h «fr • mi k t «jnSl^H^CM mlm • NhMi li-«fHMl .i-
SLOVENSKI
0. Cfceflk,
«Kl«l.lttiH
list ljudstvu v pouk in zabavo.
(Ufl *>M
m v tiskarni in pai ft/spoda Novak-n velikem trgu po 10 k-
ftuknoisl te ne vrv
iajo, oepUt&ci liatf m u« sprejemna
2jl outanfla se plain$t
od navadno vrstic», be »e natisne onkra», l>o ¡5 h, dvakrat 25 li, trikrat 35 h.
Injerati se sprejem^» do srede opoludai.
Štev. 26.
V Maribora, dne 30. junija 1904
Tečaj XXXVIII.
Nase gospodarske razmere.
Na Dunaju izhaja časnik, katerega na-loga ¡e, pomagati revežem in siromakom. Imenuje se »Gegen Not und Eiend«. Objavil je meseca aprila Članek, v katerem popisuje »bedo ljudij, ki bi radi delali, pa dela ne dobijo.« K temu članku je poslal naš državni poslanec J. Žičkar pojasnilo, katero je imenovani časnik objavil v št. 14 tekočega leta in so glasi v slovenski prestavi tako-le:
K uvodnemu članku »Not und Eiend« (beda in uboštvo) v Vašem cenjenem listu št. 12, marec 1904, 2. letnik, mi dovolite nekoliko pripomb.
V omenjenem članku se piše »o bedi tisoč in tis č liudij, ki morajo hoditi od hue do hi**, od mesta do mesta, da bi se z delom pošteno preživeli, a ga ne dobe « »Najhujše je gotovo za človeka, če ima voljo in tudi moč, da bi lahko delal ter se tako na posten način preživel, pa ne dobi dela « V nadaljevanju tega čianka se pravi, da zadene krivda vsled teh žalostnih razmer cerkev in državo, vlado in ljudstvo, da, celo človeštvo.«
Priznavam,, da je po msstih dosti brezposelnih ljudij, kateri bi radi delali, pa dela ne dobe. Kako pride to? Večidel zato, ker vse beži s kmetov in sicer deloma v tovarne (fabrike), deloma v rudokope, ali v mesta. Tukaj se množi število brezposelnih, na deželi pa je tako pomanjkanje delavskih močij, da ubogi kmet za drago plačilo ne more dobiti delavcev. Letna in dnevna plačila posl v
so se v zadnjih letih podvojila in potrojila. In če se poslu ne ugodi v vsakem oziru, pa reče: »Grem pa v mesto, tam zaslužim gotovo dvakrat toliko kot na deželi.« Stanje kmetov ni samo zato tako slabo, ker so se davki in dokiade tako povišale, ampak večinoma zato, ker ni dobiti delavskih močij. Pogostoma pridejo taki ubežniki iz mesta zopet domov, največ v veliko žalost svojih sorodnikov, posebno pa dušnih pastirjev. Veliko število prej pridnih deklic se vrne iz mesta domov popolnoma pokvarjenih dušno in telesno. Dušn» pastirji poučujejo in prosijo mladino, da bi vendar doma ostala, kjer jo najde pošten zaslužek. Dostikrat to tudi pomaga, in meni se je prigodilo, da so se deklice, ki so bile že na potu v tujin«, na moje prigovarjanje zopet vrnile na svoj dom in mi bile pozneje za to hvaležne. Vendar je največkrat ves trud dušnih pastirjev zastonj. Zato mislim, da je jako krivično, zaradi velikega števila brezposelnih ljudij po mestih na cerkev zvračati krivdo. Ljudje imajo na kmetih dela dovolj, da se morejo pošteno preživeti, vendar beže lahkomišljeno z dežele. Da, celo dobroto bi izkazali kmetskemu prebivalstvu, če bi ostali doma.
Moje mnenja je, da bi predstojniki raznih dobrodelnih društev po mestih dobro delo storili, če bi bili pri razdelitvi podpor kolikor mogoče previdni, ter bi delavcem z dežele, kateri v mestu ne najdejo zaslužka, odločno prigovarjali, naj se vrnejo domov na deželo: tam je zanje dela in zaslužka dovolj. (Seveda to ne velja za brezposelne in potrebne, ki so brez lastne krivde zabredli v
žalostne razmere; takim naj se kolikor mogoče pomaga.)
Videm na Štajerskem, zadetkom maja 1904
Jos p Zičkar,
dekan, dežel, in drž. poslanec.
Blagoslovljenje zastave ,Bral. društva4 na Dobrni.
»Lepšega dne na Dobrni Se ni obsevalo solnce, ■ d kar Dobrna stoji, kakor je bd dan 19. junija.« To je jednoglasna sodba vseh Dobrnčanov o minoli slavnosti. Priznati moramo, da ne vemo, kje bi začeli. Vse nam sili v pero, eden dogodek lepSi nego drugi, ena točka sporeda sijajnejša od druge. Po nepopisnem obupu sobotne noči, ko so vsled strašnega viharja okoii polnoči ležali vsi slavoloki ua tleh in je še ob 1/a 4 uri zjutraj lil dež, zavladalo je zatem nepopisno veselje, ko je dež nehal in se nebo zvedrilo. V nekžj urah so stali slavoloki vnovič z mogočno zastavo na čelu oznanjujoč, da ima dan prinesti nekaj posebnega. Prinesel nam je predvsem preblago kumico, prinesel nam ljube goste od vseh mrgočih strani, od blizu in daleč. Rads bi jih našteli, a ni mogoče. Goste so pozdravljale številne narodne tro-bojne zastave in slavoloki. Posebno so se odlikovale hiše: Arličeva, Pušnikova, Štunc-lova, nadalje občinska in hiša, kjer ima sedež »Bralno društvo«. N»d vsemi temi je pa plapolala zmagovito slovenska trobojnica visoko
Listek,
Ob grajščinski tlaki.
(Slika iz starih ftasov. — Češki spisal Bohumil BonSka; prevel L. Vrhovski.)
I.
Bilo je svoje dni na Češkem med ubogim ljudstvom tako gorje, da ubožčeki legaje zvečer k počitku niso vedeli, li bodo zjutraj Se vstali, ali jih morda ne bo pokončal po noči rdeči plamen s poslopjem in bornim imetjem vred. Ta ja namreč razsajal in uničeval med ljudstvom, da je to gorje bilo slišati menda do samega — neba. V 18. stoletju je tuja vojska opustoševala rodna polja češka, tirjala od kmetov vsega potrebnega in kadar ta že ves ubožan ni mogel njene lakomne zahteve več izpolnjevati, zažigala mu je strehe nad glavami, da je ubogo ljudstvo moralo bežati v gozde, ondi živeti kakor divjačina, samo da si je ohranilo še borno življenje.
K temu strašnemu zlu, ki ga je prizadevala tuja vojska, pridružilo pa se je Se neko domače gorje, katero ni nič manj tlačilo ubogega seljaka, to je bila namreč grajščinska robota. Ljudstvo je trpelo nezaslišano, ali nikogar ni bilo, ki bi se potegnil
zanj proti množici grajščinskih pisarjev, beričev in njih pomagačev. V gradovih so imeli priprave nalašč za mučenje onih, kateri bi si izmed ljudstva le drznil nekoliko godrnjati o nasilstvu in te so bile taksne, da se je Se najtrdovratnejši spokoril, da ga je pozneje le spomin na muke že spravil v molk. Pa tudi ta, ki je le po strani med ljudstvom kaj omenil o tem groznem stanju, je bil po najetih ogleduhih ovaden beriču, nikdar ni ostal za to brez — plačila. Prišla je sobota, kadar so se morali v grajščinski pisarni zbrati vsi robotniki, da jim je berič čital za njih imenom njihovo čez teden storjeno delo — robo to. Gorje, ako je morda radi česa imel kateri poleg svojega imena zaznamovano kakSno čaro, glas beriča postal je mahoma jezen, sledila je nad siromakom palica ali celo korobač. Kdor pa se je še kaj več pregrešil, bila mu je kazen sedeti za več ur na visokem lesenem oslu, katerega hrbet bil je oster kakor nož.
Večina seljakov videvši to, je delala in — molčala. Toda vsi se niso mogli tako premagovati, želeli so pametno zboljiauja tega stanja. Toda za vsako takino b sedo so morali v grad, da so tudi oni poskusili one muke in bolečine.
Seljak Havel sedel je nekega nedeljskega popoldne doma v hiši za mizo in čital .z
Sv. pisma. To črtanje bila je njegova ¡edina tolažba. K tej knjigi se je zatekel in iskal tolažbe, kadar mu je bilo njegovo stanje najhujše. Kakor oko v glavi čuval je to knjigo in za nobeno ceno ne bi je dal od hiše.
Havel znal je iz nje kaj lepo čitati, pa tudi razlagati. Zato so pa tudi kaj radi prihajali k njemu sosedi na razvedrenje. Tudi ti so se nekoliko razveselili, ako se je čitalo in govorilo kaj veselega, pa če bolj žalovali, ako je bilo kaj otožnega. Žilibog, bilo je vedno le zadnjega več, mnogokrat preveč.
Neke nedelje zvečer bilo je zbranih zopet nekaj sosedov. Ker se je že zmračilo, užgala je Havelova hči na mizi malo svetilko.
Zunaj je bilo megleno in nekoliko deževalo. Žstev je bila že skoraj prezorela, ali kmetje je niso mogli še požeti. Prej je bila robota, da se je poželo grajščinsko polje, še le za tem je prišla vrsta na kmetsko, domače. Tako se je godilo vselej in ako je kmet hotel o pravem času svoje delo opraviti, moral je to storiti — po noči, kajti po dnevu moral je delati pri grajščini.
Nekdo za pečjo je vzdihnil. Bil je to ded, oče seljaka Havela. Starček je že lezel v osemdeseto leto. Toda do letos je bil še vedno zdrav kakor riba.
