih opominov. Pa ker še menda ni izgovorjena zadtija beseda o tej tooki, omenjam za danes samo sledeče: Ako je vedenje dotičnih gospodov dostojno ter omenjeni obiski ne škodijo ugledu prizadete učiteljice, rada prekličem svoje opomine. Nisem sovražnica poštenih obiskov, ako se vrše zrnerno in na primernem mestu. (Tako je! Op. uredn.) — Mlada učiteljica. —š— Tretji avstrijski esperantski kongres v Gradcu. Za ta kongres, ki se vrši o Binkoštih v Gradcu, so prevzeli pokroviteljstvo namestnik grof Clary und Aldringcn, deželni glavar grof Attems in korni poveljnik fzm. baron Leitner. Na vseh straneh se opazuje živahno zanimanje. Saj pridejo v Gradec prvikrat zastopniki raznih narodov in raznih iezikov, da občujejo med seboj v enem jeziku — v esperantskem — ter se posvetujejo o skupnem delu. Vendar se ta kongres ne bo mogel meriti s kakim svetovnim, pri katerem se snidejo zastopniki 30 in še več narodov, ali pa s kakim deželnim, kakor na primer na Angleškem, Francoskem. Nemškem in v drugih državab, ker |e še csperantsko gibanje pri nas v Avstriji, posebno pa v alpskih deželah, razmeroma slabo razvito. Vendar pa se je že prijavilo večje število udeležencev. Za slavnostno otvoritveno zborovanje je dal na razpolago dcželni glavar grof Attems viteško dvoratio (Rittersaal), za esperantsko razstavo in manjše strokovne seje mestni svet dvc sobi v nekdanjem poslopju trgovske akademije, za večje seje pa je odstopilo trgovsko društvo »Merkur« svo|o učno dvorano v trgovskem domu (Haus der Kaufmannschaft) brezplačno. Kongres se prične na binkoštno soboto ob 108 uri z otvoritvijo esperantske razstave v nekdanjem poslopju trgovske akademije. Želeti bi bilo, da slovenske esperante zastopa na teni kongresu kak Slovenec. —š— Na cvetlični dan v Gradcu so prodali okrog 226.000 cvetic in pričakujejo okolo 18.000 kron čistega dobička. —š— Siidmark v Št. Ilju. Dr. Janeschitz, član vodstva za nemško naseljevanje v Št. Ilju — njegov oče je Slovenec in se pišo pošteno slovensko: Janežič — je priobčil v nemških listih obširno poročilo o nemškem naseljevanju v Št. Ilju. V osmih letih je Siidmark v Št. Ilju naselila 40 nemških rodovin s 300 osebami. V ta namen je pokupila od Slovencev 1500 oialov zemlje. Naseljevanje pa se bo nadaljevalo, ker je lanski občni zbor v Solnogradu dovolil Sudmarki, da sme v ta namen porabiti vsakoleto do 100.000 K. — Dr. Korošec pa je v Gorici pripovedoval, da Slovenci v Št. Ilju kupujejo posestva. —š— Trije voditeiji na eni trirazrednici. To ;e sicer redko, a nekje na Štajerskem jih dobiš. Prvi je nadučitelj sam, srednji je njegova hči, učiteljica, odlikujoča se po svoji iini izobraženosti, a višji je sama nadučiteljeva žena in učiteljica ročnih- del. Kaj prijazno odmeva že dolgo med učiteijstvom okoliškega Gorenjega Pozdravlja ta imeniten ženski duh! Vesta, draga tovarišica, dragi tovaris! Na nižje organizirane šcie s tako številnim vodstvom kot edini tujec v učiteljskem zboru se ne poda] nikdar in nikoli, sicer si izpostavljen vsem le mogočim in nemogočitn neprijetnostim. kakor nas uče izkušnje zadnjega časa ravno tu-le. Obžalujemo prav iz srca! — Priobčimo tudi oceno te lepe melodije — v proslavo kolegialne učlteljske vzajemnosti v 20. stoletiu, če bo treba. — Več tovarišev in tovarišic.