slovenska stran
CLot/Ck
(bi DOOMfWJ
17. april 1978. - Naše Novine 9
-			
PIŠETA IN UREJUJETA:			
LOJZE KOŠOROK			
IN PAVLA GRUDEN			
			
	mm mW		
	m t* M	1m " *	
		Cjl ^ JI	
		%	
		/	
«			
kar po domače
Ljudje in narodi ne bomo nikdar vsi enaki, ker je to pač nemogoče. Vsak človek in vsak narod ima svojo identiteto. Celo dve dežali nista enaki, dan ni podoben dnevu in vsaka noč kaj drugega prinesa. Toda vse te razlike bi še bile premostljive, če bi vsak narod imel dovolj življenskega, prostora, oziroma, če bi človeštvo bilo pripavljeno odpraviti z državnimi mejami, s privatno lastnino in
KULTURNA ŽEJA
AVSTRALSKIH SLOVENCEV
Pod gornjim naslovom je v Nedeljskem izšel članek ki ga je napisal JUŠ TURK v pogovoru s pesnikom Cirilom Zlobcem. Izvleček na nekatera vprašanja objavljamo na naši strani. Vsi kateri ste se s pesnikom srečali, bo več kot zanimivo branje.
Iz domače perspektive zmerom govorimo o izseljencih kot o enotnem pojmu. Ko pa se človek sreča s posamezniki, čeprav živijo v isti deželi in v podobnih razmerjih, je presenečen, a po svoje vendarle zadovoljen ugotavlja, da tudi v tujini ostaja vsak človek usoda zase. In ker sem takšne ljudi odkrival v Avstraliji, mi je bilo to potovanje dragocena človeška izkušnja.
Vsi vemo, da je avstralska slovenska skupnost sestavljena domala v celoti iz ekonomske emigracije, vendarle so ti Slovenci — največkrat kmetje iz Brkinov, Brd, Vipave, Krasa, Prek-murja — prišli v Avstralijo resnično s trebuhom za kruhom. Tam pa so jih že pričakali ali pa jih kmalu obiskali naši politični emigranti, ki so zapustili. domovino leta 1945 po porazu okupatorja. Ta simbioza je prav gotovo po toliko letih naredila svoje. Vendar se je to v zadnjih sedmih ali osmih letih začelo rušiti in danes lahko že rečemo, da je položaj močno izpremenjen in da so Slovenci zadihali svobodnejših pljuč. Kaj se je namreč po mojem opazovanju zgodilo? Sleherni izmed njih, ki je odšel prek meje v tujino, mnogi ne vedoč, kam jih bo usoda zanesla, je imel ves čas pred očmi, da mora za vsako ceno ekonomsko uspeti. In iz njihovih pripovedi, priznanj, človek zlahka vidi, da so se domala vsi, od prvega do zadnjega, toliko namučili, nagara-li, kot bi doma nihče pod nobenimi pogoji in za nobeno ceno nikoli ne delal. Toda to obdobje je zdaj za njimi. Zdaj žive svoje normalno ekonomsko, družinsko in družbeno življenje. Večina Slovencev se je, kot pravimo, znašla. V tej situaciji, ko so se ekonomsko osamosvojili, pa se je zgodilo, tisto, kar morda sploh niso pričakovali: začutili so potrebo po drugačnem življenju, ki presega samo misel na zaslužek. Začutili so potrebo po ponovnem združevanju. Ustanavljati so začeli svoja društva — v mnogih mestih celo več društev, ker so mesta razsežna in ker so izseljenci po političnih prepričanjih dostikrat seveda tudi vsaksebi. V teh društvih so se torej začeli ponovno združevati in zame je bilo zanimivo primerjati nastanke teh društev, danes tudi nastajanje njihovega šolstva, ki me je spominjalo na naše partizanske šole v zelo primitivnih razmerah z minimalnim učnim kadrom ali pa celo z nekvalificiranim kadrom, ki pa ima silno voljo, da nekaj doseže in celo da pristori zamujeno. & _
— te prav razumem, je to novo združevanje na višji ravni posledica gospodarske utrjeno-sli?