nad toplico. Ko se je razvil veličasten sprevod v cerkev s celjsko narodno gcdbo na čelu, pripoznal jo vssk — rad ali nerad — da kaj enakega lahko priredi kak trg ali mesto, za majhen kraj, kakor je Dobrna, je to naravnost velikansko. Za godbo so stopali zastopniki »Slov. kršč. soc. zveze« s svojo prekrasno zastavo, dalje »Celjsko pevsko društvo«, čegar zastavonoša je vzbujal občno pozornost s svojo izvirno nošo, zatem mlado in čilo »Slov. kat. izobr. društvo v Studencih pri Mariboru« s svojo novo zastavo, za njim veieblag. kumica gdč. Terezija Goršekova iz Drešinjev&si. Belo oblečene deklice so nesle zavito zastavo dobrnskega »Bralnega društva«, čegar številni udje so bili okrašeni z novimi društvenimi znamenji Ko je sprevod, ki se je pomikal med nepreglednimi vrstami domačih in tujih, prikorakal pred veličasten slavolok z napisom: Naprej zastava Slave! pozdravila je belo oblečena deklica gdč. ku-mico v ukrenih besedah. Prizori pri blago-.slovljenju, ki je bilo zunaj cerkve, so bih naravnost ganljivi. Pred blagoslovom je predsednik društva pozdravil zastopstva raznih društev, na kar je častni ud, vlč. g. profesor J. Kardinar iz Celja, blagoslovil novo zastavo. Po blagoslovu se je vršilo zabijanje žebljev. Prvi žebelj je zabil preč g. Kardinar, nato gdč. kumica, katera je v prisrčnih besedah pozdravila društvo ter pripela na zastavo krasen trak. Za njo so se vrstili zastopniki društev itd. Tajnik dobrnske »Mladeniške zveze«, Matevž Božnik — ob enem zastavonoša — zabil je žebelj v imenu »Mladeniške zveze« z geslom: V-»e za vero in domovino ter pripel trak, darovan od »Mladen. zveze«. Istotako tajnica »Dekliške zveze«. A. Pod-vršan z geslom: Z Bogom in Marijo za slovensko domovino. Tudi »Dekliška zveza« je darovala trobojen trak, ki ga je tajnica pripela na zastavo. Nato je zastavonoša dvignil novo zastavo, da se pozdravi z drugimi zastavami, godba je zaigrala »Naprej« in topiči so grmeli, da se je zemlja tresla pod Dobrno. Sprevod se je zatem pomika! v cerkev, kjer je bila pridiga in slovesna sv. maša. Pridi-goval je v izbranih besedah preč. g. profesor Kardinar, sv. mašo je služil mil. g. kanonik dr. Koren iz Ljubljane. Po sv. maši vrš;l se je sp-evcd nazaj na slavnostni prostor. — Popoldan ob pol 4 š!a so društva z zastavami, godbo in neštevilno množico nasproti »Celjskemu Sokolu«. Voz za vozem je drdral na Dobrno, nekateri okrašeni z zastavami in zelenjem, vsi so pa bi!i polni milih nam gostov. Ko je prikorakal »S-:kol« s svojo zastavo, pozdravi! ga je predsednik društva povdsrjajoč geslo »Sokolovo«: V pesti sila,
»Povem vam. da pride nekoč samo od sebe, da bede le te robote konec. Gospod župnik mi je pravil, da milostljiva cesarica Marija Terezija želi to odpraviti. Seveda gospoda se temu upira, kajti kje bode dobila potem toliko delavnih moči in pa tako po ceni? Ali vendar zgodilo se bode!«
Ded je močno zakašljal.
»Saj sem za roboto jaz najlepša leta služil pri vojski«, razjezil se je seljak Havel in povesil glavo.
»Ako ne pomaga cesarica, nihče drugi nam ne pomore Vsi naši napori so zastonj! Ce nas ne »morejo sami, pa pokličejo vojsko nad nas, pobijejo in povesijo vse, kdor se jim ustavlja. Pomislite, da so vsi taki upori dozdaj zsčeli se z hrupom, pa imeli vselej žalosten konec. Seljak, kmet naš trpi že od davna! Že v prejšnem stoletju vstali so kmetje proti tiranom, a ko je gospoda poklicala vojsko na pomoč, umaknili so se uporniki do Novega mesta. Utaborili so se tam v nekem gradu, branili se do smrti, pa — niso se rešili!
Vojska pod generalom Don Martinom vzela je grad in mesto, zajela upornike in jih strašno kaznovala. Vodje upornikov so bili najstrašnejše mučeni ali pa obešeni. Nikdo jih ni smel pomilovati. Za kazen pa so še vsi imeli roboto pomnoženo. Niti usta
v srcu odločnost, v mislih domovina! Odgovoril je starosta »Sokola« g. dr. Karlovšek. Sedaj se je postavil »Sokol« na čelo celemu sprevodu, na kar se je vršil obhod po Dobrni. Ceste so bile natlačene občinstva, katero je burno pozdravljalo društva in zastave. — V vseh ozirih dovršena je bila veselica na slavnostnem prostoru. Med pesmimi so bile zastopane vse vrste od umetnih do narodnih, vmes so bile vznesane koračnice. Občinstvo ni štedilo s ploskanjem in živio-klici. Mad posameznimi točkami je pridno igrala celjska »Narodna godba«. — Slavnostni govornik č. g. dr. E. Lampé iz Ljubljane očaral je vse s svojim izvrstnim govorom. Vzpodbujal je navzoče k združenju za pravo narodno delo. Vsako ped zemlje branimo z vsemi silami! Izda jales v ne trpeti med set oj! Vedno naprej, nikdar nazaj! V združenju je naša moč in naša bodočnost! Prostor nam ne pripušča, da bi se bolj natanko bavali s krasnimi mislimi gospoda govornika. Z viharnim ploskanjem in »živio«-klici je občinstvo pokazalo, da mu je gospod govornik govoril iz srca. G. dr. Karlovšek je govoril o pomenu današnje slavnosti za probujo naroda, navduševal navzoče, posebno žene in dekleta k strogemu izpolnjevanju narodnih dolžnosti, zakaj ravno ženski spol ima važno nalogo v narodnem življenju. — Po dokončanem vsporedu korakala so društva i a občinstvo v gostilno g. Fr. Korena, kjer se je med glasovi narodne godbe razvila živahna zabava Recimo na kratko: Slavnost se je društvu posrečila res v vsakem oziru. Brez najmanjšega nereda — kar govori o zrelosti naroda — izvršilo je društvo veliko nedeljo, katero mora imeti najboljših nasledkov. Pod novo zastavo zbiralo se bo gotovo vse, kar čuti na Dobrni krščansko in narodno. Društvu kličemo: Naprej! Zastavi pa: Vihraj narodu v čast in slavo, sovražnikom v strah 1
Rusko -japonska vojna.
Iz Petrograda poročajo, da Rusi pričakujejo japonskega napada na dveh straneh: na Kaičov (Kajpin) ah pa na Dašičao. Radi tega zbira general Kuropatkin znatne vojne moči med Kaičovorr, Dašlčao, Hsjčenom in Niučvancm ter je napravil pri Niučvanu vzhodno od reke Liao močne utrdbe.
Vprašanje je se ve še vedno, če se bo Kuropatkin že sedaj spustil v odločilno bitko. — To bo storil le tedaj, ako ima že premoč nad Japonci. Ne mudi se Kuropatkinu nič, ker deževna doba, ki postane v kratkem v Mandžuriji splošna, bo znatno ovirala Japonce.
Vse vesti iz Petrograda, Tokia, Berolina in Pariza pa potrjujejo, da se japonska in ruska armada približujeta. Drugih posebnih podrobnostij pa o gibanju čet ni, le vojskovodje vedo njihov cilj.
Iz Cifu poroča »Daily Express«, da se je sibirska Kondratenkova brigada, ki je bila odposlana na pomoč Stakelbergu, združila s Stakelbergom.
Tako imajo Rusi dobro stališče ob železnici in velik oddelek more kriti umikanje, katerega Stakelberg vrši v dolgem rodu.
Japonski oddelki, ki so bili odposlani, da nadlegujejo Stakelbergovo umikanje, so izgubili že dotiko ž njim. Stakelberg namerava zbrati svoje čete, pomnožene z novimi četami pri Dašičao. Skrajno japonsko desno krilo se je umaknilo 10 milj južno do Saimaci, kar smatrajo za dokaz, da koraka Kuroki z glavno svojo armado proti zahodu. Rusi so njegovo desno krilo že nadlegovali z divizijo generala Rennenkampfa, a so se morali umakniti. Vesti, da bi bili Japonci zasedli že Dašičao m Kajpin seve niso resnične, okupacijo Liaojana pa sedaj preklicujejo tudi iz Londona. Listi govore o veliki bitki, katere je pričakovati vsak čas in, da so se japonske armade pod poveljstvom generalov: Kuroki, Oku in Nodzu združile. To pa tudi ne bo res, ker Kuroki nič kaj noče zapustiti Siujena. Menda so v japonskem taborišču izvedeli, da je ruska moč, ki jih čaka, sedaj močna že nad 130.000 mož s 360 topovi in da se ta moč lahko uspešno pomeri z japonsko. Japonci bodo morda sedaj čakali pomnoženja svojih čet, a tudi ruska čete se z vsakim dnem množe, Razni listi so mnenja, da odločilnih bitk še ni pričakovati kmalu Treba je n&taučno dognati razdalje in spozna se, da v prihodnjih dneh še ni pričakovati kake odločilne bitke, o kateri sedaj tako radi govore nekateri poročevalci. Kaj večji ruski odpor bo morda okolu Hajčena, a le zopet, da si Rasi sedaj pridobe časa, nikakor pa to ne bo odločilna bitka. Na združitev japonskih armad pri Hajčenu ni misliti, če se pa med tem časom prične žs splošna deževna doba, potem bomo na važne dogodke zopet — čakali.
Vladlvostoiko brodovje.
Z Viadivostoka se poroča: V torek, dne 21. t. m. je dospel semkaj od naših križark zajeti angleški parnik »Allanton«. Na parniku je bil kot poveljnik poročnik Petrov, petem poročnik knez Ščerbatov, 1 praporščak in 44 vojakov; razun te ruške posadke je bilo še na krovu 20 angleških mornarjev s kapitanom in 30 Japoncev, ki jih je rešila križarka »Rosija«. Ta parobred so najeli Japonci še
odpreti ni smel nihče. Mnogi bi bili raje umrli, nego toliko prenašali. Tako so ravnali s kmeti ti roparji povsod, kjer so se kmetje ganili, zlasti v okrajih Opočenskem, Nahod-skem in še dalje okoli. Torej, mesto da bi si kmetje roboto zboljšali, so si jo s puntom še le shujšali.« Starec je po teh besedah sklonil glavo.
II.
Havel je oskrboval pegreb. Gospod župnik mu je obljubil, da spremi telo pokojnega deda od doma na pokopališče zastonj. Bili so si leti prijatelji že dolgo vrsto let. Vse tuge in radosti delili so med seboj in eden drugemu, če ne drugače, vsaj z besedo pomagali. Gospod župnik je bi! vnet prijatelj prostega ljudstva, ne glede na to, da mu to prijateljstvo v bližnjem gradu ne dela prijaznih obrazov. Toda on se za to ni veliko brigal.
Zgodaj v jutru odšli so že vaščani na roboto, le nekaj jih je še počakalo pri Havlu, da bi spremili starega deda na zadnjem potu. Bili so to večinoma slabi starčeki in babice, pa nekaj otrok. Močnejši so cdšli v grajščino na delo, le tu in tam se je kateri ukradel, da je tudi doma opravil vsaj najbolj nujne svoje opravke.
Na gradu oglasil se je rog že v tretje. Grajščinski oskrbnik pregledovajo delavce,
pogrešal je vedno še nekoga. Klic z rogom priganjal je, naj bi se dotični podvizal in kadar se bi oglasil, da bi jih dobil nekaj po plečih s krobačem.
Na domu Havlovem je bil v tem času jok in žalovanje. Mala Kstrica plakala je za ljubljenim dedekom. Havel sam je komaj premagoval solze, a slišavši glas grozečega roga, otresel je žalost od sebe, rekoč:
»Čemu jokati? Vam ljubi oče, brde tam v večnosti mnogo bolje, nego nam tukaj na zemlji. Še nevoščljiv bi .'am bil, ko bi vam ne želel od srca večnega počitka.«
Pred hišo prikazal se je med tem grajščinski berič. Stopil je naravnost v sebo, kjer je v odprti krsti še ležal mrlič.
»Hola, kaj je to? Morem ti kmetišče k roboti pomagati?«
To je rekel z žugajočim glasom.
»Imam pogreb«, odgovarja Havel »Prosil sem zato sosede, da me izgovorijo. Umrl mi je oče.«
Berič se je zaničljivo zarežal.
