LETO in. ŠTEV. 18.
TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ISKRA - INDUSTRIJE ZA ELEK-TROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ
Tito - na kongresu sindikatov^
.,Naš občan ima vso pravico do boljšega standarda“
Predsednik Tito je v govoru na V. kongresu Zve- pravi za odplačevanje dolgov ze sindikatov Jugoslavije med drugim dejal, da je' naši socialistični skupnosti.
vprašanje standarda bistvena točka našega nadaljnjega gospodarskega razsoja. Povsem zmotno je mišljenje, ki ga pogosto slišimo, da samo nove investicije zboljšujejo standard in proizvodnjo.
Čeprav smo delo kongresa zasledovati z vso pozornostjo, je prav, da nekatere izseke Titovega govora še enkrat osvežimo;
Ta industrija.-ne more napredovati in nekega dne bo povsem stagnirala. Treba je
(Dalje na 2. strani)
Poljski novinarji, na poti v splošno montažo »Elektrome-hanika« v Kranju
»... Tovariši, ko govorimo o življenjskem, standardu, nimamo pravice, reči, da je zdaj povsod odvisen .od zgolj
no dejstvo, je, da slabo izkoriščamo njihove; zmogljivosti. V te tovarne Smo investirali, na stotine milijard, dostikrat.
Obisk novinarjev iz Poljske
povečanja produktivnosti de- pa se niti polovica vloženih
la. To ne drži povšefn, ker so naši delavci v glavnem že dali tisto, kar so mogli. Dr-
Iz dnevnih poročil in časopisov vemo, da bo naš predsednik, republike odpotoval še letos na obislj na Poljsko. Razumljivo je, da taka novica angažira novinarje, ki ho-
sredstev ne!; oplaja,- kajti obrati oziroma zmogljivosti nišo povsem izkoriščene. Te ži, da imamo kraje in pokra- rezerve moramo .aktivirati in jine, kjer se morajo delavci če je potrebno, moramo uva-še bolj izpopolnjevati, da bi jati, tudi nove izmene, da bi dalT toliko, kolikor bo mogos- zmogljivosti v polni meri iz- ^¿30'Žktr več vedeti o Jugo-ce, ko se bodo bolje seznani- konstib. Tisto, kar je ¡uvesti-	■'
li s proizvodno tehniko. To rano, moramo namreč zme-ve.lja za kraje, kjer ni bilo rom dajati nova. sredstva. A tovarn, niti nič drugega in kako jih bodajalo, ko pa ti- mudila dva dni kjer delavski razred, nima no- stega; kar smo Zgradili, ne tucjj študijska skupina
družbenb-političnih organizacij podjetja.
V daljšem razgovoru so se poljski novinarji Seznanili -z načinom dela samoupravnih organov, o vlogi sindikata, planiranju in gospodarskem slaviji. Kot gost Zveze, novi- razvoju tovarne in podjetja. Martina. Koširja; narjev Jugoslavije se je.
Izredno jih .je zanimalo tudi sodelovanje »Iskre« s podobnimi podjetji na Poljskem. Po končanih razgovorih, ogle-’ du tovarne in filma o »Iskri« sp .obiskali tudi .predsednika kranjske občihske skupščino
Sloveniji-' go-
benih tradicij. Tam, kjer izkoriščamo. _	,	. ..	.	.. T „
imajo delavci že'' davno iz- Poleg tega imamo tudi niz- spodarstveruh novinarjev LR kušnje v ravnanju s.sodobno ko akumulacijsko industrijo, Poljske, ki jih je vodila Ali-tehniko, pa že imamo tudi ki je prišla v dokaj -težaven; visoko razvito produktivnost položaj, iato ker nima razdela.	položljivih sredstev, da bi se
Mi torej moremo in mbfa- obnavljala in izpopolnjevala, mo izkoriščati ogromne jraz- To industrijo smo preveč poiožljive rezerve. Toda kje obremenili. Trt kaj zdaj dela? so te režervei Tu so, v na- Zdaj je samo sebe. Namesto,
ših tovarnah! Tovariši, ker da bi se-obnavljala, uporab- .	_	.	,
mi Smo zgradili na stotine Ija svoj amortizacijski sklad111 kranjske tovarne, navzoči sodobnih tovarn, toda žalost- za plačevanje anuitet, to še pa so bili tudi zastopniki
cija Šolska	urednicailistov
Tribuna, Ludu in Žena. Poljski gostje so si ogledali tudi tovarno »Elektromehanika« v Kranju, kjer so jih sprejeli predstavniki uprave podjetja
V kranjski tovarni so proslave lepo pripravljene. Slika kaže poslušalce na prvomajski proslavi V splošni montaži
Volili !§§i 2 Na predlog komisije za	junija razvoj in organizacijo	
delavskega upravljanja, delavski svet		podjetja
sprejema naslednje sklepe:		
a) Volitve v delavski svet podjetja,		‘delavske
svete tovarn in enot skupnih služb in		DS- de-
lovnih, enot podjetja se razpišejo za 2. junij 1964.		
b) V delavski svet podjetja voli delovna skup-		
nosi podjetja 65 članov.		
c) Delavski svet se voli po volilnih enotah; vo-		
lilne enote so organizacijske	enote podjetja in vo-	
lijo naslednje število članov:		
	za eno	za dve
	leto	leti
ELEKTROMEHANIKA	12	8
ELEMENTI	3	3
AVTOMATIKA	5	3
APARATI -	2	1
AVTOELEKTRIKA	- 2	2
ELEKTROMOTORJI	1	1
NAPRAVE	1	Mm
ELEKTRONIKA	1	1 '
KONDENZATORJI	1	1
INSTRUMENTI	0	i
POLPREVODNIKI	0	i
USMERNIKI	' 0	'• -1 ■
UPRAVA	0	1
PSO	2	2
Z T O	0	1
ZZA	3	3
ŠC	0	1
- Na kandidatnih listah se	posebej označi, kateri	
kandidati se volijo za eno leto.		
(O nadaljnjih sklepih DS podjetja in ¿iavodil vo-		
lilne komisije poročamo na	2. strani)	
Volili bomo 2. junija
(Nadaljevanje s 1. strani)
V	volilno komisijo podjetja se imenujejo:
1.	Franc Hutter (Aparati) -- predsednik
2.	Janez Čebulj (ZZA)
3.	Pavel Rink (Elektromehanika)
4.	Danilo Strgar (Avtomatika)
5.	Jože Humer (Uprava podjetja).
Volilne komisije, ki jih za volitve v svoje organe upravljanja izvolijo tovarne in enote skupnih služb, so tudi volilne komisije za volitve v delavski svet podjetja, v svojih enotah. -
Volilna komisija podjetja -ima nasproti volilnim komisijam v volilnih enotah pristojnost nadziranja, koordiniranja in instruiranja.
® V komjsijo podjetja za volilne imenike se imenuje:	-v
1.	Franc Troha (Uprava podjetja) — predsednik
2.	Janez Franko (Elementi)
3.	Franc Orel (Elektromehanika).
Komisije za volilne imenike, ki jih bodo za volitve v svoje organe upravljanja izvolile tovarne in enote skupnih služb, so tudi komisije za volilne imenike za volitve v delavski svet podjetja v svojih enotah.
Komisija za volilne imenike podjetja ima nasproti komisijam, v volilnih enotah pristojnost nadziranja, koordiniranja in instruiranja.
•	Zbori delovnih ljudi, ki naj predlagajo kandidatne liste, se skličejo v vsaki delovni enoti.
Predsedniki delavskih svetov tovarn in enot skupnih služb so dolžni v. 7 dneh od tega sklepa sporočiti predsedniku delavskega sveta podjetja predlog, za kateri čas naj bi v posameznih delovnih enotah sklical zbor delovnih ljudi in kateri član delavskega sveta podjetja naj bi ga vodil.
V	volilno komisijo za volilno enoto Naprave se imenujejo: Viktor Kink — predsednik; člana: Jožko Burnik, Franc Gostič.
V	komisijo za volilne imenike v tovarni Naprave se imenujejo: Marica Šafajič, Olga Zobec, Metka Oven.
•	Delavski svet podjetja priporoča organom šolskega centra in Zavoda^ za avtomatizacijo, da izvedejo volitve v svoje organe upravljanja na isti dan, kot volitve v delavski-svet podjetja.
0 Delavski sveti tovarn in enot skupnih služb morajo sprejeti ustrezne sklepe o Volitvah v svoje organe upravljanja in organe upravljanja svojih delovnih enot na svojih zasedanjih najkasneje do 30. aprila 1964.
„Naš občan ima vso pravico do boljšega standarda“
(Nadaljevanje s 1. strani) torej obnoviti industrijo, ki je zaostala in zastarela. Skupnost mora dati sredstva za to, ker smo. prej vzeli od teh podjetij ne- samo tisto, kar so akumulirala, marveč tudi njihovo amortizacijo. Tej industriji moramo omogočiti, da bo laglje prebrodila težave in da amortizacijski sklad • uporabljali za nadaljnje izpopolnjevanje proizvodnje in v druge predvidene namene. Vse to nam mora omogočiti, da bomo hitreje napredovali in da bodo. delavci prišli na svoj račun in si'zagotovili boljši življenjski standard.