»Ko so Slovenci v Avstraliji dosegli gospodarsko trdnost, so se nenadoma počutli oropane za tisto, kar domovina ima, oni pa ne in zaradi svoje vendarle tudi številčne majhnosti in socialne strukture tudi ne morejo imeti. A kljub temu je močno stopila v ospredje potreba po kultyrnem življenju. In ker sami takega kulturnega življenja niso bili zmožni ustvariti, vsa j ne v obliki, v kakršni so čutili potrebo, so si še bolj zaželeli tesnejših stikov z domovino. In tako se od leta 1972 dalje njihova kulturna društva spreminjajo v društva z močnim nacionalnim obeležjem. Našli so skupne simbole, ki jih lahko v celoti združujejo in povezujejo. To so simboli slovenske kulture: Prešeren, Cankar, Župančič. Svoje klube so po njih imenovali in postavili
spomenike teh mož kot svoje razpoznavno sredstvo.
—	Kakšen vtis so na vas napravila srečanja s tako raznoliko izseljensko publiko?
Srečanja so bila izjemna. Zame bodo ostala nepozabna. Oba s Seligerjem sva bila za večino izseljencev ne le to, kar sva osebno, temveč predstavnika tiste dežele, tiste daljne domovine, po kateri mnogi čedalje bolj zdihujejo in čutijo potrebo po njej. Starejši avstralski živelj z anglosaksonskim jedrom niti ni tako star, je brez izrazite tradicije, predvsem pa ni nacionalno agresiven. Avstralske oblasti celo pričakujejo od novih naseljencev, da bodo prinesle v no-voavstralsko kulturo najboljše iz svoje nacionalne kulture. Tudi Slovenci čutijo potrebo da se vključijo v novo avstralsko družbo, ne kot brezosebna množica, kot množica posameznikov brez lastne duhovne podobe, temveč kot narodnost z vsemi kulturnimi tradicijami. Tisto, kar Slovence v Avstraliji druži, in kar me je najbolj presenetilo, je kar nekakšen mitičen odnos do slovenstva. Za avstralske Slovence postaja dejstvo biti Slovenec, ostati Slovenec, ne izdati stikov s Slovenijo, rojstno domovino, domovino staršev, pravzaprav kategorija morale, etike, najosnovnejše človeške poštenosti. In zato tudi kultura dobiva pri njih to obeležje, obeležje nacionalnega izraza, obeležje tega, kar narodni ustvarjalni duh doma ustvarja. Prek tega čutijo potrebo, da ostajajo najtesneje povezani z domovino in seveda, da jim domovina, zlasti, kadar so v stiski, resnično pomaga.
—	Kako ste kot književnik dojemali njihove probleme?
Poseben človeški problem so usode teh ljudi, ki so tako zapletene, nekatere vznemirljive, mnoge tudi tragične, in to je stvar umetniškega oblikovalca, da se jih loti, in manj stvar prvih vtisov priložnostnega popotnika. Moj občutek je, da je sleherno izseljenstvo po svoje tragično in da je prva generacija, ki ga doživlja, bolj ali manj žrtev. In tako skoro vsi, ki so svojo mladost doživljali doma, in zdaj svoja leta preživljajo v Avstraliji, ne morejo tega prehoda preživeti brez travme, brez velikih pretresov. Zanimivo je, da se njihovi otroci — ki so večinoma v neslovenski družbi, njihovi starši pa so skoro praviloma ves dan na delu — najprej odtujijo tako staršem kot slovenstvu, ko pa pridejo v zrelejša leta, ko nekateri stopijo na univerzo, skratka postajajo samostojnejši in zrelejši, nenadoma občutijo ta svoj odmik od kulture jezika staršev kot veliko pomanjkljivost in se mnogi pri dvajsetih letih začno prvič sistematično učiti slovenščine in se zanimati za zgodovino svojih staršev, ker čuti jo tudi oni, da ni zmerom Samo jezik tisto, kar človeka pogojuje v neki družbi, ampak tudi to, kar je na ta jezik vezano: njegova zgodovina, kultura in navsezadnje tudi nrav naroda.
