Primorski Gospodar
.List za. povspeševarcje kmetijstva v slovenskem primorju.
Ureduje Anton Strekelj, državni potovalni učitelj kmetijstva v Gorici. Izdaja „Goriško kmetijsko društvo".
|teo. 6. I (gorici, dne 20. marca 1907. Ježaj flj.
Noši šolski vrti.
v
Sola je prvi pogoj, da se zamoremo tudi gospodarsko Tazvijati. Tam, kjer je šolstvo na visoki stopinji, tam vidimo tudi blagostanje. Revščina pa vlada navadno tam, kjer je nevednost doma. Brez šole ni torej ne napredka ne blagostanja. Zato mora, pač vsak rodoljub skrbeti za to, da se naše šolstvo zboljša. Kdor ni prijatelj šole, ta ni prijatelj niti naroda.
Ne moremo oporekati, da je naše šolstvo zadnja leta jako napredovalo. Ne moremo pa reči, da je napredovalo to šolstvo v vseh slrokah enako. Osobito kmetijstvo se v ljudskih šolah in tudi v drugih preveč zapostavlja. Kmetijstvo je pri nas navadno postranski predmet., ki se ne jemlje v poštev. To pa ne bi smelo biti! Drugod spoznavajo važnost kmetijstva bolj, nego mi. V sosedni Italiji ne poučuje se n. pr. kmetijstvo samo v ljudski šoli, marveč tudi na gimnaziji in na realki. Celo vojaki itnajo kmetijske tečaje. Kje smo v tem oziru pa pri nas! V nekaterih ljudskih šolah se pač uči kmetijstvo, toda večinoma premalo, če pomislimo na važnost, ki jo ima ta veda v prihodnjem življenju kmetskega otroka.
Naše mnenje je toraj, da bi se moralo v ljudski šoli na ■deželi, kjer pripada večina otrok kmetskemu stanu, več učiti kmetijstva, nego se je učilo do sedaj. Želeli bi toraj, da bi naše :šolstvo tudi v ti stroki napredovalo, kakor je napredovalo že v drugih. Ta ali oni bo morda vprašal, kaj pa otroci, ki niso kmetskih starišev? Temu odgovarjamo, da je kmetijstvo danda-
nes veda, kakor je veda fizika, kemija, računstvo' itd. Pač sram' bi moralo biti one ljudi, ki se imajo za omikane in nimajo o ti vedi niti pojma.
V ljudski šoli seveda ne bi morali zahtevati od otroka, da se priuči vsemu kmetijstvu, kajti to je obširno in človek, ki bo študiral samo eno stroko kmetijstva celo svoje življenje, bo-moral nazadnje priznati, da zna le še malo. Namen pouka kmetijstva v ljudski šoli bi bil pata, da vcepimo otroku veselje do stroke, katere se bo potem poprijel. Veselje, ki ga dobi otrok v svoji mladosti, to veselje ostane navadno v človeku celo življenje in se vedno veča
Da vcepimo otroku veselje do kmetijstva, priporoča se povsod poleg teoretičnega šolskega pouka tudi praktično izvajanje vsega onega, o čemer se v šoli govori, v naravi. V ta poslednji namen služijo šolski vrti.
Do bo šolski vrt vstregal namenu, mora se primerno od-brati, vrediti in razdelati
Če obiščemo šolske vrte po naš h krajih, moramo priznati,, da ne bodemo mogli v mnogo njih uspešno delovati.. V nekaterih ni lega, v drugih ni zemlja primerna za vrt. Mi pa rečemo:-boljše, nego slab šolski vrt, boljše nič 1 Če se delo otroku spo-nese, dobi ta veselje do njega in ga bo ponavljal tudi na svojem domu, če pa ugonobi njegovo setev burja, suša, senca,, slaba zemlja potem izgubi otrok še ono veselje, ki ga je prej imel. Zato bodimo pri odbiranju šolskih vrtov previdni 1. Če ne dobimo primernega zemljišča tik šolskega poslopja, pa poiščimo ga kje v bližini. Za šolske vrte bodi lega zavetna, proti jugu odprta, zemlja bodi redilna, ne pretežka a skrbeti moramo oso-bito za to, da ne napravlja po šolskem vrtu visoko drevje sence.. V senci ne bo uspevala nobena stvar in naj se še tako skrbno goji. Kedar hočemo vrediti šolski vrt, moram©' pomisliti, kaj hočemo vse v njem imeti. Potem razdelimo si ga na primerne dele. Za zelenjavo odberimo si one dele, ki se nahajajo blizu vode, za zimske gredice in zimske cvctličnjake uporabimo-zemljo pod severno ograjo ali pod šolsko steno, ki leži proti jugu, cvetlice in lepotično grmičje gojili bodemo- ob sprednji strani poslopja, trte in pritlično sadno drevje zasadili bodemo ob poteh v vrtu, drevesnico in trtnico napravimo v bolj oddaljenem delu vrta itd. Seveda ne sinemo zabiti, pustiti del 'vrta
prostega, ki bo služil za telovadbo. Ta prostor obsadiino s senčnatim drevjem ali pa napnimo preko njega širok trtni latnik. Tudi visoko sadno drevje se tu priporoča. Telovadni prostor naj se nahaja v onem delu, kjer zamore visoko drevje najmanj s svojo senco škoditi.