Tovariši, ko pogledamo sedanjo Jugoslavijo, lahko, rečemo, da ni več takšna, kakršna je bila prej. Njena podoba je čisto drugačna, njeno lice docela drugačno! Tudi standard je v njej neprimerno boljši. Toda v sVojem razvoju smo prišli do točke, ko ne smemo biti zadovoljni s tistim, kar. smo doslej dosegli, kajti naši delovni ljudje čutijo, da- .imajo pravico do še boljšega standarda, kakor ga imajo zdaj. Zdaj ima, v naši deželi dokaj dober življenjski standard neveliko število visokokvalificiranih ljudi, vtem ko širši sloj naših delavcev proizvajalcev, ni dovolj nagrajen. Ne hi hotel reči, da so tudi naši strokovnjaki- dovolj nagrajeni, ker so v drugih deželah plačani mnogo bolje. Če pa primerjamo razpon med njihovimi zaslužki in zaslužki drugih delovnih ljudi, vidimo, da je prevelik. Tega razpona zdaj ne smemo zmanjšati tako, da bi enim zmanjšali prejemke, drugim pa jih povečali, marveč moramo izkoristiti vse rezerve, kar jih imamo.
Lahko pa tudi rečem, da ni pravilno, da se pojavlja-
jo' med proizvajalci in potrošniki — ^potrošnik pa je pravzaprav tudi proizvajalec — razni posredovalci, ki posnamejo smetano prek tako imenovane marže in podobno. To je treba popraviti! Proizvajalci, naš delavec in strokovnjak, morajo biti bolje nagrajeni. Ne drži, da morajo še bolj zategniti' paš ž utemeljitvijo, da imamo še velike potrebe po investicijah
in po akumulaciji, če delavec ne bo imel hkrati možnosti, da troši proizvode, da kupuje'tisto kar mu je potrebno, tudi ne bo dober proizvajalec. V takšnem položaju ga bo Zmeraj mučila skrb za življenje. Boljši življenjski pogoji in boljši standard bodo omogočili tudi močnejši razvoj našega gospodarstva in to mora biti naš cilj ...
Navodila volilne komisije
Volilna komisija podjetja je prejela več vprašanj o «vrstah načinov, kako naj se izbirajo oziroma predlagajo kandidati za kandidacijsko listo za DS podjetja, DS tovarne itd. Volilna komisija je zato: izdala posebna navodila, ki jih zaradi aktualnosti v celoti posredujem? članom kolektiva.
Sam načrt izbire kandidatov je-določen na splošno v Temeljnem zakonu o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah (Ur. list SFRJ ,15/64). Tehnični način, ki je primeren za naše podjetje, je naslednji:
1.	Na zborih delovnih ljudi se predlagajo:.
a)	kandidati za DS podjetja; '
b)	kandidati za DS tovarne ali skupne službe;
c)	kandidati za DS delov-oziroma v skupnih službah nih enot, če te V tovarni obstajajo.
2.	Ker mandatna doba članov novih .delavskih svetov ne bo enaka, temneč bo del članov'imelo mandatno dobo dveh let, del pa eno leto, je pri izvedbi potrebno paziti na' naslednje:
a) Najprej se predlaga na zboru delovnih ljudi kandidate za DS podjetja za mandatno- dobo dveh let.
Sklepi volilne komisije podjetja
1.	Volilne , komisije tovarn morajo takoj po njihovem Imenovanju s strani DS tovarn in skupnih služb določiti število volišč v tovarni.
2.	Komisije za sestavo volilnih imenikov morajo izdelati volilne imenike po voliščih.
3.	Volilni imeniki naj bodo sestavljeni po abecednem redu volivcev. Vsebujejo pa naj sledeče podatke: zaporedno številko, ime in - priimek, očetovo ime ter dan, mesec im leto rojstva vo-lilca.
Dopisujte
v tednik
»Iskra«
4.	Volilni imenik tovarne je zbir vseh volilnih, imenikov posameznih volišč v tovarni.
5.	Volilni imenski mdrajo1 biti izdelani v 'petih izvodih. En izvod nosi oznako volilni imenik podjetja, en volilni imenik tovarne, en volilni imenik pa oznako delovne enote-. En izvod je shranjen pri volilni komisiji tovarne, en izvod mora biti izobešen na razglasni deski (glej temeljni zakon o volitvah delavskih svetov...).
6.	Komisija za volilne ime* nike podjetja pooblašča komisije za Volilne imenike tovarn, da potrdijo volilne imenike volivcev za volitve v DS podjetja, DS tovarne in DS delovne enote.
7.	Volilni imenik mora biti sestavljen in potrjen v treh dneh po imenovanju komisije za volilni imenik tovarne.
8.	Volilna komisija podjet-ia Pooblašča volilne komisi-
je tovarn, da v smislu 28. člena temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov .... skrbe za zakonito izvedbo volitev, da potrdijo volilne imenike, imenujejo volilne odbore, da sprejmejo kandidatske liste in jih potrjujejo, določajo volišča ter ugotavljajo in razglašajo izid volitev in opravljajo druge z zakonom določene zadeve.
9.	Do 7.5.1964 morajo komisije za izdelavo volilnih imenikov tovarn in volilne komisije tovarn potrditi volilne imenike in obvestiti o tem komisijo za sestavo volilnih imenikov podjetja ter volilno komisijo podjetja.
10.	Do 7.5.1964 morata biti volilna komisija za sestavo volilnih imenikov podjetja in volilna komisija podjetja obveščeni, katere člane kolektiva , so odredili posamezni delavski svetS tovarn v komisijo za sestavo volilnih
imenikov in volilno komisijo tovarn.
11.	Volilne komisije tovarn naj na svoji seji imenujejo volilne odbore posameznih volišč. V vsak volilni odbor naj imenujejo tri člane in tri namestnike. (Namestniki zamenjajo odsotnega člana volilnega odbora, na večjih voliščih pa pomagajo pri delu volilnega odbora).
12.	Volilne komisije tovarn in komisije za sestavo volilnih imenikov naj se o vprašanjih, ki so jim nejasna in jih ne morejo rešiti same ali pa skupno s sekretarjem tovarne, obračajo te-lefonično na pravno službo podjetja, ki jim bo nejasnosti obrazložila oziroma vprašanja posredovala ustreznima komisijama podjetja.
13.	Volilne komisije tovarn naj po potrditvi kandidatskih list sestavijo ustrezne glasovnice. Oblika glasovnic bo poslana do 15.5.1964.
b)	Po izbiri kandidatov ža članstvo v DS» podjetja za dobo dveh let se pristopi k izbiri kandidatov za članstvo v DS podjetja z mandatno dobo enega leta.
Isti postopek se ponojd-pri izbiri kandidatov za članstvo v DS tovarn oziroma skupnih služb in pri izbiri -kandidatov za DS delovnih enot, kjer te obstajajo.
c)	O vsakem kandidatu se na zboru delovnih ljudi posebej glasuje.
3.	Pri izbiri kandidatov se je treba strogo držati predpisov Temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov.
4.	številne ' nejasnosti so posebno okoli izvedbe volitev v DS podjetja. Posamezne tovarne so mnenja, da ne bi delovni" kolektiv njihove tovarne volil kandidatov za, člane DS podjetja skupno, temveč da bi kandidate za člane DS podjetja volili ločeno po obratih.. Npr.: kandidati za DS podjetja bi bili na , volilni listi samo enega izmed obratov tovarne, medtem ko bi volilna lista drugega obrata imela druge kan-., didate za DS podjetja. Ta način ni združljiv s sklepom DS podjetja, ki je objavljen na 1, strani glasila.
Na kandidatnih listah se posebej označi, kateri . kandidati se volijo za eno leto.
V terp sklepu so tovarne istovetne z . volilnimi enotami in analogno temu je lahko kandidat za člana DS podjetja le tisti, ki je kandidat na vseh voliščih volilne enote, to je tovarne; (enotna kandidatna lista v volilni enoti). Tudi statut podjetja v svojem - 82. členu pravi med drugim tole: »Kandidate je treba predlagati posebej za vsako tovarno, enoto skupnih služb in delovno organizacijo, katere - 'ustanovitelj je podjetje.
5.	Volilna komisija podjetja obvešča tudi vse volilne komisije tovarn, da bodo v nekaj dneh dobile obrazce za zapisnik o zboru delovnih ljudi,y izjavo t> privolitvi 'v kandidaturo, odločbo b potrditvi kandidature, razglas potrjenih kandidatur in obrazec za glasovnico.
OPOZORILO
razdeljevalcem časopisa
Ne pošiljajte sami časopisa po pošti! Vse našlo-: ve upokojencev, vojakov, štipendistov ipd. pošiljajte uredništvu, ki bo skrbelo da bodo posamezniki v redu prejemali časopis. Ce posamezne tovarne, obrati, morda celo ekonomske enote, same prek pošte pošiljajo časopis »Iskra«, nimamo prave evidence, zato se zgodi, da dobivamo nekatere, številke prek i pošte nazaj, ne vemo pa — katera tovarna je poslala temu ali onemu časopis. Zadnji čas dobivamo kar precej številk časopisa, ki so bile oddane prek pošte nazaj z oznako: Retur — odpušten iz JLA, ali: Natrag ||§ nije označena pošta, in: Odpotoval, Parti-ipd. Ti časdpisi se nabirajo v pisarni uredništva, ker pa nikjer ni označena tovarna oz. odpo-- šiljatelj — ne moremo nikogar o tem obvestiti.
