KULTURNO
GLASILO
Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt		Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt	g>e |ji |)>
LETNIK XXII. / ŠTEVILKA 35	CELOVEC, DNE 27. AVGUSTA 1970	CENA 2.50 ŠILINGA
Odmevi na sovjetsko-nemško
pogodbo
Zgodovinska odgovornost
Zakaj bi Naš tednik, ki se imenuje kulturnopolitično glasilo koroških Slovencev, ue usmeril v uvodniku našega pogleda na naš narodno-kulturni položaj: kako je i našim narodnokulturnim delom, z našo prosveto, z našo narodno zavednostjo? Kje stojimo kot narod?
Kulturna žaloigra
Zakaj bi zaprli oči in ne hoteli videti dejstva: naša narodna zavest v deželi pada, beseda o slovenskem maternem jeziku ali o slovenski narodni kulturi se čuje vedno manj in vedno tišje. Raznarodovanje, ki je spremljalo naše narodno življenje doslej kot posledica socialne razlike med večinskim nemškim narodom na eni in našo narodno skupino na drugi strani, se v zadnjih desetletjih sumljivo hitro stopnjuje in to spričo napredovanja praktičnega materializma v dolbi tehnizacije in industrializa-tije, v letih rastočega tujskega prometa in še brezkulturnega socialističnega humanizma. število onih, ki so danes še pripravljeni na žrtve za porast narodne kulturnosti, srčne in umske izobrazbe, za veljavo maternega jezika, za dobro ime prednikov in narodne zgodovine, se manjša od leta do leta. Abotno bi bilo, če bi se pri tem dejstvu tolažili s številom dijakov slovenske gimnazije ali poslušalcev ali gledalcev katerega koli pevskega ali odrskega nastopa lastnih vrst ali gostovanja. Pri tem na uho: kako velika je kulturna zavednost neke dijaške mladine, če jo ocenjujemo po raznih publikacijah sršenov in podobnih? In ali ni tako, da prosvetno vedno bolj životarimo s pomočjo gostovanj prosvetnih aktivistov tostran ali onstran državne meje?
Dodajmo še žaloigro našega elementarnega šolstva? Trditev, da ostaja število za dvojezični pouk prijavljenih učencev stacionarno, je pesek v oči. Šolska mladina naših krajev v šoli in izven šole vprek pozablja materni jezik in se privaja nemščini, slovenski prijavljenci v šolah postajajo spričo neprijaznemu vzdušju okoli slovenščine, pravi kulturni junaki.
Odgovornost nemškega soseda
Politični zgodovinarji bodo nekoč iskali vzroke naglega ponemčevanja in krute kulturne žaloigre. Zagovor treznih nemških krogov tozadevno se glasi, da je težko kaj storiti ob dejstvu, če je slovenski narod sam brez zadostne kulturne odpornosti. Mi pa se često hočemo opravičevati z izključno krivdo naroda-soseda in države.
Ne tajimo pravice vsakega odraslega človeka, da sme sam odločevati o svoji narodni in verski pripadnosti, o jeziku, v katerem govori s svojimi otroki in sosedi. Nemoralno in nacionalno odvratno pa je, če ti nepoklicani krogi v deželi ali državi pri tern odločevanju slepomišijo z laži-znano-stjo nekega vindišarskega naroda ali ozkosrčnim izigravanjem domovinske zavesti in neposredne deželne zgodovine. Kdo od teh se je že kdaj vprašal, ali vedo oni, ki se predajajo raznarodovanju, za vse moralne in kulturne posledice, izhajajoče iz prezira kulturnih in duhovnih vrednot. Sodobni družboslovci ne poudarjajo zaman pomena kulturne tradicije za osebno in oibčestve-no rast, važnosti čuta narodne kulturne skupnosti za razvoj lastne osebnosti, opas-nosti in moralne nevarnosti menjavanja narodnosti v enem rodu. Nacionalna ozkosrčnost je, če se ta dejstva sicer naglašajo članom lastnega naroda, a krčevito zamolčijo onim, ki so v soseščini narodno neposredno ogroženi, še ozkosrčnejše pa je, če se ta kulturna žaloigra celo hvalisa in pripadete zavestno goljufa z lažjo.
Tozadevno moramo žal zabeležiti, da so
Še predem so podpisali Rusi in Nemci v Moskvi pogodbo, ki naj bi bila začetek novega pozitivnega razvoja med obema državama, so se razni politiki, tako pripadniki kot tudi nasprotniki Rrandtove in Scheelove politike, razhudili in razpištolili v svojem pritrjevanju in odklanjanju.
Jasno, da je sovjetski tisk orisal pozitivne strani te pogodbe:
„PRAVDA”:Sporazum med ZRN in ZSSR je velike važnosti za vse države socialistične skupnosti. S podpisom sporazuma so se tudi ustvarile nove možnosti za sklicanje in pozitiven potek zasedanja o evropski varnosti. Evropske meje so nepremakljive, tako meja Odra-Nise kot tudi meja Ulbrich-tove Nemčije.
Sovjetski ministrski predsednik Aleksej Kosigin je izjavil v intervjuju z indijskim dnevnikom »PATRIOT”, da je pogodba med ZSSR in ZRN važen politični dogodek.
Medtem, ko je vladi naklonjen tisk v zahodni Nemčiji pozdravil podpis pogodbe, je opozicijski tisk, zlasti pa Springerjeva lista »Bildzeitung” in „Die Welt”, žigosal pogodbo, ji podtikava! razprodajo itd. Zlasti se je odlikovalo v tej hajki Straussovo glasilo „Bayemkurier”.
redke, zelo redke osebnosti nemškega soseda, ki bi bile brez objektivne krivde. V tem je zgodovinska krivda naroda-soseda!
Naša velika odgovornost
Preveč se sklicujemo na to, da nam je treba od države in dežele teh in onih ukre-,pov ali odredb bodisi v pogledu šolstva, uradnega jezika, krajepisja in česar koli, če se sami z vsemi svojimi sredstvi ne zoperstavimo asimilaciji. V dobi vsesplošnega razvrednotenja kulturnih in duhovnih vrednot se mora narod, čigar obstoj je ogrožen, zoperstaviti narodni smrti z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Upreti se moramo mogočnemu toku materializma, ki hoče vse življenjske pojave soditi izključno iz vidika osebne koristi in osebnega ugodja.
Bodoči socialni in gospodarski razvoj nas bo še ožje povezal z narodom-sosedom. Nevarnost popolne asimilacije se bo stopnjevala, če nas veliki čas ne bo našel pri-
KAN CLER BRANDT: Pogodba je popoln uspeh; ZDA se zaradi pogodbe ne bodo umaknile iz Evrope. Treba je najti sporazuma z ZSSR. Ozračje pri pogajanjih je bilo stvarno, mnogo boljše, kot leta 1955 pri sestanku Rulganin—Adenauer.
BIVŠI KANCLER KIESINGER: CDU se bo postavila po robu pogodbi, ki je popoln uspeh za ZSSR. Zlasti ga boli določilo o nedotakljivosti evropskih mej; Bonn je s tem priznal trenutne evropske meje (mnogi Nemci si želijo nazaj Nemčijo v mejah iz leta 1937).
STRAUSS, PREDSEDNIK CSU: Pogodba potrjuje na tak način obstoječe evropske meje, da je vzhodni del onkraj demarkacijskih črt dokončno priznan kot del ruskega imperija, medtem ko se samo na vzhodu dopušča možnost mejnih sprememb v korist Sovjetske zveze. Kremelj si je zastavil tri cilje: uničiti vsako svobodoljubno gibanje v svojih mejah; zagotoviti si potrebno prostost za boj s Kitajsko; dobiti gospodarsko podporo z Zahoda, da bi lahko prekosil Američane v oboroževanju.
»FRANKFURTER RUNDSCHAU”: Bonn se je odločil za realno politiko.
»FRANKFURTER ALLGEMEINE” (ni preveč naklonjen vladni politiki): Doseglo se je, kar je
plavljenih. Prošnja gre pri tem predvsem na našo mladino in tudi na vse ostale dobro misleče: zvestoba prirojeni kulturi je merilo osebne in občestvene kulturnosti, kulturna disciplina v doibi ogrožanja je izključni dokaz narodne zrelosti.
Bodoča leta nas bodo našla v še ožjem sožitju z nemškim sosedom celo v okviru naših župnij, dekanij in celotne škofije. Bodoča cerkvena struktura farnih in dekanijskih svetov bo zelo važna preizkušnja naše in sosedove vernosti, morale in kulture.
Veliki čas — veliki možje in žene!
Ivan Cankar je pisal o narodu, ki je tisočletja krvavel in so mu že peli nagrobne bilje, a se v velikem času ni predal meh-kužju, marveč si je nataknil rdeč nagelj na kamižolo in dejal: domovina, ti si kakor zdravje, še bolj ti bom odslej posvečal um, srce in dušo!	dro
OBJAVA
Sprejemni izpiti na Državni gimnaziji za Slovence ob jesenskem terminu bodo v torek, dne 15. septembra 1970, s pričetkom ob 8. uri. Sprejemni izpit za 1. razred obsega slovenščino, nemščino in računstvo. Izprašuje se snov 4. šolske stopnje. Za vstop v višje razrede je potreben oseben razgovor z ravnateljem šole.
Prijave za sprejemne izpite lahko opravite osebno v šolski pisarni ali pa pismeno na naslov: Državna gimnazija za Slovence, 9020 Klagenfurt, Lerchenfeld-straBe 22.
Za izpit je treba predložiti tele dokumente:
1.	Rojstni list;
2.	Dokaz avstrijskega državljanstva;
3.	Spričevalo 4. šolske stopnje ljudske šole.
Popis učenca pošlje vodstvo ljudske šole neposredno na naslov ravnateljstva Državne gimnazije za Slovence.
Ravnateljstvo
bilo možno. Pač pa se je vladi malo preveč mudilo v vzhodni politiki.
»SODDEUTSCHE ZEITUNG” (Munchen): Moskovski podpis je postal politični dejavnik, vladna politika bo težavnejša; opozicija naj odneha s svojimi ultranacionalističnimi izpadi.
Vzhodnonemški tisk je sicer poročal o pogodbi, vnesel nekaj lastnih razlag, sicer pa se je moral podrediti moskovskemu mnenju. Pisanje »Pravde'* in »Uvestije” je vsekakor bolj spravno kot pisanje Ulbrichtovega tiska. Medtem ko za Moskvo ZRN ni več samo militaristično in neonacistično strašilo, je za »Neues Deutschland” mnogo težje, spremeniti mnenje.
Zaskrbljenost zveni iz poljskega tiska, saj so bili doslej glavne žrtve nemško-ruskega sporazumevanja in sodelovanja vselej Poljaki.
»ZOLNIERZ WOLNOSZCZI” (vojaški list): Za nas Poljake je ta sporazum posebnega pomena, zato ker je neposredno povezan z življenjskimi interesi našega ljudstva.
„POLYTIKA” (glasilo KP): Sporazum dokončno potrjuje mejo Odra-Nise, Poljska se bo zdaj lahko bolj posvečala razvoju gospodarstva in drugim notranjim zadevam.
»TRVBUNA LUDLT”: Sporazum je omogočil rešiti to usodno vprašanje miru in varnosti na našem kontinentu. Pogovori med Varšavo in Bonnom bodo zdaj znatno olajšani. Brandt je pripeljal Zahodno Nemčijo v Evropo in utrl pot sodelovanju z vzhodnoevropskimi državami.
Podobne ocene najdemo tudi v tisku drugih vzhodnoevropskih držav.
FRANCOSKI TISK:
»LE MONDE”: Sporazum je dokument, da hočeta obe državi zboljšati in izgraditi medsebojne odnose. Kremelj se zaveda svojih tehnoloških in gospodarskih težav; tudi zaradi tega hočejo razširiti tozadevne odnose ne samo z Zahodno Nemčijo, ampak tudi z vsemi zahodnoevropskimi državami. Bistveni cilj sporazuma pa je bil ta: utrditi stanje v Evropi in hegemonijo nad vzhodnoevropskimi državami. SZ se bo zdaj tudi lahko bolj posvetila urejanju odnosov s Kitajsko.
ANGLEŠKI TISK:
»THE GUARDIAN”: Sporazum je poteza, s katero utegnemo pričakovati bistveno zboljšanje med-evropskih odnosov. Brez dobrih odnosov med SZ in ZRN pa evropska varnost ne more pomeniti ničesar.
AMERIŠKI TISK:
»THE NEW YORK TIMES”: V glavnem je odvisno od SZ in Vzhodne Nemčije, ali bo ta spo-
(Dalje na 8. strani)
Rimski centralizem proti slovenski manjšini
Izvršni odbor Slovenske skupnosti se je v sredo zbral na izredni seji in razpravljal o vsebini brzojavke, ki jo je osrednja vlada te dni poslala predsedstvu deželnega sveta in deželnega odbora Furlanije — Julijske krajine. Vladna brzojavka sporoča, da o-srednja vlada zavrača zakonski predlog deželnega svetovavca Slovenske skupnosti dr. Štoke, ki ga je deželni svet odobril tik pred zaključkom svojega spomladanskega zasedanja.
Ministrsko predsedstvo utemeljuje svoje ravnanje, češ da vsebuje zakonski predlog zaščitne norme za jezikovne in narodnostne skupine, kar pa da je v izključni pristojnosti rimske vlade in parlamenta-, ne pa deželnih svetov. V tej zvezi se tudi sklicuje na razsodbo ustavnega sodišča štev. 14 iz leta 1965.
Izvršni odbor Slovenske skupnosti ugotavlja, da predstavljajo centralistične težnje osrednje rimske vlade veliko oviro na poti reševanja odprtih slovenskih problemov, ki bi jih dežela Furlanija — Julijska krajina mogla vsaj delno reševati na osnovi člena 3 svojega posebnega statuta.
Slovenska skupnost izraža svoje globoko
nezadovoljstvo zaradi ozkosti, ki jo izkazuje rimska vlada, saj se ta celo upira, da bi bila slovenska narodnostna skupnost imenovana v deželni zakonodaji s svojim polnim imenom, kar je cilj njenega zakonskega predloga in do česar ima slovenska manjšina polno pravico.
Izvršni odbor Slovenske skupnosti jemlje ponovno na znanje zavzetost deželnega odbora in deželnega sveta pri glasovanju omenjenega zakonskega osnutka, hkrati pa apelira, da podpreta zakonski osnutek, ko bo ta prišel ponovno v razpravo deželnega sveta. Slovenska skupnost izraža tudi svoje veliko začudenje nad ravnanjem rimske vlade, ki gre mimo priporočil, zahtev in programov krajevnih pokrajinskih tajništev strank leve sredine, ki so se večkrat izjavile za reševanje slovenskih problemov.
Slovenska skupnost končno poziva rimske oblasti, naj prenehajo z zavlačevanjem reševanja problemov slovenske manjšine in naj stopijo čimprej na pot konkretnega in globalnega reševanja vseh vprašanj, ki jih slovenska narodnostna skupnost v Italiji že leta in leta postavlja v ospredje svojega narodnostnega boja.	Po »Novem listu”
OD TEDNA DO TEDNA
AVSTRIJSKA VLADA NOČE
UGODITI
■ Avstrijska vlada je sporočila, da ne bo izročila dva Poljaka, ki sta novembra lani ugrabila poljsko letalo.
400 MILIJONOV ŠKODE
V AVSTRIJI
E V Avstriji so ocenili škodo, ki jo je povzročilo neurje v zadnjih dneh, na 400 milijonov šilingov. Za približno 150 milijonov šilingov je škode na avstrijskem štajerskem.
škodo, ki jo je minuli teden povzročila Donava, ocenjujejo na približno 100 milijonov šilingov.
štajerska vlada je zaprosila zvezno vlado za pomoč 30 milijonov šilingov, 100 milijonov šilingov, ki jih ima avstrijska vlada v skladu za elementarne nesreče, je že pošlo.
NACISTIČNI ZLOČINEC BO IZGNAN
E Sodnijske oblasti mesta Linza so sklenile 24. junija, da bodo ugodile belgijski zahtevi, naj se izžene v Belgijo vojnega zločinca Juliana Van Doorena, ki je skupaj, z nacističnim voditeljem Robertom Verbe-lenom zakrivil vrsto umorov belgijskih antinacistov. Za te zločine so ga leta 1947. obsodili v Belgiji na smrt, a uspelo mu je zbežati pod lažnim imenom v Avstrijo, kjer ga je odkrila organizacija, ki jo vodi Simon VViesenthal (isti, ki je odkril med drugimi tudi Eichmanna).
Avstrijska sodna oblast je komaj' v teh dneh pristala na izgon, ker so se sedaj belgijske oblasti obvezale, da bodo spremenile smrtno obsodbo v dosmrtno ječo.