Učitelji, ki imajo veselje do kokošarstva in do kunčereje, ogradijo naj si prostor tudi za te živali. Gotovo bo vplivala reja malih živali jako ugodno tudi na otročja srca in marsikateri otrok bo posnemal kar je videl v šoli in dobil bo veselje do živinoreje. Učitelji na deželi bi gotovo pripomogli lahko mnogo k blagostanju ljudstva če bi se polotili z večim veseljem kokošarstva in kunčjereje.
Kaj naj se vse goji v šolskem vrtu o tem je težko pisati.. Vsak učitelj mora v tem oziru odbrati, kar se mu zdi najboljše. Priporočamo pa, da opravljajo otroci sledeča dela:
V	sadjarstvu: sejanje pešk, presajanje divjakov, cepljenje na razne načine, vzgoja drevesc, obrezovanje, čiščenje, gnojenje, belenje sadnega drevja, čiščenje sadnega drevja raznih mrčesov itd.
V	vinogradništvu: sajenje kolči in potaknjencev, zimsko in zeleno cepljenje, zasajanje divjih in cepljenih trt, obrezovanje trt prvo, drugo in tretje leto, vežnja in vzgoja trt na razne načine, škropljenje, žveplanje, mandanje itd.
Vzele n jadarstvu: sejanje, presajanje, pletev, zalivanje, vzgoja razne zelenjave.
Cvetličarstvo: vzgoja cvetlic iz semena, presajanje, vreditev cvetličnih gredic itd.
Priporoča se zapisati h vsaki rastlini pravo ime, da se otroci sprehajaje pc vrtu imenom privadijo.
Najbolj bi priporočal, da bi se pečali otroci v šolskem vrtu s zelenjadarstvom. Pri zelenjavi vidijo, kako jim ta raste in otroci bodo imeli še veče veselje. Prideluje naj se tudi raznovrstno zelenjadno seme in to naj se razdeli po možnosti med učence in učenke. Učitelj naj gleda na to, da dobe otroci tudi doma svoj vrtič, kjer ponavljajo, kar so v šolskem vrtu delali in videli. Na deželi je to prav lahko mogoče in stariši jim bodo gotovo radovoljno prepustili tu ali tam kak košček zemlje. To napravi otroku veselje, kar vem iz lastne skušnje. Že kot 8 leten dečko
sem imel svojo drevesnico, svoje trte, svoj vrt, svoje zajčke in tudi svoje kokoši.
Otroci pa ne smejo v šolskem vrtu samo gledati, kako se dela, marveč tudi sami delati. Seveda ne bodemo dajali otrokom težaških del, kakor je rigolanje, da se nam ne pokvarijo Vsaka skupina otrok naj dobi svojo leho, za katero so otroci odgovorni.
Prepričan sem, če bi se v naših šolskih vrtili v tem smislu delovalo, vzgojili bi vkratkem vnete kmetovalce. Zato učitelji, delajte za narod! Vem, da boste imeli pri tem le škodo in trud, toda, predno zapustite to solzno dolino, boste lahko rekli: hvala Bogu, nisem živel zastonj !	Št.
Metelka ali lucerna.
Meteljka, nemška detelja, navadna detelja ali lucerna potrebuje za svoj razvoj gorko obnebje. Z dobičkom jo pridelujemo samo tam, kjer turščica dovolj dozori. Meteljka ne zahteva toliko vlage, kakor štajerska, svinjska ali rdeča detelja in uspeva še dobro tudi v suhem svetu, da so le tla globoka ali vsaj pro-dirna in zamore dobivati meteljka s svojimi koreninami, ki jih poganja v globočino, potrebno vlago iz spodnjih plasti. Posebno ugaja meteljki bolj vapnena, lapornata zemlja; vspeva pa tudi v peščenem svetu in tudi v ilovici, če ne zastaja v nji voda. V mokrih tleh se ne sponaša. V globoki zemlji požene meteljka svoje korenine tudi nad 2 metra globoko v zemljo, kar je pač uzrok, da zamore prenašati tudi večo sušo.
