MewUkj&
ASILO DELAVSKEGA SVETA
LETO m. ★ 1962 * ŠT. 7
<
NOVOTEKS glasilo delavskega sveta Tekstilne tovarne NOVOTEKS Novo mesto
1962
Letnik III.
Št. 7 (22)
Julij
Izdaja; delavski svet
Ureja:
uredniški odbor
Odgovorni urednik: Samo Medic
Naslov uredništva: Novoteks, Novo mesto Foersterjeva 10 telefon 31, 71
Zunanja oprema:
Bojan Brovet
Tisk naslovne strani in vezava:
Valvazorjeva tiskarna Videm-Krško
Naklada:
700 Izvodov



VSEBINA:
li zasedanj samoupravnih organov
Norma in normiranje
Nesreče pri delu in na poti na delo
Nekaj navodil iz socialnega zavarovanja
V letu 1961 je bilo izplačanih 12 milijonov dinarji
za nadomestila osebnih dohodkov zaradi bolezn
Nekaj o zgodovini ovčarstva
Jermenčki iz umetne mase
Gasivsko tekmovanje v Jaršah
Bili smo na Pohorju
Uspeh kegljačev obrata II Metlika
Delavske športne igre Novega mesta 1962
Izvid kegljaških spomladanskih tekem
IZ ZASEDANJ SAMOUPRAVNIH ORGANOV
Za popravo pravilnikov o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov so se v našem podjetju izvedle obširne priprave. Po izvršenih analizah o proizvodnji in formiranju čistega dohodka ter njegovi delitvi na osebne dohodke in sklade smo lahko ugotovili, da sta oba pravilnika, ki smo jih sprejeli preteklo leto postavljena na pravilne osnove.
0 tem sta razpravljali obe naši partijski organizaciji na skupnem sestanku v Metliki. Po obširni razpravi sta dali priporočilo, po katerem je komisija za spremljanje izvajanja pravilnika o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov izdelala predlog popravkov. 0 tej zadevi sta razpravljala tudi oba upravna odbora naših sindikalnih podružnic, ki sta se pridružila priporočilu partijske organizacije, ker se je ugotovilo, da oba pravilnika v osnovi postavljata pravilna merila pri delitvi čistega dohodka na osebne dohodke in sklade podjetja kakor tudi čisti dohodek na posamezna 'delovna mesta. Na splošno je prevladovalo mnenje, naj se dvigne ocenitev nižjih delovnih mest.
Skladno s temi smernicami, zakonitimi predpisi ter napotili, ki so jih dali naši gospodarski in politični voditelji ter občinska komisija, je naša komisija izdelala predlog popravkov.
Iri pravilniku o delitvi čistega dohodka je bila predlagana dopolnitev čl. 24 in 27.
Pri pravilniku o delitvi osebnih dohodkov je bila v členu 14 predlagana ukinitev 22 delovnih mest, na novo pa naj bi se ustanovilo 5 delovnih mest, ker komisija smatra, da bi se z boljšo organizacijo dela po ekonomskih enotah ustrezna dela lahko izvršila z delovno silo, ki je zaposlena na drugih delovnih mestih, delno pa so za ukinitev predlagana delovna mesta tudi nezasedena oziroma se dela na nekaterih delovnih mestih tako prepletajo, da ni potrebno na njih imeti ozko specializiranih sodelavcev. Na primer: pranje ši ninsko in pranje pramensko v apreturi. Tu lahko opravlja po potrebi obe deli en sodelavec. V tkalnici smo dosedaj imeli tri vrste tkalcev, in to tkalce navadnih tkanin, tkalce bolj Ših tkanin in tkalce kompliciranih tkanin. Ker pri tkanju delajo razen novincev vsi po normi in ceniku del, kjer so po samezni artikli že tako razvrščeni v grupe, se zato predlaga
-2-
ukinitev vse treh delovnih mest ter ustanovitev samo enega delovnega mesta "tkanje" s širšim razponom. Tu naj hi hili razvrščeni vsi tkalci, ocenjeni pa naj bi bili po artiklu, ki ga izdelujejo. Nadalje je komisija predlagala, da se uvrste delovna mesta "pregled kvalitete preje" v ekonomskih enotah predilnica mikane preje in predilnica česane preje v grupo kvalificiranih delavcev, medtem ko so bili prej v grupi visokokvalificiranih delavcev, ker smatra, da za to delo ni potrebna visokokvalificirana strokovna izobrazba.
Nadalje je komisija predlagala spremembo členov 54, 55, 56, 57 ter 68, ki govore o pavšalih za službena potovanja z lastnimi osebnimi avtomobili ter potnimi pavšali za službena potovanja v obrat II v Metliki. Predlog je bil, da se vsi pavšali ukinejo, razen pavšalov za vožnje s tovornimi avtomobili v obrat II, kjer bi bil pavšal za eno vožnjo neizpremenjen. Predlaga pa se, da se za ista delovna mesta, ki so sedaj imela pavšalirane vožnje, odobri plačilo za prevoženi km, in sicer za avtomobile do 800 ccm 35 din, za avtomobile od 800 do 1200 ccm 40 din in avtomobile nad 1200 ccm 45 din za prevoženi km. Vožnje odobrava direktor, zanj pa predsednik upravnega odbora.
0 vse teh predlogih komisije so obširno razpravljali sveti ekonomskih enot ter upravni odbor, ki so 'predlog komisije še dopolnili, zlasti člen 14 pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, kjer so predlagali še nekaj popravkov. Ti predlogi so bili: v predilnici mikane preje se maksimum ocenitve delovnega mesta "pranje volne" dvigne na 71 točk, delovno mesto "vzdrževanje strojev" pa naj bi bilo o-cenjeno največ do 140 točk.
V	tkalnici so predlagali, naj bi se namesto enega delovnega mesta "vdevanje in prisukavanje" uvedli dve delovni mesti, in sicer "prisukavanje" z razponom 65 - 78 točk
in "vdevanje" z razponom 65 - 83 točk.
V	ekonomski enoti apretura se niso strinjali s predlogom, da bi bilo delovno mesto "valjkanje" ocenjeno višje kot "pranje", pač pa so bili mnenja, da sta si ti dve delovni mesti enakovredni in naj bi bili tudi enako ocenjeni.
Upravni odbor je razpravljal o vseh pripombah svetov in o predlogih komisije. Prišel je do zaključka, da so vsi predlogi umestni in da jih predlaga delavskemu svetu v odobritev razen predloga o znižanju ocene delovnih mest vodilnih uslužbencev. Upravni odbor je namreč mnenja, da o-sebni prejemki vodilnih uslužbencev niso pretirani, bodisi
da jih primerjamo z osebnimi dohodki v podjetju,' kjer bo razlika med najnižjimi osebnimi prejemki proizvodnega delavca in najvišje ocenjenim delovnim mestom znašala 1 : 4,95» bodisi z vodilnimi uslužbenci drugih gospodarskih organizacij v občini. Zato je upravni odbor predlagal, da ostane ocena ista kot dosedaj.
