191. številka Ljubljana, v sredo 24 avgusta. XX. leto, 1887. fahaja vsak dan sveder, izimši nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za a v st r i j s ko-o g erike dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jadan mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 ki-., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za po&iljanja na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in u prav niš v o je v Rudolfa Kirbiša hiši, „Gledališka stolba". U prav u i št. v n naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Francosko-ruska zveza je sedaj glavni predmet zlasti francoskim listom, ki' se obširno bavijo s tem vprašaujem. Prvi povod dal je znani članek v „Nordu u, ki je izrekel odločno zaupnico sedanji francoski vladi, a se jako odločno izjavil proti radikalcem, drugi povod pa članek v „Moskovskih Vjedomostih" o pokojnem Katkovu. Obeh člankov ost bila je naperjena proti francoskim radikalcem, v obeh bilo je v vrstah in mej vrstami povedano, da bi zveza Rusije s Francijo bila utopija, ko bi v Parizu državno krm lo v roke dobili radikalci. Francoski konservativni listi z veliko gorečnostjo razpravljajo to zadevo in nekateri celo poudarjajo, da ofieijalni Rusiji ni samo radikalizem zopern, temveč da tudi republike sploh ne marajo. Jako dobro presoja „odlični Rus" ves položaj v dopisu, ki ga je priobčil BGauloisu in ki se glasi: „Francozi se zelo motijo, misleč, da jih kdo ljubi zarad njih samih in da si zbog tega domišljajo, da je zveza z Rusijo že gotova. Izvestno je mej Rusi in Francozi mnogo sorodnega; a Rusi se pred vsem Rusi, zapamtite si to dobro, nikdar ne bodo služili drugi, kakor ruski politiki. Nikarte tudi pozabiti, da je v Rusiji car jedini gospodar in da je zveza le od njega zavisna. Ko Aleksander III. ni hotel obnoviti trojne zveze z Nemčijo in Avstro-Ogersko, ni tega storil, da bi sklenil zveza s Francijo, temveč da je dobil proste roke. Aleksander III. je Rus, Rus v dno mozga svojega, strasten Rus, prošinjen čustvom svojih dolžnosti] nasproti Rusiji, nasproti obitelji svoji in pravoslavni cerkvi. Njegov značaj, nazori njegovi, vsa njegova mor ločijo ga od prostomiselne in revolucijcke Francoske, v ka-terej imajo republikanci prvo besedo. Aleksander III. neče vojne z Nemčijo, dobro vedoč, da je čas njegov zaveznik. Nemčija s svoje strani neče vojne z Rusijo, ker bi bila taka vojna brezkončna. Največjo skrb prizadeva carju Kitaj. V Aziji kakor v Evropi so vsi pogoji za simpatije mej Rusijo in Francijo, ker je v Aziji Kitaj, tukaj pa Nemčija mej njijinima državama in si kot mejna soseda nikjer nesta nasprotna. Vi morate biti silni, da bode Rusija zvezo v Vami želela, Vaša vlada pa mora braniti načela, ideje in običaje, ki so Aleksandru III. prirastli k srcu.u Govor drž. posl. prof. Fr. Šukljeja na volilnem shodu v Rudolfovem dne 1 7. avgusta t. 1. Čestiti gospodje! Če državni poslanec stopi mej volilce, potočat jim o svojem delovanji, ozirati se mu je na dve reći. Z jedne strani mora razjasniti volilcem svoje postopanje v minulem zasedanji, z druge mu je gledati v bodočnost, ter razvijati načela, po kojih bode uredil taktiko svojo v prihodnji sesiji. Čas, odmerjen takemu poročilu, gospoda moja, je kratek. Zaradi tega bodete oprostili, če se Vaš zastopnik, v očigled sedanji politični konstelaciji, ne bode predolgo mudil pri tem, kar je storil ali storiti poskušal v preteklem zasedanji. Zanašati se sme, da so politično zreli volilci Novomeški pazno zasledovali gibanje njegovo na parlamentarnem odru, pazno čitali časnikarska poročila iz državnega zbora. Povedal bodem tedaj le toliko, kolikor ie neobhodno potrebno, da se razume delovanje moje po svojih notranjih nagibih; tembolj pa nameravam naglašati svoje nazore o notranjem političnem položaji, ter vprašati volilce, če se li strinjajo z mojimi nameni in načeli? O treh govorih, ki sem jih imel v zadnji sesiji, bodem sedaj molčal popolnem. Na strani ho* čem pustiti svoj govor o debati o novem ekse-kucijskem redu, kjer sem se žalibog zastonj potezal za zmanjšanje troškov pri prijavljanji draž binskih ediktov, isto bodem storil pri svoji razpravi o našem mitništvu in državni cestarini, katero je nemška opozicija hotela nadomestiti z jako nepraktičnim davkom na vozno živino, in tudi o govoru za ureditev spodnje Krke danes ne zinem niti besedice. Rajše preidem na ona vprašanja splošne važnosti, s kojimi se je državni zbor letos bil pečal, v prvi vrsti na takozvano ogersko nagodbo. Znano Vam bode, da so pravi nagodbinski zakoni dovršeni bili v tem sesijskem oddelku. Dognala bo je bila carinska in trgovinska zveza, rešil carinski tarif, rešil zakon o avstro ogerski banki in srečno se je spravil pod streho tudi takozvani „kvotni zakon," kateri določa, v kojem razmerji je pritegniti obe državni polovici k skupnim potrebščinam. Niti za trenotek se ne bodem pomišljal, naravnost priznavam, da zadnja ogerska nagodba ni bila ugodna našim interesom. Ne mislim tu na ono glasovito petrolejsko carino, o kateri sem Vam lani obširno bil poročal. Ne, gospoda moja, nikakor ne ! Naj se še toliko ujedajo protivni politiki, naj se potijo v svojih časnikarskih glasilih, češ, dokazati moramo, da je jedini Suessov predlog pravo mazilo proti petrolejski kugi, pridružijo naj se jim parlamentarni samotar Lienbacher in mla-dočeški separatisti, jaz ustrajam pri svojem prepričanji, in to se glasi, da je sklep večine, kojemu so se nnposled udali tudi Ogri, bolj pripraven nego Suessov nasvet, kateri je sicer teoretično pravilen, toda prenevaren glede praktične izpeljave. Zakaj, razjasnil sem Vam bil dokaj obširno že lansko leto. Toda propali smo pri dveh drugih vprašanjih. V zadevi avstro-ogerBke banke omejili smo svoje terjatve na jedno samo