Meteljka potrebuje mnogo vapna in zemlja, ki nima vsaj Vi odstotka te snovi, ni za njo. Naša zemlja ima skoraj povsod dovolj vapna v sebi, tam pa. kjer bi ga ne bilo dovolj, pomagamo si lahko s tem, da potrosimo na njivo do 200 q živega vapna na en ha zemljišča. Če so razmere dobre, vstraja meteljka na polju do 20 let. Zato pa je treba ne samo, da ji zemlja ugaja, marveč ona mora imeti dovoljno množino redilnih snovi v sebi in skrbeti se mora, da ostane deteljišče brez plevela. Četudi dobi detelja v globočini, kamor ne morejo druge
rastline s svojimi koreninami, mnogo fosforne kisline, vendar je jako hvaležna, ako se ji da ob setvi večo množino (okoli 10 q na ha) Tomasove žlindre. Meteljka poplača to gnojilo z večim pridelkom in s tem, da bo dlje časa trajala, ako skrbno čistimo potem deteljišče raznega plevela.
Največi sovražnik lucerni je ljulika, ki se vedno bolj razširja in jo polagoma izpodriva. Pa tudi druge trave pokazujejo se rade na deteljiščih. osobito, če ni detelja dovolj gosta. Na starih in redkih deteljiščih se pokazuje tudi regrat v velikih množinah. Da se ne pokaže v deteljišču preveč plevela, sejati moramo deteljo v čisto zemljo, najboljše po gnojenih okopavi-nah. Tudi moramo skrbeti, da bo seme brez plevela. Sejati moramo gosto, ne smemo torej preveč varčiti.
Da ohranimo deteljišče bolj pozno lažej plevela, priporoča se setev v vrste, ki so oddaljene 20 on. Seveda je to delo težko narediti z roko, lahko pa s posebnimi sejalnimi stroji. Tako deteljišče čisti se potem z okopalnikom. Ako sejemo z roko, potrebujemo 30 kg semena na 1 hektar (skoraj 2 orala), ako sejemo s strojem v vrste pa 25 kg. Najboljša je francoska meteljka, seme pa ne sme seveda biti pomešano s semenom predenice (lasi). Globoko oranje ugaja lucerni jako dobro, ker zamore pognati svoje korenine potem lažje v spodnje plasti. V slučaju, da bi se ne smelo pregloboko orati, ker bi se spravilo s takim oranjem preveč slabe zemlje na vrh, priporoča se, da zrahljamo spodnjo zemljo s pomočjo podzemskega orala.
Ker bi mlade rastlinice suša lahko vgonobila, seje sc med deteljo, kakor pri napravi travnikov, nekoliko ovsa, katerega je pokositi, ko poganja v klasje Pregosto ne smemo pa ovsa sejati. V jeseni da detelja navadno že precejšnjo košnjo. Dvakrat kositi v jeseni ni dobro, ker bi potem zimski mrazovi detelji lahko škodovali. Stara meteljka, ki je dobro okoreničena, ne trpi toliko od mraza.
Lucerna ima pred štajersko deteljo to prednost, da jo za-moremo spomladi 8 do 14 dni prej kositi. Na sploh pa jo je treba rano pobrati, bodisi za zeleno pičo ali za seno, vsekakor pa pred cvetom, ker se drugače steblje strdi in izgubi na re-dilnosti. Tudi se deteljišče s tem ošibi. V ugodnih slučajih da lucerna 4 do 5 košenj v letu.
Ako smo sejali deteljo na široko in je ne moremo pleti z okopalniki, dobro je, da detetjišče po vsaki košnji s travniško brano povlečerno. S tem ugonobimo nekoliko plevela, obenem pa pomagamo zraku v zemljo.
Meteljko lažej posušimo, nego štajersko deteljo, ker ima več steblja. Najboljše je, da si napravimo na polju kozle ali odprte kozolce. Pri takem sušenju izgubi detelja le malo listja, ki je najbolj redilno.
Ker se je bati po zimi hudega mraza (na naši planoti), priporoča se pokriti deteljišče prvo leto z gnojem, ki ima mnogo slame. Slamo je spomladi pograbiti in se lahko še enkrat rabi za steljo.
Če hočemo, da bo meteljka dolgo časa uspevala, moramo jo večkrat potrositi s Tomasovo žlindro, da nadomestimo s tem fosforno kislino. Meteljka pa ne rabi dušičnatih gnojil, ker nabira dušik s pomočjo nekih gomoljev na koreninah. V 50 g meteljkinega sena nahaja se približno 115% dušika. To je skoraj toliko, kolikor se nahaja dušika v 7 kvintalih čilskega so-litra. S to veliko množino dušika, ki pride iz zraka, obogati 1 hehtar deteljišča našo kmetijo vsako leto. Pri tem ostaja še v koreninah okoli 150 leg dušika, ki ima tudi vrednost skoraj 10 q čilskega solitra. Iz tega lahko spoznamo, zakaj žito po stari detelji, ker dobi v zemlji preveč dušika in premalo fos-forne kisline, navadno poleže, ako mu ne gnojimo obenem tudi s tem gnojilom.
Čim dlje časa traja detelja na polju, tem boljše je za kmetijo. Zato je popolnoma prav, da skrbimo za gnojenje s fosforno kislino in za to, da se ne bo razvijala na deteljišču razun detelje nobena druga rastlina. Ali naj gnojimo tudi s kalijem, odvisno je od dotične zemlje in od tega koliko kalija se nahaja v nji. V tem pogiedu je treba napravljati za vsako zemljo poskuse.
