-       i          "    :':.;-^i:->.
ijt^^p^c*
Št. 4 • Leto XV • 24. 2. 1994 • Poštnina plačana pri pošti Krško
Priprave na IOO. obletnico izida PleteršniHovega slovarja
Bencinskemu in šolskemu ob bok ________še kulturni tolar________
Tak je namen kulturnega ministra Pelhana, ki je obljubil podporo tudi ureditvi Pleteršnikove domačije.
Pišece, 11. februarja - "Ob tem, kako polna usta slovenske kulture imajo mnogi v Sloveniji, sploh ne bi smelo biti težko uresničiti zamisel o kulturnem tolarju, žal pa vseeno premnogi vidijo samo sebe in svoje projekte," se je na današnji tiskovni konferenci, sklicani v pišeškem župnišču, hkrati odrezal in nekako po-tarnal kulturni minister Sergij Pelhan. S svojimi sodelavci si je prišel ogledat, kako napredujejo priprave na bližajočo se proslavo ob stoti obletnici izida Pleteršnikovega slovarja, priložnost pa je izrabil še za predstavitev zamisli o t. i. zbiranju kulturnega tolarja in o novi organiziranosti (decentralizaciji) kulture.
Reorganizacija je potrebna zato, da bo kultura lahko nekako preživela vse šoke, ki jo čakajo ob decentralizaciji lokalne samouprave, razdruževanju in združevanju občin ter ob borbah za uveljavitev različnih interesov. V skladu z novo kulturno politiko, kot jo je imenoval minister Pelhan, bo vsaka občina dolžna skrbeti za svoje kulturne ustanove. Občinske knjižnice bodo (na primer) preimenovali v
območne in jih centralizirali za čas, v katerem se bodo nove občine morale domeniti o vseh potrebnih podrobnostih. Minister se zaveda pomena, ki ga imajo knjižnice za opismenjevanje, izobraževanje in rast narodove kulture. Zato bo država so-
financirala dohodke zaposlenih, občine pa bodo dolžne skrbeti za vzdrževanje stavb. V šestih letih naj bi na ta način zbrali 12 milijard tolarjev. Pol sredstev, zbranih z napovedano novostjo, t. i. kulturnim tolarjem, bo namenjenih obnovi kulturnih institucij
Na tiskovni konferenci (od leve): Darko Bukovinski, Franc Ornik, Marjanca Ogorevc in Sergij Pelhan. Pelhan: "Slovesnost bo letos septembra in pokrovitelj bo Milan Kučan. Dotlej bomo obnovili Pleteršnikovo hišo, v kleti bomo postavili vinarski muzej, zgoraj pa bodo spominski prostori. Vsaj 50 % sredstev bo prispevala država, glede na demografsko ogroženost okolja pa morda celo več. Sedanji lastnik objekta je eden redkih v Sloveniji, ki ne terja visoke odkupnine. Obstaja tudi predlog za ponatis slovarja." Franc Ornik: "V župnijski kroniki je zapisano, da so se slovesnosti ob deseti obletnici Pleteršnikove smrti udeležili vsi deželni predstavniki razen dveh. Sedaj pa smo v svojih prizadevanjih precej osamlje-
(knjižnice, muzeji...), ustvarjalni in posredniški kulturi, pol pa za obnovo kulturnih spomenikov ter varstvo kulturne in naravne dediščine. Od sedanjih treh naj bi namreč Slovenija povečala del svojega ozemlja, ki bo užival zaščito nacionalnih parkov, na osemnajst odstotkov. Za obnovo naše bogate bere kulturnih spomenikov, ki niso v lasti države (80 % jih je v cerkveni posesti), bodo lastniki dolžni prispevati polovico vrednosti.
Sergij Pelhan: "Sicer pa naj ne bo nova finančna politika namenjena samo polnjenju proračuna, ampak naj se delno opira tudi na davčne olajšave za tiste lastnike, ki kulturne spomenike vzdržujejo." Skušali bodo doseči tudi popravilo napak, ki že so v davčni politiki do kulture, saj so se zaradi nje vse storitve v kulturi že podražile za 80 %. Žal že dejstvo, da je moral minister svojo zamisel o vodenju kulturne politike priti razlagat Slovencem v odmaknjene Pišece, in zavest, da bo treba slovensko kulturo (rekli smo ji steber slovenstva, temelj naše države) reševati pred finančno katastrofo, povesta dovolj o tem, kako zlahka bo ta zamisel "šla skozi". (Ika)
notranji minister na obisku pri VHZ HršHo
Neja se boljše varuje v sodelovanju s prebivalstvom
Minister Bizjak si je v okviru rednega obiska pri UNZ Krško v Brežicah ogledal na novo urejene prostore za dežurnega v brežiški PP in imel še novinarsko konferenco.
Brežice, 18. februarja -"Število ilegalnih prehodov meje narašča, samo v letu 1993 smo prijeli 1880 oseb in 230 organizatorjev prehodov ter razkrili veliko število kaznivih dejanj, posebej v organiziranem kriminalu (tatvine avtomobilov)." To so podatki, ki smo jih slišali v uvodnem delu konference.
Minister Bizjak je nadaljeval: "Dolg države Slovenije do policije je, da zagotovi primerne pogoje za delo policije. Območje, ki ga pokriva UNZ Krško, je specifično. Novonastala državna meja je spremenila življenje pre-
bivalstva ob meji. Spremenila je tudi delo policije. Varovanje državne meje je težka naloga, ki jo UNZ Krško uspešno opravlja.
Ljudem, ki živijo ob meji, je pomembno zagotoviti čim bolj normalne pogoje za življenje, saj je v našem interesu, da v sodelovanju z obmejnim prebivalstvom varujemo državno mejo. Zakon o demografsko ogroženih in manj razvitih območjih (v njegovi pripravi sodeluje več ministrstev) mora imeti v ospredju obmejna območja. 'Zelena meja' je medresorski projekt, ki temelji na izgradnji infrastrukture v ob-
Minister Ivo Bizjak in načelnik UNZ Krško Rajmund Veber s sodelavci in funkcionarji brežiške občine. (Foto: Pilip)
mejnih območjih, od lokalnih cest, maloobmejnih prehodov do telefonskih zvez za cele vasi ali posamezne kmetije (in tudi uporabe mobitelov, če je to bolj ugodna rešitev). Status prebivalcev ob meji je v veliki meri odvisen od meddržavnih odnosov med Hrvaško in Slovenijo. V teku so pogajanja s Hrvaško o določitvi državne meje, doseči moramo sporazum o obmejnem prometu, o režimu gibanja ob meji. Če ne bo celovitega dogovora s Hrvaško, bom resornim hrvaškim kolegom ponudil urejanje teh problemov na lokalnem nivoju, kjer je to mogoče."
Po ministrovih besedah naj bi država za vse potrebne objekte, prostore in opremo, ki so potrebni za delo policije, poskrbela - v skladu s finančnimi možnos- -trni - do konca prihodnjega leta. Z morebitno uvedbo prometa med Beogradom in Zagrebom bo obmejni prehod Obrežje postal premajhen, zato je treba razmišljati o razširitvi. Cesta Obre-žje-Ljubljana bo spet osrednja slovenska prometnica, kljub temu da ni v prioritetnem razredu za izgradnjo avtocest.
Minister je odgovoril tudi na nekaj     novinarskih    vprašanj.
Tako smo od njega slišali, da se legalizacija črne gradnje mejni prehod Obrežje pospešeno pripravlja, največji zaviralci pa da so lastniki zemljišč. Za objekt bivše TO, ki zaklenjen stoji zraven brežiške policijske postaje, je minister dejal, da bo zadevo rešila vlada, in pristavil: "Policija je od armade prevzela varovanje državne meje in bi lahko prevzela tudi nekaj objektov armade, kljub temu da smo nekaj že dobili. T. i. "brežiški sindrom" - oficirji bivše JLA so tudi bili tema zanimanja. Minister je pojasnil, da delajo od primera do primera, informacije iz sredstev obveščanja (različni spiski) da so le delno točne, deloma gre za ljudi, ki jih ni več tu, deloma za take, ki ne obstajajo. V dodatnih pojasnilih ministrovih sodelavcev smo slišali podatek, da je v Brežicah v postopku 20 državljanov RS za odvzem državljanstva. Največji problem je dokazovanje krivde o sodelovanju v agresiji.
Minister Bizjak je odločno de-mantiral namigovanja, da obstaja spor med ministrstvom za obrambo in njegovim ministrstvom. Ovrgel je tudi trditve, da se odnosi med ljudstvom in policijo zaostrujejo. (Pilip)
Redni zbor SKD - 00 Krško
Krško, 11. februarja - SKD - občinska organizacija Krško je imela svoj redni zbor. Člani in vodstvo občinskega odbora ter delegati krajevnih odborov smo gostili g. Izidorja Rejca, poslanca v DZ in predsednika sveta stranke SKD, in g. Franca Černeliča ter Jožeta Ašiča. predsednika 00 Sevnica. Gostje so nam spregovoriti o lokalni samoupravi, o lastninskem preoblikovanju, o odgovornosti do denacionalizacije, o lastninskih certifikatih in odgovarjati na mnoga aktualna vprašanja delegatov. V imenu vodstva stranke je njen predsednik Danilo Siter podal poročilo o delu in predstavil celoletni program dela stranke SKD do volitev '94.
Milo* Kukovičlc, tajnik SKD - OO Kriko
Posavski derbi RK Krško: RK AFP Dobova
RK Krško je v lepi tekmi zasluženo premagal dobovsko ekipo (več na 13. strani). Na spodnji sliki: Nekaj občinstva se je obleklo pustni soboti primerno. (Foto: Jože Arh)
LETNA KONFERENCA
SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE
- PODRUŽNICE KRŠKO
Slovenska ljudska stranka - podružnica Krško vabi vse člane in simpatizerje na letno konferenco, ki bo v nedeljo, 27. februarja 1994 ob 9. uri v sejni sobi A občine Krško.
Pregledali bomo dosedanje delo stranke in zastavili nove naloge z upoštevanjem nove lokalne samouprave.
Konferenco bomo zaključiti s prigrizkom in dobro domačo kapljico.
Vljudno vabljeni!
¦^3V7T3
NAŠ GLAS 4, 24. februarja 1994
Projektna naloga
Skupni koncept ravnanja z odpadki v PosavJ
Za Posavje lahko trdimo, da je eno tistih območij v Republiki Sloveniji, ki nima zadovoljivo rešenega
ravnanja z odpadki.
Posavje - Ocenjuje se, da smo v letu 1991 na območju Posavja "pridelali" 14.290 ton komunalnih odpadkov. Reden odvoz teh odpadkov ima v vsaki občini zagotovljeno približno 40 % prebivalcev. Razen na manjšem območju občine Sevnica ni urejeno ločeno zbiranje. Odlaganje je mogoče na dveh deponijah, pri Dobovi in Spodnjem Starem Gradu, poleg teh pa imamo še nebroj črnih odlagališč, ki so razširjena po celotnem območju Posavja in ogrožajo tla ter podtalnico. Ker so izkušnje pokazale, da problematika ravnanja z odpadki zahteva širok in sistematičen pristop k reševanju, so se izvršni sveti skupščin občin Brežice, Krško in Sevnica odločili, da pristopijo k izdelavi skupnega koncepta ravnanja z odpadki na območju Posavja.
Kot smo že poročali v prejšnji številki, so 9. februarja predsedniki IS posavskih občin in predstavniki izvajalcev (A. S. A. Slo-venica, Savaprojekt Krško in CRP iz Brežic) podpisali pogodbo o izdelavi projektne naloge. Projekt je predstavil mag. Kreši-mir Fink in ob tem dejal: "Danes je srečen dan, jutri pa bo deloven. Od uspešnosti prvega koraka, ki smo ga opravili danes, je odvisen cel projekt." Sodelujoči so si bili edini, da se mora 78.000 ljudi, ki živijo v Posavju,
zavedati problema z odpadki. Zato so se obrnili tudi na novinarje, da ljudem posredujemo informacije o projektu oz. vzpostavimo sodelovanje z javnostjo. Mag. Fink je še poudaril: "Zavest ljudi je takšna, kot je, primerna času, v katerem živimo. Naučiti se bomo morali komuniciranja, s tem pa mislim predvsem na pogovore z ljudmi." (Galex)
Šest podprojektov
Projekt skupnega koncepta za ravnanje z odpadki v Posavju sestoji iz šestih podprojektov:
1. Popisani in analizirani bodo komunalni, industrijski in posebni odpadki po vrstah in količinah, izdelan bo kataster odlagališč in predlogi za sanacijo neprimernih odlagališč ter analiza  sedanjega  ravnanja z
odpadki v Posavju s predlogi za izboljšanje.
2.  Predvidena je izdelava predloga informacijskega sistema o odpadkih za Posavje, ki bi se uskladil z republiškim informacijskim sistemom. Do vzpostavitve slednjega pa naj bi uvedli zbiranje podatkov o odpadkih na celi poti od izvora do končne obdelave. Tako dobljeni podatki naj bi služili pri izdelavi predpisov o ravnanju z odpadki.
3.  Izdelani bodo kriteriji za izbor lokacije regijske deponije, opravljen bo izbor med možnimi lokacijami v treh stopnjah, ki se bo zaključil s predlogom najprimernejših lokacij. Izdelan bo predlog za sanacijo sedanjih deponij.
4.  Izdelani bodo predlogi za ravnanje z odpadki, ki bodo te-
meljili na omejevanju nastajanja odpadkov, njihovem ločevanju pri izvoru, obdelavi (predelavi) in predlogih za ponovno uporabo odpadkov kot sekundarne surovine ter odlaganje neuporabnih odpadkov na ustrezno deponijo z urejenim tesnjenjem dna, lovljenjem in čiščenjem izcednih vod ter izkoriščanjem bioplina.
5.  Pri izdelavi projekta skupne posavske deponije je predvidena njegova javnost od vsega začetka. Mišljeno je informiranje in izobraževanje, ki naj bi občanom omogočilo neposreden, formalen in neformalen vpliv na oblikovanje vsebine projekta in odločanje v posameznih fazah izvedbe. V peti podprojekt je zato poleg podrobnega informiranja občanov vključeno tudi organiziranje ekološke šole, ogleda moderno urejenih deponij za kritične skupine občanov, vključevanje otrok v reševanje problemov v sodelovanju z izobraževalnimi ustanovami.
6.  Izdelan bo predlog organiziranosti izvajalcev na področju ravnanja z odpadki v Posavju, ki bo temeljil na zamisli, da se ustanovi podjetje za ravnanje z odpadki v Posavju in izdelajo programi razvoja komunalnih podjetij v občinah Brežice, Krško in Sevnica, ki bi svojim sedanjim opravilom pri ravnanju z odpadki po možnostih dodala še sortiranje.
Vprašanja SO Sevnica za slovensko vlado
Kdaj bo telefonski
priključek za vse
enako vreden?
Državna svetnika Franc Clinšek in Fedja Klavora bosta vprašanja Sevničanovpostavila preko državnega sveta.
Ukrepi slovenske vlade v zadnjih dveh letih so že pripeljali do znižanja cen telefonskih prkiključkov. Cene, ki so bile ob tem po PTT-enotah različne, naj bi se v nekaj letih poenotile, dvignila pa naj bi se cena impulza. Zakaj že danes, kljub ustanovitvi enotnega PTT-podjetja Slovenije, telefonski priključek ni dostopen vsem državljanom Slovenije pod enakimi pogoji, skupaj s Sevničani sprašujeta Glinšek in Klavora v predlogu dr. Ivanu Kristanu, da naj državni svet od vlade in ministrstva za promet in zveze zahteva odgovore na naslednja vprašanja:
- ali je mednarodni kredit za razvoj telekomunikacij zavrnjen ali le odložen;
-  kaj je razlog, da še do sedaj ni enotne cene telefonskega priključka v vsej Sloveniji:
- kaj bo naredila vlada za izenačevanje cene telefonskega priključka v vsej Sloveniji in kdaj bo prišlo do enotne cene;
- kaj bo naredila vlada za izenačevanje razvitosti telefonskega sistema v vsej Sloveniji, ko imamo še vedno področja s po tremi telefonskimi priključki na 100 prebivalcev, ali pa ko 25 km dolga dolina Trente z vsemi pogoji, kjer naj bi razvijali turizem, nima niti ene javne govorilnice? Vsa ta območja so v večini primerov hribovita, nerazvita in obmejna.
V utemeljitvi predloga za državni svet je zapisano naslednje: "Nadaljevanje izgradnje telefonskega omrežja naj bi potekalo tudi s sredstvi mednarodnega kredita, ki pa je po informaciji vodstva PTT Slovenije padel v vodo, zato je UO PTT Slovenije predlagal posameznim območnim enotam, da za realizacijo planiranih investicij za leto 1994 poleg maksimalne cene telefonskega priključka od bodočih naročnikov pridobijo kredite po 1000-1500 DM na priključek, z enoletnim moratorijem in 2 % letno obrestno mero.
Tak način zagotavljanja potrebnih sredstev za realizacijo planiranih investicij naj bi veljal predvsem za celjsko in novomeško PTT, ljubljanska in koprska pa z že tako najnižjo ceno telefonskega priključka (le 61.000 SIT) v tako dodatno zbiranje sredstev ne bosta šli. Cena telefonskega priključka za novomeško PTT je 106.000 SIT + stroški priključitve, kar je za dobrih 70 % več kot v Ljubljani, zato je dodatno zbiranje sredstev od bodočih naročnikov, ki ni enotno urejeno znotraj PTT Slovenije, nesprejemljivo.
Da ne bi zaradi izpada mednarodnega kredita prišlo do upočasnitve realizacije letošnjih planiranih investicij, je potrebno PTT sistemu kot celoti zagotoviti druge dodatne vire.
Letna skupščina Društva diabetikov Posavja
Zdi*uieno nastopanje je že prineslo koristi
Letos želijo doseči uvrstitev v zakonodajo o invalidih in humanitarnih organizacijah.
Brežice, 19. februarja - Posavsko Društvo za boj proti sladkorni bolezni je med najbolj aktivnimi v Sloveniji. Na današnji redni letni skupščini društva je njegov predsednik Ivan Živič spomnil prisotne - zbralo se jih je več kot 160 -, kako so v društvu preživeli lansko leto. Poleg uspešne organizacije dneva Posavskih diabetikov v Termah Čatež so za svoje člane organizirali izlet v Logarsko dolino, predstavniki društva so se udeležili srečanja diabetikov iz dežel Alpe-Jadran v Celovcu ter posvetovanja, ki ga je pripravilo Zdravilišče Rogaška Slatina. Ob veliki pomoči zdravstvenih delavcev v Krškem, Brežicah in Sevnici so skrbeli za boljšo kontrolo krvnega sladkorja pri dia-
betikih in v okviru diabetološke ambulante v Brežicah razdelili aparate za ta namen. Posebna zahvala za dobro sodelovanje gre dr. Vandi Kostevc Zorko, vodji diabetološke ambulante. Ob materialni pomoči občinskih organizacij RK Brežice, Krško in Sevnica so obiskali 85 svojih članov invalidov in jim izročili darila.
Posavsko društvo diabetikov se je v letu '93 vključilo v Združenje društev Slovenije za boj proti sladkorni bolezni, kar ocenjujejo za zelo pozitivno. "Samo s povezovanjem in organiziranim delovanjem smo lahko dosegli to, kar danes imamo -brezplačno zdravljenje sladkornih bolnikov in veliko število sponzorjev, ki finančno podpira-
jo naša društva," je rekel Štefan Temlin, predsednik Zveze DS, ki se je kot gost udeležil skupščine.
Lani je Društvo diabetikov Posavja v svojih vrstah imelo 387 članov, letos pa jih nameravajo vključiti še več. V programu za leto '94 so si začrtali še boljše povezovanje z drugimi regionalnimi društvi in skupno delovanje preko Zveze društev za boj proti sladkorni bolezni. Predvsem si bodo poskušali izboriti, da jih ne bo omejeval nov zakon o društvih. Zveza poskuša priti v skupino 10 društev invalidov, ki jih bo obravnaval poseben zakon o invalidih in humanitarnih organizacijah. Dr. Vanda Kostevc Zorko je prisotne seznanila s smernicami za oblikovanje nacional-
nega programa za sladkorno bolezen. Cilj programa je varnejše življenje sladkornih bolnikov - z dobro organiziranostjo, dobrim strokovnim delom, dobrim sodelovanjem bolnikov zmanjšati kronične komplikacije, ki nastajajo pri sladkorni bolezni.
Društvo diabetikov Posavja bo letos nadaljevalo sodelovanje z vsemi tremi ambulantami za diabetike, pomagali bodo socialno ogroženim članom, organizirali strokovna predavanja in ekskurzijo v zdravilišče Strunjan in - odprti bodo za vse, ki se jim želijo pridružiti.
Udeležencem skupščine sta se predstavila profesorja Elizabeta in Drago Križanič s programom ljubezenskih pesmi. (Branka Bjegovič)
Zakonodaja o žrtvah fašističnega nasilja
Zasavci vzdržujejo stike s poslanci
Hrastnik, februarja - Delegacija nekdanjih izgnancev iz Zasavja se je pred februarsko obravnavo predloga zakona o žrtvah fašističnega nasilja v državnem zboru o tem predlogu pogovarjala z Miranom Potrčem, vodjo poslanske skupine ZLSD. Obljubil jim je podporo
svoje poslanske skupine in predlagal, da se z delegacijo ponovno sestane potem, ko bo parlament poleg omenjenega zakona obravnaval še zakona o veteranih in odkupnini, da bi skupaj pretehtali sklepe, ki bodo sprejeti. Miran Potrč je dejal, da bo povabil tudi svojega zasav-
skega kolega Mirana Jeriča, da podpre stališča članov Društva izgnancev Slovenije.
Zasavska delegacija je postavila tudi vprašanje, ali se bo vladna delegacija udeležila 6. mednarodne konference o zakonodaji v zvezi z nekdanjimi borci in žrtvami vojne, ki bo od
13. do 16. marca letos v Lisboni. Menijo namreč, da bi se je Slovenija morala udeležiti, saj bi tam lahko razložila stališča in zahteve vseh kategorij naših upravičencev - žrtev nacifašistične-ga nasilja iz 2. svetovne vojne.
(Rudi Matkol
EBRD in SKB banka podpisali pogodbe
V bodoče bodo manjša in srednje velika privatna podjetja v Sloveniji lažje prišla do kreditnih sredstev. 18. februarja 1994 sta Evropska banka za obnovo in razvoj (E. B. R. D.) ter SKB banka, d. d., v Londonu podpisali pogodbo o najemu kredita.
Kredit v višini 50 milijonov DEM (26 milijonov ECU) bo SKB banka uporabila za srednjeročno in dolgoročno financiranje investicijskih projektov, financiranje začetnega obratnega kapitala ter za odkup delnic v podjetjih, ki se lastninijo. Cilj banke je izboljšati nadzor in upravljanje v podjetjih ter povečati njihovo učinkovitost. Kreditojemalci bodo privatna podjetja ali pa družbena podjetja, ki so v postopku lastninjenja.
Mario Sarcinelli, podpredsednik EBRD., je ob tej priložnosti povedal: "Ta kredit bo pospešil razvoj privatnega sektorja v Sloveniji. SKB banka bo pomagala pri ponudbi financiranja inovacij in pri izboljšanju kakovosti storitev v privatnem sektorju slovenskega gospodarstva."
Cvetka Selšek, izvršna direktorica SKB banke, pa je dejala:
"Zelo smo zadovoljni, da smo prva slovenska banka, ki je sklenila tako pomembno kreditno pogodbo z EBRD. Prepričani smo, da bodo tako zagotovljena sredstva pomembno vplivala na slovensko gospodarstvo. Pri tem je najvažnejše, da se je Slovenija ponovno vrnila na mednarodno tržišče kapitala in da je prvi kreditodajalec prav Evropska banka za obnovo in razvoj.
SKB banka je bila ustanovljena 29. decembra 1989 kot d.d. To je druga največja banka v Sloveniji po številu poslovnih enot in po obsegu kapitala ter vodilna po stopnji rasti. Cilj banke je postati močna, univerzalna banka s popolno ponudbo storitev za občane in drobno gospodarstvo, prav tako pa tudi v mednarodnem poslovanju in na področju investicijskega bančništva. SKB banka je ena redkih bank, ki nima neporavnanih reprogramiranih dolgov iz preteklega poslovanja v nekdanji Jugoslaviji.
Dodatne informacije: Cvetka Selšek, SKB banka, telefon: 061/302-027.
Pivn i ca
Pivnica APOLON
vabi staro in mlado!
Pridite
na požirek dobrega piva
in kozarec klepeta s prijatelji!
NAŠ GLAS
NAš GLAS - SKUPŠČINSKE DELEGATSKE INFORMACIJE - Izhaja štirinajstdnevno ob sredah - Izdaja: IND0K center Skupščine občine Krško - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Članica uredništva: Irena Godec - Uredništvo: CKŽ 23, 68270 Krško, telefon: (0608) 21-868, telefax (SO Krško): (0608) 21-828, 21-678 - Grafična priprava in tisk: Papiroti - vse iz papirp Krško, d.o.o. - Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje Republike Slovenije št. 23/160-92, izdanega 5. marca 1992, se za Naš glas plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5% . - Za točnost podatkov in informacij, ki so objavljeni kot uradna obvestila, pojasnila ali strokovna gradiva, odgovarjajo posamezne službe, organi oziroma strokovni delavci, ki so pod temi besedili podpisani. - Rokopisov in slik ne vračamo.
Še en pogovor o romskem vprašanju
Sprejeti je treba obvezujoče sklepe
Rešitev za Rome ni geto, taborišče, sploh pa ne sredi gozda, kjer ni pogojev za preživljanje, menijo v KS
Cerklje ob Krki._________________________________________
Izredna seja iS BO Krško
Romov nože sprejeti nihče
"To je največji problem komasacije Krško polje in zanima me, kam preseliti Rome," je poudaril sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Gabriel Metelko.
Brežice, 16. februarja - Do
pogovora med sekretarjem za notranje zadeve, predstavniki KS Cerklje, občinskih institucij in slovenske vlade je prišlo zaradi konkretnega problema: Cerk-Ijanci so zahtevali, da se porušijo tri barake, postavljene - IS je to odločitev prepustil sekretarju Ivanu Kapušinu - za Rome, ki so se v romsko naselje Krušče pri Gazicah preselili potem, ko je KS Dobova zagrozila, da bo zaprla sanitarno deponijo v Lo-čah, če Romi ne odidejo. Zdaj tudi v KS Cerklje zahtevajo, da se "dobovski" Romi odstranijo, njihova odselitev pa naj bi bila le začetek celovitega reševanja romskega vprašanja za 39 članov desetih romskih družin, kolikor jih je zdaj po uradnih podatkih v občini Brežice.
Po besedah udeležencev sestanka je brežiški izvršni svet že
pred dvema letoma dobil nalogo, da pripravi strokoven predlog za rešitev tega vprašanja, a se doslej ni še nič premaknilo. Študija, ki jo je po naročilu Zavoda za prostorsko načrtovanje izdelal krški Savaprojekt, je po mnenju Cerkljancev popolnoma neuporabna, ker je v njej zamišljeno romsko naselje na isti lokaciji. Franc Zorko, predsednik sveta KS Cerklje: "To zemljišče je delno privatno, delno pod denacionalizacijskimi zahtevki, tu ni nobenih pogojev za življenje in preživljanje. V takšnem getu ni mogoče doseči socializacije Romov, moramo jim dati pogoje, v kakršnih živimo mi, z možnostjo pridelave hrane in kakšne zaposlitve. Poskrbeti je treba, da bodo vsi otroci hodili v šolo in vrtec." Pripravljeni so obdržati "svojih" pet romskih družin, skupaj z občino bi poi-
Boris Hudorovič in Tone Kosec, predstavnika Romov na sestanku. T. Kosec: "Romi v Krušče nismo šli sami od sebe, smo pa tam ostali. Tam ni dobro za življenje. Podi so gnili, prepih v barakah, vse do ceste blato. Vaščani so dobri, pomagajo nam. Mi bi tudi radi delali, če bi imeli kaj. Tudi v Brežice bi šel živet, samo z drugimi ne. Če eden krade, so vsi Cigani krivi, in zmeraj samo Cigani." Cerkljanci vedo, da je bil Tonetov oče ves čas zaposlen in je dočakal pokojnino.
Vojko Sotošek, Vida Javornik (predstavnica upravičencev do denacionalizacije), Tine Grame (Gazice), Jernej Zorko (delegat v občinski skupščini). T. Grame: "Ni res, da hočemo Romom z razselitvijo uničiti njihovo nacionalno identiteto. Organiziranje naših zdomcev nam pove, kako se jo kljub razseljenosti da ohranjati."
skali prazne stavbe in zemljišča, ki bi jih lahko dali Romom.
Peter VVinkler iz vladnega urada za narodnosti se je strinjal, da je Romom treba zagotoviti še druge pogoje poleg strehe nad gavo. "Iz dolgoletnih izkušenj vem, da nihče ne krade za hobi," je pripomnil in dodal, da bi se v državnem proračunu našel denar za celovite rešitve, a le na osnovi programov, teh pa doslej iz občine Brežice ni bilo.
Urbanistični inšpektor Vojko Sotošek je opozoril, da so poleg romskih barak na tem območju še druge črne gradnje in bo moral ukrepati proti vsem.
Udeleženci sestanka tokrat želijo priti do obvezujočih sklepov. Zato pričakujejo, da bo skupščinsko predsedstvo njihove predloge predstavilo skupščini, ta naj bi jih verificirala in konkretnim posameznikom oz. službam dala konkretne naloge s časovnimi roki. Predlagajo na-
slednje: da se črno naselje takoj poruši, priseljeni družini pa se takoj oz. čim prej odselita; da se ostali Romi razseljujejo postopoma, nekaj jih ostane v KS Cerklje; da se vzporedno rešujejo še problemi zaposlovanja, predšolske in šolske vzgoje, zdravstvenega varstva; da se morajo dela za Rome temeljito lotiti občinski IS in njegove strokovne službe, center za socialno delo, zavod za zaposlovanje, šole in vrtci, iskati pa je treba tudi predloge in finančno pomoč države. Ker je krog udeležencev tako širok in da bi bila zagotovljena moč ukrepanja, za nosilca te naloge predlagajo izvršni svet.