Navajamo nekaj naslovov, ki jih pošta-> zavra-, ča: Stepanec Magda, Vižmarje 56 Ljubljana — Šentvid (poštno opozorilo: OdpotQval. Parti), Skrben Jože V. P. 6972/3 Kupajnik, Srbija (poštno opozorilo: Nije označena pošta. Natrag), Schwarz-man Jože V. P. -3065/10 Sombor, Srbija (poštno opozorilo: Retur; otpušten iz JLA). ,
Prosimo, da tisti, ki je dosedaj pošiljal glasilo na te naslove, le-tega ne pošilja več, ker redno prir hajajo nazaj. H koncu ponovno prosimo: tako in podobno delo prepustite uredništvu; vi nam pošljite le. naslove!	Uredništvo
V tovarni mikromotorjev v Železnikih so te dni dokončali s predvideno rekonstrukcijo tovarne. Pridobili 'so novih 600 m2 proizvodnega prostora in potrošili vsega skupaj 471 milijonov dinarjev. V vsoti je vračunana tudi nabava novih strojev, ki pa v celoti še niso prispeli iz tujine. Zaradi specializacije tovarne izključno na proizvodnjo mikromotorjev in rekonstrukcije se bo proizvodnja malih elektromotorjev dvignila od lani za šestkrat in kar je še posebno važno: tovarna bo dobršen del proizvodnje izvozila.:
Dosedanje delo na pripravah za prehod na 42-urni tednik
S sklepom upravnega odbora je bila imenovana strokovna skupina podjetja, ki še je sestala 3.12.1963 v Otot čah. Na tem1 sestanku je bilo dogovorjeno, da Tovarna instrumentov v Otocah prva . preide (poskusno) na skrajšani delovni čas. Za tak način se je strokovna komisija odločila zaradi sklepa upravnega odbora podjetja, kar se ji zdi tudi najprimernejše1- z ozirom na .obsežno delo pri-, prav. Poleg tega je skupina sklenila, da .v vsaki, tovarni iri samostojni enoti dela, na pripravah lastna- strokovna skupina;
Pri pripravah za prehod na - skrajšani delovni čas/v tovarni instrumentov s©-pokazale precejšnje težave, ki bodo verjetno podobne tudi. v drugih tovarnah in službah. Te težave so največje pri zbiranju podatkov, ki se jih rabi za razne analize, in pa delovna sila za delo na zbiranju podatkov in pripravah, ker so ljudje zaposleni s svojim rednim delom in -jim je to dodatna obremenitev. Do sedaj smo uspeli zbrati podatke o zasedbah strojev za izpolnitev letnega plana in o potrebni delovni/ Sili za normirana dela. Iz te analize je razvidno, kje je potrebno izboljšati ali spremeniti tehnološke postopke odnosno1 nekatere delovne jtjperadje opraviti na drugih strojnih skupinah, da bo obstoječi strojni park zadostoval za izpolnitev plana. "
Z metodo trenutnih. zapa-žanj smo posneli' izrabo delovnega časa. Za analizo dobljenih podatkov z: metodo trenutnih zapažanj pa so potrebni tudi podatki o izostankih, izhodih,. Zamudah, bolo-vanjih in podobno. Z zbiranjem finančnih pokazateljev .smo v precejšnji večini gotovi, ovira za hitrejše delo pa je- bilo delo na letnem zaključnem računu in čakanje jna nekatere podatke,-ki jih je dal finančni sektor uprave. Postopki za analize zbranih podatkov so prirejeni tako, da bodo uporabni tudi za ostale tovarne in se bodo skoraj vse analize obdelovale
na mehanografskih strojih.. Ko bodo izdelane analize," bomo lahko šele ugotovili, katerih izboljšav se bomo lotili, da ho tovarna v .krajšem delovnem času- izdelala prav toliko ali več kot v 48-umem tedniku, da bo enak ali večji bruto dohodek tovarne in da 'bodo delavci prejemali najmanj enake prejemke kot pri sedanjem delovnem času.
Ker,je skrajšanje delovnega časa možno samo z večjo produktivnostjo (za ca 13 %) je potrebno za tako odločitev pripraviti take pogoje, ki jih bo mogoče izpolniti, zato ne smemo dela izvršiti kampanjsko, ker bi lahko že po krajšem časti ugotovili, da nismo produktivnosti zadosti-povečali in bi morali iskati naknadne rešitve oz. se celo vrniti na 48-omi tednik.
Uspešen zaključek seminarja
"Koordinacijski komite ZMS podjetja ISKRA je organiziral za svoje člane ter predsednike in sekretarje tbvar-niških komitejev 3- dnevni seminar v domu »Iskre« na Bledu. Program seminarja je obsegal naslednje teme:
—	Proizvodni plan podjetja Iskra za leto 1964 in perspektivni razvoj podjetja — predavatelj tov. ing. Stane Fon.
Organizacijska' struktura podjetja ih kadrovska problematika — predavatelj tov. Boris Kryštufek„
—	Organizacijska struktu-
ra družbeno-poiitičnih organizacij ' in- njihova vloga v podjetju — predavatelja tov. ing:- Tone Nedog in Janez Šilc.	--//;
—	Vloga in pomen samoupravnih organov v podjetju
—	predavatelj tov. Pavle Gantar.
—	Komercialni uspeh in prodaja v 1 1963. Perspektiva prodaje izdelkov v 1.. 1964
—	/predavatelj tov. Maksimilijan Goleč.,
. Poleg zgoraj omenjenih predavanj je bil., celodnevni razgovor semi.naristov p vlogi in delu organizacije Zveze mladine v tovarnah in skupnih službah podjetja Iskra. Razgovoru je prisostvoval tudi predsednik okrajnega, komiteja ZMS Ljubljana tov. franc Sladič.	,
če na kratko- analiziramo potek seminarja, moramo ugotoviti, da je zelo dobro uspel. Mladinci so zelo konkretno razpravljali o proizvodni problematiki, ideolo-
škem izobraževanju mladine, kadrovski problematiki itd. Osnovne misli, ki so se izluščile iz razprav, so naslednje:
—	Zveza mladine Slovenije mora postati organizacija mladih, ki bo vzgojnd-poli-tično. usmerjala mladega človeka na. njegovem: delovnem mestu in mu nudila vso oporo pri uveljavljanju: v našem samoupravnem sistemu.
—	Organizaciji Zveze mladine še vedno ni uspela vključiti v svojo sredino vsa. mladino. Eden od vzrokov je v tein, ker mladinci v delu organizacije ne vidijo tistih oblik, ki bi jih lahko,pritegnile k aktivnemu delu.
— -Tekmovanje mladine podjetja'Iskra v dvigu produktivnosti je-pred uspešnim zaključkom. Doseženi rezultati naj bodo vodilo za še uspešnejše /nadaljevanje tekmovanja v jesenskem delu. Vodstva mladinskih organizacij bodo morala več pozornosti posvetiti tekmovanju, ker se ..opaža, da ponekod tekmovanje ni doseglo tistega Inr-ige-na, kot bi ga sicer moralo.
.— Velikokrat se po tovarnah obravnavajo posamezna vprašanja mladih ljudi v drugačnem okviru kot ista pri ostalih delavcih. To se opaža pri reševanju stanovanjskih vprašanj,, pri vključevanju mladih v samoupravne organe, napredovanju in izobraževanju. Udeleženci seminarja so bili enojnega mnenja, da je to v osnovi zgrešeno. Vsi delavci so člani kolektiva in
i	po svojih močeh prispe-
(Dalje na 5. strani)
Jože Kumer, dipl. pravnik
Kaj je novega v paragrafih
Danes pa si iz temeljnega zakona i o volitvah delavskih svetov, in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah oglejmo poglavje o dopolnilnih in nadomestnih volitvah in o odpoklicu.
Dopolnilne volitve bodo potrebne takrat, kadar bo število članov delovne skupnosti podjetja (ali v našem primeru tudi tovarne ali enote skupnih služb) naraslo - do
števila, določenega v statutu, ko bo potrebno število članstva v delavskem svetu povečati. Prav tako bodo dopol-■ mine volitve potrebne takrat, kadar se bo druga delovna organizacija pripojila našemu podjetju. S sklepom o pripojitvi se sicer lahko določi, da še volitve v" delavski svet-tako razširjenega podjetja opravijo iznova. Če pa takšnega sklepa ne bo, je jasno d^ bo tudi nova, pripojena enota podjetja morala izvoli-
ti sorazmerno število članov delavskega sveta podjetja iz svoje delovne skupnosti.
Nadomestne volitve pa bo treba razpisati takrat, kadar bi se iz kakršnihkoli razlogo v število članov delavskega'sveta (ali sveta tovarne itd.) zmanjšalo' bolj kot za tretjino. A tudi takrat, kadar bi Se n. pr, število članov delavskega sveta, voljenih v neki tovarni, zmanjšalo čez polovico, bo v tisti tovarni treba razpisati nadomestne volitve.
Odpoklic organov upravlja^ nja je v Tem zakonu prvič temeljiteje obdelan.
, če bodo, postavimo, v tovarni, ki šteje 500 volivcev, izgubili zaupanje v člane delavskega sveta podjetja, ki sp jih bili v. tej tovarni izvolili, bo lahko najmanj 100 volivcev iz te tovarne predlagalo predsedniku delavskega sveta glasovanje o odpoklicu.
Tak predlog pa lahko z večino izglasujejo tudi na zborih delovnih ljudi, kadar ti zbori zajemajo vsaj petino volivčev, tovarne. Sklicanje, takšnega zbora pa spet lahko predlaga najmanj . petdeset volivcev, tovarne.
Če je predlog za postopek za odpoklic formalno neoporečen, je delavski svet podjetja dolžan razpisati glasovanje, ker ga bo sicer razpisal predsednik občinske skupščine. Glasuje se z lističem, na katerem je napisano: »za odpoklic« in »proti odpoklic:u«
Če se večina volivcev - tovarne odloči »za odpoklic«, je član delavskega sveta podjetja odpoklican.