Obžalovati je, da se meteljka pri nas na sploh še premalo ceni in se radi tega premalo poskrbi za pogoje, ki so za raščo potrebni, vzlasti za gnojenje s fosforno kislino. Ni se treba plašiti stroškov za tako gnojenje. Fosforna kislina, ki se jo vrže na deteljo, ostane na kmetiji in pride v gnoju spet na polje. Čini več fosforne kisline dobiva lucerna, tem več dušika bo nabrala in tem več in boljše krme bodemo dobili.
V zemlji, ki ni ugodna za meteljko, zamoremo dobiti še dobre uspehe, ako pomešamo meteljko s travo, najboljše s francosko pabovko in s pasjo travo, s čimur tla boljše izkoristimo, nego s čisto meteljko.
pridelovanjem žita in je dajalo to glavni kmetijski dohodek, ■obračajo se kmetje sedaj po večini h živinoreji. To premembo so pouzročile nizke žitne cene, ki so nastale radi tuje konkurence in pomanjkanje kmetijskih delavskih moči, potem tudi okolnost, da se zamore dandanes mleko lažje in boljše prodati. Pridelovanje krme stane seveda manj težakov a oskrba živine je samo postransko delo. Kmetje so skoraj povsod izprevideli, ,da si morajo na ta način pomagati, ako nočejo propasti. Najbolj nese seveda, ako se zamore prodajati sveže mleko in ga ni treba še le podelovati.
Te okolnosti govorijo tudi za pridelovanje čim več mleka, ne da bi treba pri tem živine zdatno pomnožiti. Pri tem ni poglavitna stvar, da redimo mnogo krav, marveč kako mlečne so in važno je, na kateri način zamoremo dobivati veče množine in boljšega mleka. „Kako je treba delati, da se dobi od iste živali več dobička, v tem je skrita uganka", rekel je prebrisan .kmet.
Skušnja je pokazala, da dajejo doma vzgojene krave navadno več mleka nego kupljene. Ravnajmo se po tem in vzgo-jujmo samo taka teleta, ki so nam jih dale dobre mlekarice. S tem pa ni še vse končano. Najprej je še vpoštevati to, kako bo-demo zamogli vzgojiti iz teleta mlečno kravo. V prvi vrsti je paziti gotovo na to, da ne manjka teletu dobre hrane, da se .zamorejo rašča, kosti in živci primerno razvijati. Svetloba, zrak, ■čistost in premikanje so nadalje ravno tako potrebni, kajti brez teh ne more niti najboljša hrana dati zaželjenega uspeha. Poznal sera posestnika, ki je vsak teden opral,, io.čedil in s slamo oribal
Meta. Enoletne njegove živali so bile veče, nego dvoletne pri sosedih. Ti se niso mogli temu dovolj načuditi. Verovali pa vendar niso, da zamore čistost tako vplivati na lepoto in čilost živali. Ne, oni so vedno govorili: „da. da, z otrobi se že doseže!" Mlade živali so sicer tudi teh dobile, vendar samo malo in sicer pomešane s soljo. Tudi sosedje niso varčili z otrobi in. njih piča tudi ni bila slabša. Iz tega lahko dovolj jasno vidimo, kako ugodno vpliva čistost na živalsko telo. Vsak kmet naj si zapomni zato te-le besede: „Vode, slame in česala se ne brani, več dobi živina v njih, kot v slabi hrani".
Ko je mlada telica odrasla in se vbrejila, moramo še bolj poskrbeti za dobro pičo, da ne bo trpel sad v telesu. Dati je zato taki živali boljšo hrano in od časa do časa posebno nekoliko gorkega močnika. Mnogi kmetovalci menijo, da ni dobro-dajati takim živalim zelene krme, osobito ne v času pred ote-litvijo. Večkratno pranje spodnjega dela trebuha in vimena povspešijo razvoj mlečnih žil, ki se nahajajo tu. Ako peremo-obenem tudi hrbet, križ in ledve, bo olajšalo to porod. Po ote-litvi dati je kravi še posebe napravljeno pijačo. Skuha se namreč mnogo krušne škorje, nekoliko kimlja in janeža, kateri skuhi se doda nekoliko soli. Taka pijača okrepča prej kravo in povspeši mlečnost, ako jo dajamo vsaj vsak tretji dan zaporedoma. Veča in dlje trajajoča mlečnost odvisi od tega, kako kravo po otelitvi oskrbujemo. V nekaterih krajih na Holandskem oribajo se krave po otelitvi tudi s slamo in nato še s soljo namažejo po hrbtu, križu in ob ledvih. Ako se ne hrani pri tem soli in se dotične telesne dele dobro odrgne, ozdravi žival še bolj hitro od slabotnih porodnih nasledkov.