Ivan Kapušin: "Zdaj sem jaz vsega kriv, ker sem poskrbel tistim Romom za streho nad glavo, zato bom IS predlagal, da ne pridem v komisijo, ki jo bo za izvrševanje teh sklepov najbrž treba ustanoviti."
Krško, 21. februarja - SO Krško je že pred nekaj leti sprejela odločbo o uvedbi ko* masacijskega in melioracijskega postopka na območju Krško polje II. Izvajalec komasacije, Geodetski zavod Ljubljana, je opravil že približno polovico potrebnih del; izdelana je bita idejna zasnova ureditve komasacijskega območja, ovrednotena so bila kmetijska zemljišča, izveden mejni ugotovitveni postopek, potem pa se je ustavilo. Nerešeno romsko vprašanje v naselju Kerinov grm predstavlja ključno oviro za nadaljevanje oz. izvedbo komasacijskega postopka. Zato IS predlaga sprejetje začasne rešitve, o tej pa se mora odločiti občinska skupščina.
Izvršni svet je sprejel sklep, da se vsem prosilcem, katerih vloge ustrezajo razpisanim pogojem, odobri subvencija za čas posojila v višini 10 odstotnih točk realne obrestne mere (r) in se z njimi sklene ustrezna tripar-
tttna pogodba.
IS je sprejel predlog odloka o lokacijskem načrtu za rekonstrukcijo Strme poti in križišča s Cesto 4. julija, vključno z dovozom k VVZ Krško, in sklep o izdelavi novega turističnega prospekta Posavja. Za oblikovno in vsebinsko pripravo prospekta bo skrbel uredniški odbor, občino Krško pa bo zastopal Matej Suhač iz Kostanjevice.
S predvideno novo zakonodajo na področju uprave tn lokalne samouprave se bodo naloge obstoječih občin razdelile. Zato je potrebno pred reorganizacijo občin poiskati rešitev za ohranitev nekaterih dejavnosti, med katere sodi tudi izdajanje časopisa Naš glas. Zato je IS sprejel predlog za razrešitev problematike tega časopisa in zagotovitev pogojev za nadaljne izdajanje. To pa pomeni, da se mora časopis konstituirati kot samostojno podjetje, ker v okviru novih občin za takšno dejavnost ni prostora. (Galex)
Seja IS SO Sevnica
Osnutek občinskega
proračuna na red za
skupščino
Slovensko vlado bodo pozvali, naj plazove obravnava kot naravne nesreče in jih pomaga sanirati.
Seja IS SO Krško
Nov bojler za vrtec
Naročili bodo študijo o načinu ogrevanja bazena v Brestanici.
Prejeli smo
Krško, 17. februarja - Izvršni svet SO Krško je sprejel osnutek odloka o organizaciji, ustanavljanju in delovanju zašči- -te in reševanja v občini Krško. Osnutek odloka določa organizacijo, pripravljanje in delovanje civilne zaščite in drugih sil zaščite in reševanja ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter ob vojnih dejavnostih, enotnost vodenja vseh struktur, ki sodelujejo pri zaščiti in reševanju, organizacijo odkrivanja in spremljanja nevarnosti ter obveščanja o njih. Zaradi koristnosti v zaščiti in reševanju tistih dejavnosti, s katerimi se redno ukvarjajo, so v odlok vključena tudi nekatera društva: Radioklub Krško in Prekopa (UKV zveze), Društvo potapljačev Vidra Krško (reševanje na vodah), Klub jamarjev Kostanjevica (reševanje iz jam in iz ruševin), Planinsko društvo Bohor Senovo (postavitev začasnih bivalnih naselij).
IS je sprejel sklep, da bo od 26. 2. do 26. 3. javno razgrnjen predlog odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora v občini Krško, ki obravnava nedovoljene posege v prostor.
Za izdelavo treh projektov je IS izbral tri ponudnike iz Krškega: za pokopališče v Krškem Savaprojekt, za pokopališče Le-skovec Elite in podjetje Kanja za semaforizacijo križišča magistralne ceste M10-3 (CKŽ) in Gubčeve. Pretehtali so tudi po-
nudbe za vzdrževanje javnih objektov in odobrili takojšnjo zamenjavo kombiniranega bojlerja v VVZ Krško, sanacijo strehe na OŠ Leskovec, izvedbo klimati-zacije v bazenu OŠ Krško in izdelavo študije o izbiri optimalne variante za ogrevanje bazena v Brestanici.
IS je sklenil, da občina Krško prenese na IR Inženiring Krško lastništvo nad tehnično dokumentacijo za gradnjo stanovanjskih objektov s posebno pogodbo, s katero IR Inženiring priznava občini 20-odstotni lastninski delež na novograjenih objektih, občina pa bo podjetju v letu 1994 dodelila posojilo (na podlagi razpisa posojil za neprofitne stanovanjske organizacije) v višini 40 % vrednosti stanovanjske površine objektov.
IS je dal soglasje Salomonovemu oglasniku za oddajanje s Trdinovega vrha, ker želijo razširiti slišnost radia.
Sprejeta je bila sestava komisije za koordinacijo pri izgradnji novega šolskega centra v Krškem. Predsednik komisije je Branko Jane, podpredsednik Robert Kerin, člani pa Franc Je-nič, Marina Cankar, Milka Kos, Franc Filipčič, Franc Glinšek in Alojz Fabjančič.
Po seji IS so se veselili tudi člani Šahovskega kluba Triglav Krško, ki so jim odobrili 100-od-stotno subvencioniranje najemnine za prostore na CKŽ 12, in sicer od 1.10.1993 dalje. (Galex)
Vsa lokalna samouprava bo ostala v središčih,
ker je zakon pisan na kožo mestom in njihovim potrebam, nikakor pa ne po meri podeželja
Sedanja krajevna skupnost Veliki Trn je bila leta 1954 samostojna občina v okviru tedanjega okraja Krško. Imela je osnovno šolo in več kot 1.200 prebivalcev. Danes je teh precej manj, izgubili pa smo tudi šolo. Kljub temu ostajamo geografsko, gospodarsko in kulturno zaokrožena celota, ki je prometno dobro povezana z Leskovcem in Krškim, s katerima smo najtesneje povezani na šolskem, zdravstvenem in drugih področjih.
Ob reorganizaciji lokalne samouprave prebivalci sedanje krajevne skupnosti Veliki Trn ne razmišljamo o lastni občini, saj se zavedamo, da zanjo nimamo zakonskih pogojev. V sedanjih razpravah je očitna prepričanost, da bi svoje interese lahko najbolje uveljavljali v okviru nove občine Krško. Za to pa bi morali skupaj zagotoviti naslednje temeljne pogoje:
1.   Območje Velikega Trna mora ohraniti status krajevne skupnosti, kar zakon o lokalni samoupravi dovoljuje.
2.   V okviru take krajevne skupnosti bi Veliki Trn moral obdržati nekatere "državne funkcije", vsaj ali najmanj sedež krajevnega urada.
3.  V novi občini Krško bi morali zagotoviti, da bi vsi njeni sestavni deli (krajevne skupnosti) imeli svoje predstavnike v ob-
činskem svetu, čemur bi morali prilagoditi volilni sistem.
4. Delitev nove občine na krajevne skupnosti ter rajonske in vaške (četrtne) skupnosti bo treba opredeliti v občinskem statutu. Zavzemali se bomo, da bomo že pri določitvi referendumskega območja za novo občino dobili zagotovila vseh bodočih "partnerjev", da bo notranja organizacija nove forme lokalne samouprave taka, kot si to prizadevamo na Velikem Trnu. Le tako bomo ohranili zaupanje v demokratičnost sprememb, ki bi morale prav pri preobrazbi lokalne samouprave uveljaviti interese slehernega občana.
Svet KS Veliki Trn
STUDIO BREŽICE
¦mm
Sevnica, 17. februarja - Na svoji seji je izvršni svet SO Sevnica sprejel zaključni račun občinskega proračuna za leto '93 ter osnutek letošnjega občinskega proračuna. Ta naj bi znašal 612.272.000 SIT ali 9 % več kot lani. Za približno 20 % je predlagano povečanje sredstev za obrambo, predvsem zaradi realizacije nalog, ki jih je naložila republiška inšpekcija, več denarja bo namenjeno tudi za požarno varnost (nabava vozila), gradnjo telovadnice in OO ZZB NOV, ki bo letos praznovala 50. obletnico ustanovitve Kozjanskega odreda.
Poleg tega so na seji sprejeli vrsto informacij in poročil: poročilo o delu upravnih organov občine Sevnica (posebej so pohvalili dobro pripravljeno poročilo sekretariata za obrambo), poročilo o delu požarne inšpekcije, informacijo o izvajanju lokalne
samouprave in o spremembi števila volišč na referendumu (gre za njihovo racionalizacijo) ter informacijo o podpisu pogodbe za izdelavo projekta "Skupni koncept ravnanja z odpadki v Posavju." Ponovno je IS obravnaval poročilo sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora o cestni problematiki v sevniški občini in sklenil, da se na vlado oz. njena ministrstva naslovi apel za obravnavanje plazov (posebej plazu Orehovo) kot naravne nesreče, ki je občina ne more sama rešiti.
IS SO Sevnica je dal soglasje brežiški bolnišnici za donator-sko akcijo zbiranja sredstev za nakup sodobnega ultrazvočnega aparata, prošnjo Salomonovega oglasnika, d.o.o., za soglasje za razširitev slišnosti na območju Posavja in Dolenjske pa bodo odstopili Svetu posavskih občin. (B.B.)
88,9 in 95,9 Mhz
Kar Jan Kurnšk o ne vi lokalni sameupra vi:
"Slovenska Javnost
ni dovolj seznanjena
s posledicami4*
"Temeljni problem reorganizacije je v tem, da za prihodnje delovanje lokalne samouprave niso znani viri financiranja, zakon jih ne predpisuje. Zato obstaja bojazen, da bo za delovanje bodočih občin manj sredstev kot sedaj. Za financiranje nove lokalne samouprave je pričakovati nove, dodatne lokalne davke, ki jih gospodarstvo (saj je že tako in tako preobremenjeno) ne bo moglo prenesti. Vse to je metanje peska v oči, realnih možnosti za nove davke ni. 150-200 novih občin pomeni bistveno povečanje stroškov, saj mora vsaka občina imeti svoj aparat. Na podeželju posamezni lokalni funkcionarji več ali manj iz čustvenih ali subjektivnih razlogov želijo nove občine, saj bodo imeli nekaj od tega (funkcije). Slovenska javnost ni dovolj seznanjena s 'posledicami', ki jih bo prinesla reorganizacija, tega ni še nihče jasno povedal." (Pi«p)
^¦¦»mM:.«:«:......m......^K^:.....<»»>m:~im~my«»*.....mM-.....;*y;;S........:&S;«;^: :::.::     -
NAŠ GLAS 4, 24, februarja 1994
izgradnja telefonije v obilni KršHo
Hova digitalna centrala Y Kostanjevici
Za vključitev kostanjeviške centrale je določen 24. februar. Maja bo vključena centrala v Podbočju, nato razSirjena centrala na Raki, spremembe bodo tudi na Senovem in v Zgornji Pohanci, napoveduje novomeški
PTT.
Izgradnja telekomunikacijskega omrežja v KS Kostanjevica se je začela oktobra 1993 z izgradnjo kabelske kanalizacije po otoku, se nadaljevala z izgradnjo omrežja proti Ržišču, zdaj pa poteka izgradnja primarnega omrežja za celo območje krajevne skupnosti. V tej fazi je omogočena vključitev nove centrale v Kostanjevici, saj je bila poleg centrale zgrajena tudi medkrajevna povezava s centralo v Krškem z optičnim kablom in 120-kanalnim digitalnim prenosnim sistemom. Te zveze bi morale biti dokončane že novembra lani, pa je visoka voda Krke onemogočila  vgraditev  optičnega
kabla v strugo.
Nova digitalna centrala v Kostanjevici (Iskra EWSD) omogoča poleg sedanjih uporabnikov tudi vključitev novih povsod tam, kjer bo zgrajeno omrežje. Obeta se veliko boljša kakovost delovanja in še vrsta novih storitev, takšnih, kot jih omogoča krška centrala, saj sta obe zgrajeni v enaki digitalni tehnologiji; krška centrala, ki je bila vključena v promet 1.1988, je prva končna centrala takšnega tipa v Poslovni enoti PTT Novo mesto.
Vsi sedanji naročniki bodo še pred vključitvijo kostanjeviške centrale obveščeni o novih klicnih številkah, uporabniki jih lah-
ko izvedo v službi informacij 988. V času priklapljanja na novo centralo bodo daljše ali krajše prekinitve na zvezah. Po opravljenih tehničnih pregledih omrežja in naprav se bodo lahko začeli vključevati novi naročniki povsod tam, kjer bo omrežje končano. Predvidoma bo to najprej na otoku, potem pa v vseh smereh do najbolj oddaljenih naselij.
Izgradnja telefonije v KS Kostanjevica z vsemi že omenjenimi elementi je vredna 90 milijonov tolarjev, sredstva pa so prispevali novi uporabniki, proračun RS (sredstva za razvoj demografsko ogroženih območij),
občina Krško in Poslovna enota PTT Novo mesto.
V Podbočju bodo poleg nove centrale zgradili tudi krajevno omrežje. Gradnja že poteka, naročniki pa bodo že sedaj dobili številke, ki bodo veljale tudi kasneje. Z zgraditvijo digitalnih zvez Krško-Senovo in Krško-Zgornja Pohanca naj bi izboljšali kvaliteto zvez na teh relacijah še letos, saj je lokacijska in gradbena dokumentacija že v izdelavi. Te zveze pa so tudi osnova za digitalno centralo na Senovem, za katero je pogodba že podpisana in bo vključena v obratovanje junija 1995.
H a Ho se Kriani grejemo to zimo?
Recept »a cenejše ogrevanje
Ali je motno s ceno 40 SIT/m2 pokrivati stroške kurjave?_______________
Krško, 16. februarja - Odgovor je takoj na začetku DA. Podjetje "Ogrevanje Grič d.o.o.", ki je organizator in izvajalec gretja v krškem naselju Spodnji Grič, je najboljši primer ekonomičnega gospodarjenja. Ustanovljeno je bilo 1. 5.1993. Njegov osnovni cilj je bil organizirati čim cenejše ogrevanje za naselje Spodnji Grič. V upravnem odboru podjetja so predstavniki vseh desetih stanovanjskih enot na Gubčevi ulici. Istočasno so tudi soustanovitelji podjetja z enakim kapitalskim vložkom. Direktor podjetja je Drago Prugovečki, ki podjetje s polno odgovornostjo predstavlja navzven.
Drago Prugovečki: "Naselje Spodnji Grič je prvo v Krškem izstopilo iz takratnega sistema ogravanja v Krškem (pred osmimi leti) in ustanovilo kurilni odbor, ki je delal samostojno in neodvisno. Ko v začetku leta 1993 nismo mogli več obstajati kot kurilni odbor, smo registrirali podjetje. Pri tem smo imeli podporo večine prebivalcev naselja,
Drago Prugovečki: "Najcenejši smo zato, ker smo vse stroške obratovanja zmanjšali na minimum."
ki so z nami podpisali pogodbo (teh je skoraj 90 % od 244 stanovanj). Takratni kurilni odbor je imel izkušnje in to nam je pomagalo."
Člani upravnega odbora delajo volontersko. Direktorju podjetja in računovodkinji delno nadomestijo stroške prevoza, nabave, telefona, elektrike. Pogodbeno imajo zaposlenega enega kurjača.
Optika Bautin na novi lokaciji
Hared za preglede, manjka samo Se zakonodaja
Novi prostori na Trgu svobode 14 a v Sevnici (pri
Zdravstvenem domu) so urejeni za optične preglede,
kot jih imajo zdravniki privatne prakse.
Sevnica, 17. februarja -Otvoritev novih prostorov s 100 kvadratnimi metri površine je velik plus za lastnika in tudi za ljudi, ki imajo težave z vidom, kajti oskrba vida je v teh časih nujna predvsem zaradi ozonskih lukenj, ki nastajajo. Slavnostna govornika na otvoritvi sta bila predsednica SO Sevnica Breda Mijovič in predsednik Obrtne zbornice Sevnica Slavko Vilčnik.
Otika Bautin, ki obstaja že od leta 1982, poleg osnovnih optičnih pripomočkov ponuja program Zeiss, ki vsebuje stekla najnovejšega kakovostnega razreda z dodatki za delo z računalnikom, proti sevanju, ultravijoličnim žarkom. Na zalogi imajo tudi sredstva za vzdrževanje kontaktnih leč, v prihodnje pa bodo nudili tudi kontaktne leče. Stojan Bautin je opozoril tudi na težave, s katerimi se ubadajo optiki pri nas. Ministrstvo za zdravstvo še ni pripravilo ustrezne zakonodaje, katera bi omogočila optične preglede optikom v privatnem sektorju. S tem bi se skrajšala čakalna doba za preglede, večja konkurenca pa bi povzdignila tudi kvaliteto uslug. Poleg Grčije smo edina država v Evropi, ki še nima ustreznih zakonov na tem področju.
Optika je odprta v ponedeljek in petek od 8. do 16. ure, v torek in sredo od 8. do 18. ure, četrtek in soboto pa od 8. do 12. ure. (Galex)
"V ceni 40 SIT/m2 so zajeti naslednji stroški: gorivo, elektrika v kotlovnici, kurjač, nadomestilo za direktorja in računovodkinjo, stroški drobnih popravil na celotnem sistemu ogrevanja, tudi radiatorji," pravi direktor Prugovečki. "Vse manjše okvare kot tudi urejanje okolice opravimo sami."
S 1. 5.1993 smo od takratnega kurilnega odbora prevzeli vse terjatve  in  obveznosti.  Začeli
Marinka Šeško
smo praktično z ničle," pravi ra-čunovodkinja podjetja Marinka šeško. "Kurilno sezono 93/94 bomo končali pozitivno. S tako nizko ceno shajamo z racionalizacijo stroškov. Vse, kar lahko, naredimo sami. V upravnem odboru smo strokovno usposobljeni. Tako vse tožbe, izterjave, opomine in ostalo delamo sami. V vsem tem je veliko prostovoljnega in brezplačnega dela 40 članov na čelu z direktorjem Prugovečkim. Celotna letna realizacija podjetja je ok. 7 mio SIT. Poslujemo dobro, naš račun je pozitiven, redno plačujemo vse obveznosti, poslovni partnerji nam zaupajo."
Direktor podjetja nadaljuje: "Še naprej bi radi delovali v začrtani smeri. Pogodbenega delavca bi zaposlili redno, narediti moramo remont podstrešja, za vzdrževanje okolice pa mislimo nabaviti kosilnico. Imamo tudi ponudbe iz drugih delov Krškega, ki imajo svoje kurilnice, da prevzamemo izvajanje ogrevanja. Nismo se še odločili..." (Pilip)
Kinološko društvo Krško
Šolanje psov se je ie pričelo
Društvo ga izvaja z lastnim kadrom.
Žadovinek, 17. februarja - Člani kinološkega društva Krško so na urejenem prostoru za vadbo v Žadovinku pričeli z redno vadbo psov. Po lanskoletnem uspešnem delu tako v šolanju psov kakor tudi izobraževanju vodnikov so se letos zbrali precej Zgodaj in pričeli z naslednjimi tečaji:
¦¦:'x':;
- mala šola, vodnik Tomo Hribar,
- začetni tečaj službene pasme, vodnik Robi Letnar,
- začetni tečaj ostale pasme, vodnik Franc Krumpačnik,
-  nadaljevalni tečaj, vodnik Maks Cepin.
Vsi omenjeni vodniki so lani uspešno končali šolo za vodnike, Marjan Mohor pa je opravil tudi šolo za markerja, tako da lahko v društvu sami organizirajo šolanje psov.
Letos nameravajo tečaje ponoviti trikrat, tako da bodo vsi tisti, ki to želijo, pse tudi izšolali.
Da gre za uspešno društvo, kaže tudi podatek, da je pes Lon, katerega lastnik je vodnik Tomo Hribar, na državnem prvenstvu B-lige zasedel 13. mesto med 43 nastopajočimi. Zagnanost, s katero so se lotili dela letos, zagotavlja, da bodo z uspehi nadaljevali.
(Jože Arti)
Menjava telefonskih številk
PTT preusmerja veije
porabnike na digitalne
centrale
Novi priključki omogočajo več vrst storitev.
Krško, Novo mesto, februarja - V teh dneh že dobivajo nekateri naročniki v Novem mestu, Krškem in nekaterih drugih krajih obvestila o spremenjenih telefonskih številkah, še več pa bo obvestil o spremembah v naslednjih dveh mesecih. To spreminjanje številk sodi v sklop priprav za naslednjo izdajo telefonskega imenika Republike Slovenije, ki bo izšel 16. maja letos, Poslovna enota PTT Novo mesto pa želi do izdaje imenika preseliti kar največ poslovnih telefonov na sodobnejše digitalne centrale.
Priključek na novo centralo omogoča nove storitve, kot so: preusmerjanje poziva na drug telefonski priključek npr. v času odsotnosti, beleženje klicanih številk in porabe impulzov, ugotavljanje neželenih pozivov, konferenčna zveza treh naročnikov.
skrajšano izbiranje itd.
Na nove centrale bodo preusmerjeni predvsem tisti uporabniki, ki mesečno porabijo nad 1000 impulzov, takih pa je na območju PTT Novo mesto okoli 2000. Preusmerjanje je odvisno tudi od tehničnih možnosti, t.j. števila parov v že zgrajenih kabelskih povezavah med starimi in novimi telefonskimi centralami, ki niso na istih lokacijah. V Krškem je že zgrajena povezava med novo centralo in starim Krškim in je v 1000-parnem kablu še dovolj prostora za preusmeritev.
PTT bo poskrbel za obveščanje o novih številkah z odzivniki in preko informacij na številki 988. Ustregli pa bodo tudi tistim, ki zaradi različnih vzrokov številke ne želijo zamenjati ali pa bi to raje storili kasneje. Ti naj svoje želje sporočijo čim prej, pisno ali na tel. številko 321-363.
Vid Budna - šestdeseti jubilej
V krogu dveh rekreacij: krške in senovske
Njihovi člani so praviloma starejši od 30 let in imeti morajo radi skupinske igre z žogo, biti družabni.
Krško, 12. februarja - Se-novski zobozdravnik in zobni tehnik in še veliko tega v krajevni skupnosti, Vid Budna, je tudi rekreativec. In sicer tako zagnan, da se udeležuje rekreacijskih večerov tako v Krškem kot na Senovem. Pred kratkim je dopolnil šestdeseti jubilej in pri tem ima za njegovo čilost nedvomne zasluge tudi rekreacija.
Zato je za svoje "švic tovariše" pripravil rojstnodnevno proslavo, oni pa zanj priložnostno darilo. Seveda se ne spodobi, da bi se člani dveh rekreacij, ki se vsake toliko časa spopadeta pri malem nogometu, skupaj zabavali. Verjetno bi to tudi prostor, kamor bi se vgnezdili, le težko prenesel. Tako je Vid pripravil kar dve ločeni zabavi.
Če kdo še ne ve: v Krškem že preko 20 let deluje "Rekreacija 500", ki ima svoja malonogo-metna srečanja vsak četrtek ob 18. uri. Pozimi v senovski športni dvorani, poleti pa na igrišču za krškim šolskim centrom. Redno pripravljajo družabna srečanja (piknike) in novoletna praznovanja, skupaj z družinskimi člani, na nekajdnevno smučarijo pa hodijo sami. Za razliko od njih senovska nogometna rekreacija (NR) brca žogo ob torkih in petkih v Domu XIV. divizije, med
poletnimi počitnicami pa malo prekinejo. Na smučarijo enkrat letno vzamejo tudi družinske člane, povabijo jih tudi na novoletno praznovanje in spomladanski piknik, pripravijo kak enodnevni izlet in še kaj. V to so všteta srečanja z drugimi rekreativnimi skupinami iz Sel, Litije, lani pa so se dvakrat srečali celo s Porečani.
Nobena od skupin ne hodi na turnirje, kjer so nagrade za zmagovalca materialne (pečen odo-jek), saj jim gre le za lastno aktivnost. Tudi članarino zbirajo zato, da lahko plačujejo najemnino za športne prostore. Člani skupine naj bi bili starejši od 30 let, torej zreli ljudje, medtem ko zgornje meje očitno postavlja samo narava in vzdržljivost članov. Dokaz za to je tudi slavlje-nec Vid Budna (na sliki). (Ika)
10 Sv, Ouh in LD Studenec
Lovska, lovska je ta...
Lovska družina Sv. Duh (Veliki Trn) je zaprosila SO Krško, da ji dodeli v upravljanje lovišče v mejah iz leta 1954, ki je bilo dodeljeno Lovski družini Studenec. (Dogovor je bil menda sklenjen v gostilni.)
Lovska družina Studenec tako sedaj gospodari z loviščem, ki je na območju občin Sevnica in Krško. Kljub odločnemu nasprotovanju delitvi obstoječih lovišč oziroma ustanavljanju novih lovskih družin bi bila delitev lovišča LD Studenec možna, če bi se ta družina, ki gospodari z loviščem, in LD Sv. Duh o razdelitvi sporazumno dogovorili.
Ker pa LD Studenec čvrsto vztraja pri gospodarjenju znotraj meja lovišča, ki ji je bilo dodeljeno, LD Sv. Duh pa je sprejela določene ukrepe ter začela gospodariti na delu lovišča, ki ga želi dobiti v upravljanje, IS predlaga arbitražo med člani obeh lovskih družin (brez orožja in ne v gostilni, seveda) in s tem tudi zgladitev neprijetnega nesporazuma. (Galex)
trne deponije lesa kar rastejo
Kršilce kaznovati, ne samo opozarjati
Če so pristojne službe nemočne, je treba predlagati spremembo zakonodaje, menijo v KS Boštanj.
MS Senuše
Boštanj, februarja - Zaradi kupov lesa, ki so se kopičili ob cesti med Cestno bazo in žago v Dolenjem Boštanju, se je KS Boštanj že večkrat obrnila na svojo občinsko skupščino. Poslanci so res zahtevali, da se deponija ukine, in del lesa je bil res odstranjen, nato pa se je količina znova povečala, bolj kot kdajkoli prej. Nastala je celo nova deponija pri starem mostu ob izlivu Mirne.
Krajevna skupnost je predlagala, da se les lahko deponira v gramoznici v Boštanju, in ponovno zahtevala, da ustrezne službe reagirajo ter upravljalce deponije kaznujejo, ne samo opozorijo. Hkrati želijo izvedeti, kakšne so možne kazni za kršitve zahtev krajevne skupnosti in občinske skupščine. Skupščino
so še enkrat pozvali, naj ponovno razpravlja o takih "črnih" deponijah, saj jih je čedalje več. Če pa so službe za preganjanje tovrstnih zadev nemočne, Bo-štanjčani menijo, da je to treba ljudem povedati ter pričeti postopek za spremembo sedaj veljavnih zakonov v parlamentu države Slovenije.
Ker dosedanje zahteve in priporočila skupščine niso obrodila sadov, se je deponije ob železniškem prehodu in postaji v Dolenjem Boštanju lotil tajnik KS Boštanj sam. Dosegel je, da je bil opravljen posek topolov, odstranjena deponija lesa, navožena zemlja za izravnavo terena, opravljen dogovor s krajani o ureditvi prostora, celotno ureditev so si ogledali predstavniki Slovenskih železnic.
Občni zbor leskovških gasilcev
Sodelovati želijo s svetom in skupščino KS
Letnega zbora se je udeležilo kar 75 članov PCD Lesko vec.
Leskovec, 19. februarja - Iz podanih poročil je razbrati, da so leskovški gasilci tudi v preteklem letu uspešno delovali. Izkazali so se pri izvrševanju operativnih nalog kakor tudi drugih nalog, ki sodijo v delo gasilskih društev. Lani so imeli na svojem območju tri požare, izvedli so tudi dve vaji na klic sirene. Pokazalo se je, da so dobro pripravljeni in da se tudi odzovejo v zadostnem številu, ko je potrebno "na pomoč".
Zadovoljni so tudi s podmladkom, saj so njihovi pionirji uspešni tako na vajah kot na tekmovanjih. Lansko leto so nekoliko popustile ženske, a so obljubile, da bodo spet strnile vrste in uspešno nadaljevale tradicijo dobrega dela gasilk žena.
Na občnem zboru so gasilci pogrešali predstavnike sveta in skupščine KS Leskovec. Pričakujejo, da bodo z obema sodelovali, kar pa bi moral biti tudi cilj obeh navedenih organov. Le tako bodo lahko uspešno delovali in bili še naprej ponos Leskovca. (Jože Arti)
Franc Arh, predsednik GD Leskovec.
Krajevna skupnost« hi je lahko la vzgled drugim
V sedanji občinski skupščini nimajo predstavnika,
zato bi ga želeli imeti vsaj v svetu bodoče nove
občine.
Senuše, februarja - Maja lani je v KS Senuše potekel petletni samoprispevek. Krajani so z lastnimi sredstvi asfaltirali lokalne ceste Brezje-Velika vas, Senu-še-Straža-Rimš, Straža-Ardro in del ceste Brezje-Lebel, dogradili so objekt KS - uredili sejno sobo, okrepčevalnico in trgovino, za katero pravijo, da je zelo dobro založena. S pomočjo občine so adaptirali vaško cerkev, letos pa bodo še do nje asfaltirali cesto. Krški Kostak bo do maja asfaltiral še cesto Straža-Kurja vas. V KS Senuše so si zastavili cilj, da uredijo cesto do vsake hiše tako, da bo do nje lahko prišel rešilni ali gasilski avto. Sami so obnovili streho na stavbi krajevne skupnosti, asfaltirali igrišče.
