25. štev V Ljubljani, dne 20. junija I9!4. Leto VI. Slovenski Dom. Napredno kmetsko glasilo. Izhaja vsako soboto in velja za vse leto za Avstto-Ogrsko 3 krone, za Nemčijo in druge dežele 4 krone, za Ameriko 1 dolar. Posamezne Številke veljajo 10 vinarjev. Tat, tat, držite ga! Znana je ona zgodba, ko je zasačeni tat, da bi ubežal zasledovalcem, tekel po ulicch in kričal: »Tat, tat, držite ga!« S tem je hotel od sebe odvrniti pozornost. Ta res precej huda primera nam pride na misel, ko je začelo klerikalno časopisje kričati o škandaloznem gospodarstvu mesta Ljubljane in Postojne. V Postojni so deželni očetje odredili revizijo občinskega gospodarstva. Tik pred volitvami, da bi mogli najti najmanjšo stvar, vsled katere bi padla senca na državnozborskega kandidata župana Lavrenčiča. Kljub temu, da revizija ni našla ničesar, se Je deželna trojica Lampe, Pegan in Zajec povspela do gorostasne sleparije notranjskih volilcev, o kateri smo že itak govorili. V zadnjem času so pa predali klerikalnega časopisja polni obrekovanja o škandaloznem gospodarstvu mesta Ljubljane. Ti sleparji grozno kričijo, toda, da bi se kaj goljufalo ali kradlo, ali' v strankarske namene porabil mestni denar, ne morejo niti v eni stvari dokazati. Poudarjali smo že enkrat, da je najhujši nered v mestnem gospodarstvu pa ta, da si je od enega zaklada mestna občina izposodila denar za drugega. To je ravno tako, kakor če ima kdo eno večjo železno blagajno in eno manjšo. Ena je namenjena, da pokriva potrebščine splošnega gospodarstva, druga pa zal pokritje potrebščin trgovine. Če mu zmanjka denarja v eni1 blagajni, ne bo tekel k sosedu posodit si na obresti denar, ampak ga| bo vzel iz svoje druge blagajne. Sicer pa župan dr. Ivan Tavčar na vsak očitek odgovarjal v »Slov. Narodu« tako temeljito, da zapre usta lažnjivim zabavljačem takoj, ko v »Slovencu« izide kako očitanje. Zakaj pa klerikalci tako vpijejo po nepotrebnem? Ker hočejo pozornost odvrniti od deželnega gospodarstva! Danes že vsak slepec sprevidi, kako klerikalci v deželi slabo gospodarijo. Napravili so ogromne dolgove, ki se niti primerjati ne dajo s tem, kar so storili. Kopičili in kopičili so dolgove, razmetavali Za oznanila se računa: trlstopna petit-vrsta 14 vin., vsa stran 48 K, pol strani 24 K, četrt strani 12 K, osmina strani 6 K. Pri vseietni inserciji primeren popust. Dopisi se naj frankirajo in pošiljajo na uredništvo »Slovenskega Doma« v Ljubljani, Knaflova ulica št. 5. Rokopisi se ne vračajo. NaroEnina in oglasi se naj pokljajo na upravnico „Slov. Doma" v Ljubljani. denar tako dolgo, da je prišla dežela čisto na kant. Drugega izhoda ni' bilo, kakor da so morali zvišati doklade ter naložiti ljudstvu tako hudo breme, da pod njim kar omaguje. Zvišanje deželnih doklad je velika nesreča za vso deželo, ker je ž njimi udarjeno prebivalstvo v vseh svojih življenskih potrebah. Povsod na svetu je tako, da skušajo države in dežele najpoprej dobiti nove vire dohodkov, če ne morejo s svojimi sredstvi izhajati, zadnje sredstvo na svetu pa je, podražiti življenske potrebščine. Tako pa so storili naši klerikalci. Vrgli so se kakor volkovi na davkoplačevalce in jim podražili kruh in meso, vino in premog, obleko; in stanovanje, napravili gostilničarjem in vinogradnikom ogromno škodo ter otežili vsem življenje in zaslužek. Kako je ljudstvo to občutilo, se je že enkrat pokazalo, namreč pri notranjski dr- | žavnozborski volitvi1. Ljudstvu je to strašno skozinskoz neopravičeno zvišanje doklad odprlo oči. Saj mora biti pravi tepec, kdor ne uvidi, da bi dežela prav lahko izhajala, tudi če bi bila zvišala doklade samo za nekaj procentov. Zvišanje doklad je .pa grozno in je nepotrebno. Prav dobri gospodarji bi bili lahko celo s starimi doklai-dami izhajali, samo če bi bili štedili. Toda klerikalci so hoteli imeti denar, veliko denarja, ne samo, da bi kaj koristnegal ž njim napravili, ampak da bi lahko še naprej tako razsipali denar kakor doslej, da bi lahko svojim agitatorjem polnili korita, podpirali svoja društva, plačevali izgube svojih zadrug in pokrivali pri njih storjene goljufije, da bi lahko subvencionirali svojo stranko v vseh njenih potrebah in prizadevanjih ter zaslužili pri preplačanih napravah. Da napredno časopisje in napredno občinstvo ni tako mirno gledalo tako gospodarstvo, ki je v pogubo celi deželi, je posebej umevno. Povsod, na shodih, časopisih, v deželnem zboru je odmevalo od pritožb, da je treba konec napraviti takemu gospodarjenju. Ker pa klerikalci ne morejo utemeljeno zagovarjati svoje početje, so začeli kričati: »Tat, tat...« Su- mničiti so začeli mestno gospodarstvo v Ljubljani in v Postojni in si s tem hoteli pomagati iz politične stiske, v katero so zašli vsled svojega brezvestnega gospodarstva z deželnim denarjem. Toda poraženi in osramočeni, ker niso mogli ničesar stakniti, kar bi’ vrglo slabo luč na napredno stranko, so odšli iz tega boja! Vsa poštena javnost v deželi pa kliče na odgovor klerikalce, da inora biti konec slabega gospodarstva z deželnim denarjem, da se mora vršiti revizija deželnega gospodarstva! Toliko časa tudi ljudstvo ne more biti mirno. Kako bo v sokolskih dneh v Ljubljani. Iz ogromnega dela, ki se vrši v sejah raznih odsekov za 111. slovenski vsesokol-ski zlet, prihajajo v svet le kratke rtotice, ki opozarjajo Sokolstvo in občinstvo na najvažnejše točke sedanjega dela. Iz vseh teh notic pa se ne dobi celotnega pregleda, kako