preskromno zahtevo, da se naslov naših bankovcev prijavi v vseh d eželni h j ezikih. Istina, da je vse jedno v ma terijalnem oziru, če stoji na bankovci zapisano: „deset goldinarjev" ali ne. Ali tu je šlo za prevažni princip naše državne jednakopravnosti in braneč ta princip branili smo ob jednem dostojanstvo naše državne polovice, katera ne potrebuje madžarskega dovoljenja, da sme svobodno razpolagati s svojimi denarnimi znamenji. Za to smo se potezali Čehi, Slovenci in Dalmatinci, za to smo glasovali — a ostali smo v manjšini! In tudi pri zakonu o kvoti ni se dalo nič spremeniti I Naša kvotna deputacija, v kateri nas je prav dobro zastopal tovariš moj dr. Pok l u kar, izračunila je, da tudi na podlagi starega, nam silo neugodnega računskega ključa, t. j. na podlagi dejanskega davkoplačevanja, gre plačati naši polovici 66<>/0, ogerski 34°/„ skupnih troškov. Iz dotičnih številk sem se uveril, da je račun naše deputacije po vsem istinit, pravilen. Toda že deputacija ostavila je svoje stališče, in v zbornici sklenili smo jednoglasno, naj obvelja dosedanje, za nas krivično razmerje še za 10 let, razmerje po katerem je pokriti Avstrijcem 70, Ogrom pa le 30 odstotkov skupne potrebščine. A sedaj pa utegnete vprašati, zakaj se nesi protivil temu predlogu, in zakaj nesi vs-ij poskušal, kakor si lani bil obetal svojim volilcem, da pri tej priliki kaj priboriš svojim, tako potrebnim, tako LISTEK. Slavnostni govor pri odkritji spominske plošče knezoškofa Antona Alojzija AVolfa na cerkvi sv. Barbare v Idriji dne 14. avgusta 1887. „ • , , Darov je vložil brez številu Domovini dragi na altar." Luč življenja mu je ugasnila: Njega blagrov sije žar." Tako je slovenski pesnik „Okiški" povzdignil svoje glase britke žalosti o smrti svetlega kneza in škofa Antona Alojzija. Bilo je dne 7. februvarija 1 859, ko se je po mili naši slovenski domovini razglasila pre tužna vest, da je preblagi knezoškof Ljubljanski, Anton Alojzij, izdihnil svojo plemenito dušo. Žaljevala je vsa Kranjska nad njegovo krsto, kajti: „Nas pretežka zguba je zadela, Ker je biti nehalo srce, Ki ga vroča jo ljubezen grela Za podložne mu ovce I" Duh njegov se je ločil tja v neskončne kraje, kjer mu je napočil večno jasni dan, kjer neskončne sladkosti teče neusahljivi vir. Nam pa je zapustil tolažljivi up, da za blagor naš v večnem raji milosti izprosi. In glejte, prečastiti rojaki! Njega prošnjo je Vsedobrotni milostno uslišal: Dal nam je hvaležno srce, ki se naudušuje za ranjcega preblaga načela, dal nam je ljubezen; ki nas pregreva za vero, dom in carja; naklonil nam je vztrajnost, ki nas vodi do samostalnosti in veljave; podaril nam je bister um in gorečnost za omiko; oživlja nas k neprestanemu delovanju na blagor drage nam domovine. Prav je pesnik pel, rekoč: „Solze britke bodo se usušile, Žalostnice, ki so so glasile, Bo pregnal veselili pesem jek.* Danes, ko slovesno obhajamo spomin slavnpga moža, ne utrinjajo se nam iz oči pregrenke solze, ne pretresajo nas ginljivi glasovi žalostnih popevk, ne udarja nam na uho otožno doneče zvonenje! — Ne! — Hvaležni spomin na njegovo slavno življenje nas naudušuje, nas v bratski ljubezni združuje, da kažemo, kaj naša srca naudaja, ko gledamo v duhu vrli cvet domačega rodu, najlepši biser in uzor domoljubja in nedosežne požitovalnosti. In Idrija, kjer mu je tekla zibelka, raduje se pri tem spominu iz vsega srca, iz polne duše! Rojaki njegovi! Ponosno gledate na znamenito svoje mesto, in z Vami združeno proslavljamo Slovenci kraj, kjer je prevzvišeni zagledal luč sveta, kjer je žarna zvezda zabliščala na slovenskem obnebji. — Minulo je že 105 let od njegovega rojstva, ki je za naB Slovence preimenitue važnosti, zato mi je v veliko čast, nekoliko črtic iz njegove slavne dobe podati Vam, premih čestilei! Oče mu je bd Gašper, c. kr. gospodarski nadzornik pri tukajšnjih rudarskih uradih, in mati Kristina, po očetu Kabl. L. 1782, ko je bil Anton Alojzij porojen, je bil oče še pomožni uradnik ter je stanoval s svojo soprogo, kakor se v obče misli, na Kurjem vrhu hiš. št. 53; vsled katastralne uredbe in nove štetve leta 1839 je dobila ta hiša številko 54. Po krstni knjigi je baje ta hiša rojstvena hiša prevzvišenega zanemarjenim krajanom? ! Odkrito rečem, gospoda moja, da je bilo absolutno nemogoče. Odkar sam Vam lani razodel svoje nazore o nagodbi, pre-drugačila se je vsa politična situacija. Baš ko smo se resno začeli baviti s temi vprašanji, /.atemnilo se je politično obzorje, velika vojna stala je tako rekoč pred durmi. Da so jej izognemo, da ohranimo dragoceni mir vsaj za nekoliko rasa, morala je dr-žava naša vso svojo težo pokladati na tehtnico. Za tu pa je pred vsem trebalo, ila urno rešimo nago d b i n s k o pitanje, da inozemstvu ne pokažemo mučnega prizora državne sile, razklane na dve polovici, kateri se niti mej seboj zjediniti ne moreta o svojem združenji, o svojem obstanku. To je bil jako tehten razlog, z druge strani pa nesmo smeli prezirati levičarsko taktike Opozicija naša ima stare prijateljske zveze z Madžari, veduo se računa na madžarsko pomoč, češ, ona nam še pomore do državnega krmila! Vsled tega smo takoj sprevidili, da so bili vsi levičarski manevri goli „Scheinge-fecht", in da je velika ta stranka dandanes pri pravljena, brezpogojno na stari podlagi sklopiti ogersko nagodbo. V tem oziru se tudi na Poljake nesmo mogli zanašati; tudi na njih postopanje upli-vajo stare zgodovinske simpatije do Madžarov. Torej je nam bdo jasuo, da j • zaman ves upor v tej zadevi, da tudi z najtehtnejšimi razlogi ne dosežemo nobene bistvene spremembe ogersko nagodbu na korist avstrijski po ovici, in tedaj primo-ral nas je ravno ozir na na3e volilee in njih interes, da srnu vender, s teškim srcem sicer, glasovali za predložene