»Torej ti se bodeš še izgovarjal! Če je starec umrl, je tako mrtev. Veliko si domiš-ljuješ kmetič! Misl.š, če si bil pri vojski svoje dni desetnik, ds te bomo sedaj vsi poslušali? Glej, že sam gospod pisar gre ondi!«
Na vasi se je pokazala drobna postava v tesnih nogavicah, z obrobljenimi hiačicami,
pred začetkom vojne za prevoz premoga z Angleškega. »Aliaton* je dospel, obložen s premogom, v Gibraltar, ko je izvedel, da kri-lari po Sredozemskem morju ruski admiral Virenius ter lovi ladje z vojnim kontroban-tom. Zbog tega se je parnik vrnil, plul okoli rta Dobre nade in srečno dospel v japonski pristan Saseho. V slučaju, da bi ga zajeli Rusi, je bil njegov tovor naslovljen na neko angleško firmo v Honkongu. Iz Saseha je parobrcd odplul v Muroran, kjer je zopet naložil premog, da ga navidezno prepelje v Singapur, v resnici pa v Saseho.
Na transportni ladji »Hitahimaru« se je nahajal, kakor je bilo že povedano, celi polk z generalom in Štabom. Ta polk je spadal h 10. japon3ki diviziji. S te ladje se ni nikdo reSil, ker se nikdo ni hotel ndafi; poginilo je nad 1000 vojakov.
Na ladji »Ssdomaru« se je nahajalo 1350 vojakov-žeiezničarjev, 1200 ton premoga, 1000 ton riža in masla, nad 100 konj in paro-brodno moštvo. Poleg vojne blagajne 2 milijonov jenov v zlatu, je bilo na parniku mnogo važnih dokumentov in vojnih načrtov. Vse te stvari so Japonci vrgli v morje. Ko so Japonci uvideli, da ne morejo uiti, so se vo-jaki-železničarji zatekli v skladišče, kjer je bilo shranjeno vino, pivo in žganje ter jeli na življenje in smrt piti. Ko ja prišlo povelje, da naj zapuste ladjo, so bili večinoma že vsi pijani. Zbog tega jih je tudi toliko število utonilo. Med ujetniki se nahaja tudi kapitan 2. vrste Ogura, ki govori dobro ruski.
Kakor smo že poročali, je ruskim kri-žarkam pri pohodu zelo dobro služil brezžični brzojav. Rusi eo vjeli vse brezžične japonske brzojavke. Japonske ladje so brzojavne na vse strani: »Rusi so na morju! Bežite, rešite se!«
Popoldne so torpedovke privedle v Vla-divostok vf č ladij, ki so jih zajeli na japonski obali. Japonski in angleški ujetniki so bili v četrtek s posebnim vlakom odpravljeni iz Vladivostoka na Rusko.
Port Ar tur.
Rusi in Japonci poročajo, da je bila pred Port Arturjem velika pomorska bitka. Japonci trdijo, da se je pogreznila ena ru^ka oklop-
ob kojih so visele zlate nize, modrim žame-tovim telovnikom, na katerem jo blišča! rudeč ovratnik. Nad tem nakitjem živeta videti je bila drobna, kosmata glava z živimi očmi in odurnim licem.
Gospod pisar nameril je tudi naravnost k Havlovemu stanovanju. Na dvorišču ga zapazi perutnina, ki zakriči in se skrije, kakor da je ugledala jastreba.
»Kje je tisti upornik, ki noče na roboto?« zarežal se je, stopivši v sobo.
»Prosim za izpregled, ker imam pogreb«, izgovarja se Havel zopet. »Oče mi je umri. Ko ga pokopljem, nadomestim vso to zamudo. Delal bom v grajščini zato tudi v nedeljo.«
»To boš moral tako za kazen, ker nisi ubogal in 2e na klic nisi prišel. Sedaj pa le kar takoj na delo!« kričal je pisar, da bi se vse treslo okoli njega.
»Milostljivi gospod, imam pogreb. Oče mi je umrl. Čakam gospoda župnika. Ko očeta zagrnem v zemljo ...«
Pisar se je nato razljutil, da mu je bil obraz ves višnjev.
»Takšen pasji rod naj si napravlja še pogreb. Farju plačaj z bernjo zvečer, ko domov prideš, mrliča zakoplji, ali sedaj pa — na roboto!«
Havel ni videl nič, slišal tudi ne drugega nego hreščavi glas odurnega kruteža, kateri ga ureže v dno duše. Stal bi bil morda nekaj časa tako, da ga beseda pasji rod ni toliko zabolela.
»Pasji rod, moj oče in jaz, mi vsi smo pasji rod?«
»Misliš li, da si kaj drugega? Pe3 si in kot tak uhajaS!«
(Konec sledi.)
niča, Rusi pa, da je vničena ena japonska torpedovka. Kaj je resnica, se ne ve. Na suhem so po japonskih poročilih Japonci oddaljeni od trdnjave samo 2000 metrov. Japonci pišejo, da bo Port Artur padel med 18. in 15. julijem. Če se le ne bodo zmotili.
Nevarnosti baltiškega brodovja.
Japonci vedo, da bo baltiško brodovje zadalo njihovi mornarici smrtni udarec, ako pride srečno na bojišče, zato pa že zdaj poizkušajo in pripravljajo vse, da ga na poti pogube. Japonci so že poslali svoje ogleduhe in agente na kraje, mimo katerih mera pluti baltiško brodovje. Mnogo Japoncev je prišlo na Šredsko. Tu so prosili švedsko vlado, naj jih pusti, da »študirajo švedsko mornarico«. Vlada jim je to odbila. Sicer so pa Švedi svoje rumene goste jako prijazno sprejeli. V Rusiji se govori, da stoje v švedskih pristaniščih že japonske torpedovke, ki preže na baltiško brodovje. To pa še ni potrjeno.
Kapitan Boljšev v »Kotlinu« razpravlja
o tem in pravi: Baltiško brodovje na vsi poti ne bo smelo pustiti k sebi nobene ladje na daljavo, iz katere je mogoče izpustiti torpedo. In sicer se bo moralo izogibati vsake ladje, kajti torpede izpušča tudi lahko navaden parnik. Zato bo moralo pluti po potih, kjer po navadi ne plovejo trgovske ladje, da ne bo ustavljalo tudi prijateljskih ladij. Ponoči bo moralo pluti brez luči, a po morskih ožin&h le, če bo prepričano, da ni nevarnosti. Japonci bodo gotovo zlasti pa v morskih ožinah nastavili svoje peklenske pasti.
V zrakoplovu iz Port Artnrja v Mukden.
Petrograd, 24. jun. Ruska častnika Tuš-kov in Celinski z inženirjem Zemlinskim sta se v noči dvignila z zrakoplovom iz Port Arturja, da neseta pismo generala Steslja Kuropatkinu. Že tri noči prej so zaman poizkušali se dvigniti, ker je bil nasproten veter in jasna noč. Četrta noč, dne 20. t. m., je bila brez zvezd in jugovzhoden veter. Ob 9. uri zvečer so se dvignili drzni zrakoplovci z balonom, katerega vsebina je znašala 800 m3. Hitro so se dvignili v višino 2000 m. Nikjer, tudi v trdnjavi niso opazili, da se je dvignil zrakoplov. Dobro so videli ognje Japoncev okoli trdnjave. Zjutraj ob 3. uri se jim je zdelo, da slišijo pod seboj streljanje topov. Ob 5. zjutraj se je raztrgala megla in videli so, da jaha med dvema gričema ruska konjenica. Ob pol 7. uri so jih Rusi spodaj opazili in ustrelili nanje mnogo strelov, ki so žli pa vsi mimo. Zrakoplovci so razvili bel prapor, odprli ventil in se spustili doli k ruskim četam, ki so jih sprejele z velikanskim navdušenjem.
toliko časa, da nam ustanove slovensko vseučilišče v Ljubljani.
Dopis i.
Politični ogled.
Pametna odredba. Naučno ministrstvo je izdalo naredbo, s katero doioča, da bodo dijaki iz Istre in Dalmacije lahko študirali pravo (jus) na hrvatskem vseučilišču v Zagrebu in bodo po končanih Študijah lahko dobili službo | v avstrijskih deželah pod tem pogojem, da j napravijo povrhu še malo izkušnjo v h r -v a t s k e m jeziku na Dunaju. Nemško di-jaštvo in nemški profesorji so grozen krik zagnali proti temu, ker pravijo, da bodo potem v Istri in Dalmaciji uradniki, ki jim ne bo treba znati nemščine in potem bi tudi odklenkalo nemškemu državnemu jeziku v Avstriji. Da, to se bo zgodilo in se mora zgoditi, ker v Dalmaciji tako ni nobenega Nemca in v Istri pa par privandrancev. Zaradi teh vendsr ni treba uradnikom znati nemščine! To lahko razvidi vsak trezno in mirno misleč človek, a naši Nemci in nem-čurji v svoji norosti sploh mirno in pošteno misliti ne morejo, ker so že preveč zaslepljeni vsled večnega hajlanja. Na vsak način mora vlada isto ukreniti tudi za Slovence, vsaj za
Št. Ilj v SI. gor. (Zopet volitve.) Po drugih krajih trpi nevihta kake pol urice, in koliko strahu, koliko solz! Ze hoče vse obupati! Kaj še le naj storimo ubogi Šent-iljčani. Le pomislite, nevihta traja že celih pet tednov! Tako dolgo se že vlačijo črn t oblaki nad nami, tako dolgo že grmi in treska po dnevu — a še hujše po temni noči. In kako strašni bliski švigajo! In njihova sicer nerazumljiva pota in cilje pač nihče drugi ne bi znal tako dobro razložiti kakor naš znani nadučitelj bojda na slovenski šoli. Kajti le izpod njegovih močno podkovanih agita-torskih škornjev v poznih nočnih urah Švigajo nevarne iskre in takrat tudi letijo od njega strašne, pogubonosne strele ... Saj se je neki že moral dati že drugokrat podkovati čevlje ... Kaj se je vendar zgodilo ? Čuj in strmi svet — pred kakimi petimi tedni so bile v Gradcu ovržene volitve v šentiljsko občino in vršiti bi se morale nove volitve, ki pa so še le zdaj — 23 junija — razpisane na občinski tabli. Kaj se je med tem časom godilo, kaj so posebno trpeli Sadu in njegovi tovariši, o tem bomo že Se govorili. — Torej nove volitve v vseh treh razredih. Nezaslišano, a resnično! Možje volilci! Upamo, da ostanete možje trdni in značajni kakor ste bili lani 27. avgusta. Mnenje vseh trezno mislečih je, da tujci, privandranci, ce smejo gospodariti v našem lepem kraju. Posilinemški učitelji naj ostanejo v šoli, naj skrbijo za otroke; nikdar pa se naj ne vtikavajo v reči, ki jih nič ne brigajo. Naj porabijo svoje zmožnosti v Soli, ne pa za nemško agitacijo. Za občino tako nimajo srca. Št. Ilj je na glasu kot dobro krščanska občina — ali se naj tam na vaše stroške šopirijo ljudje, ki se cerkve bolj bojijo kakor hudič križa? Ali Se boste dalje pokorni ljudem, katerim je skrb za blagor občine deveta briga, ki vam ne popravijo nobene steze, sploh no store skoro ničesar, kar bi bilo občini v korist? Proč s takimi ljudmi, ki se vam sicer zdaj sladkajo in prilizujejo, sicer vas pa prezirajo in vas zasramujejo. Krasni Št. Ilj naj imajo v rokah vrli, značajni domačini, ki so tukaj vzrastli, katerih srce gori za blagor vaSe občine in ki imajo stokrat več zmožnosti in zdrave pameti kakor taki »privandranci« in ki bodo torej gotovo tudi znali občino povzdigniti do višje stopinje, sreče in blagra, in ki bodo vaši lepi občini tudi znali pridobiti ugled in spoštovanje pred svetom. Stori vsak mož svojo dolžnost in Št. Ilj bo zopet naš, zmaga ca naši strani. V to pomagaj Bog in sreča junaška!