Delavski svet je poslušal poročilo o predlaganih spremembah obeh pravilnikov na svoji seji dne 29. junija ter se je s predlogi komisije ter popravki, ki so jih predlagali sveti in upravni odbor, strinjal ter sprejel vse -predlagane popravke obeh pravilnikov.
Da sta oba naša pravilnika bila že poprej postavljena na pravilne osnove, nam dokazujejo tudi naslednji podatki :
Predilnica česane preje je dosegla polletni proizvodni plan z 98,58 i*. Plan ni bil dosežen zaradi pomanjkanja ustreznih surovin, vendar je svet enote podvzel vse potrebne ukrepe, da bo plan do konca leta v celoti izpolnjen. Vrednost točke pa je porastla od 1,335 din v januarju na l,44o din v juniju.
Predilnica mikane preje je dosegla svoj polletni proizvodni plan s 12o,98 /6. To preseganje je bilo doseženo, ker ni bil izkoriščen kolektivni dopust, ki je bil planiran v I. p lletju. Vrednost točke pa je porastla od 1,341 din v januarju na 1,472 v maju mesecu.
Največji porast tako v proizvodnji kakor tudi v vrednosti točke lahko zabeležimo v tkalnici. Polletni proizvodni plan je bil dosežen s 111,22 vrednost točke pa je Porastla od 1,266 din v januarju na 1,635 din v juliju, Z izboljšanim pravilnikom o kvaliteti jim je uspelo tudi izboljšati kvaliteto izdelkov, kar se občutno pozna tudi pri vred-hosti točke, poleg tega pa se je precej izboljšala tudi organizacija dela (dvostrojni sistem),
V apreturi je bil polletni proizvodni plan dosežen s 1o9,86 Vrednost točke pa je porastla od 1,415 din v januarju na 1,687 din v maju, pa tudi v juniju ni bila dosti bižja, saj je znašala l,588<'din. Ustrezno z večjo vrednostjo iočke proizvodnih obratov se je zvišala tudi vrednost točke v pomožnih delavnicah in upravi. V januarju je bila točka vredna 1,324 din, v juniju pa 1,533 din.
Nadalje je delavski svet sprejel sklep, da se odpisujejo zagonski stroški osnovnih sredstev v višini 50 $
letno, medtem ko se zagonski stroški sredstev skupne porabe odpisujejo letno v višini 100 $. Na predlog sveta enote tkalnice in upravnega odbora je bil sprejet sklep, da odprodamo 8 kom. starih statev znamke "Schwabe" in "SchSn-cher" ter star sukalni stroj znamke "Hammer."
Jože Udovič
NORMA IN NORMIRANJE (Nadaljevanje)
Z množenjem trajanja s ponavljanjem dobimo skupni čas elementov za tehnično normo.
Za elemente kratkega trajanja določamo časovno dolžino najlažje na ta način, da s poskusnim merjenjem določimo meje najkrajšega in najdaljšega trajanja. Samo krono-metražo pa delamo na sledeči način:
loskusno merjenje nam je dalo najkrajši in najdaljši čas za vezanje pretrga votka. Najdaljši čas je na primer 18 sekund, najkrajši pa le 8 sekund. Ta razmah med 8 in 18 sekundami se razdeli enakomerno na sekunde ali dele sekund. Kronometraža se vrši z vnaprej vpisanimi sekundami. Pri vsakem merjenju, vezanju pretrga votka se vriše črtica v odgovarjajočo rubriko, kakor je razvidno na sliki’ 1
Sekunde	Ponavljanje	Količina	Skuono
7	t	*	i	"	
8	///	3	24
9	///// //	7	63
lo	///// ////	9	9o
11	///// /	6	66
12	///// /////	lo	12o
13	////	4	52
14	///// ///// ////	14	196
15	/////	5	75
16	///// ///	8	128
17	///	3	51
18 19	//	2	36
Skupno:	71	9ol
lovprečje dobimo, če skupno število sekund delimo s ponavljanji. V našem slučaju je povprečje 901 • 71 = 12,7 sekund.
Čas, ki smo ga na ta način debili, to je 12,7 sekund, pomnožimo s količinskimi ponavljanji elementov v obračunu norme in tako dobimo skupni čas elementov za tehnično normo.
Elemente tehnične norme delimo na:
n) elemente, ki jih dobimo s snemanjem,
1) elemente, ki jih dobimo z računanjem, c) kombinacije teh elementov.
Elementi snemanja so tisti elementi, pri katerih pridemo do skupnega Časa izključno s snemanjem ponavljanj elementov na delovnem mestu in merjenjem trajanja operacije. Na primer likvidiranje pretrga osnove od zadaj ali menjava čolnička itd.
Ireračunske elemente dobimo z računanjem na osnovi Podatkov, ki jih dobimo na strojnem kartonu, kjer so tudi vsi ostali tehnični podatki, kot na primer turaža stroja, delov-hi čas, odmor itd.
Kombinirani elementi so elementi ali delovni postop ki, pri katerih določimo trajanje s kronometražo, ponavljanje Pa z računanjem. Na primer: snemanje komada tkanine s tkalske statve.
Za merjenje dolžine trajanj delovne operacije upodabljamo kronometre (štoparice). Kronometri so precizne Ure z enim ali dvema kazalcema, pri katerih kazalci v času •*-/3, l/2 ali 1 minute opišejo 1 krog. Številčnice so razdeljene na 100 ali na 60 delov. Iriročnejši so kronometri z delitvijo minute na 100 delov, ker z njimi odpade preračuna-Vahje sekund in minut. Kronometri z dvema kazalcema omogo-^ajo lažje odčitavanje.
Strojni karton nam koristi za vnašanje določenih Proizvodnih zmožnosti stroja (kapacitete), hitrosti stroja ln drugih posebnosti. Ti podatki nam služijo za izračunavanje tehnološkega časa.
Tabele osnovnih vrednosti (TOV) ^am pokažejo vrednost trajanja in ponavljanje posameznih elem^nlov pri enakih elih in pod enakimi pogoji. Te tabele moramo od časa do ča-Sa pregledati in po potrebi revidirati.
-6-
Uporaba dokumentov:
Iz fotokarte delovnega dne oziroma iz zbirne bilance fotokarte dobimo:
a)	Cas, ki ga rabi delavec na začetku dela pri pripravljanju delovnega proatora, ob prevzemu dela, za pripravo stroja in za vse drugo delo do trenutka, ko se začne tehnološki čas. Poleg tega štejemo v ta čas tudi tisti čas, ki ga rabi delavec ob koncu dela, n. pr, ureditev delovnega prostora in stroja pred zapustitvijo dela itd.
b)	Čas, ki je določen za počitek in za naravne potrebe.
c)	Čas, ki je določen za čiščenje stroja in prostora okoli stroja, za drobna popravila, mazanje stroja, snemanje komada itd.
