Kako je Mežnarjev Lojzek trikrat v enem dnevu jokal. (Iz naše vasi. Zapisal F. Ks. Steržaj.) L . ., . ^ . _/ flf %TW~Wf ako ti je ime?" ,..-.,., ,,- ; ,\, v,i. , ,." ¦¦^^Sgti&L nLuš'" ' " ' . -gWJgsBl^ Tako je navadno odgovarjal kratkohlačni Mežnarjev ~^M§SLS^- Lojzek na stavljeno vprašanje. U&dfmS&^- Bil vam je to deček, majhen, okrogel, debel kakor ^u&aiis^ --štrukelj. Lička so se mu tresla, kakor beli pšenični žganci, **&S$w~ zabeljeni z velikimi, mastntmi ocvirki. Na glavi je navadno nosil *%ip? pleteno čepico, modre barve, s čopkom na vrhu. Najbrže radi /dj tega, ker se je še nekoliko upirala njegovemu nagnenju in nje- S^f govi sili, kadar jo je hotel raztrgati. Oblečen je bil v petelinove ^ hlačke s svitlimi gumbi. Oj ti gumbi! To so bili njegov največji J ponos in veselje. Skrbno je pazil nanje, se li svetijo, ali so še vsi, in najbolj je bil vesel, kadar jih je kdo pohvalil. Ako pa si stal zraven njega in je videl, da se ne zmeniš za njegove gumbe, tedaj te je prijel za roko in rekel prav počasi: . h-3 134 X- ,,Lej, — brni, gumbi." nSrebrni ?" BMhm." »Kdo pa ti jih je dal?" ,,Teta in pa stric." ,,Kedaj pa?" wNe — vem." MDaj jih meni?" Jaa?" in neverjetno, skoro jezno te ie pogledal. ,,Ako jih ne daš, ti jih bom pa vzel." Tedaj pa je bil ogenj v strehi. Lušev obraz se je skremžil v najžalost-nejše poteze, usteca so se mu raztegnila široko, široko in debeli prstek si je del v usta in zagodel ti je v vseh mogočib. načinih. A to se je le redko dogajalo, da bi Luš jokal. Le redkokedaj. Recimo na primer: kadar so oče posegli nad vrata, kjer so navadno hranili — i no, kaj bom govoril, saj veste, kaj mislim. Drugič je plakal, če si mu zagrozil, da mu bodeš porezal svitleče se gumbe na hlačah, tretjič je skremžil svoj obraz in solze so ga oblile tedaj, kadar ga je kdo podražil, da mu bode zob izdrl. Vidite, v teh treh slučajih je Mežnarjev Luš jokal in prelival solze. A to je bilo redko kedaj, da bi dvakrat v enem dnevu, a trikrat? To se je zdelo njemu samemu skoro nemogoče. Niti na um mu ni prišlo kaj takega. A vendar, nekoč se mu je pripetilo, da je jokal trikrat v enem dnevu. Zato se mi zdi ta dan v začetku njegovega slavnega in zgodovinskega živ-ljenja važen, da ga zapišem in za vedno ovekovečim. A vse tako, da Mež-narjev Luš niti vedel ne bo, da pišem dogodke onega, njemu tako bridkega dnd, ki je v njem trikrat prelival grenke solze. Začel bom. Le pazljivo poslušajte. n. Neko dopoldne je bilo okoli desete ure. Luš je sedel na trati pred drvarnico z nožem v roki in delal lopatice za mlinsko kolesce. Ravno prejšnji dan je deževalo, tako, da se je v jarku, ki je šel mimo Mežnarjeve hiše, nabralo precej vode, ki je polagoma tekla naprej ob glavni cesti. Tedaj je prišla Lojzku misel napraviti mlinsko kolesce, kakor ga je videl zadnjič na Žlincevem jarku. Naredil ga je bil Piskov Jakec tako, da sta neprestano tolkli dve kladveci po mali deščici. Slišalo se je prav, kakor bi v stopah luščili proso: Klipe klope, ¦¦¦ l i. r-*v. , , ;YTJ;- :,-¦_.