—	Ali je to morebiti tudi kako v zvezi z nenehno naraščajočim ugledom Jugoslavije v svetu?
Je. Pa tudi dejstvo, da se naši izseljcnci čedalje pogosteje vračajo v domovino, kjer se jim z lahkoto razprši vsa dolga leta s sovraštvom grajena predstava o njihovi domovini. Tistemu delu naše povojne politične emigracije, ki skuša izseljence obdržati na ravni spoznanj in občutkov prvih povojnih let -n zamolčati ves veliki napredek, ki ga je naša država dosegla nesamo v notranjem življenju, ampak tudi v mednarodnih stikih, ne gre več od rok. Čedalje večje so želje naših izseljencev po obiskih, v domovini.
LJUBLJANA — Najstarejša oskr-bovanka doma upokojencev na Taboru Elizabeta Rakoš je praznovala svoj stoti rojstni dan. Delati je začela s 14 leti v tobačni tovarni. Od devetih otrok, kolikor jih je rodila, ji je ostala samo najmlajša hči. O svojem življenju je povedala: »Vedno je bilo lepo. Če človek hoče, je lahko lepo. Vseeno je bilo najlepše takrat, ko sem bila zaljubljena. In takrat, ko sva z možem imela briljantno poroko.«
vsakršnim osebnim mišljenjem in seveda celo z osebnimi zahtevami. Na kratko povedano, če bi človeštvo odpravilo človeštvo, bi na svetu bil vzpostavljen mir. Ne bi bilo življenja, ker brez človeka za življenje ni-kdo ne bi vedel. In ravno zato, ker človek ni žival nego človek, moramo, oziroma bi morali drug z drugim potrpeti, drug z drugim deliti kar imamo in se pomikati in premikati skozi življenski prostor mirno in vljudno, kakor, da je naše življenje le pot od ene do druge železniške postaje. Tako življenje je v današnji civilizaciji popolnoma nemogoče, razen če človek poskuša s "hojo za Kristusom". Morali bi vsi živeti kakor Kristus, da se ne bi pojavil Antikrist. Toda Kristus je bil Voditelj, ljudje pa le volčje krdelo, ki naj bi imelo ovčja srca. Prišel in odšel je iz začaranega kroga človeštva in pustil za seboj zapovedi po katerih naj bi se človeštvo razsvetlilo in zveličalo. Ni ga živega bitja, ki hodi po poti katero nam je on zarisal.
Vendar so ljudje, ki mislijo, da so ne samo dobri kristjani nego celo Kristus.
Sto ljudi, sto čudi. Toda celo med čudaki se nahajajo taki čudaki, ki se po svoji posebnosti popolnoma razlikujejo od ostalih čudakov. Na takega človeka sem naletela prejšnji petek. O njemu sem govorila s tremi ljudmi. Najprej sem se o temu čudaku pogovarjala z nekim mladeničem, ki zaradi svoje neizkušenosti ni inel moči, da bi mogel zgodbo o temu "kristusu" poslušati bez strahu. Tako je ostal prekrajšan za zelo zanimiv človeški pojav. Druga oseba s katero sem se o njemu pogovarjala, je bila ženska, ki ima vse lastnosti sebičneža. Ta ga je takoj brez premisleka obdolžila, da je izkoriščevalec usmiljenja. Tretji je bil Lojze Košorok. Le on ga je po mojem pripovedovanju sprejel takega kot sem mu ga opisala, brez da bi metal kamenje in brez, da bi ga dvigal v nebesa. Bil nama je predmet za zanimiv pogovor. Jaz pa še danes o njemu premišljujem.