Čas v fotografiji delovnega dne se imenuje dopolnilni čas (Td) in ga norma upošteva le v slučaju, kadar ni krit s tehnološkim procesom (le tedaj, kadar pri opravljanju nekega dela stroj stoji). N,pr. pri pranju volnenih tkanin v apreturi-se delavec lahko odstrani od pralnega stroja, kateremu streže, tehnološki proces se bo pa nadaljeval brez 2astoja.
Iz kronokarte in pomožnega snemalnega lista dobijo pomožni čas, ki je lahko pokrit ali nepokrit s strojnim (tehnološkim Tt) Časom.
Na primer: element vezanje pretrga osnovne niti na »tkalskem stroju je delo, ki ga tkalka opravi, ko stroj stoji, 3elo, kjer stroj stoji, delavka pa dela, spada v nepokrit Pomožni Čas (Tp), ker delo tkalke, ni krito z metri tkanine ali tisoči votkov. Stroj v tem času namreč ne proizvaja.
■Element polnjenje čolnička pa se vrši med obratovanjem stroja in zaradi tega je to vzporedni pomožni čas (^VP), ker delata stroj in tkalka.
Pomožni čas zajema vse gibe in vsa dela, ki so nuj-110 potrebni za nadaljevanje tehnološkega procesa dela. Vzpo-^edna dela ne upoštevamo v normi stroja, rabimo jih za izra-°Unavanje časa zaposlenosti delavca (Tz).
Iz podatkov strojnega kartona izračunamo teoretsko Produktivnost stroja, teoretsko produktivnost pretvorimo v strojni čas, to je čas, ki je potreben stroju, da izdela eno-0 norme (1000 votkov, 1 kg, 1 m itd) brez prekinitve dela.
FOTCKARTA št. 1
Podjetje:
delavec: Kontrolna št.:
Staž :
7rsta tkanine: tehnik izmene:
Oddelek:
Delovno mesto:
Datum snemanja:
Cas snemanja od.. .do.*.* .ure Trajanje snemanja:
Pogoji dela:
Snemal:
Kaj se ^opazuje	Tekoči Tračaš. ja-ure mm nje			To	Td	Tni Tsl	Tvp Ko** Pri-lic- mer nik
Začetek izmene	14	00					
Predaja dela		o3	3		3		
Delo	16	31	148	148			
Naravne potr.		38	7		7		
Delo	18	00	82	82			
Počitek-j elo		3o	3o		3o		
Delo	2o	27	117	117			
Okvara stroja		56	29			29	
_Delo	22	00	64	64			
Skupaj:	8	ur	48o	411	4o	29	
1
2
3
4
5
6
7
Tolmač okrajšav:
To = Td
Tni = Tsl
Tvp = Nd _ Nt =
* = Tt = ®8 = Tsr =
*P = =
TSt =
K2 =
operativni čas
dopolnilni čas
čas nepriznanih izgub
čas prekinitve dela od časa do časa
vzporedni čas (pokrit)
tehnična norma dela
tehnična norma časa
skupni čas opazovanja
tehnološki čas
strojni čas
strojni ročni čas
ročni čas
pomožni čas
čas zavzetosti za enoto proizvoda čas istočasnega zastoja (slučaj) koeficient zaposlenosti teoretska kapaciteta
število strojev,ki jim lahko delavec streže (tipska norma)
-8*
Mi = idealno število strojev, ki jim delavec lahko streže, ne da hi nastopil Tst Ms = stvarno število strojev, ki jim delavec streže Kkt = koeficient koristnega Sasa stroja TOV = tahela osnovnih vrednosti.
Veš fotokart seštejemo in delimo, tako da dohimo povprečje. To izvršimo na posebnem za to odrejenem formur larju. Na primer:
Podjetje:	Oddelek:
Zbirna bilanca fotokart
Vrsta dela:	Kontroliral:
Številka Totokarte		To	Td	Tni	Tsl	T Tvp	Opombe
	Posamezno	411	4o		29	480	
1 - T	Skupno	411	4o	-	29	480	
	Povprečno	411	4o		29	480	
	Posamezno	4o7	42		31	480	Skupno : 2=
2 - T	Skupno	818	82	-	6o	96o	povprečno
	Povprečno	4o9	41	—	3o	480	
	Posamezno	413	44	_	23	480	Skupno : 3=
3 - T	Skupno	1231	126	-	83	144o	povprečno
	Povprečno	41o	42			27	480	
	Posamezno	418	4o		22	480	Skupno : 4=
4 - T	Skupno	1649	166	—	lo5	192o	povprečno
	Povprečno*	412	41			28	480	
5 - T	Posamezno	416	44		2o	480	Skupno : 5=
	Skupno	2o66	21o	-	125	24oo	povprečno
	Povprečno	413	42	-	25	480	
itd.
(Se nadaljuje)
Danilo Kovačič
NESREČE ERI DELU IN NA POTI NA DELO v mesecu juniju in v začetku julija 1962
9. junija se je ponesrečila na poti na delo Marija Kostelic, previjalka votka iz obrata tkalnica.
Imenovana se je peljala z motornim kolesom skupaj s svojim bratom iz Podgrada v službo. Pri Dolnji Težki vodi je pripeljal s stranske poti na glavno cesto vprežni voz. Ker voznik vprežnega vozila po izjavi ponesrečenke ni pogledal, če je cesta prazna, je voznik motornega kolesa zadel z zadnjim delom svojega vozila ob vprežni voz, pri Čemer je ponesrečenka dobila težjo poškodbo na stopalu leve noge. Takoj za tem je iskala zdravniško pomoč v bolnici.
Vzrok poškodbe: Neupoštevanje cestno prometnih predpisov od strani voznika vprežnega vozila.
11» junija se je ponesrečil na poti na delo Anton Turk, delavec v barvarni.
Imenovani se je peljal s kolesom iz Zajčjega vrha v službo in spotoma naletel na skupino otrok. Ker se otroci niso takoj umaknili, je naglo zavrl,pri tem pa ga je zaneslo, tako da je padel ter si lažje poškodoval dlan desne roke.
Vzrok poškodbe: nagla vožnja in ovira na cesti.
2. julija se je ponesrečil na poti na delo Franc Ljubi, zunanji delavec.
Imenovani se je peljal iz Podturna pri Kartelje-vem v službo. V Bučni vasi sta ponesrečenec in še nek kolesar vozila drug poleg drugega. Kolesar, s katerim sta vozila skupaj, je hotel imenovanega prehiteti, pri tem pa je rahlo zadel ob ponesrečenca, tako da je ta padel ter si lažje poškodoval levo roko v ramenu.
Vzrok poškodbe: Nepravilna vožnja kolesarjev. Kolesarji bi morali voziti po prometnih predpisih eden za drugim, pri prehitevanju pa bi moral dati tisti, ki prehiteva, znak za prehitevanje.
XI, julija ae je ponesrečil pri delu Edi Piki,iz delovnega mesta remont strojev v tkalnici.