- . v . ..f; -l-k.-j •. v-- • Mlin Pod 8oro ¦ ¦' i : ¦¦ • •''¦ \ --'\ ,.',¦;¦ Gre v kolope, , ,••¦-,. . . ' - . . .? ." Da se trese -: ¦ , * '¦ '" ¦' :" I '.<¦"¦*• Pod in strop . * ' ' , . : :»-;¦¦'.." -¦ "'. , '-' . Klipe klope, ' . . ':i V-Ji .' : -. ¦ - - Klipe klop. ' • -- ' ¦ (Al. Merhar.) --»¦» 135 L*- To je bilo Lojzku tako zelo všeč, da bi ga bil najrajše izmaknil, a strah pred trdimi rokami Piskovega Jakca ga je obvaroval tatvine. Rad bi ga pa vendarle imel. — A ker to ni bilo mogoče, sklenil ga je sam napra-viti. A to ni bilo tako lahko, kakor je mislil. Vrtal je in vrtal, rezal, dolbel, gladil, a vendar še vedno ni bilo mlinskega kolesca. Če je zasadil lopatico na eni strani, tedaj mu je druga izpala. Tako dolgo je delal, da se je naposled naveličal. Jezen je bil. Zagnal je palčico in lopatice na stran. In ker je menil, da mora nekaj zvrtati, tedaj je prijel modro čepico, ki je ležala v travi poleg njega in zasadil britev. Posledice si lahko mislite. Pre-vrtana čepica — in oče so se vspeli nad vrata. Po kaj ? — Da bi izpodili pajka, ki je predel svoje tanke mrežice? . . . O nikakor ne! Ampak, no, kaj bom pravil! Dovolj je, če vam povem, da se je nekaj minut pozneje od Mežnarjevih čul glasen jok in stok. .. Lojzek je prvič jokal tisti dan. III. .,; .; Kakor sem povedal, je maii Luš prerezal modro čepico. Luknja na nji , ni bila ravno majhna. In predno bi jo mati zašili danes, ko so imeli s pe-rilom toliko dela, naj bi bil on razkrit? — O, ne. . . To je bilo že tedaj, ko je bil Luš že skoro pozabil na svoj boleči dogodek. Ne, ne, razkrit pa noče biti. In Lojzek je iztaknil pod streho nekje zaprašen, starikav očetov slamnik. Tega si je nataknil na glavo in šel. . . No, kam je šel, še sam ni vedel. Pot ga je pripeljala mimo potoka, ki je tekel za vasjo. Tedaj pa se je ustavil ob vodi. Dobil je tam že Mihovega Andrejca, ki je bil kake dve leti stareji od njega, zraven pa zvit in navihan za tri Lojzke. nLuš", ga je pozdravil. ,,Luš, vidiš rac—ke tam na onem kraju?" Mihov Andrejec ni mogel črke k prav natanko izgovoriti. Slišalo se je vselej ob besedah, ki so bile obremenjene s črko k, kakor bi se mu ustavil v grlu velik turščen (koruzen) žganec. Zato ga tudi Lojzek ni precej razumel. ,,Kaj?« ,,Vidiš — tam, rac—ke." ,..¦.