se bo vršil naš jubi-llejni sokolski zlet in kaiko bo v onih lepih dneh v Ljubljani. Naj tu podamo kratek načrt, kaj sc vse pripravlja, da bo naše občinstvo s tem večjo vnemo podpiralo Sokolstvo pri njegovem delu. Zlet se vrši v sredi avgusta, torej ob času, ko moremo v Ljubljani raičunati na najlepše vreme. Upati je, da po letošnji deževni pomladi pride jasno poletje in da bo v slavnostnih dneh nebo ugodno. Dnevi pred zletom. Sokolske slavnosti sc pravzaprav začno takoj v zaičetku avgusta, ker se namerava prvo nedeljo v avgustu prirediti na vežbališču, ki bo takrat vsaj deloma gotovo, večje slavje, na katerem se naj-brže vprizeri tudi »Ustoličenje«. Od začetka1 avgusta naprej se bo naša bela Ljubljana..pripravljala, da dostojno sprejme in pogosti goste, ki bodo prihajali na sokolskd 'Slavnosti od vseh strani sveta. Tudi rtasi Amerikanci obetajo, da obiščejo ob tem velikem slavju svojo staro domovino. Po sedanjih glasovih moremo soditi, da pride one dni v Ljubljano okoli 40.000 ljudi jz naše ožje in širše slovanske domovine. Vsega Sokolstva bo okoli 8000 do 10.000 — kar pomeni za na!še mesto veliko število. Naši obrtniki, gostilničarji, mesarji itd. bodo imeli mnogo dela. Da bo vladal popoln red v gostilnah in da ne bodo oškodovani niti gostje niti gostilničarji, za to poskrbi poseben odsek, ki bo določil za vsako gostilno primerno število ljudi, in tudi za pijačo in jedila primerno ceno. Vse to se bo zgodila v sporazumu. Stanovanja. Drugo važno vprašanje pri taki veliki množici je stanovanje. Sokoli bodo imeli skupna prenočišča po šolah in po večjih poslopjih, v kolikor bodo na razpolago odseku. Sedaj manjka prostora še za nekaj tisoč. Stanovanjski odsek pridno deluje, da najde zal vse dovolj prenočišč. Hoteli bodo polni — zato bo treba za privatne osebe, za družine in za reprezentante dobiti privatnih stanovanj. Ker poznamo gostoljubnost in slovansko srce naših meščanov, upamo, da pojdejo stranke in gospodarji stanovanjskemu odseku na roko, da bodo dali stanovanj za goste na razpolago. Za par dni se vsak lahko stisne — zato pa bodo odnesli naši gostje na svoje bivanje v Ljubljani tem lepši spomin. V petek 14. avgusta se začno že prve tekme domačih moštev na telovadišču. Ljubljana pa se bo pripravila, da dostojno sprejme goste, ki bodo prihajali nai ta dan popoldne. Priglašenih je že sedaj 14 posebnih vlakov, ki bodo pripeljali Sokole in slovanske goste od vseh slovanskih strani. Prišli bodo iz Češke in Moravske, Rusini iz Galicije, Rusi, Hrvati, Srbi — poleg tega pa naši braltje od Adrije in Slovenci iz vseh slovenskih pokrajin. Vlaki bodo prihajali celo popoldne do večera in dolžnost Ljubljane bo, da sprejme goste z isto iskreno ljubeznijo, s katero jih je sprejemala vselej, kadar so k nji prišli v večjem ali manjšem številu. Tafko velike množice še ni imela Ljubljana v svoji sredi in Ljubljana mora dokazati, da je zmožna, da sprejme v svoje okriljie vse, ki prihajajo k nji s slovansko čutečim srcem. Pozdravni večer v Tivoli. Večer prvega1 dne bo določen v to, da se gostje ustanove v svojih stanovanjih in da se odpočijejo. Zvečer se bo vršil pozdravni večer v Tivoli, igrala bo znana Kolinska godba, ki bo v onih dneh nalašč prišla v Ljubljano. Na Veliki Šmaren dopoldne se vrši na vežbališču skušnja telovadcev za skupni nastop v prostih vajah. Ob 11. dopoldne bo slavnostni kon- cert »Glasbene Matice«, namenjen slovanskim gostom. Pele se bodo po večini naše narodne pesmi. Popoldne se bo vršil prvi veliki nastop Sokolstva na telovadišču. Nastopi skupno 2600 Sokolov — za njimi razne župe s svojimi vajami. Zvečer tega1 dne se vrši velika veselica na Gradu. Veselica se bo vršila po vsem grajskem grebenu od Gradu do šanc. Grad bo čarobno električno razsvetljen. Okoli in okoli Ljubljane bodo goreli kresovi, ki naj pokažejo slovanskim gostom naš slovenski kres, da bodo videli, da zvesto stoji straža od Alp do Adrije. V nedeljo 16. avgusta se vrši zjutraj sprevod Sokolstva po mestu. Ker bi bil za tako množico Glavni trg premajhen, bo najbrže pozdravil župan Sokolstvo v imenu mesta na Kongresnem trgu. Na ta dan se namerava prirediti tudi si>revod narodnih noš, ker bo prišlo ta dan največ ljudstva! v mesto. Popoldne se ponovi skupna telovadba na telovadišču, zvečer pa se vrši veselica na dirkališču, ki bo ena največjih te vrste. Poskrbljeno bo za vso zabavo, namerava se postaviti lasten vrtiljak v narodnem slogu in več drugih komedij, s katerimi se naši ljudje radi zabavajo. Seveda bo tudi petje in ples. Drugi dan v ponedeljek bo ogledovanje mesta in manjši izlet. Zvečer bo poslovilni večer v Tivoli. Dne 18. avgusta se vrše izleti v Postojno in na Bled, kamor bodo vozili posebni vlaki. Zvečer odhajanje posebnih vlakov. Razstave. Ljubljana pa mora pokazati tudi svoje zaklade in zanimivosti naše slovenske domovine, zato bo takrat več razstav, med katerimi omenjamo »Sokolsko razstavo«, »Jugoslovanska žena« in »Razstava planinskega društva«. Te razstave naj pokažejo zgodovino Sokolstva, delo jugoslovanske žene in lepoto naše domovine. # * * To je prilično določeni program našega sokolskega! zleta. Taki bodo torej so-, kolski dnevi v Ljubljani. Kdo bi se jih ne veselil, kdo bi jih z radostjo ne pričakoval! Še dva meseca nas ločita od sokolskih dni. Priprave teh dveh mesecev bodo zahtevale še mnogo dela. Kličemo vsem Slovencem: Podpirajte Sokolstvo pri njegovem delu, da izpade zlet častno za