Podobno bi izvedli odi po-stopejjc za odpoklic'člana sveta tovarne ali pa,člana Sveta delovne enote.
(ge nadaljuje)
Prvomajske proslave
BOGAT SPORED
PRVOMAJSKE PROSLAVE
V	PRŽANU
V	tovarni za elektroniko in avtomatika v Pržanu je na proslavi 1. maja praznika vseh delovnih ljudi govoril direktor • tovarne, tov. Julij Novljan. V nadaljevanju njegovih izvajanj, se je , razvil bogat program, v katerem so s svojimi kvalitetnimi naštel pi sodelovali pripadniki šentviškega garnizona JLA in izkušena recitatorka Nada ličar. Program je trajal polno uro in ga je s svojim nastopom popestril tudi,znani ansambel' »Veseli šen t vidca--rii«. Praznično razpoloženi so se po proslavi člani tega kolektiva razšli in po večini
izrabili .tri praznike za prijetne izlete' v priljubljene izletniške kotičke Slovenije.
V ELEMENTIH
PROSLAVE PO EE
Za letošnji-praznik dela so v tovarni eleinentov za elektroniko pripravili namesto centralne proslave, le skromne proslave po ekonomskih enotah. Po. končanem delu so stroje in delovne prostore okrasili, predsedniki sindikalnih podružnic pa so čla-. nom kolektiva spregovorili o pomenu praznika delovnih .ljudi;'številni člani kolektiva so nato pohiteli- v kraje, ki so' si jih izbrali za' prazihova-nje letošnjega prvega maja.
IZLET V NEZNANO
V tovarni elektronskih naprav v Ljubljani so 1., maj počastili z govorom tov. ing. ■ Vršnjaka, namesto proslave pa;je sklenila sindikalna podružnica za svoje člane priredil kolektivni izlet. Pozanimali smo | se, ikam ’jih bo v nedeljo, 10. t. m. vodila pot, vendar pravega Odgovora nam ‘nihče ni hotel izdati. Rekli so le: »Gremo na izlet v neznano!« «
Tekmovanje za prvomajski prehodni pokal v odbojki
Vabilu IO sindikata v Lipnici na tekmovanje v odbojki se je odzvalo 7. ekip. Več
c Program-prvomajske proslave v naši tovarni električnih aparatov v Ljubljani, so kot vsako leto izvedli učenci osemletke »Boris Kidrič« iz Savskega naselja. Prijetno so zapeli nekaj pesmi in recitirali, ob.začetku proslave pa je imel prazničen nagovor predsednik upravnega odbora tov." Leopold Horvat (na sliki)
Uspešen zaključek seminarja
kot 70 tekmovalcev in navijačev se je zbralo v soboto.
(Nadaljevanje s 3. strani) Vajo k boljšemu življenjske1-mu standardu, zato je tak odnos do reševanja" teh in podobnih vprašanj nepravilen. Organizacija ZM pa mo-" ra gledati na vse delavce podjetja iskra enotno, ne glede na starost.
— Če hočemo, da .bo organizacija Zveze mladine res dobro razpravljala o vseh problemih, je nujno,- da so vodstva mladinske organizacije tako: sposobna, da bodo lahko zasledovala proizvodno problematiko in opozarjala na, napake in pomanjkljivosti, ki se v naših delovnih enotah porajajo. Osnovna dejavnost organizacije ZM se bo morala občutiti v ekonomski-enoti, to je tam, kjer se neposredni proizvajalec srečuje z vsakdanjim delom in težavami. Še vedno se pgotav-lja, da- vpdstva mladinskih aktivov, po ekonomskih enotah niso v stanju zasledovati dela EE in mobilizirati mla-
dince,-da bodo zavestno- izpolnjevali vse dolžnosti, ki jih imajo delavci in tudi zahtevali vse.pravice, ki jih .imajo kot .samoupravljale). V vodstva aktivov bo potrebno vključiti več mladih strokovnjakov, ki jih je v našeni podjetju'vsako leto vse več.- .
— Ko ugotavljamo, da mora biti osnovna dejavnost Zveze mladine usmeVjena; v reševanje proizvodne problematike in izpolnjevanje plana, ne smemo 'pozabi *i ha šport, kulturo in zabavo, _ ki jo mlad človek potrebuje. Zate je bilo na seminarju veliko govora o teh oblikah dela, Zveze mladine. Ugotovilo" se je, da tovarniški komiteji pri tem vse premalo sodelujejo, zato bo v bodoče tem oblikam sodelovati ja med mladino podjetja posvečeno več pozornosti. Na osnovi predavanj to razgovorov so bili sprejetitoklepi, ki bodo objavljeni v .naslednji - številk. časopisa. '	.F. D.
- Na letošnji prvomajski proslavi v naši Prodajnoservis-ni organizaciji je o pomenu delavskega praznika govoril predsednik sindikalne podružnice tov. Janez Drašler. Po govoru so bili člani tega delovnega kolektiva deležni kulturnega programa, ki šo ga izvajali pčvca' Branka Strgarjeva in Stojan Vene ter harmonikar Avgust Stanko.
Lep pokal
Mladina si je blejsem seminarju nabrala novih izkušenj. Po referatu sekretarja tov. Pavla Gantarja so »skočili« pred »Dom na Bledu-, od koder je tudi gornja fotografija
25,	aprila pred obratom. v Lipnici. |
BO krajšem ogledu obrata in žrebanjem . parov, se- je pričelo tekmovanje prve skupine na igrišču pri bazenu v Kropi.. .	.	/
Nosilec, prve skupine — obrat Lipnice..— je gladko odpravil tekmeca iz Kranja in Semiča.
V	drugi skupini': »Elementi« Ljubljana, hišo imeli resnega tekmeca in kazno je bilo, da bo finalna- tekma borba starih znancev' »Elementi« Ljubljana iri obrata iz Lipnice.
V	tekmi Za tretje oziroma četrto mesto sta se pomerili ekipi Iskra Kranj in Pržan, kjer so kranjčani podlegli boljšemu nasprotniku.
»Veliki finale« med /»Elementi« in Lipnico so slednji odločili v svojo korist. V tretjem odločilnem Setu so Ljubljančani klonili razigranim igralcem Lipnice; med katerimi je bil daleč najboljši Ivan Žaberl; Z zmago 2:1 si je ekipa obrata Lipnice v postavi šolar I,- šolar II, Hafner, Lukan I, Lukan II, Žaberl že - drugje priborila prehodni' prvomajski pokal.
Kontni vrstni red: Lipnica, Elementi, Pržan, iskra Kranj,
Dobro; polje, Horjul, Semič. Kapetan zmagovalne ekipe šolar je po tekmi dejal, da želi v naslednjem letu še tretjo zmago, ker bi s tem pokal prejel v'" trajno last Upniškega kolektiva.
Po končanih tekmah so se vsi tekmovalci, odpeljali v Drago, kjer je bila skromna zakuska in. izročitev pokala.
- DobrO razpoloženi' šo se igralci razšli in zaželeli »Na-svidenje!« prihodnje leto.
PROSLAVA V NOVI
GORICI
Letošnja prvomajska proslava v tovarni avtoelektrike v Novi Gorici se je začela Z nagovorom: tov, Danila Gruntarja. Nadalje je, spored obsegal partizanske: in ‘narodne pesmi, %ki. jih je izvajal tovarniški pevski zbor,- za prijetno praznično vzdušje pa je /poskrbel domači trio; L,e-tos je : bila proslava morda nekoliko skromnejša, a to 'v glavnem zaradi obilice dela,, kj so ga organizatorji imelfi s pripravo obsežnih športnih tekmovanj z drugimi kolektivi, o čemer bomo prihodnjič napisali kaj več	-KB-
dov za socialno zavarovanje, vendar pa naj bi bil dodatek' drugotnega pomena, kajti za ureditev gmotnega položaja zaposlenih borcev, so dolžne predvsem skrbeti delovne organizacije,- ki naj bi našle pot, da osebni, dohodki borcev, ne bi zaostajali za; povprečjem osebnih dohodkov
kvalificiranih delavcev: , ,' ■ i	•	Ado
Skupina povabljenih upokojencev tovarne elementov za elektroniko in predstavnikov tovarne
Predlog zakona o posebnem dodatku za borce
Na osnovi temeljite proučitve materialnega po1 ložaja bivših borcev je izvršni svet SRS pripravil ' predlog zakona o posebnem republiškem dodatku zakoslenih udeležencev narodnoosvobodilne vojne. Zakon se nanaša na tiste, ki so se vključili v NOV pred- 9. septembrom 1943 in na udeležence španske državljanske vojne ter jim daje pravico do posebnega republiškega dodatka, če so v rednem delov-
nem razmerju.
Praznik OB 27. aprila-je za naše borce.. nekaj lepega, svetlega, mogočnega, zato so se na ta dan zbrali v popoldanskih urah elani ZB tovarne »Elektromehanika v, Kranju,- zastopniki ZB drugih Iskrinih tovarn, služba in ZZA navzoči paVso bili tudi sekretar glavnega odbora NOV Slovenije. —j Stane Bizjak, gen. direktor podjetja Dušan. Horjak, predsednik kranjske občinske skupščine Martin Košir, sekretar podjetja Pavel Gantar, direktor kranjske tovarne ing. Danilo Dolgan ter. drugi vodilni delavci in zastopniki družbenp-pbli-tičnih organizacij..