zakone. Ker se pa pri ogerski nagodbi ničesar ni dalo pridobiti, s tem večjo energijo razglašali smo slo-veuski poslanci želje in terjatvi' svojega naroda o drugih prilikah. To se jo posebno krepko zgodilo v budgetnej razpravi. Smelo trdim, da nikoli poprej zastopniki Vaši neso delovali po tako dobro premišljenem in dogovorjenem načrtu, kakor letos. Po skupnem dogovoru nakazalo se je vsakemu izmej nas mesto njegovo v debati, in reči smem, vsaj mor al i če n uspeh dosegli smo s svojimi govori! Mene zadela je častna naloga, izražati stališče naše delegacije v generalni debati, in zastopati naše nazore v razpravi o proračunu na učne g a m in i s t er st v a. V generalni debati bil mi je glavni namen, objektivno kritikovati finančno stanje avstrijske države in razvijati svoje misli o zboljšanji denarnega položaja. Z jedne strani moral sem tu polemizovati proti opoziciji. Čisto naravno je, da vsaka opozicija skuša kolikor mogoče neugodno slikati državno gospodarstvo protivne ji vlade. Dan za dnevom citate v levičarskih listih, da pod sedanjim ministerstvom in sedanjo večino hirajo finance, in da ne bi imeli žalostnih skušenj v izobilji, v istini soditi bi morali i mi o teh gostobesednih državnikih, da bodo uprav čudesa delali z našo državno blagajnico, kakor hitro se jim zopet izroči prejšnja oblast V očigled takemu postopanju skušal sem to torej, na jedini merodajni podlagi računskih zaključkov in z avtentičnimi neovržnimi številkami dokazati, da je sedanje gospoda« stvo navzlic mnogim ne-dostatnostim vender še boljše, nego je bilo ono pod levičarskimi vladami. Prišel sem do rezultata, da se je tudi kronična bolezen avstrijskih državnih budgetov, tisti stalni deficit namreč v državni bla- gajnici tekom zadnjih osem let vender izdatno zmanjšal, izdatno skrčil, če se namreč oziramo na po v prečne številke, iu ne na izredne potrebščine posameznega leta. Toda z druge strani bila mi je neizogibna dolžnost, resno opominjati sedanjo vlado, da po tej poti ne pridemo do zaželjenega cilja, do finančnega ravnotežja. Deficit slehernega leta pokrivati z novimi dolgovi, to, go poda moja, je taktika, katera nas s pozitivno gotovostjo dovaja k denarnemu polomu, h gospodarstvenemu bankerotu. Prešinjen sem prepričanja, da mora Avstrija predrugačiti svojo davčno s is temo ter na ta način z jedne strani razbremeniti preveč obt ženega malega davkoplačevalca, z druge pa povišati svoje dohodke. Izmej direktnih davkov se bode moral znižati zemljišni davek vsled splošnega nazadka, ki je zadel srednjeevropsko poljedelstvo sploh Z n i-žati se mora tudi hišni davek, ki je šifer dobro urejen, toda provisok v vsakem oziru. Za to pa, gospoda moja, treba je uvesti oni davek, kate remu se bližnjo skoro vse davčne sisteme, progresivno d oh o d kar i no. Od tega dohodninskega davka, katerega je plačati le od čistega doh idka, izvzeti naj bodo najnižji dohodki, recimo do 5, 600 gld. na leto. Vsi višji dohodki pa naj se pri tegnejo stopnjema ter v razmerji primerni svoji vi-sočini. Znam sicer, da je pri upeljavi take progresivne dohodkarine premagati mnogo tehniških zaprek, toda, če so jim bili kos v nekaterih drugih državah, zmagali jih bodemo naposled i mi. Še le [totem, če se zlasti pos stniki velikih premičnih imetij izdatno priteguejo k državnim potrebščinam, še le potem bodemo povišali državne dohodke, a navzlic temu zvišku vender le olajšali ono davčno breme, katero sedaj ugonabjja malega davkoplačevalca! (Dalja prih.) Einspielerjeva slavnost. (Konec.) Kleinmoverjeva napitnica na bodoče podružnice sv. Cirila i u Metoda na Koroškem bila je povod , da se je pričelo pobiranje za to velevažno družbo iu v kratkem je bilo nekoliko desetakov nabranih. Ko je bil ofieijalui del banketa končan, pričela se je prosta zabava, katere j je bil gosp. Železnikar stoloravnatelj in pri kateri je bilo mnogo govorov in napitnic, katerim je bil glavni predmet slavni naš jubilant, koroški Slovenci, bratje Hrvati, Čehi itd. Preobširno bi bilo navajati vse, jedna pa je bila posebuo umestna, in to je bila g. Kalina napitnica na gosp. Legata in njegovo rodoljubno gospo soprogo. Gosp. Legat stekel si je za to slavnost velikih zaslug, kakor sploh za gibanje koroških Slo vencev. Zato se je napitnica vsprejela z veselimi živioklici. Mej temi govori pa je bila napočila že 5. ura iu ker je nemilo nebo še vedno z jednako vztrajnostjo nam sipalo gostega dežja, kakor da so odprte vse nebeške zatvornice, jelo je vse misliti na odbod, kajti ob takem vremenu voziti se v temni noči je kočljiva stvar. Ostavili smo torej Žalniko-vega gostoljubnega kozolca varno zavetje ter v silnem dežji hiteli v vas Sveče , kjer smo poseli na vozove in po 2l/, ure trajajoči vožnji srečno dospeli v Celovec. V salonu pri Sandvvirthu nadaljevala se je potem prosta zabava. Pevci Ljubljanski so tudi tu navzočne razveseljevali s svojim izbornim petjem, katero je, kakor smo opažali, tudi prisotnim Celov-čanom jako ugajalo. Le ko so zadoneli mogočni akordi naše himne „llej Slovani !tt, začul se je pohleven glasek „Das deutsche Lied!" Za odgovor bo pevci zapeli zbor „Slovenec sem!", na kar ni bilo nobenega ugovora in prej omenjeni „Protestlera in nekoliko njegovih malobrojnih pristašev ostavilo je dvorano, v kateri so se slovenski gostje še nadalje radovali. Izvestno je bilo v Celovškem Izraelu veselje veliko, da nam je dež skoro ves dan nagajal, a to veselje ni bilo dolgotrajno, kajti slavnosti smoter dosegel se je v polni meri in upliv na koroške Slovence bode velikansk. Videli so prelepo in izredno slavnost, čuli so naudušene govore in slovenske pesni moč, videli, da neso osamljeni, marveč da imajo trdno zaslombo, da nas sicer ločijo visoke gore, da pa to nikakor ne zabranjuje, da bi si ne segli v roke