Tudi od piče same odvisi množina mleka. Piča iz močvirnih travnikov, to je kislo in tudi na pol kislo seno, vpliva slabo-na mlečnost. Tudi nerednost v krmljenju, ne vpliva ugodno na mleko. Tako tudi ne pokvarjena piča in prenagel prehod od zelenega na suho krmljenje Prevelike množine soli delujejo slabo na mlečnost krave; tudi svežega bizgeca (listja navadne bele repe) ne smemo dajati v preveliki množini. Paša ob mokrem vremenu ni dobra, kajti tudi najmanjši prehlad škodi mokrim kravam in opazovalo se je. da se mlečnost potem zmanjša.
Tudi druge okolnosti vplivajo na'mlečnost in bi se morale vpoštevati. Vzlasti vplivajo neugodno strah, prepih, tekanje itd..
..Predno molzeš, drgni kravo po telesu, pa boš bogat v mleku in na mesu", je zapisano v nekem hlevu. Star kmet je rekel: „Če hočeš prazno golido imeti, v prepih je treba samo kravo deti". In imel je prav!
Nik. Lex.

Škodljivci na koristnih in olepševalnih rastlinah,
ki so se opazovali v letu 1906. po Dalmaciji, na Kranjskem, v Istri,, na Goriškem in v tržaški okolici.
(Po dotičnih poročilah c. kr. postaje za rastlinsko varstvo na Dunaju.)
Ko pričenja nova vegetacija, je gotovo interesantno, da navedemo one škodljivce, ki so se pokazali po poročilih c. kr. postaji za rastlinsko varstvo na Dunaju v gornjih deželah prošlo leto.
Po teh poročilih so prišli v poštev:
1.	za žito: a) živalski škodljivci: bolhač (Haltica), bramor (Gryllotalpa vulgaris), krt (Talpa europaea), poljska miš, rižev hrošček (Calandra Oryzae), hrošč znanstveno imenovan Tribolium confusum, krušar (Trogosita mauritanica); rastlinski škodljivci: rija na pšenici in ovsu (Puccinia sp.), ovsena snet (Ustilago Avenae), ječmenova snet (Ustilago Hordei).
2.	Na korenskih rastlinah opazovale so se: krompirjeva strupena rosa. (Phytophtora infestans), gniloba na krompirju (Fusarium pestis) in listna pegavost na pesi (Cercospora be-ticola).
3.	Na sočivju (stročnicah) so se pokazale: Strupena rosa na fižolu (Peronospora sp.) in listna pegavost na fižolu (Glae-sporium Lindemuthianum).
4.	Na trgovinskih rastlinah priglasila se je samo oljkina sušica (Baccillus oleae).
5.	Na zelenjadnih rastlinah opazovali so se sledeči škodljivci : Kapusov belin (Pieris brassicae), broskvarica (Anthomyia brassicae) na broskvi (karfijolu), repičar (Meligethes brassicae) na broskvi. zeleni ostroril (Baris chlorizaus) na zelju, rilčkar
(Apion onopordi) na arličokih, strune (ličinke pokalice, Agriotes) na broskvi in slednjič koreninski tuberkelni na zelju
6. Za sadje so prišli v poštev: a) živalski škodljivci: jabolčni cvetoder (Anthouotnus pomorum), hruškina pršica (Erio-phyes piri), zlatoritka (Euproctis chrysorrhoea), hruškina skokica (Psylla piri), grbava stenice (Tingis sp.) na jablanih, vrbin vrtač (Cossus cossus), hruškin kapar (Diaspis falax), murvin kapar (Diaspis pentagona), krvava uš (Schizoneura lanigera), ličinke zalubnika krasotarja (Bubretis virdis), jabolčni sukač (Carpo-capsa pomella) na jablanih, hruškina hržica (Cecidomia piricola), kaparji (boccus) na lešnikovem listju, smokvin zalubnik (Hypopo-rus ficus), kapar (Leccanium) na murvah, zeuzera pirina, pr-stenčar (Malacosoma neustria), gobavec ali žvagar (Lymatia dispar), navadni keber ali hrošč (Melolontha vulgaris) in modro-glavka (Diloba coeruloeocephala. b) rastlinski škodljivci: plesenj na raznem sadju (Monilia fructigena), suhe pege na črešnjah (Clasterosporium amygdalearum), grintavost na hruškah (Fusi-cladiuin pirinum), grintavost na jablanih (Fusicladium dendriticum), pegavost smokvinega listja (Cercospora Bolleana), grenčina na jabolkah (Glaeosporium fructigenum), rosa na jabolčnem listju (Sphaeroteca castagnei forma mali) in koreninska plesnoba (Dematophora necatrix) na smokvah.
7 Na grozdičastem sadju opazilo se je rusega paljkca (Tetranychus Telarius) in koreninsko plesnobo (Dematophora necatrix).