NEMŠKA VLADA UKINILA
PODPORO BEGUNCEM
E Nemška zvezna vlada je sklenila, da ne bo več finančno ali na drugačen način, pomagala pri prirejanju »dneva domovine«, ki ga vsako leto organizira združenje nemških beguncev v Zapadnem Berlinu 5. in 6. septembra. Podobno stališče je pred dnevi sprejel tudi berlinski senat, ki je izjavil, da gre za politično manifestacijo proti osrednji vladi in proti njeni politiki odpiranja proti vzhodu. Združenje nemških beguncev se odkrito upira kakršni koli obliki priznanja meja in je ostro reagiralo proti vladnemu ukrepu, katerega o-cenjujejo kot obliko pritiska proti svobodnemu izražanju mnenj.
ZR NEMČIJA SE BO POGAJALA
Z ČEŠKOSLOVAŠKO
E Še pred podpisom pogodbe proti uporabi sile med Sovjetsko zvezo in Zah. Nem-
čijo je v Bonnu glasnik zahodnonemške vlade Ahlers izjavil, da se bodo nadaljevala 'pogajanja s Poljsko ter dodal, da pogodbe z vzhodnoevropskimi državami tvorijo celoto. Poleg tega se hoče zahodnonem-ška vlada pogajati tudi i. Vzhodno Nemčijo. Predstavniki Zahodne Nemčije in Poljske se vnovič sestanejo 10. septembra v Bonnu. Med obema vladama obstajajo še nekatere nepojasnjene točke, zato še ni gotovo, ali se bodo pogajanja zaključila že na prihodnjem sestanku.
ZRN IN VOJAŠKE SILE ZDA
V EVROPI
E Zahodnonemški ministrski podtajnik Bahr, je bil te dni v Washingtonu, kjer je obrazložil vladi ZDA vsebino in smotre pogodbe med Zvezno republiko Nemčijo in Sovjetsko zvezo. Poleg tega je Brandtov odposlanec razpravljal tudi o splošni evropski politiki ter o kanclerjevem predlogu glede sklicanja konference na vrhu med Bonnom in ostalimi zahodnimi velesilami.
Bahr je med svojimi razgovori načel tudi vprašanje ameriških čet v Evropi, zlasti pa v Nemčiji. Kot poročajo newyorški politični opazovalci, je Bahr izrazil željo, da bi ZDA ohranile v Evropi svoje sedanje oborožene sile. V Washingtonu pa so Bahru izjavili, da so člani NATO z zadovoljstvom sprejeli z ahodnon e mš k o sovjetsko pogodbo o neuporabi sile in O' spoštovanju sedanjih meja v Evropi.
KITAJSKI PROTEST V ČSSR
E Češkoslovaški tisk je ocenil kot nezakonito dejanje sihanukovskih študentov in nekega diplomata, ki so zasedli kamboško veleposlaništvo v Pragi. »Rude pravo« piše, da so- s tem kršili češkoslovaške zakone in da je zaradi tega nastal diplomatski problem za češkoslovaško, ki je izrazila simpatije Sihanukovi vladi nacionalne enotnosti, formalno pa je ohranila odnose z vlado v Phnom Penhu.
LR Kitajska je protestirala pri vladi ČSSR zaradi, kot je rečeno, neupravičene obstrukcije, ki jo češkoslovaške oblasti izvajajo do veleposlaništev LR Kitajske in kraljeve vlade Kambodže v Pragi.
E »NAUK BREŽNJEVA« ŠE VELJA
Prvi sekretar KP Sovjetske zveze Leonid Brežnjev se je sestal s tajnikom KP ČSSR Gustavom Husakom, ki se mudi na počitnicah v SZ. Agencija TASS pravi, da je srečanje poteklo v »prisrčnem in prijateljskem vzdušju«.
Z »globokim zadovoljstvom« je bilo ugo-
Koroška demarkacijska črta in plebiscit
(6. nadaljevanje)
TRETJE POROČILO PODPOLKOVNIKA MILESA
(Pošiljata: Podpolkovnik Sherman M i 1 e s in poročnik LeRoy King
Naslovnik: Profesor A. C. Coolidge
Predmet: Podrobnostni razlogi za odločitev glede razmejitvene črte na Koroškem.
1.	V dopolnilo našemu prejšnjemu poročilu (štev. 8), v katerem smo opisali naše metode pri proučevanju na Koroškem in kjer smo tudi povedali svojo odločitev, vam danes pošiljamo podrobnostne razloge, ki so nas pri odločitvi vodili.
2.	Sledeč postopku pri naši diskusiji v Celovcu, kjer smo sprejeli našo odločitev, bomo (v tej spomenici) najprej obrazložili razloge, zakaj smo se odločili za Karavanke kot razmejitveno črto na vsej njihovi dolžini, nato pa bomo navedli razloge za vsak posamezni zemljepisni predel severno od Karavank, zakaj smo ga pustili Avstrijcem. Tako pri navedbi splošnih razlogov kakor pri podrobnostni razpravi razlogov se bomo držali instrukcij, ki jih predpisuje (graški) Protokol, čigar prepis je priključen Vašemu poročilu (štev. 31); z drugimi besedami, vzeli bomo v obzir: 1. da naj bo razmejitvena črta zemljepisno jasna in nesporna, 2. da naj se ozira na želje prebivalstva, in 3. da naj se končna odločitev ozira na posledice, ki jih bo črta imela za nadaljnjo mimo upravo ozemlja od dneva, ko boste odločitev potrdili, pa do dneva, ko bo v Parizu (na mirovni konferenci) sprejeta končno-veljavna odločitev.
3.	Na priključenem zemljevidu je Karavanška črta označena v rdeči barvi. Ta gorska veriga je
na večini svoje dolžine prav v oči padajoča strma in ostro potegnjena meja. S stališča jasne in nesporne zemljepisne črte je brez dvoma boljša kot pa Dravska črta, ki je označena z modro barvo, dasi tudi slednja v vsakem pogledu izpolnjuje definicijo graškega Protokola. Z istega stališča pa je Karavanška črta še vedno boljša kot pa katerakoli druga črta severno od Drave.
4.	S stališča ljudske volje (narodnih želja) pa nas je naše proučevanje prepričalo, da večina prebivalstva med Dravo in Karavankami (modra in rdeča črta) raje vidi, da avstrijska uprava ostane. Izrazito pada v oči dejstvo o tako visokem številu Slovencev, ki, kot so priznali, želijo raje avstrijsko upravo, odnosno, ki se zavzemajo za nedeljeno Koroško. Ker je samo južnovzhodni del Koroške sporno ozemlje in je vsa ostala Koroška oči vidno avstrijska, nedeljiva Koroška kratko malo pomeni avstrijsko Koroško. Slovenec, ki noče biti Jugoslovan, je zanimiv pojav, v katerega nikoli ne bi verovali, da sploh obstaja, če bi ga ne bili srečali na svoje oči, in to v velikem številu. Proavstrijsko stališče prebivalstva severno od Drave (modra črta) pa je še mnogo bolj poudarjeno.
5.	S stališča posledic za nadaljnjo mirno u-pravo pa sporni pas ozemlja med Dravo in Karavankami (modra in rdeča črta) raje prepuščamo Avstriji iz sledečih razlogov:
a)	Smo pod vtisom dejstva (ki ga je ugotovilo naše raziskovanje), da ima jugoslovanska okupacija celo v ozemlju, koder prebivajo Slovenci, značaj trde vojaške roke z vidnimi znaki prusijanizma, medtem ko sloni avstrijska uprava na ozemlju pod
tovljeno — da se »vsestransko sodelovanje med partijama in državama stalno utrjuje in siri v korist narodov SZ in ČSSR ter v interesu svetovnega socialističnega zavezništva.«
E PREVREDNOTENJE
TURŠKE LIRE
Z 10. avgustom je začel veljati sklep turške vlade o devalvaciji lire. V primerjavi z dolarjem se je njena vrednost zmanjšala za 67 odstotkov. (Prej je bilo treba za dolar dati 9, zdaj pa 15 lir). Ta ukrep so sprejeli menda zato, da bi spodbudili izvoz. Poleg tega je turška vlada za 50 odstotkov zmanjšala vrednost pologa, ki ga morajo uvozniki deponirati pri turški osrednji banki, davek na prevoz pa se je zmanjšal od 25 na 10 odstotkov.
Devalvacija, ki so jo pričakovali že dlje kot leto dni, je izzvala po vsej državi žolčne kritike: trdijo, da bo koristila predvsem tujim poslovnim krogom, ki trgujejo s Turčijo, izvoza pa ne bo občutneje povečala, ker je povpraševanje po turških (pretežno kmetijskih) proizvodih stabilno in ni odvisno od spremembe cen.
AIČI NA OBISKU V INDIJI
E Japonski minister za zunanje zadeve Kiiči Aiči je prispel v New Delhi na tridnevni uradni obisk. Med bivanjem v glavnem mestu Indije se bo Aiči pogovarjal o nekaterih mednarodnih in bilateralnih vprašanjih.
TRIJE »TOVARIŠI« NA ŠVEDSKEM
E Predsednik švedske vlade Olof Palme se je v ponedeljek sestal v Arviki z zahod-nonemškim kanclerjem Brandtom in avstrijskim predsednikom vlade Kreiskyj em. Razgovorov treh socialdemokratskih predsednikov vlad se je udeležil tudi predsednik bonske socialdemokratske parlamentarne skupine Herbert Wehner.
PRVI BRITANSKI SATELIT
E Tudi Britanija se je pridružila tekmovanju v vesolju; njen prvi satelit, ki bo tehtal 120 kg, bodo izstrelili v začetku septembra s tristopenjsko raketo »Črna strela« iz Woomera v Avstraliji. Satelit naj bi krožil okrog Zemlje v oddaljenosti 600 do 750 km. Britanija bo tako šesta država »vesoljskega kluba«, za ZSSR, ZDA, Francijo, Kitajsko in Japonsko.
»DIVJE« STAVKE V BRITANIJI
E »Divje stavke« znova groze britanski avtomobilski industriji. Več kot 15.000 delavcev že stavka teden dni ali pa »počasneje dela«. Novo stavkovno gibanje je zajelo že 40 tisoč delavcev.
njihovo okupacijo na mnogo manj vojaških osnovah. Jugoslovanska vojska je mnogo bolj v ospredju po vsem jugoslovanskem okupiranem ozemlju kot pa avstrijska vojska na svojem. To velja ne samo za število vojakov, ampak tudi za število topništva. Avstrijci očividno obvladajo svoje ozemlje v veliki meri s tem, da se oslanjajo na prijazno dobro voljo prebivalstva.
b)	Jugoslovani, ne samo da oslanjajo vso svojo upravo na vojaške sile, ampak vojaško silo tudi dejansko uporabljajo kot strahovalno sredstvo proti prebivalstvu. Jugoslovanski polkovnik, poveljnik mesta Velikovec, nam je sam pravil, da bo na divje streljanje s puškami z avstrijske strani odgovoril s topniškim ognjem. Z ozirom na to, da so avstrijske vojaške sile sestavljene od smešno slabih in raztresenih oddelčičev, je grožnja s streljanjem jugoslovanskih topov zares grožnja ne toliko proti njim samim kakor proti civilnemu prebivalstvu o-zemlja. Isti poveljnik je šel še mnogo dalje in nam dejal, da bo, ako divje streljanje z avstrijske strani ne bo prenehalo, odgovoril s „kazenskimi nastopi’’ (ekspedicijami). Nepotrebno je pristavljati, da bi takšni koraki kaznovali ne avstrijske vojake, ampak civilno prebivalstvo. Mimogrede rečeno, takšno kri-žemkražem divje streljanje nerednih čet obeh nasprotnih strani je neizbežno in bo verjetno trajalo, dokler se ozemlje ne pomiri s sklenitvijo trajnih mirovnih določil. Toda topniško streljanje in „kazen-ske ekspedicije” so nekaj popolnoma drugega in smo o njih slišali samo pri Jugoslovanih.
c)	Dve zemljepisni izrazitosti Spodnje Koroške sta široka ravan Dravske doline in razorane in hude strmine karavanškega gorovja. Ti dve značilnosti ustvarjata iz Spodnje Koroške eno samo zemljepisno in gospodarsko enoto. Jugoslovanska okupacija enega dela Dravske doline je gospodarska ovira za prebivalstvo okupiranega ozemlja in potem-
LETALA ZDA NADZORUJEJO
PREKINITEV OGNJA
B Predsednik State Departmenta Robert McCloskey je sporočil, da letala ZDA z velikih višin qpazujejo vzdolž izraelsko-egip-tovske črte ustavitev ognja in na ta način nadzorujejo spoštovanje siporazum a o ustavitvi ognja. Dejal je, da so poleti v celoti omejeni na področje vzhodno od črte ustavitve ognja, vključujoč ozemlje pod izraelsko okupacijo. Zavrnil pa je, da bi govoril o podrobnostih o področju, nad katerim letajo izvidniška letala. Dodal je, da jo egiptovska vlada obveščena o teh poletih.
OBNOVLJENI POGOVORI
O BLOKIRANIH LADJAH
E V Kairu so obnovili pogovore med egiptovskimi oblastmi in predstavniki lastnikov 15 ladij, ki so blokirane v Sueškem prekopu že od junijskega spopada 1967.
Pogovarjajo se o možnosti, da bi rešili ladje, odkar je začel veljati sporazum o ustavitvi ognja na Srednjem vzhodu.
Med temi ladjami so štiri britanske in ladje, ki 'nosijo zahodno nemško, švedsko, ameriško, ;polj.sko, francosko, češkoslovaško in bolgarsko zastavo.
E PALESTINSKI ODPOSLANEC
NA KITAJSKO
časopis »Al Fatah«, glasilo istoimenske palestinske organizacije, poroča, da je odposlanec palestinskega odporništva odpotoval iz Amana na obisk v LR Kitajsko, Severni Vietnam in Severno Korejo. Odposlanec bo izročil voditeljem teh držav poslanico predsednika izvršnega odbora palestinskega od-iporništva Arafata ter bo imel razgovore — kot poroča list — o »zadnji zaroti za likvidacijo palestinske revolucije«.
KITAJSKO OROŽJE ZA PALESTINCE
H Palestinsko osvobodilno gibanje je dobilo nedavno od Kitajske moderno in učinkovito orožje, je izjavil član CK El Fatah Hani Abul Hasan. Dejal je, da je palestinsko revolucionarno gibanje izdelalo načrt za osvoboditev Palestine. »Ta načrt predvideva ohranitev dela naših sil za etapo proti kateri gremo«, je izjavil Abul Hasan na nekem sestanku v Amanu.
B ZASEDANJE »NEUVRŠČENIH«
Na tretji seji voditeljev »neuvrščenih« držav v Lusaki bodo, kot se je izvedelo v Riu de Janeiru, sodelovale skoraj vse latinskoameriške države, izvzemši Paragvaj. Čeprav bodo v glavnem poslale na konferenco opazovalce, pa v diplomatskih krogih poudarjajo, da »zanimanje Latinske Amerike za neuvrščenost in razvoj v bistvu presega status opazovalca«.
takem tudi stalen izvor novih nemirov. Poročilo o zasedbi Rožne doline po Avstrijcih dne 6. in 7. januarja — kot poročamo nižje — nam prepričevalno prikazuje, kako ljudje sami občutijo glede gospodarske odcepitve ene cele pokrajine zaradi vojaške okupacije, in tudi, kako hitro se razna čustva dajo razplamteti v odprte sovražnosti.
6.	V naslednjem bomo razpravljali na isti način kot zgoraj o posameznih predelih, označenih z I> II, III in IV na priloženem zemljevidu.
7.	Predel I, ki ga radi praktičnosti imenujemo „Otok” (The Island), bomo iz študija opustili z opombo, da sta tudi major Martin in profesor Ker-ner soglasna z nami, da naj ostane v avstrijskih rokah.
8.	Predel II imenujemo „Rožno dolino” in moramo o njej posebej razpravljati zato, ker se profesor Kerner ne strinja z nami, da naj ostane Avstrijcem-
9.	Z zemljepisnega stališča smo mnenja, da j« treba sprejeti južno (rdečo) črto in ne severne (modre) kot razmejitveno črto. Dasi priznamo, da Dravska črta povsem zadostuje definiciji v (graškem) Protokolu, smo vendar prepričani, da so Karavanke (rdeča črta) neprimerno bolj jasna in nesporna zemljepisna meja. Karavanke so prav v tem delu posebno strme in skoraj neprehodne, saj so prehodne samo skozi karavanški predor, preko Ljubelja (4000 čevljev) in preko Podkorenskega sedla (3000 čevljev ali 1000 metrov).
10.	S stališča narodnih želja vseh plasti prebivalstva temeljimo svoje mišljenje, da je proavstrijsko, na razlogih, do katerih smo prišli z našimi raziskovanji:
a) Neposredno izpraševanje ljudi, tako po naseljih kakor na cestah, nas je prepričalo, da je večina čisto jasno proavstrijska.