Imenovani je popravljal na tkalskem stroju spojnico med bilom in osjo. čeprav je bilo delo pretežko, da bi ga opravil en sam človek, je imenovani delo nadaljeval sam, pri tem pa mu je spojnica pritisnila kazalec desne roke ob bilo ter mu ga poškodovala.
Vzrok poškodbe: naglica pri delu.
Xl. julija se je ponesrečil pri delu Božo Čavlovič, električar.
Imenovani je prišel v obrat predilnice mikane preje, da bi popravil okvaro na električni napeljavi. Ker vzdrževalec strojev ni imel takoj časa,
■ da bi mu sporočil kje je okvara, se je ponesrečenec medtem naslonil na stroj selfaktor ^er držal desno roko med vilicami, ki vodijo nitke. Ker ni opazil, da je stroj v pogonu, so ga vilice prijele ter mu pritisnile dlan desne roke ob vreteno selfaktorja, pri čemer je bil težje poškodovan, tako da je moral takoj iskati zdravniško pomoč v bolnici.
Vzrok poškodbe: neprevidnost in nepoučenost. Omenjena poškodba naj bo v opozorilo vsem tistim, ki imajo opravka po obratih i?ven svojega delovnega mesta, da se naj ne zadržujejo v bližini strojev, kadar so ti v obratovanju, še manj pa, da med o-bratovanjem vtikajo prste okoli vrtečih delov,ker lahko najmanjša neprevidnost povzroči težko nezgodo z dolgotrajnimi ali stalnimi posledicami ter povzroči veliko škodo posameznikom, podjetju in družbi.
Vse tiste, ki se ponesrečijo pri delu v tovarni, varnostna služba opozarja, da morajo vsako nezgodo takoj prijaviti vodji izmene, ta pa mora nezgodo takoj vpisati v po-sebno knjigo o nezgodah pri delu ter jo prijaviti varnostne-mu tehniku, da takoj razišče in ugotovi vzroke nezgode. Ponesrečenec mora takoj, najpozneje pa v 24 urah, prijaviti nezgodo varnostnemu tehniku ali pooblaščeni osebi, da se mu Spolni prijava o nezgodi. Tisti ponesrečenci, ki so težje Poškodovani in morajo takoj iskati zdravniško pomoč v bolniš-
-li-
nici ter zato ne morejo v določenem roku prijaviti nezgode, jo morajo prijaviti vodji izmene. V tem primeru se ponesrečencu izpolni prijava o nezgodi v njegovi odsotnosti.
Prekoračenje navedenega roka bo varnostna služba Upoštevala samo v izrednih primerih, kjer se ugotovi, da nes ni bilo mogoče nezgode prijaviti v določenem roku, to je v takih primerih, ko je bil ponesrečenec poškodovan na službeni poti in podobno.
Vsi tisti, ki se ponesrečijo na poti na delo ali z dela, morajo nezgodo takoj prijaviti najbližji zdravstveni postaji ali pa ambulanti podjetja Novoteks, v najkrajšem času oziroma najpozneje v 24 urah pa morajo prijaviti nezgodo varnostnemu tehniku ali pooblaščeni osebi, da se mu izpolni prijava o nezgodi.
V nasprotnem slučaju, Če se prizadeti ne bi ravnali po zgornjih navodilih, se jim prijava o nezgodi po Uradnem listu FLRJ, št. 5/59, ne sme izdati ter bo morebitne posledice nosil ponesrečenec ali pa vodja izmene.
Miro Jakša
NEKAJ NAVODIL IZ SOCIALNEGA ZAVAROVANJA
jl9. člen
1)	Vdovec zavarovanke ima pravico do družinske pokojnine, če je na dan ženine smrti star nad 60 let ali če je popolnoma ali trajno nezmožen za delo, s pogojem, da ga je žena preživljala do svoje smrti.
2)	Vdovec, ki medtem ko uživa družinsko pokojnino, ki mu je bila priznana zaradi nezmožnosti za delo, dopolni 60 let starosti, obdrži pravico do družinske pokojnine.
člen
Vdovec zavarovanke nima pravice do družinske pokojnine :
^ če se ugotovi, da je bila zakonska zveza, ki jo je sklenil zavarovanec in ki je trajala manj kot eno leto, sklenjena z namenom, da bi zakonec pridobil pravico do družinske pokojnine;
-12-
2)	Se je trajala zakonska zveza z zavarovancem, ki je užival osebno pokojnino ali invalidnino po predpisih o invalidskem zavarovanju, manj kot eno leto;
3)	Se je bila zakonska zveza razvezana s pravnomoSno sodbo sodišča, pa mu ni bila prisojena preživnina;
4)	Se je pred zavarovančevo smrtjo neopravičeno zapustil zakonsko skupnost in živel izven te skupnosti šest mesecev ali dalj. Sodišče presoja v nepravdnem postopku, ali je bila zapustitev zakonske skupnosti neopravičena.
121. člen
1)	Zakonec, čigar zakonska zveza je bila razvezana brez njegove krivde in mu je bila prisojena preživnina, ima pravico do družimske pokojnine ob enakih pogojih kot zavarovančev zakonec ne glede na to, ali je zavarovanec sklenil novo zakonsko zvezo ali ne.
2)	Kadar imata zakonec in razvezanec zakonske zveze in zakonec iz nove zakonske zveze pravico do družinske pokojnine, znaša skupna družinska pokojnina za oba souživalca toliko, kolikor bi po 1. točki prvega odstavka 126.člena tega zakona znašala družinska pokojnina za enega družinskega člana.
■*•) Otroci ter vnuki, bratje in sestre in otroci brez starš*aTr ki jih zavarovanec preživlja, imajo pravico do družic pokojnine do dopolnjenega 15. leta starosti. Če 3e šolajo, pa do konca roka, ki je predpisan za redno šolanje, vendar najdlje do dopdlujvncga šo^tindvijIšta etarosti*
Če je moral družinski upokojenec iz prejšnjega odstavka prekiniti šolanje zaradi bolezenskega dopusta, ki mu ga je dovolil pristojni organ javne zdravstvene službe, ima pravico do družinske pokojnine tudi med boleznijo do dopolnjenega šestindvajsetega leta starosti, če tak upokojenec nadaljuje redno šolanje, pa ga ne more dokončati v rednem roku zaradi presledka kot posledica bolezni, ima pravico do družinske pokojnine še toliko časa po dopolnitvi Šestindvajsetega leta starosti, kolikor časa je izgubil za šolanje zaradi bolezni.
losvojenec, pastorek, vnuk, brat in sestra ter otrok
•13-
brez staršev, ki ga je zavarovanec vzel k sebi in preživljal, imajo pravico do družinske pokojnine, če izpolnjujejo poleg Pogojev, ki so določeni v 3.točki prvega odstavka 17* člena in v prvem in drugem odstavku 115. člena tega zakona, še tele posebne pogoje:
1)	posvojenec, če ga je zavarovanec posvojil vsaj tri leta pred svojo smrtjo, razen če je bila njegova smrt posledica nesreče pri delu ali izven dela;
2)	pastorek, če nima drugega roditelja razen zavarovančevega zakonca ali če je ta drugi roditelj popolnoma ali trajno nezmožen za delo, če ga je preživljal zavarovanec sam ali skupaj z zakoncem v svojem gospodinjstvu najmanj eno leto pred svojo smrtjo;
3)	vnuk, brat in sestra, če nima lastnih dohodkov, ki bi zadoščali za preživljanje, in če ga je zavarovanec preživljal v svojem gospodinjstvu vsaj tri leta pred svojo smrtjo;
4)	vnuki, bratje in sestre ter otroci,ki jih je zavarovanec vzel k sebi in jih preživljal, imajo pravico do pokojnine tudi tedaj, če imajo enega ali oba od .staršev, pa so starši popolnoma in trajno nezmožni za delo.