Predsednik sveta KS Senuše Alojz Lekše, sicer gasilec v PGE Krško, nam je s ponosom povedal, da ima v njihovi KS skoraj vsaka hiša telefon, elektriko so do vseh hiš uredili kabelsko, že dvajset let imajo vodovod, aktivno je vaško prostovoljno gasilsko društvo. V Senušah so dogradili garažo za cisterno in upajo, da jo bodo uspeli dobiti, ker v sušnih poletjih v hribov-
skih krajih trpijo pomanjkanje pitne vode. Če bo dovolj sredstev, načrtujejo tudi obnovo vodovoda.
G. Lekše pravi, da je zanje velik problem, ker v KS nimajo profesionalne tajnice; "občinska", ki je k njim prihajala pomagat enkrat na teden, sem ne hodi več. Tako predsednik skupščine in predsednik sveta KS Branko Kranjčevič večino dela opravita sama. Vsi člani skupščine in sveta KS so se odpovedali sejninam in potnim stroškom, tako da več denarja ostane KS, pravi g. Lekše.
Predsednika Lekšeta smo vprašali še za mnenje o novi lokalni samoupravi. Pravi, da so oni navezani na Leskovec (šola, fara, pokopališče) in bodo počakali, da vidijo, kako se bo odločil Leskovec. Sami se zavedajo, da nimajo pogojev za lastno občino, in bodo še naprej ostali povezani z Leskovcem ne glede na to, ali se tam odločijo za samostojno občino ali pa skupno s Krškim. Upajo samo, da bodo v novem občinskem svetu imeli svojega predstavnika, ker ga sedaj v skupščini občine Krško nimajo. (B.B.)
Grmovje ob meji
"Vhod" v našo državo bi lahko bil lepši
Slovenska vas, februarja -Ko se napotite čez mejni prehod Obrežje 1 (kmalu menda prehod Slovenska vas) na hrvaško stran, zagledate lepo urejen prehod s carino in policijo, in ko tu opravite pregled osebnih dokumentov, se napotite na sosednji mejni prehod Bregana-Naselje. Tu zagledate skromna kontejnerja, v katerih so cariniki in policisti sosednje države ter menjalnica. Naši uslužbenci delo opravljajo v pokritih in toplih prostorih, kar je lepo in prav, naši sosedje pa kar na odprti cesti, v dežju, snegu ali soncu.
Imamo lepo urejen mejni prehod, a žal nedaleč stran od teh objektov raste grmovje, ki daje grd videz. Tudi ko se peljete mimo mejnega prehoda v smeri bivšega TRZ-ja v Slovenski vasi,
levo in desno raste grmovje. Breg rečice Bregane je zarasel in ravno tako okolica parkirišča (nekdanja postaja ob železnici, ki je tedanje Bregansko selo povezovala z Zagrebom).
Hrvatje imajo res skromen prehod, a pohvala jim gre, kako so uredili okolico. Po vsej obali Bregane so očistili grmovje in razne odpadke. To so storili tako, da so zaposlili ljudi, prijavljene na zavodu za zaposlovanje. Ljudi, ki čakajo na delo, je dovolj tudi v brežiški občini.
Od nedavnega je v KS Jesenice na Dolenjskem tudi turistično društvo in tudi oni bi lahko kaj storili v tej smeri, saj sam vhod na dvorišče pove, kakšni ljudje tu živijo. Tako je tudi s tem "vhodom" v našo mlado in lepo državo in zato storimo nekaj, da bo še lepša. (Božidar Zore)
Izdelovalec komatov Rudolf Sokolovi*
Vse več traktorjev povzroča propad obrti
Kostanjevica, 19. februarja - Obiskal sem ga kar v delavnici, saj ga doma ni bilo, kot bi se to "spodobilo" za Rudolfa Soko-loviča, tega 85-letnega izdelovalca komatov. Ko sem vstopil, je iz rok ravno odložil komat, torej se še zdaleč ni odločil, kljub zavidljivi starosti, da bi odnehal in se spravil za peč.
Komate izdeluje že od leta 1925. Takrat je opravil triletno šolanje pri ženinem stricu, ki ga je izučil za obrt. "Poslali so me tudi v "lager", v Salzburg. Ker sem bil priden, so mi dovolili opravljati tudi moj poklic, no, za to so mi še dobro plačali."
Izdeloval pa ni le komatov, temveč tudi žimnice (modroce) in opravljal tudi druga tapetniška dela. "Zdaj tega ne delam več, saj to izdelujejo v tovarnah, včasih pa jih ni bilo in posel je cvetel," je razmišljal Rudolf.
Kupci prihajajo iz vseh koncev Slovenije, saj je eden redkih, ki so še ostali. "Svoje delo vedno opravim odlično, zato me najdejo tudi ljudje, ki prihajajo iz Štajerske in drugih koncev Slovenije. Veliko izdelovalcev komatov je že pomrlo, pomrli pa so tudi kovači, od katerih sem odvisen, zato težko najdem ljudi, ki mi naredijo ta dela."
Usnje za komate dobiva iz Novega mesta, ostale sestavine pa je že težje najti. "Včasih se je delalo le s konji, zdaj pa je veliko traktorjev in ljudje komatov ne potrebujejo več. Ko sem bil mlajši, sem izdelal po dva komata na teden, zdaj jih toliko naredim v 14 dneh. Vsega skupaj jih je bilo v mojem življenju že preko 2000. Zdaj sem že star in čisto 'razrezan', saj sem bil že na več operacijah," se potoži Rudolf.
A mu ni videti, da bi moral nehati z delom. Poklic pa je vsaj pri njem obsojen na propad, saj nima nikogar, ki bi nadaljeval s tem. "Bilo jih je nekaj, ki so se želeli naučiti, a nihče ni zdržal dolgo, še najdlje bratranec, ki je bil pri meni leto in pol, a je končal v Nemčiji, v tovarni, kjer dela jermene. Če bil bil 40, 50 let mlajši, bi si zraven delavnice naredil še kovačnico in bi lahko cel komat izdelal sam," je zaključil Rudolf Sokolovič. (B. C.)
Oskrba m vodo v MS Gora
Motnje so v merilcu pretoka
_______Napako naj bi popravili do 10. marca.
Krško, 17. februarja - Zaradi motenj v oskrbi z vodo v KS Gora, ki vodo dobiva iz sistema Rore, so se sestali predstavniki upravljal-cev, izvajalcev izgradnje sistema in investitorja, t.j. Kostaka Krško, Rudisa Trbovlje, AP Grosuplje, Projekt inženiringa iz Ljubljane in občine Krško, tn se dogovorili, da se do 10. marca odpravijo motnje v merilcu pretoka, ki daje vhodne podatke za avtomatsko krmiljenje na odseku cevovoda Rore-Gora.
Udeleženci sestanka so meniti, da motnje nastajajo zaradi prisotnosti zraka v sistemu in zato merilec pretoka ne daje pravilnih vhodnih podatkov za avtomatsko vodenje. Zato so tudi morali avtomatiko izključiti in preiti na ročno upravljanje, pri tem prehodu pa nastajajo motnje v redni oskrbi z vodo na območju KS Gora, je v zapisnik omenjenega sestanka zapisal Janez Kalan iz sekretariata za gospodarsko infrastrukturo. (I.G.)
Anketa
Komune za pomoč zdravljenim narkomanom
Narkomanija že nekaj časa ni več problem, ki obstaja nekje drugje, navzoč je tu, med nami, pri naših neznanih in znanih sokrajanih ali celo naših otrocih. Naše šole in UNZ Krško se vse pogosteje odločajo za informiranje in izobraževanje o nevarnostih mamil, kar naj bi imelo preventiven pomen. Za nekatere pa je -žal - že prepozno. Ali bi bili take, ki so potrebni pomoči -pa naj bodo domačini ali od kod drugod iz Slovenije - pripravljeni sprejeti v svojem okolju, je bilo vprašanje, ki smo ga zastavili v naši anketi.
Alojz Lekše, predsednik skupščine KS Senuše: Sem za to, da se tem ljudem nekako pomaga. Sam ne bi imel nič proti, če bi zavetišče bilo v našem kraju, vem pa, da bi bilo tudi takih
krajanov, ki bi bili proti. Mislim, da odgovorni morajo poskrbeti, da se prepreči širjenje mamil med mladimi, a ko so že zasvojeni, jim je treba pomagati.
Vojko Omerzu, direktor Centra za razvoj Posavja in delegat SO Krško: V načelu nisem niti za niti proti, ker o tem premalo vem. Stojim na stališču, da če se o nečem dviguje prah v javnosti, mora takšen projekt s sabo prinesti pozitivne in negativne strani. Če bi bilo v razpravi, ki mora vsakemu projektu slediti, prikazano, da gre za slovenski projekt, ki v naš prostor prinaša družbeno negativne vplive, potem bi bil proti, ker imamo posegov z negativnimi vplivi že preveč. Če so sami pozitivni vplivi, sem seveda za. Vsekakor bi se odločal le na podlagi argumentov.
Dr. Emil Šprajc, Zdravstveni dom Krško: Prebivalci Planine
so neustrezno reagirali, vendar je bila napaka v tem, da so bili premalo obveščeni in poučeni. Narkomani so ljudje v stiski, ki jim je potrebno pravi čas pomagati, da se vrnejo v normalno življenje in ne postanejo razvaline. Družba ne sme biti do teh
ljudi odklonilna, mora jih sprejeti, kajti to je problem celotne družbe, podoben alkoholizmu. Zasvojenost z mamili je v porastu, še bolj kot alkoholizem, kajti pri mamilih postaneš prej odvisen in povratek je težji. Zato mislim, da se domovi oz. komune lahko postavijo povsod, vsak kraj je primeren, potrebno je le najti ustrezen objekt in osebje.
Marjan Stare, avtomehanik iz Krškega: Kakor sem seznanjen iz javnih sredstev obveščanja, se tudi v Posavju pojavlja problem narkomanije, zato je moje osebno mnenje, da je pomoč ljudem, ki so zasvojeni z mamili, vsekakor potrebna. Apeliram, da se za njih ustanovijo t.i. centri oziroma komune, kjer bodo lahko ti ljudje dobili ustrezno pomoč. Mislim, da bi
čaka. Verjetno jim na Planini niso stvari pravilno predstavili. Se strinjam, da bi bila komuna tudi
tudi Krško lahko bilo primerna lokacija. Vendar bi morali biti ljudje s tem bolj seznanjeni, da ne bi prišlo do podobnih zapletov kot na Planini pri Rakeku. (B.B., B.C., S.G.)
Polona Batagelj, frizerka iz Kostanjevice: Ljudje bi morali pomisliti, da imajo tudi sami otroke in da še ne vedo, kaj jih
v Kostanjevici. Kakor sem videla na TV, so tako in tako izolirani od sveta, in mislim, da ne bi bilo nič narobe, če bi bili tukaj.
NAš GLAS 4, 24. februarja 1994
Bojan Mihec, direktor SOP Novoline - enota HršHo:
Sklad hoje prodajati SOP po delih
Novi direktor SOP Novoline Krško je 35-letni ekonomist Bojan Mikec, doma iz Novega mesta. Ob nedavnem prihodu v SOP ga je zelo prijetno presenetilo dejstvo, da so v njem zaposleni zelo strokovni samostojni delavci. Prepričan je, da je to osnova za uspešno reorganizacijo SOP-a._______________________
Bojan Mikec: "V SOP prihajam z 10-letnimi delovnimi izkušnjami v kriznih delovnih organizacijah. Leta 1985 sem se zaposlil v Revozu na področju planiranja in krmiljenja proizvodnje. Iz Re-voza sem odšel tik pred rednim zagonom proizvodnje R 5. V No-volesu sem se ukvarjal z informatiko in organizacijo. Pretežni del časa sem bil član sanacijske ekipe finalne proizvodnje Novo-lesa - področje dela je bilo koordinacija proizvodnje in nabava. Iz Novolesa sem za kratek čas odšel na mesto direktorja Zavoda za družbeno planiranje, od tam pa v Novoline, kjer sem v začetku delal na razvojnih projektih, zadnje leto pred prihodom v SOP pa sem bil v Adrii Caravan na mestu pomočnika glavnega direktorja za proizvodno tehnično področje. Kljub temu da sem ekonomist, sem v svojem delu usmerjen v proizvodno področje.
SOP sem v preteklosti poznal od sodelavcev iz podjetja Novoline. Prve resne stike sem imel šele v lanskem decembru, ko sem nastopil mesto direktorja organizacijske enote Krško. Moja premestitev je bila narejena z namenom, da se do skrajnosti racionalizira delo in s tem znižajo stroški, bistveno izboljša financiranje proizvodnega dela ter da zastavim razvoj SOP No-volina v Krškem programsko in kadrovsko na dolgi rok. Po dveh mesecih spoznavanja SOP-a in okolja sem prišel do nekaterih ugotovitev, ki so simptomatične za SOP. SOP je bil včasih paradni konj krškega gospodarstva, premalo pa je bilo pozornosti,
kaj se dogaja okrog njega. SOP ni ustvaril finančnih rezerv za krizni čas, niti se ni tržno pravočasno organiziral za izgubo večinskega jugo trga. Poleg tega se je v izredno konkurenčnem času spremenila struktura projektov. Ni več velikih projektov milijonske vrednosti v DM, ampak so posli v tisočih SIT. To zahteva drugačno notranjo organizacijo dela, predvsem pa visoko produktivnost in minimalne spremljevalne stroške. V SOP-u me je zelo prijetno presenetilo dejstvo, da so v njem zaposleni strokovni samostojni delavci. To mi daje tudi prepričanje, da se da na tej osnovi uspešno reorganizirati SOP. SOP se trdo bori za pridobivanje dela, ki ga na trgu ni zadosti.
Prva ključna naloga v letošnjem letu je lastna prodaja proizvodnih kapacitet preko Krškega samega. Pričakujemo, da bomo tukaj dosegli zapolnitev približno 40 % kapacitet. Druga naloga je znižanje stroškov. To bi znalo biti zelo boleče, ker bomo šli v ukinjanje vseh delovnih mest, ki jih v lastnem proizvodu ne moremo prodati. Hkrati   pričakujem,   da   ne   bomo
zmanjšali števila zaposlenih, kar pomeni, da bomo šli v strukturno prilagajanje št. zaposlenih in prerazporejanje režijskih delavcev v proizvodnjo. Kar se tiče plač, bomo v podjetju zasledovali politiko zasluženih plač. 2e v decembru smo začeli z modificirano obliko stimulativnega nagrajevanja. Do julija bomo to še razgrajevali. Moja osebna usmeritev je, da plače ne morejo biti omejene ne navzgor ne navzdol, in to si bom prizadeval tudi izpeljati. Na delu bomo ohranjali samo toliko ljudi, kolikor jih bo lahko produktivno zaposlenih. Pričakujem pa, da se bo število zaposlenih do konca leta povečalo.
Vodstvo podjetja je poslalo vprašanje skladu, ali lahko pričakuje lastninjenje podjetja preko certifikatov. Odgovor sklada je bil negativen. Še več, objava prodaje sredstev starega SOP-a (v torkovem Delu) daje slutiti, da ima sklad neke nam neznane interese. Prodati hoče proizvodno halo s stroji, ne pa tudi poslovne stavbe v Ljubljani. Sklad torej ne želi prodati podjetja kot celoto, kakor je običaj z drugimi podjetji, ampak se je očitno odločil SOP prodajati po delih. To pa pomeni, da je kupec lahko kdorkoli in ni nujno, da proizvodnja na tem mestu, s temi ljudmi, tukaj ostane tudi naprej. SOP Novoline je zainteresiran za nakup celotnega podjetja SOP z vsem njegovim premoženjem. Prepričan pa sem, da bi pri tem sodelovali tudi sedaj in nekoč zaposleni delavci v SOP-u. Ali jim bo to dano, pa ni v naših rokah. Glede na to, da ni v naši
moči niti pristojnosti, kako bo z lastninjenjem SOP-a, za naprej pričakujem ustrezno reakcijo lokalnih oblasti, ki je v preteklosti veliko prispevala pri odločanju o usodi SOP-a, zdaj pa kot da je več ne zanima. Pričakujem, da ta reakcija, če bo do nje prišlo, ne bo v škodo podjetju in zaposlenim v njem, kot je bilo to v preteklosti. Pred letom in pol je SOP Novoline že predlagal skladu način lastninjenja podjetja SOP. Odgovora do danes nismo dobili. Kako si to zamišlja sklad, pa smo lahko razbrali iz prodajnega oglasa v časopisu." (Jože Arh)
Tudi na občini
zaskrbljeni za
usodo SOP-ovih
delavcev
Za informacijo o prodaji SOP-a smo povprašali tudi predsednika IS SO Krško, Hermana Kune/a. Gospod Kunej pravi, da trenutno še ne razpolagajo s popolnimi podatki in da zato v imenu IS tega še ne bi komentiral. Najeli pa so odvetnika, ki se bo posvetil tej zadevi. Njegovo osebno mnenje pa je, da je zelo čudno, da se sklad odloča za prodajo te dela SOP-a, in sicer proizvodnih prostorov v Krškem. Poslovno hišo v Ljubljani pa naj bi obdržali. Skrbi ga tudi usoda sedaj zaposlenih v SOP Novolinu, kajti lahko se zgodi, da prostore odkupi kdo, ki ne bo potrebovat delavcev, ki sedaj tukaj delajo. Gospod Kunej pravt, da si bo prizadeval, da do tega ne bi prišlo.
Labod ob 70. obletnici: lastninil se bo interno
Načrtujejo prodor na podlagi _____lastnega znanja_____
Andrej Kirm: "Enaka usoda - prodor cenene konkurence z vzhoda čaka vse slovenske proizvajalce, ki sedaj delajo v kooperaciji s tujino. Kaj bo pri tem storila slovenska oblast?
Ljubljana, 16. februarja -"Naš delavski svet je na včerajšnji seji potrdil program lastninjenja. Labod se je vsa ta leta razvijal na račun odrekanja naših delavcev, zato smo se odločili za interni odkup delnic med zaposlenimi in upokojenci, ne pa za objavo javnega razpisa. Čeprav se zavedamo, da je njegov promocijski vpliv lahko močan." Tako je na današnji tiskovni konferenci ob otvoritvi ljubljanskega Sejma mode pojasnil novi direktor novomeškega Laboda, Andrej Kirm.
Vrednost Laboda je ocenjena na 25 milijonov mark, z njegovih proizvodnih trakov pa pride letno 1,1 milijona moških srajc, 840.000 ženskih bluz, 82.000 kril in ženskih hlač ter 122.000 ostalih vrhnjih oblačil (plaščev, kostumov, kompletov). Izvažajo 75 % celotne proizvodnje, ostalo prodajo doma, skušajo pa povečati tržni delež med domačimi kupci. Zato dajejo močan poudarek svoji blagovni znamki in kakovosti. Večina njihovih surovin je uvoženih, domače pa morajo ustrezati svetovnim normativom kakovosti. Labodov izvoz je večinoma sestavljen iz kooperantskih poslov in njihovo vodstvo se zaveda, da se bo s takega načina dela treba čim hitreje preusmeriti na prodor lastnih iz-
delkov. Nekatere blagovne znamke so že razvili. Tako v tujini že ponujajo Peter Benson, tudi v domačih prodajalnah pa lahko najdejo kupci njihove izdelke z napisom Swan Look, Amadeus, Walter Wolf in Ella Vi-valdi. Razvoju lastnih blagovnih znamk, v katerih bodo lahko prodajali lastne kreacije (znanje) na tržišču, kamor bodo sami prodrli, se že kar krepko mudi. Konkurenca cenene (subvencionirane) delovne sile iz baltskih in drugih držav nekdanjega vzhodnega bloka jim pušča za prilagoditev in prehod kaj malo časa. Gospod Kirm se tega proble-
ma zaveda, pravi pa, da čaka enaka usoda tudi vse ostale slovenske proizvajalce, ki izvažajo svoje delo v okviru blagovnih znamk tujih partnerjev. Zato je prepričan, da bodo tudi oni morali vsi v čim krajšem času pričeti temeljiti svojo proizvodnjo na vključevanju lastnega znanja: "Slovenska država bi morala, tako kot to sedaj počnejo na vzhodu, subvencionirati naš izvoz, da bodo izdelki lahko konkurenčni in se bodo naši proizvajalci, ki jim (nekaterim) ne manjka veliko za prodor na svetovni trg, lahko tja prebili." Gospod Kirm se zaveda potrebe
po dobrih kadrih in hkratne nevarnosti, da jih zaradi nizkih plač lahko tudi izgubi: "Tudi tekstilci bomo morali narediti odločilen korak pri nagrajevanju znanja in kakovosti ključnih ljudi - za razliko od ročnega dela. To je poteza, ki bi Labodu vsekakor lahko zagotovila prodor, če jo bo le zmogel, in če jo bo - kdo ve, ali ne bo potem zopet priletel iz vladnih krogov kak nov odlok o omejitvah, prerazporeditvah in še drugačnih -itvah plač. Ta pomislek ni avtorjev, a ker ga ne kaže podcenjevati, smo si ga vseeno izposodili. (Ika)
Kozarec pemne je novi Labodov generalni direktor Andrej Kirm lastnoročno natočil novinarjem in hkrati čisto po managersko komentiral: "No, kot natakar že ne bi uspel. Sem prepočasen. A za to gesto sem se odločil, ko sem stisnil ponujeno steklenico v roke, in dokončal jo bom!"
Zelena luč za lastninjenje Lisce
Sevniški konfekcionarji
bodo lastninili
1.707.412.000,00 SIT kapitala.
Sevnica,    februarja    -
Prvo podjetje v Posavju je dobilo uradno zeleno luč za lastninsko preoblikovanje. Podjetje Konfekcija Lisca Sevnica je namreč 14. februarja prejelo od Agenciije RS za prestrukturiranje in privatizacijo sklep o odobritvi lastninskega preoblikovanja.
HršM Alufinalje zaMjucit prvi del dela
Deset tonski vlačilec je ic odpeljal
Z njim so odšli na Kamčatko elementi za oblaganje tamkajšnje banke.
Krško, 14. februarja - Ob predstavitvi krškega podjetnika Dušana Peterkoviča in njegovega podjetja Alufinal smo povedali, da je
m
s svojim uspešnim delom na stavbi ljubljanske borze pritegnil pozornost ruskih investitorjev. Danes so iz Krškega odpeljali štirje priklopniki sestavne dele za oblaganje fasade na banki Adriakompacifik v Petropavlovsku, glavnem mestu Kamčatke. Vlačilci s skupno štiridesetimi tonami aluminijskih elementov bodo potovali do Moskve, kjer jih bodo približno sredi marca naložili na transsibirsko železnico in po prihodu na cilj bo za njimi odšla še skupina šestih monterjev. To je le prvi korak v uveljavljanju krškega Alufinala na ruskem tržišču. Na sliki: nalaganje težkih zabojev na manjši tovornjak, ki vozi do priklopnika, je nadziral Vlado Peterkovič. (Ika)
Še ena razglednica s Sejma mode
AFP Dobova in Adidas s kolekcijo la tenisače
Bodite oblečeni kot Stefi Craff ali kot Štefan Edberg in razvajajte svojo nogo v copatah Equipment!
Ljubljana, 16. februarja -Tako nekako vam bo prišepe-taval vaš notranji glas, ko si boste ogledovali modele, ki jih je na ljubljanskem razstavišču predstavilo družinsko podjetje AFP Dobova. Družina Polovic, ki ima ekskluzivno pogodbo o Adidasovem zastopstvu v Sloveniji in Hrvaški, je ostalim izdelkom iz tega programa dodala še tisto, kar tudi uradno nosi oznako "najboljše iz Adidasa".
Tovarna Adidas je namreč pripravila nov program oblačil, namenjenih slavnima tenisačema Graffovi in Edbergu in poleg njiju bodo v pomladni in poletni sezoni lahko tako oblečeni tudi vsi ostali bolj ali manj ljubiteljski (beri resni) tenisači po svetu. V Po-lovičevi družini je za marketing in stike z javnostjo zadolžen najmlajši član - Sandi: "Naša najnovejša stvar na Sejmu mode je kolekcija Equipment, ki nosi oznako 'najboljše iz Adidasa'. V njej je oprema za nogometaše, košarkarje, tenisače in tiste, ki se ukvarjajo s trekingom. To je
drag program (copate stanejo 12-15 tisoč tolarjev), je pa tudi kakovosten. Sandi Polovic: "Copate, na primer, dobesedno razvajajo lastnikove noge, imajo sistem, ki varuje pred zvinom. To je profesionalna obutev. Košarkarske imajo ob vseh drugih ugodnostih celo posebne vložke različnih barv, ki se lahko menjavajo in perejo. Tekaški čevlji so lahko usklajeni z načinom vašega stopanja, jezik je lahko obrnjen bolj v levo ali desno. Sicer pa bi se o tem dalo napisati celo študijo." Sicer pa se začnejo cene Adidasovih copat pri šestih tisočih tolarjev.
V dobovskem AFP-ju imajo na voljo Adidasov in Planikin proizvodni program. Planika namreč dela po Adidasovi licenci in svoje izdelke lahko prodaja tako v lastnih trgovinah kot drugod. Za vse lastne Adidasove izdelke pa je zadolžen AFP, ki jih edini sme prodajati tako grosistom kot zasebnim trgovcem v Sloveniji in Hrvaški, zato jih je treba pri njem tudi naročiti. (Ika)
Sandi Polovic ob kolekcijah Graff in Edberg: beli šport (tenis) je po zapovedih modnih kreatorjev postal živahno pisan.
ho Krško
POSEBNO OBVESflLO
Zaradi bolezni je gledališka predstava NORČIJE V SPALNICAH (PDG Nova Gorica) v soboto, 19.2., odpadla.
Že kupljene vstopnice veljajo, ko bo predstava ponovno rta Sporedu (še v tej abonmajski sezoni)!
NAŠ GLAS 4, 24. februarja 1994
Krška ribarnica ima novega najemnika
Zagotovilo, da bodo ribe resnično sveže
Riba mora biti sveža, zato si jo boste lahko naročili
Krško, 10. februarja - Ribarnico na krški tržnici ima od danes v oskrbi novomeško podjetje UPIT d.o.o. (Usluge, prodaja in transport), ki je v lasti Štefana Golovrškega in Marka Maljuna. V Novem mestu je njuno podjetje grosistič-no in najprej sta želela ribarnico odpreti tam: "Žal naju novomeška infrastruktura ni mogla spremljati!" je povedal Golovrški.
Krška ribarnica bo odprta vsak dan med 8. in 16. uro, ob sobotah pa do dvanajste. Če bo potrebno, bodo odpiralni čas prilagodili potrebam kupcev. Po sveže "blago" se vozita do Izole, ker pa je tam po njunem zatrjevanju dokaj težko dobiti svežo ribo, jo morata uvoziti s Hrvaškega. Golovrški obljublja, da bodo na voljo sveže ribe iz višjega cenovnega razreda: kovači, škrpine, orade, sardele, skuše, škampi, žive postrvi in (kakopak)
celoten zmrznjeni program. Cene bodo dostopne in za gostince celo grosistične, pravita. Po potrebi sta pripravljena program tudi popestriti, saj jima je jasno, da ne poznata krških potrošnikov in ne oni njiju. Tudi za otvoritev sta se Maljun in Golovrški pripravila relativno previdno. Tako bo vselej: "Nihče naj ne bo razočaran, če česa ne bo našel v naši prodajalni. Poudarek je na sveži ribi in ta ne more stati dolgo. Če naj bo res sveža, je pa predraga, da bi jo metali proč. Zato bi radi bodoče kupce, poznavalce, navadili, da si določeno vrsto ribe naročijo. Takoj ko riba pride, jih bomo o tem obvestili po telefonu. Tak sistem nam v Novem mestu deluje, po potrebi dostavljamo tudi na dom, tu pa bi radi zagotavljali vsaj svežo ribo. Prodajalec v ribarnici se vam bo oglasil na telefonsko številko 32-340. (Ika)
Štefan Golovrški (levi) in Marko Maljun. Upajmo, da bomo na krški tržnici pogosto videvali tako okusno urejeno ribarniško stojnico. Na njej je tudi olivno olje s Cresa (prvo prešanje) po 1.000 SIT. Mimogrede: sponzor njune ribarnice je tudi Karlovška pivovarna in njeno pivo bo mogoče tu tudi nabaviti.
Društvo podeželske mladine Krško
Zopet fcviz "Mladi in kmetijstvo"
Društvo podeželske mladine Krško v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo Krško prireja tekmovanje mladih o kmetijstvu. To bo v soboto, 5. marca 1994 na Zdolah v Kulturnem domu Bena Zupančiča.
Prireditev je namenjena tudi izobraževanju. V teh kriznih časih se vsi zavedamo, da je vsako znanje zelo koristno. Želimo si to pridobljeno znanje naložiti tako, da bi koristilo nam in ostalim. Mladi včasih s strahom in nezaupanjem zremo v prihodnost, vendar nam znanje in želja po uspehu odpira nove možnosti za lepšo prihodnost.
Eno od možnosti vidimo tudi v turizmu. Čeprav smo majhna država, imamo veliko neizkoriščenih naravnih bogastev. Mnogi so te naravne danosti že povezali s kmetovanjem. Tako nastajajo kmetije, ki se ukvarjajo s turizmom. Tako tudi v tem vidimo prihodnost za nas, mlade. Dobili bomo tudi nekaj koristnih napotkov o gojenju rib. Ljudje bomo počasi spoznali, da morajo tudi
ribe na naš jedilnik, če hočemo živeti bolj zdravo. Malce se bomo pozabavali še z etologijo domačih živali. Največ pa se bomo naučili in izvedeli od strokovnjaka Mirka Leskovška o gnojenju. Vsi vemo, da je to najobčutljivejša stvar vsakega kmeta. Vsi bi želeli pognojiti tako, da bi bilo čim bolj prav in da ne bi primanjkovalo nobenega hranila, prav tako, da se hranila ne bi kopičila v tleh.
Vsi, ki vas tekmovanje zanima, se lahko prijavite do konca februarja na Kmetijsko svetovalno službo, kjer boste dobili tudi literaturo.
Vabim vse, ki vas zanima, kaj vse znamo mladi, da se nam pridružite v soboto na Zdolah. Spodbujali boste vse tiste, ki želijo pokazati svoje znanje.
