0 volitvah v okr. zastop Gornjeradgonski. Celo kratko vreme le loči še nas od novih volitev v okrajni zastop. Trebalo bode dobro oči odpreti in vestno premisliti, kake može bodemo si zbrali, komu bomo na prihodnje tri leta poverili gospodarjenje z denarjem, ki se v sedanjem času pri nas tako ležko dobiva. Pridelki na njivah, slabotno njih je bilo, pa še ti nemajo cene; drevesnega sadovja ni bilo tako rekoč nič; o vinskej kapljici že skoro ni več razgovora. Oh, kako sladka in blaga, zmes tudi obilna pa je zrasla v prejšnjih letih zlasti pri Crešnjovcih, okoli Kapele, v Murščaku, v Sovjaku in na drugili vrhčh in gričih. Zdaj pa gre vse prema koneu! Kaj bomo začeli, če se sedanje slabe letine ne bodo skoro na bolje obrnole? S čim smo se tako proti nebesom zagrešili, da nas tako kaznujejo ? No, ne samo v gmotnem oziru godi se nam leto za letom slabeje, tako da bodo morali posestniki vinogradov, če jim milostljivi Bog svojega blagoslova znovič ne podeli, priskrbeti si birnico (beraško palico) in početi seliti se v druge rodovitneje pokrajine služit si vsakdanjega kruha. Z edne strani zarad slabih letin počel je naš lepi Gornje-radgonski okraj v gmotnem oziru nekaj brez lastnega zakrivljenja nagloma hirati; z druge pa seje bati, da bode tudi v narodno gospodarstvenem oziru pri volitvah, ki bodo se v kratkem vršile svojevoljno nastopil rakovo pot. Kako pa je mogoče, vtegnete zapitati, da vam zdaj tako slabe glase moramo poročati ravno iz onega kraja, od koder so vam lani ob tem hipu prihajale kaj radostne vesti, da smo se namreč postavili na lastne noge, osnovali si lastno posojilnico, framazonskemu »oberkričaču« pa pred nosom vrata zaprli in ga sramotno ob lla vrgli, ko se nam je hotel skozi okna v posojilnico vrivati? Kako pa si naj raztolmačimo tako obžalovalno in za nas sila nečastno pojavljenje? Najprikladnejši odgo- vor na tako in podobno pitanje čital sem v preteklem1 mesecu v Celovskem »Mir-u«, kder se toži nad svojim koroškimi krajani na blizo sledeči način: »Z našim Ijudstvom ni nič opraviti, ker je preveč omahljivo: danes veruje Slovencu, jutri nemčurju; danes katoličanu, jutri Iramazonu; danes se podpiše za slovensko šolo, jutri za nomško; danes kaj obljubi, jutri besedo nazaj vzame ali pa se skrije. Odkod?pa pride ta omahljivost, ta brezznačajnost? Veliko je nevednosti zmes, največ pa je to pogubni sad liberalizma. Ob dolgi jezikovni meji je nemški liberalizem obglodal že veliki del našega ljudstva in ga pokvaril s svojo strupeno sapo. Le gorjanci v svojih nepristopnih planinah [Se niso toliko okuženi, lam so kmetje še mož-beseda, verni in značajni: spošlujejo svoje dušne pastirje in jih ubogajo tako v političnih, kakor verskih reččh«. Podobne razmere so tu in tam tudi pri nas ob nemški in ogrski meji. Na neverne in brezznačajne se tedaj nikdar in nikder ni zanesti; takim se ne sme ničesar zaupati. Kako bi tudi mogel pameten poštenjak kaj zaupati in zanesti se na takega figamoža, ki po kreraah in kletčh, kedar se ga zastonj naliže, kaj rad popeva pesem o »kr..astih« Nemcih, pa misli, da bode s takoj bedastočoj kakega pametnega domačina osleparil ali mu celo se prikupil; naproti temu pa, kedar pride potem prek mesta k svojemu fajerber-generalu na »raport«, ondapa se pri pivii nadava »tumastim bindišarom« innjihovim »popom« tako,da senjegovemu komandanlu kar srce smeje. Dnes Slovenec, julri Nemec: »Komar je niož! koinar je mož! komar je možka glava«. Ne pozabite tega, dragi moji rojaki in na dan volitve ne bode vam težko odločiti se, katerim možera bodete dali svoj glas: tistim, ki se držijo vaših duhovnih pastirjev in zanesljivih posojilničnih korenjakov, ali onim, katere Vam ponuja »orehovi prerok«. Toliko za zdaj, v kratkem pa več. Ž.