Zavarovančevi starši imajo pravico do družinske pokojnine, Če jih je zavarovanec preživljal, in sicer mati, če je stara nad 45 let, in oče, če je star nad 60 let, ali če sta popolnoma in trajno nezmožna za delo.
člen
^ Osnova za odmero družinske pokojnine je osebna pokojnina, ki je šla zavarovancu ob smrti ali bi mu bila pripadala, če bi bil takrat pridobil pravico do osebne pokojnine.
^ Ce zavarovanec ni imel 15 za pokojnino vštevnih let, se vzame kot osnova za odmero družinske pokojnine osebna pokojnina, do katere bi bil .imel zavarovanec pravico po drugem odstavku 69. člena tega zakona za dopolnjenih petnajst pokojninskih let.
^ Ce je bila zavarovančeva smrt posledica nesreče pri dbly 2avarovanec pa ni dopolnil pokojninske dobe, ki je predpisana za polno pokojnino, je osnova za odmero družinske Pokojnine zavarovančeva polna pokojnina. Če je imel v
-14'
takem primeru skupaj manj kot tri leta dela, se izračuna osnova za odmero osebne pokojnine po povprečni plači, ki jo je dobival zavarovanec v tem krajšem času.
126. Člen
Družinska pokojnina je odvisna od števila družinskih Članov, ki imajo pravico do pokojnine, in se odmerja od osnove za družinsko pokojnino z naslednjimi odstotki:
1) če nima pravico do pokojnine samo zakonec ali zakonec z drugimi ožjimi družinskimi člani ali samo ti drugi ožji družinski člani, kadar ni zakonca, ali samo širši družinski člani:
za enega 2.1 an a	za dva člana	za tri člane	za štiri in več
60 $	75 $	90 1*	100 fo
2) Če imajo pravico do družinske pokojnine samo otroci ali samo vnuki ali pa otroci in vnuki, preostali zakonec pa nima pravice do družinske pokojnine:			
za enega člana,	za dva Člana	za tri Člane	za štiri in več
40 /0	55 *	70 io	100
V LETU 1961 JE BILO IZPLAČANIH PREKO 12 MILIJONOV DINARJEV £A NADOMESTILA OSEBNIH DOHODKOV ZARADI BOLEZNI
bolezn. do 7 dni	Za bolezn* preko 7 dni od strani
je izplačano po mesecih	Zavoda za socialno zavarovanje
1960____________1961________196o___________1961
januar	84.597	83.390	424,109	711.698
februar	122.842	143.726	496.610	660.669
marec	146.456	149.022	577.987	991.472
april	84.oo4	107.544	524.154	944.234
maj	91.9o2	127.371	577.396	1,099.921
junij	100.253	97.715	591.501	978.372
	196o	1961	196o	1961
julij	70.125	57.795	595.279	857.424
avgust	67.777	H4.085	620.593	996.694
septemb.	105.676	164.923	673.029	844.ol4
oktober	112.078	166.916	677.304	952.194
novem.	84.037	138.8o4	699.466	956.5oo
decem.	61.4o4	125.988	631.965	923.ol7
1	,131.121	1,477.279	7,o89.393	lo,91o.2o9
Za bolezni do 7 dni	Za bolezn. preko 7 dni od strani
je izplačano po mesecih	Zavoda za socialno zavarovanje
I. polletje 1962
I. polletje 1962
j anuar
februar
marec
april
maj
junij
163.381
2o8.465
291.315
219.931
193.451
137.481
1,214.024
949.944
997.623
1,190.786
1,033.228
1,285.512
l,126.3o3
6,583.396
Iz pregleda vidimo, da je bilo v letu 1961 izplačano 4,166.974 din več kot v letu 196o. V letu 1962 smo za I. polletje izplačali 3,975.6o9 din več kot za I. polletje 196o in 1,728.286 din več kot za I. polletje 1961.
Zavod zg socialno zavarovanje je določil posebno stopnjo prispevka za zdravstveno zavarovanje v višini 4 $ od osnove, ki jo tvori seštevek čistih osebnih dohodkov delavcev in vajencev, če znaša povprečje izostankov z dela zaradi bolezni in poškodb zavarovancev višje od določenega okrajnega povprečja, to je več kot 4$. Za leto 196o smo plačali 5,715.617 din, za leto 1961	3,448.1o8 din, za I.
polletje 1962 pa 4,o2o.952 din dopolnilnega socialnega prispevka. Če bi samo za 1 $ zmanjšali bolezenske izostanke, bi s tem prihranili težke milijone, ki jih mora podjetje plačevati socialnemu zavarovanju poleg rednega prispevka, ki se plačuje od osebnih dohodkov. Posebno stopnjo pri4* spevka določi zavod za vsako podjetje posebej, zato poskusimo, da bomo v tem obdobju dobro premislili, preden gremo k zdravniku, da ne bo za vsako malenkost nepotrebnih bolezenskih izostankov, ker bomo lahko tako prihranili podjetju in sami sebi precejšna denarna sredstva.
Mimica Seničar
NEKAJ O ZGODOVINI OVČARSTVA
Zgodovina ovčjereje sega v davno preteklost, saj je ovca ena najstarejših, domačih živali. Dokazano je, da je Človek gojil ovco že v kameni dobi nekako 6.000 let pred našim štetjem. Vlakna teh ovac so bila še prav groba in dolga, tako da bi jih po današnjih pojmih ne mogli imenovati volna. Na več krajih Evrope so našli ostanke starih tkanin, katerih strukturo je predstavljala volna, mešana z raznimi Živalskimi dlakami. Tudi stari narodi, kot Babilonci, Asirci, Indijci, Arabci, Perzijci in Kitajci, so poznali že v davni preteklosti volno, ki so jo uporabljali za najrazličnejša oblačila.
Križanje teh predzgodovinskih vrst ovac z ostalimi vrstami je prvič uspelo Rimljanom. Tako dobljeno križano vrsto ovac so imenovali rimljansko ovco, ki je imela že znatno finejša vlakna. Ko so Rimljani osvojili Španijo, so s tem pridobili prav posebno ugodne pogoje za ovčjerejo. Kvaliteta rimljanske ovce se je. na španskih tleh znatno izboljšala. Nadaljnji napredek so dosegli Rimljani s križanjem rimljanske ovce z domačo špansko vrsto. Največ j e uspehe na tem področju passo dosegli Mavri, ki so okoli leta 7oo po našem štetju osvojili Španijo za več stoletij. Ti so vzgojili z nadaljnjimi križanji in selekcijo še danes znano me-rino ovco in s tem so postali vodilni ovčjerejci.