Po končanem tekmovanju bo zabava s skupino Metulj, za dobro voljo in osvežitev pa bomo poskrbeli člani našega društva.
Pridite, ne bo vam žal.
Predsednica DPM Krško Karolina Požun, kmet. tehn.
Dobre norite Iz HZ Krško - PC Vinska klet
Letnik *91 bo v celoti od prodan ______do konca maja *9+______
Potem sledi izplačilo vinogradnikom. Pridelavi vina se obetajo boljši časi.
Leskovec, 17. februarja - Po besedah vodje Vinske kleti dipl. ing. Darka Marjetica so začeli polniti letnik '93, do jeseni '94 pa naj bi zmanjšali zaloge (prodali) 50 % pridelka •93.
Darko Marjetic: "Vinski kleti Leskovec in Kostanjevica v sestavi Kmečke zadruge d.o.o. Krško nadaljujeta tradicijo Vinske zadruge Kostanjevica, ki je delovala pred 60 leti, in delo, ki smo ga opravljali v sestavi Agro-kombinata. To je prevzem in predelava grozdja, z razliko, da imamo to obvezo samo do svojih zadružnikov. Kapaciteta kleti je 38.000 litrov, ostali obrati (predelava, polnilnica in skladišča) so prilagojeni zmogljivosti kleti. Temeljna usmeritev kleti je pridelava cvička kot karakterističnega vina z našega območja. Nov vinski zakon, ki je v pripravi, bo zaščitil blagovno znamko cviček, tako se bo točno vedelo, koliko cvička pridelamo. Upam,
Darko Marjetic: "Domovina cvička je porečje Krke in Mirne, levi breg Save to ni."
da bomo cviček spravili v višji kakovostni razred, nekaj se v tej smeri že premika.
Naša vina prodajamo po vsej Sloveniji, nekaj tudi izvozimo. Namizno vino z geografskim poreklom (v to kategorijo spada tudi cviček) je zelo težko prodati na svetovnem trgu. Tržišča zahodnih držav so zaprta, kajti te države ščitijo svoje pridelovalce vina. Kakovostna vina kot tudi
vrhunska in predikatna ni problem prodati. Tu gre za majhne količine in visok kakovostni razred. Zato je naš cilj, da izboljšamo kvaliteto cvička in s tem dosežemo prehod v višji cenovni razred.
Žal naša država ni zaščitila domačih proizvajalcev vina. Pri kompenzacijskih poslih smo bili priča stihijskemu uvozu cenenega vina. Vino so lahko uvažali vsi, tudi tisti, ki se na to ne spoznajo.
Ministrstvo za kmetijstvo je z ustanovitvijo fonda za vino uvedlo red na tem področju. S projektom omenjenega ministrstva bomo poizkusili narediti ponovno promocijo cvička in ga postaviti na mesto, ki mu v Sloveniji pripada. Bela vina, ki so pred časom izpodrinila cviček, svoje mesto spet prepuščajo rdečim vinom."
Redno se udeležujejo vinskih sejmov in prireditev tako doma kot tudi po svetu. Na ljubljan-
skem mednarodnem sejmu, na sejmu v Gornji Ragoni so njihova vina redni nosilci medalj, predi-katno vino laški rizling - izbor je slovenski prvak med izbori. Nosilci znaka slovenska kakovost (SQ) so že dve leti zaporedoma njihov cviček, modra frankinja, laški rizling in sremičan.
Okrog 380 vinogradnikov zadružnikov je preko svojih predstavnikov v upravnem odboru vključenih v upravljanje in v vsakem trenutku lahko vplivajo na poslovno politiko zadruge.
Inž. Marjetic ocenjuje, da se bo vinogradnikom obrnilo na bolje: "Pozval bi naše zadružnike in ostale vinogradnike, da naj kljub težkim časom, ki jih preživljamo, še naprej obnavljajo svoje vinograde po najsodobnejših principih in na najboljših legah, ker se boljši časi obetajo in prepričani smo, da bodo prišli. V vsem tem lahko računajo na vso našo podporo." (Pilip)
Društvo rejcev konj Posavja
Posavsko pasmo bodo vendarle oživili
z nabavo plemenjakov iz Hrvaške, odstranili pa bodo vse črne žrebce.
Krško, 13. novembra - Posavsko konjerejsko društvo, ki v občinah Krško in Brežice združuje 120 članov, je imelo svoj tretji redni letni občni zbor. Kaže, da so se na njem dogovorili dovolj, da bodo lahko resnično udejanjili tisto, za kar si bolj ali manj organizirano prizadevajo že leta: priznanje in oživitev posavske pasme konj.
Nedeljskega zbora so se udeležili svetovalec kmetijskega ministra Viktor Krek, vodja republiške selekcijske službe na veterinarski fakulteti Janez Rus, vodja svetovalne službe živinorejsko-veterinarskega zavoda iz Celja, ki je zadolžen za selekcijo konj
na našem območju, predstavniki občinskih strokovnih služb, Konjeniškega kluba Posavje in dobovske Grude, ki se ukvarja z odkupom konj. Udeleženci so ocenili, da društvo dobro deluje, zlasti pa so bili zadovoljni zaradi organizacije jesenske razstave konj.
V letošnjem programu dela so na prvo mesto zapisali ustanovitev sekcije rejcev posavskih konj. Po evidentiranju kobil se bodo lotili nabave žrebcev, ki imajo znano poreklo po očetovi in materini strani. V občinskih proračunih bodo skušali konjereji zagotoviti enak status, kot ga ima govedoreja. Poleti bodo organizirali propagandno prireditev (povorko) skupaj s konjeni-
škim klubom, pripravili bodo strokovna predavanja in ekskurzije, povezali rejce zaradi čim bolje organizirane prodaje konj ter skušali dokončati hipodrom na Bregah. Kljub vsemu pa se zavedajo, da jih glavno delo čaka pri selekciji. Evidentirali so že vse rejce, ki imajo namen rediti posavca. Do konca februarja bo posebna komisija pregledala vse kobile, ki ustrezajo merilom te pasme, izdelali bodo pravilnik in "rejske cilje" ter na Hrvaškem nabavili rodovniške žrebce. V rejski komisiji, ki jo je izvolil občni zbor, so: Jože Tršelič, Gustl Colarič, Branko Slak, Željko Ju-rač, Lado Pacek, Ivan Neral ter predstavniki strokovnih služb Jože Rus, Edi Staroveški, Jože
Urbane in Jože Kramer. Potrdili so žig - oznako za posavskega konja, na njem sta črki B (narobe obrnjena) in K. Komisija bo pregledala tudi vse t. i. črne žrebce (6-7), ki sedaj skačejo v Posa-vju, in tisti, ki bodo ustrezali merilom, bodo dobili licenco, medtem ko bo treba ostale brezpogojno odstraniti. Računajo z nakupom dveh novih žrebcev in zanju je država že odobrila sredstva. Kobil, ki ne bodo ustrezale merilom rejskega pravilnika (višina vihra, obseg piščali...), ne bodo vpisali v rejsko knjigo. Za slovensko hladnokrvno pasmo ostajata v veljavi tudi A- in B-ro-dovnik. (Ika)
STEKLENIČENJE VINA
Zadnja leta opažamo nekoliko slabšo prodajo odprtih vin (strogi predpisi o urejenosti kleti pri "gostilničarjih" in zahtevno kle-tarjenje...), na drugi strani pa prodaja stekleničenih vin, tako namiznih, kakovostnih, vrhunskih in vin posebnih kakovosti narašča. Pojavlja se tendenca zasebnih vinogradnikov (kletarjev) po stekleničenju vin, predvsem kakovostnih in vrhunskih stopenj.
S stekleničenjem se v proizvodnji vina končujejo vsi eno-tehnološki   posegi,   s   katerimi
»ODPRTI TELEFON" V BREŽICAH SPET DELVJE
V sklopu projektnega in preventivnega dela Centra za socialno delo Brežice je ponovno zaživei ODPRTI TELEFON 62-797.
Vsako sredo od 8. do 16. ure bo strokovni delavec odgovarjal na vprašanja s področja socialnovar-stvertih pravic, družinskih prejemkov, s področja zakonske zveze in družinskih razmerij (izvenzakonska skupnost, razveza, dodelitev skupnih otrok, preživnina, posvojitev otrok, rejništvo, namestitve v zavode, urejanje namestitev v domove upokojencev oz. pomoč na domu, alkoholizem in nesoglasja v družini, otroški dodatki, starševski dodatki, denarno nadomestilo za čas porodniškega dopusta, denarni dodatek družini in posamezniku...)
"Odprti telefon" je ponovno začel delovati v sredo, 16. 2. 1994, in bo imel predvsem informativni značaj, ljudje pa bodo na ta način lahko razrešili tudi marsikatero vprašanje.
skušamo pridobiti čim bolj kakovostno vino. V njem ohranimo čim več naravnih sortnih značilnosti, kjjpcu pa ponudimo vino, ki ga stekleničimo v času najboljše kakovosti (zorenje). Razlikujemo stekleničenje povsem povretih - suhih vin in vin z ostankom nepovretega sladkorja. Vina, ki vsebujejo več kot 2 g/l nepovretega sladkorja, zahtevajo pri polnjenju več znanja in izkušenj, saj imajo mikroorganizmi več možnosti za razmnoževanje (naknadno alkoholno vrenje v steklenici, motnost, izločanje C02, lom steklenic). Glavni vzroki okužb pri polnjenju so: steklenica, polnilna linija, zama-šek, vino, prostor, voda, zrak, delovni pripomočki in ljudje. Zato moramo steklenice temeljito oprati in razkužiti, prav tako tudi zamaške, stroje za polnjenje in prostor, uporabljati moramo čisto in neoporečno vodo in upoštevati strokovno poučenost o delu. Za pranje uporabljamo posebne detergente tuje ali domače proizvodnje (Zlatorog). Steklenice in plutovinaste zamaške razkužimo z 1,5-2 % S02, kronske zamaške z zažiganjem tablet formalina v posebnih posodah, najboljše pa je, da kupimo že razkužene. Prostore in
stroje pred uporabo in po njej dobro očistimo in razkužimo, sproti pa odstranimo vse najmanjše ostanke vina. Pomembno je, da v polnilnem prostoru preprečimo močnejše kroženje zraka - prepih, ker se lahko s tem zanese v prostor prah in drugo. Zelo pomembna sta tudi osebna higiena in zdravstveno stanje oseb, ki delajo pri polnjenju. Vino običajno polnimo pri normalnem tlaku, z nadtlakom oz. podtlakom pa polnimo vina, ki vsebujejo še C02 ali visoko aromatizirana vina. Za kontrolo uspeha polnjenja je dobro, da vzamemo naključno nekaj steklenic in jih hranimo v različnih razmerah ter opazujemo, ali so nastale spremembe. Čas kontrole je najmanj teden dni. Kdaj je najboljše polniti naša vina, je odvisno od mnogih dejavnikov, predvsem od letine, vrste vina in arome, kakovosti ipd. Na splošno velja, da najprej stekleničimo lažja, sveža, nevtralna vina, kasneje pa druga.
Ugoden čas stekleničenja je marec-april, saj so takrat najvišje kakovostne stopnje za večino naših kakovostnih vin, nekatere zgodnejše sorte in namizna vina pa že prej (december-fe-bruar). Maja in junija stekleniči-
mo le najnujnejše količine, tudi poletni in zgodnji jesenski meseci so za polnjenje manj primerni. Zelo kakovostna in bogata vrhunska vina pa polnimo od novembra dalje in v drugem letu.
Ker je posebnih buteljčnih kleti malo, je najboljše, da najdemo v kleti miren, temen prostor, kjer bomo leže hranili buteljčna vina najboljše kakovosti za posebne priložnosti.
Kot polnilna embalaža je še vedno najpomembnejša steklena embalaža, različne vrste steklenic, ki se razlikujejo po barvi, velikosti in obliki. Za vino so najbolj primerne steklenice zelene, rjave, manj pa bele barve (močan vpliv svetlobe). Najpogostejša prostornina standardiziranih steklenic je 0,75 in 1,01. Najbolj znane oblike so renska, bor-dojska, burgundska, za peneča vina pa šampanjska steklenica.
Steklenice zapiramo s kronskimi ali plutovinastimi zamaški. Od kakovosti in hranjenja zama-škov je odvisna kakovost napolnjenega vina (okus po zamašku).
Naslednjič kaj več o postopkih priprave vina za stekleničenje in o opremi za stekleničenje. Kmetijska svetovalna služba Krško Vinko Brkovič, dipl. kmet ing.
8					
		m	n	IT\	j^Hjjk          NAŠ GLAS 4. 24. februarja 1994
^ShmHH					
Pust Je pokopan
MLADI IN STARI SMO SKUPAJ
PREGNALI ZIMO
Testament kostanjeviškega Kurenta
Preteklo sredo se je končalo zadnje dejanje letošnje šelma-rije - pogreb Kurenta. Po prehojeni poti mimo vseh gostiln se je povorka ustavila na mostu preko Krke, kjer so prebrali Kurentov testament, nato pa so Kurenta zažgali in ga vrgli v Krko.
Predragi podložniki, presvetle šelme in vsi tukaj navzoči prfor-cenhauserji, bedaki, bedakinje in bedakčiči!!!
Kot grom z Gorjancev je med nas udarila kruta, resnična vest, da je za vedno stegnil svoje kompete naš Kurent Občinski. Prav ste slišali, točno po kosta-njeviškem času nekje okrog 4. ure zjutraj je nehalo utripati pre-blago in nadvse dobro srce našega dragega pokojnika, ki je že pred smrtjo poskrbel, da njegova vdova ne bo postala občinska sirota, ampak ji je namenil solidno mesto na "kostanjev-škem britofi."
Še preden je odšel za vedno s tega sveta, je v svojo oporoko oziroma testament zapisal naslednje: Direktor Luštek naj ne bo v skrbeh, Iskra se bo rešila, saj bo vso odvečno vodo, ki jim sedaj teče v grlo, dal odpeljati v hribovske vasi, da poleti ne bo
Bistvo vsakega življenja Je, da
ljubi  življenje,  bi rekel veliki Albert Schvveitzer.
Nekaj podobnega, kot je opisano na tej strani, se je v pustnih dneh dogajalo tudi v številnih drugih krajih, po šolah, vrtcih, gostinskih lokalih, društvih, klubih. (Le ponekod so zaradi hudega mraza pustno rajanje na prostem odpovedali.) V tako velikem številu in predvsem s tolikšno radostjo gotovo ne praznujemo nobenega praznika, kot se to vsako leto znova zgodi ob pustu - odhajanju zime, ko se v resnici poklonimo rojevanju pomladi, novega življenja. (I.G.)
suše. Kc—košakovi Tončki bo na "ta malem plač" odprl radijsko postajo, pri njej doma pa ordinacijo za merjenje krvnega pritiska. Piskovi Mirki zapušča pri Prhne-tovi ta mladi odvetniško pisarno za urejanje zapuščinskih zadev. Tigrici Marički pručko in boksarske rokavice, da bo lahko še enkrat pretepla Mihata. Cestarjem zapušča neasfaltirane ceste "kustajnuške gasse" in ulice, Kostakovim fantom prosta delovna mesta za šankom v Hramu, policajem pa "u štalci" pri Štrausu. Jordanovemu Stanko-tu zapušča en koš žaganja, da mu ne bo treba po njega skakati čez ograjo k mesarju. Mesarjem zapušča en bolj močen štrik, da jim ga bik ne bo več utrgal in po "Kustajnuc strašu" nedolžnih ljudi. Jakškovemu Tončku zapušča radijsko postajo, da ga v kritičnem trenutku lakho mesarji pokličejo na pomoč. Skindrove-mu Marjanu zapušča dva nova lovska psa za rezervo, če mu še katerega ukradejo in pojedo cigani. Sintičevemu Hinčku zapušča čisto nov invalidski voziček in bolniško na račun Prfor-cenhausa kakor tudi avtomat za dviganje kozarcev, zato da ne bo umrl od žeje. (Galex)
Koran ti r Hrškem Apolonu
"Na gostovanju smo edini!"
Pustno rajanje v vrtcu v Leskovcu
Krško, na pustno nedeljo -Tone Kos, lastnik krške pivnice Apolon, občasno tekmuje v kartanju. O tem piše v Slovenskih novicah. Ni pa tam zapisano, da je na kartaškem tekmovanju srečal sodnika, ki je tudi vodja ene izmed številnih skupin korantov, kot jim menda pravijo doma. Domenila sta se za obisk in fantje so po gostovanju na Bizeljskem zavili tudi v Krško. V dvorišču pivnice Apolon so odplesali nekaj plesov, poskusili zalo-ženost tamkajšnje kleti in shrambe, še malo odplesali in odšli proti rodnemu Dravskemu polju.
Vreme je bilo tisto nedeljsko
popoldne res neprijazno, a tisti, ki smo se potrudili iz toplih hiš, smo lahko moč korantovega zvonjenja občutili v celoti. V relativno majhnem prostoru pivnice je od časa do časa tudi med malico zarožljalo kar tako, za boljše vzdušje. Zvonci so sicer različno veliki in največji so skoraj tolikšni kot vedra. A najbolj glasen in živahen je bil v rdeče oblečeni vrag z najmanjšim zvončkom za pasom. Vzdušje so naredili takšno, da bi korante težko bolj temeljito doživeli tudi na uradnem ptujskem pustova-nju. Tudi fantje mislijo enako: "Seveda je bolje gostovati! Tu smo edini, na Ptuju pa je korantov veliko." (Ika)
Tako kot vsako leto so se tudi letos otroci v leskovškem vrtcu pripravljali na praznovanje pusta. O pustu so se pogovarjali že precej časa prej. Okrasili so igralnice in hodnike, skrivnost pa je bila, v kaj se bo kdo našemil. To so pokazali na pustni torek, ko so bili vsi otroci našemljeni. Žal pa je zaradi hudega mraza odpadla običajna pustna povorka, ko se vrteške maškare ob svojem obhodu pokažejo krajanom Leskovca. (Jože Arh)
Sv. Valentin med brestaniškimi upokojenci
Bližal se je norčavi čas, ko marsikdo želi spremeniti svoj obraz in jaz ter se vživeti v značaj nadnaravnih bitij, starih navad in oseb z močjo, ki presežejo čas in prostor, v katerem živimo. Člani Društva upokojencev Brestanica smo se polni veselja zbrali v gostilni Pohle v Brestanici. Obiskali so nas koranti s Ptujskega polja. S svojim značilnim plesom in potokavanjem kovancev so nas navdušili, saj so nam prinesli srečo. Ob dobri kapljici in zakuski smo dočakali prihod našemljenih upokojencev. Razveselili so nas zobozdravnica, čarovnica, črnka, celo sv. Valentin in druge maske. Trenutek, ko so se maškare razkrile, je bil presenetljiv. Mislili smo, da je sv. Valentin nekdo mlajši, a je bila upokojenka, stara preko 80 let. Vse maškare so bile nagrajene. Dolgo v noč je še zvenel glas harmonike in petja pesmi, pa tudi vriskanja in plesa ni manjkalo. Vsem, ki so prispevali nagrade, se DU Brestanica najprisrčneje in lepo zahvaljuje. Darovalci so bili iz KS Brestanica, Dekor Kozje in Lisca Senovo.
(Marija Kukovičič)
Veselo pustovanje najmlajših v Krškem
Vzgojnovarstveni zavod Krško je na pustni torek organiziral veselo pustno popoldne za predšolske otroke in njihove starše.
Domiselna, preprosta in estetska dekoracija je v soju reflektorjev krasila prepolno dvorano razigranih malih maškar in njihovih staršev. Šaljive točke, zabavne igrice in rajanje otrok se je prepletalo v skoraj triurnem programu. Ves program so izvajali oroci in vzgojitelji iz vrtca ter ansambel RIO BAND, Pa vendar je zamisel in izdelava dekoracije, pustnih kostumov, scenarija zabavnega programa, spremljajoče glasbe, svetlobnih efektov in tisoč drugih malenkosti resno in odgovorno delo. kjer so sodelovali skoraj vsi delavci vrtca. Izvajalci programa pa so morali pokazati svojo vsestranskost in ne nazadnje dobro kondicijo.
Veseli smo pohval staršev in drugih, še posebei pa smeha in razigranih otrok.
Zahvaljujemo se vsem sponzorjem, ki so prispevali finančna sredstva za izvedbo pustovanja predšolskih otrok v Krškem. (Polonca Urek)
V Velikem Podlogu so bili organizatorji starši
Otrokom v Velikem Podlogu so letos pripravili pustovanje kar njihovi starši. Ker je na pustno soboto snežilo, jih niso mogli popeljati po vaseh na vozovih s konjsko vprego, kot so najprej želeli. Svoje maškare so zato mame in očetje pripeljali v dvorano gasilskega doma, jim postregli z doma pripravljenim pecivom, pekli so jim krompirček, skuhali čaj in jim priredili vrsto zabavnih igric. Pustno veselje je za trenutek prekinila tema, ko je zmanjkalo elektrike, nato pa je bilo v polmraku za otroke še bolj zabavno. Tokrat so se podloški starši in otroci lepo ujeli in upati je, da bodo kmalu spet kaj skupaj popraznovali. (J. K.)
Izšla Je druga številna Kataloga "Slovenska kakovost 93/9+"
Članstvo v ekskluzivnem klubu kakovosti počasi narašča
Letos modri znak SQ tudi sadju krškega Agrokombinata in vinu Kmečke zadruge iz kostanjeviške kleti
Odločili smo se za objavo bolj protokolarne fotografije in se za vsak primer ognili tisti, kjer se vidi, kako znajo obdravski fantje pogledati za dekleti, kakor tudi tisti, na kateri se vidi, kako je hišna gospodinja Slavka ugotovila: "Na tisti ježevki je pa moja ruta. Kdo ve, katera mu jo je dala!"
Brdo pri Kranju, 16. februarja - "Današnji dan - pepelnica je dan duhovne poglobitve, prenove in resnosti, torej pravi čas za promocijo tako potrebne in kumulativne edicije, kot je katalog "Slovenska kakovost 93/94". S temi besedami so organizatorji današnje promocijske tiskovne konference pospremili na pot drugo številko kataloga dobitnikov znakov SQ.
Znak SQ lahko dobijo izdelki slovenskih proizvajalcev, ki ob ostalih pogojih izpolnijo še enega. Udeležiti se morajo strokovne specializirane sejemske prireditve "Slovenski proizvod -slovenska kakovost" v Kranju. Tudi letos bo ta prireditev med 23. in 27. septembrom, tisti, ki so na lanskem sejmu prejeli znake SQ, pa so si s tem pridobili tudi vstop v (danes predstavljeni) katalog. Med njimi sta tudi poslovna   enota   "Sadjarstvo"
krškega Agrokombinata in ko-stanjeviška vinska klet krške Kmečke zadruge. V Kranju so že pred osamosvojitvijo Slovenije pričeli iskati način, s katerim bi slovenskim proizvodom lahko dali določeno potrdilo o kakovosti. Idejo o podeljevanju znaka
SQ (Slovene Quality) so sicer podprli vsi, a hkrati je bilo treba tudi zagotoviti način ocenjevanja in pristojnost podeljevanja znakov SQ, ki jima ne bo moč oporekati. Prvi sejem, ki ga je organiziralo združenje v Kranju, je kljub polemikam glede pristoj-
nosti za podeljevanje znakov zbral proizvajalce iz vse Slovenije. Tako je lani ministrstvo dr. Bohinca, za znanost in tehnologijo, sprejelo patronat nad celotno akcijo. S tem se je za ocenjevanje kakovosti slovenskih izdelkov in podeljevanje znakov
NAŠ GLAS 4, 24. februarja 1994
mm.......mtm&m.....m
Obrighcimcr
Manca Košir: »Preberi Knjigo, Hi ti pade na glavot"

Amtsblatt der Gemeinde Obrigheim mit Nachrichten aus den Ortsteilen
ftachrichten Kot otrol< j* prerokovala^ danes pa noče
Sejem redkih umetnin
"ATLAS MAJOR" ZA 480.000 DN
Pravi, da ni nujno vedno dobro, če človeku napoveš prihodnost in se zaradi tega morda ogne stresu - le
začasno.
Štiriinsedemdeset trgovcev antikvarjev, avtografov in grafik je na 33. antikvaričnem sejmu v Stuttgartu ponudilo v prodajo širok izbor redkih knjig, avtogra-mov znanih osebnosti in grafik. Kot je razvidno iz obsežnega kataloga, je vredno in zanimivo omeniti nekatere posebnosti, da si lahko sami ustvarimo predstavo o obsegu tega sejma. Najdražja knjiga je francoska izdaja "A-tlas Major" iz leta 1663, ki ima ceno 480.000 DM, "Knjiga o me-
stih" 280.000 DM, "Senzacionalni nemški horarij" (molitvenik uglednih meščanov) 360.000 DM. Poleg navedenih knjig jih je še veliko, ki imajo ceno preko sto tisoč mark. Med avtogrami so v ponudbi Goethejevi, Les-singovi, Holderlinovi, Kantovi, Brechtovi, Proustovi itd. Med grafikami pa najbolj izstopajo grafike Durerja, Rembrandta, Tiepola in drugih.
(Stuttgarter Zeitung 14.2.1994) Prevedel in pripravil O. Lovrenčič
JEDRSKA ELEKTRARNA OBRIGHEIM V NAVZKRIŽNEM OGNJU
Jedrska elektrarna Obrigheim zopet buri duhove. Opozicija in FDP kritizirata CDU, da je leta 1990 sistematično zavajala parlament glede varnosti elektrarne. V deželnem parlamentu Baden- Wuer-ttemberg je imenovana parlamentarna kontrolna komisija, ki bo pripravila vse potrebno za marčevsko zasedanje in dokončno postavila stvari na pravo mesto. (Rhein-Neckar Zeitung, 4. 2. 1994)
Prevedel in pripravil O. Lovrenčič
Maš glas na Koncertu Bajage
Dve uri in dvajset na HO voltih
Osem tisoč poslušalcev je bilo navdušenih
Brežice, 17. februarja - Dr. Manca Košir je bila gost nocojšnjega večera v brežiški knjižnici. Sama je najprej zadovoljno ugotovila, da je med obiskovalci več moških, kot se jih običajno udeleži srečanj z njo, njen sogovornik Peter Žnidaršič pa je najprej hotel vedeti, kaj jo sploh sili, da toliko nastopa in se izpostavlja javnosti.
Manca Košir: "Sem pač tak človek. To pa ne pomeni, da moram biti vedno v družbi in v središču, saj sem tudi velik samotar in včasih mi samota ustreza." Zelo rada se pogovarja z ljudmi, le da to ni vedno možnost oziroma se o nekaterih rečeh Slovenci niso pripravljeni pogovarjati. Med takimi, skoraj tabu temami, sta po njenem prepričanju ljubezen in smrt. Pa se ji zdi nujno, da bi se tudi o teh dveh pojavih pogovarjali. Njena vernost, vera kar tako in vera v posmrtno življenje? Bila je v eni, edini in enkratni Stranki in ne bo nikoli več v nobeni. Za svoj krst se je, po lastnih besedah, pripravljala (študirala) dve leti in v sebi ne vidi političnega konvertita. Od malega da je bila v bistvu komu-
nist, za skupnost, in je to tudi ostala, saj so bili kristjani prvi komunisti in čas komunizma bo v svetu šele dozorel. Tudi pri nas, samo ne. dokler bomo tako revni. Sedaj šele postajamo razredna družba v pravem, primarnem pomenu te besede, z vsem grdim, kar sodi poleg, pravi. Nima navade izpovedovati vere v obrazcih - ne moli, prebira pa redno Biblijo, in sicer tam, kjer se ji po naključju odpre: "Kdo ve, zakaj je to dobro, ampak zaradi nečesa se mi je zanesljivo ravno tu odprl list!" Prepričana je, da po smrti še nekaj je. to je spoznala tudi iz stikov z umirajočimi, o tem ji govorijo zakoni fizike, kjer se nobena sestavina ne izgubi iz enačb.
Koliko je v Manci Košir moškega? Že med vožnjo proti brežiški knjižnici je prihajal iz radijskega sprejemnika njen glas in novinarka lokalnega radia je razgovor pripeljala do razčlenjanja nežne sestavine v moškem. Pravi, da je v vsakem človeku oboje, da sama ni nikakršna izjema: "Ko pa sem med študenti, se včasih kar raznežim, ko gledam te otroke pred seboj!" Vsekakor svojo razneženost uspešno skri-
va, saj se pred avtorjem tehle vrstic zanesljivo še nihče izmed Mancinih študentov ni pohvalil s tem. da bi jo opazil. Vse prej kot to! - Pravi, da ni niti feministka, da je v njej preveč moškega. Je pa zadovoljen človek: "Sreča je stvar trenutka."
O televizijskih oddajah Moški in ženska: "Teme izbiram glede na to, kar me zanima, prišepeta-va mi jih tudi moj nočni notranji glas (ki pa ni deležen pri delitvi honorarja, kot je priznala), ki mi je tudi navdihnil zamisel o odda-
ji." Med oddajo se mora zelo brzdati, da ne prične sama predavati, ampak da pusti do besede svojim gostom. Osemnajstod-stotna gledanost se ji sploh ne zdi tako majhna. Ni pa njena publika mladina: "Oni gledajo MTV in ostale hitre oddaje, ki so bolj vizualna kakor besedna komunikacija." Sicer pa je pri mladih, zlasti pri lastnih otrocih, sila pomembno, da se ne pretvarjamo: "Z otrokom moraš biti tak, kot si sicer, in ne igrati ideala." (Ika)
Manca Košir in Peter Žnidaršič: "Smrt ni nekaj groznega. Važno je, kako živiš, torej da odgovarjaš za vse sprejete odločitve."
Ljubljana, 21. februarja - Po
dveh odpovedih koncerta, ki bi moral biti že decembra, je Baja-
ga končno le dobil vstopne vizume zase in za svoje Instruktore. Nekaj po osmi zvečer v pone-
dobrih dveh urah je Bajaga zapel stare uspešnice in predstav il del novega albuma. Po končanem programu ga je navdušena publika še dvakrat priklicala na oder, tretjič pa ni imela več uspeha.
Momčilo Bajagič še vedno ni izgubil zveste publike v Sloveniji.