-... .. ¦ > „0 ja." . .. ; ,,Dajva jih prijeti." . ." _'/ ... • ,,Pa jih dajva." ,,0b potokovem bregu je raslo nekaj starikavih vrb, pod njimi pa v močvirju množica rumenih kalužnic. Kadar je solnce posijalo nanje, tedaj se je videlo, kakor bi ves breg gorel z jasnim, iskrečim plamenom. V tem močvirju so kaj rade čebljale male Jožefove racke. Prestrašena koklja je hodila našopirjena ob bregu in z otožnim ,,klok — klok" kiicala predrzne mladiče na breg, a bilo je brez uspeha. Male njene gojenke se niso brigale za jezno in žalostno mačeho. Veselo čebljaje so žlobudrale po čisti vodi in iskale črvičev, tuintam je izginila kaka mala neprevidna ribica v širokem račjem klunu. Teh račk sta se lotila mala razposajenca. Voda ni bila globoka, komaj črez gležnje jima je segala. -*€. 136 9*- Vsak od ene strani sta se jim bližala. In Andrejec je bil že stegnil roko, da bi jih prijel — a urno so mu smukale na okoli. Luš pa je bil bolj previden in premeten. Prijel je svoj veliki slamnik in — — • Ga vidite! Se mu ne smeje ves debeli obrazek, ali ne? Le natanko poglejte! ,,Andrejec, jo že imam!" je veselo mmpjh...... mi f^mmmmmmjm« vskliknil. ^^B^ fJJH^^HRS^^^^^^H ,,Res?—Jazpane." ^^Hi ^^^H^^HI^^^BJH In jezen je bil, za- ^^^bv Hjftll^B^^H^^^I^E kaj je on ni prijel. A ^H^^^_^^^^^^^S|^^^HBj ta njegova jeza se je ^^^IHI^Hh^^^^H^ jSI^^^BhB kmalu razkadila. ^B^BIP^^^^S*J^?JOSj[^ra^B^^^B Komaj se je bil do- ^HBlP?' ^$3E*r JPtSttm^Km bro obrnil v stran in ^B&L ^faH^^'^ V^S^^^^^^^I začel zopet loviti z vso ^^HbhK" ^~*flflWr3$-\vlW^^5BBI^M vnemo in gorečnostjo, ¦¦Sg||l T^P^^JC^,^^-^^Bfis^H ko ga je glasen „0 ^^^H^h_ ^(|HS^W iSJHM^^H jej" predramil iz nje- ^^^^^^^^Kt J^^^^^T ~' aH gove delavnosti. ^^^^^^^^BMliftu^^^^^V^ * ?J Ozrl se je proti ^^^^^^^BH^mI^^^^H Jlm Lojzku in nasmejal se ^^^B^^HHSin^^^^^^B ""^"^^jgže^H je na vse grlo. Tolkel ^^^^^^HHHfl^^^^^^B * "^t je z rokama ob koleni ^^^H^^^HpS^^^I^^^R^ '1 in solze so mu prišle H^j^^^^^^^^^^F^^^^^^^ ^ v oči vsled obilnega ^¦^^^^W^^fe^l^^^™i smeha. Kar je videl, pa ^^HBflJI^^S<9kL^^Sp<^Sa je bilo res vredno, da H^B^MHa fl^HBBmT^E^^^^^SS bi se vsakdo nasmejal ^MHBBB&rf^^iBBSBlk |HH|^^^^Hb in ne samo poredni Wž~'~"" ^mm&SmŠt- "mB/slB^^^^l Mihov Andrejec. ^1 ^^^H^fe^ -=^HP-^^flB^^B Luš je stal na eni ^^^EBEe!S3^^UF~ ^^B^H nogi v vodi. Slamnik l-tf-%^ _ '-_ ~°~^^B^^K^^^^fe ^BH je plaval po potoku in ' ^IHlB^ai^HfcJBSSi^^l račka se je hitela umi- r^-^^^-^^ ,_^ i3sfii^^^^^^3§I^^^HBfil * kati iz slamnika. Drugo ^^^^^i^^^^^^^^^^MB^^^^sa nogo pa je molel kvi- šku in — velik rak, z močnimi kleščami se je oprijel palca Lojzkovega, čegar obraz je bil prestrašeno nategnjen v gube, ki so vse kazale, da je pri Lojzku oblačno in da se pripravlja