Po uvodnem govoru 'predsednika ZB podjetja iskra, Mira Mihovca, je . govoril o pomenu praznika OF Franc Križnar, id 'je v kratkih besedah orisali pot revolucije? dp zmagovitega konca.
Uvod sam, in dejstvo, da je borcem; Ja so našim na-
rodom priborili najdražje — svobodo, treba dokončno urediti gmotni položaj, ',je‘ dalo sestanku potrebno razgibanost, čemur -je • dal poudarek tudi referat tov. Staneta Bizjaka, ki je navzočim dovolj jasno nakazal dosedanjo skrb za člane ZB in o nadaljnjih-ukrepih, med katerimi je (na pobudo nekaterih, delovnih .kolektivov, med katerimi vsej' kakor prednjači komisija ZB Iskra — Kranj) najvažnejši ukrep o borčevskem dodatku) ki naj urejujephezadpvoljiv materialni položaj 'za del tistih borcev) (kriterij 9.9.1943) ki . so . v rednem delovnem .razmerju. Poseben dodatek bo štet v redne osebne dohodke in -v redno pokojninsko osnovo, kriterij pa naj bi bilo povprečje osebnih dohodkov kvalificiranih delavcev.
Poseben dodatek bodo. izplačevali' iz republiških proračunskih sredstev prek zavo-
BLED VAS VABI!
Članom kolektiva sporočamo, da je počitniški dom »Iskra« na Bledu odprt,vsak dan od 7. do 21' ure, po dogovoru pa tudi dlje. Dom ima odlično kuhinjo in dobre pijače po zmernih cenah ter razpolaga- s 30 ležišči.
Uprava počitniške skupnosti ■ qbvešča vse kolektive, | da je dom pripraven za izvedbo raznih seminarjev, sestankov, prav tako pa je tudi na razpolago izletnikom, ki se želijo za nekaj ur ali dni ustaviti na Bledu.
Za izletnike ni potrebno, da v predsezoni iščejo informacije v Kranju, pač pa se lahko oglasijo direktno v Domu na Bledu, (tel. 77-327). Za seminarje, večje skupine izletnikov in dopustnike, pa daje informacije Uprava počitniške skupnosti v Kranju. Kidričeva 40 — tel. 39-93.
Razgibana igra odbojkašev na turnirju v Lipnici
Prijetno srečanje z upokojenci
Predsednik sindikalne organizacije Alojz Ladiha izroča spominski album upokojenki Fani Beličič, ki je na srečanju upokojencev-s svojimi prisrčnimi šalami, dovtipi in veselo pesmijo odlično poskrbela za dobro voljo vseh prisotnih
Sindikalna podružnica tovarne elementov za ( elektroniko, je 26.- aprila v počasti-' ■ tev . obletnice- ;; ustanovitve Osvobodilne fronte - in praznik dela povabila na proslavo 23 upokojencev in upokojenk, ki so odšli v zasluženi pokoj iz. enot, ki danes se1 stavljajo tovarno: elementov, žal, se. tega res prijetnega •srečanja i niso " udeležili, vsi povabljeni, saj bo prisotnim ta dan -prav gotovo'ostal v globokemj spominu.
V . posebni sobi;, gostilne »činkole« v Ljubljani S je zbrane upokojence v imenu direktorja tovarne elementov tov. Rudija Držiča pozdravil sekretar, 'tov : Anton Lap. Naglasil je, da je na-
men tega srečanja, seznaniti upokojence, .nekdanje ; člane kolektiva, z delom in uspehi tovarne elementov v okviru združene Iskre,, zlasti pa j im s tem ¡»rečanjem dokazati, da so še vedno povezani s kolektivom, kjer sp dolga leta svojega - službovanja doprina-šali svoj delež k, skupnim uspehom. -
.- Predsednik— upravnega. odbora tovarne toy.- Miodrag Mihajlovic! je. upokojence se-' znani! z . nekaterimi - podatki, iz dejavnosti današnje Iskre in še, zlasti, naslednice bivšega IF.V — tovarne eieqientov za elektroniko. /
Kratek, a prisrčen ■ nagovor, je imel končpo- še predsednik sindikalne podružnice ■ tov.
Alojz Ladiha, ki je- upokojence seznanil z odločitvijo sindikalne organizacije^ da bo vsako. leto v -počastitev obletnice ustanovitve OF in delavskega praznika, organizirala. srečanje svojih upokojencev in jih. tako še naprej povezovala s kolektiv vom.
-Čeprav je. kazalo, da” bo pogostitev upokojencev minila v nekam resnem razpoloženju,. se je po obveznih govorih brž razvila dobra volja. Smeha), šal,; pa tudi pesmi ni manjkalo,.saj 'se je upokojenka Fani Beličič »žrtvovala« in ' s posrečenim humorjem poskrbela, da raz-" položenje prisotnih ni bilo videli preveč »upokojensko«. Stavim", da so od smeha, ki ga je povzročala s svojimi 'šalami . in izvirnimi - domislicami, marsikoga krepko bolele trebušne mišice),. No) pa nič; zato — .Sindikalna podružnica je s to prireditvijo tudi žejela) da bi se upokojenci „na njej -kar najprijetr-hej e' počutili, in : razveselili. ; To ji je v celoti tudi. uspelo.
■ V spomin na to srečanje je vsakdo od prisotnih upoko-. jenečv 'prejel:’ lep . spominski ■album, kamor bo med drugim; lahko.) prilepil tudi; posnetke s toga prvega srečanja -in -;Z naslednjih, ki:: si bodo sledili.	-c-
I
R
H
I
I
Ogledalo naše solidarnosti
Ko je preteklega let a strahoviti potres uničil cvetočo prestolnico bratske Makedonija skoraj da ni bilo posameznika v naši državi, ki ne bi po svojih finančnih, ma-\ terialnih ali intelektualnih zmožnostih priskočil na pomoč in prispeval k ponovni izgradnji in obnovitvi mesta ob Vardarju. Podjetje ISKRA je takoj poslalo na ruševine mesta Skopje posebno močno ekipo specializiranih delavcev,,-ki so s svojo voljo in znanjem nesebično nudili prvo pomoč tam, kjer je bila ta največ potrebna. Razen te pomoči in pomoči v različnem materialu, instrumentih in aparatih ter posebne denarne pomoči našim delavcem v IP v Skopju, je podjetje takoj vbtiralo tudi 40,000.000 dinarjev kot svoj prispevek, člani delovnega kolektiva po vseh poslovnih enotah pa so se spontano, skoraj 100%-no odzvali klicu po, vpisovanju ljudskega posojila za obnovo in izgradnjo Skopja.
Ker se akcija za pomoč Skopju približuje svoji končni fazi,, želimo seznaniti vse člane našega kolektiva o poteku in stanju fega humanega
prizadevanja, ki je obenem ogledalo naše solidarnosti.
Vplačilo vpisanega posojila bi bilo 100%-no, če ne bi bilo smrtnih primerov v našem kolektivu.
Podkomisija za vpisi ljudskega posojila- prosi vse poslovne enote, da preverijo podatek .»vplačan znesek« in eventuelna nesoglasja ali razlike nemudoma sporeče podkomisiji za vpis.; ljudskega posojila (finančni sektor, Kranj, Tavčarjeva 43), ker bodo samo ti podatki in sporočeni apoeni osnova za dvig in razdelitev obveznic.
Po informacijah Narodne banke se bodo obveznice razdeljevale podjetjem v mesecu maju po zahtevanih apoenih. Poznejša zamenjava obveznic v drugačne apoene bo nemogoča. Obveznice za vse naše poslovne enote dvigne podkomisija za vpis ljudskega posojila (finančni sektor uprave podjetja), ki jih bo razdelila pooblaščenim osebam posamezne poslovne enote, te osebe ali pomožna podkomisija za vpis pa vpisnikom po svojih - posebnih evidencah — vpisnih polah ih' razvidu po naročenih apoenih.
PREGLED O VPISU IN VPLAČILU LJUDSKEGA POSOJILA ZA OBNOVO IN IZGRADNJO SKOPJA							
Poslovna enota 9' N -	Število zaposlenih	število vpisnikov	udeležbe	Vpisan znesek	Odpade na 1 vpisnika	Vplačan . znesek	% vplačila
I. Uprava podjetja	174	172	98,85	2,729.000	15.866	2,726.000	99,89
2. Elektromehanika	4.047	3.669	90,66	18,743:000	5.108	18,730.000	99,93
3. Elementi	1.030	1.026	99,53	7,323.000	7.104	7,323.000	100
4. Avtomatika	1.482	1342	90,55	7,132.000	5314	7,099.000	99,53
5. Aparati	512	490	95,70	2,883.000	5.884	2,883.000	100
6. Avtoelektrika	581	562	96,73	3,134.000	5 576	3,134.000	100
7. Elektromotorji	428	401	93,60	1,717.000	4284	1,717.000 '	100
8. Elektronaprave	346	332'	95,95	2,751.000	8 286	2,751.000 -	100
9. Elektr. instrumenti	245	240	97,50	1,306.000	5.464	1 J06.000	’ 100
10. Kondenzatorji	356	340	95,50	2,577.000	7.576	2,559.000	99,30
11. Instrumenti	226	209	92,50	1,256.000	6.009	1,256.000	100
12. P S O	754	745	98,80	7,051.000	9.464	7,041.000	99,85
13. Z T O	70	70 -	100	923.000	13.185	919.000	99,56
Podjetje v celoti .	10251	' 9.598	93,32	59,525.000	6.199	59,444.000	99,86
ZZA (še vplačujejo)	U62	M19	963	10,841 000 -	9.688	10,669.000	98,41
šolski center	80	80	100	675.000	8.438	675.000	100
podjetje iz skladov	—	—	—	40,000.000	—	40,000.000	100
Zavod za avtomatizacijo in Šolski center, ki imata svoja posebna vpisna mesta in svo-j¿ žiro račune, uredita svoja stanja z banko sama in prav tako sama dvigneta in razdelita obveznice vpisnikom.