nas vse! Vsak naj skuša po svojih močeh podpirati Sokolstvo. Zletni znaki so že na prodaj po 6 kron. Skrbimo za to, da pri- vabite svoje prijatelje, znance, sorodnike v Ljubljano. Naj vidijo naš veliki praznik! Zbirajte za fond — širite kolek in razglednice! V kratkem izide krasna »Sokolska diploma« v veliki obliki, ki jo bo dobil vsak posameznik in vsaka družba, ki položi kamen od 10 K naprej. Zbirajte že sedaj za njo, da jo čim preje dobite v svojo sredo! Diploma bo ena najlepših slovenskih slik za vsako hišo — za vsak salon. Slovenci! Slovenke! Zavedajmo se, da je naš jubilejni sokolski zlet častna zadeva nas vseh. Z njim bo stopil naš narod pred slovanski svet, v njem bomo našli novih sil v težkih bojih. Zato, bratje, na delo! RAZGLED PO SVETU. Intervencija državnega poslanca dr. Ry-bara na Dunaju. Te dni je dospel na Dunaj državni poslanec dr. Rybar, ki je interveniral v važnih zadevah v raznih ministrstvih. Tako je interveniral v poljedelskem ministrstvu zlasti o zadevi pritožb tržaških okoličan-skih posestnikov proti pogozdovanju potrebnih polj in dobrih pašnikov v tržaški okolici. Dobil je zagotovilo, da se bo to vprašanje še enkrat natančno preiskalo in da se bo potem po možnosti ustreglo željam in pritožbam tržaških okoličanskih posestnikov. Dalje je konferiral dr. Rybaf tudi glede nekaterih važnih šolskih vprašanj in dobil precej ugodne odgovore. — V posebni avdijenci pri justičnem ministru dr. Hochenburgerju je opozoril dr. Rybar tega na neznosne razmere pri tržaškem okrajnem sodišču za kazenske zadeve. Minister dr. Hochenburger se je pokazal zelo dobro informiranega o teh zadevah. Deželnozborske volitve na Štajerskem. Klerikalni deželni poslanci pripovedujejo na shodih, da je z vso sigurnostjo pričakovati deželnozborskih volitev še to jesen. Mariborsko časopisje napoveduje posebno okrožnico, katero hočejo klerikalci glede volitev razposlati po deželi. V tej okrožnici bodo seveda navedena najuspešnejša obrekovanja1 naših ljudi in pa navodila za volilne sleparije. Zaupni shodi' in živahnejše gibanje naprednih vrst ni klerikalni gospodi nič po volji; v Mariboru si svoje stvari niso sigurni in zato pozivajo pristaše že sedaj v »sveti boj«. Da more biti boj za Verstovška, Roškarja lin Pišeka svet, to verujejo sicer samo še mežnarji in Marijine device — pa! v časih Korošec-Krekovega krščanstva je mogoče iti v volitve s takimi sredstvi! Važna sestanka. V nedeljo, 14. t. m. sta se vršila dva jako važna sestanka. Nemški cesar Viljem je obiskal našega prestolonaslednika v tega gradu Konopištu, ruski car Nikolaj pa romunskega kralja Karola v romunskem pristanišču Konstanci. Posebno važnost se pripisuje drugemu sestanku, kajti na njem se je povdarjalo prijateljstvo med Rusi in Romunci, in to pomeni toliko, da se je Romunska ločila od trozveze ter se nagnila k Rusiji. Nesrečna politika našega zunanjega ministrstva je kriva, da se je odbilo Romunsko od nas. S tem se je pa trojni sporazum: Ruska, Angleška in Francija znatno okrepil. Klanje v Albaniji. Albanski vstaši vendar niso tako nedolžni in strahopetni kakor se jih je slika- lo. Niso se ustrašili mednarodne kontrolne komisije, niso bili poslušni' knezu, ki ga je postavila cela obrožena Evropa njim na četo. Vprla so se albanska mohamedanska plemena in zahtevala, da se jim da kneza mohamedanske vere in da bodo sami upravljali deželo. Tako so zavojevali Sko-ro vso Srednjo Albanijo in le v Draču so nekaj časa pustili kneza na miru. Toda v nedeljo in ponedeljek so napadli tudi' Drač in kri je tekla v potokih. Vstaši so ponoči napadli Drač, zasedli vse vrhove naokrog in imajo zdaj mesto obkoljeno. Po prvih bojih se je veliko prebivalcev umaknilo na italijanske in avstrijske ladje, ki' leže v pristanišču. Tudi knezova rodbina je ubežala na italijansko vojno ladjo. Poslaništva in knezovo palačo stražijo mornarji velesil. V boju z vstaši je padel polkovnik Thomson, ki je vežbal albansko vojaštvo, sestavil albansko žandarmerijo in bil sploh odločen in hraber mož na svojem mestu, morda edini človek, na katerega se je mogel knez Wied zanesti. Vstaši so imeli pri napadanju Drača velikanske izgube, ker so topovske krogle med njimi razsajale. Vladne čete obstoje iz žandarmerije ter iz krščanskih Albancev in Malisorov in Miri-ditov. Zadnje vesti poročajo, da so se vstaši umaknili nekoliko nazaj, toda dobivajo vedno nova ojačenja. Bojev pred Dračem so se udeležili tudi mohamedanci v Draču ter so iz raznih hiš zahrbtno streljali na vladne čete. Položaj je zdaj tak, da knezu Wiedu nikakor ne kaže, da bi ostal na albanskem prestolu, ampak da je najbolje zanj, da se umakne. Potem bi zopet kontrolna komisija prevzela vlado. O tem že namigavajo tako avstrijski kakor italijanski listi, kajti tema državama je največ na tem, dai ostane Albanija nevtralna, da jo ne zasede nobena država, najsi se potem Albanci sami pokoljejo med seboj. O poteku boja za Drač poročajo iz Drača sledeče podrobnosti: Ob 6. zjutraj so Miriditi prvič napadli vstaše. V velikih gručah so prodirali proti Šjalku, pri čemer sta jih podpirali dve bateriji, ki' sta bili postavljeni nasproti griču Rasbul. Vstaši so pustili Miridite priti prav blizu, nato pa) so jih z vso silo napadli in prisilili, da so se umaknili. Miriditi so pozneje poskusili še enkrat napasti vstaše, pa so bili zopet zavrnjeni. — Ob 10. so Miriditi v dveh četah prodirali proti vstašem. Ena četa 1000 mož je stala pod