Ko so leta 1492 Španci vrgli vladavino Mavrov, so si takoj ustvarili nekak monopol nad doseženimi uspehi v ovčjereji. Izvoz živih ovac ni bil dovoljen. Za kršilce bega zakona je bila nekaj časa predpisana smrtna kazen. Še-ie v 18. stoletju so te zakone razveljavili in izvozili prve merino ovce skoraj v vse evropske dežele. S ponovnim križanjem merino ovce z domačo vrsto ovce v posameznih deželah so nastale zopet nove visokovredne pasme ovac. Tako se je ovčarstvo zelo močno razvilo predvsem v Franciji, Nemčiji,
Ki sta bili nekaj časa vodilni deželi v pogledu ovčjereje.
trav posebno drage volne so izhajale iz področja današnje Šlezije. V tistih časih je bilo mesto Wroclaw (Breslau) največje svetovno tržišče za volno. Okoli leta b83o je bilo od celotne v Anglijo uvožene količine volne 4/5 iz evropskih dežel. Že takrat so selo cenili pomen ovčjereje. Tako so leta 1868 na svetovni razstavi volne v *arizu podeljevali za najboljše kvalitete volne zlate medalje. Od tega obdobja dalje pa je začelo ovčarstvo v ev-r°pskih deželah počasi nazadovati. Medtem so pričeli namreč
sistematsko gojiti ovco tudi v redko naseljenih lzvencvv-ropskih deželah, Avstraliji, Južni Ameriki in Južni Afriki. Prve vrste volne iz teh dežel še niso bile kvalitetno enakovredne evropski volni, vendar so z nadaljnjimi križanji ovac kmalu dosegli vedno boljšo kvaliteto volne. Ker se je ovčjereja v teh deželah,posebno pa v Avstraliji, kvalitetno zelo razširila in s tem dosegla višjo ceno od evropskih voln ba svetovnem tržišču, je bila vsaka nadaljnja gojitev plemenitih ovac v Evropi nerentabilna. Poleg tega je potrebovala Evropa vedno več zemlje za prehrambene artikle, ker se je število prebivalstva naglo večalo in so pričeli nastajati razni industrijski centri. Število evropskih ovac je zato naglo padalo.
Danes je Avstralija najpomembnejša dežela za izvoz volne. Najbolj zastopana je merino volna, ki se odlikuje z izredno enakomernostjo in finočo. Veliko zaslugo za to je pripisati ugodnim klimatskim razmeram in s tem v zvezi tudi dobri in dovoljni prehrani ovac.
Dobre rezultate v pogledu ovčjereje je dosegla tudi Južna Afrika. Ta volna prihaja na tržišče pod nazivom kapska volna. Vendar ta volna kvalitetno ne dosega avstralskih voln. Tudi Nova Zelandija je pomembna dežela glede iz-v°za volne. Od tam izvira v glavnem tako imenovana Crossbret v°lna, ki je rezultat križanja merino ovce z angleško dolgo-vlaknato ovco (Lincoln, Kent, neicester itd). Za svetovno ^ržišče volne je pomembna tudi Južna Amerika. Od tam prihajajo na tržišče tako imenovana La Plata - volna. Glavne dr-2av , ki dobavljajo te vrste volno so Argentina, Čile, Bra-2ilija in Uruguay. Večina teh voln je Crossbret, ostalo pa 0e merino. Kvalitetno so te volne slabše od avstralskih. I-^ajo bolj grob odtip, so bolj trde kot avstralska volna, po-tega pa so večinoma zelo nečiste, loleg navedenih dežel s° še številne države, ki gojijo razne vrste ovac predvsem 2a lastno uporabo in. so zato za svetovno tržišče nepomembne.
B.B.
-18-
JERMENČKI IZ UMETNE MASE
Znana ameriška firma Armstrong in njene filiale v Evropi izdelujejo že nekaj let posebne jermenčke iz sin-tetike, ki so namenjeni predvsem tekstilni industriji.
Ti jermenčki dovajajo material na razteznih poljih zelo enakomerno, njihova življenjska doba pa traja do 8 let. To so glavni razlogi, da je že večina predilnic opustila usnjene jermenčke, katerih življenjska doba je mnogo
krajša. _ V'T	" L'.
Te jermenčke izdelujejo iz posebne patentirane mešanice sintetične volne. Običajno so sestavljeni iz treh plasti, od katerih sta zgornja in spodnja po strukturi različni. Med zgornjo in spodnjo plastjo je še posebna plast zelo odpornega korda. Na ta način dobimo brezšivni jermenček, katerega površine so popolnoma gladke in ki se tudi po daljšem obratovanju ne razteza. Zato odpade vsaka neenakomernost niti pri samem predenju, kajti posebna sestavina sintetične gume je prilagojena specifičnim zahtevam pri predenju. Za dobro vodenje materiala je namreč potreben določen koeficient trenja na zunanji površini jermenčka.
Istočasno pa sestavina mešanice sintetične gume ne dopušča, da bi jermenčki med obratovanjem podrsavali, Te lastnosti dosežejo s posebno kemično obdelavo sintetične gume. Sestavina sintetične gume onemogoča trganje jermenčkov in njihovo predčasno obrabo. Istočasno so ti jermenčki zelo odporni proti olju. Zaradi posebne strukture materiala, iz katerega so izdelani, se na njihovi notranji strani nabira med obratovanjem le izredno malo sviža. Poleg navedenih jermenčkov izdeluje tovarna še celo vrsto spe -cialnih izdelkov, ki so se v praksi prav tako odlično izkazali. Tud*i naše podjetje je v letošnjem letu nabavilo tanjšo količino teh jermenčkov, s katerimi bomo opremili Predilni stroj v predilnici Česane preje.
B .£•

GASIVSKO TEKMOVANJE V JARŠAH
Republiška gasivska zveza je tudi letos že tretjič razpisala republiško tekmovanje tekstilne industrije Slovenije v Jaršah, na katero je bilo vabljeno tudi naše društvo. Društvo se je vabilu odzvalo tar prijavilo sodelovanje pri tekmovanju za dan 24. junija. Vodstvo društva je takoj stopilo v stik z upravo podjetja ter zaprosilo za nove uniforme, ki jih do tedaj nismo imeli, stare pa niso bile več veljavne po uredbi IV. Kongresa RG-Z. Uprava podjetja je z razumevanjem upoštevala prošnjo ter takoj dala izdelati zadostno količino ustrezajočega blaga ter napraviti uniforme vsem operativnim članom, ker drugače ne bi mogli nastopiti pri tekmovanju. I. desetina je takoj pričela vaditi in se z vso vnemo pripravljati, da ne bi pri tekmovanju dosegla najnižjega mesta in s tem izgubila ugled tako pri kolektivu kakor tudi pri gasivcih.