Velika Nedelja. Giftna krota ima veliko svojo mlako tudi pri Veliki Nedelji. Njen strupeni smrad je iz marsikaterega pridnega slovenskega kmeta napravil nemčurskega pod-repnika. Cela vrsta »naprednjaških« Veliko-nedeljčsnov pošilja svojo deco v nemčursko šolo, da tam zadobi nemčurjem potrebni; lastnosti, katerih prva je izdajstvo svojega naroda. Ubogi, od ptujske krote »zagiftani« stariši ne vedo, da izmed vseh obče čislanih mož, katerih zibel je stala v naši kmečki hiši, ni izšel niti eden, bodisi kmetskega ali gosposkega stanu, iz nemčurske šole, med tem ko med onimi, kateri delajo domači občini v tujini velike stroške in se konečno vrnejo demov po odgonu, ni najti niti jed-nega, ki bi ne bil nemčur in skoro vsak je izšel iz nemčurske šole.
Tudi občina velikonedeljska ve o tem že marsikaj povedati, in prav je storilo slov. katol. polit, društvo »Sloga« v Ormožu, da priredi letos tukaj svoje zborovanje. Tako zadobijo slovenski Velikonedeljčani priliko, javno izraziti svojo nevoljo nad ponemčeva-njem, kakor se vrSi pod pokroviteljstvom nemškega viteškega reda.
Shod se vrši dne 3 julija 1904 ob 3. uri popoldne v gostilni g. Alojzija Miki. O delovanju državnega in deželnega zbora poročala bosta naša dična poslanca gg. dvorni svetnik dr. Miroslav Ploj in Ivan Kočevar. Razjasnila nam bosta politični položaj in povedala, kako sta se zavzemala za našo težnjo in kako bojevala za naše pravice. Poučiti se hočemo tudi o bližajočih se volitvah iz splošnega razreda v deželni zbor in razmotrivati še marsikaj važnsga. Nihče naj ne izostane, ki ima kaj potožiti, vsak naj pove javno svojim poslancem svoje želje, da jih zamorejo isti primerno tt lmačiti na odločilnem mestu. Sklepi tega shoda naj bodo izraz ljudske volje in nihče naj ne izostane, ki še ni v nemčurskem jarmu in ki še ve, da je na svoji zemlji svoj gospodar.
Bazne stvari.
Iz <$©mis&ili krajec
Katol. slov. polit, društvo „Sloga" v Ormožu priredi v nedeljo, dne 3. julija 1.1. ob 3. uri popoldne pri Veliki Nedelji v gostilni g. Alojzija Miki občni zbor. Poročala bodeta naša poslanca g. dr. Miroslav Ploj o svojem delovanju v državnem zboru in o političnem položaju ter g. Ivan Kočevar o deželnem zboru in o novem volilnem redu. Slovenci, deželnozborske volitve v splošnem volilnem razredu po novem volilnem redu se bližajo. Pridite v mnogobrojnem številu na to zborovanje ter pokažite s tem, da se za svoje politične in gospodarske težnje zanimate !
Pi>*ebni vlak na Brezje. Ker moram železnici vsak vozni listek, ki ga ne vrnem, plačati, prosim, da se mi neprodani listki nemudoma vrnejo. Do danes, dne 27. jun. 1904 do 12. ure opoldne se je oglasilo 1132 romarjev. — Medved, župnik.
Vspored shoda na Brezjah bo: Dne 4. julija predpoldan cerkvena slavnost. Popoldan občni zbor »Zveze nepolitičnih društev« in nato mladeniški shod in pozdravna pesem, slavnostni govor, mladeniški govor, razni govori mladeničev. Drugi dan, dne 5. julija odhod z Brezij na Bled. Okoli 1. ure odhod v Ljubljano. Tamkaj slavnosten vspre-jem, ogledovanje mesta in zvečer vrtna veselica. Ogledali si bomo torej tudi naše krasno letovišče Bled in središče Slovenije — belo Ljubljano.
S pošte. Poštnim oficijalom so imenovani poštni asistenti: Franc Natek v Celju, Ludovik Josek v Mariboru za Celje, Edvard Urban v Zidanem mostu. Prestavljena sta: poštni asistent Viktor Šuškovič iz Zidanega mosta v Maribor in Janez Kranjc iz Ptuja v Radgono.
S šole. Prestavljena je učiteljica gdč. Olga Sitig iz Teharjev na meščansko šolo v Judenburg. Z? nadučitelja je imenovan na ljudski šoli v Kapeli Jožef Widm o ser, učitelj v Marnbergu. Kot učitelji iziroma učiteljice so imenovani: na ljudski šoli pri Sv. Duhu v Ločah začasna učiteljica v Leskovcu Adela Fabiani, na ljudski šoli v Cirkovcah tamo-šnja učiteljska suplentinja gdč. Rozalija Lapa j ne, na ljudski šoli v Stoprcah tamošnja provizorična učiteljica Elizabeta K u k o v e c. Za učiteljico ženskih ročnih del je imenovana na ljudski šoli v Koprivnici gospa Frančiška Šket, roj. Šmid v Podsredi, na ljudski šoli v Kamnici in Račah gdč. Ivana B r u s v Pekar-jah. Prestavljen je kot ravnatelj meščanske šole g. Jožef L o b 1 iz Ptuja na dekliško meščansko šolo v Voitsbsrgu. S službama sta i menjali stalni učiteljici Ljudmila Mesar v Dramljah in Pavlina pl. Zierfeld v Reka-Straže na Primorskem.
Častnim občanom je izvolila občina i Stari trg v Slovenjgraški okolici gosp. An- \ tona Čapeka, okrajnega glavarja v Slov. i i Gradcu, in to v priznanje zaslug, ki si jih je j f pridobil za SlovenjgraSki okraj. To je najlepši : I odgovor Slovencev na nesramne napade, s j : katerimi je nemško in nemčursko časopisje ] : obsipavalo gosp. glavarja zato, ker ni hotel i podpirati sleparij nemčurjev pri volitvah v j Šoštanju, ampak ravnal tako kot ravna vsak j pravičen uradnik.
Slovenskim abiturijentom. Tudi v ;
Gradcu se je zgodilo, kar je moral vsakdo ; pričakovati, da se je ono akademično društvo, j od kojega članov se ni nikdar zahtevalo trdno | katoliško in narodno prepričanje, začelo ru- j šiti. Stari »Triglav« razpada! Pristaši kranjske i liberalne Nemcem prijazne stranke so še ostali v njem, ki, kskor pravijo, »v okvirju naprednega (tudi »Štajerc« se imenuje naprednega) mišljenja izključujejo mračnjaške primesi.« Drugi dijaki pa, katerim je vsaj narodnost sveta, so izstopili. Toda dočim liberalna društva razpadajo, se katoliška aka-demična društva od leta do leta krepijo. Zato tudi upamo, da bodo oni štajerski slovenski abiturijenti, ki gredo študirat na vseučilišče, si izbrali na Dunaju za svoje društvo »Danico*, v Gradcu »Zirjo«, ne pa razpadajočih liberalnih društev. Štajerski Slovenci imamo na svojem praporu geslo »Vse za vero, dom, cesarja«, a može v tem duhu vzgajata le društvi »Danica« in »Zarja«!
Nesramne nemške laži. Takih nasprotnikov kakor jih imamo štajerski Slovenci sploh nima noben narod na svetu. Ni jim dosti, da nam škodijo v gospodarskem, narodnem in verskem ožim, kjer le mi rejo, ampak hočejo še v osebnem življenju vsakemu vzeti dobro ime. V prvi vrsti pa črnijo in grde naše voditelje. Sedaj so se spravili na zaslužnega prvoboritelja dr. Dečka v Celju, ki je šel v Gradec oddahnit se nekoliko od svojega prevelikega napora. Nemški listi, ki so to zvedeli, so javili svojim slepo verujočim bralcem, da je g dr. Dečko — znorel zaradi znane Kosmove zadeve. Tako nesramno more lagati le do skrajnosti propal človek, in takih je med našimi nasprotniki mnogo. Hvala Begu, da se g. dr. Dečko vrne v kratkem popolnoma zdrav spet v domovino in žeiimo mu mnogo zdravja, da bo še dolgo deloval v korist slovenskemu narodu, nem-čurjem pa v — strah.
Poročena sta bila v soboto, dne 25. t. m. gosp. Mirko Z i n n a u e r, veleposestnik in učitelj pri Sv. Jakobu v Slov gor. in za oni kraj imenovana poštna ekspedito-rica g. Kronoslava Kuralt-ova iz Ljubljane. — Dne 27 t. m. se je poročil g. And. K n e i s 1, pristav južne železnice na Zidan, mostu, z gdč. Ivanko Muhičevo iz Št. Jerneja na Dolenjskem.
Mariborske novice. V četrtek, dne 23. t. mes. je strela udarila v barako blizu vojašnice. Delavca Zagoveca, ki je imel opraviti v baraki, je samo na tla vrglo, hudega se mu ni nič pripetilo. — V bližini Novakove gostilne v Rošpahu je napadel neznan zliko-vec učenca Roberta Novaka iz Maribora. Orožniki iščejo napadalca. — Vodja meštnega urada, Tax, ki je bil obsojen na en teden zapora, je dobil od mesta osem tednov dopusta. — Kakor čujemo, bosta v prihodnjem šolskem letu dva slovenska oddelka prvega razreda, ker z vsakim letom narašča število oglašencev. Bilo bi pa to na vsak način potrebno tudi iz zdravstvenih ozirov. Seveda se to zgodi le, če se oglasi zadostno število učencev za sprejem.
Maturo na mariborski gimnaziji so izvršili: Atelšek Ivan, Bogovič Ivan, Budna Vladimir, Čmah Ludovik, Gaber Al. (z odliko), Gaberc Martin, Glonar Josip (z odliko), Goričan Anton, Goschenhofer Robert, Haberleitner Odilo, Kartin Herbert, Koropec Rihard, Lah Franc, Leber Franc, Leskošek Ivan (z odliko), Mayr Al. (z odliko), Mum Al.
(z odl'ko), Munda Avgust, Pažon Konrad) Pilch Viljem, Pirnat Josip, Podpečan Jernej, Požegar Bruno, Rampre Franc, Robar Franc (z odliko), Schigert Henrik, Sobotka Franc, Širec Ivan, Toplak Josip, Vrečko M'roslav, Vtičar Anton, Weiss Josip, Ziesel Edvard, Zagorjan Matevž; jeden mora ponavljati čez dva meseca.
V	Skokah pri Mariboru priredi »Zgodovinsko društvo za Spodji Staj er v nedeljo 10 julija javno predavanje, Govoril bode odbornik gosp. Gabriel Majcen »O Skokah v davnih časih«. Predavanje se bo vršilo pri posestniku gosp. Jožefa Divjaku, hišn. št. 14. Začetek ob pol 4. uri popoldne. Pristop je brezplačen in dovoljen \sakomur, kdor se zanima za zgodovino Skok.