poveljni-štvom Marka Gionija, druga četa, 500 mož, pa pod poveljništvom Ise Boljetinca. To je bil tretji napad. Obe četi sta prišli na poti proti Sjaku do prvih gričev, kjer sta sc razpršili za napad po ravnini. Na desni strani so jih podpirali' topovi, ki so bruhali ogenj proti gričem, zasedenim od vsta-šev. Ko so dospeli Miriditi do gotove razdalje od vstašev, so jih ti z vso silo naskočili, pri čemer so uporabljali tudi eno strojno puško. Vstaši so trumoma vdrli z gričev proti Belemu jezeru ter izvršili spreten manever, s katerim so vladne čete popolnoma obšli in obkolili. Med Miriditi je (izbruhnila panika in začeli so bežati. Mnogo jih je poskakalo v močvirje, kjer so utonili. Ostale so vstaši obkolili in popolnoma potolkli. — Ob 12. uri 30 minut je izbruhnila v Draču panika, ker so pribežali ob tem času v Drač prvi begunci. Konjeniki so jih poskušali ustaviti, toda zaman. — Miriditi so se končno utaborili za okopi pred mestom, da vzdrže naval vstašev, ki so se bili med tem polastili tudi enega topa, med tem, ko so drugi top močno poškodovali. — Vstaši so ostali v ravnini ter obnavljali napade, izpočetka z vso silo, pozneje pa slabejše. Holandski častniki so med tem postavili za okope nove baterije ter obstreljevali z granatami vstaše. V ravnini so se boji do poznega večera nadaljevali. Holandski častniki- so zaman skušali pregovoriti Miridite, da naj zopet naskočijo vstaše, ti pa so to odklonili, češ, da so bili poklicani le kot branitelji mesta proti napadom, da pa sami ne bodo več napadali. V teh bojih so imeli Miriditi nad 200 mrtvih in nad 200 težko ranjenih. Konec Wiedove vlade? V četrtek so bile na borzi v Berolinu razširjene vesti, da je Drač že v rokah vstašev in da je knez Viljem v boju padel. — »Leipziger Tagblatt« poroča iz Rima, da je Esad paša izginil iz Atalije in da1 se je morda odpeljal v Albanijo. Vstaši' so posla- li knezu ultimatum, v katerem ga poživljajo, da mora tekom 24 ur odstopiti. Vojna nevarnost med Turčijo In Grško. Vsled preganjanja Grkov v Mali Aziji je zahtevala Grška, da Turčija takoj napravi red, dai kaznuje krivce in da zadoščenje. To se ni zgodilo, zato se vsak dan pričakuje, da bo počilo. Grška je zasedla poprej turška otoka Kios in Militene, ki sta po Bukareškem miru nji pripadla. Turčija ni kar nič voljna ugoditi grškim zahtevam, ker se je tudi njeno brodovje ojačilo in zato nima več toliko strahu pred Grki na morju. Velesile posredujejo med obema, da bi se spor poravnal mirnim potom. Toda obe državi se obrožujeta in kličeta rezerviste v vojno službo. Srbska kriza končana. Srbska ministrska kriza je končana. Pašič in cel njegov kabinet ostanejo v službi. Rešitev krize je vplivalai splošno pomirljivo. Ni izključeno, da se bo sedaj dosegla delazmožnost skupščine in da je ne bo treba razpustiti. V skupščini so se 'rešili novi vojaški krediti ter nekaj drugih zakonskih predlog. Zaradi vojne nevarnosti na Balkanu med Grško in Turčijo se skupščina ni razpustila. Častniki v novi Srbiji nastopajo popolnoma korektno ter obsojajo vmešavanje častniških krogov v politična vprašanja. Ministrska kriza na Francoskem. Senator Ribot, ki je, kalkor smo zadnjič poročali, sestavil ministrstvo, je bil le en dan ministerski predsednik. Moral je takoj odstopiti in novo vlado je sestavil Viviani. Temu je zbornica izrekla zaupanje in zato je kriza rešena. SLOVENIJA. s Vzorno gospodarstvo klerikalcev. Nismo radi in tudi ne bomo radi napadali gospodarske naprave in zavode, bodisi da so tudi v klerikalnih rokah. Toda ostudna-gonja klerikalnih časopisov zoper Postojno in Ljubljano nas sili, da bomo s tako kričečimi slučaji prišli na dan, kako se gospodari v klerikalnih zavodih, da bo nele zavrelo, ampak tudi počilo. Imamo v rokah lepe reči o neki ljubljanski in o nekaterih notranjskih posojilnicah, o mlekarski zvezi itd. Le naj naprej izzivajo in potem se bodo od naše strani slišali taki odgovori, da bo pokalo po Kranjskem. s Vsem zavednim možem na deželi na srce polagamo nujno potrebno večjo zavednost v izvrševanju pravic, ki jih od Njega Veličanstva potrjeni deželni zakon ali občinski! red za deželo Kranjsko nudi vsakemu občanu. Bralci »Slov. Doma« veste, kako so klerikalci v zadnjem času, ko jjim že voda sili v grlo, nečuveno terorizirali vse one občine, ki so še v rokah naših zavednih mož. V Ljubljani so »deželni revizorji« pol leta stikali in brskali po vseh aktih in vseh računih, da bi kaji našli, s čimer bi mogli opravičiti svojo lopovsko obrekovanje, da se je na ljubljanskem magistratu kradlo in defravdiralo. O vseh teh tatvinah in defravdacijah seveda niso nar šli ne duha ne sluha. Tudi je še v živem spominu, kako so tik pred volitvami nesramno obrekovali mestno gospodarstvo v Postojni ter le s svojo satansko lažjo prav za silo še dosegli lopovsko umazano zmago. Sploh so pričeli svoje umazane prste vtikati v gospodarstvo vsake občine, ki je še nimajo popolnoma v svojih krempljih. Od vsake take revizjie raztrosajo potem po svojih katoliških cunjah očitne laži v svet, tako, da morajo nevedni ljudje misliti, da so naši možje v občinah sami tatovi in goljufi. To nesramno početje mora izvati v vseh naših vrstah po deželi' odločen odpor. Po svetopisemskem načelu: klin s klinom, zob za zob — je vsakemu od vas dana prilika, da ta odpor izvede ne samo v besedah ogorčenja, ampak tudi v dejanju. To pa vsak izmed vas lahko stori, če se bolj kot doslej priče brigati, kako