Nagradna križanka AFP Dobova
Ponovno je gost - sponzor naše križanke družinsko podjetje AFP Dobova. Prvoizžrebani reševalec križanke bo dobil par copat Adidas, za drugo in tretjo nagrado pa je Franc Polovic namenil po kos blaga za žensko obleko. Križanke z rešitvami nam pošljite (ali vrzite v naš nabiralnik) do petka, 4. marca, na naslov: Naš glas, uredništvo, CKŽ 23.68270 Krško. Na ovojnico pripišite "Nagradna križanka" in nam ne pošiljajte rešitev, izpisanih na listkih. Srečno!
deljek sem krožil okrog tivolske dvorane in iskal ustrezno dovoljenje za fotografiranje, hrup pa je že najavil prihod srbskih glas-benikkov na oder. Po zapletih sem dovoljenje dobil. Na tribuni se je po gostoti zraka čutilo, kako veliko ljudi je zbranih. V
Priljubljen pa je očitno tudi med slovenskimi in ostalimi bivšeju-goslovanskimi glasbeniki, saj so ob odru stali nekateri znani obrazi, kot so Džuro, Saša Lo-šič, Jonas Ž., Magnifico, Aki Ra-himovski (vodja Parnega valjka). (B. C.)
SQ postavila slovenska država in akciji zagotovila neoporečnost z avtoriteto svojih institucij. Akcija "Slovenski proizvod -slovenska kakovost" je namenjena predvsem zunanji promociji slovenskih izdelkov, gotovo pa bi si lahko z njo pomagali tudi slovenski sindikalisti, ki so pred časom sprožili akcijo "Kupujte slovensko blago!". Na dveh dosedanjih prireditvah, ki sta se zvrstili na Gorenjskem sejmu v Kranju, so podelili skupno 380 modrih, 66 zlatih in 11 zelenih znakov SQ, vse dobitnike pa uvrstijo v letni zvezek kataloga in ta bo sčasoma postal zajetna knjiga informacij, ki bo že sama zase dovolj zgovorna propaganda. Če bo v zadostni meri navzoč na vseh promocijskih akcijah Slovenije doma in v tujini. Ker ta katalog dejansko ne bi smel manjkati nikjer, povejmo, da gaje možno naročiti na sedežu   združenja  "Slovenski   proi-
zvod - slovenska kakovost" v Kranju. Operativne posle združenja vodi strokovna služba Gorenjskega sejma, predsednik združenja je (po funkciji) predsednik kranjskega izvršnega sveta Peter Orehar, sicer pa je vanj vključenih 120 kolektivnih članov (podjetij) in skoraj 300 posameznih. Med
njimi sta tudi Milan Kučan in nadškof Alojzij Šuštar.
Združenje za letošnjo prireditev pripravlja tudi ocenjevanje storitvenih področij, predvsem turistično rekreativne storitvene dejavnosti, s čimer bi radi Slovenijo in njen turizem približali razvitemu svetu.
Modri znak dobi proizvajalec za blago, ki vsebuje najmanj 50 % domačega (slovenskega) materiala ali znanja. Blago mora biti v redni proizvodnji in mora glede kakovosti zadostiti predpisanim nacionalnim standardom oz. biti v skladu z zahtevami domačega in tujega trga. Blago, katerega reklamacija znaša letno več kot 4 % njegove proizvodnje, nima pravice do znaka.
Zlati znak dobi blago ali storitev, ki izpolnjuje vse za modri znak predpisane pogoje in ima poleg tega še potrdilo o mednarodnem preizkusu kakovosti, reklamacije pa letno ne smejo presegati 3 %.
Zeleni znak dobi blago ali storitev, ki izpolnjuje vse za modri in zlati znak predpisane pogoje, poleg tega pa ima standard kakovosti ISO 9000 in dokumentacijo za takšno podeljevanje pooblaščenih institucij.
Vsi znaki veljajo največ dve leti, potem pa predlagatelj lahko na podlagi dokumentacije zahteva podaljšanje veljavnosti.
		B				\?lilP	HIHK0NE-BtllSUS	mmsm-vmk	EH0T4 t/} nio Ctog)		tMia	telgsko nesro	NSTOOt Z»/JM	on* 5M)f/*L *ye*e
mmmt bm* 1SS8S <R«K						mstkm								
			AFP			>A	r	P	b	O	b	C	V	/\
														
			:?*:<¦    &«»<>Y)«			<YS<35Vi? PCSČtHICA			E	/0	A	a	1	
						m TBiPSA	TL	O	r-	A	OTOK	A	b	A
											BNICtr			
						tii/4	ti	T	A	MSKl PESMIK	h	/J	i	
										BeK/l v IVt&llJI				
/VSfOI!	T	/MUK 0 UMNOSTI STtVIUC	JBBto v		rrtDtfi	Si/I	M	A	$	O	Ki	m-TK/j	/0	A
					Z0S7	Nam*.						ZiATO		
NBB.no Noči	t					fO		kLj/j Pti /cesten	L	A	t	A	fb/ICČNIK/	Noe veš. KJHL3
III	o					T		l/tuv v ČILU	A		A			O
								Jll/S!Kj7/)						
žeusKo /fte	Ci					XtŽ*JOf)H. Ž {VAL	U	A	H	A	nem* HlUBUti	turnirju	S	u
												UDI Pil 2dOif)H		
						7l/JL2. me								
GO&fH/ ec. se&ij/	Z	T	A	10		J		^1		JHOD V	<h	V.	L	A
•4««« 7	\	K	'ZI/lS/J/ OtioB.	I		0	m		H*	>«l	Z	R	F	F
			3*NC IlAfJE				m		FIAE					
ŽSHSKO IHB	M	O	J	C		/\				lltKJC/ /V2dLW	fx	V	E	A06?
MOŠKO	A	1	l	1		fj	•sfitva/).	L		fe/mc MM/rK.	f	Ki	VOIUHBN	v
							/resm			PFtX fti eer/			(MI07SM. HlPK/iVA	
ohtmu	D	O				E		D	\	M	i	$	L	o
			vmum											
OKošut temur	!	$	\l	A		ffO/&od s/jor* Mje-nA	O	&	e.	A	T	CHmML	A	i
												v«.		
						oče								
*&>uvr	b	\	K	TIS/IBflO KrubiLo		A	T	E	S	1	Sin*ez>	B	b	o
				UMI							<9*ioeeJ remN			
rovajm 7*0}O	A	J	A	M		T	fteSi kzii	P	Y	tižCVD ŽGJtAOL	A	R	A	\L
										si/as*?				
Miim	^	A	U	T		A	HITJ/)	<3j	A	5	?	A	e	I
Rešitev križanke iz prejšnje številke - Gesla: tržnica, sadje, zelenjava, klet, cviček. Po vodoravnih vrstah: tržnica, Mailer, arnika, ano, Rim, S, ulema. Ni, Astor, cena, S, dlesni, Tina, JO, Tito, Oara, Eva, komentar, zend, obe, enka, klet, LJ, I, ice, Egej, C, SJ, J, NRT, lavreat, JAT, orion, Rl, Adana, članek, Velo, lek, Ema, AC, Balkanka. Izžrebani nagrajenci križanke Kmečke zadruge Krško
Bravo! Prihaja čedalje več rešenih križank, čeprav se zavedamo, da niso ravno lahke. Prispele križanke je tokrat (21. februarja) izžrebala Marija Berger iz krške Splošne kmečke zadruge. Prvo nagrado, karton vina in steklenico predikatnega laškega rizlinga - izbor, je dobil Ado Ivačič iz Velike vasi 58, 68273 Leskovec. Drugo nagrado, karton vina, dobi Joško Drenek, Drožanjska 66, 68290 Sevnica. Oba lahko svoji nagradi dvigneta v leskovški vinski kleti pri ing. Darku Marjetiču in njegovih sodelavcih. Tretjo nagrado, zaboj jabolk, je žreb namenil Beti Harlander s Kidričeve 3 v Sevnici in dobila jo bo pri vodstvu hladilnice blizu Stare vasi pri Krškem (čez železniški prehod pri nuklearki). Nagrajenci bodo svojo identiteto dokazali z osebnim dokumentom in pričujočo številko Našega glasa.        '
10
NAŠ GLAS 4, 24. februarja 1994
Sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in veterino
POJASNILA V ZVEZI S SANACIJO POSLEDIC SUŠE ZA LETO 1991
Sanacija posledic suše za leto 1993 se izvaja na osnovi individualnih prijav, ki so se zbirale v lanskem letu do 22. 9. 1993. V navedenem roku je sušo prijavilo 2112 prizadetih. Individualne prijave je komisija za ocenitev škode v kmetijstvu pregledala in jih posredovala v računalniško obdelavo Ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo. Na osnovi obdelave je ministrstvo razvrstilo prizadete zaradi suše v dve skupini, A in B. V skupino A so razvrščeni tisti, pri katerih je povprečen odstotek škode manjši od 50 %, v skupino B pa tisti, pri katerih je večji od 50 %. Skupna škoda po individualnih prijavah znaša 788.000,00 SIT.
Vlada Republike Slovenije je skupaj z Ministrstvom za kmetijstvo in gozdarstvo pripravila več ukrepov za omilitev posledic suše. Ukrepi se bodo izvajali vse do sredine letošnjega leta. Skupna pomoč posameznemu oškodovancu naj bi znašala ok. 8-10% od nastale škode.
1. V občini Krško se je sanacija za omilitev posledic suše pričela že v lanskem letu z ukrepi, ki jih je sprejel izvršni svet občine Krško in jih tudi finančno podprl. V lanskem letu je bil prizadetim zaradi suše omogočen:
a) regresiran nakup semen
prezimnih  krmnih dosevkov.
Regres pri nabavi semen je znašal 50 % od nabavne vrednosti semen;
b) regresiran nakup volumi-nozne krme, sena in silažne koruze. Regres za nakup sena je znašal 7 SIT za kg, za silažno koruzo pa 2 SIT za kg;
c)  regresiran nakup škropiv v sadjarstvu za lastnike intenzivnih nasadov. Regres pri nakupu je znašal 10.000,00 SIT za ha.
2. V letošnjem letu poteka pomoč za omilitev posledic suše v skladu z navodili Ministrstva za kmetijstvo in ukrepi vlade Republike. Kot prvi ukrep se izvaja regresiran nakup krmnih žit, in sicer:
a) regresiran nakup krmnega ječmena. Regres za nakup znaša 5 SIT za kg za prizadete iz skupine A in 10 SIT za kg za skupino B. Odobrena količina ječmena za našo občino je bila 515 ton, ta pa je 2-krat manjša od prijavljenih potreb. Ječmen se je razdelil prizadetim zaradi suše največ do 200 kg na 1 GVŽ vsem, ki so potrebo po ječmenu prijavili in so imeli povprečen odstotek škode nad 39/12 %, do te razdelitve pa niso prejeli še nobene pomoči. Poleg navedenih pa so do 100 kg na 1 GVŽ dobili tudi tisti, ki so imeli povprečen odstotek škode nad 40
% in so do te delitve prejeli le manjši del pripadajoče pomoči. Cena ječmena v skladišču blagovnih rezerv znaša 13,60 SIT za kg, ta pa je za upravičence zmanjšana za višino regresa. V ceno niso zajeti manipulativni stroški in stroški prevoza v višini 3 SIT za kg ter vrečenje 2,50 SIT za kg;
b) regresiran nakup koruze. Regres za nakup znaša 7 SIT za kg za skupino A in 14 SIT za kg za skupino B. Količina koruze, ki se bo delila v prvi delitvi, znaša za našo občino 517 ton, potrebe po prijavah pa znašajo preko 1500 ton. V prvi delitvi koruze bodo to dobili vsi tisti prizadeti, ki so potrebo prijavili in niso dobili ječmena, in to do 200 kg koruze na 1 GVŽ, ter tisti, ki so dobili manj kot 100 kg ječmena na 1 GVŽ, do 100 kg koruze na 1 GVŽ. Cena koruze je v skladišču blagovnih rezerv 22,46 SIT za kg, za upravičence pa je zmanjšana za višino regresa;
c)  regresiran nakup sojinih tropin. Regres za nakup znaša 7 SIT za kg za skupino A in 14 SIT za kg za skupino B. Do nakupa so upravičeni tisti, ki so potrebo izkazali in skupna pomoč ne bo presegla višine sredstev, predvidenih za sanacijo posameznika, pogoj pa je tudi, da so prijavili živino. Cena sojinih tropin znaša v skladišču bla-
govnih rezerv 38,96 SIT za kg. Cena, zmanjšana za regres, znaša 31,96 SIT za kg v skupini A in 24,96 SIT za kg v skupini B. V tej ceni niso zajeti manipulativni stroški in stroški prevoza, ki znašajo 3 SIT za kg, ter vrečenje, ki znaša 2,5 SIT za kg. Delitev krmnih žit opravljajo:
- Kmečka zadruga Bohor za prizadete iz krajevnih skupnosti Brestanica, Rožno-Presladol, Koprivnica in Senovo,
- Kmečka zadruga Kostanjevica za krajevni skupnosti Kostanjevica in Podbočje in
-    Splošna kmečka zadruga Krško za vse prizadete iz ostalih krajevnih skupnosti.
3. Za dokončno sanacijo škode po suši so po programu ministrstva predvideni še drugi ukrepi, za katere rok izvedbe še ni točno določen. O ukrepih, ki bodo še sledili, bomo prizadete zaradi suše še obvestili.
Poudariti moramo, da se letošnja pomoč prizadetim zaradi suše vodi za vsakega posameznika finančno, skupna pomoč pa bo možna v višini deleža, ki pripade na posameznika.
Vse prizadete istočasno obveščamo, da je morebitno potrebo za krmna žita - koruzo možno še prijaviti na sekretariatu za kmetijstvo občine Krško, dobava pa bo predvidoma v aprilu ali maju letos.
KRATKI NAPOTKI O TEHNOLOGIJI PRIDELOVANJA KROMPIRJA
1.  KOLOBAR
Krompir kot poljščino v kolobarju lahko sadimo več let na isti parceli, vendar je to le izhod v sili. Zaželjeno je, da krompir vključimo v njivski krmni kolobar na kmetijah, tako da pride na isto njivo nazaj enkrat na štiri ali tri leta. Prednosti sajenja krompirja v kolobarju so številne, naj omenim samo nakatere:
-  lažje ohranjamo rodovitnost njiv, preprečujemo zaplevelje-nost,
-  zmanjšamo možnost okuženosti tal z raznimi boleznimi in škodljivci pa tudi posevki so manj občutljivi za virusne bolezni.
Kar se tiče prejšnjega predpo-sevka pred krompirjem, krompir ni preveč občutljiv. Dobro uspeva za eno- in večletnimi deteljami, prav tako so dober predpo-sevek krompirju strna žita. Najslabši predposevek pa je koruza, ki jo pozno pospravljamo z njiv, tla so ob spravilu ponavadi že dokaj razmočena, uničena je njihova struktura, zaloga hranil je v takšni zemlji zelo izčrpana, krompir pa zahteva dobra tla, dobro založena in dobre strukture. Če nimamo ustreznega drugega predposevka, pa je obvezno, da njivo, kjer je bila koruza, že jeseni preorjemo.
2.  PRIPRAVA TAL
Krompir potrebuje v celi vegetacijski dobi, od sajenja pa do izkopa, povsem rahla tla, dobro založena s hranilnimi snovmi ter primerno vlažnost. Zato se priprava tal za sajenje začne že v jesenskem času z globokim zimskim oranjem, še pred tem pa lahko opravimo gnojenje s hlevskim gnojem. Globina oranja je odvisna od globine omice.
Za sajenje pripravimo tla spo-
mladi. Najprej potrosimo gnojilo, običajno vso količino naenkrat, še posebej, če gre za kompleksno gnojilo, ki vsebuje vse tri najpomembnejše hranilne snovi (dušik, fosfor in kalij). Zelo pomembno je, da ga potrosimo čim bolj enakomerno. Ko gnojilo raztrosimo, začnemo rahljati in ravnati sadilno plast zemlje. Lahka peščena tla zrahljamo 8-15 cm globoko, če so močno stlačena, jih najprej obdelamo s krožno brano, če pa so tla rahla in primerno vlažna, zadošča rahljanje s predsetvenikom. Težka tla moramo zrahljati vsaj 8-10 cm globoko. Zaželeno je, da to opravimo v enkratnem obhodu traktorja, da tal preveč ne zbije-mo. Tla za sajenje krompirja pripravljamo vedno sproti, vsak dan le toliko, kolikor bomo isti dan tudi posadili. Kajti če nam pripravljena tla za sajenje namoči dež, se bistveno težje osušijo, ker je pretrgan kapilarni vzpon vode. Za zatiranje ogrcev in strun imamo na voljo več pripravkov. Za uporabo pri krompirju so primerni le volaton G-5 in volaton G-10, dvfunat G-10, dursban G-7 in gaHtion G-5. Zatiranje ogrcev in strun lahko še poenostavimo, če uporabimo rudninsko gnojilo, ki ima pomešan volaton ali akotion.
Pri trošenju povprek zadostuje 400-500 kg gnojila, pri trošenju v vrste pa največ 200 kg/ha.
3. IZBOR SEMENA ZA SAJENJE
Praviloma se že jeseni odločimo, katero sorto krompirja bomo pridelovali in za kakšen namen. Pridelek krompirja je zelo odvisen od zdravstvenega stanja gomoljev. Zato je zaže-
Ijen, če je le možno, potrjen semenski krompir. Za pridelovanje semenskega krompirja potrebujemo elitno seme ali original, za zgodnji in pozni jedilni krompir za industrijo zadošča prva ali druga sortna množitev.
4.  DEBELINA SEMENA
Iz debelih gomoljev odžene več stebel kot iz drobnih, na utežno enoto pa dajo debeli gomolji manj stebel kot drobni. Zato je sklop nasada oziroma število rastlin na m2 ali hektar bolj odvisno od števila stebel kot pa od teže posajenega semena na enoto površine. Najugodnejša gostota stebel v nasadu za jedilni krompir se giblje okrog 20 na m2.
5.  SAJENJE
Krompir sadimo natančno. Globino in gostoto sajenja prilagodimo rastnim razmeram in namenom pridelovanja, sajenje samo pa moramo opraviti čim bolj pazljivo. Gomolje moramo polagati na sredo grebena, na enako globino in v enakomernih razdaljah.
6.   ZAŠČITA PROTI PLEVELOM
Za zaščito krompirja proti plevelom lahko uporabimo več pripravkov. PROHELAN, PROME-TRIN, 5-7 kg/ha, uporabimo takoj po sajenju, za zatiranje semenskih širokolistnih in ozkolis-tnih plevelov po setvi, ko so vidni prvi listi plevelov, ali takoj po ogrebanju SENCOR 0.75-1 kg/ ha, manjše odmerke dajemo na lažjih tleh, uporabljamo ga po setvi tik pred vznikom ali po vzniku krompirja do 10 cm višine, zatre nam semenske široko-listne plevele, ne smemo ga uporabljati na sortah jerla in do-
brin. Za zaščito pred ozkolistnim semenskim plevelom pirnico lahko uporabljamo FUSILADE ali FUSILADE SUPER v količini 2-4 l/ha, uporabljamo ga od 3. lista do konca razraščanja plevelov. Za zaščito proti smolencu uporabimo BASAGRAN v količini 2-3 l/ha, ko je krompir visok 10-15 cm. Ne uporabljamo ga pri semenskem krompirju.
7. ZAŠČITA PROTI BOLEZNIM IN ŠKODLJIVCEM
Proti koloradskemu hrošču lahko uporabljamo sledeče in-sekticide: EVISEKT S, BANCOL, CROMOREL D, ZOLONE itd. Proti listnim ušem uporabimo PIRIMOR WP. Za zaščito proti krompirjevi plesni pa lahko uporabimo sledeče fungicide:
-   od kontaktnih preventivnih fungicidov DITHANE M-45, AN-TRACOL, BAKROCID, KUPRO-PIN ipd.,
-  od sistemičnih fungicidov Rl-DOMIL MZ, RIDOMIL ZINEB, RIDOMIL PLUS, SANDOFAN Z, ANTRACOL COMBI.
Za zaščito krompirja za uničevanje krompirjeve cime lahko uporabimo herbicid REGLONE ali BASTO, 14 dni pred izkopom krompirja.
Jože Kramar, ing. agr.
Ogroženi kostanjevi gozdovi v Posavju
Črnrilovka in kostanjev rak
neusmiljeno redčila ie tako osiromašene gozdove
Naravno zdravljenje je sekanje bolnih dreves, ta pa
lahko prodate industriji, na primer sevniškemu Ta-
ninu.
Sevnica, 17. februarja - Tanin, kemična industrija p.o.o., največji porabnik kostanjevega lesa v državi, je zainteresiran za ohranjanje kostanjevih gozdov. V ta namen so strokovne službe Tanina izdelale letak, namenjen lastnikom kostanjevih gozdov, v katerem je predstavljena problematika bolezni kostanja in možnosti zdravljenja.
Tanin letno porabi okrog 50.000 m3 kostanjevega lesa. Celotno količino nabavlja v Sloveniji, od tega 40 % iz gozdov ožjega posavskega rajona. Tako je razumljivo, od kod tolikšna skrb za domače kostanjeve gozdove. Da Posavja ne bi doletela usoda posameznih slovenskih regij, kjer so že ostali brez kostanjevih gozdov, se je Tanin strokovno lotil te zadeve.
Glavni dve bolezni kostanjevega lesa, črnilovka in kostanjev rak, redčita gozdove po Evropi že vse odtlej, ko sta bili po drugi svetovni vojni preneseni iz Ame-
rike v Evropo. V Sloveniji sta se pojavili okrog I. 1950, in kot smo že omenili, sta v nekaterih slovenskih predelih že povsem iztrebili kostanjev les. Bolezni se kažeta s sušenjem kostanja, prenašata se z vetrom in tako izginjajo celi gozdovi.
Zdravljenje tako obolelih gozdov s kemikalijami je zelo drago in neekonomično. Zato se priporoča posek bolnih dreves, ki je zaenkrat zelo učinkovit način zdravljenja. Iz štora posekanega bolnega drevesa požene več zdravih poganjkov, ki so imuni za bolezen. S posekom bolnega drevesa se doseže dvoje - pozdravi se gozd, posekana bolna drevesa pa so uporabna v kemični industriji. Za svoj tehnološki proces Tanin odkupuje ves bolan les. To je priložnost za lastnike gozdov, da svoje gozdove obnovijo po naravni poti. Kostanjevi gozdovi bodo tako še naprej krasili našo naravo, korist bomo imeli vsi. Tudi čebele.
(Pilip)
::'¦¦;¦¦¦:¦:¦;;¦;¦:.:¦¦¦::-:¦¦¦   :   ¦   ¦¦
Nadevani ocvrti sesekljani zrezki
Potrebujemo: 0,60 kg mletega mesa, zemljo, drobno narezano čebulo, šopek sesekljanega peteršilja, jajce, sol, poper, dva stroka sesekljanega česna, 4 rezine prešane šunke, 4 rezine sira Gauda, jajce za paniranje, moko, drobtine, 3 del olja za cvrtje.
Priprava: Čebulo prepražimo na olju, dodamo vse sesekljane začimbe. Mleto meso solimo in mu dodamo vse ostale začimbe. Zemljo namočimo v mrzli vodi in ožeto zdrobimo v pripravljeno maso. Dodamo jajce in vse skupaj zmešamo. Naredimo osem kupčkov in jih oblikujemo v tanke zrezke. Na štiri zrezke položimo rezino šunke in rezino sira. Na vrh položimo ostale štiri zrezke, jih lepo oblikujemo, paniramo na dunajski način (moka, jajce, drobtine) in lepo rumeno ocvremo na olju.
Zraven ponudimo krompirjevo solato. Dober tek! (S. c.)
BALKANSKA SOLATA
(ta 4 osebe)
Narežemo na kocke, rahlo pomešamo, prelijemo z omako: 30 dag paprike (zelene, rumene, rdeče), 10 dag čebule, 15 dag ovčjega sira, 2 del olivnega olja, sol, poper (sladkan po želji), ori-gano, 3 dag peteršilja.
KORUZNA SOLATA (za 4 osebe)
250 g cvetače, 200 g graha, 240 g koruznega zrnja, 100 g čebule, sol, črni poper, kis, olje.
PEPELMICNA SOLATA
Zelenjavo skuhamo, da je čvrsta, in ohladimo. Iz majoneze, gorčice, limone, sesekljanih jajc, kaper, feferonov, aoli, soli, popra in kisle smetane naredimo preliv. Prelijemo zelenjavo in rahlo pomešamo.
0,25 kg špinače, 0,25 ohrov-tovih vršičkov, 0,25 kg pora, 0,25 kg cvetače, 0,10 kg fefero-
nov, 1,5 del majoneze, 2 trdo kuhana jajca, česen, kapre, gorčica, sok limone, poper, sol.
SLANIKOVA SOLATA
Slanike očistimo kosti, primerno narežemo in narahlo pomešamo z ostalimi sestavinami. Po želji naredimo solato samo s fižolico ali samo s krompirjem.
3 slanike, 4 sardelne filete, 30 dag fižolice ali fižola tetovca, 50 dag krompirja, 5 kislih kumaric, 1 čebula, 3 trdo kuhana jajca, 1 žlica gorčice, olje, kis, sol, poper.
SIROVA SOLATA (za 4 osebe)
Narezane sestavine narahlo premešamo, damo na solatni list, prelijemo z dressingom.
Narezano na rezance: 10 dag edamca, 16 dag svežih kumaric, 16 dag svežega paradižnika. Dressing: 20 dag solatne majoneze, 2 del kisle smetane, ket-chup paprika pikant, sol, poper, peteršilj, gorčica.
Veterinarska postaja in sejmi
Krško, 13. februarja - Udeleženci letnega občnega zbora posavskega društva rejcev hladnokrvnih konj so se pogovarjali tudi o organizaciji sejmov. Nekoč so sejmi bili na v Leskovcu, Krškem, na Zdolah, Bregah in Drnovem, sedaj pa sta najbližja tista v Šentjerneju in Brežicah. To povečuje stroške prevoza ali dogona živine, zato menijo, da je nujno organizirati odkupno postajo na Bregah. Tam naj bi bii na voljo tudi potreben prostor, ki ga nujno potrebuje sedanja veterinarska postaja v Brestanici. Iz sedanjih prostorov se morajo namreč veterinarji izseliti in Milko Grašovec je v imenu kolektiva izrazit interes za selitev na Brege. Tam je namreč trenutno nezasedena proizvodna hala v nekdanji gramoznici in betonarni IGM Sava, saj se je Darja d.o.o iz nje izselila. Interes za selitev na Brege je med rejci tolikšen, da okoličani že urejajo zemljišče in delno tudi prostore. To bi lahko zagotavljalo, da bo tu skupaj z območjem hipodroma, ki je na drugi strani ceste, med Mrtvtaami in Bregami nastalo pomembno rejsko stičišče. (Ika)
NAš GUS 4, 24. februarja 1994
11
Ramstava na brestaniškem gradu
Šestdeset del posavskih likovnikov
Razstavo, že šesto po vrsti, je postavil in odprl akademski slikar Alojz Konec.
Brestanica, 11. februarja -Na brestaniškem gradu je potekala še ena zadnjih prireditev ob kulturnem prazniku. Ob otvoritvi Posavske likovne razstave so nastopili člani DKD Brestanica, Stanku Re-sniku, Franciju Bromšetu in Petri Kavčič iz tega kulturnega društva so izročili njihove bronaste Prešernove plakete.
Na otvoritvi se je zbralo veliko ljudi in si ogledalo preko šestdeset del 36 razstavljalcev iz Posa-vja. Vsi avtorji so bili zastopani vsaj z enim eksponatom (zaradi prostorske stiske), pri izbiri pa so imela prednost kvalitetnejša in čim novejša dela. Razstavo je otvoril Alojz Konec, akademski slikar: "Pripadla mi je obveza, čast in zahvale vredno zaupanje
izbora eksponatov - del za pričujočo razstavo. Letošnja bera, postavljena na ogled, učinkuje kot posrečena enovitost različnega in že kar celovito zrcali likovni obraz, utrip Posavcev. Pestrost avtorjev po izobrazbi, stanu, starosti sicer to zrcalno sliko malce zamegli. A vseeno je očitna usmerjenost v dekorativno, opisno (posnemovalno), izpovedno in intelektualno. Preseneča me ravno ta številčnost, čeprav pogrešam nekaj mladih in kakšnega starosto našega kraja. Vendar bi bila morda tudi samoraslim dobrodošla delna strokovna priučitev, da ne bi poglabljali prepada med neukim in učenim, saj je tudi ta stroka v sodobnosti izpostavljena vse bolj kritični in zahtevno ostri presoji, ki skozi najfinejša sita preseje le najtrdnejše."
Organizatorju pa še opozorilo za v bodoče. Res, da je prostor za parkiranje avtomobilov v okolici gradu premajhen, a tu ni pomoči. V dolini pa bi bilo potrebno le postaviti znak za obvoz, saj vsi niso iz Brestanice in ne vedo, da je cesta na grad v popravilu. Tega ni vedel marsikdo, ko je skušal priti na grad tisti petkov večer. (B.C.)
NOVO NA KNJIŽNIH POLICAH
Kulturni dom Krško
NEDELJSKI KONCERT,
VEČER SPIRITUALNE INDIJE,
KVARTET SAKSOFONOV
V nedeljo, 27. februarja, se bo ob 16. uri predstavil s koncertnim programom PIHALNI ORKESTER KRKA ZDRAVILIŠČA IZ STRAŽE. Ta samostojni koncert je v programu kulturne izmenjave s pihalnim orkestrom Videm. Gostje iz Straže bodo med drugim igrali glasbo iz filmov (Terminator 2, Batman, JFK itd.)
V  torek, 1. marca, bo ob 19. uri v mali dvorani VEČER SPIRITUALNE INDIJE z meditativno glasbo (indijski harmonij, glineni boben,  ročne činelice, flavta),
pogovorom z Andrejem Kikljem, vegetarijansko poslastico, diapozitivi in predavanjem iz zakladnice Ved. Na voljo bo tudi velik izbor literature, kaset z glasbo, dišečih palčk.