8.	Na trtah bili so sledeči škodljivci: a) živalski: trtni ku-kec (Sinoxylon bespinosum), listna trtnauš (Phyloxera gallicola), grozdni sukač (Conchillis ambiguella); b) rastlinski škodljivci: gnjiloba prouzročena od glive Botrytis, ožig (Brunissure), kali-fornska bolezen na trti, rdeči palež, strupena rosa (Peronospora viticola), grozdna plesnoha (Oidium Tuckeri) in koreninska plesnoba (Dematophora necatrix).
9.	Škodljivci na olepševalnih rastlinah: a) živalski : Kapar na lovorju (Aonidia lauri), na bršljanu (Aspidiotus hederae), na japonskem presnecu (Chiouaspis evonymi), na virginskem brinju (Diaspis carneli), na geranijah (Diaspis pentagona), uš na rastlini Cicas revolutia (Doctilopius longispinus) in slednjič rusi paljček (Tetranvhus telarius); b) rastlinski škodljivci: pegavost .listja na japonski aukubi (Ascochyta aucubicola), na jelenovcu
(Macrophoma ilicella), na navadnem lovorju (Phvlosticta sp.), na japonskem presnecu (Phyllosticta Bolleana), na magnoliji (Phy-losticta magnoliae), na kapucinski kresi (Phylosticta trapoeoli), nadalje plesnoba na japoskem presnecu (Oidium erysiphoides) in rija na vrtnicah (Phragmidium subcorticium).
10. Na gozdnem drevju pokazala sta se od živalskih škodljivcev hrastova hržica (Cecidomia circinans) in navadni hrošč (Melolontha vulgaris), od rastlinskih škodljivcev pa borov smod (Lophoderiutn macrosporum) in črna pegavost na javorju (Rhy-disma accrinum)
Če tudi ne daje ta izkaz uiti od daleč prave podobe o številu škodljivcev in bolezni, ker so se navedli v njem samo oni škodljivci, o katerih se je poročalo c. kr. postaji za rastlinsko varstvo, dobi se v njem vendar ta ali oni migljej, ki ga lahko v tem letu uporabimo, ker se pokaže gotovo zopet letos mnogo teh škodljivcev in se lahko že po zimi ali spomladi proti njim bojujemo, da se jih bolj pozno ubranimo. Če se ta sestava prav tolmači in se glede na pokončanje škodljivcev prav postopa, ubrani se marsikdo lahko škode.
H koncu se opozarja še, da daje c. kr. postaja za rastlinsko varstvo na Dunaju II. Trumerstr. št. 1 v vseh vprašanjih, ki se tičejo varstva rastlin vsakomur brezplačno pojasnila.
C. kr. postaja za rastlinsko varstvo: Dr. ftriur Brotschneider.
nczmčr
GOSPODARSKE DROBTINICE.
Vrtna utica. — Zadnjič smo povedali v kratkem, kako bi se dalo naše domovanje nekoliko bolj prijetno vrediti. Žal, da se čestokrat nočemo zganiti, ker smo ravno prekomodni. Kolikokrat sem videl že naše ljudi dan za dnevom sedeti poleg hiše na špičastem kamenju, ker si ne dajo niti toliko truda, da bi zabili tje štiri količe in deli na nje deščico ter napravili s tem majhno klop. Če pride človek včasih h kaki hiši, ne vejo naši ljudje kam bi ga posedli. Pri hiši ni ne stolice, ne mize. Pač lahko bi si napravil vsak kmet in tudi najbolj reven, pred
hišo mizo z dvema stoloma. Ali ni lepše, vsaj spomladi in poleti zunaj na svežem zraku, nego je v zaduhlih, včasih celo zamazanih prostorih. Ena ali dve deski pač ne staneta toliko, da bi si ne privoščili poštenega počitka. Zato pred vsako kmet-sko hišo, če le mogoče pod senčnato drevo, toraj mizo! Kdor hoče imeti ob hudi vročini še bolj prijetno zavetišče temu priporočamo, naj si napravi na dvorišču ali v vrtu tudi malo utico, kamor postavi leseno mizo in klopi. Tu bo imel bolj prijeten hlad in tudi ga ne bo vsakdo dražil, osobito bo imel mir pred muhami. Za silo se bo tudi lahko v utici vlegel. Utico je treba seveda obsadiii s takimi rastlinami ki naglo rastejo in napravijo gosto listje. Najboljše služi v ta namen divja trta,
Pod. 26. Vrtna utica.