kaj klerikalci gospodarijo v občinah, kako iz-i^leda občinsko premoženje v tistih občinah, kjer gospodarijo' klerikalci sami ali v večini. Prihodnjič vam pokažemo dva slu-čajai, kako izgleda občinsko gospodarstvo v občini Prečina in v Šmihelu-Stopiče. V tej slednji občini, kjer kot turški1 paša sa-molastno vlada znani Štembur, še zdaj nimajo letnega računa za preteklo leto, čeprav občinski red, paragraf 66, izrecno ukazuje, da morajo letni računi najkasneje dva meseca po novem letu biti občanom predloženi na vpogled. Pred kratkim pa se je zgodilo, da je župan te občine nekemu občanu, ki je hotel pogledati, kaj so občinski očetje v seji sklepali, .zabranil vpogled v sejni zapisnik, čeprav paragraf 48. obč. reda izrecno vsakemu občanu daje pravico, da sme občinskih sej zapisnik pregledati. To je pač dokaz, da se klerikalni župani boje javne kontrole, zakaj, to vedo sami bolj ko mi, a naša dolžnost je, da s skupnim nastopom ščasom tudi mi' izvemo. Več, kakor rečeno, o tem prihodnjič. s Klerikalci proti obrtnikom. Že zadnjič smo omenili gonjo proti strogo stanovskima listoma »Gostilničar« hi »Obrtni Vestnik«. Pa ne samo v tem oziru so klerikalci proti obrtnemu stanu. Tudi v vseh stvareh, kjer gre proti načelom, da se temu stanu ničesar ne da in se ga tudi ne pisti, da bi se dalje izobraževal. Z nekakim ponosom kažejo na obrtnopospeševal-ni urad, ki je pa bore malo še storil za obrtnike. Par klerikalnih korifej ima korita zraven, da se na stroške tega urada po deželi vozijo, kadar se priredi kak obrtni itečaj. Nesebičnih, za blagor obrtništva vnetih ljudi, kakor je n. pr. g. Franchetti, načelnik Z>/eze kranjskih obrtnih zadrug, in odgovorni urednik »Obrtnega Vestnika-, nimajo ne enega. Pri njih se mora vse plačati, če se hoče kdo vnemati za obrtni stan. Kakor hočejo, da ostane naš kmet neizobražen, da ga imajo ložje pod komando, isto želijo tudi pri obrtnikih. Klerikalen obrtnik se ne sme izobraževati v svoji stroki, ne sme vedeti, kakšne pravice ima, če se organizira na zadružni podlagi. Zato so klerikalci celo proti snovanjem obrtnih zadrug, pfori zakonitim korporacijam, kjer je obrtnikom dana možnost, da uveljavljajo svoje pravice. Pokojni dr. Žitnik, ki je imel srce za obrtnika, bi se v grobu obrnil, ko bi videl to ostudno početje proti obrtnikom No, hvala bogu, oslovski glas ne sega do neba, in ljudje, zlasti obrtniki so spregledali, da vsa klerikalna politika sloni le na tem, da obdrže obrtnike kakor vse druge na svojih vajetih. Bodi klerikalec, bodi naprednjak, obrtnik se bo držal onega, kar mu koristi ter naročeval in čital svoje strogo stanovsko glasilo, kar sta »Gostilničar« in »Obrtni Vestnik«, naj se potem tiskata v Katoliški ali pa v kaiki drugi tiskarni. Tudi mi rečemo vsem zavednim obrtnikom: Citajte in če se prepričate, da sta lista v vašo korist, da ne uganjata politike, potem ju naročite; imeli boste edinole vi korist od njih! s Cukrarne na Kranjskem se ne bodo ustanovile. Svoj čas smo poročali, da je bivši deželni glavar pl. Šuklje se potegoval za to, da se ustanove na Kranjskem sladkorne tovarne in da bi kmetje v to svrho začeli saditi sladkorno repo, zlasti v Beli Krajini in sploh na' Dolenjskem. Ustanovil se je že odbor, ki smo ga tudi navedli. Klerikalci, ki so bili nekateri sami v odboru, so začeli ruvati proti temu in najprej je vsled njih zahteve moral stopiti iz odbora Milan pl. Šuklje, napredni deželni poslanec. Zdaj se je pa po zaslugi klerikalcev ustanovitev cukrarne, ki bi bila velikanske koristi za celo deželo, menda popolnoma onemogočila. »Slovenec« sicer pravi, da klerikalci niso Šuklje-ta motili pri delu, češ, da jim je prav, če pride kaj podjetja v deželo, naj si bo od katerekoli strani. Ob sebi se razume, da se klerikalci zopet lažejo, kakor se vedno. Delali so z vsemi močmi proti cukrarnatn. Ne samo, da so svoje pristaše in njim podrejene ljudi prisilili, da so izstopili iz odbora, so tudi v »Domoljubu« hujskali kmečko ljudstvo, naj ne sadi sladkorne repe, in so duhovniki rogovilili pri kmetih, kakor bi šlo za kake volitve. Vrh tega so še klerikalni poslanci napeli vse moči, da bi stvar pokopali. Ne bomo rekli, da jih je vodila samo jeza, ker stvar ni vzklila na njihovem zelniku, še več je nanje vplivala bojazen, da postane naš kmet s sladkorno repo tako premožen in neodvisen, kakor je češki kmet. Sladkorna repa je spravila češkega kmeta do blagostanja in ko se je čutil trdnega in svobodnega, ko je čutil, da |je mož in ne več berač, je vzel palico v roko in je češko klerikalstvo potolkel in razbil ter ustvaril svojo veliko in mogočno kmečko stranko, ki danes gospodari na Češkem, med tem, ko se propadlo klerikalstvo še na dan ne upa. Strah, da bi si tudi naš kmet pomagal, je bil poglavitni vzrok, da so se klerikalci tako srdito ustavili cukrarnam in kmete tako nahujskali, da jih ni bilo pridobiti za nasajanje sladkornih rep. s Zakon, da se ustanove posredovalni uradi v vsaki občini, ki ga je sklenil deželni zbor, je dobil najvišje potrjenje. Če bo s takimi posredovalnimi uradi kaj po-magano, dvomimo. Klerikalci hočejo le moč dobiti na deželi, da bodo nezmožni klerikalni župani pritiskali na napredne kmete. s Iz deželnega odbora. Josip Gol-m a j e r se imenuje za suplenta na deželni kmetijski šoli na Grmu. — Obljubljenega poletnega zasedanja deželnega zbora naj-brže ne bo, ker v naučnem ministrstvu še niso gotovi z oceno in presojo novega šolskega