(Dalje prihodnjič)
Letošnja Štajerska jesen
'Programski obrisi letošnje štajerske jesena. v Gradcu so že dokaj jasni. Obsežne prireditve, pri katerih igra nemajhno vlogo tudi namen zbliževanja dežel, ki mejijo na štajersko, obetajo letos mnogo zanimivega.
Predvsem velja omeniti, da je Združenim graškim odrom po težavnih pogajanjih uspelo pridobiti za sodelovanje znanega češkega avtorja Pavla Kohouta. Kohoutovo delo bo izvedeno prvič, prvotno pa je bilo zamišljeno kot televizijska igra. V ČSSR ga baje ni mogel uprizoriti.
Kohoutova noviteta nosi naslov Evol. Krstna predstava bo 21. oktobra, režiral pa bo Gerald Szyszkowitz.
Teatrski program štajerske jeseni prinaša med drugim tudi prvo izvedlbo komedije Lindinger in šedivi (po motivih J. Haška), Moža iz La Mandle (gostovanje Theatra an der Wien), Ligetijeve Aventures et Nou-velles Aventures (glasbeno vodstvo F. Cer-ha) in prvo izvedbo opere Usnjene glave (dirigent B. Klobučar).
Most 25
Most, »revija za kulturo in družbena vprašanja«, ki izhaja v Trstu, se je s svojo zadnjo številko orientiral v kratko, aktualno in feljtonistično publicistiko. Na uvodnem mestu prinaša intervju z Rafkom Dolharjem, prvim, na slovenski listi izvoljenim odbornikom v tržaški občini. V rubriki »Med mitom in stvarnostjo« je priobčenih več zapisov Vladimirja Vremca: »Lik slovenskega vernika in klerikalna nevarnost,« »Mitični svet Prešernovih proslav«, »Milanski atentat, Moravia in levičarstvo«, »Potrošništvo kot grešni kozel«.
V	nadaljevanju je objavljenih nekaj pregledov aktualnega in revialnega tiska, revije »Trieste«, publikacije »Incontri«, ki je eno svojih zadnjih številk posvetila Trstu, knjige Viktorja Meierja o Balkanu, dotika pa se tudi polemike, ki jo je v zamejstvu vzbudil spis Tarasa Kermaunerja »Ali je Dežmanov primer potreben rehabilitacije?« Sledi daljša razprava o »Demi-tizaciji« Lojzeta Ambrožiča, rubrika »Kritika«, kjer piše Lev Detela o romanu Petra Božiča »Na robu zemlje«, in o zbirki črtic »Krog v krogu« Marjana Tomšiča, povzetek razmišljanja Mirana Goslarja »Izgradnja infrastruktur med republiko in federacijo«, objavljenega v Delu.
Dovolj zanimivi so povzetki nekaterih neprevedenih knjig, ki prinašajo nekaj novega tako v literarnem kot v mišljenjskem Pogledu, prav tako- »kulturne beležke« in »Korespondenca iz Koroške«, med njimi nemara najbolj »Nauk deželnih volitev na Koroškem« in »Sedem nihilizmov koroških študentov«.
Na koncu prinaša Most v rubriki »Na robu« zapisa o tem, »koliko denarja pustijo jugoslovanski kupci v Trstu« in o- »tehničnih okvarah v službi ,politike«. Med literarnimi prispevki je v reviji mogoče prebrati nekaj pesmi Božidarja Bagole in Ifigenije Zagoričnik.
, Jezik in slovstvo“ 7-8
Uvodni prispevek v novi dvojni številki revije »Jezik in slovstvo«, ki jo izdaja Slavistično društvo v Ljubljani, je napisal France Zadravec: »Slovenska Koroška v pro-Zl> pesmi in drami od 1919 do 1942«. Koroškemu problemu je posvečen tudi esej Borisa Paternuja »Problem dveh tipov slovenske književnosti s posebnim ozirom na njen koroški del«.
Sledijo še drugi spisi, npr.: Janez Sivec razpravlja o tem, ali »je pouk slovenščine res neuspešen«. Vesna Izakovič z univerze v Hamburgu je prispevala razpravo »Analiza s pomočjo sinteze in sintetizatorji«, Franc Jakopin »Vprašanje beloruskega jezika in jezikoslovja«, Boris Merhar »K zgodovini sv<*bodnega verza v slovenščini«.
V	rubriki »Zapiski, ocene, poročila« je na -prvem mestu objavljen nekrolog Stanku Buncu (Jože Toporišič).
Med gradivom pa je -mogoče prebrati 'Prigovore k četrti knjigi Zbranega dela Otona Župančiča, ki jih je prispeval Joža ^Mahnič in poročilo o sestanku republiškega odbora Slavističnega društva (Aleksander Skaza).
Glasbeni protokol 1970 v okviru Štajerske jeseni bo trajal od 18. do 30. oktobra. To glasbeno slavje prirejajo letos že tretjič, posvečeno pa je spet izključno sodobnemu glasbenemu ustvarjanju. Mnoga dela pišejo avtorji za protokol po naročilu in z njihovo interpretacijo želi prireditelj, dati prerez trenutne stopnje glasbenega delovanja. Težišče programa tvorita konfrontacija del mojstrov -modeme in njihovih najbolj nadarjenih učencev ter močna prezentacija opusa Edgarja Vareseja. Dirigirali bodo Multiades Caridis, Carl Melles, K. E. Hoffman in drugi.
štajersko akademijo bodo priredili od 4.
KULTURNE
V starem d-elu OHRIDA so -pri preurejanju Klimentove ulice naleteli na OSTANKE GROBNICE, mozaika, dele kipov in druge zanimive predmete. Strokovnjaki zavoda za spomeniško varstvo menijo, da gre za zelo dragoceno arheološko najdbo iz kasnejšega antičnega obdobja. Dela v tej slučajno odkriti arheološki najdbi blizu Gornje Porte nadaljujejo pod strokovnim nadzorstvom.
Na Dunaju so odkrili v bližini cerkve sv. Petra — slučajno pri gradbenih delih — nepoškodovan kip rimskega boga trgovcev in tatov Merkurja.
Italijanski filmski kritiki izjavljajo, da ne Želijo prisostvovati letošnjemu mednarodnemu FILMSKEMU FESTIVALU V BENETKAH, ker nočejo biti »samo navadni poročevalci«, kakor piše v uradnem po-
do 14. oktobra. Simpozij je v znamenju generalne teme .Integrirana in neintegrira-na revolucija v umetnosti. Literarni simpozij akademije je usmerjen k poglavitnim ,podobam svetovne književnosti in njihovim variantam v stoletjih: Odisej-, Antigona, Faust, Eulenspiegel, Don Juan in Don Kihot. Referenti bodo med drugimi Ernst Fischer (Dunaj), Walter Jens (Tiibingen). Iz svojih del bodo brali Elias Canneti, Pavel Kohout in Vaško Popa.
Upodabljajoča umetnost je zastopana s tremi razstavami: Avstrijska umetnost 1970, Trigon, personalna razstava Bruna Moli-narija iz Milana, in slednjič dela z mednarodnega slikarskega simpozija v Retzhofu pri Lipnici. Tradicionalni slikarski -mednarodni tedni v Retzhofu, ki so se doslej imenitno obnesli, so v programu že peto leto.
DROBTINE
jasnilo sindikata filmskih novinarjev Italije. «Uprava festivala ni izpolnila svojih obljub, da bo uvedla nekaj novosti v poslovanje festivala in da bodo na prireditvi predvajani tudi eksperimentalni filmi,» poudarja pojasnilo.
BERNADETTE DEVLIN, severnoirska parlamentarka, ki je morala za šest mesecev v zapor, piše knjigo o svojem bivanju v tej inštituciji. Njeno prvo delo — The Priče of my Soul — so prodali v 140.000 primerkih.
OTTO KLEMPERER, slavni 85-letni dirigent, j-e dobil izraelsko državljanstvo. Naselil se bo v Izraelu. Klomperer je do Hitlerjevega prihoda na oblast deloval v Nemčiji.
BAVREUTHSKI FESTIVAL bodo spremenili v fundacijo, njen umetniški vodja
pa bo WoHgang W-agner. Družina Wagner, -mesto Bayreuth, Bavarska in Nemška zvezna republika so se načeloma sporazumeli o tem. Prihodnje leto v Bayreuthu ne bo nobene nove inscenacije, za 1972 pa so predvideli svežega Tannhauserja. Leta 1973 bo Leonard Bernstein dirigiral Tristana.
V Vipavi se živahno pripravljajo na proslavo v čast STOTE OBLETNICE TABORA, ki se ga je 14. avgusta 1870 udeležilo kar 12.000 ljudi iz Vipavske doline, Krasa, Pivke, Tolminskega in Rovt. Proslava bo 20. septembra, zanjo -pa so že formirali poseben pripravljalni odbor. Sodelovali pa bodo trije pevski zbori iz Vipavske doline, mestna godba iz Ajdovščine in osnovna šola iz Vipave. Na predvečer praznika pripravljajo gledališko predstavo. Stoletnico tabora pa bodo združili s »praznikom grozdja«.
Dva floridska strokovnjaka za pomorsko arheologijo 'bosta poskušala na Haitiju pomagati dokazati, da so pred nedavnim odkrili GLAVNO LADJO KOLUMBOVE ODPRAVE. Potopljena je 4,5 metra globoko blizu haitske obale.
Prepričani so, da j-e razbitina Kolumbova Santa Maria, ki je potonila okrog božiča 1492. Sedaj je vsa porasla s školjkami in koralami.
Z znanstvenimi metodami so ugotovili starost predmetov, ki so jih našli na ladji, in ni dvoma, da so iz Kolumbovih časov.
Gradec. — To jesen bodo v Gradcu priredili mednarodni SIMPOZIJ FILOZOFOV. Posvečen bo spominu avstrijskega filozofa in psihologa A. Meinonga, ki je deloval v tem mestu.
PETER HANDKE, Korošec, pisatelj, bo izdal vse svoje radijske igre pod naslovom »Veter in morje« pri založbi Suhrkamp v Nemčiji.
Dvojezični pouk ni protiustaven
Južnotirolec Claus Gatterer, znani publicist, o manjšinskih šolah v Sloveniji
Pred nekaj časa je bil v Sloveniji oster spor zaradi dvojezičnega šolstva na Prekmurskem. Skupina 681 prebivalcev Lendave je trdila, »da zakon, ki na -področju z več narodnostmi določa obisk dvojezičnih šol, krši ustavne pravice državljanov ter še posebej staršev in otrok slovenske narodnosti«. Ti ljudje so nadalje menili, da so njihovi otroci prikrajšani, ker si ne morejo pridobiti temeljne izobrazbe v materinem jeziku.
Ustavno sodišče SR Slovenje je določilo, da zakon o manjšinskem in dvojezičnem šolstvu ni v nasprotju z republiško ustavo, čeprav so v zakonu oz. v njegovem izvajanju našli bistvene pomanjkljivosti. Ustavno sodišče je predložilo skupščini SR Slovenije, naj z zakonom določi področja z več narodnostmi, da bo mogoče zagotoviti dosledno enakopravnost jezikov v javnem in družbenem življenju.
Nadalje se je ba-vilo ustavno sodišče v Beogradu z vlogo slovenskih staršev, češ da je obvezni pouk srbohrvaščine na -slovenskih šo-lah protiustaven. Ustavno- sodišče pa j-e 1. julija letos določilo-, da obvezni pouk srbohrvaščine na slovenskih šolah ne nasprotuje ustavi, ker je vlada SR Slovenije sama določila srbohrvaščino ko-t obvezen predmet. (Gotovo pa so slovenski starši spraševali, zakaj obvezni pouk srbohrvaščine na slovenskih šolah, ko se pa na nobeni srbski ali -hrvaški šoli ne učijo slovenščine kot obveznega predmeta. Po -ustavi je to v nasprotju z enakopravnostjo jezikov jugoslovanskih državnih narodov).
Z -vprašanjem dvojezičnega šolstva na Prekmurskem se j-e bavil tudi znani juž-notirolski publicist in manjšinski strokovnjak -Claus Gatterer, ki že leta živi na Dunaju, v svojem obširnem sestavku, ki ga je oddajal ORF v nedeljo, 16. avgusta t. 1. v »Magazin der Wissenschaft«: »Kriza dvojezične šole v Sloveniji« (Die Krise der zvveisprachigen S-chule in Slo-wenien). -članek ponatiskujemo z avtorjevim dovoljenjem v izvlečkih.
V začetku pravi, da je bila težavna pot Slovencev iz naroda brez ipolitične samostojnosti (Domesitik-env-olk) do današnje narodne in republiške samostoj-
nosti v jugoslovanski federaciji. »Mnoga desetletja je bila prva naloga slovenske šole, iztrgati slovenske otroke nenasitni raznarodovalni sili »zgodovinskih« -sosednih narodov, zlasti Nemcev in Italijanov. Nekateri deli slovenskega naroda, npr. Slovenci v italijanski provinci Videm (Beneški in kanalski Slovenci, op. ur.) še danes nimajo šolskega pouka v materinščini. Iz tega zgodovinskega humusa so rasle in klile čisto jasno nasprotne tendence: 1. Izredno budna občutljivost v vseh stvareh, ki bi utegnile ogrožati narod. 2. Želja, krepiti svojo šolo v vsakem oziru, da bi na jezikovno mešanih ozemljih nikoli več ne izgubili slovenskih otrok zaradi asimilacije sosednim narodom. 3. Humanistično-solida-rično stališče do vseh narodnih manjšin, tudi do tistih, ki živijo na slovenskem ozemlju: te naj obvarujejo vseh krivic, ki so jih morali Slovenci prenašati tako dolgo. Ta osnova stališča bi se lahko harmonizirala v isti osebi: ni pa redko, da zatirajo narodno-sebične tendence so-lidarično-demokratsko zadržanje.«
Nadalje piše Ga-tterer, da se moramo zavedati vseh teh dejstev, če se bavimo z dvojezičnim šolstvom v Sloveniji, kjer sta dve vrsti dvojezične šole. »V Kopršči-ni, kjer prebivajo Slovenci in Italijani, ima vsaka narodna skupnost svoje lastne šole, na katerih se rabi materinščina, kot učni jezik in sc uči jezik drugega naroda kot obvezni predmet. Drugače organizirana pa je ogrsko-slovenska šola na severovzhodu Slovenije, okoli Murske Sobote in Lendave (vzhodno Prekmurje, op, ur.). Tam so vsi šolski razredi narodno mešani; ogrščina in slovenščina sta enakovredna učna jezika. Najtesnejša je integracija obeh učnih jezikov v srednji stopnji, ki obsega 4. in 5. razred, kjer se npr. glasi v navodilih za pouk matematike, naj se obravnava v eni učni uri v enem jeziku, v drugi pa v drugem jeziku. V učni uri, v kateri se posreduje snov v enem jeziku, naj bodo povzetki v drugem jeziku, kar je važno zaradi prisvojitve novih pojmov. Namen obeh šolskih vrst je ustvaritev dejansko dvojezičnega, odprtega, nacionalističnih tendenc prostega .ambienta’.«
Čeprav, kot piše Gatterer, nihče pri
ustanavljanju te šole niti v skritem ni misilil na raznarodovanje, ibi se utegnili kljuib temu pojaviti raznarodovalni učinki; pač zaradi pomanjkljivega izvajanja zakona.
»Če analiziramo notranjeslovenske razprave o šolskem poskusu na Prekmurskem, ugotovimo, da so nastale pomanjkljivosti, o katerih so se pritoževali ljudje, zaradi tega, ker potrebuje ta vrsta jezikovno mešane šole kot prvi pogoj tisti docela dvojezični »ambient«, ki si ga danes zastavljajo kot cilj. To pomeni torej: otroci bi se morali naučiti v družini, na cestah ali v predšolskih ustanovah že toliko drugega jezika — Ogri slovenščine, Slovenci ogrščine —, da bi mogli aktivno slediti pouku v trenutno tujem jeziku: Vsaka pasivnost učencev med tujejezičnim poukom povzroča poleg izgube časa tudi celo verigo kvarljivih vzgojnih učinkov — od progresivno zmanjšanega učnega uspeha pa do progresivno pojemajočega veselja do učenja. Nič manj pomembna pa je popolna dvojezičnost pri učnem osebju, sicer bo težil ogrski učitelj za tem, da bi raztegnil ogrske učne ure, slovenski učitelj pa bo dajal prednost svoji materinščini — in s tem slovenskemu delu razreda. Za učitelja pa pomeni to v višjih šolskih stopnjah tudi dodatno obremenitev: poleg strokovne izobrazbe, ki je na vseh šolah enaka za matematiko, zemljepis ali zgodovino, si mora prisvojiti še popolno obvladanje drugega jezika.
Mešana šola v Prekmurju sledi zavestno vzoru utrakvistične šole v stari Avstriji. Takrat pa je bil namen samo, učiti branje, pisanje in računstvo. Danes so učni cilji mnogo bolj ambiciozni.