'Tž podkomisije za vpis ljudskega posojila.
Pisma bralcev
ToVariš urednik! I
Na vprašanje J. C. 'z Ljubljano dajemo nasl-.-cnjo obrazložitev; jgg
Televizijske sprejemnike, kakršne je videla tov. C. na sejmu »Sodobna elektronika« v~ Ljubljani, to je televizorje, ki jih izdelujemo v kooperaciji s podjetjem »Rudi tajavec«, Banja Luka, bomo dali v prodajo v mesecu juniju t. L
Člani našega kolektiva nimajo pri nakupu blaga širo-
ke potrošnje nobene posebne ugodnosti.
Poseben popust so imeli uslužbenci bivšega podjetja »Telekomunikacije«, vendar je bil ta popust po združitvi »Iskre« ukinjen. Da M člatd »Iskre«- spet imeli poseben popust pri nakupu naših izdelkov, bi bil potreben Ustrezen sklep centralnega DS podjetja.
Pripominjamo, da cene za televizijski sprejemnik »Panorama 95« automatik šs niso določene.
PJO
Mladina za dvig produktivnosti
Po daljšem premoru- bo- tovarne elektronskih instru-trujejo mu zamude pri po- mentov v Horjulu niso prišli šil jan ju poročil iz tovarn, poročili za januar in februar, Ob letošnjem prvem maju je potekla delovna doba tovarišu VIKTORJU ŠČUKI, refe- bolezen in preobremenjenost prav tako pa tudi ne iz Elek-rentu za,osnovna sredstva v tovarni električnih aparatov v Ljubljani. Imenovani je bil z delom članov osrednje tek- tromehamke Za februar, v tej naši enoti zaposlen nad 14 let, torej skoraj od same ustanovitve tovarne. Vsa leta movalne komisije. — danes čeprav tekmovanje uspeš-je bil aktiven in delaven član kolektiva, ki mu je ob njegovem odhodu v zasluženi po- prinašamo podatke o poteku no poteka, prav zaradi nered-koj pripravil prijetno presenečenje. Od zvestega sodelavca so se poslovili ob prvomajski mladinskega .tekmovanja za nega dostavljanja poročil proslavi, podarili pa so mu poleg šopka tudj lepe knjige in držalo za knjige. Ta pozornost, dvig produktivnosti. 'Tabela osrednjemu odboru ni možje upokojenega Viktorja ščuko prijetno ganila in ob slovesu. Je zahvaljujoč se za po- nam kaze, kako je mladina v no sproti zasledovati tekmo-zomost nekdanjih sodelavcev izrazil vročo in iskreno željo, da bi kolektiv tudi v bodoče posameznih tovarnah tekmo- valnih rezultatov, hkrati ps žel kar najlepše delovne uspehe. Pridružujemo se želji vseh, ki so mu ob vhodu v po- .vala v obdobju oktober 1963 na zunaj ne kaze potrebnega koj zaželeli, da bi ga v zdravju in zadovoljstvu preživljal še dolga leta. Na sliki: Vik- — februar 1964. Žal pa ti po- poleta in vzpodbude.,Da tek-tor ščuka ob slovesu z najboljšimi sodelavci ■	datki niso; popolni; kajti iz movanje ni zamrlo, oziroma
da se tekmovalna vnema mladine ni ohladila, priča že nad 150 koristnih predlogov za izboljšave pri delu in pa — kar še zlasti velja za tovarno instrumentov v Otočah in tovarno elementov —- stalen porast komulafivne povprečne ocene. Ponovno ugotavlja osrednja tekmovalna komisije, da poteka tekmovanje najbolje tam, kjer so aktivne tovarniške tekmovalne komisije in kjer je dovolj razumevanja, za to akcijo mladine tudi s strani uprav tovarn.
ISKRA — glasilo delovne ga kolektiva Iskra industriji za elektromehaniko feleko munikacije elektroniko i® avtomatiko — Urejuje uredni ški odbor — Glavni urednik; Pavel,, Gantar — odgovorni urednik: Igor Slavec — izhaja tedensko — Tisk in klišeji' »ČP Gorenjski tisk« Kranj
h	TOVARNA			OXTO&PR ><96 3,				OPC^OS EE. - MOV. 3				O* ro OE& -.OEC . <>963				otcrooe * - jamuró a		OPTÓSE? 63 - T-Ea		
				p&tfp/t. ocema	Aó es to			MavPE ■ OeSntA	P*ES TO			POvPp OCE MA	AA^sro			ocEma	A/ES-ro	pRji/pe ocEma	■mijes r~o	
i	APARATI			2.32	3			2.3)	4			2. L2	9			223	7 '	2/3	6.	
2	AVTOELEKTRIKA			1.22	S			. 2.i4	a			217-	T			N! POPOCHA		2.14	8	
3	AVTOMATIKA			3E A/J TEKMOVALA -*•>								3 31				243	J.	23 7	J.1*'-	
4	ELEKTROMEHANIKA			3 06	t			3.f4	0 1 M- 1			2.7f '	j			3.01	2	3/ POPOCJ2A		
5	ELEKTROMOTORJI.			2,¿4	4			2.67	K —			2,68	L			¡¡ 2.37	5	2.36	' - '4 m-	
b	ELEMENTI			2.0*	7			2.f&	89? r •»-			2,32	Y			247	. 3 •*	2.76	'2 !&i	
7	ELEKTRON. INSTR			2.p	2			2.25'	6			-V/ POROČILA E/7 P 0 R O C !LA								
8	INSTRUMENTI			2 26'	6			2.72	2.			2,78	3			408	/ n		• f	
9	KONDENZATORJI			2,33	5			2^7	5			2,-23	6			2.32	6	224	5	
|	PODJEDE			2,4o	m- — - |			2.56	v* - j --;			2.59	—			2 67	- iSžfe — &&	Z4q	«o-HJg-	
PAJBOLjš/ pos/MEzm POl/CIMPU		mesfo	n/M/neg /h /sna			¿o¿£e	’fei	jio foxáí £r /me			rbr	pašs/n&Jt /n ima 1		ñfc£e	■fa/.	/Tp/fmeJr/n uhe' \¿>¿zv		prpoz&k /n fine f foČČe		
		i	BAÍEC PPARHJA			2700	4	ZLY/0/92&C ZOi		mm	2	coa > asoso		3Ž.OO	3	3BAJČ/C AfA&rjA j 5£¿o U		Coa p | 27-34		3
		Z	roa/AlCOiftČ'EEES			*?eo	£	bÁtéC. M4&JA		*7So	4	ŽN/DAgStč J&4AMOA		£o 53	2	P£ČA//ft /UJX7ST4 ¡J4.20U		Ž6/fOAašu9 JOL/fMA [ 20.47^		m
		3-5	¿M/DAKŠ/Č JO/SP/D*			<2*0	£	O*e e. m A g/j4		f*fo	2	OEEÁ MAE‘74		*0.46	2	C0J2/ *£&£** Í 3o I* j 9		OREi M A JI f JA j tS.SJ		z
			FAP/O» IjApj& fpt*				£									f I		1		
		3*5-	pepčeaA j -			rfoo	£									j fe		1		
PO C4sa		f						ArSBV/E 4J/T0At		60.00	/			ff-67	/	c/f¿&oa>r~ Ap/fé¿ 1 f7-fo\S		M5£AttX ANTON Í ¿7.60		L
		£	V£Č			0-00		*t3ML		tp 00	S	t/rp/C &&£>/			/	/n£S£V**'swr&~ 1 /£ FF [/		¿fJZE/j 022*2 AA6SE¿!		T
		„ 9						/HAeVČ IJ- ZffO&Z.		4 so	/	mspf/g 4P0&M		7*00	/	rro/cefffff t f3-rs\£		ifBPSGP&AR f.42)0 j		4> j
Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov
Sklepi
23. zasedanja DS podjetja (23. 4. 1964)
• Delavski svet sprejema ugotovitev skupnega dohodka, dohodka in čistega dohodka ter razdelitev čistega dohodka po tovarnah za leto 1963 po ponovnem predlogu finačnega. sektorja in upravnega odbora podjetja.
Delavski svet se strinja s prvini delom sklepa delavskega sveta Elektpomehani-ke, da se kritje izgube osta-Bm poslovnim enotam v 'okviru podjetja v skladu s statutom tretira' kot obrestno posojilo za določeno obdobje.
Drugi del sklepa DS Elek-tromehanike, da se za kritje izgube upošteva samo ostanek čistega dohodka iz redne proizvodnje tovarn, ne pa tudi sredstva rezultata poskusne proizvodnje, ni možno sprejeti, ker moramo za podjetje kot celoto, spričo obveznosti, ki jih imamo, vsa sredstva obravnavati kot enotna sredstva.
Z ozirom na potrebe po stanovanjski izgradnji v Kranju naj se za stanovanjsko izgradnjo v Kranju da prioriteta pri «sredstvih, kolikor jih bo na razpolago za gradnjo stanovanj enotam izven Ljubljane.