Kakor bela vrana je sedel v vlaku med potniki. Bos. V nekdaj beli, ohlapni srajci do tal s širokimi dolgimi rokavi v pasu povezan z vrvjo in z vezoglavko iz enakega blaga, je ponižno sedel na klopi in se z nenavadno milino v očeh oziral po nas. Zagledala sem se v njegove oči. polne ljubezni. Vendar sem se v sebi skoraj nasmejala kajti z rjavo -rdečkasto brado in dolgimi, kodrastimi lasmi iste barve, je res izgledal kakor Kristus. Smatrala sem, da je res dobro naštudiral vlogo po kateri trenutno živi. Vse vidno premoženje, ki ga naj bi imel, je bil siv, grob koče povezan z vrvico. Zanimal me je. Ko je izstopil, sem izstopila za njim. Nagovorila sem ga, češ, da me zanimajo njegovi pogledi na življenje. Bila sem prepričana že v vlaku, da mi bo odgovoril na vprašanje kdo da je, da je Kristus. "Povejte mi kdo ste", sem ga po previdnem nagovoru, da
• ••
mu ne bi ranila čustev, vprašala. "I am Jesus Ch-rist", je bil njegov odgovor. Zavedajoč se, da ga ljudje smatrajo za norca, mije k temu dodal popolnoma sprejemljivo razlago. Vprašala sem ga kako se preživlja. "Od človeške milosti", je odgovoril. "Kje spite, kam se zatekate v slabem vremenu?" "Naš Oče za to poskrbi, sestra." "Kaj pa vaše zdravlje?" "Moje telo je odmrlo svetu". "Koliko ste stari?" - Odgovor: "Koliko je star tvoj duh, sestra?" "Kje ste rojeni?" "V Perthu". "Kaj pa vaši starši?" "Ljudje kot vsi drugi". "Kaj po rečejo na vaš način življenja?" "Sestra, jaz hodim za Kristusom," "Bi kaj jedli?" "Ne, imam še dva kosa kruha, ki mi ga je nekdo dal". "Bi kaj popili?" "Oranžado, prosim". Izvlekel je kruh iz melhe in dala sem mu nekaj drobiža, da kruh zalije s sokom.
Skoraj dve uri sva se pogovarjala sedeč od glavni cesti v Lidcombu. Ljudje so zijali v njega kakor da ni s tega sveta. Zijali so tudi ve te, toda tudi meni ni mar kaj ljudje o meni mislijo. Vprašala sem ga kako je prišel doodločitve, da se id-reče posvetnemu življenju. "Sredi neke beznice v Indiji sem se zgnusil nad samim seboj in se odločil za Kristusa". Na vsako vprašanje mi je dal neoporekljiv odgovor. Vse kot v sv. Pismu. "Križa", je dejal "ne bi smeli častiti, kajti to je iz-najda zlobe". Vprašala sem ga, čemu največ novih verskih struj prihaja iz Indije in Kalifornije. "V Ameriki in Indiji hudič neomejeno vlada" je brez zadržka odgovoril. Rekla sem mu, da bi ga rada srečala po desetih letih. "Sestra", mi pravi "Cez deset let sveta morda več ne bo..."
Zagledal se je po ulici in žalosno dejal, da je vse kar človeštvo ustvarja ena velika iluzija. Tudi to je imel prav. Zaželela sem mu zdravja in duhovne moči, ka-
jti drugače, sem mu rekla, boste spel prišli nazaj na posvetna pota". Prožila sem mu roko v pozdrav, kar je odbil z obrazloženj-em, da iz človeških rok sprejema le še miloščino.
Okrog vratu mu je visel širok črn trak, ki mu je segal pod srajco. Vprašala sem ga, kaj pomeni ta trak. "To je simbolične vajeti v katerih hodim za Kristusom".