Spori o tem tipu šole se nadaljujejo v Ljubljani. Najbolj pozitivni vidik celotnega spora pa je, da so pretežno Slovenci tisti, ki branijo in zagovarjajo pravico ogrskih otrok do polnovrednega pouka v materinščini. Ta primer zasluži posnemanja.«
Najobsežnejše delo Gat-tererja — poglej v študijsko knjižnico Gatterer: „Kampf gegen Rom" — boj manjšin v Italiji proti rimskemu centralizmu.
Avstrijska trgovina s Slovenijo
Bilanca sodelovanja in perspektive
'Na zborovanju novinarjev v zvezi z r-Jugoslovanskim dnem« Celovškega velesejma — udeležilo se ga je kakih 50 časnikarjev — je predstavil podpredsednik Ljubljanske gospodarske zbornice Valentinčič gospodarsko sodelovanje ,med Slovenijo in Avstrijo oz. Koroško. Predsednik Hrvaške gospodarske zveze dr. Gašparovič pa je na kratko nakazal gospodarsko sodelovanje med Hrvaško SR in Avstrijo oz. Koroško.
Ker so bila izvajanja prvega tako po-memlbna in izčrpna, se je uredništvo odločilo prinesti njegov govor v celoti:
Nastopanje podjetij iz SR Slovenije na celovškem sejmu je tradicionalno že vrsto let, tako da ga prav gotovo ni potrebno znova utemeljevati ali razlagati, kakor tudi ni potrebno razlagati naših nastopov na sejmih v Grazu, Innsbrucku ter v Trstu. Spadajo namreč v okvir splošne usmeritve našega gospodarstva, da se čimbolj odpre in čim tesneje poveže s svetovnim trgom, še zlasti pa s sosednjimi pokrajinami, ki imajo zelo sorodno gospodarsko strukturo in s tem tudi največje možnosti za uspešno in trajno ekonomsko sodelovanje v vseh sodobnih oblikah.
Čeprav je naša blagovna menjava z Avstrijo dosegla že precejšen obseg, smo prepričani, da te možnosti v prid obeh partnerjev še zdaleč niso izkoriščene. Medtem ko npr. delež Italije v izvozu SR Slovenije znaša kar 20 %. ali delež geografsko bolj oddaljene Zvezne republike Nemčije 16 %, je delež Avstrije v našem izvozu šele 6,3 %. Po našem globokem prepričanju imata obe strani, tj. SR Slovenija kakor tudi Avstrija, popolnoma nesporen ekonomski interes, da se ta delež menjave poveča; tembolj, ker je naša trgovinska bilanca z Avstrijo kronično pasivna, kar pa gotovo zavira nadaljnjo ekspanzijo avstrijskega izvoza v Jugoslavijo.
Vendar pa si ne prizadevamo samo za razširitev klasične blagovne menjave, ampak — skladno s celotno ekonomsko politiko Jugoslavije in potrebami našega lastnega nadaljnjega razvoja — iščemo tudi nove oblike poslovnega sodelovanja. Gre predvsem za industrijsko kooperacijo in skupne kapitalske naložbe. To je pravzaprav osrednja pre-okupacija našega gospodarstva pri razvijanju poslovnih stikov s tujino. To najbolje ilustrirajo tile podatki: že okoli 100 slovenskih podjetij ima danes kooperacijske ali druge trajne poslovne aranž-mane s 140 firmami v svetu. V 13 deželah Zahodne Evrope imajo slovenska podjetja take pogodbe s 117 firmami, od tega 38 v ZR Nemčiji, 26 v Italiji in 17 v Avstriji.
Kot je razvidno iz teh številk, tudi na tem področju ostaja v Avstriji neizrabljenih še obilo možnosti, saj je znano, da je geografska bližina praviloma posebno ugodna za tehnično in proizvodno sodelovanje. Druga taka ugodnost pa je zelo sorodna proizvodna struktura in proizvodna tradicija. Prepričani smo, da so tudi naši avstrijski prjatelji zainteresirani za nadaljnji razvoj teh oblik sodelovanja; to se je med drugim jasno pokazalo ob nedavnem obisku glavarja štajerske deželne vlade g. Krainerja v Ljubljani; v pogovorih je bila še posebej poudarjena vloga, ki bi jo morali v te smeri opravljati pristojni gospodarski zbornici v Grazu in Ljubljani. Obojestranski interes za ekonomsko povezavo obeh gospodarstev dokazuje tudi tesno in vsestransko sodelovanje med zbornicama v Ljubljani in Celovcu, ki sta celo s pismenim protokolom sprejeli obveznost, da se bosta koordinirano zavzemali in pospeševali vsakršne oblike poslovnega sodelovanja med podjetji SR Slovenije in dežele Koroške.
Zaradi tega interesa smo prepričani, da tudi koroška zbornica, ki natanko pozna naša gospodarska prizadevanja in s katero smo našli skupni jezik v interesu obeh gospodarstev, tako da imamo ne samo formalne, marveč celo pristne osebne stike, ne more in ne sme prezreti nekaterih popolnoma nekoristnih poskusov iz zadnjega časa, zlasti dela koroškega tiska, da bi se temu ekonomskemu sodelovanju postavile na pot popolnoma neobjektivi-zirane trditve, ki očitno niso niti najmanj ekonomsko motivirane.
O teh poskusih, ki so vsem navzočim dobro znani, ne bi podrobneje govoril, saj je poznana zadevna izjava, ki jo je dal glede tega predsednik GZ SRS g. Krese. Naj mi bo dovoljeno dodati samo še to:
1.	Že bežen pregled doslej sklenjenih kooperacijskih pogodb in pogodb o skupnih naložbah med Avstrijo in Slovenijo kaže, da je izmed 17 takih aranžmanov doslej en sam bil sklenjen s firmo, ki ima svoj sedež v koroški deželi. To pa po našem mnenju pomeni kvečjemu to, da so naši kooperantski stiki še najslabše razviti ravno s to, geografsko nam najbližjo deželo, kar je prav gotovo pomanjkljivost, nad katero se morajo bolj kot mi zamisliti vsi oni, ki jim je koroško gospodarstvo resnično pri srcu.
2.	Gospodarska zbornica SRS nima, ne namerava in glede na obseg mednarodne kooperacije slovenskega gospodarstva tudi ne zmore imeti kakih specializiranih služb za posamezne ožje regije; dejstvo pa je, da je v že cit. protokolu o sodelovanju s celovško zbornico na obojestransko željo bil predviden skupni paritetni koordinacijski organ z nalogo, da intenzivno proučuje in razvija vse možnosti za tesnejšo povezavo obeh gospodarstev in naša želja je, da ta organ čimprej začne delovati v prid obeh zainteresiranih strani.
3.	Obe deželi sta v enaki meri zainteresirani za dotok kapitala in so pri nas na široko odprte koroškemu in vsemu avstrijskemu gospodarstvu številne možnosti; naj omenim samo nekatere: industrijsko in prosto carinsko cono v luki Koper, izgradnjo plinovoda, skupnih mejnih ranžirnih postaj itd. Pri tem nam je seveda popolnoma jasno, da bodo ti projekti zanimivi za avstrijske poslovne partnerje samo v toliko, kolikor so za njih ekonomsko fundirani — skratka, uporabljajo iste kriterije, ki veljajo za naše podjetnike, ko proučujejo možnosti za poslovne aranžmane na avstrijski strani.
Sicer pa menim, da je — tako kot to delajo v vseh liberalnih gospodarstvih — najbolje prepustiti pogovore o konkretnih projektih in poslih zainteresiranim poslovnim partnerjem po načelu: „Leben und leben lassen”, brez vpliva tistih, ki od realizacije tega načela tudi živijo, pa hočejo izvajanje tega načela preprečiti. Rajši se vračam k tistim vprašanjem, ki so v splošnem in širšem interesu gospodarstev obeh dežel in pri katerih se zato moramo angažirati kot gospodarska zbornica.
Promet v okviru sejemskega sporazuma med Trgovinsko zbornico za Koroško ter zbornicama SR Slovenije in SR Hrvaške vsako leto narašča in se sporazumi praktično v celoti realizirajo (lani npr. 99,8 %). Manj kot z obsegom pa smo zadovoljni s strukturo te menjave. Želeli bi plasirati višji delež industrijskih izdelkov. Dalje menimo, da bi bilo
KORTE
(Smrt Janeza Grubelnika)
V soboto, 22. avgusta, smo spremljali k zadnjemu .počitku Janeza Grubelnika, dolgoletnega gospodarja in 'posestnika pri Grubelniku. Dosegel je 81 let, zadnjih pet dni je bil vezan na posteljo, kjer je voljno prenašal 'bolečine nenadno nastopajoče bolezni. Z Grubelnikom je legel v grob tako imenovani »stari čas« v Kortah, ki so ga vsi spoštovali in ljubili. Bil je dober, značajen mož, vsakemu je rad pomagal iz stiske in je bil vsem Korčanom dober sosed. Poročen je bil z Rozalijo, ki mu je še v zadnjih težkih urah stregla ob smrtni postelji. Krščanstvo mu je bilo vse, zato je bil dolga leta tudi cerkveni pevec v Kortah, saj je bil že njegov oče dolga leta orglar v tej. cerkvi. Rad je prebiral »Naš tednik« in »Nedeljo« ter bil reden naročnik Mohorjevih knjig. Zadnja leta je včasih šel v cerkev ob hudem naporu, opirajoč se kar na dve palici.
Z njim smo izgubili del tistega podeželskega življenja, ki je živo samo med starimi domačini. Po vsaki nedeljski maši je z drugimi sovrstniki pomodroval na klopi pred cerkvijo o vremenu, letini itd.
Preživel je dve svetovni vojni. V prvi svetovni vojni je izgubil dva brata, kar je bil hud udarec zanj. Toda vse to je voljno
prav, če bi se koroško gospodarstvo v večjem številu pojavilo na sejmu Alpe-Adria v Ljubljani bodisi kolektivno ali z individualnimi razstavljalo. Moram omeniti, da je npr. štajerska letos priredila na sejmu Alpe-Adria kolektivno razstavo in svoj dan, kar je v jugoslovanskih krogih izredno dobro odjeknilo.
Nove oblike sodelovanja med Avstrijo in Jugoslavijo bi dala z naše strani predlagana sklenitev sporazuma o obmejni blagovni menjavi. Upamo tudi, da bo glede na velik interes turističnih organizacij z obeh strani meje prišlo na področju turizma do tesnejšega sodelovanja.
In končno še sugestija organizatorjem Celovškega sejma: Prireditev je nedvomno zanimiva tudi za obiskovalce iz SR Slovenije, ki v zadnjem času kot turisti sploh radi obiskujejo Avstrijo. Rad bi opozoril na izkušnje, ki jih imajo glede tega organizatorji sejmov v Grazu, Trstu in Ljubljani ter na propagandne prijeme, ki se jih pri tem poslužujejo. Mislim, da bi Celovški sejem ob širšem turističnem konceptu lahko postal ne samo uspešna komercialna prireditev, kar je že zdaj, marveč tudi v večji meri pomemben most širšega zbliževanja prebivalstva obeh dežel, kar bi z naše strani iskreno pozdravili.
Sledila je diskusija in razni novinarji so stavili vprašanja splošnega gospodarskega značaja, pa tudi taka, ki so se tikala prav konkretno razširitve gospodarskih stikov med obema deželama, kot so to kooperacija med posameznimi koroškimi oz. avstrijskimi tvrdkami, ustanavljanje podjetij tu in onstran Karavank. Zastopnik Gospodarske zbornice dr. Muster, ki je kot član Sejemskega odbora otvoril konferenco, je posegel tudi v diskusijo in povedal, da se zavzema Koroška zbornica za vsak gospodarski ukrep, ki krepi koroško gospodarstvo. Na vprašanje nekega novinarja je odločno zavrnil, da Koroška zbornica s čemer koli — bodisi z lansiranimi informacijami, bodisi z lastno časopisno kampanjo — preprečuje uspešno meddeželsko gospodarsko sodelovanje.
prenašal. Drugo svetovno vojno je tudi srečno preživel. Njegov dom je bil včasih zatočišče partizanov, ki so mu pojedli in popili cel hram, včasih pa so ga tudi Nemci neizprosno zasliševali.
Delal je na domačiji z izredno skrbnostjo, tako da je bilo pri hiši vedno vsega dovolj, potrebnih strojev nikoli ni primanjkovalo in predal je kmetijo lepo urejeno svojim dedičem.
Ob tej priliki izrekamo njegovi ženi Rozaliji in vsem sorodnikom iskreno sožalje, tako dobrega prednika, ki naj bi bil zgled vsakomur, se pa bomo vsi Korčani in vsi njegovi znanci s hvaležnostjo spominjali.
RADIO CELOVEC
NEDELJA, 30. 8.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 31. 8.: 13.45 Informacije — Glasbena lojtr^ca od nas do vas. — TOREK, 1. 9.: 13.45 Informacije — Za krmilom — športni mozaik. — SREDA, 2. 9.: 13.45 Informacije — Portreti slov. prosv. društev na Koroškem: SPD „Svoboda” v Logi vesi. — ČETRTEK, 3. 9.: 13.45 Informacije — Koroške ljudske pesmi — Našim mladim poslušalcem. — PETEK, 4. 9.: 13.45 Informacije — Poper in sol. — SOBOTA, 5. 9.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca — 14.00 Popevke za mlade.
Slovo konzula Jegliča
Koroški deželni glavar Hans Sima je na sedežu deželne vlade sprejel na poslovilni obisk konzula SFRJ v Celovcu Željka Jegliča, ki te dni po' petletni diplomatski službi odhaja na novo dolžnost.
Koroški deželni glavar je ob slovesu z jugosl. konzulom poudaril njegove zasluge za sožitje med Slovenijo in Koroško, kjer je imel Željko Jeglič številne prijatelje, in mu izročil v dar kot spominsko darilo dežele pokrajinsko sliko koroškega slikarja Adolfa Kristla.
Klub slovenskih študentov (KSŠ)
Koroška dijaška zveza (KDZ)
vabita na
ŠTUDIJSKI SEMINAR
ZAMEJSKI TABOR
4. — 6. septembra 1970
„Šele ko suženj preneha sprejemati definicije, ki mu jih vsiljuje njegov gospodar, se začenja osvobajati”. (Camus)
KSŠ, ki je doslej organiziral študijske seminarje v Št. Janžu, Podravljah, Ško-cijanu, Libučah in na Bmci, te letos vabi v Bilčovs. Tema seminarja bo »Vzgoja in nacionalnost«.
Predvsem v zadnjih dveh letih smo imeli priložnost spoznati, da se pojem nacionalnosti oz. »slovenstvo« v ustih tistih naših institucij, ki imajo nacionalnost tako rekoč v zakupu, iz folklornega, v precejšnji meri iracionalnega predsodka lahko kaj hitro spremeni v orožje proti tistim, ki se z obstoječim redom med koroškimi Slovenci in drugod ne strinjajo. Viden izraz za to, kako tako narodno »draginjo« spreminjajo v ideološko orožje, so stavki: »Mi vsi smo Slovenci. Razdirate. Proti slovenski instituciji demonstrirate ipd.«. V diskusiji po referatih bi skušali najprej določiti, kaj je nacionalnost v socialno-psUrološkem oziru, katero mesto ji pripada v socialnih bojih po širnem svetu in katero v naši koroški družbi. Po referatih o neprisilni (= nerepresivni) vzgoji in o tem, kako naše ustanove (domovi, gimnazija) nacionalno vzgajajo (glej program), bi v diskusijah primerjali teorijo in prakso, namen in dosežek te vzgoje in jo po možnosti ovrednotili. To je naš predlog; kakšen pa bo sestanek v resnici, bo odvisno od udeležencev. Zato predlagamo, da bi tudi ti že zdaj mobiliziral možganske celice in premislil.
Korokša dijaška zveza vidi velik pomen v srečanju zamejske mladine. Zato radi nadaljujemo z letošnjim 5. Zamejskim taborom že tradicionalna srečanja.
Spomnili se bomo dogajanj ob koroškem plebiscitu. Povezanost med mladino iz Trsta, Gorice in Koroške bomo še poglobili s sobotno večerno zabavo ter ob nedeljskem kulturnem programu.
SPORED SEMINARJA:
(Začetek v petek ob 10. uri)
1.	Nacionalnost in nacionalna zavest.
Referat.
2.	Problem vzgoje. Referat.
3.	Mladina in nacionalna vzgoja. Referat in diskusija.
4.	Ekonomsko izkoriščanje manjšine. Referat in razgovor.
5.	»50 let tolerance«.
SPORED ZAMEJSKEGA TABORA (začetek v soboto ob 18. uri):
1.	Pogledi na plebiscit
2.	Večerna zabava s plesom
3.	(V nedeljo) Sv. maša
4.	Zaključna prireditev
Prijave sprejema:	Miha Zablatnik,
Bilnjovs 2, 9072 Bilčovs/Ludmannsdorf.
