Novi neraški cesar. V poaedeljek, dae 18. junija, vzprejela je rakev ostaake aemakega cesarja, Friderika III. Predea je poatal nemaki cesar, bil je že vzbolel v vratu ia aiso dobili za aj zdravila, da si je poatal vladar 45 milijoaov Nenicev. Bila so vaa zdravila zastoaj ia uihče ai dvoaiil, da bode prej ali slej prišla koščena žena, amrt. Vse eao pa je skorej ves svet strepetal, ko ae je to izgodilo, v petek dae 15. junija četrt are po llib. Raajci cesar je bil aamreč mož, ki ga je že vse častilo, predno je poatal cesar ia odkar je ceaar bil, ai atoril aičesar, kar bi mu bilo aa kvar v čaati, katero. j&užival. Izpregovoril meada ai beaede, odkar je imel ceaarsko žezlo v rokab, to mu je zabranila bolezea, ali kar je zapisal. kar je tikazal, to ga povzdigae še veliko višje, kajti s tera je pokazal tadi v malih reččh, da je bil velik, mož vredea občadovaaja. Za ajim je zaaedel prestol aeinskega cesaratva ajegov starši sin, cesar Viljem II. 0 ajem vemo doslej le malo ia skorej ne več, kakor gole številke, ki aam povejo, kaj da je doslej veljal v toliko mogocai ceaaraki rodoviai. Porodil se je dae 27. januvarija 1819 v Beroliuu. Star je po takeai 29 let ia v avojern 30. letu postaae cesar Ntmčije. Oženil se je dae 27. februvarija 1881 s priaceainjo Avguato Viktorijo, hčerjo raaj. vojvode Scbleavvig Holsteiaa. Iz tega zakona ima že čvetero siaov, aajatarši šteje že 6 let ia najmlajši 2 leti. Kakor se pripoveduje, imel je stari cesar, Viljem I., tega uauka, aedaaj^ga cesarja. aajrajši, to pa zato, ker je kazal aajveč veaelja do vojaštva. Tudi to je znauo da je sedanji cesar poprej vaelej posebao veliko dajal aa besedo kaeza Biamarcka. Prva povelja, ki jih je izdal aovi cesar do vojaštva ia do mornaratva, so zaamenja. da je cesar ves Neraeo ali ae tak, da bi hotel druge aarode za to že za podaožje svoje.