zakona! — Deželni odbor se bo pridružil peticiji prizadetih občin za izpre- membo voznega reda na železniški progi Grosuplje-Kočevje. — Zgradba vodovoda Tržišče pri Mokronogu se odda tvrdki Rumpel za 6658 K. — Projektovana nova železnobetonska mostova čez Kolpo pri Gašparcih in čez Caforanko pri' Zamostku se zgradita le, če se hrvatska deželna vlada zaveže prispevati polovico stroškov. — Novi betonski most pri Sv. Janezu ob Bohinjskem jezeru se na prošnjo centralne komisije za ohranitev spomenikov nekoliko zniža, da ne bo kvaril pokrajinske slike. — Odslej sprejemala bo dežela kot vadije in kavcije tudi garancijska pisma Deželne banke. —- Za presvitanje z Rontge-novimi žarki v deželni bolnici se vpelje posebna taksa (presvitanje 6 K, slikanje 10 K). — Mlekarskim zadrugam se bo pristojbina za preiskavanje mleka v kmetij-sko-kemiškem preizkuševališču primerno znižala. — Dovolijo se sledeče podpore: Rafaelovi družbi 1600 K (za prihodnje leto se bo sprejela v proračun redna podpora 2000K), za popravo vnanje uršulinske šole v Ljubljani vnovič 1000 K, Podpornemu društvu slovenskih visokošolcev v Gradcu 400 K, za učiteljski tečaj za ročna dela v Kočevju 300 kron, za vajeniško razstavo v Postojni 100 K, če ravnotoliko prispeva tudi postojnska občina. s Iz seje c. kr. deželnega šolskega sveta. Na ljudskih šolah so bili imenovani: Gabrijela T r e o za učiteljico na Jesenicah; Rajko M e žan za nadučitelja v Banjaloki; Leopold Marn za nadučitelja in Ida P a p u 1 a za učiteljico v Grosupljem; Ana H i r s c h m a n n za učiteljico v Št. Lampertu; Stanislav Vrhovec za nadučitelja in Emilija K a 1 i g e r za učiteljico v Logu; Andrej Vilfan za nadučitelja extra statum v Šmartnem pod Šmarno goro; Leopold Hladnik za nadučitelja v Zirelr, Marija Zurc za učiteljico v Žužemberku; Maks Koman za nadučitelja in Marija Podlogar za učiteljico v Stranjah; Božidar Račič za učitelja v Toplicah-Zagorje; Leopoldina Podobnik za učiteljico na Gorah nad Idrijo; Karol C e r n j a č za nadučitelja v Št. Vidu pri Zilcah. — Kraj- Srebotnik se pre-šola iz Bosljive Loke v Kuželj. s Jubilej. Dne 22. t. m. ob 5. popoldne bo moj desetletni jubilej, »kar sem bil pijan in sicer tako, da sem se komaj na Soro privlekel«. Za to svoje obrekovanje, katero je zagrešila neka škofova častilka »nalašč«, kakor je izpovedala sodniku, dobila je trodnevno menažo, pa nekoliko pre-osoljeno, na ljubljanskem Žabjeku. Tri' mesece po tem tragičnem dogodku pomnil je škof Bonaventura še vedno ta moj »greh«. Očital mi ga je uradno, zatrdil, da ima tri priče in izvajal konsekvence. Resnica pa je, da leta 1904. od 9. maja do 17. julija nisem ne kadil in razven pri maši niti ne pokusil kapljice alkoholične pijače. Škof Bonaventura me je torej težko razžalil, vrgel mi je v obraz z neimenovanimi pričami potrjeno infamno obrekovanje. To je goto- vo velik greh in tem večji, ker že deset let trpi in mi visoki žalilee ni dal ves ta čas primernega zadoščenja. Sicer je ta meni storjena krivica manjše vrste, ako jo primerjamo z drugimi krivicami, katere mi je storil škof Bonaventura brez vsake krivde, no, tudi ta jubilej mu bo ogrel v večnosti tisto žerjavico, ki je pripravljena vsem, ki so v življenju delali krivico in je niso popravili. Kako pai je občutljiv gnad-ljivi škof za svojo čast! Ker je trdil neki agent, da ima škof luštno punčko, tiral ga {je do deželnega sodišča in stoprav se mu je pomirilo njegovo »milo« srce, ko je obsodil sodnik njegovega škofljana v poostreno ječo... Ali misli gospod škof, da sme le on zahtevati čast, denar in štruklje? Ali ne ve, da smo še drugi tu, ki imamo vse to tako radi, kot on, in si to hočemo ohraniti, oziroma pridobiti po pravičnem potu? Sedaj pa nekoliko premišljujmo! Škof je razžaljen, ker je nekdo v gostilni govoril, da ima otroka. Isti škof pa je zelo naklonjen nekaterim duhovnikom, ki imajo otroke, kar ve široka javnost. Na primer v Ljubljani se uči šivati dekle, katere oče je škofov duhovni svetnik. Nekega župnika hvalijo škofovi časopisi, njegova hčerka pa veseljači po Ljubljani. Nekemu župniku je škof podelil drugo boljšo župnijo. Zgodovina njegova je podobna kontrolorju Škrobarju. Nekoč je poklonil neki natakarici dete, a doma si ga nista upala dati krstiti. Tu so spravili malčka v košaro in hajdi ž njim v Ljubljano. Ali glej ga spaka! Na mitnici so ga hoteli zadaca-ti...! Itd. itd. itd. Ako ljudje vidijo tako postopanje škofa napram politikujočim duhovnikom, ni čuda, da se zgražajo, kakor se togote nad v nebo vpijočimi krivicami, katere so opisane v knjigi: »Škof proti župniku«. Priporočam vsem rojakom, da to knjigo širijo in seznanijo z njeno vsebino zadnjo hribovsko vas. — V Ljubljani, dne 17. junija 1914. — Anton Berce, župnik sorski. s Cvetlični dan v Ljubljani dne 7. ju-njia je donesel prekoristni Ciril-Metodovi družbi lep znesek 4731 K 77 v. Naj bi tudi na deželi posnemali Ljubljano. s Starinoslovec Jernej Pečnik je 79 let star umrl v Ljubljani. Mož je prejšnja leta po celem Kranjskem, zlasti po Dolenjskem z velikim uspehom preiskava! prazgodovinska, oziroma rimska grobišča in gomile ter izkopal marsikako dragoceno stvar, ki sedaj blešči v kranjskem deželnem muzeju Rudolfinum. Izkopnine je pošiljal nekaj časa tudi na Dunaj. — Bil je markantna oseba. Iz skromnih začetkov in razmer si je s svojim raziskovanjem znal pridobiti med starinoslovci ime in ugled. Naj v miru počiva! s Na c. kr. I. državni