Ko sva se razšla, sem se pred ovinkom obrnila za njim. Šel je ob železniški ograji, kakor da ne hodi po zemlji. Pustil mi je vtis, ki ne bo nikdar izbledel. Vprašujem se le če je norec, v kar dvomim, saj mi je na vprašanje če se boji policije, odgovoril: "Kaj mi morejo, če jim rečem, da sam Kristus?" Če je zvitorepec, ki se preživljava na račun človeške milosti, je občudovanja vreden, saj milosti skoraj ni več. Če pa je res po svojem notranjem prepričanju krenil na "pot za Kristusom", se mu nimam kaj posmehovati.
Vprašala sem ga, zakaj ne dela, da bi se preživljal, pa mi je odgovoril: "Sestra, se še nisem dovolj odrekel samega sebe. Pa tudi to bo prišlo. Tokrat bom stopil na ogel pločnika, kot je tale pred nama in začel oznanjati prihod Kristusov. Za sedaj je moja pot še pre-mehka in še preširoka". Kdo ve, morda je človek, ki uživa v trpinčenju samega, sebe?
Pavla Gruden
PARRAMATTA - V sredo 5 aprila je zapustil Avstralijo naš rojak, član in delničar Triglava g Martin Prebil. Tudi Martin je bil lepo vrsto let v Avstraliji, kjer si je prislužil pokojnino kot kuhar v bolnici. Svoj pokoj bo vžival med svojimi v domovini. Tudi tebi Martin želimo prav prijetno bivanje med svojimi najdra-žimi in na svidenje v Lju-
DIMARCO SPOMENICI
Specijalista za PORODIČNE GROBNICE
Tražite savete, ko.nsultujte se sa nama pré odluke, da bi kasnije bili zadovoljni.
TELEFONIRAJTE U SVAKO DOBA!
708 3238
Izgradujemo Porodične grobnice, Na-dgrobne spomenike, kao i spomenike svih vrsta IZ GRANITA, MERÍV1E-RA, CEMENTA ili po vašoj želji...
FOTOGRAFIJE U PORCULANU SPECIJALNO IZRADENE U ITALIJI
Naša adresa je: 77 EDGAR STREET BANKSTOWN
CARINSKE POVLASTICE
NAŠf AVAK IZ PR9SLOG BROJA
Lica koja motorna vozila, odnosno vozilo, uv-ezu po ovom osnovu, dužni su pri uvozu pod-neti carinarnici preko ko-je ga«uvoze potvrdu di-plomatskog, odnosno konzularnog predstavništva SFRJ u zemlji u kojoj su se nalazila, da su neprekidno provela više od dve godine na radu u inostranstvu i da su u tom periodu najmanje dve godine imala motorno vozilo. Isto tako, ovi gradani su duzni podneti izjavu overenu od strane jugoslovenskog državnog organa da se vračaj u na stalan boravak u Jugo-slaviju.
3.	Pravo na uvoz moto-rnog vozila po osnovu nasledja
Prema tački 2/2 Od-luke motorno vozilo mo-gu uvoziti naši gradani i u slučaju ako je isto stečeno po osnovu nas-leda. Lica koja motorno vozilo uvoze po svom osnovu, dužna su pri uvozu podneti carinarnici preko koje uvoze vozilo odluku o nasledivanju motornog vozila izdatu od nadležnog organa zemlje u kojoj je umrli živeo, ili potvrdu diplo-matskog odnosno konzularnog predstavništva SFRJ u to j zemlji.
4.	Pravo na uvoz motornog vozila po osnovu osiguranja.
Prema tački 2/3 Odlu-ke jugoslovenski gradani imaju pravo na uvoz automobila i kada motorno vozilo pribave iz naknade dobivene na ime osiguranja za uništeno vozilo placeno u devizama.