V petek, 11. marca, bo ob 20. uri v avli KDK v okviru cikla Večerni koktajl KONCERT KVARTETA SAKSOFONOV Srednje glasbene šole iz Ljubljane ter razigrane zgodbe VESELJE DO ŽIVLJENJA v izvedbi gledališke igralke Mire Lampe Vujičič iz Primorskega dramskega gledališča Nova Gorica.
Mova zbirka slovenskih skladb xa klarinetiste
Predstavil Je Je
prof. Iger Karlin
ii LJubljane
Krška glasbena šola pogumno sledi novostim v slovenski glasbeni literaturi.
Krško, 11. februarja - V koncertni dvorani krške Glasbene šole so pripravili predstavitev novega zvežčiča skladb, ki nosijo skupen naslov "Slovenski skladatelji mladim klarinetistom". Skladbe je zbral glasbeni pedagog, prof. Igor Karlin, ki jih je polnemu avditoriju (predvsem) mladih poslušalcev tudi
Dinozavromanija, ki je zajela tudi naše kraje, se je proti koncu leta precej umirila. Prav zato nova izdaja Mladinske knjige na to temo - VELIKI ATLAS DINOZAVROV - po eni strani močno zamuja, po drugi pa bo ta "slikovni vodič po prazgodovinskem svetu" dobrodošel vsem tistim, ki želijo imeti zaokroženo informacijo o teh popularnih bitjih. Med ljubitelji dinozavrov sta namreč dve skupini, prvim so se prazgodovinski orjaki "prikupili" šele potem, ko jih je opljusknila množica medijskih sporočil, medtem ko so se drugim zdeli zanimivi že prej in brez dodatne reklame. Omenjeni atlas bo najbrž zadovoljil tiste, ki želijo poznati vse osnovne reči o dinozavrih, medtem ko bodo "zbiratelji" še naprej segali po številnih domačih in tujih revijah ter drugih pripomočkih.
Veliko popularnost si je v zadnjem času pridobil tudi ALADIN, znani junak iz vzhodnjaških zgodb. K ponovni oživitvi te teme je največ pripomogel risani film, ki ga vrtijo tudi pri nas, na knjižnih policah pa najdete knjigo velikega formata z barvnimi ilustracijami in Aladina na video kaseti. Sledijo pa že pobarvan-ke, mape in vrsta drugih izdelkov s tem motivom. Aladin z vsemo-
gočnim duhom iz svetilke je še kako dobrodošel junak otrokom, ki tudi sami vse bolj občutijo težave svojih staršev, od katerih jih vse več vidi rešitev svojih (materialnih) zadreg v igrah na srečo, najbrž kot nadomestku za duha, ki ti izpolni najbolj nenavadne želje.
Mladim sta namenjeni še dve popularno poučni knjižici, ki sta doživeli precejšnjo medijsko pozornost, obe pa spadata v področje spolne vzgoje oziroma pouka o ljubezni. Vsebina knjižice Dese Muck BLAZNO RESNO O SEKSU je seveda resna, vendar pa je način podajanja te teme vse prej kot resen, zato pa toliko bolj zanimiv in dostopen mladim. Tisto, kar se dogaja med moškim in žensko oziroma med mamo in očetom, da pridejo na svet otroci, po svoje še bolj neposredno podaja nemški avtor Janosch v knjigi POVEJ
NO, MAMA, KDO DELA OTROKE! Za pomoč je vzel dogajanje v mišji družini, kjer "je vse tako kot pri človeku." Seveda boste starši sami izbrali čas in način, kako boste svojim nadebudne-žem razložili "tiste" reči, vsekakor pa vam bosta zdaj v pomoč dve omenjeni knjižici.
Slovarji in jezikovni tečaji so zadnja leta iskano blago, EVROPSKI SLOVAR, ki je izšel v zbirki CICERO, pa je večjezični slovar na 750 straneh formata A5. Prinaša namreč 8.000 najpomembnejših besed za sporazumevanje v zasebnem in poklicnem življenju, in sicer v slovenščini, angleščini, nemščini, francoščini, italijanščini in španščini. V vseh najpomembnejših evropskih jezikih torej, zato se je oborožen s tem slovarjem mogoče odpraviti na potovanje po našem kontinentu in še kam, čeprav mu manjkajo podrobnejše slovnične in semantične opredelitve in pojasnila, ki so običajna za druge slovarje. (S. M.)
Knjigarna in papirnica OPUS
Obveščamo vas, da smo v letošnjem letu razširili ponudbo prodajnega programa z OBRAZCI IN TISKOVINAMI.
Med ponudbo je največ obrazcev za potrebe podjetij in obrtnikov, ponudbo postopoma širimo tudi za potrebe fizičnih oseb - občanov (OBRAZCI ZA NAPOVED DOHODNINE).
Poleg tega vas vabimo k nakupu PISARNIŠKEGA MATERIALA IN POTREBŠČIN pod ugodnimi plačilnimi pogoji.
predstavil. Na klavirju ga je spremljal Aci Bertoncelj. Skladbe so pravzaprav nastale na Karlinovo pobudo, saj se zave-
da, da je take literature premalo, in tako je v Kranju izšla omenjena zbirka dokaj avantgardnih skladb, ki so zanimive, a bodo
verjetno navdušile predvsem zahtevnejše poslušalce. (Ika)
Prijetno zimovanje
Glasbena šola Krško Dalmatinova 6
VABILO
Vljudno Vas vabimo na javni nastop učencev Glasbene šole 23. 2. 1994 ob 18. uri v Kulturnem domu. Predstavili se Vam bodo mladi solisti in manjše glasbene skupine. Pričakujemo tudi glasbenega gosta.
Prepričani smo, da se boste odzvali in tako pokazal* zanimanje za nase delo. Veselimo se Vašega obiska.
Ravnatelj: prof. Drago Gradišek
Šolska glasila la kulturni praznik
Za kulturni praznik je vsak oddelek naše šole izdal svoje oddelčno glasilo. Na najboljše tri so čakale privlačne nagrade, ločeno za razredno in predmetno stopnjo. Nagrada za prvo mesto je bila kopanje v Termah Čatež, za drugo mesto brezplačna revija po lastni izbiri, tretja nagrada pa je bila beležka in pisalo.
Za izdelavo glasila smo imeli tri tedne časa. Glasila smo nato razstavili v šolski avli 7. februarja, tedaj smo priredili tudi kulturni program. Teden dni je bilo v razstavnem prostoru kot v čebelnjaku.
Komisija za ocenjevanje ni imela lahkega dela. V njej so bili naši učitelji, učenci in pravi novinarji. Rezultate so objavili šele v naslednjem tednu. Končno smo izvedeli: 1. mesto na predmetni stopnji - SVEDRA (7. a), 2. mesto - STOPINJE (6. c), 3. mesto - POZA (5. c), na razredni stopnji pa 1. mesto - PISKRC POLN ISKRC (4. b), 2. mesto - STO-STO-STOP (4. c), 3. mesto -STUDENŠKI ŠOLOZAVRI (enota Studenec). Posebno pohvalo sta prejela še 2. c za glasilo Brenčulje in enota male šole s Studenca za svoje glasilo.
Nina Štojs, 6. b Nov. krožek OŠ Sevnica
učencev OŠ Jurija Dalmatina je zopet gostil Smučarski center Rogla
Rogla, 7.-17. februarja -Zimsko šolo v naravi za učence petih razredov smo organizirali v dveh izmenah po 50 učencev. Udeležilo se je ni 8 učencev, predvsem zaradi zdravstvenih težav. V sodelovanju s Centrom za socialno delo Krško smo namreč omogočili zimsko šolo v naravi tudi učencem, katerih starši sami ne bi bili sposobni financirati te dejavnosti.
V program dela smo zajeli vse smotre, za katere menimo, da so pomembni za uspešno izvedbo zimske šole v naravi. Večji del dneva smo preživeli v naravi, v prijetni zimski idili belih smrekovih gozdov, v svežem zraku neokrnjene narave. S športnega področja smo uspešno izvedli osnovno in nadaljevalno šolo alpskega smučanja.
Veliko časa pa smo namenili tudi pohodom. Obiskali smo Lo-vrenška jezera, kočo na Pesku in se sprehodili do razglednega stolpa na Rogli ter organizirali tekmovanje v taborniških veščinah: lov na lisico in suhi slalom.
Učenci so se v novem okolju dobro prilagodili. Sproščeni prijateljski odnosi so jih prikazali v drugačni podobi, kot jih lahko spoznamo   ob   vsakodnevnem
delu v šoli. Med njimi se je razvilo veliko prijateljstvo, čeprav jih je bilo veliko prvič ža več dni od doma. V prijetnih bivalnih prostorih depandanse Brinje smo privajali učence na red in disciplino, na skupne in osebne higienske navade, na kulturo prehranjevanja in zmanjšanje razvajenosti uživanja določenih vrst hrane.
Vsak dan smo imeli tudi dve uri pouka. Po večerji smo organizirali zabavne igre, kviz, pripovedovali smo si šale, se zabavali. V diskoteki smo organizirali tekmovanje za najboljše plesal-
Zadnji večer smo podelili nagrade za najlepše urejene sobe, najboljše tekmovalce v suhem slalomu in lovu na lisico, diplome pa so prejeli tudi najboljši alpski smučarji.
Pri delu na snegu smo si pomagali tudi s kamero in tako ob večerih analizirali naše delo.
V drugi izmeni nam je ponaga-jalo slabo vreme. Dopoldne smo se kopali v bazenu in obiskovali športno dvorano, kjer so se učenci zabavali ob športnih igricah. Na pustni zabavi za otroke sta Nika Pribošič in Barbara Umek osvojili drugo mesto na
tekmovanju pri izbiri najboljših mask.
Rezultati najboljših v tekmovanju alpskega smučanja pa so naslednji: I. izmena, deklice: 1. Maja Andrijaševič, 2. Monika Badovinac, 3. Nina Špiler, dečki: 1. Marko Katic, 2. Rok Vegelj, 3. Iztok Drobnič. II. izmena, deklice: 1.-2. Barbara Umek in Nika Pribošič, 3. Maja Kodrič, dečki: 1. Aleš Šiško, 2. Aleš Pov-he, 3. Sebastjan Šoba. Vodja organizacije šole v naravi: Anton Zakšek
ROHIKA
Poskus repa
Krško - Mladoletni S. D. (1976) s Senovega in Ferdinand R. (1968) z Velikega Kamna sta 6.12. lani zamaskirana "obiskala" Alojza K. (1947) na Reštanju. Ferdinand R. je Alojza z ročajem motike udaril v trebuh, S.D. pa z bokserjem v glavo. Alojzu je uspelo iztrgati ročaj motike, napadalca sta nato pobegnila, ne da bi kaj odnesla, in sta med potjo odvrgla maski. Za mladoletnega S.D. je novomeški preiskovalni sodnik odredil pripor in so ga odpeljali v novomeški zapor. (I.G.)
Posloval s ponarejenim žigom
Sevnica - Božidar Z. (1965) iz Ljubljane je v svojem poslovanju uporabljal ponarejeni žig gostišča Panorama. Z njim in s podatki podjetja Bo-gi d.o.o. iz Ljubljane, ki pa je v stečaju, je od podjetja Kaja Trade d.o.o. iz Sevnice "kupil" 12 sodčkov piva. Razkrili so ga, zdaj ga čaka kazenska ovadba. (i.G.)
Ponarejena bankovca DHinS
Krško, februarja - Jožefa D. (1963), kurirka v Agrokombinatu Krško, je 4. februarja z obrazcem podjetja polagala devize na njihov račun v Posavski banki Krško. Pri pregledu so delavci banke ugotovili, da je bankovec za 200 DEM ponarejen, in o tem obvestili UKS Krško. Kriminalistom je Jožefa D. povedala, da je bankovec podjetje prejelo od hrvaškega državljana Vencla K. iz Zagreba. (B. B.)
V TPB Krško so nato 15. februarja našli še en ponarejen bankovec za 100 ameriških dolarjev. Odkrit je bil dan prej v agenciji TPB v Brežicah. Znano je že, da je bankovec v menjalnici na bencinskem servisu na Čatežu 13. februarja vnovčila znana oseba iz Brežic. (I.G.)
Prevrnil se Je i motorjem
Krško, 11. februarja - Na Cesti 4. julija v Krškem se je ob padcu z motornim kolesom Ka-wasaki GPZ 500 R hudo poškodoval Bojan Medvešek (1958) iz Krškega. Med vožnjo proti Po-hanci je zaradi neprimerne hitrosti izgubil oblast nad vozilom in se prevrnil. Skupaj z vozilom je še 48 metrov drsel po levem boku vozila in obstal na sredi voznega pasu. Hudo poškodovanega Medveška so odpeljali v ZD Krško, od tam pa po nudenju prve pomoči v novomeško bolnišnico. Zoper Medveška bo podan predlog za uvedbo postopka. (I. G.)
Ilegalno cez mejo
Stara vas na Bizeljskem, 12. februarja - Pri ilegalnem prestopu državne meje so zalotili pet državljanov BiH: Razima F. (1950), Ismeta B. (1969), Mujiča Š. (1964), Enesa H. (1955) in Esada D. (1957). Pripeljali so se s kombiniranim vozilom znamke VW Transpoter iz R Hrvatske preko t.i. Figarovega mostu v R Slovenijo. Zoper Razima F. in Ismeta B. so policisti PP Brežice podali predlog sodniku za prekrške po Zakonu o tujcih. Sodnica za prekrške v Krškem jima je še istega dne izrekla denarno kazen po 105 DM v tolarski protivrednosti, vsak pa mora poravnati še po 70 ATS za stroške postopka. Vsi našteti državljani BiH so bili vrnjeni v R Hrvatsko preko MP Dobova. (I. G.)
Hudo poškodovan pešec
Krško, 12. februarja - Ob
20.55 se je na Cesti 4. julija v Krškem pri hiši št. 67 v prometni nesreči hudo poškodoval Stane M. (1947) iz Bohoričeve 15 v Krškem. Stane M. je prečkal vozišče izven prehoda za pešce. Ko je bil na sredini vozišča, je iz smeri Cankarjeve ulice z njegove leve strani pripeljala pravilno po desni strani vozišča voznica osebnega avtomobila Marija M. (1951) z Loga pri Sevnici. Ko je opazila pešca na sredi vozišča, je pričela zavirati in se umikati k desnemu robu vozišča. Ko pa je bila vzporedno s pešcem, se je ta opotekel in stopil korak nazaj, pri tem pa ga je voznica zadela z levim vzvratnim ogledalom ter ga zbila po vozišču. Stane M. je dobil hude poškodbe glave in zlom medenice in so ga odpeljali v bolnišnico. (I. G.)
Trije osumljeni laradi solzilca
Krško - Diskoteko Pacific v Krškem, ki je vse bolj priljubljena med mladimi Posavci, očitno nekdo hoče spraviti na slab glas. Tam so 16. januarja okrog poldruge ure ponoči med obiskovalce vrgli bombo s solzilcem. Obiskovalci (bilo jih je okrog 900) so v paniki poskušali priti ven iz prostorov diskoteke, pri tem pa so lastniku diskoteke povzročili škodo na inventarju za približno 200.000 SIT. Krški kriminalisti so za to dejanje osumili Franca V. (1950) iz Krškega, Jureta L. (1974) iz Malega Slatnika (SO Novo mesto) in Mirana C. (1974) iz Šmarjeških Toplic. Preiskava je pokazala, da je Franc V., lastnik diskoteke na Dmovem, za katero pravijo, da ji je v hudi konkurenci v Posavju povsem upadel promet, v začetku januarja nagovoril Mirana C, da naj sam vrže ali pa organizira, da se bomba s solzilcem vrže v diskoteko Pacific. Miran je nekje v Novem mestu nabavil bombo in jo dal svojemu prijatelju Juretu L., ki je bombo aktiviral v Paci-ficu. Za storjeno je Franc V. plačal Miranu 300 in Juretu 200 DEM. Nekaj dni po izvršenem dejanju so se po srednjih šolah in lokalih v Posavju pojavili listki z vsebino, da je pač diskoteka Pacific zaradi solzilca zaprta in da naj gostje pridejo v diskoteko v Dobovo. Na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika je bila opravljena hišna preiskava pri Francu V., kjer je bil zasežen pisalni stroj UNIS. Stroj so zaradi suma, da so bili na njem napisani listki, poslali na primerjalno analizo v Ljubljano. (B. B.)
Okradla bife
Sevnica, 18. februarja - Ivan G. (1944), SO Celje, in Janez L. (1939), SO Šentjur, sta osumljena, da sta iz predala v točilni mizi vzela kuverto z 31 tisočaki tolarjev in oškodovala bife Slo-venijaturista. Škodo pa sta naredila tudi pri vlomu, ker je Ivanu G. počila šipa poleg vrat bifeja, ki jo je hotel leodmontirati. (I.G.)
Vinjena in nemirna
Senovo, Drožanje, februarja -Močno se ga je moral nacediti Pavel K. (1950), saj je prišel 18. februarja v gostilno Klanjšek na Senovem že okoli 17. ure dobro okajen. Natakarica mu ni postregla s pijačo, zato je pričel vznemirjati ostale goste, urinirati po lokalu, razbijati pepelnike in kozarce. Lastniku lokala ga ni uspelo umiriti, zato je poklical policijo. Odpeljali so ga in v policijskih prostorih je moral počakati
do iztreznitve. Zaradi kršitve javnega reda in miru bo moral k sodniku za prekrške.
Sevniške policiste pa so poklicali na pomoč 20. februarja, ker je Boštjan Ž. (1975) doma v Dro-žanju vinjen razgrajal in pretepal očeta in brata. Patrulja ga je opozorila, ker pa se za to ni zmenil, so ga policisti odpeljali s seboj in ga do iztreznitve obdržali v policijskih prostorih. Predlagali bodo, da obišče sodnika za prekrške. (I.G.)
Odpeljali so mu tovornjak
Krško, 19. februarja - Zden-ku Ž. (1964) z Drnovegaje nekdo s parkirnega prostora pri Nakupovalnem centru odpeljal tovornjak FAP Mercedes, ki ga je bil prejšnji dan pustil tam zaklenjenega. O izginotju vozila so bile takoj obveščene vse patrulje in enote UNZ. Brežiški policisti so še istega dne sporočili, da je vozilo najdeno v Bušeči vasi nepoškodovano. (I.G.)
Ne zmeni se za mejo
Obrežje, 20. februarja - Zla-tan V. (1974), ki se je z yugom pripeljal iz Hrvaške, se na mejnem prehodu ni ustavil ne pri talni označbi STOP ne pri kontrolni kabini policije niti pri carinikih, ampak je odpeljal z mejnega prehoda proti Slovenski vasi. Brežiški policisti so vozilo našli v Slovenski vasi, ampak brez voznika. Kasneje so ga z vozilom opazili pri gostilni Kalin, kjer je hotel na črno prestopiti mejo. Voznika so prijeli in odpeljali na policijsko postajo mejnega prehoda. V vozilu so našli le sanke in osebne stvari. Zlatanu V. so zadržali osebno izkaznico, podan bo predlog po zakonu o nadzoru državne meje in zakonu o tujcih. (I.G.)
Zapeljala Je s ceste
Log pri Sevnici, 17. februarja
- Med vožnjo iz smeri Boštanja proti Krškemu je Zorka V. (1957) iz Krškega iz neznanega vzroka zapeljala v desno na zasneženo bankino, z desnimi kolesi prevozila živo mejo in nato po 9 metrih vožnje po travnati površini trčila v betonsko ograjo. Voznica se je hudo poškodovala, na vozilu je za 200.000 SIT škode. (I.G.)
Ponarejene listine
Sevnica, Križe, februarja -
Romana H. (1970) je od sredine marca 1993 neprijavljena delala v menjalnici Penezi v Sevnici, čeprav je na to večkrat opozorila, je lastnica menjalnice ni hotela prijaviti. Ker je med njima zato prišlo do spora, je Romani-na prijateljica Metka B. sama napisala pogodbo o zaposlitvi za Romano in jo dala registrirati na SO Krško. Sledi kazenska ovadba.
Albin B. (1996) iz Križ je osumljen, da je 18. avgusta lani ponaredil dokumentacijo za vozilo Mercedes 200 D bele barve (reg. št. NE-XY-784) tako, da bi bilo videti, kot da je vozilo kupljeno na javni licitaciji v AMD Karlovac. Ponarejeno dokumentacijo je prodal Rudolfu D. (1953) iz Krškega za .12.000 DM. Rudolf D. je osumljen, da za zgoraj omenjeno vozilo, ki ga je kupil I. 1990 v Nemčiji, ni plačal carinskih dajatev. (I.G.)
Goljufija
Krško, februarja - Anica K. iz Zagreba, zaposlena v Lekarni Krško, je do I. 1991 dnevno potovala v službo iz Zagreba, nato pa se prijavila za začasno bivanje pri sorodnici v Krškem, kjer je med tednom tudi živela, saj si je hotela pridobiti slovensko
SALA
Z očkom sva nabirala gobe. Že dolgo sva hodila po gozdu in postala sva močno žejna.
Očka se je spomnil na bližnji studenec. Kmalu sva prispela k izvirku. Izpod skalce je po lesenem žlebu pritekala bistra voda. Najprej sva si zmočila obraz in se odžejala s hladno vodo. Med potjo mi je očka povedal, da so včasih, ko še ni bilo vodovoda, iz tega studenca nosili pitno vodo. Ženske so prale perilo kar pri studencu. Živino so napajali v lesenem koritu. Zanimalo me je, kako je ime temu studencu. Očka je rekel, da se pravi tukaj Srečnik, kajti že stari ljudje so govorili, da kdor se tukaj odžeja, je potem srečen.
Poleti grem večkrat k izviru in se napijem sveže hladne vode in mi res prinese srečo, saj nisem več žejna.
Maja Mrgole, 3. c OŠ Sevnica
Živali in mi
"Poglej to gospo, kakšne čevlje ima." - "In kakšne nogavice!" - "Pa hlače, saj sploh ne pristajajo k jakni." - "Patricija, kdaj je pust?" - "Ne vem, Petra, ampak mislim, da sva ga že zamudili." Gospa se je sunkovito obrnila. Najine noge so otrdele: "O Bog, po naju je." Nenadoma so najina ušesa prestregla čudne valove. Gospa se je nagnila čez plot ter kakor majhna punčka pokazala s prstom: "Poglej ubožčka, v luknjo je padel."
S pogledom sva ošinili gospo... in hopla čez plot... stopili sva do luknje in zmajali z glavama. "Kaj pa zdaj, Patricija? Povsod je polno blata." - "Kaj nama pa preostane kot to, da skočim v luknjo." Skočila sem v luknjo, prijela psa ter ga podala Petri. Še zadnjič sva pobožali psa, on
pa se nama je zahvalil tako, da nama je z blatom umazal kav-bojke.
Splezali sva čez plot nazaj na cesto, mu poklonili še zadnji pogled ter odšli. Sedel je in žalostno gledal za nama. Spogledali sva se in mislili enako. Vzeli bi ga s seboj, vendar sva vedeli, da to ni mogoče.
Nemočni sva se lahko le vprašali: Zakaj ga imajo, če ne skrbijo zanj? Pustili so ga tam, pred staro hišo, samega, brez vsega. Taval je po blatu in milo gledal. Se sploh zavedajo, da s takim dejanjem psa samo mučijo? Žal nama je tega in vsakega psa, ki ima tako brezvestnega gospodarja.
Patricija, Petra, 7. b OŠ Brežice
Snega pa ni
Kam odšel si, sneg? Zdaj ni drsanja in kepanja, ne smučanja in sankanja... Kam odšel si, sneg? Kje ste, oblaki, kje ste, vi spaki? S snežno odejo prekrijte zemljo! Kje tičiš zdaj, beli sneg? Snežaka radi bi naredili, zraven pa se tudi veselili. Še okoli njega zaplesali bi in se sladko nasmejali. Kam odšel si, sneg?
Romana Furar, 8. a Nov. krožek OŠ Artiče
Riba pripoveduje
Sem riba mrena. Domujem v reki Savi. Ta reka se mi zdi zelo onesnažena in strupena. Nekoč bi kmalu poginila. V reko so ljudje spustili strupene industrijske
odplake. Rešil me je neki deček, ki me je zajel in odnesel v svoj akvarij.
V akvariju je bilo zelo veliko ribic, ki me najprej niso hotele sprejeti medse. Zato sem odplavala med rastlinice in se skrivala, čez nekaj časa pa smo postale prijateljice. V akvariju je bilo prijetno toplo, voda pa je bila bistra. Deček nas je vsak dan hranil s posebno hrano, ki je nisem imela v reki Savi. Bila je zelo dobra. Čeprav je bilo v akvariju zelo lepo, sem pogrešala reko Savo, svoje sorodnike in svoj dom. Dečka sem prosila, naj me odnese nazaj v reko.
Čez nekaj dni, ko so reko očistili, me je deček res odnesel nazaj v prejšnji dom. Ko sem spet zaplavala, sem zagledala svoje poginjene bratce in sestre. Vsa nesrečna sem bridko zajokala.
Upam, da je vas, ljudje, moja zgodba pretresla. Želim, da ne boste v reko metali odpadkov in spuščali strupenih odplak.
Mojca Novak OŠ Sevnica
Hiša
Hiša sanja, da je zlata, bradata in bogata.
Hiša sanja,
da postala je
leteči konj.
Poletela je v zrak
in pristala je na Marsu.
Tam je vse drugače,
ker hiše se lovijo
in pred sabo
se podijo.
Hiša spozna,
da so hiše na svobodi.
A doma mora biti mir,
ne smemo se loviti,
ne smemo se pretepati,
ne smemo se potepati...
Gregi Hotko, 4.r Oš Artiče
državljanstvo. Kljub temu je v času od februarja do septembra 1992 iz obračuna potnih stroškov z lažnim prikazovanjem dejanskega prebivališča protipravno pridobila 43.200 SIT in jo bodo ovadili zaradi goljufije.
(I.G.)
WALTHER. STAR,
mačeta,
puskomitraljez,
lovska puška
Brežice, Sevnica, februarja
- Policisti na mejnem prehodu Obrežje so pri kontroli vozila, s katerim je Marin S. (1947), državljan RH, izstopal iz Slovenije, našli pištolo Vvalther kal. 7,65 mm in nabojnik s 7 naboji kal. 7,65 mm. Voznik ima veljaven orožni list, vendar pri prehodu meje orožja ni priglasil, zato so mu ga zasegli. V vozilu Stjepana B. (1966), državljana RH, so našli bodalo s 40 cm dolgim rezilom in ščitnikom za roke. Milan K. (1962), državljan RH, pa je v svojem tovornem vozilu imel samokres Star kal. 9 mm in okvir s 14 naboji istega kalibra.
Albinu M. (1946) iz Telč, SO Sevnica, so policisti zasegli lovsko puško dvocevko Hamerles, na kateri je serijska številka po-brušena. Kriminalistični tehniki bodo opravili ekspertizo številk.
Ker so kriminalisti imeli podatek, da ima Zmago B. (1965) iz Gazic avtomatsko orožje, so odšli pogledat in osumljeni jim je izročil puškomitraljez M 72 (Crvena zastava), našli pa so še pet okvirjev za puško in 120 kosov pripadajočega streliva kal. 7,62.
Še en uspeh
v preprečevanju
Širjenja mamil
Krško, februarja - Krški kriminalisti so zaradi utemeljenega suma, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, opravili hišni preiskavi pri Evgenu K. (1972) in Andreju Š. (1971) iz Krškega. Pri Evgenu so našli v PVC vrečkah 405 gramov posušene indijske konoplje, nekaj njenih posušenih delcev pa je bilo še v cevi vodne pipe, kovinski škatli ter vrečki, odvrženi v koš za smeti. Za hišo so našli posušeno steblo indijske konoplje, dolgo 80 cm. V preiskavi pri Andreju S. so zasegli 129 gramov posušene indijske konoplje, 45 kosov izpraznjenih cigaret ter prazen zavojček od papirja za zvijanje cigaret, v kovinski škatlici za diabole pa semena indijske konoplje. Preliminarni testi na mamila, ki so jih krški kriminalisti opravili, so bili za vse najdene stvari pozitivni. (B. B.)
Predmeti, ki so jih policisti odvzeli Evgenu K. in Andreju Š. na območju Postojne, kjer so ju legitimirali.
Ivanu N. (1956) iz šentjurske občine so kriminalisti in sevniški policisti zasegli vojaško puško starejše izdelave, "neznanega proizvajalca, z doma narejenim lesenim kopitom, kal. 8 mm. S to puško,, za katero nima dovoljenja, je hotel Ivan N. poravnati
kupnino za motorno kolo, to "blagovno menjavo" zunaj pred hišo pa so videli policisti.
Za "lastnika" puškomitraljeza bo napisana kazenska ovadba, ostale bo obravnaval sodnik za prekrške. (I.G.)
:fe
NAŠ GLAS 4, 24. februarja 1994
v::::J:i:v:::v:;::Y::v:::^^
13
IKA
KK Interier Krške -KK Idrija 79:81(46:11)
Kljub porazu so Podbočjani obdržali četrto mesto, ki pelje v kvalifikacije za I. državno ligo.
Leskovec, 19. februarja -Pred približno 400 gledalci so košarkarji Interierja po zelo razburljivi in dramatični končnici prepustili točke gostom iz Idrije.