Framske novice. Na Alojzijevo je umrl nagloma od kapi zadet vdovec Jožef Crnej iz Morja. — V četrtek je silno škodo napravila toča, ki je posekala vinograde in sado-nossiDike v takozvani »Varti« ter polje proti Račam. — Na mladeniški shod pojde 25 mladeničev in mož. — Novo velikansko dvonadstropno šolsko poslopje je pod streho. Župnijsko gospodarsko poslopje je dovršeno. — Ravnokar je pričel graditi lepo vilo naš vrli domoljub dr. Pavel Turner. — Občinski odbor je sklenil v svoji seji, da se priredi v Framu električna razsvetljava. — V nedeljo se je ustanovilo v Framu olepševalno društvo. Načelnik mu je g. Jernej Zamolo. — Ni-li Fram napreden?
Uravnava Pesnice. Zdaj se je še-»s »Štajerc« spomnil, da bi bilo dobro, če bi bila Pesnica uravnana ter posveti temu važnemu predmetu cel članek. Tega sevoda ne pove, da je »Slov. Gospodar« o tem že pisal leta in leta, da so naši poslanci stavili dotične predloge v deželnem in državnem zboru že opetovano. Zakaj pa tega ne pove, da se je dovolilo od vlade letos 40.000 kron za uravnave rek na Štajerskem, kateri znesek se bo porabil samo za reke in potoke na Gornjem Štajerskem? In kdo je najboljši prijatelj te vlade? Poslanec Ornig, ki pa ni zinil niti besede proti temu, da se denar porabi samo za nemški del Štajerske. Tukaj je imel priložnost pokazati svojo prijateljstvo do kmeta. »Štajerčevo« hinavstvo in lažnjivo zavijanje presega že vse meje. Radovedni smo, katera sta onadva kmetom tako naklonjena gospoda iz Laškega, ki si ju »Štajerc« še imenovati ne upa, ker dobro ve, da nista ničesar storila. Ej, ti neumni »Štajerc«, ali ne veš one bajke o sraki, ki se je odičila s pavovim perjem?
Sv. Jurij ob Sčavnici. Kakor se je že poročalo, vrši se čebelarski shod nepreklicano dne 3 julija 1.1. v tukajšnih šolskih prostorih. Na ta shod se posebno vabijo čebelarji iz cele jurjevške župnije, potem iz kapelske na ščav-niško stran, kakor tudi iz cele malonedeljske župnije. Ker bo potovalni učitelj g. J. Jurančič poučeval o čebeloreji, se bo ob enem tudi osnovala podružnica za čebelorejo; vabijo se torej vsi, ki se količkaj pečajo s čebelorejo, kakor tudi oni, ki se še mislijo je poprijeti. Začetek shoda se vrši ob 3. uri popoldan v šoli, potem prosta zabava, katero priredijo tukajšnji pevci in tamburaši v gostilni pri gospej M. Trstenjakovi.
V	Logarovcih smo imeli dne 26. t. m. opoldne požar, ki je uničil hišo in gospodarsko poslopje zakonskih Ludvika in Ivane Lo-parnik. Poslopji sta bili sicer zavarovani, ker je pa zgorelo mnogo pohištva, gospodarskega orodja in živil, trpi lastnik mnogo škode. Kako je ogenj nastal, se ne ve.
Kapela pri Radencih. Potrebni smo tudi pri Kapeli pouka v čebeloreji. Zato pa prosimo g. Jurančiča, da nas pride poučevat, ker se tudi pri nas širi čebeloreja. — Pogorela je viničarija veleposestnika Andreja Domajnka iz Hlaponjec.
Muta ob Dravi. S 1. julijem se ustanovi v Soboti postna oddajalnica, ki bo imela
vsak pondeljek, sredo in soboto zvezo s pošto v Muti
„Stajerčeva" stranka je propadla
v vseh treh razredih pri občinskih volitvah v Črešnjevcu pri Slov. Bistrici. Le Kresnig in še jeden njegov pristaš sta se vrinila v odbor, drugače so izvoljeni samo značajno narodni možje. Slava zavednim volilcem! Prihodnjič priobčimo o tem kaj več.
V Veržeju je umrl na Alojzi je vo tržaški sin Matija Krepek. Pogreba se je udeležilo obilo občinstva.
Sv. Janž na Drav. polju. Minoli teden smo imeli požar v Trničah. Začelo je goreti okoli polnoči pri posestniku J. Gojčič, od koder se je ogenj žiril s čudovito naglico ter upepelil osem gospodarskih poslopij. Prizadeti posestniki so bili sicer zavarovani, vendar je škoda za nje zelo občutna, ker jih je zadela ista nesreča še-le pred štirimi leti ter so imeli sedaj že precej spravljene krme. Govori se, da je zanetila ogenj hudobna roka. Svetovali bi Marječki občini, da si oskrbi svojo požarno brambo, ker jo večkrat obišče ognjena nesreča.
Iz Bizeijskega. V Dramljah je zgorel dne 25. t. m. hlev posestnika Sepetane. Zavarovano je bilo samo poslopje, ne pa tudi živila in seno, ki je vse uničil ogenj.
Sv. Jurij ob juž. žel. S 1. julijem se ustanovi pri naši pošti poštni pot, ki bo obhodil vsak teden šestkrat kraj Proseniško in vsak teden trikrat kraje Zgornja Kranjčica, Sp. Kraničica in vsak teden štirikrat kraje Šibenek, Št. Jakob, Vodroše, Kalobje, Trnovo in Verovje. V Preseniškem in Kalobji se ustanovi poštni nabiralnik.
Vpisovanje učencev v celjski gimnaziji. Na c. kr. samostojnih nemško-sloven-skih gimnazijskih razredih v Celju se vpisujejo učenci v prvi razred za prihodnje šolsko leto 15. julija ob 10. uri in 16. septembra od 8.—11. ure. Sprejemni izpiti se začnejo 15. julija in 16. septembra ob 11 uri. Učenci, kteri hočejo biti sprejeti v I. razred, morajo biti spremljani od svojih starišev ali njih namestnikov in s seboj prinesti krstni list in pa šolska naznanila.
Iz Nove cerkve pri Vojniku se poroča: Dne 20. junija t. 1. je ob 2. uri popoldne gorelo gospodarsko poslopje Mih Platov-šeka v Hrenovi, občina Nova Cerkev pri Celju. Orožniški postajevodja Jurij ¡Arnuš iz Vojnika je pritekel na kraj nesreče. V tem trenotku je priletela 15 letna posestnikova hči z gorečo obleko iz hleva. Orožnik je zgrabil gorečo dekle in posrečilo se mu je, da je udušil ogenj. Nato je planil v hlev ter prinesel iz hleva posestnika, kateremu je tudi gorela vsa obleka ter se valjal v goreči obleki po tleh. Tudi Plantovškega je rešil orožnik, da ni zgorel v hlevu. Oče in hči sta bila prepeljana v celjsko bolnico. Oba imata nevarne opekline in bo Platovšek skoro gotovo umrl. Ogenj je napravil škode 600 K. Plantovšek je v soboto, dne 25. t. mes. vsled opekline umrl.
Na Vranskem je umrl dne 16 t. m. g Jože Pretner, klobučarski mojster v 62. letu svoje starosti. Rajni je bil vrl narodnjak in vnet ud požarne brambe skozi 19 let, od kar obstoji društvo. Zato mu je tudi izkazalo zadnjo čast, ga polnoštevilno spremilo k zadnemu počitku in mu položilo krasen venec na krsto. Naj v miru počiva!
Med strelnimi vajami na topničar-skem strelišču pri Krškem bode od 19. julija do 5. avgusta nastanjen 9 divizijski topničarski polk v Vidmu, Rajhenburgu in Stari vasi; 7. divizijski topničarski polk bode od 23. do 29. julija in 8. divizijski topničarski polk od 2. do 7. avgusta nastanjen v Krški vasi in v Brežicah. V Krškem in Veliki vasi bode nastanjen od 16. do 29. julija 3. korni topničarski polk; od 30. julija do 7. avgusta 7. divizijski topničarski polk in od 8. do 16. avgusta 8. divizijski topničarski polk.
V Hrastniku je umrla učiteljska kandi-datinja gdč. Ana Sakl.
Poziv! Odbor »Matice Slovenske« si je izvolil v seji, dne 28. marca odsek, ki naj pripravi vse, kar je treba za izdavo »tehničnega nemško-slovenskega slovarja«. V ta namen se obrača ta odsek do vseb, ki so morda že nabirali ali še nabirajo tehnične izraze, bodisi med narodom, bodisi po tiskovinah, s prošnjo, da mu blagovolijo svoje zbirke dati na razpolaganje ali mu vsaj naznaniti, kakšne zbirke imajo, t. j. v kakšne tehnične stroke spadajoče in kako obširne, in ali bi jih bila volja nabrano gradivo v porabo prepustiti »Slovenski Matici« za slovar, ki se ima o svojem času izdati. Dopisi, tičoči se te stvari in zbirke naj se pošiljajo »Slovenski Matici« v Ljubljano. Pripravljalni odsek za izdavo tehničnega slovarja.
Najnovejše o vojni.
Berolin, 28. junija. General Kuropatkin je prišel v soboto v Dašičao, kjer zbira velike množice vojaštva. Zdi se, da bodo Rusi prihodnje dni šli naprej in napadli Japonce, da bi preprečili združitev Kurokiju in Oku. O večji bitki zadnje dni ni znano nič. Kuroki štedi svoje moči in jih hrani za veliki udarec po združenju z O kom. — Rennenkamp! je vzel Sajmatsi, Miščenko je pa doslej zadrževal združitev obeh japonskih armad. Japonske čete se še vedno pomno-žujejo iz domovine. Manjše praske so vedno, v katerih se odlikujejo kozaki
London, 28. junija. Iz Č fu 83 poroča, da je neki trgovski parni fe nedaleč od otokov Miao srečal dve veliki japonski bojni ladji in dve torpedovki, ki so bile težko poškodovane in katere so vlekli naprej ena križarica in dve torpedovki. Ladje so plule v smeri od Port Arturja.
Petrograd, 28. junija. Poveljnik baltiškega brodovja je nenadoma in nujno poklican k carju v avdijenco. Odpotoval je v Petrograd s posebnim vlakom.
Berolin, 28. junija. Splošna sodba je, da japonsko prodiranje zelo ovira nedostajanje živil. _
Ceriurene stvari.
Mili darovi za družbo vednega češčenja: Polje 15 K, Sv. Miklavž nad Laškim 4 70 K, Zagorje 25 K, Sv. Jurij na Pesnici 10 K, Vransko 20 K, čast. gosp. Fr. Kruljc za Petrovče 30 K, Trbovlje 26 K, g. J. Košan za Gornjo Ponikvo 200 K, Nova otilta 24 50 K, Rečica 18 68 K, Luče 17 80 K.
Vabilo. K odborovi seji družbe duhovnikov Lavantinske župnije dne 5. julija (v torek) ob 11. uri predpoldne uljudno vabi preč. gg. odbornike predsedništvo.