in bratski deliti mej soboj veselja in žalosti. Einspielerjeva slavnost je zgodovinsk dogodek za Koroško , bila je v tolikih dimenzijah, da koroški Nemci, dasi jih je dve tretjini v deželi, jednake ne zmorejo. Narod je javno in slovesno pokazal, da kakor jeden mož stoji za svojim voditeljem in očetom in klevetniki, ki so v svojih listih pisarili, da je Einspieler osamljen, da neina nikogar za seboj, so seduj javno postavljeni na laž. Slovan gre tudi na Kor škem na dan in 21. dan avgusta za-gromel je nasprotnikom našin na uho „Mi vstajamo, a vas je strah!" Za sijajni ta uspeh pa gre poleg gospoda jubilanta dične osobe največje priznanje in iskrena zahvala slavnostnemu odboru, na čelu mu gospod kanonik dr. Nemec. Slavnostni odbor oskrbel in priredil je vse tako previdno in točno, oskrbel za stanovanja, za voze, uvažal vsako podrobnost tako temeljito, da je bilo vse jednotno, kakor v kakem stroji, v katerem vsako kolesce redno in sistematično deluje. Zato vršilo se je v&e, kakor na vrvici, zato tudi ni bilo niti najmanjšega nereda, dasi ni bilo, pohvalno bodi omenjeno, videti žandarmov z nasajenimi bajoneti, s katerimi nas tako rado osrečujejo pri jednakih slavnostih na Kranjskem. Okončevaje izvestje te slavnosti, ki je bila pravi narodni praznik za koroške Slovence in za vsacega udeleženca, z dna srca kličemo: Slava Einspieler ju! Slava Koroškim Slovencem! Politični razgled. Notranje «lcželc. V Ljubljani 24. avgusta. Redka sloga pokazala se je mej češkim narodom. Brez ozira, b ali Staro- ali Mladočeh, vsi so jedini, da treba energično se upreti naučnega ministra naredbam zastran srednjih šol. Sklicujejo se tabori, na katerih na tisoče prebivalstva izjavlja, da treba pokazati sedanji vladi, da se na Čehe nema zanašati, če se ne bode ozirala na njihove želje. Čas čakanja je že minul. Želeli bi le, da bi češki knezoškofa. Poleg Antona Alojzija je bilo v ti rodbini še ti oje otrok, in sicer Josip Rajmund, Marija in Antonija Alojzija. Ko je bil mladi Alojzij sposoben za nauk, upisali so ga skrbni stariši v domačo šolo, v kateri je dovršil tadanje tri razrede ter dva latinska razreda. L. 1794. je ustopil v Ljubljanske gimnazije III. razred. Dve leti po tem je izgubil svojo milo mater, komaj 40 let staro. Alojzij je dovršil čez 3 leta po smrti matere poslednji tečaj modroslovja z najboljšim uspehom. Od mladih nog goječ ljubezen do dubovenstva, posvetil se je dušnfinu pastirstvu iu nadškof Bri-gido ga je z veseljem vsprejel v semenišče, v katerem se je skozi in skozi odlikoval; zato je bil tudi ljubljenec profesorjev, zlasti Jurija Dolinarja, profesorja zgodovine iu cerkvenega prava. Po dostanih bogoslovskih študijah še premlad, da bi bil v mašnika posvečen, podelil mu je nadškof 1. 1803 subdijakonat in dijakonat in ga poveril s poučevanjem Ljubljanskih rokodelskih učencev; poleg tega je Wolf tudi pomagal v nadškofijski notarski pisarni. S privoljenjem papeža Pija VII. je bil leto potem posvečen v mašnika, dasi pri 22 letih še ni imel kanouične starosti. Takoj na to je bil imenovan stalnim kaplanom, nemškim pridigarjem in notarskim pomočnikom. Iz zdravstvenih ozirov ga je moral vikši škof poslati v rojstno mesto za beneficijata 1. 1805.; tu se kmalu zgorša in v 8 mesecih postane kaplan pri mestni farni cerkvi sv. Barbare. Trdno ozdravljenega pozove Brigido zopet v Ljubljano ter mu podeli knezoškofijsko tajništvo in katehezo pri rokodelskih in kupčijskih učencih. Leta 1807 podvrže se župnijskemu izpitu, katerega istotako sijajno dostane. Zdaj ostavi nadvladika Brigido Ljubljansko stolico, ker je bil pozvan na nadškofijski sedež Cipski v ogerski kraljevini. Za njim zasede od slej škofijo Anton Kavčič, rodom Idrijčan iu za Idrijsko mesto tudi jako zaslužen rojak slavnega spomina, ki "VVolfa o vseh Svetih 1. 1807. že izvoli za svojega notarja in vodjo konzistorijalne pisarne, in 3 leta pozneje začasnega učitelja modroslovja na Ljubljanskem liceji. Prišli so tužni časi nad Avstrijo. Najhuje so bile prizadete slovenske pokrajine, kajti odtrgal jih je Francoz od mogočne Avstrije in združil v kraljestvo Ilirijo. Tuje, brezozirno gospodstvo je posebno grenko čutila katoliška cerkev. Vrhovnega pastirja Ljubljanskega so pregnali iz škofijske palače v semenišče, kar je silno bolelo našega Antona Alojzija, najuda-nejšega tolažnika škofovega. Po smrti škofa Antona Kavčiča 1. 1814. ga imenuje stolni kapitelj konzistorijalnim svetovalcem iu septembra meseca istega leta Njegovo Veleča-stvo, cesar Franc I, korarjera Ljubljanske stolne cerkve in kmalu potem višjim nadzornikom ljudskih šol za škofijo Ljubljansko. Leta 1816. pokliče ga Crsar v Trst za vladnega svetovalca, duhovnega in šolskega poročevalca, kjer je plodovito deloval na povzdigo ljudskega šolstva, za omiko naroda in zboljšanje učiteljskega stanu. Izvanredne zasluge njegove neumorne trudo-Ijubivosti našle so kmalu najčastneje priznanje. Solnograški nadškofovski sedež je bil 1. 