na dež . . . A Andrejcu se Lojzek prav nič ni smilil. Le še bolj se je smejal in kričal: ,,Zob ti bo izdrl, zob." Lojzku je bil to ogenj v strehi. Začelo je dežiti. Debele solze so mu polzele po licu in glasen, prestrašen ,,ojojoj" se mu je iztrgal iz grla. Nato pa je brcnil z nogo in rak je v velikem loku odletel v vodo. -*€ 137 S«- A tudi Andrejca je zadela zaslužena kazen. Ko se je tako smejal in zvijal, tedaj je stopil na okrogel kamen, ki se je izpodmaknil in — ,štrbunk' je sedel Andrejec sredi vode. In sedaj je bila na Lojzku vrsta, da bi se smejal. A njemu se kar nič ni ljubilo. Skobacal se je na suho in sedel v travo. Tu si je najprej ogledal palec. No, sile ravno ^^S^B^H^K rdeč je bil. To bo že HH^B^B|^^RH^^^^^^HHp|P: minilo, si je mislil in H^^^^^^^^I^^I^^^^^^Kf " odhajal proti domu. ^^^^^^^^HH^^I^^^^Bp^ Mejtem se je bil 8^H^H0lH^>H^^H^|E; ¦• tudi Andrejec skobacal nSB^'-'^Ml- na su^0' m°ker kakor ^^^^^^^T^wil^HBr^Bk..;"^gMi' *"~ m'^' Žalostnega, potr- ^^^^^^E^ rsl^Rr^k»9HKHHPBH9 te»a srca se Je vraca' ^^^^^^^H _, «jR^^^9^^^^^^^B domov, saj je vedel, kaj ^^^^^^^^KLvfešS^T^ž-^EEJBBBI^^^^^^^BB §a Je cakalo. H^HH^MH^^^^^I^^^H|IMHii^^| A mera Lojzkovega ^^HB^v J^^^^^^^^H^P^^^HKRSHH joka še ni bila polna. ^I^^^F^^^^^^^^IS^^HEs^^^«i Še nekaj solz je imel |1^mB^^^^^^^^^^^m|^«J^^8 mišljen proti domu in ^^PJj^^MŽBIi^aiM^^^^B premišljal žalostno ^¦S^^^^^9f^VjH^BSpP)||§^^^^^^| usodo današnjega dne SmI^HBB ^i fli]~ JB^^^^^^^k '—-- J^k ra(ške. Zato ga je hotel - -"^^^^^^^^^^^H^^ ^^B podražiti. Jakec je bil ir.. . -:-v:l;^§8^BB^^E^^Br^ "^ffl ^e PreceJ odrasel. Tudi ----------------------------------*----------=^ v šolo ni več hodil, » Otroke je pa še vedno rad dražil. Ker je vedel, kaj je Lojzku najhuje, namreč če ga podraži, da mu bo ^gumbe" porezal, tedaj se ga je takoj lotil. ,,Zakaj si lovil račke, a?" ' . .:.; --..r —. ; ; ,,Mihov je rekel." . /' ' ?:. ,,Zakaj?" \ :'. ' . . ; ; ,;. !-rfI,:.f, ,,ZatO.u .-.•¦¦ . ' /',r , ¦ -.¦:..;... ,,Čakaj, čakaj! Vse gumbe ti bom porezal. Kje imam britev?" .,;. ,,Oha! Kar počakaj, kam se ti pa'mudi?" ' -.-f -t* 138 »«- Začel je mahati z britvijo kakor bi mu jih hotel res porezati. In iznova so se ulile solze in že tretjič danes se je slišal v dolenjem koncu vasi njegov glasni ,,ojej". Jakcu je bilo to dovolj, da ga je podražil. Spravil je britev v žep in rekel: ,,Le tibo bodi! Saj so še vsi." In ko je Luš videl, da ima še vse gumbe na hlačah, tedaj mu je usahnil studenec solz. . . Šel je domov, vendar pri pravi volji ni bil ves dan takrat .. Še mnogo bi vam lahko povedal takih-le iz življenja Mežnarjevega Lojzka, a za danes naj zadostuje. Bom pa drugič še kaj več...