gimnaziji v Ljubljani, Tomanova ulica, poleg Narodnega doma, se bodo učenci za I. razred prihodnjega šolskega leta vpisovali že v nedeljo, dne 28. junija, od 9. do 12. ure. Vsa natančna pojasnila se čitajo v veži šolskega poslopja ali izvedo pri ravnateljstvu. s Sprejem v i. gimnazijski razred. Na II. državni gimnaziji v Ljubljani (Poljanska cesta) bode vpisovanje za I. razred šolskega leta 1914/15 v nedeljo, dne 28. junija 1914 dopoldne od 9. do 12. ure v ravnateljevi pisarni. Učenci naj pridejo v spremstvu staršev ali njih namestnikov in I-iineso s seboj krstni list in obiskovalno izpričevalo zadnje ljudske šole. Sprejemni izpiti bodo v soboto, dne 4. julija od 9. ure dopoldne Zunanji učenci se lahko tudi pismeno zglase, ako dopošljejo imenovane listine pre.dčasno ravnateljstvu, zglasiti se pa morajo vsaj pred izpitom osebno pri ravnateljstvu. s Vpisovanje v I. letnik ljubljanskega c. kr. ženskega učiteljišča je v nedeljo, dne 28. junija ob 9. uri, v I. letnik moškega učiteljišča pa v sredo dne 8. julija ob 2. popoldne. s Izprememba v garniziji. Domobranski polk št. 27, ki je nameščen v Ljubljani, bo jeseni prestavljen v Gorico, v Ljubljano pa pride domobranski artilerijski polk št. 22 iz Gradca. s Tri stvari vpoštevajte, kadarkoli kupujete kako blago: da je dotično blago dobre kakovosti, da je po primerni ceni in da je domačega izvira. Vse te tri lastnosti ima Kolinska kavna primes; ona je glede kakovosti najboljši kavni pridatek, ona je po ceni in ona je pristno domače blago, edino te vrste sploh. Slovenske gospodinje, ki so vse to že uvidele, kupujejo samo Kolinsko kavno primes, najbolj zadovoljne so z njo in je ne bodo nikoli več opustile. s Na zdravje! bralcev ponavljamo: pristni dobite obe preizkušeni reelni sredstvi: Fellerjev bolečine tolažeči rastlinski esenčni fluid z oblastveno varovano besedno znamko »Elsa - fluid« in prebavo pospešujoče želodčno sredstvo Fellerjeve odvajalne rabarbarske kroglice z oblastveno varovano besedno znamko »Elsa kroglice«, ako svoie naročilo naslovite tako - le: Lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsa trg št. 318 (Hrvatsko). Ti iz prirodnih zdravilnih rastlin napravljeni izvrstni domači sredstvi sta tudi ceno. — 12 malih ali 6 dvojnatih ali 2 specijalni steklenici Fellerjevega blagodišečega rastlinskega esenčnega fluida stane franko na vse kraje 5 kron, medtem ko stane 1 zavitek s 6 steklenicami Fellerjevih pristnih rabar-barskih kroglic z znamko »Elsa kroglice« franko na Vašo pošto za 4 K. LJUBLJANSKA OKOLICA. lj Hudobija. V noči na 13. t. m. so doslej neznani storilci poželi posestnici Ivani Šuštarjevi v Tomačevem na njivi grah, ki je bil ravno v cvetju. Na neki drugi njivi so izpulili čebulo in češenj. Škoda znaša 80 K. lj Z gnojnimi vilami nad nasprotnika. Posestnikovega sina Avgusta Vrhovca je neki opekarski delavec pretekli ponedeljek ponoči obmetal s kamenjem in to v neki gostilni v Brdu pri Kozarjih. Vrhovca, ki se je prej z delavcem prepiral, je to silno razjezilo. Šel je v bližnji hlev, oborožil se z gnojnimi vilami in jo je mahnil za nasprotnikom. Vrhovec je udaril svojega sovražnika po glavi in ga je znatno poškodoval. DOLENJSKE NOVICE. d Od Vač. Opetovano smo že poročali, da ni vse v redu v glavi g. Majdiča, kajti od časa do časa nas obdelava z barabami in drugimi nespodobnim priimki. To je ponavadi njegova nedeljska hrana za naše nespokorne duše. Seveda ne dela preveč časti svoji osebi s takimi burkami, ali včasih nam pa napravi smeha, da nas trebuhi bolijo. Veste, da je že pozabljiv kakor stara baba? Dne 7. junija nam je pripovedoval: Danes je v Moravčah birma, danes 14 dni bo pa pri nas. Mi smo pa vedeli, da od 7. do 28. je 21 dni, ne pa 14 dni. Nato nas je začel vežbati v dostojnem vedenju napram tujim došlecem. Mi smo se pa muzali Majdičevi šoli in smo mislili: le glej, Majdič, da se boš ti dostojno vedel s svojimi govori v cerkvi, da ne bodo iz tebe tujci osle brili. Ko je videl, da odmev njegove šole bolj njega zadeva kakor nas, ga pa poprime sveta jeza. Kakor Mojzes pri zlatem teletu, nas je začel hruliti z znano častitko: Vaške barabe, ki niste porabile za nobeno stvar, rečem vam, da je so-cijalni demokrat, liberalec pa hudič vseeno! Mi smo pa mnenja, da so Judežev Janez pa Trolko z Vač in pa Majdič eno, kajti ta trojica si je kar v vsem podobna. Kaj ne, g. Majdič, da je to resnica? Kaj bodo neki barabe o tem sodile! d Vače. Kmetijska podružnica in gospod Majdič. Kakor je nam znano, prekaša naš Majdič slavnega Na1-poleona v šaržali. Le pomislite, kdaj je bil še kdo (na primer Majdič) kaplan beneficija!? Še celo župnikovo uradno oblast si prilastuje. O tem se bo že župnik s škofom pomenil. Dalje je vodja Marijinih devic, klečeplaznih fantičev Marijinega vrta, knjigovodja posojilnice, načelnik čukulade, tajnik prepotrebne farovške kmečke zveze, dalje revizor prekoristne živinorejske zadruge v Kanderšah, ki donaša članom toliko dobička, da so se jim ka^r žepi preluknjali. Potem je učeni inštruktor izobraževalnega društva in vrhovni komandant tukajšnjih klerikalcev. Naposled si je priboril tajništvo kmetijske podružnice, ali ta poslednji zlodej mu je delal preglavico, da mu ni zadnji las padel z glave. Za vse to mu je delal napotje ta hudičevi liberalni co — 1 oooooor^croorro cso I58258S I 1 O O o o o o o 1 PO CO O O O O IA 15 1 1 1 00 O CO 00 TJ. O O OQ 1 |£2QOO cs po po es es o er o o i lomoo 1 188 o * j j J — — co— i e-4 t*-o o tj. po po m — o oo po vj> to co tj> 1 Tj. er et -O1 vji PO PO — CN lO IA 1,1:1 1 CO O pr 00 to Tj. 00 t~- O CO 1 1 1 M 1 C4 cm — — ca cs — — cs s to co o 00 a M e 2 -> i,. 