Lica koja motgrno vozilo pribave iz naknade na ime osiguranja za uništeno vozilo, plačeno u
devizama, dužna su pri uvozu podneti carinarnici preko koje uvoze, potvrdu izdatu od Jugoslov-enske zajednice osiguranja da su motorno vozilo pribavili iz naknade na ime osiguranja za uništeno vozilo plačeno u devizama. Ovo pravo gradani mogu koristiti bez obzira na to da li je ovo uništenje vozila izvršeno u zemlji ili u inostranstvu.
Prilikom uvoza drugog vozila, umesto uništenog, korisnik je dužan podneti i odgovarajucu dokumentacij u potrebnu za carinjenje ovog vozila.
5. Carinska osnovica i primena uvoznih instru-menata pri uvozu motornih vozila
Carinska osnovica za motorna vozila, koje gradani iz inostranstva, uz-ima se iz Liste carinskih osnovica za motorna vozila koju ustanovljava Savezna uprava carine. Medutim, carinska osnovica za vozila koja se prodaju sa kondignacij-onog skladišta preko ov-laščenih privrednih organizacija, ustanovljava se na osnovu fakture koju ispostavlja konsignaciono skladište, a koje mora da odgovara normalnoj ceni za tu vrstu vozila /član 34 CZ .
Pri carinjenju motornih vozila primenjuju se od-govarajuče stope iz Carinske tarife, stope predvidene za naplatu posebnih dažbina /stope: carinske evidencije, posebne dažbine za izravnjanje poreskog opterečenja i predvidena stopa na ime posebne takse kao i po-reske stope na ime na-plate saveznog poreza predvidene Tarifom por-
Novogradnja-Dogradnja
POD (patos)
-	Ako ste se odlucili da gradite novu klicu ili raozda dogradjiy'ete koje odeljenje vise, pa cak i na neko renoviranje stare kuce, ne budite u dilemi koga biste da Vam uradi dobro a jeftino kad Vam
FORMIRA BUILDING CO.
stoji na raspolaganju.
-	Najjeftiniji pod od prvoklasnog drveta u svim standardnim dimenzijama [75mm, lOOmm, 112mm] postavljamo samo mi. Nase musterije su nasa reklama ali ako nemate prilike da sretnete ni jednog od njih a da biste se uverili da najbolje ntfe uvek I najskuplje, nazovite me lično.
Milosav^evic Miloš Tel: 601-3727, Liverpool
eza na promet. /"SI. list SFRJ" br. 21/76 .
Tako se primenjuju ra-različite poreske stope zavisno od ustanovljene poreske osnovice.
Poreska osnovica 52.000,00
Poreska stopa na promet
6%
Na vrednost preko -52.000,00 dinara plača se 3.120,00d. + 100% na vrednost preko 52.000,00 dinara.
Radi ilustracije o načinu naplate carine i saveznog poreza na promei ovde čemo obračunat 'uvozne dažbine uz prim enu carine po stopi oc 30%-l% carinske evide ncije, 50% posebnih dažbina za izravnjanje poreskog opterečenja i 10% na ime posebne takse • ukupno 46% na utvrde-nu carinsku osnovicu, kao i odgovarajuče stope saveznog poreza na promet, zavisno od vrednosti utvrdene poreske osnovice. Na primer, auto-mobil je procenjen na iznos od 18.000,00 dinara. Ova vrednost služi kao osnovica na koju se obračunavaju carinske dažbine po stopi od 30% kao i posebne dažbine 1.6%, a koje po obračunu iznose 8.280,00 dinara. Da bi obračunali porez na promet; moramo ustanoviti poresku osnovicu. Ona u ovom slučaju sačinjava zbir vrednosti automobila plus iznos carine, tj. 26.280, 00 dinara. Kako poreska osnovica u ovom slučaju ne prelazi iznos od 52.000,00 dinara, te se na ovom slučaju prime-njuje stopa od 6% tako da poresku osnovicu od 26.280,00 dinara množimo sa stopom 6% i do-bijemo iznos od 1.576,00 dinara. Iznos carine i saveznog poreza na promet se sabiraju i tako do-bijemo ukupan iznos uvoznih dažbina od 9.856,00 dinara.