Cela peterka, s katero je trener Plečaš začel tekmo, je igrala dobro in borbeno in učinkovito polnila koš gostov. Odsotnost bolnega kapetana Krošlja se ni veliko čutila. Razpoloženi Krajcar (z novo frizuro) ter Popovič in Bordelius so ob pomoči Le-skovarja in Hočevarja do 13. minute prvega dela priborili velikih 15 točk razlike. Polčas se je končal s 46 : 32 za domače. Neverjetno je, kaj vse so domačini zapravili v drugem polčasu. Gostje so v pičlih šestih minutah prvič izenačili (48 : 48). Malo zatem so prišli tudi do prvega vodstva (50 : 51). V nadaljevanju sta se ekipi menjavali v vodstvu. Tri minute pred koncem je bilo 77 : 76. Domačini niso izkoristili prostih metov. Idrijčani so v protinapadu dosegli tri točke (2 + 1) in povedli s 77 : 79. Minuto in 50 sekund pred koncem so bili domači v napadu. Gostujoči Krži-
KN Ilirija -Krike 91:
Ljubljana, 12. februarja - Po
dveh zaporednih zmagah je v 11. kolu prve državne lige - rdeča skupina košarkarje Interierja čakalo težko gostovanje v Ljubljani pri vodilni ekipi KM Itirija. Po pričakovanju so domači košarkarji prišli do devete zaporedne zmage. V predstavi Inte-rierovci niso igrali podrejene vloge. Prednost, ki so jo gostitelji pridobili v začetku tekme, je bila
šnik je naredil napako nad domačim Rusičem, česar ta ni športno prenesel. Vrnil mu je udarec v glavo. Sledil je krajši premor, epilog je bil naslednji: izključitev Rusiča in tehnična napaka domačinom ter razbit nos Idrijčana. Svojih prostih metov domačini niso izkoristili, gostje so enkrat zadeli, novega napada pa niso realizirali. Minuto pred koncem so domačini zmanjšali na 79 : 80. Drama je dosegla vrhunec. Gostje morajo končati napad, domačini naredijo napako in prosti meti za Idrijo. Semafor je kazal 79 : 81. Sedem sekund pred koncem so imeli domači možnost, da izenačijo ali z metom za tri točke zmagajo. Sledil je zelo ponesrečen napad Interierovcev, ki se je končal brez zadetka in točke so odšle v Idrijo.
Strelci za Interier so bili: Bordelius 15, Lučev 8, Popovič 9, Krajcar 25, Leskovar 13, Rusič 7, Hočevar 2.
Naslednje kolo se igra v sredo, 23. 2. 1994. Ekipa Interierja gostuje pri Tinex Noriku. (Pilip)
KK Interier 79(45:14)
odločilna. Podbočjani so se potem enakopravno merili s favori-ziranimi domačini. Žal pa tega, kar so izgubili na začetku, kljub dobri igri v drugem polčasu niso mogli nadoknaditi. Pri domačinih je bil nezgrešljiv Mesič s 33 točkami, strelci za Interier pa so bili: Bordelius 20, Popovič 14, Lučev 10, Krajcar 14, Leskovar 7, Rusič 8, Vavpotič 6. (Pilip)
NOGOMET
NK Svoboda - NK Krka Novoterm 1:1 (O : I)
Krško, 10. februarja - V okviru priprav na novo nogometno sezono je bila ekipa Svobode gostiteljica novomeškemu prvo-ligašu na stadionu Matije Gubca v Krškem. To je bila priložnost za trenerja Horvata in Matica, da vidita, s čim razpolagata. V nadaljevanju Brežičane čaka boj za vrh razpredelnice in s tem uvrstitev v drugo ligo, Novomeščane pa težak boj za obstanek v prvi ligi.
Posebej v prvem polčasu smo videli lepo in kvalitetno nogometno igro. Rahlo prednost so Novomeščani kronali z lepim zadetkom Dankoviča. V nadaljevanju pa je bila na igrišču čisto druga slika. Brežičani so prevzeli pobudo in z lepo in napadalno igro prišli do dveh zadetkov Zil-dževiča. V igri smo videli zelo močno in okrepljeno ekipo Svo-
borbeno ekipo Krke. Kot zanimivost povejmo, da sta za Brežičane nastopila Krčana Rozman in Vešligaj, za Krko pa Pire in Brdik (prav tako Krčana). Posebno presenečenje v novomeški ekipi je bil temnopolti igralec iz Kame-runa.
Horvat, trener Brežičanov: "Za začetek sezone smo igrali zelo kvalitetno. Enakopravno smo se merili s prvoligašem, kljub temu da smo vsaj 10 dni za njimi (v pripravah). Z igro sem zadovoljen in menim, da imamo zelo močno ekipo, ki se je sposobna kvalificirati v drugo ligo. Okostje ekipe že imamo, s prihodom Hrdeta in Kežmana bomo še močnejši. Priprave nadaljujemo z odhodom na morje, pred tem smo naredili selekcijo 18-20 nogometašev, na katere resno računamo v spomladanskem delu." (Pilip)
Mali nogomet
Mlajši Krčani ugnali Leskovčane
Leskovec, 19. februarja - Občinskega prvenstva v malem nogometu za mlajše pionirje (učenci letnika 1981 in mlajši) sta se žal udeležili samo OŠ Jurija Dalmatina iz Krškega in OŠ Leskovec. Potem ko so v konkurenci starejših pionirjev nepričakovano zmagali Leskovčani, so se mlajši Krčani dobro odrezali in pokal prvakov odnesli na Videm. Povejmo, da so bili v obeh ekipah izključno nogometaši NK Krško. Krčani so bili nekoliko starejši. Po dobrem začetku in vodstvu 3 :1 so Leskovčani popustili in dovolili Krčanom, da v končnici izenačijo na 3 : 3. V podaljških so bili Krčani boljši in so zasluženo postali občinski prvaki z rezultatom 3 : 7. (Pilip)
ATLETIKA
Nov slovenski rekord Vladke Lopati«
Muenchen, 12. februarja - Na atletskem dvoranskem mitingu Alpe- Jadran je za slovensko reprezentanco nastopila Brežičanka Vladka Lopatic in osvojila prvo mesto v skoku v daljavo z novim slovenskim rekordom 635 cm. To je tudi absolutni slovenski rekord v skoku v daljavo za ženske. Ta rezultat pomeni, da je dosežena norma za dvoransko evropsko prvenstvo. Po doseženih rezultatih v letošnji sezoni na tekmovanjih v atletskih dvoranah se vidi, da je Brežičanka Lopatičeva v izredno dobri formi in zato od nje pričakujemo dobre rezultate z velikih mednarodnih atletskih tekmovanj.
(Stane Grame)
ROKOMET
RK Krško - RK AFP Dobova 18:17 (II: 7)
Leskovec, 12. februarja - V
soboto je bila v športni dvorani OŠ Leskovec prvenstvena tekma med vodilnima ekipama II. državne lige, RK Krško in RK AFP Dobova. Gostje so do tega kola za vodilnimi Krčani zaostajali za 2 točki, zato je bila zanje tekma izrednega pomena. To potrjuje tudi dejstvo, da so zaradi krškega "derbija" Dobovčani odšli celo v "karanteno" in na tekmo prispeli neposredno pred njenim začetkom.
Domača ekipa je že na začetku igre pokazala in dokazala, da
DOBER ROKOMET IN DOBRI GLEDALCI
Miro Urbani (RK Krško) je dosegel odločilni zadetek v zadnjih sekundah tekme. (Foto: J. Arh)
je trdno odločena tudi tokrat zmagati. Po začetnem vodstvu s 5 : 1 in največjem vodstvu v prvem polčasu z 9 : 3 se je prvi del tekme končal z vodstvom Krčanov z 11 : 7. V drugem polčasu je domača ekipa, predvsem v napadu, popustila, kar je nedvomno posledica slabih razmer v pripravah na drugi del prvenstva, ko Krčani niso imeli na voljo dovolj terminov za redne treninge. Dobovčani so "slabe" trenutke domačinov izkoristili in celo dvakrat povedli (15 : 14 ter 16 : 15). To pa je bilo tudi vse, saj so se Krčani znova zbrali in čeprav z minimalno razliko, zanesljivo zmagali. Tako se je derbi v prepolni dvorani končal v veselje krških navijačev. Pri ekipi Krškega so se odlikovali vsi, še posebej pa mladi Miro Urbanč, ki je z zadnjim golom odločil zmagovalca tekme. Pri AFP Dobova je bil boljši od ostalih Kranjc.
RK Krško: Božič, Keše (2), Bernardič (2), Iskra (2), Urbanč M. (3), Šiško, Martinčič (5), Urbanč D. (2), Kukavica, Novak, Vertovšek (2), Imperl. RK AFP Dobova: Marcola, Leveč (4), Vo-glar(2), Mijačinovič (4), Kekič(1), Žibert, Glaser (2), Kranjc (2), Pavkovič, Džapo (2), Jurkas, Kuhar. (Jože Arh)
MEDNARODNA NOGOMETNA TEKMA Y KRŠKEM
V četrtek, 24. 2. 1994, bo ob 15. uri na stadionu Matije Gubca mednarodna prijateljska nogometna tekma med slovenskim prvoligašem Krko Novotermom iz Novega mesta in ekipo druge hrvaške nogometne lige PIK Vrbovec iz Vrbovca. Obeta se dobra nogometna prireditev. (Pilip}
NAMIZNI TENIS
¦ ¦¦..........                                      ¦..........
Krčani se dobro držijo
Krško, 19. februarja - V 3.
kolu spomladanskega dela lige za člane so namiznoteniški igralci NTK NE Krško gostili ekipo NTK Merkur iz Kranja in brez večjih težav zmagali z rezultatom 6:1. Točke so prinesli Ko-čevar 2, Vertuš 2, Šurbek 1 ter par Šurbek- Kočevar 1. Po tej zmagi so Krčani spet na tretjem mestu, kar jim daje možnost kvalifikacije za prvo državno li-
go. Da so Krčani zelo močno moštvo, se je videlo, ko so gostovali v Ljubljani (12. februarja 1994) in igrali z NTK Kajuh Slovan in NTK Preserje. Obe tekmi so sicer z minimalno razliko izgubili (3 : 4), glede na prikazano igro pa so zaslužili več. Proti Slovanu so točke priborili Vertuš, Kočevar in Jakobčič, proti Preserju pa Kočevar 2 in Jakopič 1. (Pilip)
NTK NE KrskO
dvakrat zmagali
Krško, 18. februarja - V 4. kolu MRNTZ Ljubljana so mladi krški namiznoteniški igralci v Zalogu premagali tamkajšnji NTK Zalog z maksimalnim rezultatom 0 : 14. Za krško ekipo so nastopili Stopin-šek, Runovec, Kožic in Turk.
V 3. kolu spomladanskega dela (11. februarja) so Krčani gostili ekipo NTK Trbovlje in zmagali z 8 : 6. Točke so takrat prinesli Stopinšek 3, Krulc 2, Runovec 1, Turk 1 ter par Stopinšek - Runovec 1. (Pilip)
Tekma med krškim in dobov-skim moštvom je bila nedvomno pomembna za obe ekipi. Poraz bi za Krčane pomenil zmanjšanje možnosti za osvojitev 1. mesta, za Dobovo pa praktično "slovo" od zmagovalnega mesta v II. ligi. Temu primerne so bile tudi priprave na derbi. Trener Dobo ve (Dušan Kokalj) je še 10 dni pred tekmo uporabljal različne "prijeme", ki naj bi psihološko destabilizirali Krčane (tudi registracija igralca Nika Kekiča dan pred tekmo, ki je bila najmanj "sporna", je sodila v te igrice).
in v drugem polčasu začeli slabo streljati na gol in delati vrsto napak pri oddajanju žog. Ekipa AFP Dobova tega ni znala izkoristiti, nadaljevala je z neorganizirano igro in se odločala predvsem za samostojne akcije, kar pa ob koncu ni moglo prinesti več kot zaslužen poraz. Če bi gostujoči trener vložil toliko truda v pripravo svoje ekipe na to srečanje, kot ga je za poizkuse destabilizacije krške ekipe, bi bil tudi rezultat morda drugačen
Čisto na koncu naj zapišemo tudi besedo ali dve o gledalcih.
Polna dvorana in športno navijanje sta ponos krškega rokometa. (Foto: J. Arh)
Začetek tekme je pokazal, da je krški trener Janez Simončič pravilno ocenil možnosti in igro AFP Ckibova in z globoko obrambo povsem onemogočil razvoj igre nasprotnika, ki se taktiki domačega trenerja ni znala prilagoditi. Namesto igre proti golu so se akcije gostov ' zaključevale "v širino", s čimer so bili za gol dejansko nenevarni.
Po sorazmerno visokem vodstvu v prvem polčasu so se Krčani tega nekoliko "ustrašili"
Obe ekipi sta imeli dovolj bučnih navijačev, ki so se izkazali kot poznavalci rokometa in zato navijali zares športno in so lahko obema ekipama samo v ponos! Tudi zaradi njih sta obe ekipi obvezani, da se do konca lige borita športno in svoje kakovosti pokažeta predvsem na rokometnem igrišču. Kajti rokomet se igra tudi zaradi gledalcev, ki so bili tokrat s kakovostjo "predstave" v športni dvorani Leskovec lahko resnično zadovoljni! (Jože Arh)
Za ligaSki premor -
priprave državne
reprezentance
Krško, Izola, februarja - Po odmevni zmagi z AFP Dobova krški rokometaši niso imeli ligaškega nastopa. Zaradi obveznega trenerskega seminarja v Izoli ekipe II. državne lige niso imele rednega tekmovalnega kola in bodo na igrišča znova stopile v soboto, 26. 2. 1994. RK Krško bo tokrat gostoval v Radgoni pri ekipi, ki je na prvenstveni razpredelnici na zadnjem mestu, zato si morebitnega "spodrsljaja" ne bi smeli privoščiti.
Trenerski seminar v Izoli, ki sta se ga udeležila dva krška trenerja, Janez Simončič in Valenčak, je bil povezan s pripravami slovenske državne kadetske reprezentance, ki je sedaj že končno določena. Po testiranjih na fakulteti za šport v Ljubljani, na katera je bilo poklicanih 24 mladih rokometašev, se je njihovo število zmanjšalo na 15. Med njimi so ostali vsi trije Krčani: David Imperl, Miro Urbanč in Alen Kukavica.
Udeležbo krške "ekipe" v Izoli (4 dni) sta podprla Zavarovalnica Triglav d.o.o. Krško ter SGP Pionir Novo mesto. (Jože Arh)
KECLIANJE
Orža v no prvenstvo v kegljanju - članice
Uvrstitev v drugi krog j« uspeh
Ravne na Koroškem, 19. in 20. februarja - Tudi drugi krog državnega prvenstva za članice je prepričljivo dobila članica Ema iz Celja, Marika Kardinar. Prednost, ki jo je pridobila v prvem krogu (22. in 23. januarja 1994) v Krškem, je še povečala. Prvi dan tekmovanja je Marika podrla 451 kegljev, drugi dan 465 in z rezultatom iz Krškega je podrla skupno 1802 keglja. Velik uspeh je dosegla bivša Krčanka Tončka Urbane (Škafar), ki se je z desetega mesja v Krškem prebila na drugo in si tako zagotovila srebrno kolajno
(1716). Tončka je sedaj članica ekipe Norik iz Ljubljane. Tretja je bila Grobelnikova (Emo) 1698. Članica Kegljaškega kluba Krško Zofka Arh je po 13. mestu v Krškem nekako razočarala in se uvrstila na 23. mesto. Podrla je le 726 kegljev, kar je veliko slabše kot januarja v Krškem (811). Eden od vzrokov za slab rezultat je gotovo tudi v tem, da se je za razliko od ostalih finalistk med tekmovalnimi dnevi vozila domov. Kljub vsemu je že sama uvrstitev v drugi krog uspeh krškega kegljanja. (Pilip)
14

.....                      ^*    ^^     ^
NAŠ GLAS 4, 24. februarja 1994
MALI NOGOMET
Osnovnošolci so tekmovali v malem nogometu
Leskovčani presenetili Videmčane v kategoriji starejših pionirjev
Leskovec, 12. februarja - NK
Krško je po sklepu Športne zveze Krško v leskovski športni dvorani organiziral tekmovanje v malem nogometu za učence osnovnih šol s področja občine Krško. Tekmovanja so se žal udeležile samo štiri osnovne šole: Krško, Podbočje, Senovo in Leskovec. Organizator se je od-
Leskovčane: Dvorančič 3, Podbršček 1, Urbane 1, Judež 1, Gregorič 1.
V tekmi za tretje mesto je ekipa OŠ Podbočje težko, toda zasluženo premagala Senovčane z 1 : 0 (1 : 0). Strelec je bil Ur-banč. Za prvo mesto sta se pomerili ekipi Krškega in Leskovca. V začetku so Krčani zaigrali do-
Občinski prvaki v malem nogometu, ekipa OŠ Leskovec. Od leve (stojijo): Aleš Podbršček, Franc Škrbina, Simon Gregorič, Boštjan Urbane. Miro Urbane, (čepijo) Sandi Judež, Slaviša Dvorančič, Peter Drenek.
ločil za pokalni sistem igranja in po žrebu sta se v prvi tekmi srečali ekipi Krškega in Senovega. Ekipa OŠ Jurija Dalmatina iz Krškega je pred tekmovanjem veljala za favorita, saj za njo nastopajo najboljši igralci NK Krško.
Rezultati: OŠ Krško - OŠ Senovo 6 :1 (2 : 0). Strelci za Krča-ne: Tomše 2, Zorko 3, Stopinšek 1. Gol za Senovčane je dosegel Prosevnik. OŠ Leskovec - OŠ Podbočje 7 : 0 (2 : 0). Strelci za
bro in povedli z 2 : 0. Vdrugem delu pa so Leskovčani s kolektivno igro prišli do izenačenja in izborili podaljške, hitro dosegli tri gole in z rezultatom 2 : 5 (2 : 1,2:2) postali občinski prvaki za letnik 1979 in mlajše. Strelci za Krško: Mlakar 1, Stopinšek 1, za Leskovec: Dvorančič 3, Ur-banč 1, Gregorič 1.
Zmagovalci bodo marca s prvaki Brežic in Sevnice igrali za prvaka Posavja. (Pilip)
POŠTNA TORBA
Spoštovani gospod Jote Puinik?
V petek, 4. februarja '94, smo v drugem TV-dnevniku slišali vašo frapantno iz/avo in negativno mnenje, ki ste ga tega dne podali na zasedanju državnega zbora, ko je bil govor o plačilu vojne škode žrtvam nacifašističnega nasilja. Ob tem ste na prvo mesto postavili vprašanje ureditve statusa prisilnih mobilizirancev v nemško vojsko. Namesto da bi pomagali končno vendarle urediti in uveljaviti doslej kratene pravice desettisočem izgnancev in drugim žrtvam nacifašističnega nasilja, ste s takšnim načinom obravnavanja teh vprašanj znova prizadeli vse te kategorije državljanov m tudi dosti vaših volivcev. Lahko trdim, da je večina, ki vas /e poslušala, bila osupla in se zgražala nad vašim izvajanjem, bili so celo namigi o protestnih zborovanjih. Vedite, da nihče nima nič proti temu, da prisilni mobilizirane! uveljavljajo svo/e pravice (ne borci ne izgnanci in ne drugi), temveč jih celo podpiramo, kot so tudi oni nas, vendar oni ne sodijo v kategorijo z nami, ker mi smo bili načrtno izgnani in podvrženi raznarodovalni politiki in genocidu s strani nemških m dnjgih okupatorjev. O tem je bilo že dosti napisanega in povedanega. Naj se torej zanje ureja na poseben način, kot so to urejale druge države, in to direktno z Nemčijo, pa tudi Nemci sami so svoj čas bili pripravljeni dati enak delež kot svojim in drugim pripadnikom nemške vojske.
Vaš sedanji izpad, gospod Pučnik, glede teh vprašanj je najblažje rečeno laičen in še kako žaljiv. Človek bi menil, da niste morda dobro informirani, čeravno imate na voljo vladno medresorsko komisijo, ustanovljeno 1.10.1992, ki že
več kot dve leti obravnava vsa ta vprašanja in pripravlja gradivo, vodstvo Društva izgnancev Slovenije, Koordinacijski odbor žrtev nacifašističnega nasilja 2. svetovne vojne, ZZB NOV Slovenije in še vrsto prizadetih organizacij, ki bi vam lahko razložili, za kaj gre, in ne nazadnje tudi prof. Ivico Žnidaršič, ki pri Društvu izgnancev Slovenije že tri leta uspešno vodi komisijo za socialno-zdravstvena vprašanja in odškodnino, ki je venomer pripravl/ena pojasniti dejstva. V svojih nastopih v javnosti se vedete kot "oče naroda" (vedno hočete imeti svoj prav) in vsem bi dajali neopovrgljive nasvete, a vedite, da velika večina državljanov zna tudi kritično ocenjevati nastope tistih, ki so jih volili, in prav tako vedo, kaj je prav in kaj ni prav. Po javnomnenj-skih raziskavah ste venomer na dnu lestvice priljubljenosti vodilnih politikov in s takšnimi izpadi ne boste pridobivali točk - tudi ne za prihodnje volitve.
Osebno vas cenim, ker ste v prejšnjem režimu, kot je znano, padli v nemilost in niste klonili, temveč ste se po odhodu v Nemčijo znova vpisali na visokošolski študij in končali doktorat, a žal te svoje neoporečne sposobnosti izrabljate v drugo smer, kot pa bi to od vas po bogatih življenjskih izkušnjah pričakovali. Upamo, da bosta vlada in državni zbor kljub vašemu nasprotovanju pravično in kmalu rešila vse naše zahteve in tako ugodila mnogim doslej zapostavljenim upravičencem do tistega, kar jim pripada, saj so zelo resno pristopili k urejanju teh zadev.
Rudi Matko,
preds. KO DIS Trbovlje
tri Koordinacijskega odbora DIS
za Zasavje
Trbovlje, Pod gozdom 15
STRELJANJE
Kar 10 leskovških strelcev v pelf inalu DP
Postojna - V soboto, 26. 2. 1994, bodo na polfinalnem tekmovanju državnega prvenstva v streljanju s serijsko zračno puško v Postojni nastopili naslednji leskovski strelci: pionirji Boštjan Arh, Andrej Zorko, Silvo Vrščaj, pionirka Urška Arh, mladinci Mladen Mancini, Gorazd Zorič, Boštjan Mlakar ter člani Marjan Ceplak, Bojan Kavčič in Slobodan Manojlovič.
Na tekmovanju nastopa po 10 ekip v vsaki konkurenci, po pet najboljših pa se uvrsti v finale. Za uvrstitev v finale imajo lepe možnosti tudi leskovski strelci. (Jože Arh)
SD Kočevje - SD SOP Novoline Leskovec
Kočevje, 13. februarja - V 8. kolu II. slovenske strelske lige sta se pomerili ekipi SD Kočevje in SD SOP Novoline iz Leskovca. Domačini, pred tekmo prepričani v zanesljivo zmago, saj niso verjeli, da jih lahko premaga tako mlada ekipa, so na koncu morali priznati premoč borbenih Leskovčanov, ki so kljub slabim pogojem na strelišču dosegli pričakovan rezultat in zanesljivo zmagali.
SD Kočevje: Miran Novak 545 krogov, Matija Marinč 537, Robert Tomazin 555. SD SOP Novoline: Dejan Župane 574, Jožko Koritnik 546, Urška Arh 526. (Jože Arh)
Pionirji Leskovca tretji v Žalcu
Žalec, 20. februarja - Na tekmi za Pokal prijateljstva so uspešno nastopili leskovski pionirji. V ekipni konkurenci so bili tretji, posamično pa je bil Boštjan Arh s 184 krogi drugi. Po štirih tekmah je v skupni uvrstitvi ekipa Leskovca druga, Boštjan Arh pa je vodi v posamični konkurenci.
Rezultati iz Žalca, ekipno: 1. Pomurka 537 krogov, 2. Tabor Jezica U 529, 3. SOP Novoline Leskovec 520, 4. Juteks Žalec 513. Posamezno: 1. Andraž Dovč (Jezica) 188 krogov, 2. Boštjan Arh (SOP Novoline) 184, 3. Marjan Balaško (Pomurka) 184, 4. Patrik Fajdiga (Postojna) 184. Ostali Leskovčani: Vrščaj 169 krogov, Koritnik 167, Marolt 166, Zorko M. 166. (Jože Arh)
Novi rekorder Robi Kranjc (v sredini): 582 krogov
rekord Kranjca
Nov Breiičana
Bjelovar, 19. februarja - Na dvoboju strelskih reprezentanc Slovenije in Hrvaške so slovenski strelci dosegli štiri državne rekorde. Še najbolj pa se je izkazal Robi Kranjc, ki je s 582 krogi v streljanju s pištolo v 14 dneh že drugič izboljšal državni rekord.
Rezultati: zračna pištola, člani - Slovenija 1724 krogov (DR), Hrvaška 1696, mladinci - Slovenija 1008, Hrvaška 1680, članice -Slovenija 1124, Hrvaška 1117, mladinke - Slovenija 1049, Hrvaška 1083; zračna puška: člani - Slovenija 1757, Hrvaška 1738, mladinci - Slovenija 1728 (DR), Hrvaška 1730, članice - Slovenija 1155 (DR), Hrvaška 1176, mladinke - Slovenija 1150, Hrvaška 1159.
V mladinski reprezentanci Slovenije je nastopil tudi Leskovčan Dejan Župane, ki pa s 565 krogi ni imel najboljšega dne. Kljub temu pa je ekipa za tri kroge popravila državni rekord. (Jože Arh)
Podpora ideji
o delovanju Centra za
družbene dejavnosti
Zamisel o prostorih, kjer bi lahko delovala društva, je zelo dobra. Večina društev, ki se ukvarjajo z ljubiteljsko kulturo, se ubada predvsem s prostorsko problematiko. To pa je osnovni pogoj za tovrstno dejavnost. Če pa pomislimo, da v kulturnih društvih svoj prosti čas koristno izrabljajo mladi, |e takšna ideja še bolj na mestu.
Sam želim spregovoriti o problematiki na glasbenem področju. V Krškem deluje precej glasbenih skupin, nobena pa nima rešenega problema prostora za vadbo. Omenim naj pihalni orkester Videm. Ta ima vaje v Kulturnem domu. Odnosi z domom so korektni in zgledni, vendar so zaradi objektivnih razlogov naše vaje motene (moramo jih prestavljati ali pa odpade|o). Zaradi glasnosti tovrstnega korpusa tako sami motimo prireditve v domu (katastrofalna zvočna izolacija posameznih prostorov v domu). Velja spomniti, da je v času, ko se je orkester selil iz podjetja Videm - takratnega "D|ura Salaja", bil Kulturni dom le začasna rešitev in na omenjene probleme sem vodstvo doma in iniciatorje odločitve opozarjal. Iz začasne |e postala to trajna rešitev, želimo pa, da tako ne ostane. Delo orkestra je zelo oteženo, saj poleg orkestra deluje še Big band, 40 X BAND (skupina starejših godbenikov) in druge manjše skupine (komorne), potekajo pa tudi sekcijske vaje v okviru orkestra. Praktično zasedamo štiri prostore v domu čez cel dan, vključno s soboto m nedeljo.
Tudi glasbena šola bi morala spadati v okvir takšnega centra kot osrednja organizacija, zadolžena za glasbeno dejavnost v občini. Sama pa se že ubada s problemom pomanjkanja prostorov in neprimernostjo le-teh. Tako individualni pouk poteka v dveh učilnicah v Kulturnem domu in v ravnateljevi pisarni. Simfonični orkester (70 članov) zaradi pomanjkanja prostorov na šoli deluje v Kulturnem domu, in to je težavno iz istih
objektivnih razlogov, kot so navedeni pri pihalnem orkestru. Opravičeno s strani doma |e večkrat moten tudi individualni pouk (odpada in slaba zvočna izolacija).
Prenašanje instrumentov iz šole v dom za vaje ob sobotah nam povzroča velike tehnične težave, za instrumente takšna selitev ni priporočljiva (uničevanje). Šola sama ima neprimerno lokaci|o. Učilnica in dvorana za nastope je v isti višini kot prometna cesta. Tako prostora ni mogoče zračiti zaradi velike količine izpušnih plinov in hrupa. Pri pouku opažamo veliko utrujenost otrok, zlasti v konicah prometa med 14. in 16. uro. Opaziti je tudi slabo počutje otrok in dekoncentra-cijo (izpušni plini in hrup).
Posebne probleme ima po vsej verjetnosti zbor Viktor Parma, še posebej, kadar je v času njihove vaie v dvorani film (ali druga prireditev v domu - slaba zvočna izolacija).
Delujejo še mnoge skupine, ki bi lahko našle prostor v takšnem centru.
Omenimo naj predvsem skupino Kut Gas, ki svoje projekte predstavlja na zavidljivem strokovnem nivoju. Pa še bi se našle skupine, ki na| bi delo lažje opravljale, če bi |im bil zagotovljen prostor za vadbo.
Omenimo naj še prednost takšnega centra: z vsemi skupinami bi bilo možno izvajati skupne projekte, kot so morda kakšni muzikali, operete pa še m še. Skratka, odprli bi se pogoji za tovrstno delo in možnosti skupnega dela. Mladini bi dali pogoj za koristno izkoriščanje prostega časa. Žal ugotavljamo, da so nas prehiteli gostinski lokali, diski in navsezadnje tudi preprodajalci droge. Spremenimo frazo "na mladih svet stoji" v resničnost. Vse preveč so nas polna usta obljub in političnih ovinkarjenj. Prepričan sem, da bo takšna akcija najlepše darilo za našo mladino, takšno darilo pa je dolžnost nas vseh.
V članku omenjam le glasbeno delavnost, s podobnimi težavami se sigurno ubadajo tudi druga društva (plesna dejavnost, likovna, literarna, folklorna, dramska, Zveza prijateljev mladine itd.). Drago Gradišek
Le čevlje sodi naj Hopitart
Govoriti (nekaterim) je lahko!
Ta "pregovor" je znan že dolgo let. Velja za marsikoga, ki se vtika sem m tja. A trdim, da je prav, da imamo opozicijo, ki na/ bi ustvarjala situacijo, da vladajoči ljudje, vodstva v podjetjih in še veliko tistih, ki imajo žezla v rokah, raz-mislijo ali se celo "posvetujejo" (ali vsaj seznanijo) z njo, predno sprejmejo sklepe, ki so vedno uperjeni proti njej oz. delavcem. V te/ opoziciji so ljudje, ki so daleč od korita. Nimajo vpogleda v arhive, predale, nima/o finančne moči. Tu mislim predvsem na sindikate v podjetjih. Ob težjih vprašanjih morajo čakati dolgo na odgovore, m ko jih dobijo, je že prepozno za ukrepanje oz. vračilo od-pel/anega! Na polovico vprašan/ pa odgovorov ne dobimo.