Avtobusne zveze: (Celovec-Autobahrihof—Bilčovs); 11.10, 13.20, 17.30, 18.25.
Cena: 100.— šil. (seminar in tabor); 50.— šil. (samo Zam. tabor).
PRIDITE VSI NA ZAKLJUČNO PRIREDITEV ZAMEJSKEGA TABORA
V NEDELJO, 6. 9. 1970, OB 14,30 V FARNI DVORANI V ŠT. JAKOBU V ROŽU
ZIMA PRIDE!
Peči na olje vrata za garažo
pri RUTARJU v Dobili vesi
Podjunski trgovski center Bratje RUTAR & Co.
Dobrla ves - Eberndorf
NARODNI SVET KOROŠKIH SLOVENCEV vabi na
SPOMINSKO PRIREDITEV
ki bo 27. septembra 1970, ob 14.30 v Glasbenem domu v Celovcu Spomnili se bomo:
100 let slovenskih taborov na Koroškem 50 let plebiscita
25 let osvoboditve in konca druge svetovne vojne 15 let podpisa avstrijske državne pogodbe Sodelujejo: Folklome-glasbene skupine koroških Slovencev, gradiščanskih Hrvatov in primorskih Slovencev.
Konkurenca med naftovodi iz Marseillea in Trsta
Zmogljivost južnoevropskega naftovoda se bo potrojila
ton, medtem ko lahko v Trstu raztovarjajo le ladje z nosilnostjo do 70.000 ton. Razen tega opozarjajo odločilni krogi na dolgotrajni odobritveni postopek in na drage varnostne naprave, ki jih zahtevajo v Nemčiji.
»Dunajski naftovod« je že dograjen in te dni bo prišlo do prvih poskusov, in sicer z v'odo. Tem bo sledil prevoz petroleja, oziroma nafte, in sicer je ena ladja petroleja za Dunaj že na poti v Trst. Zmogljivost odcepa na Dunaj znaša okrog 4 milijone ton na leto. Število petrolejskih rezervoarjev v Dolini pri Trstu bodo povišali od 13 na 17; zmogljivost vsakega ho znašala 80.000 kub. m. Zdaj izravnavajo zemljišče za gradnjo 6 novih rezervoarjev po 77.000 kub. m. Računajo, da bi zmogljivost naftovoda TAL (Trst-Ingolstadt), ki znaša zdaj okrog 25 milijonov ton, dvignili na 54 milijonov. Tedaj bo zmogljivost dolinskih rezervoarjev povečana od 810.000 na milijon 130.000 kubičnih metrov.
Zmogljivost naftovoda od Lavere (pri ^farseillu) do Karlsruhe bodo sedaj 'potrojili. To je izjavil glasnik Družbe južnoevropskega naftovoda (SEPL) ob ogledu pristanišča v Marseillu. Razširitev cevovoda. bodo izvedli v dveh razdobjih. Najprej 'bodo položili med petrolejskim pristanom in Lyonom nov cevovod s premerom 65 centimetrov, ki bo prevzel preskrbo tamošnje čistilnice. Hkrati bodo prav tako do Lyona Položili drug cevovod s premerom 100 cm. Po 1971-72 'bodo obstajali tako med Marseillom in Lyonom trije cevovodi. Nato bodo podaljšali večji cevovod do Strasbourga in Karlsruha. V to razširitev bodo do 1973 investirali skupno okoli 900 mil. francoskih frankov.
Južnoevropski naftovod ima sedaj letno jmogljivost 35 mil. ton nafte, ki jo izkoriščajo do 85 odst. V letu 1969 so prepeljali P° tem cevovodu 30 mil. ton, od tega je doseglo gornjerensko čistilniško središče okoli Karlsruha približno polovico. Po razširitvi cevovoda bi lahko po 1. 1975 prepeljali let-
v SOSEDNI ITALIJI:
NOVA ZDRUŽENA POBUDA V SPODNJI FURLANIJI
Deželna ustanova za razvoj kmetijstva (ERSA) je odobrila lani program za uresničenje vrtnarskih in sadjarskih struktur, ki predvideva tudi zgraditev treh središč za zbiranje in prodajo sadja in po vrtnin v Spilimbergu, Vidmu in spodnji Furlaniji. Te dni so pri trgovinski zbornici v Vidmu ustanovili v ta namen sadjarsko in vrtnarsko zadrugo za spodnjo Furlanijo, ki bo unela svoj sedež v Fiumicellu. Medtem pa s° v Spilimbergu skoraj že dogradili omenjeno središče, za Videm pa so odobrili načrt središča. Za središče v spodnji Furlaniji bo dala znaten prispevek dežela.
Novi zadrugi se 'bodo priključila mala in velika kmečka posestva področja, ki so pokazala zadružniškega duha in pri lagodij i-yc>sti novim razmeram in potrebam zbiranja in prodaje zelenjave in sadja, kar je tudi v skladu s smernicami Evropskega skupnega tržišča.
POMIRITEV KONJUNKTURE
Zvezna vlada je naročila ministru Andro-Schu, naj črta iz tekočega proračuna eno juilijardo šilingov; 'ta milijarda naj bi sluzila kot rezerva in hkrati nekoliko pomirila konjunkturo, to se pravi, da se zvišani uohodki zadiraj,ega četrtletja ne bodo več ‘zdaili, ampak so namenjeni za naslednje Proračunsko leto.
, Prizadeti bodo v glavnem doprinos dr-zave k davku na mineralna olja (za grad-nJ° cest bo torej manj denarja na razpolaga) in zvišani dohodki železnic ter telefonske uprave.
Investicije v letu 1970 se 'bodo torej tanjšale in odvišna sredstva bodo prišteli ^slednjemu proračunu, ker pričakujejo za Prihodnje leto nazadovanje konjunkture.
»INTERKOZMOS 3«
T Sovjetski zvezi so izstrelili satelit »In-terkozmos 3«. Izdelali so ga na podlagi programa o sodelovanju med »socialističnimi« ržavami v raziskovanju in uporabi vesolj-^^ga prostora v miroljubne namene. V sa-gitu je češkoslovaška in sovjetska oprema, pjegov polet nadzoruje skupina sovjetskih 111 češkoslovaških strokovnjakov, meritve zemlji pa opravljajo znanstveni inštituti Češkoslovaške, Bolgarije, NDR in Poljske.
no 75 mil. ton in po 1980 do 100 mil. ton nafte.
Zakaj prednost naftovodu iz Marseille?
Hkrati preskrbujejo področje Karlsruha po naftovodu Trst—Ingolstadt. Čeprav ima ta cevovod do Ingolstadta še precej kapaci-tetnih rezerv, tako da bi bilo treba le še zgraditi bistveno krajšo povezavo med In-golstadtom in Karlsruhom, so dale petrolejske družbe prednost povečanju južnoevropskega naftovoda. Vzrok temu je dejstvo, da lahko v pristanu ob izlivu Rodana pristajajo supertankerji s tovorom do 260.000
Primerjalni podatki o tržaškem naftovodu
Odkar je stekel naftovod Trst-Ingolstadt pa do konca leta 1969 so petrolejske ladje pripeljale v Trst zanj vsega 34,020.492 ton surovega petroleja. Leta 1967 je bil dovoz 2,197.531 ton.
V prvih štirih mesecih 1970 je bilo dovo-ženega 5,720.637 ton petroleja (jan.—april 1969: 5,512.502).
Sedanja letna zmogljivost tržaškega naftovoda, katerega cev ima 1010 mm premera, znaša milijon ton, maksimalna zmogljivost pa bo dosežena s 54 milijonov ton na leto.
Položaj na lesnem trgu - prvo polletje 1970
Konjunktura na evropskem lesnem trgu je bila prvo polletje 1970 dobra. Preskrba s surovim lesom v Avstriji je bila prve mesece 1970 zelo težavna zaradi izredno snež-nate zime, ki je pretrgala dovoz surovega lesa. Posledice so bile dvigajoče cene za okrogli les in zmanjšana proizvodnja rezanega lesa kot lani. Začetek poletja pa se je stanje ustalilo. Lesni posestniki so se trudili, da bi zvišali ponudbo, žage so začele ponovno obratovati v polni meri in tako izpolnile vrzeli v ponudbi. V nasprotju z lanskim letom se je precej zboljšalo tuzemsko tržišče, medtem ko inozemska tržišča niso bila več tako prenapeta kot prejšnje leto. Na mirnem lesnem trgu so izginile izredno visoke cene; kaže, da se bodo ustalile
trenutne povprečne cene, tako pri okroglem kot tudi rezanem lesu.
Izvoz je temu primerno nižji kot lansko leto, prvih pet mesecev 1970 pa je še vselej višji kot v prejšnjih petih letih.
čeprav sta povpraševanje in ponudba trenutno izvrstni, se lastniki žag zavedajo nadvse tveganega položaja, ki je nastal zaradi visokih cen za okrogli les. Tako tuzemsko tržišče kot tudi tista inozemska tržišča, kamor izvažajo avstrijski izvozniki lesa, pa vlivajo upravičeno upanje, da tudi drugo polletje 1970 ne bo povzročilo bistvenega poslabšanja konjunkture za lesno trgovino. Zaloge okroglega in rezanega lesa so precej izpraznjene v celi srednji Evropi; bilo bi torej želeti, da bi se povečale.
RESNICA O RAKU
Rak v ustni votlini
V ustni votlini se rak lahko razvije kjerkoli, največkrat pa ga najdemo na jeziku, na nebnih lokih, na notranjem delu lica in na mandeljnih. Najpogostejši je na jeziku. Pojavlja se pogosteje pri moških v srednjih letih. Znamenja so odvisna od mesta, na katerem se je rak razvil, vsem skupna so pa tale:
—	razjeda, ki se ne celi, temveč se vztrajno veča in je lahko tudi boleča;
—	razjeda občasno krvavi in se lahko vname.
Kasneje dobi bolnik:
—težave pri požiranju in govoru ter
—	neprijeten zadah iz ust.
Te vrste raka zdravimo z obsevanjem, operacijo in z določenimi zdravili.
Rak na požiralniku
Rak na požiralniku je pretežno 'bolezen moških med 50 in 60 letom starosti. Pri ženskah je zelo redek. Te oblike raka je pri nas kar precej. Uspehi zdravljenja za sedaj žal še niso zadovoljivi, predvsem zaradi tega ne, ker večina bolnikov pride na zdravljenje, ko je bolezen že napredovala, oni sami pa so od bolezni že shujšani, slabokrvni in izčrpani. Res je, da se znamenja raka na požiralniku pokažejo razmeroma pozno, vendar je za zdravljenje še vedno čas, če bolnik pride takoj k zdravniku. Znamenja tega raka so:
—	težave ipri požiranju. Bolnik ima občutek, da grižljaj hrane na nekem mestu nekoliko zastane. Te težave so v začetku neizrazite .in nastopajo pri uživanju goste in
suhe hrane. Kasneje, ko rak vedno bolj utesnjuje svetlino požiralnika, pa nastopijo težave tudi pri požiranju tekoče hrane;
—	večkratno bljuvanje med jedjo ali pa močno slinjenje;
—	šele čez čas se pojavijo bolečine pod prsnico in znaki splošnega propadanja.
—	kasneje se pojavi suh kašelj, bolečine in občutek tujka v grlu.
Hripavost se stopnjuje tako, da bolnik slednjič docela izgubi glas.
Pljučni rak
Pljučni rak je druga najpogostejša vrsta raka pri moških. Najpogostejši je v starosti med 40. in 60. letom, in to predvsem pri kadilcih. Kljub nedvomnemu dokazu, da kajenje pospešuje raka na pljučih, številni kadilci ne bodo prenehali s kajenjem, prav tako pa bo veliko mladih ljudi pričelo kaditi. Zato in zaradi slabih uspehov zdravljenja, ker so pač prepozno iskali zdravniško pomoč, moramo poznati znamenja pljučnega raka. To so:
—	kašelj, v začetku suh in dražeč, in sicer ponoči ali proti jutru, običajno v postelji ali pri določeni legi telesa. Pri bolnikih, ki kašljajo zaradi kajenja ali drugih vzrokov, se spremeni narava kašlja. Kasneje postane kašelj moker, -tako da ima bolnik obilen izpljunek;
—	nejasne bolečine v prsih v zvezi s kašljem,
—	krvavkast izpljunek,
—	težka sapa,
—	večkratne vročine, podobno kot pri gripi.
ŽIVA BARVA VABI KUPCE
Ustrezno zavito blago gre znatno bolje v denar
Ko se gospodinja vrne s trga, zloži na kuhinjsko mizo reči, ki sicer nikakor niso odveč, vendar jih trenutno ne potrebuje. »Le čemu sem kupila vso to kramo?« zasuje sama sebe z očitki. Brž ko človek odpre torbico ali listnico, se spremeni v potrošnika, ki ga spremljajo nevidne Oči raziskovalcev trga in izvedencev za reklamo. Krivulje na njihovih grafikonih skrbno zapišejo vse, kar gospodinja kupi in razloži po mizi.
Skupina švicarskih, ameriških in francoskih strokovnjakov je podatke, izbrane po večletnem opazovanju, strnila v presenetljivo ugotovitev: glede nakupovalnih navad so si ženske povsod enake. Gospodinje v mnogih deželah 'brž kupijo še kak kilo-
gramček paradižnikov ali jabolk, če so v tesnih posodah drugi ob drugih. Ge bingljajo v mreži z velikimi zankami, gredo kljub višji- ceni hitreje v denar 'kakor prav tako lepi, cenejši plodovi, skromno razporejeni po predalih. »Pogled na veselo bingljajoče blago pričara človeku predstavo o osebni brezskrbnosti pa o sončnosti zrelega sadja,« pravijo psihologi, ki proučujejo človeka in trg.
Prav zato se skriva v pestrih omotih tako velik mik in 'čar. Rdeče-modri omoti gredo v denar skoraj, sedemkrat hitreje kakor na primer črno-ibeli. Marmelado v modrih kozarcih ljudje radi kupujejo, marmelado enake kakovosti v rumenih manj, za tisto v zelenih pa se komajda kdo zmeni.
Velike in razločne napise vsakdo takoj-opazi, majhne črke pa ljudje skorajda pre-zro, čeprav je cena blaga razmeroma ugodnejša. Preveč razkošni omoti vzbujajo nezaupanje. »Vse to moram seveda tudi plačati,« pravi skrbna in varčna gospodinja. Nezaupljiva je tudi do zavitkov s testeninami brez okenc, skozi katera se vidi blago. »Kdo ve, kakšna je vsebina,« pove gospodinja svoje dvome.
Raziskovalci še niso dognali, zakaj večino gospodinj vleče na desno. Blago, ki je na ogled na desnem koncu prodajne mize, se nasploh bolje prodaja kakor tisto na nasprotni strani. Poskuse so delali s tkaninami in z živili. Blago, namenjeno za razprodajo po znižani ceni, so prenesli z leve na-desno polovico mize: kupci so si ga raje ogledovali in se tudi (pogosteje odločali zanj.
Tudi nos nakupuje. V Ameriki- so pokazali ženskam pet parov nogavic enake barve, kakovosti in vzorca. Dva para so prej komaj zaznavno parfumirali. Rezultat: 92 odstotkov žensk je po skrbnem pregledu kupilo parfumirane nogavice. Skoraj, vse so kasneje utemeljile svojo odločitev z razliko v kakovosti, iki pa je v resnici ni bilo.
Važna je tudi svetloba. Mesarji so prodali skoraj za tretjino več prekajene slanine, če so jo osvetlili z rdečo in ne z bledo rumeno žarnico. Takšne in podobne raziskave so zanimive tudi drugače, ne le z reklamnega vidika. Če se skrbna gospodinja zaveda, kako lahko ji hipno čustvo odpre denarnico, bo vselej še enkrat preudarila in potrošila del prisluženega denarja samo tam, kjer se ji pamet ne oglaša s pomisleki.
Sredozemsko morje postaja mrtvo morje
Na zasedanju ob okrogli mizi v Ustici (Sicilija) o vprašanju zastrupljenja morskih in kopnih voda so ugotovili, da bo Sredozemlje čez 20 let postalo dobesedno mrtvo morje, to pomeni, da bodo do tedaj poginile vse ribe in druge morske živali, skratka vse, kar je živega. Zasedanja se je udeležil tudi prof. E. Rirardelli z zoološkega inštituta na tržaški univerzi. Učenjaki naglašajo, da je onesnaženje voda z gorivi, detergenti in vsakovrstno drugo nesnago zadobilo že kar patološki obseg. Sueški prekop in Giibraltarska ožina ne zadostujeta, da bi zastrupljeno vodo Sredozemlja lahko nadomestila s čisto, neokuženo. Prej ali slej bo torej poginilo sleherno živo bitje v tem morju, kar ne bo prizadelo seveda le evropskih obalnih dežel, ampak tudi azijske in afriške.