kolikor toliko tudi amerikanso in vinska trta. Imamo pa še mnogo rastlin, ki delajo- izborno senco Da dobiš koj prvo leto senco, obsadiš uto lahko s slakom ali s fižolom. Utic je mnogo vrst, čim lepša pa bo, tem prijetniše bo v njej. V podobi 26. vidiš lepo utico iz brezovega lesu, kakoršno si lahko z majhnimi stroški vsakdo napravi. Kdor nima brezovega lesu, uporablja lahko tudi hrast, jesen, brest, smreko itd. Dobro pa je da namočimo les prej 8 do 14 dni v 3"/0 raztopini modre galice (brez vapna), ker lak les traja potem tudi 3 krat tako dolgo. Vrtno utico lahko pokrijemo s slamo in v tem slučaju bo služila tudi ob slabem vremenu dobro Ako obsadimo utico s ple-zajočimi rastlinami, ni streha seveda neobhodno potrebna. Tudi utico bi radi videli poleg vsake kmetske hiše. Kedar nimamo-
drugega dela, si jo lahko sami postavimo. V utico peljimo goste, ki nas obiščejo in tu bo postrežba gotovo bolj dišala, nego v zaprtih prostorih. Našim gospodinjam priporočamo, da ne dajo svojim možem prej miru, dokler jim ne napravijo lepe vrtne utice.
Da ubranimo sadike pomladanskih mrazov, treba si je znati pomagati. Predzadnjikrat smo priporočali, naj si napravi vsak kmet zimsko gredico. Seveda je večina njih odložilo to delo za prihodnje leto ali pa za dve, tri leta, ker niso letos vsled slabe letine „pri moči" in ne morejo kupiti stekla. No,
Pod. 27. Gredica pod ograjo, pokrita proti nočnim mrazovom s slamnato plahto.
lahko pa si vendarle pomagajo. V najbolj gorkem delu vrta napravijo naj proti jugu visečo leho, katero prej s svežim gnojem dobro pognojijo. Tu sem naj posejejo seme razne zelenjave. Da pa ne bo škodil v mrzlih nočeh mraz, pokrijejo naj
Pod. 28. Gredica na prostem, pokrita proti nočnim mrazom s slamnato plahto.
leho z močnim papirjem, katerega napnejo na priprost obod iz štirih drobnih latev ali kolov. Čim zelenjava nekoliko zraste, priyzdigniti je seveda papir do tal. Da ne gre ob straneh mrzla
sapa na leho, treba je tu zemljo nekoliko nasuti, da doseže do pogrinjaia. P-o dnevu se morajo seveda lehe odkriti, da solnce na rastline sije. Mesto papirnatih odej se lahko rabi tudi slamnate odeje. Ker ne more tako lahko mraz skozi nje, so te seveda še boljše. V pod. 27. vidimo n. pr. leho ob steni, ki je obsejana z zelenjavo. Po noči pokrije se s slamnato plahto, ki se nasloni spodaj na latvo, pritrjeno v zemljo, zgoraj pa ob steno, in če ni ravno prehud mraz, obvarujemo s tem rastline spodaj dovolj proti mrazu. Kako bodemo varovali mraza in slane rastline, ki smo jih že presadili na prosto, kaže nam popolnoma jasno podoba 28. Priporočamo, naj se naši ljudje teh sredstev pridno poslužujejo.
Na katero stran trte stavimo kole? — Kole je zabosti na nasprotno stran trte, kakor hočemo pripogibati napenjalce. Če le mogoče naj pridejo koli na severno stran, ker napravijo na ta način trti manj sence. Vselej pa moramo paziti na to, da pridejo koli v trtno vrsto in ne izven nje, ker bi se s tem obdelovanje zemlje kolikor toliko otežkočilo.
Napravite si v vinogradu jamo za vodo! — V mnoge vinograde moramo voziti vodo za škropljenje cele ure daleč. In vendar bi se dalo z majhnim trudom nabrati v vinogradu samem potrebno vodo. V nekaterih vrstah zemlje, kakor je sovdan, opoka in ilovica ni treba navadno drugega, kakor izkopati na primernem mestu, bodisi blizu poti ali ob kakem jarku primerno jamo in vode bo tu vedno dovolj. Tam, kjer ne drži zemlja vode, treba bo seveda jamo obzidati z ilovico ali pa cementirati. Take jame bi si morali napraviti po vinogradih osobito orii posestniki, ki nimajo vozne živine. S tem so za mnogo na dobičku. Kdor nima toraj še jame v vinogradu, naj si jo napravi sedaj.
Cepljenje sadnega drevja se pričenja sedaj ter se nadaljuje, dokler drevje ne poganja. Za drobno drevje, kakoršno se nahaja v drevesnicah je najboljši način cepljenja v sklad, s tem, da se prereže cepič in podlago poševno. Prereza naj bo približno 2 do 3 krat tako dolga, kakor je cepič debel. Seveda morata biti pri tem načinu cepljenja podlaga in cepič ednake debelosti. Če je podlaga bolj debela, cepiti je v razklad ali v naklad. V razklad se podlaga razkolje preko sredine a cepič se zareže v podobi zagozde ter vtakne tako v razpoklino, da se
lubad na podlagi in lubad na cep'ču spojita Zarezi na cepiču morate biti dovolj dolgi, da ne nastane ob razpoki prazen prostor, vsled česar bi se cepič posušil. Pri cepljenju v naklad odreže se na podlagi samo toliko lubada in lesu, da bo zamogel cepič to rano popolnoma pokriti. Cepič je prerezati tako, kakor pri cepljenju v sklad. Da bo pa na podlagi bolj trdno stal, je dobro, če se napravi na gornjem koncu prereze majhno zarezo, ob katero se nasloni cepič vrhu prerezane podlage. Cepič se priveze h podlagi z vrbo ali še boljše z ličjem. Za obvezo rabi se pri nas navadno mah ali cunje. Če je spomlad vlažna, je taka obveza dobra, v suhi spomladi pa se mah posuši in zato se cepič ne prime. Boljše je, če rabimo v la namen cepilni vosek ali cepilno smolo.