Nerazumljiva se mi zdi zato iz/ava g. Načeta Polajnarja, vodje poslanske skupine SKD, zabeležena v Delu. Od takrat je že skoraj eno leto, a še vedno (pa tudi prej) se dogaja isto (gospodarski kriminal), zato bi/o lahko izgovoril ludi danes. Dejal je, da bi morali sindikati opozarjati m preprečevati nepravilnosti v podjetjih, ne pa samo s prstom kazati na poslance državnega zbora. Ni navedel, na katere
sindikate /e mislil. Ali na republiške, občinske, regijske (veliko jih je!), ali tiste v podjetjih. O (ne)moči slednjih sem že pisal. In kaj je naredila Polajnar jeva skupina, ko si /e Drnovškova vlada zvišala plače, pa tudi vsem v državnem zboru (Delo, 11. 3. 1993). In ali /e Polajnar že slišal ali bral o ukrepih do tistih iz opozicije (republiški in občinski sindikati), ki ka/ kritizirajo m opozarjalo? Ne, tega še nismo brali. Smo pa brali, kako ukrepa direktor proti sindikalnemu funkcionarju (Delo, 13. 7. 1993) v podjetju KVIK. ko ga je kar začasno odstranil iz podjetja. Mene je moj (Rudnik Senovo) zaradi dobronamernih kritik le opozoril: "Pamet v roke1?" Pa sprašujem Načeta Polajnarja in kompletno krščansko demokracijo R Slovenije, kdo mi bo pristopil (predvsem od vaših) ob bok, ko (ČE) bo pri meni ali kom drugem prišlo do ali-ali Kako neodločni pa smo (so, ste), ko se /e potrebno odločiti - na primer v Delu: Opravičilo Južnoamenčanom, 18. 2. 1994. Tudi novinarji pri tem slabo "sodelujejo". Prevečkrat se mizdi/o kot prodajalci šolale: nekomu prodajo lepo, nekomu pa neočiščeno od blata m gnilih listov. Morali bi biti direktni, pisati brez ovinkov, omenjati tudi imena, ne pa pisati megleno, kot je meglena iz/ava Načeta Polajnarja.
Alojz Šribar
Kulturno življenje
v Koprivnici
Kljub svoji majhnosti se Koprivnica lahko pohvali z dokaj močno kulturno de/avnost/o tako v daljni kot bližnji preteklosti. Zadnje čase smo delali predvsem na dramskem področju. Letos žal ugotavljamo, da se /e začela dejavnost v Kulturnem društvu A. Aškerc zelo kru-šiti. Ne želim nikogar obsojati, enostavno ni več pravega zanimanja, čeprav smo imeli dosti načrtov in tudi obljub članov. Res so časi čudni, a čudni smo tudi ljudje. Da pa delo v kulturnem društvu le ni povsem mrtvo, poskrbimo posame-
zniki z organizacijo kakšne predstave.
V nedeljo, 30. januarja, smo imeli izredno zanimivo in kvalitetno prireditev z naslovom "Madagaskar v sliki, besedi m pesmi", o kateri je Naš glas že poročal. V soboto, 5. februarja, smo imeli člani DPM tradicionalno srečanje s kulturnim programom učencev OŠ, srečolovom in seveda zabavo ob glasbi Mirana in Levčka.
V prihodnosti se nam obetajo prireditve, toda žal z majhnim deležem društva. Upam, da se bo ta tema, kije trenutno nad našo kulturo, razbila in bomo spet kulturno zaživeli. (Blaž Sotošek)
NAŠ GLAS 4, 24. februarja 1994
15
¦

I
Izvršni svet Skupščine občine Krško na podlagi 4. člena Pravilnika o oddaji poslovnih prostorov (Ur. I. RS, št. 26/91 in 13/92) objavlja
JAVNI NATEČAJ
ZA ODDAJO POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM
I. PREDMET NAJEMA
je lokal v poslovno-stanovanjskem objektu Valvasorjevo nabrežje št. 7 v Krškem:
Struktura lokala                                     Izhodiščna cena najemnine ________________________________SIT/mes          DEM/mes
22.707,00 oz. 292,65
LOKAL velikosti	32.35 m2
1. prodajalna	18.33 m2
2. skladišče	9.45 m2
3. sanitarije	2.19 m2
4. umivalnica	2.38 m2
V mesečni najemnini ni vštet prometni davek, ki ga plača najemojemalec.
Mesečna najemnina se ne glede na licitacijo poveča, če pride do spremembe akta najemodajalca, ki ureja način oblikovanja najemnin za poslovne prostore.
II.  NAMEMBNOST POSLOVNIH PROSTOROV
Lokal je namenjen storitveni in poslovni dejavnosti, izključena pa je možnost opravljanja storitvenih dejavnosti, ki vplivajo na okolje (hrup, smrad, vibracije ipd.).
III.  TRAJANJE NAJEMA
Najemna pogodba bo sklenjena za nedoločen čas.
IV.  VARŠČINA
Licitanti so dolžni položiti na žiro račun Skupščine občine Krško, št. 51600-630-13016, varščino v višini treh izklicnih najemnin za lokal. Varščina se bo uspešnemu licitantu vračunala v najemnino, neuspešnim pa vrnila v osmih dneh po licitaciji. Če uspešni licitant ne pristopi k sklenitvi pogodbe v roku 15 dni od dneva sklepa komisije, se varščina zadrži.
V.  ČAS IN KRAJ JAVNE LICITACIJE
Licitacija bo v sredo, 9. marca 1994 ob 12. uri v sejni sobi D Skupščine občine Krško.
VI.  INFORMACIJE
Podrobnejše napotke in informacije lahko interesenti dobijo na Sekretariatu za gospodarsko infrastrukturo občine Krško, Cesta krških žrtev št. 14, oziroma po telefonu 0608/22-771.
VII.  DRUGI POGOJI
Zainteresirani licitanti so se dolžni pismeno prijaviti k udeležbi na licitaciji najmanj tri dni pred njenim pričetkom ter priložiti naslednje listine:
- program dejavnosti, ki vsebuje opis dejavnosti in število zaposlenih,
-  mnenje občinskega upravnega organa o primernosti dejavnosti na tej lokaciji,
- obrtno dovoljenje ali dokazila, da pogoje zanj izpolnjujejo, oziroma overjen izpisek iz sodnega registra.
Brez pismene napovedi in prilog udeležba na licitaciji ni mogoča. Zastopniki oziroma pooblaščenci morajo pred pričetkom licitacije predložiti overjeno pooblastilo za zastopanje.
Kot najboljši ponudnik se izbere licitant, ki bo ponudil najvišjo mesečno najemnino. Najmanjši možen dvig pri licitaciji je 10 DM.
Predsednik IS: Herman Kunej, dipl. ing.
OBVESTILO
Podjetja, organizacije, društva in občane obveščamo, da je po sklepu Izvršnega sveta Skupščine občine Krško
JAVNO RAZGRNJEN
PREDLOG ODLOKA O PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJIH ZA SANACIJO DEGRADIRANEGA PROSTORA V OBČINI KRŠKO
v času od 26. 2. 1994 do 26. 3. 1994 v prostorih Sekretariata za razvoj, urejanje prostora, varstvo okolja in upravne zadeve občine Krško, CKŽ 14, in Savaprojekta Krško, CK2 59.
JAVNA OBRAVNAVA
bo v sredo, 16. 3. 1994 ob 18. uri ter v četrtek, 17. 3. 1994
ob 18. uri v sejni sobi D Skupščine občine Krško.
V času javne razgrnitve predloga odloka lahko podate pripombe, mnenja in predloge na kraju razgrnitve, na javni obravnavi ali jih pošljete na Sekretariat za razvoj, urejanje prostora, varstvo okolja in upravne zadeve občine Krško.
Vabimo vas, da se udeležite javne obravnave.
Sekretariat za razvoj, urejanje prostora, varstvo okolja in upravne zadeve občine Krško
OBVESTILO
Društvo vinogradnikov Veliki Trn obvešča svoje člane, da bo pokušnja vin letnika 1993 v dvorani na Velikem Trnu.
Vzorec vina (1 liter) prinesite v Četrtek, 10.3.1994 med 17. in 20. uro v dvorano na Velikem Trnu. Tam boste poravnali tudi članarino, ki znaša za letošnje leto 300 SIT, in vzorčnino, ki je tudi 300 SIT za vsak vzorec.
Razglasitev rezultatov bo v soboto, 19. 3. 1994 ob 19. uri na Velikem Trnu.
Prigrizek bo pripravljen, za dobro razpoloženje bomo poskrbeli sami.
Odbor
Zveza kulturnih organizacij Brežice, Cesta prvih borcev 11, telefon: 0608/61-279
RAZPISUJE
IZBIRNO  tekmovanje  citrarjev  Posavja,
Dolenjske in Bele krajine za 1. državno
tekmovanje, ki bo v letu 1994.
Odbor za citre pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije se je na svoji redni seji odločil, da bo v prihodnjem letu organiziral 1. državno tekmovanje slovenskih citrarjev. Ideja oz. pobuda je prišla prav iz mladih vrst, da bi nam na kvaliteten način pokazali svoje večletno delo.
Prav v zvezi s tem tekmovanjem moramo opraviti izbirna tekmovanja po regijah.
Namen tekmovanja je spodbuditi dejavnost slovenskih citrarjev, jo programsko obogatiti in popestriti, njihove dosežke predstaviti javnosti ter omogočiti njihovo primerjavo in vrednotenje.
Tekmovalna prireditev za Posavje, Dolenjsko in Belo krajino bo predvidoma 25. marca 1994 ob 17. uri.
Tekmovalni program je razdeljen v 2 skupini, in sicer:
-  I. SKUPINA: solistično igranje na citre, ki obsega igranje dveh skladb (prva iz ljudske zakladnice - lahko je priredba, druga pa mora biti koncertnega značaja - umetna). Program ne sme biti daljši od 5 MINUT;
-  II. SKUPINA: dueti in skupine (lahko tudi s petjem); propozicije so iste kot za I. skupino.
Tekmovalne nastope bo ocenjevala tričlanska strokovna žirija. Strokovna žirija je pFi svojem delu samostojna, njena odločitev o oceni je dokončna in nepreklicna.
Stroške vsebinskih in organizacijskih priprav in stroške informa-tivno-propagandnega gradiva krije organizator prireditve, stroške delovanja žirije pa ZKOS.
Stroške sodelovanja na tekmovanju (prevoz in prehrano) krijejo
udeleženci SAMI. Pisna prijava na priloženem obrazcu mora vsebovati:
-  ime in priimek, roj. podatke, točen naslov (pošta, telefon),
- tekmovalni program (točen naslov skladb, skladatelj oz. prirejeva-lec).
• Prijave je treba poslati najpozneje do 1. marca 1994 na naslov: Zveza kulturnih organizacij Brežice, Cesta prvih borcev 11, 68250 Brežice, s pripisom: "ZA TEKMOVANJE CITRARJEV". Nepopolne prijave ne bodo upoštevane. Udeleženec lahko svoje sodelovanje ODPOVE najpozneje do 24. marca 1994 do 10. ure.
O podrobnostih prireditve vas bomo obvestili pravočasno, po prejemu vaših prijav.
Organizator prireditve:
ZKO Brežice
Predsednik: Ernest Ferk, I. r.
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ BRE2ICE CESTA PRVIH BORCEV 11, 68250 BREŽICE TELEFON: 0608 61-279
PRIJAVNICA
Ime in priimek (če je skupina, vpišite vsa imena in priimke nastopajočih):   _____________________________________
Vodja skupine: Rojstni podatki:
Točen naslov (ulica, štev., tel., pošta):
Imam citre (koliko let?) Delovno mesto, telefon:
SPORED TEKMOVALNEGA PROGRAMA:
I. SKUPINA           II. SKUPINA
(obkroži!)
1. skladba (skladatelj/prirejevalec, trajanje):
2. skladba (skladatelj/prirejevalec, trajanje):
Podpis udeleženca:
dne
1994
Prijavnico z zahtevano dokumentacijo pošljite do 1. marca 1994 na naslov: ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ BREŽICE, CESTA PRVIH BORCEV 11, 68250 BREŽICE, s pripisom "TEKMOVANJE CITRARJEV".
pivn i ca
Pivnica APOLON vabi staro In mlado! Pivska klobasa, izbira med šestnajstimi vrstami piva in prijetna družba. To morate poskusiti!
*     NOVO MESTO
[faOLslIMira
GRADITELJI IN VSI, KI VAM VSAKDANJE OBVEZNOSTI KRAJŠAJO ČAS ZA PRIPRAVO HRANE!
PIONIR Standard, d.d., podjetje za gostinstvo, turizem in trgovino, nudi podjetjem, graditeljem in vsem, ki to želijo, v svojih restavracijah na področju Novega mesta in Krškega pripravo
toplih malic in kosil za potrebe vaših delavcev in gostov.
Kvalitetno in po vaši želji pripravljeno hrano dostavimo tudi na
vam željeno mesto.
Opravljamo tudi kompletne gostinske storitve ob večjih prireditvah na prostem. Z ugodnimi cenami se vam priporočamo.
Informacije:
PIONIR STANDARD d.d. Novo mesto
tel. 068/321-712, 321-986, v Krškem 0608/21-786
94,6 Mhz
RADI
WA
Valantičevo 17,
Novo mesto
Tel.: 068/323-300,
23-174
Fax: 24-094
FILMSKI
BREŽICE
24. in 25. II. ob 18. uri in 26. in 27.
II. ob 18. in 20. uri: PRI ADDAMSO-
VIH 2, am. komedija.
24. in 25. II. ob 20. uri: NESKONČEN
DAN, am. komedija.
2. in 3. III. ob 20. uri in 4., 5. in 6. III.
ob 18. in 20. uri: DENIS POKORA,
am. komedija.
8.  III. ob 18. in 20. uri: FILM PRESENEČENJA!, am. komedija.
9.  in 10. III. ob 20. uri: NA OGNJENI ČRTI, am. triler.
HALI OCLASI
ZA VAŠE PESMI ekspresna "Pesniška tribunca"! 68274 Raka, p.p. 1, tel.: 75-222.
KUPUJEM stare kovance. Možna menjava. Tel. 67-333, po 18. uri, Marko.
STARE razglednice, pisma, dopisnice, tudi cele zbirke, odkupujem. Gregi, Kregarjeva 11, Brežice, tel. 63-111.
PRODAM videorekorder Panasonic. Telefon: 32-920 zvečer.
KRŠKO
25. II. ob 20. uri, 26. in 27. II. ob 18.
uri: ORLANDO, zgodovinski spekta-
kel.
2. III. ob 18. uri, 3. III. ob 17. uri, 4.
III. ob 20. uri, 5. in 6. III. ob 18. uri:
TINA, KAJ IMA LJUBEZEN S TEM?,
am. glasbeni.
SEVNICA
25. II. ob 19. uri: VRNITEV CASANO-VE, ljubezenska drama.
26.  II. ob 18. uri in 27. II. ob 17. uri: TINA, KAJ IMA LJUBEZEN S TEM?, am. glasbeni.
Nadaljevanja še nismo prejeli.
DELO (honorarno, tudi dolgoročno) dobijo kandidati za predstavljanje, sponzoriranje mreže sodelavcev in prodajo izdelkov ameriške firme AM-WY. Informacije (med 19. in 21. uro) na telefon: 0608/34-622.
SEVNICA
Naselje h. Maroka 14
68290 Sevnica
Tel.: 0608          frekvenca:
41 "315               96,7 MHz
Fax: 0608          105>2 MHz
41-004                      Naše oddaje
lahko poslušate vsak dan
med 15. in 19. uro,
ob sobotah med 15. in 24.
in ob nedeljah od 10. ure dalje.
NAŠ GLAS
za brezplačen mali oglas
Izrežite ga in prilepite na list, kjer bodo napisani podatki o naročniku malega oglasa (ime in priimek ali naziv podjetja, naslov, telefonska številka, žig, podpis, datum) ter natančna vsebina oglasa! V našem skupnem interesu je, da pišete čitljivo.
Hvala za zaupanje - ne bo vam žal!
», .^ g-, ¦*   m ^    Skupščinske delegatske informacije IM/\a ijl-uf\3    Uredništvo: CKŽ 23, 68270 Krško
Naročam ..................izvod(ov) Našega glasa. Pošljite mi ga (jih)
na naslov:  .................................................................................................................
(poln naslov in podatki o naročniku, pravni ali fizični osebi)
Telefon:..................................................
Kraj, datum: ..............................................
(podpis naročnika in žig)
16
"ZTTTirV

NAŠ GLAS 4, 24. februarja 1994
PIS - nov TV studio r krškem podzemlju
Poiščite kanal 41 preko Trdinovega vrha
Jože Crajžl je s svojo dosedanjo TV ekipo "KK 10" in z nabranimi izkušnjami sklenil poskusiti v Posavskem
informacijskem središču.
Krško, 19. februarja - V nekdanjem nočnem baru oz. diskoteki pod krškim hotelom Sremič so sinoči uradno odprli nov TV studio. V njem se bo zbirala in delala ista ekipa, ki sojo gledalci krškega "Kanala 10" že spoznali. Projekta sta se kot nosilca lotila Jože Grajžl in Jože Novak, za prodor v javnost pa sta se povezala s TV Novo mesto. Ta že oddaja svoj signal preko Trdinovega vrha in prebivalci Po-savja ga lahko spremljajo na 41. kanalu.
Naročnikom, priključenim na kabelski distribucijski sistem, bo njihov program vsaj v začetku ostal nedostopen, saj jih je veliko svoje "zračne" antene odstranilo. Tako se bo zgodilo, da bodo lokalni program, ki nastaja v Krškem, lahko spremljali pred-
vsem prebivalci Brežic in Sevnice, ki nimajo KDS. O tem, zakaj je prekinil sodelovanje s seda-
njim upravljalcem krškega KDS, pravi Jože Grajžl: "Ob vsem drugem, kar je bremenilo naše
odnose, se nam je zdelo pretirano predvsem to, da Savaprojekt, ki sedaj razpolaga s studiom, ni
Da nastane TV program, je treba precej sodelavcev in znanja.
Skupščina kabelskega distribucijskega sistema
Program na KK IO bo stekel v petek
Če pride do napake na povratnem kanalu, bo celoten sistem KDS prenehal delovati za 14 dni, saj ni
nikakršnih rezervnih delov.
PIS je bil nekoč nočni klub pa disco hotela Sremič. Separeji so sedaj študiji, montirnice..., kjer se znoji Jože Grajžl z ekipo.
bil zadovoljen s tem, da bi mu plačevali najemnino, pač pa je hotel še odstotek od našega prometa. Ali mu plačuje odstotek od reklam tudi A kanal ali kateri izmed satelitskih programov, ki jih posreduje?"
Televizija Posavje. kot so jo imenovali, bo skupai s TV Novo mesto vsak večer ob 19. uri pripravila oddajo z novicami, ponovili jo bodo ob 21. uri. N|ihov skupni glavni cilj je, da pripravijo čim več informacij in ostalega programa: okroglih miz, zabavnega programa, otroških oddaj.
kmetijskih nasvetov itd. "Kanal 41 na Trdinovem vrhu je zaseden le 2.5 ure od 24 možnih in prostora je dovolj." pravi Marjan Moškon, direktor novomeškega TV studia. Grajžl s svojo ekipo tudi še pričakuje odgovor na svojo pismeno prošnjo za "pripustitev" v krški kabelski distribucijski sistem. Poslal jo je krškemu izvršnemu svetu, županu in kabelskemu distribucijskemu sistemu. Pripravljeni so sami investirati tudi v dodatni povratni signal, če le dobijo soglasje, (ika)
OMV Istra Koper prehiteva
Nov oskrbni center v bližini Breiičanke
"Danes smo  v Brežicah, jutri bomo konkurirali v Krškem, na Senovem, v Sevnici in povsod drugod."
Krško, 21. februarja - Skupščina KDS je na svoji današnji seji, sedmi po vrsti, pregledala poslovanje kabelskega distribucijskega sistema v letu 1993 in sprejela finančno poročilo ter finančni načrt za leto 1994. Delegati so sklepali tudi o ustanavljanju podjetja, ki naj v prihodnje prevzame skrb za sistem in njegovo upravljanje. Upravni odbor KDS meni, da bi za to bila najboljša organiziranost v delniški družbi in ta naj bi stekla najpozneje junija letos.
Posamezniki, ki so v izgradnjo KDS vložili vsak svoj delež, se lahko odločijo, ali bodo svoj delež prepustili svojim krajevnim skupnostim in s tem omogočili nastanek delniške družbe ali pa se bodo raje odločili za vlogo minimalnega družbenika in pomagali dokapitalizirati sredstva, potrebna za ustanovitev d.o.o. Krški Savaprojekt, ki je s KDS
sklenil pogodbo o pripravljanju ustanovitve podjetja, je skupaj s strokovno službo izračunal vrednost evidentiranih vložkov v izgradnjo sistema. Prišli so do številke skoraj 2.350.000 DEM in od tega so občani neposredno prispevali 53 %. Vsak izmed njih se bo lahko odločil, ali hoče svoj delež prenesti v upravljanje domače krajevne skupnosti. "Če vsega tega ne rešimo, se nam ves sistem lahko poruši, čeprav je še v izgradnji," pravi Pavel Krošelj, predsednik upravnega odbora. Organizirati je namreč treba zbiranje denarja, potrebnega za vzdrževanje, in zagotoviti nekoliko večjo zalogo nadomestnih delov. "Če namreč sedaj pride do poškodbe (na primer) na povratnem kanalu, bo celoten sistem za teden ali dva potonil v temo, saj ni sedaj nobene rezerve. Prvi modulator pa lahko pregori, če le kdo na isto fazo    priklopi    dovolj    močan
stroj," je zagotovil Franc Dobrave.
Sicer pa je bilo veliko besed slišati o ponovnem začetku oddajanja KK 10. Nova posadka je s podpisom pogodbe prevzela tudi obveznost, da ne bo pripravljala niti manj niti slabšega programa, kakor ga je prejšnja. Operater nima pravice iz oddajanja izključiti nikogar, torej se lahko v program s svojo vsebino vključi vsak studio in posameznik - če plača najemnino. O predlogu Jožeta Grajžla, da bi za svoje potrebe zgradil dodaten povratni kanal do oddajnika na Sremiču, pa bo sklepal upravni odbor. Dotlej ostaja možnost spremljanja programa, ki ga bo pripravljalo Grajžlovo Posavsko informativno središče (PIS) preko kanala 41 na Trdinovem vrhu.
Doslej je ostala neuresničena pogodba o izgradnji kabelskega
sistema le do sedemnajstih podpisnikov pogodbe na območju celotne občine Krško. Skupščina je sklenila, da mora upravni odbor ovrednotiti vložek vsakega posameznika, ga revalorizirati, s tem pa se bo pokazala vsota, ki jo bo tudi v prihodnje moral plačati vsak naknadni pristopnik k obstoječemu kabelskemu sistemu. Tako bo sistem dobil nekaj sredstev za vzdrževanje in za potrebne razširitve (ni namreč vseeno, če se k prvotnim nekaj naročnikom priključi še celo naselje novogradenj), predvsem pa se bo pokazala realna vrednost individualnih plačil. Slišali smo namreč že tudi pripombe, da nominalna vsota mark, kolikor jih je prispevalo vsako gospodinjstvo, ne ustreza dejanski vrednosti. Takrat, ko so jo plačevali, je še kako ustrezala dejanski protivrednosti v markah, (ika)
Gospodarska cona Slovenska vas
Oddanih je že dve tretjini objektov
Celotno cono želijo tudi kulturno obogatiti
Brežice, 17. februarja - Z vzpostavitvijo državne meje med Slovenijo in Hrvaško ter odhodom JLA iz Slovenije so tik ob meji ostali izpraznjeni prostori nekdanjega tehničnega remontnega zavoda v Slovenski vasi. Del objektov je ministrstvo za obrambo odstopilo v upravljanje občini Brežice. Pred dobrim letom in pol je Center za razvoj Posavja poslovne prostore v gospodarski coni Slovenska vas ponudil v najem. Usmeritev tako Centra kot občine Brežice je že od začetka bila, da objekte ponudijo domačinom, ki že imajo vpeljano obrtno dejavnost ali pa se želijo samoza-posliti. Po nekaj začetnih težavah imajo danes oddanih v najem že približno 24.000 m2 od 31.000 m2, kolikor so jih dobili v upravljanje od ministrstva za obrambo. Od vsega začetka je bil največji interes za trgovine in skladišča, ne manjka tudi proizvodne dejavnosti.
Tako v gospodarski coni že obratujeta podjetji za predelavo papirja in izdelavo orodij, nam je povedala Marija Bed-naršek iz CRP.
Vojko    Omerzu,     direktor Centra za razvoj Posavja, me-
ni, da bodo težje oddali objekte, ki so jim še ostali, toda zaradi atraktivne lokacije (državna meja, bližina milijonskega zagreb-
škega trga), ki je poleg tega popolnoma komunalno opremljena, tudi tu ne bo večjih težav. Poleg tega ima vsak objekt v gospodarski coni svojo funkcionalno površino in obstaja možnost dograditve ter relativno hitre poti za pridobitev gradbenih dovoljenj (vse površine so komunalno opremljene).
V Centru si želijo ta prostor predstaviti tudi s kulturne plati. Tako bodo skupaj s firmo Hamer cousulting iz Ljubljane konec aprila organizirali slikarsko kolonijo, svojo manifestacijo je že potrdilo 10 likovnih umetnikov iz Slovenije in tujine. Umetniki bodo poleg svojih del, ki jih bodo prinesli s sabo, v koloniji ustvarili še eno delo z motivi Slovenske vasi in okolice, vsa dela pa bodo ob zaključku kolonije podarili. Istočasno bo tekla promocija firme Hamer cousulting in njene prodajno- razstavne galerije.
Ker smo v eni izmed prejšnjih številk Našega glasa pisali o nezadovoljstvu  krajanov  Sloven-
ske vasi zaradi zaprte "kapije", ki vodi iz centra vasi v gospodarsko cono, nas je zanimalo mnenje nasprotne strani oziroma tistih, ki so "znotraj". G. Omerzu pravi, da niso za "ad hoc" odprtje, ker je še veliko nerešenih zadev v zvezi s tem. Nerešeno je vprašanje lastnine in brežiška občina ne more poskrbeti za komunalno vzdrževanja nečesa, v tem primeru "avenije", kot ji rečejo domačini, dokler ni v njeni lasti. Odprtje "kapije" bi pomenilo uporabo ceste, ki vodi skozi celo gospodarsko cono, kar bi povečalo prome} v sami coni, s tem pa bi bil omejen manipulativni prostor sedanjih uporabnikov objektov. Poleg tega ni nobenega večjega interesa, da se cesta odpre v celi dolžini. Del te ceste je še neasfaltiran, potrebno bi bilo postaviti prometno signalizacijo, nastali bi problemi s kanalizacijo, čiščenjem snega v zimskem času in še vrsta težav, ki jih ni mogoče rešiti čez noč. (Branka Bjegovič)
Brežice, 17. februarja - Tako je namestnik glavnega direktorja OMV Istra Koper, Jordan Klabjan, na tiskovni konferenci pred otvoritvijo opredelil temeljni kredo svojega podjetja. Bencinski servis, ki so ga danes odprli-ob brežiški obvoznici, je tretji v sistemu podobnih, ki jih je OMV Istra odprl ob svojem ponovnem prodoru v notranjost Slovenije. Marsikdo se bo še spomnil Istraben-zovih črpalk, ki so pred leti izginile iz Posavja. Sedaj se vračajo v okviru OMV Istra, posodobljene, izpopolnjene, agresivne.
Center vsega dogajanja na servisu je pravzaprav prodajalna in manjši bife, ki je ob njej. Prodajali bodo tudi gospodinjski plin, prali avtomobile, menjavali olje in opravljali druge manjše storitve. Da, imeli bodo tudi die-selsko gorivo, ki bo za mraz še odpornejše, kot to predvidevajo evropski standardi. Zaradi konkurence, seveda. Dejstvo je, da je polnjenje avtomobilskega rezervoarja le ena izmed možnih
storitev, ki jih lahko dobite na tem servisu, pa še to bo avtomatizirano. Sistem pretakanja in natakanja goriva je zaprt, prestreza hlape naftnih derivatov in |ih vrača v cistemalmajaj^rtk-štinkubK-,™ rp7ervnnr ?n odpad
no olje, ki ga bodo nato vozili v rafinerijo na predelavo.
OMV Istra Koper |e sicer zgradil bencinski servis v Brežicah in ga vključil v svoj grosistični oskrbni sistem, nima pa nič pri njegovem upravljanju. Vodenje vedno prepustijo najemnikom in tokrat je to brežiško podjetje Integra. Servis, s katerim sedaj razpolaga, meri 3.000 kvadratov, od. katerih jih je 400 pod streho, 200 metrov zavzema objekt in v njem je trgovine za 86 metrov. Dvoplaščni bencinski rezervoarji merijo 230 kubi-kov, njihove avtomatizirane črpalke pa zmorejo po 30 vozil na uro. Celotna investicija je bila vredna 2.010.000 DEM in zgradili so jo v štirih mesecih - kljub težavam zaradi mraza in visoke talnice. (ika)
Slavnostni trak na tretjem izmed desetih servisov, kolikor jih nameravajo najprej zgraditi po Slo veni ji, je prerezal namestnik generalnega direktorja ČMV Istra Koper Jordan Klabjan. Organizator otvoritve je priskrbel celo dovolj hud mraz, da smo se med pozdravnim nagovorom vsi navzoči skrčili in postali neke vrste "mali višnjevo modri".
Zamenjajte dokumente
Na Sekretariatu za notranje zadeve Brežice so doslej zamenjali okrog 60 % vseh dokumentov. Zato sekretariat ponovno prosi občane, da zamenjajo stara vozniška dovoljenja, stare registrske tablice in stara prometna dovoljenja. Vsi ti dokumenti nehajo veljati 26. junija letos.
Da bi se izognili nepotrebnim vrstam in čakanju, prosijo, da stare dokumente zamenjate čim prej.
Uradne ure so ob ponedeljkih, sredah in petkih.