Pripombo tovarne Avtomatika, da bi se delitev stroškov skupnih služb upoštevala na plan in ne tudi na preseganje plana, bo možno rešiti z gospodarskim planom za leto 1964.
Sklep o delitvi stroškov za leto 1963 je DS že sprejel in ga ne more spreminjati.
Delavski svet se strinja s stališčem upravnega odbora, da akcija za znižanje OD v-Avtomatiki, o kakršni je DO razpravljal na eni zadnjih sej, ne bi bila uspešna.
Delavski svet zadolžuje komisijo za OD, da pregleda pravilnik tovarne Avtomatika in. poskrbi, da se v pravilnik vnesejo pogoji obračunavanja na ekonomski podlagi. V gospodarskem planu ta leto 1964 naj se omeji vsako povečanje OD v Avtomatiki, tako da bodo OD Ostali na nivoju meseca januarja 1964.
Strokovne službe naj skupno z ZZA preštudirajo -organizacijo dela in tehnološke postopke v Avtomatiki, da te ugotove možnosti sprememb notranje strukture »troskov in s tem zvišanje, produktivnosti. Vprašanje tehnologije in proizvodnje irtiklov, ki niso rentabilni, mora rešiti strokovni kolegij podjetja.
Delavski svet zadolžuje finančno službo podjetja, da na osnovi gornjih sklepov ikliče sestanek, kjer naj se Dokončno uredijo in razčistilo vprašanja medsebojnega poslovanja med finančnimi službami, kar naj bo tudi podlaga za gospodarski plan teta 1964.
•	Delavski svet sprejema' na znanje poročilo o poslovanju ZZA v letu 1963. Delavski svet ugotavlja, da je bilo poslovanje v preteklem letu uspešno in daje svoje soglasje k zaključnemu računu ZZA.
Prav tako DS sprejema na znanje poročilo ZZA o nalogah ZZA za leto 1964. Pri tem DS smatra, da bi Se ZZA v bodoče moral skoncentrirati na razvoj nekaj nosilnih artiklov ISKRE oziroma Iskrinih,tovarn, od katerih je odvisen nadaljnji obstoj ISKRE. Strokovni svet ZZA naj skupno s programskim sektorjem podjetja do I. oktobra 1964 pripravi temeljni program razvojnih nalog Zavoda, ki bodo dale osnovo za nadaljnji, razvoj Iskrinih tovarn. Razvoj naših artiklov mora biti usmerjen v . ekonomičnost, cenenost, v izkoriščenost domačih surovinskih baz, tako da je dana osnova za izvoz teh artiklov.
0 Delavski svet sprejema predlog upravnega odbora in programskega sektorja podjetja za plan delitve dohodka, celotnega dohodka in čistega dohodka po perspektivnem programu za obdobje 1964—1970.
V zvezi s tem delavski svet zadolžuje upravo podjetja za izvedbo ukrepov v tem smislu, da bodo tako orodjarna v Kranju in v Ljubljani, kakor tudi ostale investicije, ki bodo služile vsem tovarnam ISKRE, imele prioriteto in se s pospešenim tempom realizirale.
•	Delavski svet podjetja potrjuje korigiran investicijski program za celotno podjetje in posamezne obrate, in to za rekonstrukcijo in novogradnje 23 obratov.
0 Delavski svet sprejema predlog upravnega odbora, da se člen 83 statuta podjetja spremeni tako, da se glasi:
»Delavski svet potjjetja je najvišji organ „upravljanja v podjetju. Delavski s.vet šteje od 60 do 70 članov. Točno število članov določi za vsako mandatno dobo delavski svet starega mandata ob razpisu volitev.«
0 Delavski svet 'potrjuje pravilnik o, delitvi OD Tovarne elektromotorjev, Železniki.
Pravilniki o delitvi OD za tovarne: Avtoizdelki, Polprevodniki, Usmerniki in za Šolski center bodo obravnavani po Sprejetju gospodarskega plana podjetja za leto 1964.
Finančna služba je zadolžena, da Spremlja -izplačila OD in skrbi, da višina izplačanih OD ne bo prekoračila razpoložljiva sredstva.
0 Delavski svet odobrava dodelitev akontacije na dotacijo Kluba štipendistov ISKRE za leto 1964, s tem. da se iz neobveznega rezervnega sklada prenese v sklad skupne porabe 300.000 din in da kot akontacijo na dotacijo Klubu štipendistov. Delavski
svet opozarja, naj z ozirom na majhno možnost dotacij Klub skrbno gospodari z dodeljenimi sredstvi.
Sklepi 60. seje UO tovarne Elektromehanske (20. 4. 1964)
0 Na predlog komisije za racionalizacije in tehnične izboljšave je upravni odbor sprejel naslednje sklepe:
«— Tov. Marku Pavlinu iz produkcije se izplača premija v-višini 18.200 din za izboljšavo tehnološkega postopka pri izdelavi gredi z vzmetnim obročem zobatega kolesa za kinoprojektorje KO-6.
—	Tov. Damjanu Hafnerju, iz obrata Lipnica se izplača premija v višini 88.600 din za izboljšavo tehnološkega postopka pri natiskovanju fik-sime tuljke na osi za številč-nik.
—	Tov. Alojzu Kaštrunu iz obrata stikal in relejev se izplača premija v višini 104.700 din za izboljšavo tehnološkega 'postopka pri izdelovanju kontaktnega priključka za paketno stikalo.
' — Tov. Miranu Rusu iz orodjarne se izplača enkratna nagrada v višini 8,000 din za izboljšavo tehnološkega postopka pri izdelavi kontrolnikov za merjenje zraka med kontaktnimi peresi releja.
—	Tov. Damjanu šaršah-skemu se izplača premija v višini 25.700 din za izboljšavo na ojačevalni napravi z dodatno vgraditvijo dveh elementov.
—	Tov. Cvetu Krstiču iz produkcije se izplača premija v višini 28.000 din za koristen predlog, na osnovi katerega je bila odpravljena delovna operacija piljenja po zakovanju pri osnovni plošči ATA številčnika.
0 Upravni odbor je pregledal spisek stanovalcev, ki niso zaposleni v naši tovarni' in zasedajo naša stanovanja. Iz spiska je razvidno, da uslužbenci drugih PE podjetja zasedajo 73 naših stanovanjskih enot, za katere pa te PE ne plačujejo nikakršnih anuitet.
Upravni odbor zadolžuje splošni sektor, da s posameznimi PE sklene ustrezno pogodbo za plačevanje anuitet, za čas, dokler stanovanja zasedajo, v skladu z določili novega pravilnika o pomoči podjetja delavcem pri pridobivanju in dodeljevanju stanovanj.
0 Upravni odbor je obravnaval prijavi obeh kandidatov, ki sta se prijavila na razpis za delovno mesta šefa sektorja tehnične kontrole in ugotovil, da nobeden v celoti ne ustreza pogojem razpisa, vendar se je na predlog komisije za sklepanje in odpovedovanje delovnih'razmerij odločil in imenoval za šefa sektorja tehnične kontrole tov. Antona KUMPA.
@ Upravni odbor odobrava potrebno število nadur za zunanja naročila, kakor tudi
naročila PE podjetja za dela v kopimici in arhivu.
Nadure se zaračunajo naročnikom in ne bremenijo sklada nadur ekonomske enote.
O opravljenem nadurnem delu naj tehnični sektor mesečno poroča upravnemu odboru.
0 Članom kolektiva, ki obiskujejo pripravljalni tečaj za polaganje izpita na strojni fakulteti, odobrava UO do 15. 7. 1964 tedensko 8 ur izrednega plačanega dopusta, ki ga lahko koristijo v dogovoru z vodstvom sektorja.
Sklepi
61. seje UO
tovarne
Elektromehanske (29. 4. 1964)
0 Upravni odbor razrešuje tov. ing. Jožeta Remca dolžnosti predsednika komisije za racionalizacije in tehnične izboljšave in imenuje za novega predsednika tov. Vinka Dolžana.
0 V zvezi s sklepom 54. seje,, s katerim je v celoti prepovedana ; prodaja uvoznega materiala iz naših skladišč je upravni odbor sprejel še naslednjo dopolnitev: f V izjemnih primerih, ko ZZA rabi uvozni material za naš proizvodni program, se tak material lahko odproda, če je- na zalogi in trenutno ni nujno potreben za našo proizvodnjo. Material se lahko odproda le, če nabavni nalog podpišeta planer materiala in šef GPS.
0 Upravni odbor se načelno strinja .s predlogom tehničnega sektorja glede priprav za ureditev vprašanja norm po prvi predlagani varianti.
Upravni Odbor zadolžuje tehnični sektor, da do 20.5. 1964 pripravi vse potrebne analize in izračune za dokončno obravnavanje predloga in. tudi ugotovi realne termine za možnost izvedbe predloga.’
Pri pripravah naj tehnični sektor angažira vse službe, za katere smatra, d^ je-potrebno, da sodelujejo pri spremembi pogojev in izvedbi predloga.
Sklepi 26. seje UO tovarne elementov za elektroniko (24. 4. 1964)
0 Pri pregledu o izvršitvi sklepov UO totarne 25. seje z dne 10. 4. 1964 je UO sklenil, da naj se z ozirom na to, da so finančna sredstva zagotovljena in predvidena v finančnem planu tovarne, in se plan tudi v redu izvršuje, izplača regres za dopuste
10.	6.1964.
Izplačilo naj se izvede po sklepih DS podjetja ‘ in navodilih finančne službe iz Kranja.