Romanje k M. B. M. v Maribor. De-kaniji Vuzenica in Marenberg sta se združili po namenu letošnjega pastirskega lista k skupnemu romanju v jubilejnem letu k M. B. v Maribor dne 2. julija. Vdeležba bi bila velikanska. Ker nam pa južna železnica ni ugodne olajšave dovolila, ne bo posebnega vlaka, ampak se bodo romarji vozili deloma s šestim, deloma z osmim vlakom V Mariboru bode imel č. g. dr. Medved ob 10. uri romarsko pridigo, potem bo peta sv. maša za romarje. Da bi se zbralo mnogo Marijinih častilcev!
Marijin shod v proslavo njenega brezmadežnega Spočetja se bo obhajal na Ptujski gori. Začetek bo 7. kimovca popoludne in končal se bo 11. kimovca dopoludne na praznik presladkega imena Marijinega. Vsak dan bota vsaj dve prid;gi. Spovedovalo se bode vedno in redno. Dobivali se bodo lahko odpustki sv. leta. Tisti preč. gg. dušni pastirji, ki bodo prišli s procesijami, naj blago-vole to že sedaj naznaniti. Natančneji vspored se bo še objavil.
Za družbo duhovnikov so plačali ustanovnine ozir. letnine sledeči veleč, gg: J. Toman 6, Št Turkuš 8, A. Šoba 12, Fr. Bratkovič 8, S. Gaberc 2, J. Kropivšek 2, J. Murkovič 20, A. Srabočan 60, F. Majcen 2, Fr. Repolusk 2, A. Kocbek 28, Fr. Gartner 28, R. Kociper 4, M. Zemljič 24, J. Močnik
2, J. Gunčer 8, J. Vračun 8, J. Zupanič 4, M. Ulčnik 4, J. Jazbec 78, A. Grušovnik 24, V. Geršak 40, dr. J. Somrek 64, J. Rostaher 6, J. Jurko 20, G. Fermé 140, A Cižek 28 kron. Ostali vlč. gg. društveniki se zopet opozarjajo, da vpošljejo zaostalo udnino vsaj do 4. j u 1 i j a ali pa prosijo za podaljšanje obroka, drugače bi bil odbor pri-moran v svoji seji dne 5. jul. t. 1. postopati v smislu § 9, 3 društvenih pravil.
Podeljena je župnija Vurberk tamoš-njemu provizorju č. g. Alojziju Kokelj. Inštalacija se bo vršila dne 1. julija.
„Marijin otrok." Prečastiti ustanovitelji Marijinih družb se uljudno prosijo, naj bi pred ustanovitvijo takih družb v pregled zahtevali knjižico Marijin otrok, kot najpri-pravnejše vodilo za ude Marijine družbe. Priredil in založil jo je mašnik cistercijan-skega reda v Zatičini. Prvi del razlaga < plošni namen in koristi Marijinih družb, popolne in nepopolne odpustke, pravila in k sklepu življenje Marijinega otroka. — Drugi del pa obsega vse družbene molitve in veliko drugih, za Marijino družbo posebno primernih molitvic, in sklene s pesmicami v slavo božjo in Marijino. Ker je knjižica tudi zunanje nenavadno lična ter fino in trpežno vezana, in jako prikupljive oblike ter jo konečno tudi cena zelo priporočuje (usnje z zlato obrezo K 180, usnje z rudečo obrezo K 160), je tembolj želeti prav mnogo odjemalcev. Naročuje se lahko naravnost pri čč. oo. < cisterc;;anih v Zatičini (Dolenjsko), ali pa v knjigarni J. Krajec nasl. v Novem mestu in v drugih knjigarnah.
Slava Brezmadežni ob petdesetletnici, je naslov lepi pesmarici, ki obsegi 105 na-pevov za Marijine družbe. Večino pesmi je zložil, druge pa jako lepo priredil znani slovenski cerkveni skladatelj p. Angel.k Hribar, frančiškan v Ljubljani. Pesmice so zelo lepe in nežne, tudi niso težke. Mnogo jih je že znanih in priljubljenih, a so bile do sedaj raztresene. Ker tudi cena ni visoka, jo prav toplo priporočamo našim Marijinim družbam kakor tudi cerkvenim zborom, katerim bo prav dobrodošla. Knjižica ima obliko in velikost »Pesmarice« družbe sv. Mohorja. Cene so sledeče: broširan iz od 1 K, v polplatno lično vezan 120 K, elegantno vezan 160 K. Naroča se v Ljubljani pri knezoškcfijstvu ali pa v frančiškanskem samostanu.
Društvena poroèïla.
„Slov. pevsko društvo" v Ptuju.
Detinitivno je prevzel vodstvo pevskih točk pri koncertu, dne 7. avg. v Mariboru g. Vogrič, kabelnik v Trstu, kateri ima sam na vspo-redu dve nagrajeni pesmi. Njegov tercet ; »Za vasjo«, sopran, tenor in bariton s spremlje-vanjem orkestra še se bode pel zraven že objavljenih pesmi. Na neljubo vrinila se je pomota v zadnjem poročilu pri pesmi »Na moru«, ki je D. Jenkova, ne pa Nedvedova. Do zdaj nam je že več društev, kakor tudi č. pevk in pevcev obljubilo svoje sodelovanje. — V krasnih pesmih, ki se bodo popevale, zastopani so naši najnovejši skladatelji. Na nas, drage pevke in pevci je torej ležeče, da rešimo našo nalogo v največjo čast onim, ko-jih krasne melodije bodo popevala naša grla. Na noge torej č. pevke in pevci, poprimite se resnega in vztrajnega vežbanja pesmi ; vsa mlačnost naj izgine, pridružite se drug drugemu, bodite složni in vztrajni. Skrbimo torej, da bode pevska slavnost dne 7. avg. t Mariboru vredna naslednica prejšnjim, posebno pa, ker je letošnja pevska slavnost, posvečena v proslovo 20 letnega obstanka tega društva. L. 1884 je donela prvikrat pesem »Sloven. pev. društva v Ptuju« v Mariboru in po 20ih letih pokažimo zopet v Mariboru, koliko smo napredovali. Konečno še prosimo gg. poverjenike, naj blagovolijo vposlati odboru nabrano udnino najpozneje do 3. avg. t. 1.
Slov. kat. akad. društvo „Zarja" v Gradcu priredi v petek 1. julija ob 8 uri
zvečer svoj IV. redni obč. zbor za letni tečaj 1904.
Od Sv. Benedikta v Slov. goricah.
TukajSna dekliška zveza bralnega društva sme po vsej pravici biti ponosna na svojo Marijino siavaost, ki jo je priredila binkoStno nedeljo in jo je ponavljala binkoStni ponedeljek in v nedeljo 29. maja ter 5. junija. To je bilo res nekaj izredno lepega, kar nam je podala pri tej slavnosti, kar je bilo pač razumljivo, saj je veljala proslavi Marijine petdesetletnice. Slavnost so dekleta pričela z enoglasno Marijino jubilejno pesmijo, presajeno iz hrvaškega vrta v nas slovenski vrt, katere napev js jako lep. Deklica Gabrijela Krmekova je prav dobro deklamovala Andreja Praprotnika pred 50 leti »Mariji brez madeža 3početi« v čast zloženo pesem »Med zvezdami nam zvezda sije«. Deklamaciji je sledila pesem »Častimo Marijo« iz abirke »Slav: Brezmadežni«. Sedaj je prišla na vrsto Marijina igra »Majnikova kraljica«, priobčena v Vrtcu 1902, ki na prav ljubki način slavi Marijo in njeno pomoč. Predstavljale so jo dovršeno Matilda Tomažič (Trčelj), Malika Klobasa (Fanika) in Gabrijela Krmek (Anica). Središče slavnosti je bila druga Marijina igra »Dve materi«, ki je res izredno lepa in ganljiva. Nje vsebina je v kratkem sledeča: Grofica Ljudmila je posebna častilka Marijina, ne tako nje posvetna sestra Elizabeta. Ljudmili enaka je nje hči Olga, ki se s Stano, hčerko grajske oskrbnice poda čez morje na božjo pot v Loreto. Na morju roparji iz Afrike ujamejo romarsko ladjo iu odvedejo vse deklice v turško ječo v Tunis. Razun Olge smejo kmalu vse domov. Olgo pridrži roparska kraljica v ječi, ker je Mariji v čast popevala in izražala vedno trdno zaupanje v Marijino pomoč. Kraljica jo hoče prisiliti, da se Olga odpove Mariji, a ona to z vso odločnostjo zavrne; zato jo pusti kraljica prikleniti n? skalo in jo hoče izstradati. Olga pa nikakor ne izgubi svojega zaupanja v Marijine pomoč. Ko v ječi zaspi, pride Marija z dvema angeloma, jo odpelje iz ječe na ladjo, katero vodita dva angela in jo pripelje h kapelici v gozdu blizu Ljudmilinega gradu. Tam jo nenadoma najdejo vesele žanjice, kmalu pride tudi žalostna Ljudmila, ki skoraj ne more verjeti, je-li se res Olga vrnila živa domov. Ljudmila vzbudi Olgo in ta sedaj pripoveduje, kako je sanjala, da jo je Marija rešila. Olga se hoče takoj zahvaliti Mariji pred kapelico, a kmalu zapazi, da Marija nima več Deteca in vpraša mater, kako to. Ta ji razloži, da je v svoji veliki bridkosti vzela Mariji Dete in ga sklenila vrniti Se le, ko bi ji Marija vrnila hčerko. V procesiji prinese sedaj Ljudmila Detece v kapelico. Ljudmila in Olga v prekrasnih besedah proslavljata Marijo pomočnico, posvetna Elizabeta p? se premagani; tudi pokloni Mariji. — Igralke so svojo nalogo izborno izvršile, tako da smo občudovali njih nastop, njih navdušenost za Marijo. Vihamo ploskanje po vsakem dejanju jim je bila zaslužena pohvala. Sodelovale so sledeče deklice: Malika Klobasa (Ljudmila), Ivanka Pivec (Olga), Malika Letnik (Elizabeta), Matilda Tomažič (Stana), Marija
šenekar (Marjeta, sutnja), Antonija Tomažič (kraljica tuniska), Liza Markovič (Neža, sužnja), Ivana Geratič (Kristina), Ana Kukovec (Marija), Gabrijela Krmek in Ema Geratič (dva angela). Naraven in pretresljiv je bil nastop Ljudmile, do solz ganljiv pa Olgin, zlasti ko je bila v ječi in ko jo je Marija z angeloma rešila iz ječe. Tudi moSki so se solzili ob tem prizoru. OčarUjoče je uplival na poslušalce prizor, kako je preko Širokega morja mirno plula ladjica z Marijo in Olgo, katero sta angela krmarila. To so vam gledali ljudje: mislili so, kot da gledajo pred seboj vse v resnici, tako dobra je bila predstava tega prizora. In petje Olge, angelov, žar jic, romaric, kako je bilo lepo, kako ljubeznivo! Kako dobrodejno je bilo nasprotje med tunisko kraljico, ki je tudi jako dobro nastopila in med Marijo, ki .je s svojo hitro pomočjo osramotila mohamedanke zaničevanje! Pa kaj bi Se dalje povda>jal lepoto tega in onega prisoraj skratka rečem: bilo je v resnici vse tako lepo, da so bili vsi udeleženci polni hvale in priznanja nad to prireditvijo, katero je kaj primerno zaključila Marijina pesem »Mariji brezmadežni Devici«. Deklicam, ki so se veliko trudile, vsa čast in vse priznanje! Naj jim Marija obilo peplača veliki trud, ki so ga žrtvovale v njeno proslavo! Ni čuda, da smo vse Štirikrat imeli poleg domačinov tudi mnogo udeležencev iz soseščine. Lepo je bila zastopana dvakrat dekliška zveza pri Sv. Barbari pri Vurberku, zlasti se je p? odlikovala dekliška zveza gornjeradgoeska, ki je na binkoštni ponedeljek kaj primerno sodelovala pri tej slavnosti. Deklice te zveze: Neža Osojnik. Neža Zemljič in Tnzika Zemljič so jako lepo deklamovale tri pesmi: »Avstriji«, »Stražniku ob meji slovenski« in »Kmetski hisi«, deklica Tončka Kovačič pa je imela navdušen govor o ljubezsi do domovine. Nadalje so nas počastili naši sosedje Trojiča ni in Lenarfani v lepem Številu, isto-tako Anovčani, med gosti smo videli tudi Negovčane, Antonjevčane, Urbančane, Ropr-čane in Jurjevčane. Nikomur ni bilo žal, da se je bil potrudil k slavnosti Marijini.