K tem ugotovitvam, ki gotovo niso pretirano alarmantne, naj pripomnimo, da je prišlo v Italiji v pogledu vprašanja onesnaženja voda — morskih, jezerskih in reških, do prave psihoze, četudi povsem upravičene. Morje ob genovski obali je tako zastrupljeno, da so ponekod prepovedali kopanje v njem, podobno velja za rimsko področje (Ostio), pa tudi za številne reke in deloma jezera. Na tisoče industrijskih obratov se vsak dan znebi tudi najbolj strupenih odpadkov v reko... Reka Tibera, v kateri je bilo v preteklosti vselej na tisoče kopalcev, je skoraj zapuščena, imenujejo jo »greznica pod milim nebom«. Na nekaterih odsekih je bilo kopanje prepovedano. A to je le nekaj primerov. Tudi na Tržaškem že nekaj let krožijo vesti, da je morje močno onesnaženo.
ŽIVLJENJSKI STROŠKI V FRANCIJI
Ritem naraščanja življenjskih stroškov v Franciji vedno bolj skrbi ne samo potrošnike, ampak tudi vlado. 'Po podatkih instituta za statistiko so se prejšnji mesec življenjski stroški povečali za nadaljnjih 0,5 odstotkov, v prvem polletju letos pa za 3 odstotke. Vlada je predvidela, da se 'bodo v vsem tem letu povečali za 4. Glede na sedanje gibanje cen je pričakovati, da bodo življenjski stroški poskočili za 6 odstotkov, kar ho porušilo vrsto planskih razmerij v programu ekonomsko-finančne ozdravitve po razvrednotenju franka.
V .zadnjem času so se Občutno povečale cene in tarife v življenjsko pomembnih vejah. Električna energija se je podražila za
3.5,	plin za 5, železniški potniški promet za
4.5,	prevoz blaga za 9, cestni promet za več kot 5 in starine za 6 do 15 odstotkov. Občutno so se dvignile tudi cene nekaterim živilom ter industrijskim izdelkom, zdaj: pa napovedujejo tudi precejšnjo podražitev kruha.
»Zlati« Heintje:
Kako dolgo še?
Nekateri okamenijo, ko ga slišijo. Spremenijo se v eno samo uiho, ker obožujejo njegovo petje. Je ipa tudi nekaj takih, ki jim gre fant presneto na živce. Zdi se jim preveč osladen ...
Fant se je pridrl na svet pred štirinajstimi leti v mestecu Bleijerheide na Nizozemskem. Zelo zgodaj je začel peti. Ker ima zares izreden glas, so ga kmalu odkrili lovci na talente. Odpeljali so ga v sosednjo Nemčijo, kjer se povečini še sedaj zadržuje. Tam je njegovo ime zdaj skorajda legenda.
V svoji kratki karieri je posnel 3 filme in številne plošče, od katerih jih je kar 27 zlatih, ena, tista s .popevko Mama, pa celo (platinasta. To pomeni, da je doslej prodal več kot trideset milijonov plošč; s tem se lahko pohvalijo zelo zelo redki pevci. Eden od njegovih največjih uspehov je bil nastop v zadnji oddaji Zlati strel, kjer ga je po malih zaslonih slišalo in videlo nič manj kot 50 milijonov ljudi.
Doris Day:
ENA IZMED
Doris Day ima še vedno ogromno oboževalcev v ZDA! In to dokazuje, da imajo Američani še vedno raje »gospodinjski« tip ženske, bitje, ki ve, kdaj se lahko zaljubi za zmerom in to tudi vedno ob pravem času stori, damo, prepolno čednosti (ne pije in ne kadi) in če je le mogoče tudi umetniško nadarjeno (lepo naj poje in tudi pleše). Na-
»NA KLANCU« ŽE POSNET
Režiser To j ko Duletič je v zelo kratkem času — v 32 dneh — posnel celovečerni barvni film »Na klancu«. Zdaj si ogleduje posneti material, ki je izreden, še posebno impresivna je fotografija, in že načrtuje premiero, ki bo v Ljubljani. Film je posnet po Cankarjevemu romanu.
NAGRAJEN ODGOVOR
»Kam ženska ne more brez spremstva?" se je glasilo nagradno vprašanje, ki ga je objavil neki angleški ženski list. Prvo nagrado je dobil odgovor: »K poroki”.
Heintje poskuša sedaj s svojimi ploščami prodreti na tržišče Velike Britanije. V ta namen je pred kratkim posnel ploščo v angleščini. Naslovna popevka se imenuje I’m Your Little Boy (Jaz sem tvoj mali deček). če bi mu uspelo doseči v Veliki Britaniji takšno popularnost, kot jo uživa v Zah. Nemčiji, bi ga razširjenih rok sprejeli tudi v Ameriki. In potem bi lahko seveda svoji gigantski zbirki mark dodal še marsikateri funt in dolar.
Tisti, ki skrbijo za njegovo kariero, se dobro zavedajo, da je treba pohiteti. Fant bo kmalu spremenil glas, ali kakor temu tudi rečemo, mutiral bo. Kdo ve, kakšen bo njegov moški glas. Izredno redki so »fenomenalni« otroci, ki imajo uspeh tudi pozneje, ko odrastejo. Ko pridejo v obdobje pubertete, po navadi utonejo v pozabo in danes tako popularni Heintje skoraj gotovo ne bo izjema. Torej še malo, pa ...
REDKIH ...
tanko takšna je bila in je še vedno Doris Day. Igralka in pevka ima danes 46 let, še vedno veselo in z vso dušo prepeva, je milijonarka in ima na ameriški televiziji svoj show, Doris Day Show, v katerem je prav takšna, kakršna je bila svoje dni na filmu. Doris nikoli ni dobila oscarja, toda njeni filmi so prinesli producentom vedno največ denarja. Svet je na primer za njen film Jumbo .potrošil devet milijard in pol dolarjev, sedem milijard za Šepetanje na blazini itd. Doris je bila poročena trikrat: prvič z nek,im trombonistom, drugič s saksofonistom in tretjič s Terryjem Mekherom, ki jo je vpeljal v filmski svet in ji dal okusiti slavo (umrl je pred dvema letoma).
V RIMU PODELJENE ITALIJANSKE NAGRADE ZA FILM
Režiserja Luchina Viscontija in igralca Nina Manfredi ja ter Paolo Pitagora so proglasili za najizrazitejše ustvarjalce italijanskega filma v sezoni 1969/70. Nagrajeni so bili s »srebrnim trakom«, ki velja
za najuglednejše filmsko priznanje v Italiji. Italijanski filmski kritiki so nagrado podelili z veliko večino glasov, pri tem pa so morali odpasti imena kot Federico Fellini, Sophia Loren in Marcello Mastroiani. Vis-conti je dobil »srebrni trak« za film Somrak bogov, v katerem je dobil priznanje za najboljšo stransko vlogo igralec Umber-to Orsini. Paola Pitagora in Nino Manfredi pa sta bila proglašena za najboljša igralca v filmih »Nič ni vedel o njej« in »V letu gospodarjev«. Nagrado za najboljšo stransko vlogo pa je z Orsini jem delil »klovn Fanfula« z vlogo v Fellinijevem »Satirikonu«, ki je prav tako prišel v ožji izbor za nagrade. Priznanje za najboljšo žensko stransko vlogo letos ni bilo (podeljeno. Za najboljši tuji film je bil proglašen ameriški »Polnočni kavboj« režiserja Johna Schlesingerja.
Glasba ni glasba
ITALIJANSKI ŠKOFJE SO
PREPOVEDALI »BEATOVE MAŠE«
Pred nedavnim je italijanska konferenca škofov prepovedala, kot jih je sama imenovala, »Beatove in Yeah-yeah maše«. Razposlala je na vse škofije, da pri mašah ne smejo uporabljati instrumentov, ki imajo ,»profan t. j. svetski značaj«; tem glasbilom prištevajo italijanski škofje kitaro, mehe (akordeon) in vse vrste tolkal, bobne in pd., ki jih v cerkvi ne smejo na noben način uporabljati pri bogoslužju. Dobesedno so zapisali, da »ne smemo pasti v ekstatičen ritem in v ropotajoči snobizem«. Pod pretvezo', da bi mladini približali liturgijo in mašo je baje prišlo do »neštetih zlorab«. Petje naj bi dovedlo »do molitve, ne pa jo onemogočalo«. Italijanski škofje pa poleg tega odklanjajo tudi vse vrste igrskih prireditev, ki nimajo z sveto daritvijo nikakršne zveze«.
S tem odlokom je škofijska konferenca zavrnila vsa obnavljanja v cerkveni glasbi. Pomisliti pa moramo, da so npr. tudi orgle bile nekoč posvetni instrument, piščali pa sploh. Znano je, da so v Italiji prepovedane tudi Mozartove in Brucknerjeve maše. So škofje pomislili na besedo sv. Pavla, ki je rekel: Kdor poje, dvakrat moli...?
Štampej
BODITE ČLANI IN PODPIRAJTE SLOVENSKI FILMSKI KLUB
Zvezde na vrvici
PEVCI IN DENAR
Na italijanski strani Jadrana je sezona na višku in tam se uprave hotelov kar pulijo za trenutno najbolj popularne pevce zabavne glasbe.
Adriano Celentano odločno odbija vse ponudbe, čeprav bi v enem večeru lahko zaslužil 3,000.000 lir. Cene ostalih pevcev pa so take:
Mina in Morandi 2,000.000 lir, Ranieri
1.800.000,	Iva Zanicchi in Claudio Villa
800.000,	Ana Identici, Tessuto in Dik Dik
500.000,	Lucio Batisti 1,500.000, Sergio En-drigo pa le 700.000 lir.
Toliko dobijo pevci za en sam večer, zapojejo pa le osem do deset pesmi.
•	član Beatlesov Paul McCartney je prosil filmskega producenta Mickieja Mosta, da bi mu priskrbel vlogo v filmu.
•	FRED ERIČ ROSSIF, znan po pozornosti vrednih filmih Oktobrska revolucija in Umreti v Madridu, namerava inscenirati svoj prvi igrani film. Naslov: Tako daleč kot ljubezen. Za glavni vlogi je izbral Mi-chela Duichaussoya in Francine Racette.
•	PRVA LJUBEZEN je naslov umetniškega filma, ki so ga pričeli snemati v Ma-karski v koprodukciji Kosov-filma in Filmskih novosti. Faruk Begoli in Vesna Malo-hodžič sta glavna igralca, v filmu pa se bo pojavil tudi Miodrag Petrovič-čkalja. Režiser in scenarist je Zoran čalič.
•	ANOUK AIMEE, očarljiva, senzualna in inteligentna francoska filmska igralka, se je v Londonu poročila z angleškim filmskim igralcem Albertom Finneyem.
•	Včasih zelo (popularen P. J. Proby in P. P. Arnold (bosta igrala oziroma pela glavni vlogi v »rock operi« Othello, za katero je napisal glasbo Jack Good.
•	Mednarodni festival zabavne glasbe v Splitu. — Z velikim žarometom v pristanišču in s parado je bil v Splitu jubilejni 10. mednarodni FESTIVAL zabavne glasbe »SPLIT 70«. V štirih dneh je na festivalu nastopilo 25 tujih in (več domačih pevcev. Med tujimi gosti je vzbudil največje zanimanje nastop italijanskega popevkarja Sergia Endriga.
VValter Scott — Vladimir Levstik:
Ivanhoe
25
Ostanite tolpi drznežev vedno za petami in pazite nanje, zakaj čast nam veleva, da jih kaznujemo, tudi, ako dospejo v grad, preden skličemo svojo moč; sredstva moramo najti. Zasledujte jih bistro in pošljite tovariša, kateri je najbolj urnih nog, da sporoči novico tamkajšnjim svobodnjakom.«
Obljubili so mu slepo pokorščino in jadrno odrinili vsak po svojem opravku. Glavar in njegova tovariša, ki sta ga zdaj ogledovala z velikim spoštovanjem in tudi nekakšnim strahom, so nato krenili proti cop-manhurstski kapelici.
Ko so dospeli na ravnico, ki se je širila v mesečini, in zagledal pred seboj častitljivo, razpadajočo kapelico in surovo puščavniško kočo, ki se je zdela tako pripravna za bo-igoljubno in spokorno življenje, je šepnil Wamba Gurthu: »Ako je to bivališče razbojnika, se pač vidi, kako resničen je star pregovor: ,Čim bliže cerkve, tem dalj od Boga’. — In tako mi butice,« je dodal, »prav se mi zdi, da sem uganil. Le poslušaj, kak vražji sanktus ( = svet, cerkvena pesem) pojo v tej samoti!«
In res sta prepevala puščavnik in njegov gost z vso silo svojih mogočnih pljuč staro pivsko pesem. Njen pripevek se je glasil takole:
»Daj, daj, podaj mi rjavi vrč, brate moj, brate moj.
Daj, daj, podaj mi rjavi vrč — hoj, pravi ptič spozna se pri pijači! Daj, daj, podaj mi rjavi vrč!«
»Nu,« je rekel Wam‘ba, ki je nekajkrat sam pritegnil, da bi ojačil zbor, »saj ne pojeta slabo. A kdo za Boga bi mislil, da začuje iz puščavniške celice sredi noči tako veselo pesem!«
»Jaz, na mojo vero,« je dejal Gurth, »zakaj veseli svečenik copmanhurstski je znana osebnost; polovico vse srnjadi, ki izgine v tem lovišču, pobije on. Pravijo, da ga je gozdar zatožil predstojniku in da ga mislijo razmenišiti in spoditi, če se ne poboljša.«
Med tem pogovorom je LocksIeyevo glasno in vztrajno trkanje končno zmotilo samotarja in njegovega gosta. »Tako mi molka, je rekel puščavnik, prestavši sredi najlepšega gostolenja, »gostje prihajajo, ki so še bolj pozni od tebe. Za nič na svetu ne maram, da bi naju našli pri tej zabavni pobožnosti. Vsakdo ima svoje sovražnike, dobri moj gospod lenuh, in ne manjka se zlobnežev, ki bi naredili iz krepčila, s katerim sem gostil trudnega popotnika, bogve kakšno pijanstvo in razuzdanstvo, akorav-no so take grehote docela tuje mojemu stanu in mojemu značaju.«
»Podli obrekljivci!« je odvrnil vitez; »res žal mi je, da jih ne morem kaznovati. A prav imaš* sveti mož, vsak človek ima svoje sovražnike in tudi jaz poznam v tej. deželi ljudi, s katerimi bi rajši govoril skozi rešetko svojega šlema nego z odkrito glavo.«
»Tedaj natakni svoj železni lonec, kakor hitro ga moreš, prijatelj lenuh,« je rekel samotar; »jaz pa hočem pospraviti najine kositrne vrče. Dobrote, ki so bile v njih mi nekam čudno rojijo po glavi, in bogme, nič kaj trdnega se ne čutim na nogah. Da za-glušiva ropot, mi pomagaj peti, kakor boš slišal mene; besede naj te ne skrb e — saj jih še jaz komaj pomnim.«
To rekši je zagnal grmeč De profundis clamavi (Iz globin sem klical; cerkvena pesem), med katerim je odstranil sledi popivanja; vitez se je tačas napravljal, smejoč se od srca .in pomagaj e gostitelju peti, kolikor mu je dopuščala veselost.
»Kakšne vražje svitanice imaš ob tej uri?« je rekel glas pred vrati,
»Bog vam odpusti, gospod (popotnik!« je odvrnil samotar, kateremu sta njegov lastni ropot in menda tudi zaužita pijača branila spoznati tovarišev glas. »Pojdite v imenu Božjem in svetega Dunstana svojo pot in ne motite molitev mojih in mojega pobožnega brata.«
»Odpri Locksleyu, prismojeni pop!« je zaklical svobodnjak pred vrati.
»Nič hudega ni,« je rekel puščavnik svojemu tovarišu; »vse je v redu.«
»A kdo je ta človek?« je vprašal črni vitez; »zame je važno, da vem.«
»Kdo?« je ponovil samotar; »saj pravim, da je prijatelj.«
»Kakšen prijatelj?« je odvrnil vitez. »Lahko da je tvoj prijatelj, moj pa ne.«
»Kakšen prijatelj?« je rekel puščavnik; »to ti je vprašanje, ki ga je laže zadati nego odgovoriti nanj. Kakšen prijatelj? I nu, pravkar sem se spomnil: to je tisti vrli gozdar, o katerem sem ti pripovedoval«.
»Vrl gozdar, kakor si ti pobožen menih,« je odvrnil vitez, »o tem ni dvoma. A daj, odpahni mu vrata, preden jih vrže s tečajev.«
Psa, ki sta v začetku motnje strahovito lajala, sta v tem menda spoznala glas moža, ki je čakal zunaj, zakaj njiju vedenje se je povsem 'izpremenilo in jela sta cviliti in praskati po vratih, kakor bi prosila gospodarja, naj mu odpre. Puščavnik je naglo odpahnil duri ter spustil Locksleya in njegove spremljevalce v kolibo.