Tako smo se odpravili zgodaj zjutraj v nedeljo 24. junija 1962, veselo razpoloženi s kamioni proti Jaršam, kamor smo tudi pravočasno dospeli ter takoj javili svoj prihod, ločno po naprej določenem načrtu je bil ob 7.uri zbor vseh desetin, katerih je bilo 13. Po strogem pregledu republiškega gasivskega poveljstva je bila neka desetina izključena iz tekmovanja zaradi površne opreme. Po žrebanju je naša desetina dobila prvo nalogo, hoja po gredi, ki jo je tudi sijajno izvedla. Potem se je nizala disciplina za disciplino, ki jih je bilo 9.- Ne da se popisati strumnosti vseh de-Setin, s katero so izvajali posamezne discipline vse do 13» ur>o. Po tekmovanju smo imeli v obratni menzi skupno kosilo, ki smo ga že vsi težko pričakovali, in se obenem tudi malo °Hladili v senci, ker je bila precejšna vročina.
Ob 14.30 uri smo bili povabljeni v obratno kino Morano, da slišimo rezultate tekmovanja. Republiški povelj-nik tov. špicar je v daljšem govoru opisal pomen našega tekmovanja in pozval zbrane gasivce, naj se še naprej usposabljajo in bodo zvesti čuvarji pridobitve naše revolucije,
^er se vsem iskreno zahvalil za ves trud, ki so ga vložili v Priprave za to tekmovanje. Po govoru so nam vsem drhtela Sr>ca od pričakovanja, katero mesto je dosegla naša desetina katera desetina bo letos prejela prehodni pokal. Zopet ?e bila na prvem mestu desetina tovarne "Induplati" Jarše,
■*-b to že tretjič, ter zato dobila pokal v trajno last. Nato s° bile imenovane desetine za desetino vse do petega mesta, ba katerem je bila desetina "Novoteks" Novo mesto, za nami
-2o-
pa so bile še desetine, znane po svoji kvaliteti, kot MTT iz Maribora, Tekstilindus Kranj, Tržiš itd. Bili smo ponosni na izid tekmovanj a,ker je bil to naš prvi nastop na tako visoki ravni kvalitetnih gasivcev. Tudi v bodoče hočemo ostati skromni in se še vedno usposabljati za katerokoli tekmovanje, če nas bodo pozvali.
Maks Zupančič
BILI SMO NA POHORJU
Sekretariat mladinske organizacije Novoteks obrata II v Metliki je v počastitev Dneva mladosti organiziral izlet na Vinico. Na izlet naj bi šli 27. maja, a ker je bilo slabo vreme, smo ga prestavljali. Kasneje pa smo se premislili in šli na Pohorje. Zaradi treh izmen in dolge poti je bilo izlet težko organizirati. Zato smo se odločili in šli na pot že v soboto zvečer ob 22.uri. Zbrali smo se po delu in počakali, da pripelje kamion iz Novega toesta. Bilo nas je 25, kar je precej malo, saj tvori pri fias polovico delovne sile mladina. Nočna izmena naj bi si bila uredila delo tako, da bi šlo lahko na izlet čim več mladine. Vsem se namreč nikdar ne da ugoditi in tudi nam iz popoldanske izmene ni bilo to ravno najbolj ugodno. To-vztrajali smo.
Pred tovarno smo se naložili na kamion in se odpeljali. Bili smo dobro razpoloženi, tako da sa.jneprekinje-ho odmevale pesmi in vrisk. Cesta je zginjala za nami in so se naglo bližale jutru. Med potjo smo se ustavili v Celju. Ogledali smo se, kje se lahko malo okrepčamo in Popijemo kakšno kavo, da ne bomo. .'Zaspani. Ker pa je bilo Prezgodaj zjutraj, je bilo vse zaprto. Odpeljali smo se haprej in okrog 6.ure zjutraj bili že na Pohorju pri "Poštarskem domu". Tu smo se razdelili v tri skupine in se drug 2a drugim napotili proti stolpu, s katerega se lepo vidi Maribor. Tisti dan pa je Maribor prekrivala gosta megla. Ogledali smo si še druge domove in hotel "Bellevue". Bili smo utrujeni, posedli smo okoli majhne mizice ob poti in 2ačeli so se pogovori vseh vrst. Ko smo se malo odpočili,
9«io šli proti žičnici in se srečali z našimi ostalimi tovariši. Okrog osme ure zjutraj so odprli hotel in pričeli s«io nakupovati razglednice. Da pa bi imeli spomin na Pohorje,'
-21-
smo posedli na ograjo pred domom in eden od tovarišev nas je fotografiral. Nato smo se odpeljali z žičnico proti Mariboru. Komaj smo čakali, da smo pristali, ker nas je bilo nekaj takih, ki nam je bilo v zraku kar malo tesno pri srcu. Iznenadil nas je dež. Počakali smo, da je,prenehal, in se odpravili proti Mariboru.
Cb poti so nas vznemirjale lepe rdeče češnje, in nam delale skomine. V Mariboru smo se zadržali precej časa. Ogledali smo si akvarij, samo mesto, ki je zelo lepo in Dravo, ki pa je bila precej umazana in polna vrtincev.
Ob dvanajstih smo šli na kosilo pri "Abonentu". Po kosilu smo se odpravili po mestu in se ob 15.uri zbrali pri kamie nna, kjer smo se še fotografirali. Nato smo se odpeljali Proti domu. Pot domov je bila zdaj napornejša. Vračali smo se namreč po drugi strani na Brežice in Videm-Krško.
V Vidmu-Krškem smo se ustavili za nekaj časa in se okrepčali* Potem smo nadaljevali pot do Jugorja, kjer je bila veselica. Ustavili smo se samo za pol ure in se takoj odpeljali naprej, tako da so lahko tisti, ki so šli domov z vlakom, še pravočasno prispeli. Z izletom smo bili zelo za lovoljni, saj smo s seboj prinesli mnogo lepih spominov na Pohorje in Maribor.
Martina Kapušin
USPEH KEGLJAČEV OBRATA II METLIKA
Tekmovanje v kegljanju za okrajno prvenstvo v bor benih igrah je končano med ekipami i Novoteks II Metlika, lOPLICE Dol.Toplice, ŽELEZNIČAR Novo mesto in RUDAR Kanižarica.
Tekmovanje je bilo dne 27. 5. 1962 v Ljubljani na stiristeznem kegljišču GRADIS.
Takoj v začetku tekmovanja nam je bila s srečnim žrebom določena steza št. 1, ki nam je v samem začetku igre budila najboljše uspehe, saj je naš igravec s prvimi tremi ■^oaji podrl kar dve devetke. Devetke so se vrstile ena za ^rugo, tako da smo jih do konca igre imeli deset.
Že v prvem delu igre je med omenjenimi ekipami Prevzela vodstvo naša ekipa in ga je obdržala do konca.