Kdor pa nastopi dopust pred tem datumom, lahko dvigne' akontacijo.
0 > Upravni odbor naroča finančnemu sektorju, da izdela kumulativni obračun delitve dohodka in stimulativnega dela OD za I. tromesečje zaradi točnejšega pregleda stimulativnega nagrajevanja in morebitnih korektur.
0 UO je obravnaval in vzet na znanje poročilo o koriščenju osebnih avtomobi- ' lov v službene namene po sklenjenih pogodbah in sklenil, da naj se v bodoče prilaga oziroma doda tudi primerjava s prejšnjimi obdobji.
0 UO je obravnaval poročilo oziroma pregled izgubljenih delovnih dni „zaradi bolezni in poškodb pri delu za marec 1964 ter naroča, da naj se naredi po posameznih EE analizo o primerih gripe bi ali so bili oboleli cepljeni proti gripi ali ne.
O UO je vzel na znanje, da tov. direktorja v času njegove odsotnosti nadomešča tov. Anton Lap, vodja splošnega sektorja tovarne.
ti
Priznanje montažni ekipi „Iskre
Katastrofalni potres 26. julija lani v Skopju, je močno poškodoval tudi poslpje PTT, v katerem je bila montirana nova avtomatska centrala ISKKRE s 6.080 priključki. Skupina naših monterjev je kmalu po katastrofi montirala začasno' centralo z 800 priključki, v začetku minulega decembra pa so monterji ISKRE začeli z montažo centrale s 4.000 priključki. To nalogo so opravili z veliko požrtvovalnostjo in prizadevanji v rekordnem času in tako je bila skopska centrala predana v promet že 29. aprila, torej za praznik dela.
Skopsko podjetje PTT je v ta namen izreklo vso pohvalo tako našemu podjetju, kakor še posebno prizadevnim monterjem, katerim je izročičlo v priznanje nekaj lepih praktičnih nagrad. Upravni odbor m direktor PTT podjetja Skopje sta izrazila svoje veliko zadovoljstvo nad tem, da je ISKRA s svojimi strokovnjaki v tako kratkem času poskrbela, da bi kljub nesreči, ki je zadela mesto Skopje, telefonski promet čimprej stekel normalno.
Ob proslavi v Kranju
Kranj, 30. aprila — Tradicionalne proslave v kranjski tovarni za 1; maj in dan republike so dobile neko Stalno obliko pred osmimi leti Iz leta v leto še menjajo an-. šambli in. nastopajoči,.le' poslušalci so skoraj' vedno isti, razen Seveda mladine, kj -prihaja na novo v službo. Te proslave so za mnoge ne-, kaj lepega ih hkrati zanimivega, žal pa jih je ¡v kranjski tovarni, kar precej, ki .se temu slavju, kaj . radi., izognejo. Zanimivo je predvsem to, da v drugih : kolektivih tega pojava, ki včasih že meji na brezbrižnost — V taki meri ni opaziti, če pa hkrati pomislimo, da je to plačana lira — nastaja vprašanje discipline dokajšeri problem.
Nekateri so oz. precej jih je izza ovinkov zvedelo, da se bo po raznih tovarnah, »delilo« za 1. maj to in ono; no —; ker iz »prerokovanj« — ni bilo nič — je bilo kar prepej žOlčnosti, o čemer bo treba enkrat pošteno in odkrito spregovoriti tudi v našem glasilu.
Vse^ kaže, da- sp te nejasnosti, upanje in hkrati neizpolnjene želje vplivale tudi na splošno počutje k majskim praznikom ¡n na manjši obisk pri proslavi. Sicer pa naj p tem razmisli vodstvo
sindikata, ki mora v takih primerih zavzeti svoje jasno stališče,
Proslava je bila solidno organizirana, red in disciplina zadovoljiva, le vhodna vrata se ne bi smela zatrpati z zamudniki, ker je bilo prostora v ozadju še dovolj. O pomenu praznika je govorij, predsednik sindikata Vili Plr-
Marjetka Štok
Pionirji čestitajo predsedniku DS k prazniku
Marjana Deržaj
ninšek in hkrati zaželel kolektivu zadovoljne in predvsem »sončne « praznike, V programu je 'prvič sodeloval Vokalni oktet, iz Šenčurja, ki •je presenetil z lepim in ob-. čutnim podajanjem pesmi, le pri izboru' smo pogrešali nekaj udarnih melodij. Iz besed mlade in nadarjene; recita-torke' smo čutili pomlad — ne pa praznovanja zmage revolucionarne, delavske zavesti. Menim, da bo. v bodoče, le potrebno progtam (vsaj I. del): vskladitj. z namenom proslave -in praznika! Pionirji iz Predoselj in Kranja sp, kot ponavadi, lepo čestitali •k prazniku.in zaželeli še mnogo" uspehov,'za kar se jim je j zahvalil predsednik DS Danilo-, Aleš..
V drugem delu, kr sodi k prazničnemu razpoloženju so poslušalce zabavali Klanjški plesni orkester, " pod . vodstvom Acija Puharja, peli pa .sta naša znana pevka Marjana Deržaj m mlada Marjetka, Štok, ki, je sicer šele začet-.; nlpa, vendar vse kaže, da bo-s trdno voljo in z glasovnim -materialom, ki ga ima — še lahko prijetno ižnenadila marsikoga. Za smeh in .dobro voljo je skrbel humorist Marjan Roblek. --
Iver
»šenčiirski oktet« le bil od poslušalcev toplo sprejet
Pestra izbira izletov
V prejšnji številki smo obljubili našim bralcem ozi. ljubiteljem planin, da jim bomo opisali nekaj lepih' in zanimivih izletov, ki so možni iz našega doma y Trenti. Tovariš Anton Drglin iz ZZA, ki je dober poznavalec Trente, nam je izlete takole opisal:
»Posebno zanimive in ne--pozabne so krajše ture v triglavsko pogorje. Ob potoku Zadnjici vodi pot fia Kriške pode, prek Luknje v Aljažev" dom, na Triglav in v dolino Triglavskih jezer. Do Kriških podov je 4 Ure... hoje, pot 'nazaj pa- nas vodi skozi gozd in ruš je.
Na Podih, naš očara planinska flora, položena po skalah in . grebenih, med kateri-'-mi zremo troje planinskih jezer. Prav lepa je tura,na Kriške, pode, nato pa prek Pi-havca v Luknjo in nazaj , v, Trento. Iz Trente vodi »mulatera«,': pod saín vrh Triglava. in žal je lahko vsakemu, kdor ne. izkoristi prilike in se ' 'ne ' povzpne na najvišjo goro, če -pa želimo videti dolino | Sedmerih jezer, potem gremo prek. Pfehodavčev in že smo pred prvim jezerom. Planinska flora, lepi razgledi, na .vsakem koraku motiv za fotografijo, navpične stene, jožke želene doline, vse to je pesfra slika nepozabnih doživeti j.' ,
Vrnimo se v Trento in poj-.dimo po cesti. Preden pridé-, mo do skupine hiš s cerkvi-; .jo, se ustavimo-na pokopališču, desno- nad cesto. Poklo-
Humorist Marjan Roblek Vse kaže, da jim je program všeč
nimo se .spominu Tožbarjev, Pretnerjev, Komacev in Kravanji. Slavni gorski vodniki so tu našli zadnji dom, skro-‘ men, kot jim je bilo življenje skromno.
V cerkvi lahko /vidimo| slike Toneta Kralja; poleg cer; kve sta -domova- Komacev in Tožbarjev. Za Tožbarjevo do-mačijo obiščemo alpinetum Julijana. V njem je zastopano skoraj -vse gorsko cvetje naših planin, V .skalo, tik nad cesto je vzidana spominska- plošča. Trentarjem — gorskim vodnikom, še malo in napis na tabli nas opozori na tesni Mlinarice, Korita imenovane. To. je, lahko bi rekli-, ameriški kanjon v miniaturi.
Nad cesto; tik - nad. Protner-; jevo kmetijo -stoji mogočen spomenik. Mož ria njem z zanosom zre v Jalovec. To je > dr. Julij Kugy, velik ljubitelj * inf raziskovaleč Julijcev, posebno pa Tre,nte. . Spomenik je delo kipar j a ; Savinška. Tuji turisti še obvezno ustavijo, medtem ko domači le bežno pogledajo spomenik in niti ne vedo kdo- in kaj je. 'Žalostno, toda resnično! Še 'precej Iškrašev ne pozna Trente, kaj šele' to osrednjo točko v*nji! •
Pojdimo in zavijmo v zadnji' konec Trente. Kmalu smo pri ’ koči pri izviru JSoče. Le .malo nad kočo : privre iz skalne razpoke Travnika na dan bistra modrozelena Soča, .»hči-planin«,. Igfaje še zažene prek1 skal in se -umiri šele pri Kobaridu.
Na levo nas pot vodi v Zadnjo Trento, nadalje tpa -lahko pridemo prek planine Zapolok na Jalovec ali' Pelo.
Nazaj grede zavijemo pod Kugyjevim -»spomenikom v hrib in še v drznih serpentinah lahko vzpnemo na Vršič. Pod nami ostaja Trenta, sonce, že zahaja, tisočaki pa se bleste v zadnjih žarkih in kot krona obkrožajo nepozabno lepoto edinstvenega el-durada v naši zemlji. ■
To je samo skop prikaz tega koščka naših gora. Posameznik bo našel še mnogo zanimivosti, mnogo duševnega razvedrila in poslovil se bo z »na svidenje, Trenta«.!