1823. izpraznjen ter podeljen našemu tedaujemu škofu Avgustu Gruberju, in na njega mesto izvoli presvetli poslann v državnem zboru pokazali toliko odločnosti kakor je narod po taborih. Vladni organi pa skušajo nekoliko ovirati to gibanje na Češkem Nekaj napovedanih taborov je politično oblastvo prepovedalo, nekaj ljudskih shodov razpustilo. V II tt II j 4' držav«*. Koburžan se bode kmalu kesal, da je šel v Bolgarijo. Na potovanji po Vzbndnji Rumeliji je lahko spoznal, da narod ne mara zanj. l'<> vseh mestih so ga jako hladno vsprejeli. Vojaki zlasti topničarji ne marajo zanj. Častniki javno zabavljajo proti njemu. Več polkov so morali zarad tega že premestiti pa bode to javaljne za dolgo pomagalo. DoBedaj se je mislilo, da je Katkov prvi sprožil misel, da se začne v It u si ji proti tujcem strožje postopati. Varšavski dopisnik „Novega Vremena" pa trdi, da sta stvar sprožila general Gurko in pra-vosodnji minister Manasev. Ta dva moža sta se jako trudila, da sta državni sovet zato pridobila Katkov je le njijina prizadevanja vagovavarjal v svojem listu. Izjave „NordaM in nekaterih ruskih listov proti ftruuc skini radikalcem so francoskej vladi jako povoljne. Lahko se opira na to, da bi Francija zgu bila vse zaveznike, ko bi tirala preveč radikalno politiko. Vladni francoski listi zategadel veselo po-natiskavaju take izjave. V Italiji se poslednja leta slišijo pogostem pritožbe, da senat nema prav nobenega upliva več. Njegovo delo je le, da vseruu pritrdi, kar sklene zbornica poslancev. Zategadel se sedaj hoče nekoliko preustrojiti senat, toda nikdo prav ne ve, kako. Večina senatorjev vsekako boče, da bode še nadalje kralj imenoval senatorje. Na ta način so pa do sedaj prihajali v senat možje, ki nemajo prav nobe nega upliva in zraven pa tudi nobene sposobnosti za stnatorstvo, ker se še sej ne udeležujejo. Temu bi se dalo odpomoči, misli večina senatorjev, če bi se za senatorje ne imenovali le staii uradniki, kakor bi jih hoteli na ta način odliko*ati, ker so poprej verno službovali. V senat naj bi se klicali drugi uplivni in za parlamentarno delo sposobni in odločni možje. Kmalu bi se potem pokazalo, da bi imel senat več upliva. Drugi senatorji pa mislijo, da drugače se ne da povzdigniti veljava senata, kakor če se bode vsaj nekaj senatorjev volilo. Tako misli tudi ministerski predsednik Crispi. Kakor so „Moskovskija Vjedomosti" zvedele, vrše se pogajanja, da bi Anglija odstopila otok Helgoland Ittaiiičlji. Angležem ta otok ni potreben, za Nemčijo je pa velike važnosti. Če Nemčija ne dobi Helgolanda, bi jej nič ne koristil v vojnem času prekop, ki se ima zgraditi mej Nemškim in Baltij-skim morjem. Kako važen da je Helgoland za Nemčijo, pokazalo se je v posledujej francoskej-nemškej vojni. Francosko brodovje ni moglo nič opraviti, ker je angleški guveruer na Helgolandu prepovedal domačinom, ki najbolje poznajo morje, da ne smejo nič pomagati Francozom. Baš zaradi tega te velike važnosti Helgolanda, ga pa ne bode Anglija pač kar dala iz rok in vest Moskovskega lista se nam zategadel ne zdi prav verojetna. Nemški listi mislijo, da bode utrjenje Kodanja Dancem prej škodovalo nego koristilo, ali vsaj pišejo tako, če tudi se da iz nevolje, ki jo kažejo, lahko sklepati, da Nemčiji nikakor ni ugodno, da se Danci tako pripravljajo za vojno. Na Kodanj bi se Rusi ali Fraucozi lahko opirali, ko bi hoteli zapreti pruska pristanišča ob Nemškem morji. Na kongresu Flamancev v Briigge je več govornikov zahtevalo, da se u pelje pouk flamanščine v šolah po vseh l»i»Igij*i. ili okrajih, koder je prebivalstvo rlamansko Na vseučilišči v Gentu, Bruselj i in Ldvvenu naj bi se takoj začelo kriminalno pravo predavati tudi v flamanščini. Noben uradnik naj bi se ne smel nastaviti v flamanskih okrajih, če ni zmožen popolnem flamanščine, v vojaški šoli naj se tudi poučuje flamanšćina kot obvezni predmet cesar Franc I. dne 27. februvarja 1824. slavljenca našega Antona Alojzija Wolfa. Sveti Oče papež Leo XII. potrdi to izvolitev že 12. julija in Goriški nadškof Walland ga posveti v dan 30. oktobra i. 1. Tako je dosegel mnogozaslužni visokoučeni mož najvišje cerkveno dostojanstvo na Kranjskem že v 42. letu svoje starosti. Nepopisna radost je zavladala po naši milil domovini, ko se je razglasila vesela novica, da je Kranjska dobila na vzvišeno mesto svojega sina. — Od vseh krajev so hiteli rojaki pozdravljat novega vladiko. Tudi Idrija, Škofovo rodno mesto, je pod vizala se po svojih namestnikih proslavljat slovesno upeljavo milostivega, nadepolnega višjega pastirja Konec prve tretjine 16. stoletja (1. 1533.) dodelil je cesar Ferdinand 1.(1.1519—1564.) škofu Krištofu pl. Ravbarju in vsem njegovim naslednikom kne ževstvo; papež Pij VII. pa je 1. 1807. spremenil nadškofijo v škofijo. Zategadelj sta bila Anton Kavčič in Avgust Gruber le škofa. Wolf pa je z dnem 12. januvarja 182G. 1. vsled cesarjeve volje dobil naslov knezoškofa. To odlikovanje je zmatrati za priznanje škofovega vztrajnega in bistroumnega delovanja. (Kouee prih Dopisi. Ik I*ii I j it 23. avgusta. (Demonstracije.) In zopet moramo Vam poročati o protiavstrijskih demonstracijah onkraj črnorumenih kolov, katerih se e udeležilo naše „lojalno" italijanstvo (knez Hohen-lohe nam tako vedno trdi). Dne 4. avgusta bilo je v Benetkah mejnarodflb tekmovanje veslarskih klubov. Tega mejnamdnega veslanja udeležil se je tudi Tržaški veslarski klub. „Glauco" s svojo ladijo „Arge". „Glauco" priboril si je prvi dobitek: tri častna darila (jedno je bilo podarjeno od pokojnega ministra-predsednika Depretisa) in 1000 lir v gotovem. Častna darila si je klub pridržal, denar pa je izročil sindaku Beneškemu za „dobro de I ne namene" (!). Razen imenovanega kluba udeležilo se je te slavnosti mnogo Porečanov. In tudi ti položili so svoj „obolus" na oltar domovine italijanske: darovali so ustanovi „Opera pia Carlo Combi di soc-corsi per la frequentazione delle scuole elementari di Venezia" svoto 150 lir. Sinkakus Dante di Se-rego AUighi"ri poslal je v imenu predsednika ustanove Porečanom zahvalno pismo, v katerem se nahaja sledeči stavek : „da si Benetke štejejo ta čin Porečanov v posebno čast in da taki pojavi člo vekoljubnosti morejo le utrditi vezi mej obema mesto m o (kaka čast za Poreč!) in pospešiti mej seboj ne simpatije." Irredentovsko srce, kaj hočeš še več! Misliti si morete, da so bili ti „veslarji" (o, mi dobro vemo, kam veslajo) v devetih nebesih. Kakor pa že Človeku ni dano, da bi uživa! čisto, nekaljeno veselje, tako je tudi tako lepo zasnovana demonstracija imela konec, kakeršnega gosp6da