-22-
lo končanem tekmovanju je vrhovni sodnik preči-tal vrstni red ekip. Z velikim presenečenjem je čestital naši ekipi, ki je osvojila prvo mesto, kot ekipi, ki.-se je prvič pojavila na takem tekmovanju. Najhujši nasprotnik nam je bila ekipa RUDAR Kanižarica, saj smo jo premagali komaj za tri keglje.
Rezultati ekip:
NOVOTiSKS II Metlika RUDAR Kanižarica ŽELEZNIČAR Novo mesto TOPLICE Dol. Toplice
Drugi del tekmovanja za okrajno prvenstvo se je nadaljeval dne 3* 6. 1962 na omenjenem kegljišču med ekipami PIONIR Novo mesto, GORJANCI Novo mesto, KREMEN Novo mesto in RAZLAG Brežice. Na tem tekmovanju je PIONIR zasedel prvo mesto, nam pa je ostalo drugo mesto, ki nam omogoča udeležbo na republiškem prvenstvu, katerega pričakuje naša ekipa z največjim navdušenjem.
Sedaj pa še nekaj besed o pripravah na minulo tekmovanje za okrajno prvenstvo.
Okrajna kegljaška zveza nas je obvestila, da se lahko udeležimo imenovanega tekmovanja.Dopis je opozarjal, da mora vsaka ekipa nastopiti v ustreznih športnih dresih. Ker naš klub športnih dresov nima, so vsi igralci nastopili v enotnih oblačilih, v belih srajcah, plavih hlačah in copatah. Ko je vrhovni sodnik pozval vse ekipe za začetek tekmovanja, so bile ostale tri ekipe v športnih dresih, mi pa ne, zato smo dobili ime "kelnerji", ki smo ga obdržali !o konca tekmovanja. Ko je sodnik drugič pozval ekipe in prečital rezultate, pa nismo bili več "kelnerji", ampak kegljači, ki so zasedli prvo mesto.
Da v bodoče spet ne bi imeli težav s športnimi dresi, prosim v imenu našega kegljaškega kluba organe delavskega samoupravljanja za ugodno rešitev naših potreb.
1448 podrtih kegljev 1446	"	"
1357	"	"
1312	"	»
Janko Reba
DELAVSKE ŠPORTNE IGRE NOVEGA MESTA 1962
Ker so lani delavske športne igre Novega mesta zbudile veliko zanimanje, se je Občinski sindikalni svet odločil, da jih bo organiziral tudi letos, lani je naša ekipa dosegla velik uspeh z osvojitvijo drugega mesta v skupni razvrstitvi, v posameznih panogah pa smo dosegli več prvih mest. Uspeh pa bi bil lahko še večji, Če bi bili naši tekmovalci za nastope bolje pripravljeni in bolj disciplinirani. Saj se je celo zgodilo, da določeni tekmovalci sploh niso prišli na tekmovanje.
Ker bodo letošnje delavske športne igre v septembru in oktobru, se lahko naši športniki na tekmovanje dobro pripravijo. Naša želja je, da letos osvojimo prvo mesto v skupni razvrstitvi.
Dobro bi bilo, da v avgustu organiziramo športne igre med oddelki. Na teh igrah bomo lahko izbrali najboljše, ki nas bodo zastopali na delavskih športnih igrah Novega mesta.
Letos bomo na delavskih športnih igrah tekmovali v še več panogah kot lani. Moški bodo tekmovali v kegljanju, streljanju, namiznem tenisu, odbojki, rokometu, krosu, balinanju, šahu, malem nogometu, ocenjevalni vožnji z motornimi kolesi, kolesarjenju (turna kolesa, polževa vožnja, športna kolesa), lahki atletiki (tek na loo m, štafeta 4 x loo, met krogle, skok v višino, skok v daljino, tek na looo m), vlečenju vrvi in plavanju. Ženske pa bodo tekmovale v kegljanju, streljanju, namiznem tenisu, odbojki, rokometu, krosu, lahki atletiki (tek na 6o m, štafeta 4 x loo, met krogle, skok v višino, skok v daljino) in plavanju.
Sindikalna organizacija je tista, ki naj poskrbi, da se bo čimveč članov našega kolektiva udeležilo delavskih Športnih iger. S tem bomo tudi mi pripomogli, da bodo delavske športne igre res masovna športna manifestacija de -lovnih ljudi naše občine.
S .M.
IZID KEGLJAŠKIH SPOMLADANSKIH TEKEM
V eni od prejšnjih številk sem Že opisal letošnjo prvo spomladansko tekmo, danes pa bom podal končni rezultat tekmovanja.
Prvo spomladansko tekmo, ki smo jo odigrali v Dol, Toplicah, smo izgubili. Seveda pa zaradi tega nismo obupali, temveč smo se še bolj pripravljali za naslednjo. V naslednji tekmi smo se pomerili s kegljaškim krožkom Pionir II, izid tekme je bil neodločen. Tretjo tekmo smo odigrali s hegljaškim krožkom Železničar na Pionirjevem kegljišču. Tu Moramo priznati, da smo imeli opravka z zelo dobro skupino in smo tekmo seveda izgubili. Četrto tekmo smo odigrali s ^egljaškim krožkom Pionir I. Igrali smo odlično in v zelo hudem boju tekmo dobili, kar nas je seveda vse navdušilo.
Nato smo odigrali še peto tekmo, to je zadnjo po razporedu, s kegljaškim krožkom Luknja, ki se je odvijala zelo ostro in hi bila lahko v zadnjem lučaju dobljena, če bi malo bolj pazili, saj smo igro izgubili le za en kegelj. Tako smo po številu točk zasedli četrto mesto med petimi kegljaškimi krož hi prve lige.
Lahko bi se udeležili tudi okrajnega tekmovanja moških ekip v disciplini 6 x 100 lučajev za pokal Jugoslavije v počastitev Dneva borca v juliju 1962. To tekmovanje je hilo razdeljeno v tri stopnje: okrajno, republiško in zvezno. Ker pa nismo imeli denarja, da bi vsaj delno krili stroške, hi bi nastali, se nismo prijavili nikamor, medtem ko so se °stali krožki skoro vsi prijavili, celo iz našega obrata v Metliki. Mi pa smo se šli štednjo, za kar smo pozneje ugotovili, da ni bilo prav, saj se je republiško tekmovanje vršilo v Ljubljani in bi tako naši kegljači vsaj enkrat videli sodobno štiristezno kegljišče, kakršnega imajo v Ljubljani Upamo, da se nam v bodoče ne bo več kaj takega pripetilo,če nam bo pravočasno dodeljena kakšna finančna pomoč.
Po vseh teh tekmah smo malo prekinili s treningi, hajti ljudje so sedaj na dopustu, nam pa se zdi Škoda plačevati kegljišče za par ljudi, ki bi morda prišli na trening. 1'roti jeseni pa bomo morali zopet začeti resno trenirati za jesensko tekmovanje.
Stane Židanik