Ili jedan drugi primer: vrednost automobila je procenjena na 45.000,00 dinara. U ovom slučaju, primenom carinske stope od 30% i posebnih dažbina /16%/ dobijamo 20.700,00 dinara, kao iznos carinskih dažbina. Sada čemo sabrati iznos carine sa carinskom os-novicom i na taj način dobijamo poresku osnovicu od 65.700,00 dinara.
IV	v
Sarie Auto Skola
Nudi Vam povoljne uslove da dobijete VOZACKU DOZVOLU
Za : Automatik, mijenjac, kamion, kao i semitrajlu uz vrlo povoljne uslove i niske cijene. Zainteresovani nazovite na Tel. 606-5246 ili Pišite na Adresu: P.O. Box 346 Cabramatta N.S.W. Mozete polagati na Vasem jeziku.
I	uslove i niske cijene. Zainteresovani nazovite na Tel. 606-5246 ili	• I
Pišite na Adresu: P.O. Box 346 Cabramatta N.S.W. Mozete polagati	S
na Vasem jeziku.
Srdan Cičulič
i to se dogada
ORGIJE DIVLJAKA
Krenuo sam vozom u Ci- tirne da se tako nešto može ty, nedelja je posle podne, desiti bilo gde na ovoj na-tek onako da prekratim vr- šoj planeti, u ovoj prilici i erne, dosadu i nesnosnu vr- to javno u civilizovanom učinu. Na usputnoj stanici, svetu u jromilionskom Me-prvoj po redu, ulaze tri lburnu. Uzaludna je bila i mladiča odvratnog izgleda, dvosatna šetnja po ulicama Dvojica goli do pojasa, is- Melburna, po parkovima... tetovirani kao da ih je so- Iznenada neko me je bl-tona molovao, crnomanjas- ago potapšao po ledima, ti, biče da nisu britanskog okrenuo sam se. Bio je to porekla. Treči, pegav po branioc onog nesrečnog delicti i telu kao morčije jaje čaka i devojčice, onaj dob-obojeno crvene boje. Izgl- bri, hrabri, visoki, crnoma-eda da lm je on bio "še- njasti mladič, rif". Sva trojica su bili . "i fixed all", stari, nekako na izmaku Došla su - kaže ambula-maloletnosti ili početku pu- ntna kola i odnela dečaka noletstva. Odmah po njiho- dok bandite niko ne pozna-vom ulasku u vagon jedan je i policiji je jedino preo-dečak od oko dvanaest go- stalo da uzme njihove slične ina i devojčica oko šesnaest opise. Dečak i devojčica su godina, ustali su sa svojih bili brat i sestra. "Pegavi mesta i premestili se dalje bandit" čim je ušao u vag-od one trojice. Seli su na 0n obratio se dečaku. sedište blizu mene. Počela . Ti češ produžiti... a ti češ je siledžijska, ili bolje reče- siči sa nama da na tebi no brzprizorr.a egzibicija obavimo seks nas trojica -one trojice.	rekao je devojčici. Oni su
Odmah su zapalili cigarete ovoj e čutali, ustali i ud-iako je pušenje zabranjeno, aljili se promenivši svoja čuli su se. neartikulisani kr- sedišta, a kako su kasnije ikovi i uzvici, počeli su sa prošli to sam vam več ob-demonstracijom karat-a, d ž- jasnio. iu-džica, džuda a sve je to Dobri mladič-branitelj nije bilo pračeno životinjskim bio Grk več Italijan i to grimasama i gestovima. Pu- sam ga pitao pružajuči mu tnici su se samo zgledali ruku na rastanku. jedno u drugoga.