Društvena naznanila.
Katol. del. društvo v Puščavi priredi dne 10. julija izlet v sosedno župnijo Sv. Lovrenca nad Mariborom. K temu izletu vabimo vse naše somišljenike in prijatelje društva, posebej pa še vabimo naša bratska društva, da bi se v velikem številu udeležila. 1. Odhod iz Puščave je ob 9. uri dopol. z zastavo in godbo. 2. Ob 10. uri slovesna sv. maša s pridigo. 3. Vrtna veselica v gostilni g. F. Škačej in tamkaj pozdrav gostov. 4. Šaljivi ribji lov. 6. Slavnostni govor. 6. Prosta zabava. Nekaj pa je tajnega. Vstopnina za osebo 40 v. Mariborčani, ki še niso bili pri Sv. Lovrencu, si ob tej priložnosti ogledajo lepo dolino.
Iz dragfh krajer.
Orel morilec otroka. Na Škotskem se je pripetila 8. maja 1.1. grozovita nesreča. Pred neko hiSo se je igralo 18 mesecev staro dekletce. Naenkrat se spusti velik orel na otroka, ga pograbi ter odnese v viSave. Mati otroka, ki je ravno kruh pekla, je kmalo pogrešala dete ter ga začela iskati. Poklicala
je očeta ter sta oba nadaljevala iskanje-Tudi sosedi so jima pomagali iskati. Še le proti večeru so naSli v bližnjem gozdu na neki skali čevljček otrokov in sled, katero so zasledovali. Kmalu so našli mrtvo truplo ubogega otroka vso razmesarjeno. Orel mu je izkljuval oči ter odtrgel celo kosce mesa iz lica, vrata in rok. V rokah je držal otrok krčevito celi čop perja, katerega je v svojem obupu utrgal svojemu morilcu.


Zahtevajte
pristne KatMttfjm
Kneippovo sladno kavo
yn»ov aavaHh t • •upnik* Kneippa la a Katfarafaaei ter h «krbao isogtfeajlt *Mh Maj mdaib
Ot.li/b
Zgodovin, društvo za Slov. Štajersko
se obrača z uljudno prošnjo na vse domoljube, naj po mogočnosti:
a)	pristopijo kot redni udje (100 K enkrat za vselej ali na leto 5 K, zato dobe društveno glasilo »Časopis«);
b)	naj izroče, če mogoče, brezplačno društvenemu muzeju zgodovinsko ali narodopisno zanimive predmete, kakor: listine, stare novce, orožje, posode, stare narodne noSe, starinsko pohiSno opravo itd.;
c)	naj poročajo o slučajnih najdbah ali narodopisnih in zgodovinskih zanimivostih svojega kraja;
d)	tudi naravoslovni in geologični predmeti se sprejemajo v društveni muzej.
PoSiljatve naj se naslovijo na »Zgodovinsko društvo« v Mariboru, osebno se lahko predmeti oddajo tudi v Ciriiovi tiskarni v Mariboru.
Listnica uredništva. Gosp. Goričan: Hvala! Pride! Prosimo večkrat kaj enakega I —
Loterijske Številke
Trst 25. junija: 30, 51, 52, 29, 21.
Lino 25 junija: 35: 23, 33, 48, 61.
Ateste
V zalogi tiskarne sv. Cirila v Mariboru se dobi za birmance lep spomin a/v*-
ter sploh za odrasle koristen molitvenik
Duhovni vrtec"
99
v V. natisu.
Zraven lepih molitev za očitno in domačo službo božjo obsega na 480 straneh še pouk za sv. birmo in 116 svetih pesmi:
velja v platno vezan K T—, s poŠto K 120.
Nv. birma.
Pouk In priprava za ta sv. zakrament za šolo in dom v III. natisu.
1 kom K —-10, 10 kom. K —"90, 100 kom. K 8'—.
Anton & iiiiirc* k
p o <1 o 1> a i*
Celje gledališka ulica Celje
sc priporoča čč. duhovščini, gg. cerkvenim predstojnikom kakor slavnemu občinstva za napravo in popravilo
oltarjev, prižnic, križe v ih potov, spovednic, vsakojakih podob m svetniških soh,
kakor sploh vseh v mojo stroko spadajočih del. — Trajno, umetniško dovršeno delo in primerne, nizke cene! 888 5—5
Vizitnice priporoča tiskarna sy. Cirila y Maribora.
Pridni tesarji
562 2—2
se sprejmejo za Celovec, plača 1 gld. 70 kr. — Če delajo tri mesece, dobe vožnjo nazaj plačano. Pojasnila daje upravništvo.
Anton Paotai
iipos. v Cittanovi, Istzia, |
<»prodaja lastnega vina.
Pinot (belo) po 17 novčičev liter, belo doma te „13 „ „ i teran	„ 14	„ i
,, Po tej ceni lranko na postajo Trst; < > < >v svojih sodih se podraži za 5°/o-] ¡637 Vzorci se požrejo zastonj. 28
te francosko žganje
ki je iz domačega vina izločen (ekstrahiran) alkohol (mlad koqjak), in je od vseh zdravnikov priporočeno zdravstveno, dušo in telo poživljajoče sredstvo, ki pomaga posebno pri trganju pc udih, iapadanju las, išijas, odrevenelosti, protinu (reumatizmu), glavobolu in zobobolu. Ena steklenica 1*20 gld. z navodilom vporabe.
St&ri konjak 8e Pr>Poroil* posebno rekon-'	' valesceutnim, bolnim na že-
lodcu in oslabelim na krvi. Steklenica 150 gld. — Pri naročitvi 4 steklen, pošiljate v frankira.
Benedikt Ilertl, posest graščine Goli« pri Konjicah, Sp. Staj. V zalogi pri Al. Q u and e s t, trgovcu v Mariboru, gosposka ulica in v Mozirju _____________pri Martinu Sns ter. _526 52—37
® S B30L 1
iz molitvenika -—
im moinev i!
VM. natis
(za-se vezane)
se dobiva v tiskarni it. Cirila v Mariboru. — Cena: v
platno vezano K 1*50, s pošto vred K t-(tO. Ta knjižica se posebno toplo priporoča vsem cenj. gg. pevcem in pevkam.
Najboljše
priporoča po najnižjih
^ cenali
trgovina z železnino „MERKUR"
454 2
•WWW P. Hajdič — Celje
Bogata zaloga raznih poljedelskih strojev, predmetov za stavbe, BC traverz, -^fl železniških šinj, vodovodnih naprav, cevi in sploh vsega v železniško stroko ' spadajočega blaga.
Izjava.
Jaz, Diemant Jurij, posestnik iz Partina, prekličem, kar sem govoril o g. Hugo Hinterlechner-ju, živinozdravniku v Št. Lenartu kGt neresnično, obžalujem, da sbm ga žalil na njegovi časti ter ga prosim odpuščanja. 431 3—2
Zahvalim se mu, da odstopi o i tožbe proti meni in bom poravnal vse strcSke.
V Partinu, dne 11. jun. 1904.
Jurij Diemant, m. p.
je izgubil	Andrej
P e r k o , paznik na mcSki kaznilnici v Mariboru, dne 26. junija med 9. in 10. uro dopoldne na potu od domobranske vojašnice do južnega kolodvora. Kdor najde denar, naj ga odda policiji v Mariboru, kjer dob: dobro nagrado.
|5 Vsaka beseda


MALA OZNANILA
Vsaka beseda stane 2 vin.
Vsaka beseda stane 2 v.
i Večkr. objava I ', po dogovora.
Ti inserati se samo proti predplačilu sprejemajo; pri vprašanjih na upravnigtw se mora znamka za odgovor pridejati.
Dobro idoča gostilna z mesarijo vred, tik farne cerkve, se da pod jako ugodnimi pogoji takoj v najem. Kje, pove
upravništvo.___440 3—3
Trgovina z mešanim bligom, nahajajoča se sredi vasi s podružno cerkvijo in šolo, se da takoj v najem ali pa proda pod ugodnimi pogoji. Več pove upravništvo.	458 3—2
Proda se.
Vrvi) štrange, mreže in vsakovrstno vr-varsko blage prodaja po nizki ceni Flo-rijan Kučanda, vrvar v Mozirju, (Savin. dolina).	410 5—4
Štampilje iz kavčuka, modele za pred-tiskarije izdeluje po ceni Earol Kamer, zlatar in graver v Mariboru, gosposka ulica št. 15.	426 61—3
Lepo posestvo, vse v dobrem stanu, skupaj po ceni proda Alojzij Gornik v Jareninskem dolu pošta Jarenina. 430 3 3
Hiša v Studencih pri Mariboru, blizu cerkve in šole, se proda. — Naslov pove upravništvo._443 10—3
Posestvo v Remšniku, pošta Marnberg, katerega je 30 oralov, lepa, zidana hiša s 4 sobami in eno kuhinjo, zidano kletjo, lepi živinjski in svinjski hlevi in štirje trtvniki, lepe, zložene njive in lepi pašniki, na katerih se lahko redi osem glav živine, lep sadonosnik in gozd v najlepši rasti, preša in shramba za orodje, se proda. Več pove lastnik._ 445 3-3
Novozid?na hiša s 5 sobami, 3 kuhinjami, kletjo pod celim hramom, lepim vrtom, se po ceni proda v Studencih 183 pošt» Maribor._448 3—2
Vinograd blizu Zajckloštra, kateri meri blizu 2 orala, zraven je hiša z 2 sobama in kuhinjo, potem drugo poslopje s tremi kletmi in prešo vse v dobrem stanu, se proda. Več pove M. Jarnovič, trgovec v Dramljsh.	449 2—2
Hiša z dobro najemščino in z lepim, velikim vrtom, se po ceni proda v Studencih blizu cerkve sv. Jožefa, pošta Maribor. Naslov pove upravništvo. 455 3—2
Proste skžte.