Katero umetno gnojilo je seclaj deti v vinograd? — V tem času je potrositi po vinogradu superfosfat (na njivo zemlje okoli 11/., q na oral od 2—3 q) in kalijevo sol (na njivo okoli 50 kg, na oral okoli 80 kg). Trositi je, kakor bi sejal žilo. Ta gnojila je poleni podkopati ali podorati. Ko bodo začele trte poganjati, potrositi je še soliter (okoli 30 kg na njivo ali 50 kg na oral) Soliter se pusti lahko kar na vrhu ali pa se podpleje.
Občni zbor „Goriške eksportno zadruge za zelenjavo"
se bo vršil na velikonočni torek, dne 2 aprila ob 3 pop v dvorani g Petra Lutman v Št. Andrežu. Dnevni red obsega: 1. Poročilo provizoričnega načelstva. 2. Volitev načelstva. 3. Volitev razsodišča. Ako bi ne bil občni zbor sklepčen ob določeni uri vrši se za uro bolj pozno drugi občni zbor.
Kmetijski shodi. — V soboto, dne 16. t m. je imel kmet. pot. učit. Ant. Štrekelj na Gradišču kmet. večer. Predaval je o opravilih, ki se bodo vršila sedaj v vinogradu. Govorilo se je tudi o prodaji sadja in splošna želja Gradiščanov bi bila, da bi se napiavil poleg postaje v Prvačini trg za izvoz sadja. Vde-ležba je bila obilna (polna šolska soba). V nedeljo dne 17. t. m. je bil kmet. shod v Solkanu. G. dr. Franko, podpredsednik.
POROČILA.
Gor. kmet. društva, predaval je o namenu tega društva. Kmet. pot. uč. Štrekelj pa o kmetijskih razmerah v Solkanu ter o vzgoji amerikanskih vinogradov. Vdeležilo se je shoda kakih 70 do 80 oseb, kar je za Solkan, dasitudi je tu večina obrtnikov, pač malo.
Kdor hoče imeti še jabolčnih, marelienih in eešpinih
dreves, oglasi naj se v Gor. kmet. društvu.
Gumija za cepljenje. — Letos je naročilo Gor. kmet. društvo, v tvornici za gumijo 100 kg gumijevih trakcev za cepljenje. Ker bi bila ta množina lahko premajhna, vabijo, se udje Gor. kmet. društva, naj naznanijo potom podružnic, koliko gu-mije bodo rabili, da se bo zamoglo društvo v tem pogledu ravnati. Lansko leto prišli so vsi kmetje še le tedaj v društvo, ko so gumijo rabili, radi tega se ni moglo vsem tako vstreči, kakor bi se rado. Ker je zadnji čas vse sililo za gumijo, moralo se je vzeti tudi take trakce, kateri niso odgovarjali pogojeni kakovosti. Letos se je naročilo boljše blago od lanskega leta. Cena bo 24 K za kg. Vsaka podružnica nabira naročila.
Podružnice. V Ponikvah vršil se je vstanovni občni zbor podružnice dne 18. febr. t. 1. Načelnikom i j e bil izvoljen Jogan Alojz št. 21; blagajnikom Orel Josip št. 5; tajnikom Švagelj Ivan, št. 4. — Pri občnem zboru je bil sprejet soglasno predlog, da bi izdajal „Prim. Gosp." tržna poročila. (Se je potrebno ukrenilo, da se, če le mogoče tej želji ugodi. Opomba urada.)
V Kobaridu se je vršil vstanovni občni zbor dne 28. febr. t. 1, Načelnikom je bil izvoljen Miklavčič Anton, učitelj ; blagajnikom Bogataj Franc; tajnikom Šlunder Franc, vsi v Kobaridu.
Na Brjah pri Rihenbergu vršil se je isti dan ustan. občni zbor. Načelnikom je bil izvoljen Možina Aoton, učit., pos. Brje; blagajnikom Turk Josip, pos. Miheli; tajnikom Pečenko Anton, pos., trg. Pečenkovi.
Opozarja se gg. načelnike podružnica, da skličejo po določilih § 34. društv. pravil v kratkem redne občne zbore in da to naznanijo pravočasno društvenemu predsedstvu.