Pegavi "voda" je prišao dečaku i devojčici i rekavši nešto pripretio im prstom. Nišam čuo šta im je rekao ali sam nenako instiktivno osetio da' im se sprema nešto loše. Pred sledečom st-anicom, dvojica golih do pojasa stali su tik uz vrata, očito kao obezbedenje, "cr-vendaču", dok je on nem-ilosrdno počeo pesnicama i nogama da udara dečaka po, licu. Dečak nije ni pokušao da se brani. Zgranuo sam se od zaprepaščenja. Svi pu-tnici su sedeli mirno na svojim sedištima, niko nije ustao da odbrani i zaštiti dečaka. Ipak se našao jedan branitelj, visok, crnomanja-st mladič, pomislio sam Grk. Levom je dočekao pe-gavog bandita a desnom ga dobro udario. Voz je u tom trenutku ušao u stanicu, sva tri zlikovca su počela da beže. Istrčao sam iz voza i poleteo za "pegavim". Do-kopao sam ga i zamahnuo da ga udarim ali me je neko od pozadi uhvatio za ruku i na taj način mi je skrenuo zamah, jedan od one dvojice drugih. Svi trojica su se ponovo dali u bekstvo, pojurio sam za "šefom" letimično bacivši pogled na vagon. Stekao sam utisak da se branitelj hrvi sa nekim. Utrčao sam u vagon i video ga gde drži poluonesveščenog dečaka koji više nije mogao da stoji na nogama a krv mu je lopila sa lica. Sva tri krvnika su za to vreme pobegla preskočivši ogradu na raznim mestima stanice. Dobri dečak branitelj je os-tao na stanici sa povrede-nim i devojčicom. Voz je krenuo i ja zajedno sa njim. Možda je tako i bolje?
Sve u meni je vrelo i kipelo... Zar baš niko da se stavi u odbranu ove nes-retne dece??? Pa u vagonu je bilo najmanje desetak za to sposobnih. Mogli su ih raskomadati. Te misli me nisu nikako napuštale. Ni-kako nišam mogao povero-vati, shvatiti, pomiriti se sa
IMENIK ETNIČKIH UMETNIKA
U zadnje vreme se oseča velika potražnja etničkih umetničkih grupa i pojedi-naca da učestvuju na kon-certima, festivalima, izložbama i- drugim kulturnim manifestacijama. Ako je do sada bilo teško da se frupe i pojedinci pronadu Community Arts Board iz Sidneja došao je na ideju da se napravi imenik koji bi se popularno zvao "The Ethnic Arts Directory" i koji bi sadržao imena i adrese muzičara, igrača, koreogra-fa, glumaca, filmskih dire-ktora i producenata, umetnika, zanatlija narodnih radinosti, kao i kulturnih društava. Sva zainteresova-na lica ili grupe mogu be-splatno da dobiju formular za prijem u kancelariji Community Arts Board, 168 Walker St. North Sydney. Rok prijava za ovu godinu je 30 april 1978.
REHABILITACIONI CENTRI
Australijsko ministarstvo za socijalno staranje otvo-rilo je pre izvesnog vremena veči broj centara za reha-bilitaciju.
Ovi centri su otvoreni Sirom zemlje, i imaju u svom sastavu lekare, medicinske sestre, socijalne radnike, sp-ecijaliste za terapiju rada, fizioterapiste, savetnike za rehabilitaciju i nastavnike koji svi zajedno pružaju punu ptofesionalnu pomoč licima sa stalnim ili povre-menim fizičkim ili mentalnim povredama, stečenim kroz razne povrede na poslu.
Ovi centri su tako opremljeni, da se stalni ili priv-remeni invalidi rada, mogu što pre i uspešnije vratiti na puno ili delimično zapos-lenje ,

MUZICKA SENZACIJA! ORKESTAR "BEOGRAD" SA POPULARNOM ESMOM ILIČ
nastupa
u poznatom restoranu - kaba-1 vojvodina".
reu
Rezervacije za svako vece izuzev utor-ka. Javite se na telefon 398-1338, Adresa: 150 Alison Rd., Randwick.
Rezervacije za svadbe ve.
i druge prosla-