57 = > o <*) -' ' «3 4> Soc « 4> 4» • • lis • »lil »a is =.§>3 © ta Oh ■JS-b . S g a b B Sl. o CJ •>8 • . n « Zs K St M a> KJ S H « S B. a £2» Ou 4» 0) b/j v > |b||S§ J« . R P M M s* = : : tt •S « 2? B B B > S * co .j* co T3 U «.2 • S •■a O Ol > o. e ! -3 ' ■! . 4) > O 3 «0 a®.&g Cc .SSo - D. W3 •Ov-.CNOOTTiOfX5r^OO . v o S * B • 4» .»S £ = v Zr^C &) ^ v B o o-S BBS « n " B C U QJ -g>>« O C «0 C M . . 41 . •d ^ •8lsa •2ls| '.S • v •1-5 S c h. en O, u. ^ — P- «■ 3 5- S e 53 -5 -a o . o V o. _o 3 S8.| E °-8888888888888~* 1 8 1 =88888888 it ll §8 M I 00 O o •a-a “ 3^ ~ 3 8 lii " Ss Sl ga 3s o-° • e «. ■ *J»5i o — » E « N 2 2 o w ^ > «1 S §2 Sl« S S S VVERNIG . Benisch Najboljši češki nakupni vir. [eoo posteljno perje: 1 kg sivega, dobrega, pu-ljenega 2 K, boljšega 2 K 40 h, prima polbelega 2 K 8o h; belega 4 K; belega, puhastega 6 K 10 h; 1 kg velefinega, sneinobelega, puljenega 6 K 40; 8 K; 1 kg puha, sivega 6 K; 7K; belega, tinega 10K, najlineji! prsni puh 12 K. — Kdor vzame 6 kg dobi franko. Zg oto vi jene postelje is gostonltega rdečega, modreg., belega ali rmenega nan- napol’ nuh SO K: puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 Kj 14, 16 K: .glavniki 11 K, 8 K 60 h, 4 K. - Pernice 200 cm dolge, 140 cm liroke K 18 -, K 14 70, K 17 80 m K 1—: .glavniki 90 cm dolgi, 7c. cm liroki K 4-60, 6 20 hi K 5-70; podpemica la močnatega ritastega gradla. 180 cm dolga, 116 cm tiroka, K 12-80, K 14-80. RapoSiijanje po povsetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je same-njatl, sa neugajajoče se vrne denar. _ 68 8. Benlsch, Dešenlce, št. 953, Češko. gfgg- Bogat« llnstrovan cenik lastonj In Iranko. "tBO zdrave živali, ki dobro prebavljajo in rade žro, krepko, težko krasno živino, krave, ki dajo veliko mleka in kure, ki neso veliko jajec, imajo vsi kmetovalci, ki se ravnajo po 10 zapovedih za kmetovalca in primešajo piči 2—3 krat na mesec Ma-stina. Mastln je dr. Trnk6cyja redilno varovalno sredstvo. Živina ne živi samo od tega kar požre, ampak od tega kako da prežveči. — Mastin je bil s prvimi kolajnami odlivan in ga porabljajo milijoni previdnih kmetovalcev. Idi k svojemu trgovcu in kupi zavoj Mastlna za 60 vin., 10 zapovedi pa zahtevaj zastonj, tudi če ne želiš Mastina, ali a piši ti ali tvoj trgovec tvorniški zalogi: Leama Trnk6cy v Ljubljani, zraven rotovia. Ta lekarna razpošilja 5 zavojev Mastina za 4 K poštnine prosto. £ Ali je dobiti točno in neškodljivo učinkujočega sredstva proti moški oslabelosti? Velezanimiv opis o presenetljivem razkritju nemškega potovalca po Afriki (pripoznano tudi od številnih nemških in inozemskih profesorjev in zdravnikov) razpošilja za 20 h za poštnino v zaprtem dvojnem pismu brez natiska 94 dr. med. K. Senu Sommerfeld 84 (Hoj. Gospodje vsake starosti, ki so doslej brezuspešno rabili vse mogoče (aparate, krog-Ijice, metode, praške takozvana ojačila itd ), mi bodo po prečitanju mojega opisa hvaležni. Pišite takoj, ker je na razpolago samo omejeno število eksemplarov. ]te imeua umni Kralj Matjaž. Cena 2 K, po pošti 20 vin. več. Opatov praporščak. Cena 1*80 K, po pošti 20 vin. več. Obe knjigi se dobivata v Narodni kn|lgarnl v Ljubljani. Sifilitiki! Pojasnilno brošuro o hitrem in temeljitem ozdravljenju brez motenja poklica, brez ponovitve, brez živega srebra m drugih stiupov, brez vbrizgavanja, brez škodljivih postranskih učinkov razpošilja diskretno za 20 h za poštnino v zaprti kuverti brez kakega natiska dr. med. H. Seemann, Sommerfeld 84 (Lausltz). 94 Stanovanjski odsek „Slov. Sok. Zveze" v Ljubljani potrebuje za nastanitev udeležencev letošnjega zleta dne 15., 16 in 17. avgusta Slamo dobaviti bode najkasneje do 1. julija 1914. na stanovanjski odsek Sokolskega zleta v Ljubljani (načelnik mag. svetnik Janko Bleiweis Trsteniški) V ponudbah je navesti ali dotičnik slamo le proda in za katero ceno, ali je pa tudi pripravljen proti odškodnini, ki jo je navesti, po uporabi slamo prevzeti zopet nazaj. V ponudbah je tudi izrecno navesti, da je ponudnik pripravljen položit/ kavcijo 10% dogovorjene kupnine, oziroma odškodnine, katera kavcija zapade v slučaju, da sla me v določenem času ne dobavi na določene prostore. i ustanovljena 1881. **rl »gr. poit. hran. mt. ftiejon štev. 185. 9 r. z. z n. z« v Ljubljani, na Dunajski cesti št. 18 v lastnem zadružnem domu. Žiro-konto pri avstro-ogrski banki. Obrestuje hranilne vloge po 43/4% ===== brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za svoje vložnike. ===== Posojilnica posojuje svoj denar na varna kmečka posestva, radi tega je tudi ves denar pri njej popolnoma varno naložen. .-. 0-ospod.arstTro posojilnice -vod-ijo grospod-je: Ivan Knez, veletržec in veleposestnik v Ljubljani. Andrej Šarabon, veletržec in posestnik v Ljubljani. Josip Lenče, veletržec in posestnik v Ljubljani Ivan Mejač, veletržec v Ljubljani. Šiški. Anton Pogačnik, posestnik v Spodnji Franc Jarc, posestnik v Medvodah. Avgust Jenko, posestnik v Ljubljani. Alojitij Vodnik, kamnosek in posestnik v Ljubljani. Rezervnega zaklada kron 800.000. “im h= Upravno premoženje koncem leta 1912 kron 19,000.000. =s=== Uradne ure vsak dan od 8.—12. in od 3.-4. Ob sobotah in dnevih pred prašniki od 8.—1. popoldne. Tisk »Narodne tiskarne« v Ljubljani.