»Oho, puščavnik,« je vprašal svobodnjak, ko je zagledal viteza, »kakšnega veselega tovariša imaš pri sebi?«
»To je brat našega reda,« se je odrezal menih, stresaje glavo; »vso noč sva opravljala molitve.«
»Meni se pa vidi menih vojskujoče cerkve,« je odvrnil Locksley; »saj zdaj je dosti takih na nogah. Prišel sem ti povedat, da moraš odložiti molek in prijeti za gorjačo; potrebovali bomo svojih veselih bratov vse
do zadnjega, pa naj 'bodo svečeniki ali navadni ljudje. — Ali,« je dodal, potegnivŠi ga nekoliko v stran, »mar si zblaznel, da sprejmeš pod svojo streho viteza, ki ga ne poznaš? Ali si pozabil naše zapovedi?«
»Ki ga ne poznam?« se je drzno uprl menih. »Poznam ga kakor prosjak svojo malho.«
»Nu kako mu je ime?« je vprašal Locksley.
(»Ime mu je sir Antihony of Scrablestone,« je dejal samotar; »kakor da bi mogel piti s človekom, ki ne vem njegovega imena!«
»Menih, menih,« je rekel lovec, »pil si več, nego je bilo potreba, in bojim se, da si tudi preveč gobezdal.«
.»Dobri svobodnjak,« se je oglasil vitez in stopil k njima, »ne srdi se na mojega veselega gostitelja. Izkazal mi je le gostoljubje, ki sem ga hotel izsiliti.«
»Ti, pa izsiliti!« se je razkoračil menih-
»Počakaj, da zamenjam to svojo haljo z zelenim jopičem; ali odbije moja gorjača na tvoji bulici polnoči, ali pa nisem ne pravi -menih ne dober lovec.«
Tako govoreč je vrgel kuto s sebe in se pokazal vitezu v tesnih dokolenkah in telovniku iz črnega usnja, preko katerega je brzo nadel zelen jopič in hlače enake barve-»Prosim te, zadrgni mi jermenčke,« je rekel Wamhu; »čašo sekta dobiš za trud.«
»Za sekt hvala lepa,« je dejal Wambaj »če je le prav, da ti jromagam, ko se leviš iz svetega puščavnika v grešnega pogozdil jaka.«
»Nič se ne boj,« je rekel samotar, »grehov zelenega jopiča se izpovem svoji sivi meniški halji, pa bo vse v najlepšem redu-«
»Amen!« je pritrdil burkač. »Gladko suk-no se izpove vrečevinasti rizi, ki naj pr* tej priliki odveže tudi mojo pisano kami' žolo.«
Tako govoreč je pomagal menihu zadrg' niti brezštevilne jermenčke, s katerimi s0 takrat spenjali hlače in telovnik.
Med tem opravkom je Locksley odvel viteza nekoliko v kraj in ga nagovoril ta-
DANILO GORINŠEK:
Objestni jež
Noč je zavila hosto v črn pajčolan. Nikjer ni bilo slišati niti glasu, ko da je daleč naokoli vse pomrlo in ni -nikjer nobenega živega bitja. Le majhen, plitev potoček je srebrno žuborel svojo skrivnostno pesmi-v gluho noč. V njegovi bližini se je potikal čemeren jež. Bil je jezen in je poti-hem godrnjal zaradi martinčka, ki si ga je nil izbezal izpod nekega kamna, pa mu je kil pred nosom popihal — nesnaga grda! Samo rep mu je pogoltnil, pa martinček se Požvižga nanj, saj mu v kratkem zrase na novo!
Tedaj se je jež hipoma ustavil. Nekje v daljavi je bila zalajala lisica. Nato je nekaj zabrundal v svoj smrček in nadaljeval svojo pot. Tud-i potoček je bil slišal, kako je 'ajala lisica. Hotel je posvariti ježa in mu Je hitro zažuiborel:
»Ježek, hitro v skrivališče, plena si lisica išče k
, Ježku pa ni bilo mar za to svarilo in se Je v svoji objestnosti še porogal zaskrbljeno žuborečemu potočku:
»Mar je meni za lisice, ježek zleze pod bodice!«
Spet je zavijala lisica, tokrat že čisto v bližini. Spet je prisluhnil in spet se je prezirljivo namrdnil ter jo mahnil dalje po
Mi smo dovolj močni, da lahko prenašajo nesreče drugih. (La Rochefoucauld)
•
Proti narodnemu gibanju s silo nič ne opraviš. Zlasti Italija se ne more boriti proti narodni ideji. (Italijanski zunanji mini-ster marchese di San Giuliano v juliju 1914) #
Biti dober je več kot biti srečen. (Evripi-
des)
'gozdu, ko da je lisica mogoče polž, ki uja-'me ježa o svetem Nikoli... Potoček ga je sPet posvaril, tokrat še bolj proseče:
»Kar sem rekel, ne pozabi, sicer te lisica zgrabi!«
Ježa pa je še vedno držala trmasta objestnost. Zdaj že kar nejevoljen, je ostro zabrusil potočku:
»Kaj sitnariš le tako, zase brigaj se samb!«
Lisičje lajanje je bilo slišati vedno bliže. Jež pa je počasi drsel skoz hosto, objestno in trmasto in se je delal, k-o da sploh ni bil slišal žuborečega potočka. Le-temu je bilo •žal ježka. In tako ga je bistri in čisti potoček posvaril 'poslednjič:
»Če ne ubogaš me takoj, konec bo ta hip z teboj!«
Jež se je ravno pripravljal, da bi spet kaj zabrusil potočku, kar se je znašla pred njim lisica. Brž je zlezel pod bodice. A li-
Pastirček
Janezek je doma v vasici pod zeleno goro Zaplato. Tu preživlja svojo srečno mladost. Ker že hodi v šolo in postaja vsak dan večji, ima seveda že svoje dolžnosti. Saj bi se mu vsi smejali, če bi v delavni kmečki družini samo za mizo sedel, naloge pisal, lepe povesti bral in se z domačim kužkom okoli hiše podil. Naši kmečki otroci znajo že zgodaj prijeti za delo in pomagati. Tudi male otroške roke lahko marsikaj ponaredb. Samo tako je 'prav.
Naš Janezek je že nekaj let pastir. Tako hudo se mu sicer ne godi, kakor se je godilo našim pastirjem v preteklih časih. Navsezgodaj so že morali gnati živino, pa naj je še tako deževalo. Najprej -paša, potem šele šola. Janezek pase svoje, to se pravi, domače kravice in teličke šele popoldne. In pomislite, na pašo nič več ne hodi za kravami, ampak jezdi na osličku.
Letošnje počitnice se je namreč našemu fantiču nasmehnila prav posebna sreča. Saj se mu večkrat, samo da Janezek tega ne ve. Prijazen družinski prijatelj je podaril Janezku oslička za zmeraj, čisto za zmeraj. Zdaj ima osliček, Rigo mu pravijo, svoj poseben prostor v hlevu, Janezek skrbi prav posebno zanj.
Ko ga je prvič zajezdil, ga je nevzgojeni osliček vrgel na tla. Se isti večer mu je odpustil, čeprav je na glavi nosil buško. Nič zato! Oslička bo treba naučiti lepega vedenja.
sica je bila bolj premetena od njega. Za bežen hipec je premišljevala, kako bi prišla ježku do živega, nato pa je začela bezati bodeči klobčič s prednjimi tacami proti potočku...
Zdaj je objestnega ježka bliskoma prešinilo, kako prav je imel pošteni potoček, ko mu je zažuborel poslednje svarilo:
»Če ne ubogaš me takoj, konec bo ta hip s teboj!«
Toda po toči je prepozno zvoniti! Lisica je bila ubogega ježka že pribežala do potočka. Poiskala je v -njem tisti kraj, kjer je bil najbolj plitev. Tam je lisica — preme-tenka zvalila ježka v vodo-. Klobčič se je razvil, ježek je zlezel izpod bodic in že je po njem — šavsnila lisica.
in osliček
Zdaj je drugače vse v redu, le Janezkove krave in telički ne marajo oslička za svojega pašnega tovariša. Kdo bo zmagal, ali pastirček na osličku ali domača živina, se bo videlo v bližnji prihodnosti.
Darina Konc
Moder odgovor
Da so lisice zvitorepke, to veste; da kradejo kokoši in petelinčke, tudi to je njihova prastara navada. Zajčki v gozdu lisici uidejo, naše domače kokoške se ji pa včasih še nastavijo.
Tudi sosedova cverklica je b-ila ena takih •neumnih kokoši. Ko se je lisica proti večeru prikradla na dvorišče, se je še vedno potikala tam okoli, namesto da bi bila z drugimi vred že v kokošnjaku. In seveda — lisica jo je zgrabila -in odšla -z njo.
Preden je nato družina odšla spat, je rekla modra mama štiriletnemu Mihcu:
»Vidiš, Mihec, takole se godi neposlušnim živalcam in neubogljivim otrokom. Neubogljive putke nam ukrade lisica, neubogljive otroke pa tepe nadloga.« Mihec maminega nauka ni pra vrazumel, zato je modro pripomnil:
»Mama, saj je vseeno; če ne bi cverglice požrla lisica, bi jo pa mi pojedli.«
kole: »Ne tajite, gospod vitez — vi ste tisti, ki Je drugi dan turnirja v Ashbyju dobil Angležem zmago nad tujci.«
»In kaj potem, če ste uganili, vrli strehe"'5 je vprašal vitez.
, »Tedaj bi vas smatral za prijatelja šib-Kej«e stranke,« je odvrnil svobodnjak.
»1 akšna je vsaj dolžnost pravega viteza,« je odvrnil črni junak; »ne želim si, da bi SlOel kdorkoli drugače misliti o -meni.«
»Da ustrežete mojemu namenu,« je do-ti svobodnjak, »bi morali biti ne samo ober vitez, ampak tudi dober Anglež; za-kaj to, kar ti imam povedati, se tiče sicer o Iznos ti vsakega poštenjaka, prav posebno Pa še tistega, ki je jx> rodu pravi Anglež.«
, f^e- najdete ga človeka,« je odvrnil vitez, 1 bi mu bili Anglija in življenje vsakega 'posameznega Angleža dražji nego meni.«
"To bi kaj rad verjel,« je rekel gozdnik, »zakaj nikoli še ni bila ta dežela tolikanj T^trebna pomoči vseh, ki jo ljubijo. Poslu-Saj 'me in odkrijem ti podjetje, pri katerem nabereš slave, a ko si res to, kar se * lsv' Tolpa lopovov, preoblečenih za pošte-PJse ljudi, nego so oni, je zgrabila pleme-^itega Angleža Cedrica Sasa, njegovo varo-p'nko in njegovega prijatelja Atfielstana ^oningsburškega in jih spravila v grad orquilstone, ki stoji prav v teh lesovih. aj?t dobrega viteza in Angleža te vprašam, nam hočeš pomagati, da jih otmemo?« v 5Pbljuba mi veli, da to storim,« je od-j.rnil v'itez; »a rad bi vedel, -kd-o ste vi, ki cete zanje moje -pomoči?«
^z,« je odgovoril svobodnjak, »sem člo v brez imena; sem pa tudi prijatelj svoje ezele in vseh, ki so njen-i prijatelji. S tem j'°J,asnilom se morate zdaj zadovoljiti, -tem ° P ker sami želite ostati neznani. Verje-.* e Pa- da je moja beseda, kadar jo zasta-lrn’ prav tako nedotakljiva, kakor če bi nosil zlate ostroge.«
■ "Kad ti verjamem,« je rekel vitez; »va-l^n sem razbirati človeške obra-ze in tvoj 1 priča o poštenosti -in odločnosti. Zato te n°čem stiskati z nadaljnjimi vprašanji, am-
pak ti pomorem, da osvobodiš zatirane jetnike; upam, da se ločiva potem boljša znanca in zadovoljna drug z drugim.«
»Tako?« je rekel Wamba Gurthu — zakaj -menih se je vtem napravil in burkač je prišel v drugi konec kolibe ter slišal zaključek razgovora. »Novega zaveznika smo dobili? Nadejam se, da bo vitezova hrabrost čistejšega kova od samotarjeve vere ali svobodnjakovega -poštenja; zakaj ta Locksley se -mi zdi rojen lovski tat, svetnik pa je podoben razposajenemu hinavcu.«
»Miruj že, Wamba,« je dejal Gurth; »lahko da je vse tako, kakor misliš; a če bi prišel sam rogati peklenšček in bi mi ponudil svojo pomoč, da vrnem Cedricu in lady Roweni svobodo — kdo ve, ali je moč moje vere tolikšna, da bi odklonil hudobčevo ponudbo -in ga zapodil«
Menih je bil zdaj preoblečen v svobodnjaka z mečem in ščitom, lokom in tulom in težko sulico preko rame. Tak je stopil na čelo ostalih iz kolibe; skrbno je zaklenil vrata in položil ključ pod prag.
»Ali si za rabo, menih,« je vprašal Locksley, »ali ti rjavi vrč še vedno razsaja po glavi?«
»Baš toliko, kolikor zaleže požirek iz studenca svetega Dunstana,« je odvrnil svečenik; »nekaj mi še brni -po možganih in noge še niso prav trdne, a takoj boste videli, kako naglo mine oboje.«
To rekši je stopil h kameni-ti kotanji, kjer so- plesali v luninem svitu mehurčki curljajoče vode, in skrnil tako globoko, kakor bi hotel izpiti studenec.
»Ali si že kdaj pogoltnil toliko vode na mah, sveti menih copmanhurstski?« je rekel črni vitez?
»Nikoli več, odkar se je posušil moj vinski sod in iztočil pijačo skozi prepovedano odprtino,« je odvrnil menih, »t-ak-o da je bil dar mojega zaščitnika edino pitje, ki mi je ostalo.«
Nat-o je pomočil roke in glavo v studenec ter splaknil z njih vse sledove nočnega popivanja.
Tako iztreznjen in osvežen, je veseli svečenik s tremi prsti zavihtel svojo težko sulico okoli glave, kakor bi se igral s trs ti ko. »Kje so tisti razbojniki,« je zavpil, »ki ugrabljajo dekleta zoper njihovo voljo? Pri tej priči naj me vzame vrag, ako jih ne uženem dvanajst na en mah.«
»Mar kolneš, sveti menih?« je rekel črni vitez.
»Ne pitaj- me z menihom,« se je odrezal preoblečeni svečenik; »pop sem le tedaj, kadar čutim kuto na hrbtu, tako mi svetega Jurija in njegovega zmaja! Kadar sem pa v zelenem jopiču, hočem piti, kleti in hoditi za deklinami kakor le kdo izmed veselih lovcev v zapadnem okraju.«
»Stopi, jezični pop, -in drži jezik za zobmi,« je rekel Locksley; »glasan si kakor cel samos-tan na sveti večer, kadar leže oče opat k počitku. Tudi vi se podvizajte, gospodje, ne tratite časa z besedovanjem. Stopimo, pravim, da zberemo svojo bojno moč; še tako ne bo prevelika, če bo treba naskočiti grad Reginalda Front de Boeufa.«
»Kaj!« se je zavzel črni vitez. »Reginald Front de Boeuf je tisti, ki ustavlja kraljeve vazale na kraljevski cesti? — Mar je postal razbojnik in zatiralec?«
»Zatiralec je bil vedno,« je rekel Locks-ley.
»In kar se tiče razbojnika,« je dejal svečenik, »kdo ve, ali je sploh kdaj odtehtal le polovico poštenja prenekaterega rokovnjača, k-i ga poznam.«
»D viza j- se, menih, in molči,« je velel svobodnjak; »rajši nam kaži pot na zbirališče, ne pa da čenčaš o tistem, kar 'bi spodoben in previden človek zamolčal.«
ENAINDVAJSETO POGLAVJE
Oboroženci, ki so zajeli Cedrica in njegovo družbo, so med temi pripravami naglo hiteli s svojimi jetniki proti kraju, kjer so jih hoteli zapreti. Toda noč se je spuščala brzo in -zdelo se je, da gozdne steze napadalcem niso Ibaš dobro znane. Bilo je več
Ob Žetal
Na njivi pšenica zori, zlato se čez polje razliva, nad njim pa škrjanček žgoli.
Čez hribe se zarja smehlja, spoštljivo se kmetič odkriva naj lepši cvetlici polja.
Pozdravlja jo cvetje livad, čez trate po poti hitijo po zemlji bogastvo in sad.
Razlega se pesem žanjic in srpi se v soncu blestijo pšenici, kraljici cvetlic.
Nebo blagoslavlja njen klas, stvarjenja prečudežno delo, oltarjem za hostijo belo. — Pšenica, ti polja si kras!