neso pričakovali. Na-mestništvu v Trstu namreč stvar nikakor ni bila po godu, ker se je veslarski klub udeležil slavnosti v inozemstvu brez dovoljenja avstrijskih oblastev in tako pokazal oblastvom tem svoje — nespošto-vanje; da se je torej spodtaknil ob §§. naših dru štvenih postav. Namestuištvo je, kakor smo čuli iz zanesljivega vira, iz tega svojega spoznanja takoj izvelo potrebne konsekvencije, ter razpustilo rečeni klub. Kakor se čuje, stvar še nikakor ni dognana, prešla je nekda v roke deželnemu sodišču. Če je to res, morajo naša oblastva imeti dokaze v rokah, da so italijanska gospoda dajali duška svojim „pa trijotiškim" čutilom preveč „na debelo.u So tudi to tiste „koristnejše stvari", a, „Triesterca" ?M Č—t—č. Domače stvari. — („Der Tabor in S v e t s c h a c h.") Pod tem naslovom priobčila je včerajšnja „Tages-post" svoje izvestje o Einspielerjevi slavnosti. Gia ško lažnjivko naši čitatelji že dobro poznajo, zatorej ne bode nikogar osupnilo, ako v tem glasilu čita, da smo hujskači Ljubljanski šli na Koroško „ u m im Blute der Deutschen zu baden." Kri je sicer, kakor že Mefisto pravi, „ein ganz be-sonderer Saft", a koroških Nemcev sprijena kri in kopelj v njej — Brrr! Kakšna je njih kri, pokazali so že pri mnogih prilikah, uajzadnji njih junaški čin pa je bil, ko so se Čehi vozili mimo Osojskega jezera. Nekega „Rudercluba" člani so se baš takrat kopali v jezeru, a svojo nemško omiko javili s tem, da so potujočim tujcem kazali oni del svojega telesa zaradi katerega so se stoli izumili. Iu v takih poba-linov krvi naj bi se kdo kopal! — „Tagesposte* poročevalec videl je pri Einspielerjevi slavnosti tud dr. Josipa Vošnjaka, kateri se pa 21. t. m. niti iz Ljubljane ganil ni. Pri tolikem resnicoljubji potem ni čuda, da je naštel v Svečah, kjer niti bil ni, samo 2000 ljudij, da graja Ljubljanske pevce in piše, da je v nedeljo zvečer bil sestanek pri „Sand-wirthu,u „bei vvelcher die Laibacher Sangesbruder etliche Nationallieder — briillten I* Iz vsega izvestja pa veje tolika nevolja in jeza, da nas prav v srce veseli, kajti baš Graškega glasila srd je najbolji do kaz, da je Einspielerjeva slavnost bila izborna. — (Nadvojvoda Rainer,) glavni poveljnik brambovcev, pride dne 5. septembra k manfiv-rom pri Posto j in i. — (V Dramatičnega društva šolo) vsprejemajo se nadarjene gospodične in gospodje od 1. do 12. dne septembra. Oglasila naj se pismeno oddajajo pri kustosu Šešarku v Čitalnici. Poučevalo se bode v vseh strokah dramatične umetnosti brezplačno. Ob jednem se vsprejemajo tudi gg. pevke )' in pevci kot solisti in za petje v zboru. — (Občinski zastop v Mokronogu) je v svoji seji dne 14. avgusta t. 1. g. Alojzija Ra-tolisko, c. kr. poštnega nadkomisarja v Ljubljani, v priznanje njegovih zaslug za poštno zvezo Sevnica-Mokronog imenoval jednoglasno svojim častnim občanom. — (Na Bledu) je jutri v proslavo imendne presvetlega cesarja ob l/a4. uri popoludne piome-nadni koncert v Lujizini kopelji; ob 5. uri tombola v hotelu Malinerjevem. Zvečer ob 8. uri razsvetljava jezera, ob 10. uri zvečer plesni venček v hotelu Malinerjevem. Ko bi bilo vreme neugodno, vrši se slavnost prihodnji dan. — (Odbor podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Mokronogu) najuljudneje vabi vse svoje častite člane in druge prijatelje k veselici, katero priredi dne 28. avgusta t. 1. popoludne ob 4. uri v gostilni „na stari pošti." Dnevni red: volitev novega podružničnega odbora, potem petje, godba in tombola v korist društvu. — (Z Bleda) postala nam je prijazna roka „Curliste von Veldes Nr. II." Na tem seznamu izkazanih je 220 strank s 355 osobanii jako pregledno in radi zabeležimo ta napredek v kroniki našega divnega Bleda. — (Okrajni zastop ormoški.) Pre-svitli cesar je potrdil volitev dr. Ivana G t; r šaka, c. kr. notarja v Ormoži, načelnikom, gosp. Albina Šv in gorja, dekana pri sv. Miklavži, načelnika namestnikom za okrajni zastop ormoški. — (Cerkniško j ezero) je letos začetkom tega m seca odteklo. Ribiči nalovili so pri tej priliki nad 700 centov rib. — (Solo prizor „Beli lasje — mlado srce") dobiva se litografovan. komad po 15 kr. (s pošto 17 kr.) pri dramatičnem društvu. Znano je, da se je ta prizor predstavljal za bivanja bratov Čehov v čitalnici. Spisatelj mu je naš režiser g. Ignacij Borštnik. Tudi Burka „Po ne sreč en a glavna skušnja" istega spisatelja se prireja za litografovatije in se bode naslednji teden razpošiljala. — (Na Reki) bil je včeraj po noči velik požar. V papirnici Smith-Meynierjevi pogorela so skladišča papirja in cunj in pa poslopje. — (Povabilo h konjski dirki v Ljutomeru) v četrtek dne 8. septembra t. 1. točno ob 2. uri popoludne. Dirkališče: Cvenski pašnik. Vspo-red vožnje : I. Vožnja s pervenci; dvakrat tir okrog a=a 2 kilometra, uloga 2 gld.; jednouprežno. Za kobile in žrebce s Štajerskega, ki še neso bili na dirki; starost 3—5 let. Dosežni stup 500 metrov. L državno darilo 50 gld.; II. državno darilo 20 gld.; III. darilo ljutomerskega okraja 15 gld.; IV. državno darilo 10 gld. II. Vožnja s konji za pleme; dvakrat tir okrog = 2 kilometra, uloga 2 gld.; jednouprežuo. Za licencirane žrebce in kobile tretjega in četrtega izrejevalnega oddelka na Štajerskem; starost 3—8 let. Dosežni stup 500 metrov. I. državno darilo 70 gld.; II. državno darilo 30 gld. III. darilo ljutomerskega okraja 25 gld.; IV. državno darilo 20 gld.; V. darilo ljutomerskega okraja 10 gld. III Dvojnouprežna uzorna vožnja; za av-strijsko-ogerske konje; trikrat tir okrog = 3 kilometre; uloga 3 gld.; z zgubo uloge. I. Prvemu častno darilo, podeljeno od gospoda načelnika dir-kalskega društva v Ljutomeru. II. Drugemu častno darilo, podeljeno od dirkalskega drrštva v Ljutomeru. Določila: Naglasila za dirko vsprejema gosp. Mati-jaš Žemljic v Ljutomeru do 7. septembra t. 1. do-poludne; naglasiti se zna ustmeno ali pismeno; ob jednem se mora rod, pleme in starost naglašenega konja izkazati ter uloga uplačati. Naglašeni konji se morajo z imenom naznaniti. — Konji, kateri nemajo nobenega imena, dobijo taisto od odseka. Konji, ki so naglašeni za vožnjo v II. oddelku (vožnja s konji za pleme), morajo se 7. septembra t. 1. ob 2. uri popoludne postaviti na dvorišče tukajšne žrebčarne, da se popišejo. Najmanj pol ure pred začetkom dirke, morajo se vsi za dirko oglašeni konji na dirkališče postaviti. Pri vožnji veljajo pravila Dunajskega dirkalskega društva. Dirkalsko društvo v Ljutomeru, dne 24. julija 1887. Za odsek: Fran baron Mac Nevin OkeIly, načelnik. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 23. avgusta ob 5. uri popoludne. Pri nadvojvodinji Mariji Jožefi vedno še popadki, ki pa neso več tako močni. Žila in temperatura redna, stanje močij dobro. Novo-rojeui vojvoda zdrav. Dunaj 23. avgusta. Zdravje nadvojvo-dinje Marije Jožefe se je zopet shujšalo. Nad-vojvodinje oče, princ Jurij Saksonski, pripeljal ae je danes na Dunaj ter takoj odpotoval v Persenburg. Kronstadt 23. avgusta. Ladija „Država", spremljana po jahti „Carevna", odplula pod carskim praporom v Kodanj. Dnblin 24. avgusta. Pod predsedstvom lord majora bil včeraj „meeting", pri katerem je bilo več irskih in angleških poslancev. Izjavil se je protest, da se je narodna liga proglasila kot državi nevarna zveza. Vsprejela se je jednoglasno resolucija, da je to proglašenje brezvesten poskus, narod irski potisniti s ceste mirnega boja za njegove pravice. Nizza 23. avgusta. Gozd Ubac-Foran pri Men toni ves v plamenu. Ogenj se grozovito širi in je že uničil osem kilometrov gozda. Zaradi groznega dima ni možno gasiti. Misli se, da je mnogo ljudij poginilo v ognji. Zahvala. Iz dna svojega razveseljenega srca izrekam na tem mestu najgorkejšo zahvalo svetemu Očetu papežu Leonu XIII-, ki so blagovolili me imenovati svojim kamornikom, — premilostljivim knezo-škofom in Škofom Koroškemu, Ljubljanskemu, D j a k o v s k o m u in Tržaškemu, ki so mi srčno čestitali o priliki moje zlate meše, vi soko čestitim gg. duhovnikom v Ljubljani, ki so mi darovali prekrasne mesne bukve, — pre ljubim koroškim Slovencem, ki so mi izročili v spomin dragocen kelih, — vsem slavnim občinskim odborom, ki so me izvolili za svojega častnega občana, — vsem čestitim deputacijam s Hrvatskega, Primorskega, Goriškega, Kranjskega, Štajerskega in Koroškega, ki so me v nepričakovano velikem številu pnčestili s svojim obiskom in mi ustno čestitali, — izvrstnemu pevskemu zboru Ljubljanske čitalnice, ki je s svojim sodelovanjem vso svečanost neutrudljivo in sijajno podpiral, — vsem drugim, ki so k povišanju te svečanosti, bodi si kakor koli, pripomagovali, — vsem onim, ki so mi svoja voščila pismeno ali telegrafično v tako ogromnem številu na znanje dali, — slednjič slavnemu odboru , ki se je neumorno potrudil, da se je vsa svečanost na vse strani vršila v najlepšem redu. — Andrej Einspieler, zlatom ešnik. „LJUBLJANSKI ZVON" MtoJI (182—112) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. Tujci t 23. avgusta. Pii ttt?»uut Paradoiser, Jfindl, Mutz z Dunaja. — Vlček iz Prage. — Schutz iz Brna ;— Schmerling iz Lincti. — Schuiidt iz Solnograda. — Dr. Ćon iz Zagreba. — Dr. Pajk iz Maribora. — Wolf iz Št. Petra. — Kroupa iz Idrije. — Globučnik iz Kranja. — Lnvri6 iz Nove Oslice. — Logcr od sv. Križa — Saftig s Klanca. — Crillouovich iz Trstn. Pri Mt*llM: Bregentzer iz Belgije. — Wazel, Her-tnann z Dunaja — Prof. dr. Neuwirth iz Prage. — Man-geid iz BudimpeSte. — VVretscko iz Graca — Baumgart-ner iz Ljubljane. Prt avstrijskem eCMrll : Kozze iz Pontebe. — Keyer iz Novega mesta. — Kovačič iz Sodražice. Tržne cene v Ij uhlja ni dne" 24. avgusta t. 1. kr. Speh povojen, kgr. . fl.Tkrl Plenic*, hktl. 5 90 — 164 Bež, „ • • • 4 10 Surovo maslo, „ — 90! Ječmen, n 3 BO Jajce, jedno .... — 1 2j Oves, _ 2 99 Mleko, liter .... — 8 Ajda, m 4 10 Goveje meso, kgr. -64 Proso, n 4 26 Telečje — 52 Koruza, » ... 5 20 Svinjsko „ B — 60 Krompir, rt 2 14 Koštrunovo „ — 36 Leda, JV t • • 12 — — 45 Grah, n • « ♦ 13 — Golob...... — 17 Fižol, 9 ... 11 — Seno, 100 kilo . . 1 78 Maslo, kgr. . 1 — Slama, B , , 1 69 MaBt, n • — <;<; Drva trda, 4 ntnetr. 615 Speh frišen, n — GO „ mehka, „ „ Meteorologično poročilo. S Cas opa- bsfrSra| Tem- V,-Q j zovanja v mm peratura t rovi I Mo Nebo krina v mm. 7. zjutraj! 738 00mu. 2. pop. 737 54 mm. 9. svecer, 737 90 mm. 13 4° C si. svz. 20 2' C 'si. vzh. 13'2 CJ si. svz. I jas. jas. jas. 0-00 mm. XD-LX3na.js3ca, "borza. dne 24. avgusta t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — Papi i na renta ..... gld. 81-55 — gld. Srebrna renta.....„ 82*85 — „ Zlata renta......„ 112 85 — „ Wt marčna renta .... „ **H*45 — „ Akcije narodne banke . . - 885-— — „ Kreditne akcije....., 282-— — „ London........ „ 12580 — „ Srebro........„ — •— — , Napol......... , 9 95«/, — , C kr. cekini....... 5 94 - „ Nemško marke ..... „ Bl'62'/i — » 4n/n državne srečke iz 1. 1854 250 gld. 129 gld. Državne srečke iz 1. 1864 100 „ 164 „ Ogerska zlat*< renta 4%...... 1°° » Ogerska papirna renta 61 „..... 87 „ 5°/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 105 „ Dunava reg. srečke 5°/u . . 100 gld. 119 . Zemlj. obč. avstr. 4,/t<7o z'Hti zast. listi . 12i „ Prior, oblig. Elizabetine z: t pad. železnice — „ Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 100 „ Kreditne srečke.....100 gld. 181 , Rudolfov e srečke..... 10 20 , Akcije anglo-avatr. banke . . 120 „ 107 „ danes 81-60 8280 113 — 96 4 > 885- — 23230 125 80 9-9.) 