Trgovske pomočnik» izurjen v ma-nufakturni in špecerijski stroki, želi s X. julijem službo menjati. Naslov pove upravništvo.___412 5—4
Dimnikarski učenec bi se šel rad
učit. Jože Četina, Artiče, pošta Brežice. Služba csrkovrika in orgljarja se razpisuje v Seleh pri Slovenjgradcu. Proš-Ejiki, ki naj bodo samični in če mogoče rokodelci, naj se oglasijo osebno do 1. avgusta t. 1. pri podpisanem predstojni-štvu. — V Seleh pri Slov. graden, dne 21. jun. 1904. Jernej Pernat, župnik.
bevljarskega učenca sprejme ta-koj Bogomir Eger, Maribor, stolni trg št. 14.	444 8—3
Služba organista in cerkovnika se
odda s 15. avgustom pri Sv. Miklavžu pri Ormožu. Prošnjiki naj bodo cecilijanci, z dobrimi spričevali, pošteni in lepega vedenja, zmožni voditi tudi večji zbor. — Cerkveno predstojništvo pri Sv. Miklavžu pri Ormožu, dne 25. junija 1904._
Hilir novozidana, vili podobna, 2 kuhinji, 4 sobe, gospodarsko poslopje, velik, rodoviten vrt, se proda za 3500 gld. v Novi vasi št. 169 in 172 pri Mariboru.
472 1—1
Hiša s tremi sobami, dve kleti, ena njiva, živinjski in svinjski hlev, je na prodaj v Spod. Radvanju št. 110._
Mala hiša« 2 izbi, kuhinja, klet, »/« orala zemlje, se po ceni proda na Lem-baški cesti štev. 167, Studenci pri Mariboru.	465 2—1
Hiša s trgovino v Ljutomeru št. 44 se takoj po zelo ugodnimi pogoji proda. Vse skupaj meri pol orala ter sta 2 sobi, kuhinja, hlevi in vrt za zelenjavo. Cena je 2800 gld., ter treba zelo malo izplačati, ker je mnogo intabulirano. Naslov pove upravništvo.	466 2—1
Kovaško orodje se proda pri Heleni Horvat v Veržeju pri Ljutomeru.
476 2—1
V najem se da.
Gostilna z ledenico, trgovina z mešanim blagom, mlin s tremi tečaji, njiva s travnikom, pašnik, brez konkurence, tik okrajne ceste, oddaljeno od vsake proda-jalnice 2 uri, od najbližje gostilne 1 uro, v dobrem stanu, se da na več let v najem. Najemnina nizka. Več s6 izve pri lastniku Jožefu Cerjak, veleposestnik v Leskovcu št. 17, p. Rajhenburg.
488 3- 3
Mlinarskega učenca, močnega, sprejme Štefan Lešnik v Framu, postaja Rače._474 2—1
Bazno.
Lipov cvet kupi po 50—60 kr. kilogram A. Vertnik, Maribor, Koroška cesta št. 50.	570 3—1
Dijaki se sprejmejo za prihodnje šolsko leto na hrano in stanovanje. Blizu vseh šol. Naslov pove upravništvo. 471 3-1
V najem se jla s 1. oktobrom t. 1.
m mesnica
v „Narodnem domu" (poprej gostil. „Aufmuth"), tik mestne farne cerkve v Velikovou na Koroškem.
Gostilna je bila pred dvema letoma popolnoma popravljena, je celo moderno urejena z električno razsvetljavo in vodovodom, za prenočevanje tujcev je pet zelo lepih sob s celo novo opravo na razpolaganje. Pri hiši je prostorno dvorišče in dva hleva za spreganje konj. V hiši ura-duje hranilnica in posojilnica za Veliko-vec in okolico s pol milijona letnim prometom in posluje tudi gospodarska zadruga v Sinčivasi. Ponudbe naj se blagovolijo poslati	473 3—1
do 1. avgusta 1904 hranilnici in posojilnici v Velikovcu na Koroškem.
Z
dravo in lepo živino imeti, je bogastvo!	—
Vse to doseže hranilni prašek za živino! "^f
Ta hranilni živinski prašek priporočajo mnogi živinozdrav-niki, a rabijo ga mnogi dobri gospodarji za svojo živino. Posebno se priporoča: Prah za konje.
Ta čisti in pospešuje preba-v o, odstranjuje kašelj (keh), koliko, kakor tudi druge nečiste stvari iz nosa, tako da bolan konj kmalu ozdravi, med tem
ko zdravi konji, katerim se daje ta prah, ostanejo čvrsti in čili za tek, a jaki in vstrajni za najtežjo vožnjo. — Prah za krave in govedo stori isto. da se rado redi, lažje prebavlja, postane hitro debela, in da postane močna. Oso-bito se daje kravam, da dobro dojijo in dajejo mastno in gosto mleko, ki daje mnogo smetane. —• Prah za svinje je priporočeno sredstvo proti skoro vsem boleznim sviDj; possbno kadar svinje nočejo žreti, pri griži itd. Svinje postanejo i debele in se pridno rede. — Prah za perutnino se primeša h hrani za kokoši, purane, race, gosi itd., da postanejo debele in da pridno nesejo jajca. 446 20-2 Vsak gori navedenih prašekov stane: 8 škatlje 2 K, 6 škatelj 4 K, 12 ška-telj 7 K 20 v franko. Manj kot 3 škatlje se ne razpošilja. Dobiva se samo
Mestna lekarna v Zagrebu,
Markov trg" št, 30, zraven cerkve sv. Marka.
Kdor želi imeti zdravo in lepo živino, naj si nemudoma naroči.
Anton Viher
mizarski mojster v Mariboru Koroške nMce št. 31 16 12
absolviran obiskovalec strokovne šole v Gradca
se priporoča slavnemu občinstvu posebno velečastiti duhovščini v izdelovanje vseh mizarskih izdelkov za posjopja, pohištva in uprave za sobe in prodajalne, ter vsakovrstno delo za šole, cerkve, samostane in pisarne v vseh slogih od prostega do najfinejšega izdelka po nizki ceni. Proračuni in načrti zastonj I
Specialist v izdelovanjn portal in parketnih tal.
#9<
Zahvala.
469 1—1
ÏM. Hti-alil,
žopnik pri Sv. Petru niže Maribora.
ZAHVALA.
Povodom dolgotrajne bolezni in smrti naše iskreno ljubljene, nam nepozabljive enajstletne hčerke
Apolonije <*olob,
prav pridne in vzgledno tiholjubne učenke IV. razreda petrazredne ljudske šole pri Sv. Marku niže Ptuja, izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem, ki so nam skazali iskreno sočutje pri tako krasnem sprevodu in spremstvu toliko belo oblečenih učenk. Posebej se še zahvaljujemo preč. gg. duhovnoma, slav. učiteljstvu za vodstvo tolikoštevilnih učencev in za petje, katero so šolarji imeli pri grobu, kakor tudi srčna hvala vsem ljubim sorodnikom in blagim sosedom, ki so spremili z nami rajno hčerkico na pokopališče. Prav posebno se še zahvaljujemo njenim sošolarcem za lepe venčke, katere ste položili na tihi grob vaše rajne prijateljice. Priporočamo vam jo v blag spomin kakor vsem udeležencem v pobožno molitev.
Vsem prav iskrena zahvala!
Nova vas pri Sv. Marku niže Ptuja, dne 23. junija 1904.
Globoko žalujoča
drnžina GololioTa d. d. Tanaletova.
—^ f 453 30—2
Koliko in koliko kmetovalcev se je že prepričalo, da so umetna gnojila mnogo bolj koristna in razmeroma tudi mnogo bolj cena nego živalski gnoj ! Takisto gotovo je, da se nekatera umetno pripravljena živila za ži-vadi v gospodarstvu zelo dosta bolj redilna in razmeroma tudi mnogo bolj ceneja (če niso draga!) nego navadno polagane krme. Takšna, čez vse koristna, umetno pripravljena živila so sledeče navedene priklaje: 1. Drobec iz zanesljivo eelo svežih kosti z 20 °/0 do 30 mesnih in mastnih snovi od uradno potrjenih zdravih goved. Primešava se k navadni krmi in samice vsakovrstne perutnine potrojljo Število v letu leženih jajee; piščanci, pujski kakor vsakteri mladiči vzrastejo jako naglo in vsa živad, n. pr. svinje se čudohitro odebele. — To sredstvo je bilo v tem letu že večkrat na razstavah odlikovano. — Pripravlja se ta drobec v dveh vrstah : I. vrste zelo droben, II vrste manj droben in stane v Mariboru na prodajalnem mestu : I. vrste 1 kg 40 vin, 50 kg 16 K ; II. vrste 1 kg 38 vin., 50 kg 14 K. Uporabni navod se dodava. — 2. Na Dunaju 1904 odlikovane umetno pripravljene hlaje za sobne ptice, ki so v ljudsko-gospodarskem oziru tudi velikega pomena: a) Vénéra, nadomešča trdo kuhana jajca, je odgojevalna klaja za gnezdne mladiče in krepilna priklaja oorastlim pticam; 60, 30 in 10 vin. b) Aurora, se priklaja za časa miseoja in stori pticam perje rudeče; 2 K, 1 K in 30 v. e) Arnithygin, je zdravilo za vse bolne in nepojoče ptice; 50, 30 in 10 v. Uporabni navod je vsakemu blagu priložen. — P. n. gospodarji in gospodinje, ne bojte se malih izdatkov, ko vam zagotovijo visokoobrestnega dobička ! Štedenje takih izdelkov bi bilo neumno! — Razglede (prospekte) brezplačno. — Priporoča se Vam
I vili» E. Weixl v Mariboru, Zofijni trg št. 3.
Cez 30 let stare, zdrave in poštene osebe morejo si pridobiti dovoljenje za pro-davanje koščenega drobca, ki je v gospodarstvu potreben kakor vsakdanji kruh, in drugih umetnih klaj po hišah in zagotovljen jim je dober in trajen zaslužek.
Zahvala.
116 1—1
Pogorela je letos našim čč. šol. sestram viničarija. Zavarovalno društvo „Riunione Adriatica di Sicurta" v Trstu mi je izplačalo po svojem glavnem agentu, Jožefu Baumeister v Mariboru, točno skoro celo zavarovano svoto, ako-ravno po postavi ni bilo ničesar plačati dolžno.
Iskreno ga zahvaljujem ter priporočujem zato vsakomur, ker sem se že drugokrat prepričal o njegovi zanesljivosti.
Za mnogobrojne tolažljive izraze blagega sočutja o priliki dolgotrajne bolezni in ob bridki izgubi našega prisrčno ljubljenega soproga, oziroma očeta gospoda
Vincenc Stopar-ja
ter za podarjene prekrasne vence na krsto, kakor tudi za mnogobrojno spremstvo k Bogu se preselivšega k večnemu počitku, izrekamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem našo odkritosrčno, najtoplejšo zahvalo.
Slovenjgradec, dne 13. jun. 1904.
Žalujoča rodbina Stopar-jeva.
A Z N A N I L O.
Cenjenemu p. n. občinstvu uljudno naznanjam, da sem kupil
trgovino z železnino g. Jos. Prsteca preje F. X. Halbarth
v Mariboru, Teg-etthoffova cesta št. 1.
Prizadeval si bom tudi zanaprej ohraniti dober glas te trgovine, katerega je imela do zdaj, ter postreči svojim cenjenim odjemalcem s samo izvrstnim blagom £ po najnižji ceni £ ter prosim, da mi vsi ohranijo zaupanje, katero so imeli do mojih prednikov.
Z odličnim spoštovanjem
Vincenc Kuhar.
450 2—2
t Z t t t ti	2 * >
izdajatelj in založnik kat. tisk. društvo.	Odgovorni urednik: Ferdo Lukovar.
»anašiijl list Ima „Kaš Dom,, kot prilogo '
Tisk tiskarne sv. Cirila.