Limbarski
Zrele in vesele
Kar na hitro. — Star fant se je naenkrat poročil. Vse, ki so ga poznali, je presenetilo. Spraševali so -ga: »Daj, no, povej, kako se je to zgodilo!« »Kako? Takole,« je odgovoril. »Pred mescem dni sem bil povabljen na -ples in sem moral plesati z nekim dekletom. Ker nisem znal plesati, sva kmalu jenjala in se začela pogovarjati. Čez pet minut nisem vedel več, kaj bi ji rekel, pa sem jo vprašal, če me poroči!«
Zob za zob. Neka Angležinja, ki ne more čutiti živalske kože, sreča Francozinjo in ji seže v roko. Ko pa začuti, da ima Francozinja na roki usnjeno rokavico, hitro izmakne roko in vzklikne: »Joj, strahota! Živalska koža!« — »Pa vi, kakšne rokavice nosite?« vpraša Francozinja. — »Iz naravne svile.« — »Joj!« vzklikne Francozinja, »čreva -gliste!«
»Popolno« delo. — Na neki ženski kliniki v Nemčiji ima mlad medicin ec prvič opravka is porodom. Ko ne ve več kod ne kam, pokliče profesorja zdravilstva, ki si ogleda njegovo delo in pravi: »Lepo, gospod kandidat. Otrok je mrtev, -mati umira, zdaj ubijte še babico, da bo delo popolno’... «
dolgilh zamud; enkrat ali dvakrat so se morali vrniti, da so našli zaželeno smer. Poletno jutro je zasijalo nad njimi, preden so z vso gotovostjo vedeli, da so na pravi poti. A z dnevom je prišlo tudi zaupanje in četa se je naglo pomikala naprej. Pri tem je nastal med- poveljnikoma -banditov takle razgovor:
'»Ča-s 'bo, da se ločiš od nas, sir Maurice,« je rekel templjar de Bracyj-u, »in se pripraviš na drugi del svojega načrta. Saj veš, da ti je zdaj igrati viteškega rešitelja.«
»Premislil sem se,« je odvrnil de Bracy; »ne zapustim te, dokler ni plen varno spravljen na Front de Boeufovem gradu. Tam hočem stopiti pred l-ady Roweno v svoji pravi -podobi in nadejam se, da mi odpusti nasilje, ki sem -ga zakrivil v svoji nepremagljivi strasti.«
»Im kaj je vzrok, da si -izpremenil svoj načrt, de Bracy?« je vprašal templjarski vitez.
»To tebi nič mar,« je dejal tovariš.
»Nadejam se, gospod vitez,« je rekel templjar, da ti izprememba ne -izvira iz sumnje o poštenosti mojih namenov, kakršno ti je skušal vdahniti Waldemar Fit-zurse?«
»Vsak misli, kar hoče,« je odvrnil de Bracy; »pravijo, da se zlodej smeje, kadar okrade tat tatu; in znano je, da sam -peklenšček, pa naj bi -bljuval ogenj in žveplo hkrati, ne odvrne templjarja, da ne bi ustregel svojemu pohlepu.«
»Niti ne poveljnika četnikov,« je rekel templjar, »da ne bi sumničil prijatelja in tovariša krivic, kakršne je sam vajen delati ljudem.«
-»To so jalove in nevarne obdolžitve,« je odvrnil de Bracy; »zadošča naj, če ti rečem, da poznam moralo templjarskega reda in ti me želim ponuditi prilike, da bi me ukanil za ljubki plen, ki sem ga dobil s tolikšno nevarnostjo.«
»Beži,« ga je zavrnil templjar, »česa se ti je bati? Saj vendar poznaš zaobljubo našega reda.«	(Dalje prihodnjič)
OD TEDNA DO TEDNA
(Nadaljevanje z 2. strani)
NOVA TURNEJA AGNEWA
■	Ameriški podpredsednik Spiro Agnew se je sešel v Kaliforniji s predsednikom Nixonom, nato pa je odpotoval na desetdnevno turnejo po Daljnem vzhodu, že drugo v zadnjih osmih mesecih.
JUŽNOAMERIŠKE DRŽAVE
IN EGS/EVVG
■	Zunanji minister Čila Valdes je izjavil, da je pet držav, ki meje na Ande (Bolivija, Kolumbija, Čile, Peru in Ekvador) stopilo v neposredne odnose z Evropsko gospodarsko skupnostjo. Teh pet držav želi ustvariti Iboljše kreditne pogoje, cenejše tehnološko sodelovanje in okrepitev trgovinske izmenjave. Po ZDA je EGS najboljši klient za omenjene države.
POZIV OZN VSEM DRŽAVAM
E Komite OZN za miroljubno izkoriščanje morskega dna je sprejel resolucijo, s "katero generalnemu sekretarju OZN U Tantu izražajo »zaskrbljenost« v zvezi s potopitvijo živčnega plina na morsko dno Pacifika.
V	deklaraciji pozivajo vlade vseh držav, naj ne »uporabljajo morsko« dno za odlaganje radioaktivnih in drugih škodljivih materialov, ki bi lahko povzročili resno škodo življenju v morju.
E LIBANONSKI MINISTER
POVABLJEN V MOSKVO
Libanonski minister za informacije Osman el Dana bo v kratkem obiskal Sovjetsko zvezo. Sovjetski veleposlanik v Bejrutu je izročil danes ministru uradno vabilo sovjetske vlade.
BODOČNOST CERKVE
E Od 12. do 17. septembra bo v Bruslju mednarodni kongres katoliških teologov o temi »Bodočnost Cerkve«. Kongres bo vodil kardinal Suenens. Udeležili se ga bodo teologi zlasti iz Zahodne Nemčije, Francije, Nizozemske in iz Združenih držav Amerike, ki bodo imeli ustrezna predavanja.
FANFANIJEV OBISK V MOSKVI
E V italijanski javnosti pripisujejo velik pomen obisku predsednika senata Arain-tora Fanfanija v Moskvi, čeprav se v sovjetskem glavnem mestu v bistvu udeležuje 23. mednarodnega kongresa zgodovinarjev.
V	pogovoru z zastopniki SZ je Fanfani obravnaval »razne vidike odnosov med državama«. Med drugim sta govorila o izmenjavi parlamentarnih delegacij. Ti parlamentarni stiki bi zajeli tudi pogovore o
VES GRADBENI MATERIAL, kot npr. čistilne vodne naprave, betonske izdelke, ureditev ponL kovalnih jam in LECA-izdelke — tudi na obroke — ugodno dobavi
FERLACHER BETONWERK J. PAGITZ, Ferlach—Borovlje Telefon 04 2 27 / 375 (Dostavljamo tudi ob sobotah!)
krepitvi trgovinskih in kulturnih stikov med SZ in Italijo.
E CEJLON NA LEVO
Cejlon namerava vzpostaviti diplomatske odnose z začasno »južnovietnamsko revolucionarno vlado«. Zunanja ministrica južnovietnamske vlade Nguyen Thi Binh je konec julija obiskala Cejlon in se pogovarjala s tamkajšnjimi voditelji, med drugim z predsednico Banderaneike, ki je pred nedavnim zmagala pri volitvah proti zmernemu kandidatu.
E »MLADINA NA OBLASTI«
V KOLUMBIJI
Zmerni konservativec Pastrana Borrero je izpolnil predvolilno obljubo, da bo »pripeljal na oblast mladino«. Kolumbija je tako postala država z najmlajšo vlado v Južni Ameriki. Z izjemo predsednika Pa-strane Borrera in novega zunanjega ministra Alfreda Vasqueza so vsi ministri mlajši od 40 let. Ministru za prosveto Carlosu Galanu, ki je prejšnji teden diplomiral, je komaj 26 let.
Medtem ko je Pastrana Borrero, naslednik liberalca Llerasa Restrepa, govoril u-stavno prisego v kongresu, so na ulicah Bogote čakale pripravljene za vsak primer močne tankovske, motorizirane in pehotne enote. Izjemno stanje so uvedli na ukaz Llerasa Restrepa, da bi preprečili morebitne nerede, s katerimi so grozili pristaši poraženega predsedniškega kandidata Ro-jasa Pinille.
E ZDA ŠE PROTI VSTOPU
LR KITAJSKE V OZN
Ameriški državni sekretar William Ro-gers je na seji podkomisije za zunanje zadeve predstavniške zbornice izjavil, da se stališče ZDA glede vstopa LR Kitajske v OZN ne bo spremenilo, čeprav si washing-tonska vlada želi izboljšati odnose s pekinško. Rogers je to stališče utemeljil s tem, da Peking vztraja pri zahtevi, da izključijo nacionalistično Kitajsko iz svetovne organizacije. Formoza pa je »odličen član OZN«.
PRED KONFERENCO
NEUVRŠČENIH V LUSAKI
E Dne 8. septembra se začne v Lusaki (v Zambiji) tretja konferenca neuvrščenih držav, ki se je bodo udeležili njihovi najvišji predstavniki. Tako bo jugoslovansko delegacijo vodil sam predsednik Tito. Nekaj dni poprej se sestanejo zunanji ministri. Konference se bo udeležilo čfez 30 neuvrščenih držav. Pri gradnji velikega 'poslopja v katerem bo konferenca, so .sodelovali tudi jugoslovanski delavci. Tuje delegacije bodo nastanili v 62 vilah.
NOVA OPOZICIJSKA STRANKA
E Napetost v Ulsterju je nekoliko popustila in poveljstvo »Royal Marines« je sklenilo, da bo simbolično »razbilo« tako imenovani ,zid miru’, ki deli Belfast v katoli-
Obiščite nas na Pliberškem sejmu	
Nudimo vam za sejem po zelo znižanih cenah	
AEG — skrinje za globoko hlajenje pralne stroje električne štedilnike TIROLIA IN JEGA	TELEVIZORJE za sejem 1000.— ceneje SIEBAU — garažna vrata la kvalitete Gotove garaže Kletna vrata in okna
peči na olje štedilnike	Raznovrstne kmetijske stroje
ALKO — mešalnike za beton samokolnice vrtne kosilnice	( TRGOVINA 5,‘Ki KRIVOGRAD
PUCH — mopede kolesa	9143 St. Michael Šmihel nad Pliberkom Tel. 0 42 35/341 97
ško in protestantsko polovico. Meter in pol široka špranja v zidu med Disraeli Street in Hooker Street naj bi ublažila napetost med katoličani in protestanti.
Vojaki so zjutraj ukazali katoliškim prebivalcem »mešane« Crumlin Road, naj ne izobešajo trobojnice Severne Irske, kajti prav sedaj se ustanavlja nova politična stranka, ki bo v opoziciji z vlado Chichester-ja-Clarca. Gre sa »Social Democratic and Labour Party«, ki jo bo vodil parlamentarec Gerryfitt iz Stormonta in VVestminster-ja. Do sedaj se mu je pridružilo šest poslancev.
NEMŠKA BUNDESBANK
REŠUJE DOLAR
Zvezna banka je bila prisiljena ponovno reševati vrednost dolarja na monetarnem trgu v Zahodni Nemčiji. Pred dvema dnevoma je kupila okoli 200 milijonov dolarjev na borzi v Frankfurtu, da bi zaustavila upadanje vrednosti ameriške valute. Kljub temu je vrednost dolarja zdrsnila s 3,6305 na 3,6300 marke. To pa je že spodnja meja, ko je dolžnost vlade, da posreduje na monetarnem trgu.
Nobenega dvoma ni več, da je špekulativni kapital začel novo invazijo v zahodno-nemških bankah. Uradno je bilo sporočeno, da je v tednu pred 15. julijem prišlo v Zahodno Nemčijo toliko denarnih sredstev, da so se nacionalne devizne rezerve povečale za 820 milijonov mark. Teden dni pred tem je to povečanje znašalo 17 milijard mark. Računajo, da je zvezna banka v zadnjih tednih odkupila več kot milijardo dolarjev.
sensations-TOMBOLA
am Sonniag, den 13. September 1970 Beginn 14 Uhr auf dem
messegelAndeih klagenfurt
1 Wigo-Fertighaus • 5 Autos • 1 Farb-fernsehopparat u. liber 600 vveitere Preise
V O L K S H I L F E KLAGENFURT
Odmevi na sovjetsko-nemško pogodbo
(Nadaljevanje s 1. strani)
razum pomenil začetek novega obdobja v Evropi. SZ bo najbrž zboljšala zveze med ZRN in zahodnim Berlinom. Če pa ne bo nobenih koncesij od vzhodnonemške strani, bi utegnilo to pomeniti konec Brandtovi vladni koaliciji. Medtem ko se je SZ odpovedala do zdaj samo bučni protinemški propagandi, je Zahodna Nemčija odstopila od mnogih položajev, ki jih je skušala braniti v zadnjih 21 letih.
Kitajski tisk ocenjuje sovjetsko-nemško pogodbo kot spletko dveh imperialističnih sil, ki hočeta s to politiko podrediti svojim ekspanzionističnim ciljem druge evropske narode. V svetovnem merilu spletka ZDA—SZ, v evropskem pa SZ—ZRN. SZ je ponovno pokazala svojo pravo podobo.
Podobne so ocene albanskega radia, ki pravtako imenuje moskovsko-bonski sporazum imperialistično spletko najbolj okrutne in ostudne vrste.
Športni tednik
SAK (Radiše) - UNION Ruden 5:5 (2:1)
Novoustanovljeno slov. nogometno moštvo SAK (slovenski atletski klub), s sedežem na Radišah, je preteklo nedeljo igralo svojo prvo tekmo na Rudi pri Velikovcu. Deževalo je kot iz škafa in morda je prav zato potekala tekma povsem dramatično. Naše moštvo je igralo samo z desetimi možmi, toda kljub temu je pokazalo dober nogomet, manjkalo je nekaj standardnih igralcev, kar se je izkazalo kot velik manko za naše moštvo. Gole za naše moštvo so ustrelili: Hribar (2—1 enajstmetrovka, 1 prost strel), Olip Stanko, Waldhauser in VVoschitz (po 1). Igrali so: Olip Janko; Popotnik, Zablatnik, Lampichler, Pandi; Hribar, VValdhauser; Olip Stanko, Woschitz, Dovjak.
Po prvi tekmi zaseda moštvo SAK-Radiše
šesto mesto v tabeli drugega razreda D.				
L SV Haimburg	1	1 0 0	7:1	2
2. SV St. Margarethen	1	1 0 0	2:0	2
3. SV Gallizien	1	1 0 0	2:1	2
4. ASKO Mittlern	1	1 0 0	2:1	2
5. SV Sittersdorf	1	1 0 0	1:0	2
6. SAK-Radiše	1	0 I 0	5:5	1
7. UNION Ruden	1	0 1 0	5:5	1
8. ASKO Maria Saal	1	0 0 1	1:2	0
9. SC Pischeldorf	1	0 0 1	1:2	0
10. SV Tainach	1	0 0 1	0:1	0
11. SV Hortendorf	1	0 0 1	0:2	0
12. SV St. Michael	1	0 0 1	1:7	0
13. SV Lavamund (še brez tekme)				
Več o tem moštvu bomo poročali			v pri*	
hodnjih številkah NT.				
				
Za
vaš dom vse iz ene roke!
Tvrdka
KOTMARA VES - KOTTMANNSDORF tel. 042 22 - 7911 17
WOLFSBERG, teL 0 43 52 - 29 91
Veletrgovina za gradbeni material: cement, apno, heraklit, etemit L dr.; veletrgovina z že-lezjem, hišne in kuhinjske naprave, material za inštalacije. Betonsko podjetje: izdeluje vse betonske izdelke, čistilne vodne naprave, ureditev ponikovalnih jam; LECA-izdelki. Trgovina z oddelkom za ploščice (Fliesenabteilung). Obiščite najlepšo razstavo ploščic v Avstriji r Wolfsbergu. Dostavljamo tudi v sobotah.
Informacije dobite v vseh zadevah v Kotmali vesi ali pa v Wolfsbergu.
PASSAP Strickapparate aus dem heimischen Fachgeschaft!
Wollbar bei der Kapuzinerkirche, Klagenfurt
Zimski bazen in savna „JUNO-HALLENBAD“ v hotelu R U T A R v Dobrli vesi
'iLj&hf. ud
šolske potrebščine v A & 0 trgovini v Dobrii vesi
tlaš tednik
Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt - Telefon uprave 82-6-69. - Telefon uredništva in oglasnega oddeli 84-3-58. Naročmna znaša: mesečno 10.- šil., letno 100.- šil. Za Italijo 3400,- lir, za Nemčijo 24,- DM, za Francijo 30,- ffr., za Belgijo 300,- bfr., za Švico 25.- šfr., za Anglij« 3. f. sterl., za Jugoslavijo 60.— N. din, za USA in ostale države 7.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev — Odgovorni urednik: Tafl^ Tolmajer, Radiše, p, žrelec. - Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.