594 61-52'/, 50 kr 25 „ 75 . « n 50 50 50 n 25 , * : 25 Zahvala. Vsem onim, koji so spremili danes v tako mnogobrojnem Številu mojo nepozabljivo mater k zadnjemu počitku, zlasti g. župniku Dugulinu in drugim gospodom iz Ajdovščine, dalje visoko-rodnemu g. grofu L a n t h i e r i j u in graščinskim uradnikom, isto tako občinskim odbornikom, koji so mater do groba nosili, dalje slavni Čitalnici, c. kr. sodnijnkim in davkarskiin uradnikom iz Vipave in Ajdovščine, Vipavskim gasilcem in pevcem, konečuo visokorodni grofinji ter vsem prijateljem in znancem, koji so položdi stari materi prekrasne vence v lepem številu na grob iu mi ob jednem izrazili svoje sočutje bodi si pismenim ali ustnim potom izreka najtoplejšo in najiskre-nejšo zalivalo žalujoči sin Josip dr. Kenda. V Vipavi, dne 23. avgusta 1887. (601) Vsled obilnega ogljenokislika, natrona, lithiona je rad vanjska kisla Kisla voda, kopališča Radence g s svojo jako obilo ,,na(ro-lithion-kislino". (iaroilovi poskusi so dokazali, daje ogljeno-kisli r Lit b ion" pri protinu najboljše in najgotoiejše zdravi- voda kot specifikum pri protinu, kamnji v želodci, me burji, ledvicah, zlati žili, branio rici, brahoru, zlatenici, želodčnih boleznih, katara. Kopelji, stanovanja, restavracija coni. Glavna zaloga pri Ferd. Plautz-u v Ljubljani. ___(349-101 Srednja temperatura 15-6°, za 2-7° pod normalom. Y „Narodni Tiskarni" y Ljubljani prodajajo ae Jurčičevi zbrani spisi po znižani ceni. 1. zvezek: Deseti brat. Koman. a. zvezek: I. Jurij Kozjak, slovenski janićar. Povest iz 15. stoletja domače zgodovine. — II. Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. — III. Jesensko noč mej slovenskimi polharji. Crtice iz življenja našega naroda. — Iv. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja. 3. zvezek: I. Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna povest iz časov lutrovske reformacije. — HI. Dva prijatelju. — IV. Vrban Smtikova ženitev. Humoristična poveat iz narodnega življenja. — V. Oolida. Povest po resnični dogodbi. — VI. Kozlovsku sodba v Višnji (lori. Lepa poveš? iz stare zgodovine. 4. zvezek: I. Tihotapec. Povest iz domačega življenja kranjskih Slovencev. — II. Grad Hojinje. Povest za slovensko ljudstvo. — III. Klošterski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest. 5. zvezek: I. Hči mestnega sodniku. Izvirna zgodovinska povest \f, 15. stoletja. — II. Nemški vulpet. Poveat. — III. Sin kmetskega cesarja. Povest iz 16. stoletja. — IV. Line. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest. 6. zvezek: L Sosedov sin. — II. Moč in pravica. — III. Telečja pečenko. Obraz iz našega mestnega življenja. — IV Bojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz domačega življenja. — VI. Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — VII. Crta iz življenja rolitičnega agitatorja. Dijaki dobivajo Jurčičeve „Zbrane spise" po Zvezek po 60 kr., eleg. vezan po I gld. Pri vnanjih naročilih velja poštnina { f 150 kr. izvod, ako za posamični neve- \ ^J^Jmm}/ si naroče skupno zani zvezek 5 kr., V^SiPv naJmanJ (l^«^t izza vezani 10 kr. _ vodov. Prodajajo se v (79—47) „narodni tiskarni" ■v I_ij"u."bljsm.l, Kongresni trg, Gledališka stolba. IV n. i>i-otl*tJ sta dva lepa pava, samec in samic*. — Več o tem se zve pri upravništvu nSlo-venske^a Naroda". (594—2) Dve prodajalki iz dobre rodbine, veSČi nemščine in slovenščine, spretni in zvedeni, vsprejmeta se v prodaj it In i «• i drobnega In poNi»iu«'iitirslt«>£>! blag« v Zagrebu. Ponudbe vsprejema Pran Miiller-jev Anonncen-Bnreaa v Ljubljani. (590—2) Učenec ali praktikant, 14 let star, iz dobre rodovine, slovenskega in nemškega jezika zmožen v branji in pisavi, se vsprejme v zalogi z mešanim blagom v večjem trgu Kranjske. — Naslov se izve pri upravništvu „Slovenskoga Naroda". (599 — 1) Zaprta kočija, lahek, na pol odprt koleselj in par novih konjskih oprav po poluangleikl iegl se po ugodnih ccnali proda. Več se poizve: Kongresni trg št. 13, I. nadstropje, v LJubljani. (586—2) Zobozdravnika Paichel-a ustni in zobni preparati. (Ustnovodna esenca in zolini prašek.) Izvrstna sredst'a za čiščenje in ohranenje zob, zabranilo, da se ne dela zobni kamen, osvežijo usta in odpravijo smrdečo sapo. Posebno utrjujejo otlo zobe, ustavljajo krvavenje dlesna, zabran ju jejo trohnenje «ob in če se stalno rabijo, odpravijo vsake zobnn bolečine. Cena steklenici zobovoune esence 1 gl.9 škateljci sobnega praška «o kr. (288—40) Dobiva se v ortlinacijskem prostora pri Hradeckega mostu v KOhlerjevi biši L nadstropje, pri lekarji Svobodi in trgovci Karinger-Ji. W v Ljubljani, v Kolodvorskih ulicah št. 5, prevzame staje sol, toan in dekoracij po prlmeriiej ceul. Priporoča se p. n. občinstvu z velespoštovanjem za taka dela po nizki ceni. (595—2) =9 Zdravila za živino. MT Stupa za živino. Ta prav dobra štupa pomaga najbolje pri vseh boleznih krav, konj in prašičev. (600—1) (600—1) Konje varuje ta štupa trganja pn črevih, bezgavk, vseh nalezljivih kužnih boteznij, kašlja, plućnih in vratnih bolez-nij ter odpravlja vse - liste ter vzdržuje konje debele, okrogle in iskrene. Krave dobe mnogo dobrega mleka. Zamotek z rabilnim navodom vred velja le 50 kr., 5 zamotkov z rabilnim navodom samo 2 gld. konje. Najboljše mazilo za konje, pomaga pri pre-tegn žil, otekanji kolen, kopitnih boleznih, otrp-nenji v boku, v križi i. t. d., pri otekanji nog, mehurjih na nogah, izvi-njenji, titiččanji od sedla in oprave, pri sušici i. t. d., s kratka pri vseh vnanjih boleznih in hibah. 1 steklenica z rabilnim navodom vred stane le 1 gld., 5 steklenic z rabilnim navodom vred Bamo 4 gld. Ta zdravila se dobč pristna samo v „LEKARNI TRNKOOZT" wm zraven rotovža v Ljubljani, mm Razpošilja se vsak dan po pošti. o Wliu 1 nll......»In 1 n'"i i "'......OFi i .....»I.......)......."i 1 ii'Hiii Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne".