Številka 03 • Glasilo Obcine Ig • Leto XXVI • April 2020 • BESEDA UREDNIŠTVA /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Dragi bralci, bralke Mostišcarja! V dobrem mesecu dni se je vecini življenje spre­ menilo, kot si prej nis-mo mogli predstavljati. Epide­mija koronavirusa je globoko zarezala v našo dnevno rutino, znašli smo se v situaciji, ko je javno življenje prakticno zas­talo. Otroški vrvež v šolah in vrtcih se je ustavil, zaprli so se gostinski in vecina drugih lokalov, gibanje in druženje je omejeno na najnujnejše oprav­ke. Na nas je, da se razmeram prilagodimo, cetudi marsikoga preganjajo skrbi o prihodno­sti. Upajmo na najboljše, do takrat pa upoštevajmo pripo-rocilo: ostanimo doma. Kljub razmeram smo se vsi sodelav­ci Mostišcarja potrudili, da bo med vas prišla nova številka. Iz obcinske hiše vas najprej nagovarja župan, pišemo tudi o obcinskem prazniku, ki ga Obcina Ig praznuje 21. marca. Tokrat je minil drugace, kot smo bili vajeni, vendar že raz­mišljajo, da bo letošnja prosla­va ob obcinskem prazniku s podelitvijo obcinskih priznanj v jesenskem casu, okoli svete­ga Martina. V Mostišcarju se seveda nismo mogli izogniti epide­miji koronavirusa, informacije o tem, kako smo se z njo spo­padli v naši obcini, najdete v rubriki Aktualno. Ker se pravi-la spreminjajo in prilagajajo iz dneva v dan, je v tem casu nuj-no spremljanje dnevnih novic drugih medijev. Zamrla je vecina obicajne društvene dejavnosti. No, go-barjem je še pred epidemijo uspelo iti nabirat prve gobe – marcnice. Ob dnevu poezi­je, ki ga praznujemo 21. mar-ca, so clani Literarne skupine Društva Fran Govekar Ig pri­pravili nekaj avtorske poezije. Ceprav so se vrata šole za­prla, ucenci ne lenarijo, am-pak se pridno ucijo na daljavo. Kakšen je po novem njihov šolski dan, so zapisali tudi za bralce Mostišcarja. Pred nami so velikonocni prazniki, tudi ti bodo minili drugace kot obicajno. O tem, kako bodo obredi ob veliki noci potekali na Igu, preberite v prispevku Župnije Ig. Doma bo veliko casa za ustvarjanje, zato smo za ideje, kako pripra- Rok za prihodnjo številko Gradivo za majsko številko Mostišcarja zbiramo do cetrtka, 23. aprila. Predvideni izid številke je 15. maja. Svoje prispevke lahko pošljete do roka na e-pošto: mostiscar@obcina-ig.si oz. na naslov: Uredništvo Mostišcarja, Govekarjeva cesta 6, Ig. Za prepozno oddane prispevke ne moremo zagotoviti objave. Mostišcar je uradno Prejmejo ga brezplacno vsa gospodinjstva v Obcini Ig. Cena izvoda za narocnike je 1,80 EUR. 8. april 2020 glasilo Obcine Ig. Naslov uredništva: Mostišcar, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Telefon: 01 280 23 10 E-naslov: mostiscar@obcina-ig.si Izdajateljski svet: Suzana Bratkovic Zavodnik, Zdravko Grmek, Mirko Merzel, Anton Modic, Franc Toni Naklada: 2.700 izvodov Ustanovitelj: Obcinski svet Obcine Ig Izdajatelj: Obcina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig viti zanimive pirhe in speci kaj dobrega, prosili nekaj naših društev in posameznikov. Nji-hove prispevke smo uvrstili v rubriko Dobro je vedeti, tam najdete tudi podrobna navo­dila, kako pripraviti droži in z njimi speci kruh. V isti rub-riki tudi nekaj naravoslovnih tem – o projektu Poljuba, ki poteka na Ljubljanskem barju, pa o skrbi za žabe, ki ob spo­mladanski selitvi na nekate­rih mestih množicno preckajo ceste. Na pot se je odpravila tudi matenska štorklja Bela – ali bo prišla nazaj v rodni kraj, lahko spremljate na spletu. Vabljeni tudi v spomladansko divjo samopostrežbo, kjer naj­dete marsikaj okusnega. Športniki Fit Ig so vam pripravili nekaj vaj, ki jih lah­ko opravite kar doma. Zdrav duh v zdravem telesu je pred skoraj dvema tisocletjema za­pisal rimski pesnik Juvenal. Zakaj ga ne bi upoštevali in poskrbeli za zdrav nacin živ­ljenja tudi mi? Ostanite doma, berite Mos-tišcarja in ostanite zdravi! Uredništvo Mostišcarja PISANJE CLANKOV – navodila avtorjem prispevkov v Mostišcarju Pred oddajo piscem priporocamo naslednje korake: – Vzemite si cas in še enkrat v miru preberite svoj clanek. – Clanek naj ima naslov, ta naj bo kratek in jedrnat – do 30 znakov s presledki. Ce je daljši, ga raje razdelite v nadna­slov in glavni naslov. – Ne pozabite se podpisati, nepodpisanih clankov ne obja­vljamo! – Uredite in izberite slikovno gradivo ter predvidite pod-pise k vsaki fotografiji (gl. še posebna navodila o slikov­nem gradivu). Uredništvo Mostišcarja Uredniški odbor: Maja Zupancic, odgovorna urednica, Matjaž Zupan, namestnik odgovorne urednice, Gregor Bolha, Tina Škulj, Andreja Zdravje Lektoriranje: Katarina Mihelic Bajt Prelom: Camera, d. o. o., Ljubljana, tel. 01 420 12 00 Tisk: Present, d. o. o., tel. 01 427 22 79 Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o. Naslovnica: Matjaž Zupan Uredniški odbor si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako po obsegu kot po izrazu. Rokopisov ne vracamo. Clanki morajo biti opremljeni s podpisom avtorja. Obcinsko glasilo Mostišcar z obcasno prilogo Uradne objave izdajatelja Obcine Ig je na podlagi Zakona o medijih Obcina Ig (Uradni list RS, št. 35/2001) vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 354. ISSN 2350-4412 Mostišcar (tiskana izdaja), ISSN 2536-4111 Mostišcar (spletna izdaja) Koronavirus zaustavil svet K do bi pomisli, da se v sodobnem casu kaj takega lahko zgodi. Virus, ki se je pojavil na Ki-tajskem, je ohromil in spravil v obup cel svet. Hitre širitve virusa tam preostali svet ni jemal resno, kar je bila velika napaka. Nekateri državniki in znane svetovne osebnosti so se celo norcevali na racun virusa, ki je na Kitajskem že povzrocal smrtne žrtve. S pri­hodom virusa v Evropo smo bili povsem nepripravljeni in nezavedni, kakšne posledice nas cakajo. Ko se je zacel širiti po sose­dnji Italiji, smo prišli do spoz­nanja tudi v Sloveniji, da je na našem pragu in da je treba zaceti ukrepati, ce želimo pre­preciti najhujše. Nobene drža­ve v Evropi ni obšel, odzivi in ukrepi od države do države so razlicni. Nova slovenska vlada je bila med prvimi v Evropi, ki je zacela sprejemati restriktivne ukrepe za upocasnitev širje­nja virusa – od zapiranja šol, gostinskih lokalov, ukinitve javnega prevoza, prepovedi javnih prireditev, športnih do-godkov do zbiranja vecjih sku-pin na javnih površinah itd. Odlocno je pozivala in zahte­vala od vseh nas, da dosledno upoštevamo njihova navodi-la in navodila zdravstvenega osebja, da, ce je le mogoce, ostanemo doma, ce želimo upocasniti širjenje virusa in s tem ohraniti številna življenja. Mislim, da nam to uspeva! Tudi v Obcini Ig smo ukre­pali. Še pred uradnim sklepom vlade o zaprtju šol sem prepo­vedal uporabo športne dvora­ne za popoldanske zunajšol­ske dejavnosti. Nemudoma se je sestal štab civilne zašcite z zdravstvenim osebjem obcine, ki je sprejel vse potrebne uk­repe za delovanje med epide­mijo, ki je bila neizbežna. Štab civilne zašcite redno obvešca preko spletnih strani obcine o vsem, kar se dogaja. Posreduje vse informacije in obvestila v zvezi s koronavirusom, da ste obcani cim bolj obvešceni. Vsako gospodinjstvo je prejelo letak z navodili in po- Objave Obcine Ig v glasilu Uradni list Republike Slovenije Od 1. 3. do 1. 4. 2020: - Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra 1/2020, UL št. 15, 7. 3. 2020 - Odlok o porabi proracunske rezerve za leto 2020, UL št. 29, 18. 3. 2020 Seje Obcinskega sveta Obcine Ig T udi delo obcinskega sveta je prilagojeno no-vim razmeram – seje potekajo le v dopisni obliki. V casu epidemije sta bili marca dve seji, na katerih so svetniki najprej sprejeli Odlok o pora-bi proracunske rezerve za leto 2020, s katerim so zagotovili sredstva za operativne stroške ob intervencijah ter za odpra­vo financnih posledic, pove­zanih z vsemi ukrepi, nasta­limi s preprecevanjem širitve koronavirusa SARS-CoV-2. Na naslednji seji pa so podali soglasje k oprostitvi placila najemnin za vse najemnike v Centru Ig ter vse zunanje uporabnike prostorov OŠ Ig in Športne dvorane Ig za marec in april 2020. Maja Zupancic, obcinska uprava membnimi telefonskimi šte­vilkami, na katere lahko pokli-cete v primeru težav ali suma okuženosti ali tudi za pridobi­tev potrebnih informacij. Spoštovani obcanke in ob­cani, pozivam vas, da se zadr­žujete doma in tako onemo­gocate širjenje virusa, ki je žal prisoten že tudi v naši obcini. Ob tej priložnosti bi se rad javno zahvalil vsem, ki ne mo-rejo biti doma in svoje delo opravljajo kljub nevarnosti okužbe: zdravstvenemu ose­bju obeh ambulant, patronažni službi, službi za pomoc starej­šim na domu, civilni zašciti, gasilcem, Lekarni Ig, vsem od­prtim trgovinam in njihovim zaposlenim, prostovoljcem, ki skrbijo za najmlajše tistih staršev, ki morajo opravljati službo. Posebno zahvalo izrekam gostilni Ulcar, ki pripravlja top-le obroke za starejše obcane, Štabu civilne zašcite Obcine Ig, ki vodi koordinacijo med vsemi službami in skrbi, da so vsi izpostavljeni pri svojem delu primerno zašciteni. Hvala tudi vam, drage ob­canke in obcani, ki z upošteva­njem navodil slovenske vlade, slovenskega zdravstva in Šta­ba civilne zašcite Obcine Ig preprecujete širjenje bolezni. S skupnimi mocmi bomo premagali tudi to nesreco, ki nas je doletela. Bodite zdravi. Želim vam vesele in blagos­lovljene velikonocne praznike, ki bodo letos potekali malo drugace, a nic manj veselo. Vse dobro vam želim. Janez Cimperman, župan 21. marec – praznik Obcine Ig L etos je bil predpraznicni vecer v luci razmer, ki zaradi pandemije korona­virusa vladajo po svetu in pri nas, drugacen, kot smo jih bili vajeni. Manj­kala je proslava ob obcinskem prazniku, na kateri podeljujemo obcinska priznanja in razglasimo najboljše športnike. Tokrat smo ostali doma, da ostanemo zdravi! Proslava ob obcinskem prazniku je odlo­žena predvidoma na jesenski cas. Leta 1996 je Obcina Ig za obcinski praznik izbrala datum 21. marec, dan, ko so leta 1848 uporni Ižanci napadli grad, hkrati pa je to tudi prvi pomladni dan. Že naslednje leto smo obcinski praznik prvic obeležili s proslavo, ki je potekala v ve­liki telovadnici OŠ Ig, pred njo pa je bila še slavnostna seja obcinskega sveta. Leta 1998 je bila slavnostna akademija ob ob­cinskem prazniku v znamenju 150-letni-ce ižanskega punta. Takrat je bila izdana knjiga Ižanci gredo, v kateri so bile obja­vljene tri povesti Frana Jakica, za katere je pisatelj navdih dobil prav v zgodbah domacinov, ki so sodelovali v ižanskem puntu. Zgodovinski uvod je prispeval zgo­dovinar dr. Stane Granda. Leta 2000 so bila na proslavi ob obcin­skem prazniku prvic podeljena priznanja Obcine Ig. Tistega leta pred 20 leti je bila proslava posebna še zaradi necesa, prvic sta bila javnosti predstavljena obcinski grb in zastava. Saj se ju še spomnite? V prvem grbu Obcine Ig je bila izpostavljena naravna dedišcina: na njem so bili poni­rek, mocvirska tulipana in rogoz. Ponirek je krasil tudi zeleno-belo obcinsko zasta­vo. Poleti 2015 je Obcina Ig zamenjala svoj grb (in posledicno tudi zastavo) – v grbu imamo zdaj v zgornjem delu prazgodo­vinsko mostišce, v spodnjem pa stiliziran cvet s pecata srednjeveških ministerialov ižanskega gradu. Barva obcinske zastave je ostala enaka, le da jo po novem krasi grb. Maja Zupancic Prvi prejemniki priznanj Obcine Ig Režijski obrat sporoca R ežijski obrat Obcine Ig izvaja javno službo oskrbe s pitno vodo in javno službo odvajanja komunalne odpadne vode. Objekti, ki so povezani z javno službo odvajanja komunalne odpadne vode: – Kanalizacijsko crpališce Brest 1 – Kanalizacijsko crpališce Brest 2 – Kanalizacijsko crpališce Tomišelj 1 – Kanalizacijsko crpališce Tomišelj 2 – Kanalizacijsko crpališce Tomišelj 3 – Kanalizacijsko crpališce Matena – Kanalizacijsko crpališce Iška Loka 1 – Kanalizacijsko crpališce Iška Loka 2 – Kanalizacijsko crpališce Iška Loka 3 – Mala komunalna cistilna naprava Raj nad mestom 1 (30 PE) – Mala komunalna cistilna naprava Raj nad mestom 2 (40PE) Vodovodni sistemi v Obcini Ig: – Golo Zapotok (oskrbuje vasi: Zapotok, Visoko – del, Golo, Škri­lje, Podgozd, Dobravica, Sarsko, Klada). Na sistemu so nas­lednji objekti, s katerim se upravlja: zajetje Šumnik, vrtina 1, vrtina 2 (ni v uporabi), vrtina 3, vrtina 4, vrtina 5, precrpališce in vodohran Zapotok, klorno filtrirna postaja Zapotok, hidro­postaja Škrilje – Ledine, 5 razbremenilnikov (od tega 2 objekta, drugo jaški), vodohran Kurešcek novi in vodohran Kurešcek stari. – Visoko (oskrbuje vasi Visoko, Rogatec). Na sistemu so trije objekti (vodohran, crpališce in hidropostaja Raj nad mestom). – Iška vas (oskrbuje vasi Iška vas, Iška in Kot). Na sistemu je vodohran in dve vrtini. Ena od vrtin je opazovalna in se je ne uporablja. V letu 2019 je bila na sistemu zamenjana crpalka za crpanje vecjih kolicin vode iz vrtine ter pridobljeno vodno do-voljenje za crpanje vecjih kolicin. – Gornji Ig (oskrbuje vas Gornji Ig). Na sistemu sta dva objekta, in sicer vodohran in crpališce. V letu 2019 je bila v vrtini zaradi okvare zamenjana crpalka. Vrtina je bila pred tem pregledana s kamero. – Sistem iz vodarne Brest (oskrbuje vasi: Ig, Staje, Iška Loka, Ma-tena, Brest, Tomišelj, Podkraj, Vrbljene, Strahomer). Na siste-mu so trije objekti (hidropostaja Pticji gaj, hidropostaja in pre-crpalnica Na grad, hidropostaja Strahomer). Vodo se v sistem dovaja preko vodomerov iz vodarne Brest, ki je v upravljanju JP VOKA Snaga Ljubljana. – Sistem iz vodarne Brezova noga (oskrbuje vasi Kremenica, Draga). Na sistemu ni objektov v upravljanju. Vodo se v sis-tem preko vodomerov dovaja iz vodarne Brezova noga, ki je v upravljanju JP VOKA Snaga Ljubljana. – V naselju Suša in v naselju Selnik sta zasebna vodovoda. Lastna oskrba s pitno vodo T renutno veljavna zakonodaja doloca, da je lastna oskrba s pitno vodo dovoljena le na obmocjih, kjer javna vodooskrba ni zagotovljena. Kadar ima posameznik možnost oskrbe s pitno vodo iz javnega vodovoda in ima hkrati pridobljeno tudi vodno dovoljenje za korišcenje lastnega vodnega vira, samodejno pre­neha veljavnost tega vodnega dovoljenja. Za korišcenje vode iz lastnega vodnega vira le za zalivanje vrta, zelenic ipd. si je namrec skladno z veljavno zakonodajo treba pridobiti vodno dovoljenje. Poziv za priklop na kanalizacijsko omrežje N a obmocjih, kjer je zgrajeno javno kanalizacijsko omrežje, je skladno s 13. clenom Odloka o odvajanju in cišcenju komu­nalne in padavinske odpadne vode na obmocju obcine Ig (Ur. list RS, št. 41/2009, 24/2012) prikljucitev objektov na javno kanaliza­cijo obvezna. Ce se lastniki objektov ne prikljucijo na kanalizacijo, omrežje pa je zgrajeno, se s tem povecujejo stroški omrežnine. Postopek pridobitve soglasja za prikljucitev objekta na javno kanalizacijo: 1. Pridobitev soglasja za prikljucitev objekta na javno kanalizacijo: Vlogi za izdajo soglasja za prikljucitev morate skladno s 35. clenom Odloka o odvajanju in cišcenju komunalne in padavinske odpadne vode na obmocju Obcine Ig priložiti: – Gradbeno dovoljenje ali druga dokazila o legalnosti stavbe – Projekt kanalizacijskega prikljucka – Pogodbo o služnosti ali soglasje lastnikov parcel, po kateri bo potekal prikljucni kanal 2. Pred izdajo soglasja za prikljucitev na javno kanalizacijsko omrežje mora biti poravnan komunalni prispevek za kanaliza­cijski del (Pogodba o sofinanciranju izgradnje kanalizacijske­ga omrežja oz. odlocba o odmeri komunalnega prispevka). 3. Prikljucitev objekta Objekt se lahko prikljuci na javno kanalizacijsko omrežje po izdanem soglasju s strani Obcine Ig. 4. Pred zacetkom gradnje kanalizacije je treba obvestiti Obcino Ig (tel.: 01/2802-314) zaradi nadzora oz. preveritve ustreznosti izvedbe, in sicer najmanj 2 dni pred izvajanjem del. V Odloku o odvajanju in cišcenju komunalne in padavinske od­ padne vode na obmocju Obcine Ig je za kršitev 13. clena (nepri­kljucevanje) dolocena globa 400 EUR. Kaj sodi/ne sodi v javno kanalizacijo? N a cistilnih napravah in javnem kanalizacijskem omrežju opa­žamo najrazlicnejše snovi in materiale, ki jih uporabniki od­vajajo v kanalizacijsko omrežje, in sicer od oblacil, lesa, elektric­nih kablov, sadja, ki je ostalo od prešanja, in drugih tudi nevarnih snovi, ki NE SODIJO v kanalizacijsko omrežje. V kanalizacijsko omrežje se sme odvajati odpadna voda samo v kolicinah in z lastnostmi, ki so dolocene s predpisi, in ni dovolje-no odvajati padavinske odpadne vode skladno s 36. in 37. clenom Odloka o odvajanju in cišcenju komunalne in padavinske odpa­dne vode na obmocju Obcine Ig (Ur. list RS, št. 41/2009, 24/2012). Uporabnik ne sme odvajati v javno kanalizacijo odpadne vode, ki povzroca motnje pri odvajanju odpadne vode ali pri postopku cišcenja na komunalni cistilni napravi. Ce upravljavec ugotovi, da je uporabnik odvajal v javno ka­nalizacijo vodo, cesar skladno s predpisi ne sme, obvesti pristoj-no inšpekcijo, opravi preiskave in tehnološke meritve, ugotovi zmanjšanje ucinkovitosti cišcenja na komunalni cistilni napravi ter druge posledice skladno s postopkom, predvidenim za takšne primere. Upravljavec nastalo škodo oceni in od uporabnika zah­teva povrnitev nastale š kode. Kaj je komunalna odpadna voda, ki se lahko odvaja v javno kanalizacijo? K omunalna odpadna voda je voda, ki nastaja v bivalnem oko­lju gospodinjstev zaradi rabe vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih. Komunalna odpadna voda je tudi voda, ki nastaja v stavbah v javni rabi ali pri kakršnikoli dejavnosti, ce je po nastanku in sestavi podobna vodi po uporabi v gospodinjstvu. Kaj ne sodi v odtok in kanalizacijski sistem: – odpadna olja in naftni derivati – gradbeni odpadki – barve, topila, dezinfekcijska sredstva, kisline, lugi, fitofarma­cevtska sredstva in zdravila – trdni odpadki (nogavice, cistilna volna, kosi tekstila, drobni plasticni predmeti, papir in embalaža) – organski odpadki, kot so ostanki hrane iz gospodinjstev – razlicni organski odpadki (pokošena trava, plevel, deli ži­valskih trupel, ostanki sadja in zelenjave …) – vsebine greznic – gnoj (živalski iztrebki, pomešani s steljo) in gnojnica (sec živa­li in tekocina, ki se izceja iz gnoja) ter gnojevka (živalski iztreb­ki – blato in sec –, pomešani z vodo ter ostanki krme in stelje) – higienski robcki in palcke za ušesa – higienski vložki in tamponi higienski/vlažilni robcki ne sodijo v Wc-školjko Z aradi nenehnega mašenja crpalk na kanalizacijskih crpališcih pozivamo prebivalce naselja Tomišelj, Vrbljene in Strahomer, da ne mecejo higienskih/vlažilnih robckov v WC-školjko. Prosimo, da dosledno upoštevate navodila, kaj sodi in kaj ne v fekalno kanalizacijo. Katja Ivanuš, Režijski obrat Režijski obrat Vodovod, kanalizacija – 24-urna dežurna služba: 041/408-407 Stanje vodomernega števca lahko sporocite: - po telefonu: 01/2802-314 - po elektronski pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si - prek elektronskega obrazca, ki ga najdete na www.obcina-ig.si Obcinska uprava Obcine Ig D elo obcinske uprave Obcine Ig tudi v casu epidemije ni zastalo, a poteka prilagojeno razmeram. Zaradi preventivnih ukrepov in povecane stopnje tveganja prenosa koronavirusa, v pro-storih Obcine Ig do nadaljnje­ga ne sprejemamo strank. Z zaposlenimi v obcinski upravi lahko obcani v casu uradnih ur poslujejo preko drugih komu­nikacijskih kanalov: telefona 01 2802 300 ali e-pošte: info@ obcina-ig.si. Obrazci in vloge so na voljo na obcinski spletni strani (za­vihek Za obcane), saj upravni postopki za zdaj tecejo nemo­teno. Obcinska uprava Obvestilo o zbiranju odpadkov in cistilni akciji Z birni center Matena je do nadaljnega zaprt. JP VOKA Snaga obvešca, da je do nadaljnjega odpove­dano tudi zbiranje kosovnih odpadkov. Praznjenje zaboj­nikov za komunalne odpadke iz gospodinjstev od 16. mar-ca poteka prilagojeno novim razmeram. Vse uporabnike naprošajo, da zabojnike, ki ne bodo izpraznjeni po predvide­nem urniku, pustijo na prev­zemnih mestih. Njihove ekipe jih bodo izpraznile takoj, ko bo to mogoce. Za 4. april napovedana spo­mladanska cistilna akcija je prestavljena. O novem termi-nu boste vaški sveti in društva pravocasno obvešceni po elek­tronski pošti. Obcane pozivamo, da ko­sovnih odpadkov ne odlagate v naravi. Skupaj poskrbimo, da bo naše okolje cisto in zdravo! Obcinska uprava Na podlagi 110. clena, v povezavi s 119. clenom Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2, Ur. l. RS, št. 61/17) in 29. clena Statuta Obcine Ig (Ur. l. RS, št. 39/16) je župan Obcine Ig sprejel SKLEP o pripravi obcinskega podrobnega prostorskega nacrta za obmocji KU-8 in KU-9 v Obcini Ig 1. clen (potrditev pobude investitorja za pripravo OPPN) S tem sklepom se potrjuje pobuda investitorja za pripravo Obcin­skega podrobnega prostorskega nacrta za obmocje KU-8 in KU-9 v Obcini Ig (OPPN) in zacne priprava OPPN. 2. clen (obmocje in predmet nacrtovanja) (1) Obravnavano obmocje OPPN sestavljata Enoto urejanja prostora (EUP) KU-8 in KU-9. Obmocji sta namenjeni objektom za trgovske in druge storitvene dejavnosti, upravnim in pisarniškim stavbam, stavbam za kulturo in razvedrilo ter stanovanjskim stavbam (KU­ 8) ter površinam za turizem, ki so namenjene kmeckemu turizmu, hotelom, bungalovom in drugim objektom za nastanitev (KU-9). (2) Za EUP KU-8 je predvideno urejanje z obcinskim podrobnim pro-storskim nacrtom za sanacijo nelegalnega kopa z gradnjo objek­tov družbene infrastrukture ali objektov namenjenih turizmu. Za EUP KU-9/BT je skladno s PRO Ig potrebno izdelati podrobna merila in pogoje za projektiranje po skrajšanem postopku. Za obe obmocji EUP, torej KU-8 in KU-9 se izdela skupen OPPN. (3) Obmocje OPPN obsega zemljišca s parcelnimi številkami: 758/3, 758/5, 759/64, 759/71, 759/72, 759/81, 1349/2, 1349/3, 1349/4, 1349/5, 1349/9, del parc. št: 758/4, 758/10, 759/63, 759/95, 759/96, 1349/7, vse k.o. Zapotok (1712). (1) Preglednica 1: Okvirni roki in posamezne faze priprave OPPN: (4) Obmocje OPPN meri približno 20 ha. Na severni strani meji na obmocje stanovanj, na južni strani na gozd, na vzhodni in zahodni strani pa meji na obmocje kmetijskih zemljišc. (5) Obmocje OPPN se nahaja na ekološko pomembnem obmocju Osrednje obmocje življenjskega prostora velikih zveri (EPO 80000) in erozijskem obmocju obicajnih zašcitnih ukrepov. (6) OPPN lahko predvidi tudi izgradnjo potrebne javne gospodarske infrastrukture izven obmocja obdelave. Obmocje prestavitev, no-vogradenj oziroma rekonstrukcij javne gospodarske infrastruktu-re sme obsegati tiste površine oziroma zemljišca izven obmocja OPPN, ki so minimalno zahtevana za potrebne navezave. 3. clen (nacin pridobitve strokovnih rešitev) Potrebne strokovne podlage in strokovne rešitve se izdelajo skladno z dolocili ZUreP-2. clen 4. clen (vrsta postopka) V skladu s 119. clenom ZUReP-2 se za postopek priprave in sprejetja OPPN smiselno uporabijo dolocbe, ki veljajo za postopek priprave in sprejetja obcinskega prostorskega nacrta. 5. clen (roki in posamezne faze za pripravo OPPN) KORAKI NOSILEC ROK Pobuda investitorja priprave OPPN Investitor September 2019 Sklep o pripravi OPPN, Obcina ministrstvu posreduje sklep o pripravi in pobudo, skupaj z vlogo za dodelitev identifikacijske številke prostorskemu aktu Obcina, župan Februar 2020 Poziv pristojnim NUP za mnenja o verjetnosti pomembnejših vplivov OPPN na okolje Obcina, izdelovalec OPPN, MOP, NUP 30 dni Odlocitev o izvedbi Celovite presoje vplivov na okolje (CPVO) MOP 21 dni po prejetju mnenj Priprava osnutka OPPN, okoljskega porocila (OP, v primeru CPVO), javna objava na spletni strani obcine in poziv NUP da podajo mnenja Obcina, izdelovalec OPPN 60 dni po sprejetju Sklepa o pripravi OPPN oz. po dolocitvi o izvedbi CPVO (v primeru OP) Pridobivanje mnenj NUP in odlocitve o ustreznosti OP (v primeru CPVO) NUP 30 dni po prejemu osnutka OPPN in OP (v primeru CPVO) Analiza mnenj, izdelava strokovnih podlag in dopolnjenega osnutka OPPN Obcina, izdelovalec OPPN 30 dni po prejetju vseh mnenj Javna objava in javna razgrnitev dopolnjenega osnutka OPPN, objava na spletni strani obcine Obcina, izdelovalec OPPN 14 dni Javna razgrnitev in javna obravnava dopolnjenega osnutka OPPN in OP (v primeru postopka CPVO) Obcina, izdelovalec OPPN 30 dni Priprava strokovnih stališc do pripomb in predlogov iz javne razgrnitve in obravnav ter zavzem stališc Obcina, izdelovalec OPPN 14 dni po javni razgrnitvi in javni obravnavi Objava stališc in predlogov na spletni strani obcine in na krajevno obicajen nacin Obcina, izdelovalec OPPN 14 dni - 1 ­ Uradne objave Priprava predloga OPPN na podlagi sprejetih stališc in predloga OP (v prim-eru postopka CPVO) ter objava na spletni strani obcine Obcina, izdelovalec OPPN 30 dni po sprejemu stališc do pripomb Pridobitev mnenj nosilcev urejanja prostora na predlog OPPN in mnenja o sprejemljivosti vplivov na okolje (v primeru postopka CPVO) Obcina, izdelovalec OPPN, MOP, NUP 30 dni Priprava Odloka o OPPN Obcina, izdelovalec OPPN 15 dni po prejemu vseh mnenj pristojnih NUP Sprejem Odloka o OPPN na seji obcinskega sveta Obcinski svet Na prvi redni seji obcinskega sveta Priprava gradiva sprejetega OPPN in posredovanje ministrstvu Obcina, izdelovalec OPPN 15 dni po sprejemu na obcinskem svetu Zakljucek priprave OPPN je predviden v enajstih mesecih po zacetku priprave OPPN. (2) Pri realizaciji terminskega plana lahko pride do casovnega zamika zaradi drugih objektivnih okolišcin, ki lahko vplivajo na potek spre­jemanja prostorskega akta. 6. clen (nosilci urejanja prostora, ki dajejo mnenja, in drugi udeleženci, ki bodo sodelovali pripravi prostorskega akta) (1) Nosilci urejanja prostora: 1. Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za strateško presojo vplivov na okolje, Dunajska cesta 47, 1000 Lju­bljana 2. Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana 3. Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija RS za vode, Sektor ob-mocja srednje Save, Vojkova cesta 52, 1000 Ljubljana 4. Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, Ljubljana 5. Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zašcito in reševanje, Voj­kova cesta 61, Ljubljana 6. Zavod RS za varstvo narave, OE Ljubljana, Cankarjeva 10, 1000 Ljubljana 7. Agencija RS za okolje – varstvo narave, Vojkova 1b, Ljubljana 8. Zavod za gozdove, OE Ljubljana, Tržaška cesta 2, Ljubljana 9. Elektro Ljubljana d.d, DE Ljubljana okolica, Slovenska cesta 58, 1516 Ljubljana 10.Telekom Slovenije d.d., Sektor za dostopovna omrežja, Center za dostopovna omrežja Ljubljana – Kranj, Stegne 19, 1000 Ljubljana 11.Režijski obrat obcine Ig, Govekarjeva cesta 6, Ig – podrocje komu­nale in vodovoda 12.Režijski obrat obcine Ig, Govekarjeva cesta 6, Ig – podrocje pro-meta (2) V postopek se lahko vkljucijo tudi drugi nosilci urejanja prostora, ce se v postopku priprave dokumenta izkaže, da ureditve posega­jo v njihovo delovno podrocje. 7. clen (nacrt vkljucevanja javnosti) Sodelovanje javnosti bo zagotovljeno skladno s 112. clenom ZUreP-2 in sicer s postopkom javne razgrnitve in obravnave. Osnutek OPPN z OP, stališca do pripomb ter predlogov javnosti in predlog OPPN se javno objavijo na spletni strani obcine, po vzpostavitvi elektronskega poslovanja pa v prostorskem informacijskem sistemu. 8. clen (seznam podatkov in strokovnih podlag ter obveznosti udeležencev pri urejanju prostora glede njihovega zagotavljanja) -Geodetski nacrt -Prikaz stanja prostora -Elaborat lastništva zemljišc -Geomehansko in erozijsko porocilo -Utemeljitev skladnosti nacrtovanja posegov s splošnimi smernica- mi nosilcev urejanja prostora -Utemeljitev skladnosti nacrtovanih posegov s strateškim in izved­ benim delom OPN -Prometna študija -Elaborat preveritve zmogljivosti obstojecega javnega vodovodne­ ga in javnega kanalizacijskega omrežja -Elaborat ekonomike -Okoljsko porocilo, ce bo ugotovljeno, da je v postopku OPPN po­ trebno izvesti celovito presojo vplivov na okolje -Druge študije, glede na zahteve nosilcev urejanja prostora -Druge podatke in strokovne podlage, ce bo v postopku OPPN ugotovljeno, da jih je treba pripraviti. 9. clen (obveznosti financiranja priprave) Stroške izdelave OPPN krije investitor oziroma lastnik zemljišca, ki v ta namen sklene pogodbo z nacrtovalcem, ki izpolnjuje zakonite pogoje za prostorsko nacrtovanje. 10. clen (objava sklepa) Ta sklep se skupaj z izhodišci iz 2. tocke tega sklepa objavi na spletni strani Obcine Ig najkasneje tretji delovni dan po prejemu obvestila Ministrstva za okolje in prostor, da je sklep objavljen na njegovi sple­tni strani in zacne veljati naslednji dan po objavi. Objavi se ga še v Uradnem delu Mostišcarja. Številka: 3505-0005/2019 Janez Cimperman Datum: 3. 3. 2020 Župan Obcine Ig Javni razpisi Obcine Ig – Javni razpis za sofinanciranje delovanja društev in njihovih programov s podrocja kmetijstva v Obcini Ig v letu 2020 Rok za prijavo je podaljšan do 30. aprila 2020! Dne 15. 4. 2020 bodo na spletni strani Obcine Ig www.obcina-ig.si objavljeni naslednji razpisi: – Javni razpis o sofinanciranju socialnih in humanitarnih programov v Obcini Ig za leto 2020 Rok za prijavo: 8. 5. 2020. – Javni razpis o sofinanciranju mladinskih in otroških programov v Obcini Ig za leto 2020 Rok za prijavo: 8. 5. 2020. – Javni razpis o sofinanciranju društev upokojencev v Obcini Ig za leto 2020 Rok za prijavo: 8. 5. 2020. Obcinska uprava Obvestilo o zaprtju Krajevnega urada Ig G lede na trenutno epide­miološko situacijo in z namenom preprecitve nalezljive bolezni na krajevnih uradih od 13. 3. 2020 ne mo-remo zagotavljati uradnih ur, dokler ne preneha nevarnost širjenja bolezni. Nujne uprav­ne storitve lahko opravite na Sektorju za upravne notranje zadeve v Ljubljani, Tobacna ulica 5, v casu uradnih ur. Hkrati vse uporabnike upravnih storitev pozivamo, da omejijo morebitne obiske na naši upravni enoti in preso­dijo o nujnosti upravnih stori­tev. Prosimo vas za razumeva­nje in vas lepo pozdravljamo. Upravna enota Ljubljana Aktivnosti Obcine Ig v casu epidemije koronavirusa S prememba nacina živ­ljenja in ustavitev dr­žave oz. obcine zaradi nevarnega širjenja bolezni staaktivirala Štab civilne zašcite Obcine Ig ter pripadnike civil-ne zašcite in gasilcev. Župan je operativni štab sklical že v zadnjem tednu februarja, da bi se lahko kar najbolje prip­ravili na bližajoci se virus. Že v casu, ko v Sloveniji še ni bilo pretirane bojazni zaradi bolez­ni, smo na Obcini Ig že iskali dobavitelje in narocali zašcitno opremo. Postopoma so nam jo tudi dobavljali, da smo lah­ko z njo zaceli opremljati naj­bolj izpostavljene, prostovoljce in tudi zdravstvene delavce; zdravnika splošne ambulante, negovalke in patronažni sestri. Zašcitno opremo še vedno narocamo sukcesivno oz. nam jo dobavljajo po košckih, saj je po njej veliko povpraševanje in je rok dobave precej dalj­ši od obicajnega. V Štabu CZ Obcine Ig se od prvega dne aktiviranja trudimo po naj­boljših moceh in smo vpeti v vsa podrocja življenja naše ob­cine, kjer poskušamo pomaga-ti, ozavešcati in reševati nove situacije, v katerih smo se vsi znašli prvic. Na zacetku vseh omejeval­nih ukrepov države lahko na podlagi ocene stanja na terenu recemo, da so se nekateri, tako obcani kot ostali, vedli še pre­cej brezbrižno. Pripravljali so piknike, nekontrolirano obi-skovali igrala, se družili in bili na pohodih do Iškega vintgar­ja, Kurešcka, Drage ter Krima. Obiskanost igral je bila kljub prepovedi še na višku. Pos­topoma, verjetno tudi zaradi ohladitve vremena in zaznane prve okužbe tudi v naši sredi, pa smo opazili, da ste se vsi zaceli zavedati pretece nevi-dne nevarnosti. Obcasno še opazimo kakšno neodgovorno ravnanje v naših vecjih trgovi­nah, a odgovornost za primer-no število kupcev v trgovini in upoštevanje primerne razdalje je na trgovcih. Podobne situacije izoli­ranosti in ustavitve javnega življenja nismo vajeni in se ji moramo s pravo mero potr­pežljivosti vsi prilagajati. Ve­likokrat smo preko medijev slišali, da bodo enote civilne zašcite uredile dostavo hrane, varstvo otrok, dovolj zašcitne opreme za vse … V civilni zašciti se trudimo od zacetka marca po svojih najboljših moceh in išcemo rešitve do poznega vecera, ne moremo pa vsega rešiti in vsem ugoditi. Zato na tem mestu spom­nim, kdo je civilna zašcita. Vsak izmed nas je skladno s 15. clenom Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesreca-mi dolžan sodelovati v civilni zašciti in pomagati, ce je zdrav in sposoben ponuditi pomoc, da jo ponudi vsakomur, ki jo potrebuje. Ob tej priložnosti se zahva­ljujemo vsem clanom civilne zašcite, gasilcem, clanom va­ških svetov in prostovoljcem, ki so aktivirani v tem casu. Prav tako gre zahvala vsem, ki po svojih moceh pomagate in ponujate prevoze, varstvo, kuhanje hrane, da življenje v naši obcini tece dalje. Prav tako gre zahvala ambulanta-ma družinske medicine Ma-rije Štefancic Gašperšic, dr. med., in Stanislava Ostanka, dr. med., ki v tem casu ambu­lantno, seveda pod posebnimi pogoji, oskrbujeta naše obca­ne, svoje paciente. Ob tem bi izpostavili posebno iznajdlji­vost Lekarne Ig, kako se je s posebnim izdajnim pultom pripravila na izdajo zdravil in tako onemogocila stik z obiskovalci. Vsak se je dolžan znajti in organizirati po svoje, ne gre vedno cakati na pomoc civilne zašcite. V casu izbruha epidemije koronavirusa smo na Štabu CZ Obcine Ig opravili veliko aktivnosti. Ažurno smo na spletni strani Obcine Ig obveš-cali o ukrepih države in zaradi njih prilagajali vse aktivnosti v naši obcini (s preventivni ukrepi ravnanja in razkuževa­nja, spremenjen nacin delova­nja ambulant splošne medici­ne, zaprtje zobozdravstvenih ambulant, zaprtje Krajevnega urada Ig ...). Obcinska stavba je v tem casu zaprta, vendar naši obca­ni lahko pridejo v stik z obcin­sko upravo po tel. 01/2802-300 ali preko elektronske pošte: info@obcina-ig.si. Redno smo pozivali k nude-nju pomoci in še vedno išcemo prostovoljce, ki bi bili priprav­ljeni pomagati pri dolocenih aktivnostih; zainteresirani se lahko še vedno javijo na: info@ obcina-ig.si. Skladno z dobavo zašcitne opreme smo jo tudi razdelili med dve patronažni sestri, dve Zaprt dostop v Iški vintgar in na Krim Razkuževanje PGD Ig negovalki, dva zdravnika, med upravljavke pokopališc; nekaj pralnih mask in razkužil smo razdelili tudi prostovoljcem. Z redarsko službo in va­škimi sveti smo redno v sti­ku zaradi zadrževanja otrok na igralih ter izpostavljenih turisticnih mestih, za steklo parkiranega avtomobila na iz­postavljenih parkirišcih so bili razdeljeni letaki. Negovalki še naprej dostav­ljata hrano vsem 'stalnim' sta­rejšim obcanom, kuhinja v Go-stilni Ulcar tako deluje samo za naše starostnike – lastnica je sama ponudila, da kljub za­prti gostilni kuhinja obratuje za tiste, ki pomoc najbolj pot-rebujejo. Na pobudo štaba CZ sta ravnateljici Vrtca Ig in OŠ Ig zagotovili pomoc s svojimi za­poslenimi pri varstvu otrok oz. pomoci pri šolanju otrok. V tem casu smo obvešcali o doslednem locevanju še po­sebno odpadkov, ki so bili v stiku z obolelo osebo. Štab CZ je skladno z ukrepi države in omejevanjem druže­nja spremenil protokol pog­rebne slovesnosti. Obcina Ig je vse zbrane in-formacije natisnila na letak, ki so ga prejela vsa gospodinj­stva v naši obcini, vkljucno z vsemi pomembnimi telefon­skimi številkami. Zapirali smo turisticna par­kirišca in vse izletniške tocke v obcini (parkirišce za Krim v Iški, Strahomerju in Podkra­ju, Iški vintgar, poti od Bresta proti Crni vasi, okoli Maha, v dolino Drage, na Kurešcek ...). Svetniki Obcine Ig in Sveti vaške skupnosti so bili redno obvešceni o vseh aktivnostih štaba CZ. Štab CZ je vzpostavil de­žurno telefonsko številko za NUJNE primere: 051/456-464. Deluje vsak dan od 9. ure do 15. ure. Namenjena je za oskr­bo vseh obolelih obcanov in obcank Obcine Ig v stiski, ki si je preko svojih sorodnikov, sosedov ali znancev ne morejo zagotavljati. Dežurna telefon-ska številka za psihološko po­moc za vse v stiski: 051/356­009 (Suzana Makoter Pirc, dr. med.) in telefonska številka za duhovno pomoc: 040/789-435 Nujna oskrba na domu N a Rdecem križu Slove­nije – Obmocno zdru­ženje Ljubljana smo v dogovoru z obcino in civilno zašcito pripravili sistem nuj­ne oskrbe ljudi z osnovnimi življenjskimi izdelki in potreb-šcinami. Gre za nujno oskrbo, ki je namenjena še posebej ranlji-vim skupinam (starejši, gibal-no ovirani) ter tistim obcan­kam in obcanom, ki ne morete ali ne smete zapustiti stanova­nja ter si preko pomoci sorod­nikov, prijateljev, znancev ali dostave trgovin in restavracij na dom ne morete zagotoviti izdelkov, ki so nujno potrebni za življenje. Kontakt Za obcane smo odprli po­sebno telefonsko številko, na kateri dobite informacije v povezavi z nujno oskrbo ozi­roma za sporocanje nujnih potreb. Na telefonski številki 040/788-698 smo dosegljivi vsak delovni dan od ponedelj­ka do petka med 8.00 in 16.00. Oblike pomoci Posameznikom ali druži­nam bomo pomagali z dostavo humanitarne pomoci – najnuj­nejše hrane, higienskih pripo­mockov ali zdravil. Dostava bo potekala na dom, pred vrata, da se v cim vecji meri izogne-mo osebnemu stiku med pro-stovoljcem in prejemnikom pomoci. Izvajalci pomoci Oskrba bo potekala s po­mocjo mreže prostovoljcev, ki bodo primerno oznace­ni (telovnik Rdecega križa, oznacba z izkaznico) in bodo prišli na dom po predho­dnem telefonskem dogovoru. V izrednih razmerah je po­membno, da okrepimo soli­darnost, da smo si med seboj v cim vecjo podporo. Vabljeni, da si med seboj pomagate in ste v oporo drug drugemu. Pri tem vas pozivamo, da dosle­dno upoštevate vse ukrepe in higienska priporocila za ohra­nitev zdravja in življenja vseh nas. V naši družbi je veliko lju­di, ki so zaradi starosti, resnih zdravstvenih težav in drugih ovir še posebej potrebni po­moci, zato vas pozivamo, da se obrnete na našo pomoc, takrat ko je to res potrebno, ter po nepotrebnem ne obremenjuje­te naših prostovoljk in prosto­voljcev. Tako bomo res lahko zagotovili pomoc tistim, ki jo najbolj potrebujejo. Dostava hrane na dom N a obmocju naše obcine je možna tudi dostava hra­ne na dom. Pekarna Pecjak Ponudba izdelkov je na spletni strani Pekarne Pecjak na: www.pekarna-pecjak.si. Narocilo lahko oddate na brez­placnem telefonu 080 39 01 ali na e-naslovu: dom@pekarna-pecjak.si, in si­cer od ponedeljka do petka med 7.00 in 13.00 ter v soboto od 7.00 do 11.00. Dostava omejenega nabora izdelkov bo potekala vsak dan od ponedeljka do sobote od 8.00. Kupci bodo lahko izbi­rali med približno 100 izdelki (zamrznjeni program, testeni­ne, kruh, keksi ter 5 osnovnih živil: olje, mleko, sol, sladkor, moka), pri cemer je minimalna vrednost narocila 30 €. (župnik Janez Avsenik). Le dobra obvešcenost, oza­vešcenost ter odgovornost vsakega izmed nas so lahko v pomoc, da se cim prej vrnemo v stare tirnice življenja. Do takrat pa ostanite doma, držite se vseh priporocil drža­ve, redno si umivajte in raz­kužujte roke, še posebno po obisku trgovin, ki jih obišcite, le ce je to nujno. Poskrbite, da se tudi v casu velikonocnih praznikov ne boste družili v prevelikem številu. Prijetno praznovanje vam želimo. Verjamemo, da bomo vse lahko nadoknadili, ce bomo le zdravi. Andreja Zdravje, obcinska uprava Ce želite pomagati, imate vec informacij za nove prosto­voljce na: www.rdecikrizljublja-na.si/sl/informacije-koronavi­rus linija za psihosocialno podporo Odprli smo tudi posebno li­nijo za psihosocialno podporo vsem, ki v teh dneh obcutijo stisko zaradi nastale situaci­je. Na številko 01/600-93-26 nas lahko poklicete vsak dan od 16. do 20. ure. Z vami se bodo pogovarjali prostovoljci terapevti iz Slovenske krovne zveze za psihoterapijo in vam nudili strokovno psihosocial-no podporo. Rdeci križ Slovenije Obmocno združenje Ljubljana Gostilna in pizzeria Mars Dostavo pripravljene hrane na dom omogoca tudi Gostil­na in pizzeria Mars. Poklicite jih na tel: 01/286 46 77 ali pošljete e-pošto: info@ gostilna-mars.si. Andreja Zdravje Ucenje na daljavo – izziv za šolo O kolišcine, s katerimi se v tem obdobju soo-ca naša družba, so tudi šole postavile pred zahtevne naloge, na katere nismo bili pripravljeni. Zacetni ukrepi, kot so bili obvešcanje in na­vajanje ucenk in ucencev na poostreno higieno, na vzpo­stavitev še višjega standarda higiene v procesih priprave in razdeljevanja hrane, cišcenja prostorov itd, so bili vpeljani ažurno in skladno z informaci­jami in napotki, ki so nam bili na voljo. Vzpostavili smo tudi sprotno obvešcanje staršev preko spletne strani šole. Nove in nove informacije so si v zadnjih dneh pred napo­vedanim zaprtjem šol sledile prakticno iz ure v uro. Morali smo se znajti, kot smo vedeli in znali, in to v izjemno krat­kem casu. Tudi za našo šolo je to po­menilo velik organizacijski Pouk na daljavo Z našli smo se v razme-rah, ki zahtevajo veliko energije, optimizma ter razuma. Vlada je sprejela stro­ge ukrepe, ki naj bi pomagali zajeziti širjenje koronavirusa, in zaradi tega se je marsikaj v trenutku spremenilo. Vrata so morale zapreti šte­vilne ustanove, tudi šole. Tisti, ki nove bolezni najprej niso je­mali resno, ker se je vse zacelo na daljnem Kitajskem, in niso upoštevali navodil zdravstve­nih delavcev in drugih pristoj­nih institucij, so utihnili ob grozljivih novicah o številnih umirajocih v sosednjih evrop­skih državah. Ubogi ljudje. Šole so ustaljeni nacin iz­obraževanja zamenjale s po­ukom na daljavo. To je pome­nilo zahteven zalogaj za vse zaposlene v šolstvu, veliko dela in odgovornosti pa se je preneslo tudi na starše ter ucence. Ucitelji objavljamo na­vodila za obravnavo ucne sno-vi v spletnih ucilnicah, ucenci pa morajo doma opraviti delo, zalogaj, predvsem s pedago­škega vidika pa seveda tudi informacijsko-tehnicnega in kadrovskega. Na glavo se je postavilo prakticno vse. Pot-rebno je bilo tako rekoc cez noc nastaviti sistem in nacin izvajanja izobraževanja na da­ljavo za 34 oddelkov in tudi vse oddelke podaljšanega bi-vanja, izvajanja dodatne stro­kovne pomoci, organizirati delo oziroma urediti novi sta­tus za vse zaposlene, vse pa še podkrepiti z dokumentacijo, ki jo zahteva zakonodaja. Za komunikacijo z ucenci in starši oziroma za izvajanje izo­braževanja uporabljamo sple­tno stran šole, spletne ucil-nice, e-pošto, video prenose, socialna omrežja, telefonske pogovore s starši, uspešno so-delujemo s predsednico sveta staršev itd. V teh okolišcinah smo se ucitelji in drugi strokovni ki smo ga prej izvajali v šoli. S pregledom prejetih e-domacih nalog dobimo osnovne povra­tne informacije o znanju ucen­cev in o temah, ki jih je treba dodatno pojasniti. Vecino ot­rok doma zagotovo usmerjajo in nadzorujejo starši, hkrati pa mladi postajajo samostojnejši. Generacija ucencev, za kate­ro veckrat trdimo, da prevec casa preživi pred racunalniki in drugimi napravami zaradi igric, mora zdaj uporabljati ra-cunalnike, tablice in telefone za delo. Ker so spretni, z lahko-to listajo e-ucbenike in dosto­pajo do brezplacnih leposlov­nih e-knjig razlicnih založb. Danes je dr. Kristijan Mu-sek Lešnik izpeljal spletno predavanje o pomenu optimiz-ma in zmanjševanju stresa, ker je oboje nujno, da ostanemo zdravi. V trenutnih razmerah se je treba tega zavedati in se potruditi. Zacne se pri spoštlji­vih odnosih. Med novoletni-mi pocitnicami so nekateri ucenci Osnovne šole Ig kot že delavci kot tudi vsi drugi za­posleni odzvali hitro in odgo­vorno; povezujemo se, sode­lujemo, išcemo nove poti do ucencev, do gradiv, do nacinov za izboljšanje dela v novih po­gojih, za kar gre iskrena po­hvala prav vsakemu zaposle­nemu posebej. Tudi za starše in družine na­ših ucenk in ucencev so nove okolišcine brez dvoma velik zalogaj, ki lahko povzroci ve­liko stresa, neprijetnih custev, strahu in tesnobe, obremeni­tev, porajajo se številna vpra­šanja. Glede na vecinoma po­zitivne odzive staršev o tem, kako v praksi poteka ucenje na daljavo, lahko recemo, da kljub povsem novim razmeram, v katerih so se v teh dneh znašle družine, starši svoje delo op-ravljajo odlicno. Za tvorno so-delovanje z nami, za nudenje podpore svojim otrokom, za razumevanje se staršem iskre- veckrat nastopili v mladinski radijski oddaji Hudo na RTV SLO 1. Takrat so se mladi go-stje oddaje presenetljivo res-no pogovarjali z voditeljico in poudarili, kako pomembni so dobri odnosi v družini in druž-bi ter kako škodljivi so po dru­gi strani nasilje, razlicne ob-like zasvojenosti (najveckrat alkoholizem) in neupošteva­nje pravil na cesti, kar povzro-ci tragedije. Otroci so poleg tega izpostavili, da so starši premalo doma predvsem za­radi službenih obveznosti. Na vprašanje, kaj ucence veseli, je voditeljica oddaje dobila nas­lednje odgovore: branje knjig, igranje inštrumentov in pre­pevanje, druženje s prijatelji, zabava brez alkohola in drog, iskren smeh, ki ni zlobno pos­mehovanje, sprehodi s psom v naravi … V obdobju pouka na daljavo in epidemije velja geslo: Osta­ni doma. Zaradi tega imamo cas za nekatere dejavnosti, za katere ga prej nismo našli. no zahvaljujemo. Seveda ne gre spregledati aktivnosti, ki jih v ucenje vla­gajo naše ucenke in ucenci. Resno in odgovorno se je ve-cina lotila svojih obveznosti, tako da delo poteka brez vec­jih težav. Tudi tiste, ki so, se trudimo skupaj odpravljati; v teh novih okolišcinah se uci-mo prav vsi in vsak dan sproti išcemo nacine, kako izboljšati skupno delo. Vsi skupaj pa ne pozabi-mo, da je zdravje vsakogar na prvem mestu. Bodimo odgo­vorni in disciplinirani, nare­dimo vse, kar lahko, da razsa­janje virusa zaustavimo ter se cim prej ponovno vidimo in družimo v prostorih naše šole. Biserka V. Malnar,ravnateljica OŠ Ig Starši so zagotovo vec s svo­jimi otroki. Odsvetovano je sicer druženje vnukov s stari-mi starši, da jih ne bi okužili, vendar se tudi tako mladi ucijo socutja, ko razmišljajo, kdo bo dedku varno dostavil hrano in zdravila ali babici skuhal kosi-lo. Misliti morajo tudi na de­lavce, ki danes zaradi pomanj­kanja dela izgubijo zaposlitev. Na mamice z dojencki, ki so jih v Zagrebu ob nedavnem potresu evakuirali iz porodni­šnice. Na ljudi, ki v trenutku ostanejo brez doma, vode in elektrike. Mnogo ucencem so vzor uspešni športniki. Te dni se številni izpostavljajo in nago­varjajo ljudi, naj upoštevajo navodila in pomagajo usta­viti širjenje nevarnega viru­sa. Prav oni znajo ucinkovito prepricati mlade, da mora biti družabno življenje v tem ob-dobju drugacno. Ko se bodo razmere umirile, bodo ucen­ci sošolcem in tudi uciteljem navdušeno pripovedovali, kaj vse so poleg ucenja poceli Pouk na daljavo izvajamo nalogo napisati uradno zah-ji lahko dali naslov Oda šoli. doma. Ceprav se niso smeli v casu, ko smo predvsem od-valo in mi jo poslati v e-obliki. Ucenka je poudarila, kako dra­družiti z vrstniki, so se znali rasli zelo zaskrbljeni, ucenci Odlocil se je, da se bo zahvalil gocena sta znanje, ki ga prido­zabavati in sprostiti, vecina pa pa, kar morda preseneca, po-sošolcem, ki so ga razveselili s bi v šoli, in druženje z dobrimi je pomagala staršem pri ku-grešajo pravi pouk. Namesto prijaznimi pismi prijateljstva. prijatelji.hanju, pospravljanju, zlaganju sklepa bom omenila besedili Zala, ucenka šestega razreda, Barbara Simcic, drv, pranju avtomobila, skrbi dveh ucencev. Osmošolec Svit pa je tik pred izbruhom epi- uciteljica slovenšcine na za domace živali itd. je moral ta teden za domaco demije napisala pesem, ki bi Osnovni šoli Ig Higienske maske domace izdelave Šivalni stroj je zabrnel ... ... in nastajati so zacele higienske maske. C e že morate v trgovino, ke Dada, Nevenka in Darja lo-za oprijem nosu in nastala je dobre volje in casa ter ob upo­lekarno, na pošto ali po tile izdelave higienskih mask maska. Plošcice nam je poda-števanju vseh priporocenih drugih nujnih oprav-iz blaga. Dada je doma odkri-rila Kovinska industrija Ig, za ukrepov se v hribih zoperstav­kih, si v teh casih nadenite la zalogo napol zašitih belih kar se jim lepo zahvaljujemo. ljamo nadležni situaciji. Šiva­masko. Kakršnokoli. Morda platnenih vreck, ki so bile na-Je pralna, iz dvoslojnega bom-la je deklica masko bo morda ste si jo že sešili sami. Ceprav menjene za shranjevanje raz-bažnega platna, za veckratno aktualna pesem v prihodnosti. te maske niso tako ucinkovi-licnih živil, kruha, moke, fižola uporabo. V nekaj dneh jih Ostanite doma in bodite zdra­te, pa strokovnjaki pravijo, da ali zelišc. Dimenzija je bila rav-bomo naredile, kolikor bomo vi!vseeno zmanjšajo možnost no pravšnja in vrecka je že bila zmogle, racunamo nekaj sto. okužbe s koronavirusom in so dvoslojna. Sedle smo za šival-Brezplacno jih bomo razdelile Darja Mlakar boljše kot nic. ni stroj, prišile trakove, nare-po domovih v Zapotoku. V Zapotoku smo se vašcan-dile gubo, všile tanko plošcico S šivalnim strojem, z malo Podpiramo ižansko V casu izrednih razmer in mnogo omejitev, da ne pride do stika. Vabljeni, da jih obišcete in s ki nam jih narekuje država, da bi cim prej tem pomagate ohranjati domace kmetije. zajezili širjenje bolezni, je mogoce cas, da pog-Ponudba mleka ledamo k našim domacim kmetom, kaj nam po­nujajo. Vsakršno zadrževanje v zaprtih prostorih tr-govin poveca tveganja za prenos okužbe, zato je pravi cas, da spremenimo nakupovalne navade Je pa gotovo na Ižanskem še vec kmetij, ki Kmetija Štefan Strle Iška 11 031/875-040 Kmetija Tomaž Modic Matena 1 041/626-736 Kmetija Jožica Tegelj Iška Loka 4 031/271-445 Kmetija Gregor Virant Golo 1a 041/254-023 in zacnemo kupovati domace ekološke pridelke pridelajo vec, kot potrebujejo. Povabljeni, da po-z njive najbližjega kmeta. Naj bo to tudi spodbu­trkate na vrata najbližje kmetije in povprašate da, da zacnemo razmišljati, da lahko spet posta­še po domacih jajcih, moki, krompirju in preos­nemo samooskrbni. tali zelenjavi. V sodelovanju s Kmetijsko zadrugo Ig vam tako predstavljamo nekaj kmetij, pri katerih lahko Andreja Zdravje, obcinska uprava kupite mleko. Zagotovili so nam, da imajo priprav- Cilka Strle ljen zunanji pult za prevzem domacih pridelkov, Situacije, v katerih je prisotna negotovost, lahko sprožijo tesnobo tako pri odraslih kot pri otrocih. Otroci se na takšne situacije odzivajo razlicno. Lahko postanejo bolj razdražljivi, jezni, tesnobni, lahko se umikajo ali nasprotno, bolj intenzivno išcejo družbo in stik z odraslimi. Otroci se zgledujejo po obnašanju odraslih in v njihovem obnašanju išcejo tudi pomiritev, zato odraslim in staršem svetujemo, da, ce se le da, ostanejo mirni, z otrokom pa se o nastali situaciji pogovarjajo. Vecina otrok je za virus že slišala, zato se pogovoru o tem ne izogibajte. Pomanjkanje in prikrivanje informacij, prav tako tudi nepreverjene informacije ali informacije iz nestrokovnih virov, lahko povecajo stisko ali strah. Informacije v zvezi z virusom se hitro spreminjajo, zato preverite, da boste tudi sami imeli veljavne informacije. Vse informacije v zvezi s koronavirusom in nastalo situacijo, pridobivajte iz zanesljivih virov (npr. ministrstva, NIJZ, WHO, in medijev, ki te informacije povzemajo). Ne bojte se otroku povedati, ce cesa ne veste oziroma nimate odgovorov na vsa njegova vprašanja. Pomembno je, da ste otroku na voljo, ter mu omogocite in dovolite, da spregovori o svojih custvih. Povejte mu, da ga imate radi in ste mu na voljo za pogovor in igro. V svojih odgovorih bodite mirni, iskreni in jasni. Otroku sporocite, da gre za obdobje, ki bo minilo. Prilagodite informacije starosti otroka. Mlajši otroci bodo obicajno imeli konkretna vprašanja (Kaj je to koronavirus? Ali bo kdo zbolel? Kako lahko preprecijo bolezen?), starejši otroci bodo lahko imeli bolj kompleksna vprašanja (Kaj to pomeni za mojo družino? Ali lahko kdo umre? Kaj to pomeni za ves svet? Se lahko zgodi, da bodo zaprli trgovine in bo zmanjkalo hrane?). Otrokom ne posredujte prevec informacij naenkrat, odgovarjajte na tisto, kar jih zanima in kar vas sprašujejo. Pogovor služi cilju, da otroka pomirite in z jasnimi informacijami zmanjšate možnost zastrašujocih predstav oziroma misli o bolezni. Otroku dajte obcutek varnosti in kontrole. Sporocite mu, da zdravstvene in druge strokovne službe delajo vse kar je v njihovi moci, da zašcitijo in ohranijo njihovo zdravje. Informirajte ga o tem, kaj lahko sam naredi za to, da prepreci širjenje bolezni in okužbe (kako otroke skozi igro naucimo pravilnega umivanja rok). V pogovoru se izogibajte katastrofiziranju in napovedovanju crnih scenarijev. V skladu z otrokovimi vprašanji, naslovite realne možnosti (npr. lahko se zgodi, da kdo od bližnjih zboli in bo potreboval zdravniško pomoc). Omejite cas pogovora o koronavirusu. V zadnjih dnevih je koronavirus (pre)pogosta tema naših pogovorov, dostikrat se zgodi, da govorimo le o tem in smo pri tem zaskrbljeni. Pomembno je, da v casu, ki ga preživljamo z otroci, pogovor o koronavirusu omejimo in se osredotocimo tudi na druge vidike našega življenja, predvsem tiste, ki jih lahko nadziramo in so pozitivni. Otrokom smo odrasli vzgled. Že s svojo mirnostjo, samozaupanjem ter zagotavljanjem obcutka varnosti lahko prispevamo k zdravju in dobremu pocutju otrok. Zaradi razlogov, ki jih še ne poznamo v celoti, pri starejših, ki zbolijo za novo virusno boleznijo COVID-19, bolezen pogosteje poteka v težji obliki. Nevarnost zapletov je ve°ja tudi pri kroni°no bolnih. Zato je zelo pomembno, da starejši natan°no upoštevajo sprejete ukrepe in sledijo nasvetom strokovnjakov glede zaš°itnih ukrepov, prav tako pa je odgovornost vseh, da poskrbimo za kar najve°jo varnost starejših sodržavljanov. Izogibajte se tesnim stikom z ljudmi. Varna razdalja je najmanj 1,5 m. Redno si umivajte roke z milom in vodo, zlasti kadar kašljate, kihate, se vsekujete; po vrnitvi domov, pred jedjo, po jedi, °e kadite, po kajenju; roke si lahko ob°asno tudi razkužite. Izogibajte se zaprtih prostorov, v katerih se zadržuje ve° ljudi. • POSlANSKI KOTICEK //////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Naša življenja kroji koronavirus N ovo vlado, katere clani zašcite ter obcinsko upravo, se zniža za 30 odstotkov, vse epidemije izgubijo službo, so prisegli v petek, 13. da so poskrbeli za ažurne in-funkcionarske place na držav-od prvega dne avtomaticno marca 2020 po izvo-formacije in ukrepe na lokalni ni ravni se zniža za 30 odstot-pripada nadomestilo za brez­litvi v Državnem zboru RS, je ravni. V resnici smo šele na kov (sodstvo je iz tega izvzeto, poselnost, dana bo izredna pricakala velika naloga: boj s zacetku, zato se od vseh prica-a je pozvano, da se takšnemu pomoc samozaposlenim, ki s koronavirusom, ki je po sve-kuje resen pristop. deležu odpove samo), kmet-posebno izjavo prek elektron­tu zahteval že veliko življenj, V parlamentu smo pred om, zbolelim za covidom-19, ske aplikacije razglasijo priza­še mnogo vec ljudi pa je zbo-dobrim tednom sprejeli in-se za cas trajanja bolezni do-detost zaradi krize, prispevke lelo in so se pozdravili ali se terventne ukrepe za nekatera deli nadomestilo za nezmo-v zdravstveno in pokojninsko še zdravijo. Srhljive novice, podrocja, ki pa, kot kaže, ne žnost za delo v višini 80 % blagajno za samozaposlene najprej s Kitajskega, zdaj pa bodo zadostovali. Zato se je minimalne place, kmetom se placuje država, pravice pa se iz neposredne bližine, Italije, po nujnih ukrepih za zajezitev lahko zmanjša ali odpiše po-ohranjajo, prispevke zaposle­zagotovo nikogar niso pustile virusa vlada lotila ukrepov za kojninske prispevke oziroma nih v gospodarstvu, ki ostajajo ravnodušnega. Ce smo v za-pomoc gospodarstvu, ki doži-odloži vse socialne prispevke, na delu, placuje država, pravi-cetku poslušali le, da gre za vlja enega najbolj mracnih ob-vsem lastnikom kmetijskih in ce pa se ohranjajo … bolezen, podobno gripi, danes dobij. S prvim paketom ukre-gozdnih zemljišc ter cebeljih Poskrbljeno bo tudi za upo­ni najverjetneje nikogar vec, pov, ki ga sprejema po dobrih panjev se dajatev na katastr-kojence: tisti s pokojninami do ki bi temu verjel. Ravno v ta 10 dneh in ga bomo potrdili v ski dohodek za letos zniža za 700 evrov so upraviceni do so-neugodni cas je padla menjava Državnem zboru do konca me-50 %, vse prispevke zaposlenih lidarnostnega dodatka, ki bo vlade, a nova vlada je takoj za-seca, bomo odgovorili na nekaj na cakanju placuje država, od izplacan 15. aprila. Prejemniki cela delati in sprejela nekatere najnujnejših zadev: zamrznje-prvega dne nadomestilo za pokojnin v višini do 500 evrov nujne ukrepe. Samo upamo no bo placilo akontacije davka bolniško odsotnost krije ZZZ bodo prejeli 300 evrov, tisti lahko, da so bili še pravocasni od dohodkov pravnih oseb in Slovenije, in ne delodajalec, s pokojnino med 500 in 600 in se ne bo pri nas ponovila si-davka na dohodek iz dejavno-izplacuje se dodatek za ne-evrov bodo prejeli 230 evrov, tuacija iz Italije. A prepricani sti samostojnih podjetnikov, varno delo in dodatne obre-tisti s pokojnino med 600 in o tem ne moremo biti. Kljub placilni roki za placila zaseb-menitve v dejavnostih, kot sta 700 evrov pa 130 evrov ... trudu in nadcloveškim napo-nim dobaviteljem iz javnih zdravstvo in civilna zašcita, in Ukrepov bo še veliko vec, rom, ki jih zdravstveno osebje, sredstev se skrajšajo na osem sicer v razponu od 10 do 200 % a vse spraviti v en zakon zah­policija in drugi vlagajo v boj dni, neizkorišcena sredstva iz osnovne place (podoben pri-teva nekaj casa. V zvezi s tem s smrtonosnim virusom, se ne-Evropskega socialnega sklada stop se svetuje delodajalcem sledite tudi informacijam v kateri še vedno ne držijo pra-se usmeri v pomoc podjetjem z zaposlenimi v bolj izpostav-medijih, jaz pa vas bom obveš­vil, ki smo si jih postavili, da bi in institucijam, ki se ukvarjajo ljenih gospodarskih sektor-cala o vsem, kar bomo sprejeli, cim bolj omejili širjenje virusa. z raziskavami in razvojem ce-jih, denimo trgovcem), status tudi preko Facebook strani. V naši obcini kar dolgo ni bilo piva, zdravila, zašcitne opre-vseh, ki ne delajo zaradi višje Ostanite zdravi!okuženih, kar je bilo razvese-me za koronavirus, vse sejnine sile, ker denimo varujejo otro­ljivo, a se je to spremenilo in in druga denarna nadomestila ke ali nimajo prevoza na delo, Alenka Jeraj, zahteva še vecjo previdnost. nadzornikov v družbah v (ne) se izenaci s statusom caka-poslanka v DZ RS Pohvaliti je treba štab civilne posredni vecinski lasti države jocih na delo, vsem, ki v casu • KUlTURA ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Knjižnica Ig M ed ustanovami, ki so zaradi žane clanarine. Spletni vpis in dodatne epidemije zacasno zaprla svoja informacije na: www.mklj.si/za-uporab­vrata, je tudi knjižnica na Igu, nike/vclanite-se. ki deluje pod okriljem Mestne knjižnice Podaljšanje clanarine Ljubljana (MKL). Ce vam bo v casu zaprtosti knjižnic Spletni vpis potekla clanarina in bi jo želeli uredi- Vsi, ki v MKL niste vpisani in bi želeli ti zaradi dostopa do e-knjig in e-virov, dostopati do e-knjig in drugih e-vsebin, jo lahko poravnate na COBISS+. V svoj se lahko v Mestno knjižnico Ljubljana COBISS+ profil se prijavite s svojo šte­vpišete preko spleta. Ob izpolnjenem ob-vilko izkaznice in geslom prijavite pod razcu in placilu clanarine (15 EUR) boste ustrezno knjižnico. Pozabljeno geslo lah­lahko takoj uporabljali e-storitve knji-ko obnovite s klikom na povezavo pod žnice. Ob prvem obisku knjižnice boste vpisnim obrazcem. uredili clansko izkaznico ter s podpisom Vec informacij na: info@mklj.si. potrdili svoje osebne podatke. Spletni vpis je namenjen le polnoletnim fizicnim Maja Zupancic osebam in ne omogoca uveljavljanja zni­ Obcinska revija pevskih zborov prestavljena Zaradi okolišcin, ki vladajo zaradi epidemije koronavirusa, je izvedba ob­cinske revije pevskih zborov prestavlje­na. O novem terminu se bomo z zbori dogovorili, ko bodo razmere dopušcale izvedbo prireditve. Maja Zupancic, obcinska uprava Ob svetovnem dnevu poezije 21. marec je svetovni dan poezije, ki jo ustvarjajo tudi clanice Literarne skupine Društva Fran Govekar Ig. Za bralce Mostišcarja smo izbrali pesmi Darje Avsec, Alenke Jeraj in Zdenke Vinšek. DARJA AVSEC Samo pesem še imam Pesem hranim za hude case. Ko metulji ne bodo vec znali leteti in se bodo otroci pozabili igrati. Preglasimo tišino. Sezimo po zvezdah.Šepetajmo molitev tiho, potem pa vse glasneje, da se bo treslo vesolje. To življenje nas potrebuje. Angel za vsakogar Svojega angela sem poslala tebi, ker ga bolj potrebuješ kot jaz. Angeli so zato, da si jih delimo. Kadar se smejim, se z mano smejijo mlinski kamni, cmrlji in mravlje, oceani in celo vesolje. Ko jokam, sem sama. Moje barje Bosa hodim po sveže preorani zemlji, noge vsrkavajo kadeco se grudo. Zadiši mi po semenih v kašcah in sveže pecenem kruhu prednikov. Divji konji se podijo cez barje, Drevesa se ljubijo v tišini Voda izpere vse žalosti in grehe. Bisernica šepetanj Svetloba ne vstopi vate kot mec. Spusti se po tankih svetlobnih nitih in te poboža do korenin. Naj lahno kot puh se pretika, zašepeta kot ljubeca mati objame kot nežen ljubimec. ALENKA JERAJ Cisto drug svet. Mir. Tišina narave. Šepet vecnosti. Energija.Življenje. Voda, ki osvobaja. Soca pripoveduje ... Kaj vse je že videla. Kolikokrat jokala. Kolikokrat besnela. A vedno znova ... ... smaragdna, cista, posebna. Prica stoletij, tisocletij. Z roko v roki s skalami, kamenjem, peskom, ki jih obraca, obraca ... Soca pripoveduje, kot ne zna nihce drug. .... Toliko zgodb. Nešteto usod. Sedeli so ob tvojem bregu in prosili ... Da odneseš slabo, da odneseš kri, da ustaviš vojno. Sedeli so ob tvojem bregu in prosili ... Za domovino, za jezik, za svoj rod. Sedeli so ob tvojem bregu in prosili ... Za ljubezen, za otroke, za najdražje. V tvojih valih in tolmunih si živela njihove usode. ZDENKA VINŠEK Ustvarjalnost Ustvarjalnost je kakor izvir; privre na dan, vzvalovi nemir. Je kot deževna kaplja v pušcavi – izgubi se, ce je ne pestuješ v dlani. Hotenje je, smiselnost življenja; vzplamti misel, polna hrepenenja. Boljši dan »Kaj si?« vprašuje veter. »Zrcalo vseh bližnjih.« »Kako si ?« šume gozdovi. »Kot moji bližnji.« »Kaj bo jutri?« zapojejo trave. »Boljši dan, ce bomo vsi tako želeli.« lebdim Lebdim v trenutku brezcasja. Zamižim, da popijem cašo ugodja. Srkam vase ves opoj pomladnega vecglasja. Pomirjujoce žvrgolenje pronica v mojo podzavest, ko prvi topli žarki zapletejo se v bilke gnezd. Val svežine cvetocega grma zapluje med trnove misli mojega uma. Rahel vetric zaplapola v utrujena krila, posuši solzo obžalovanja, predramljena misel ponovno pozvanja. Naj lebdim še naprej, pomlad mila? Se bo moja duša iz nesmisla izvila? Jutri Izsrkalo si moja custva, neobzirno hotenje. Zdaj išcem svoje nedavno veselje in poželenje. Ustavim se v vsakem ovinku brez volje, upam, da zopet odenem se v rožno vesolje. Spotikam se ob robnike, da ugledam obzorje. Ne odkrijem pešcenega miru, le skrite sanje. Mislim, da jutri najdem vero vanje. Cez nekaj zaprek Med debli cvrstih brez lebdim, zarišejo se sence v soncne trate. Ukoreninim svoje telo, nemocno stojim. Nenadoma zacutim tok moci, ki izpuhtel je zate. Brstece si listje v pomlad že želi, srce spet udarja, mocno hrepeni. Prisluhnem brencanju igrivih žuželk, ko tihoma stopim cez nekaj zaprek. Gobarska sezona se je zacela P o programu dela Go-barsko mikološkega društva Ig je nacrtovano prvo nabiranje gob marcnic v marcu in aprilu. Skupina cla­nov društva se je v jutranjih urah 11. marca, še pred prepo­vedjo druženja in zbiranja, z osebnimi avtomobili, upošte­ vajoc vsa varnostna navodila, odpravila na nabiranje prvih spomladanskih gob. Pot nas je vodila v obcino Grosuplje v okolico vasi Dobje. Ko smo prispeli do ribiškega bajerja RD Grosuplje, smo parkirali avtomobile in se ustavili pri bajerju. Pogled se je ustavil na površju vode, ko smo zagledali na stotine žabjih družin. Gleda-li smo pravo ljubezensko žabjo svatbo. Smejali smo se, ko smo opazovali pravi boj med samci, ki so se borili za svoje ljubice. Po krajšem postanku smo se odpravili na bližnji hrib z me-šanim gozdom. Ko smo prišli v gozd, nam je izkušeni gobar Boštjan, ki je dodobra poznal rastišca, dal navodila in smo odšli vsak v svojo smer z ocmi, usmerjenimi v tla. Z gobarsko palico smo obrnili vsak list bli­zu drevesa, štora, ležece veje ali vzdignjenega listja, pod ka­terim po navadi rastejo gobe. Razkopano listje je bil znak, da so gobe pojedle srne, tem je to posladek. Po dveh urah smo se srecali in imeli v košarah vsak okoli kilogram gob. Po vese­lem koncu smo se spet ustavili pri bajerju, še enkrat ogledali žabjo svatbo in se odpravili v Želimeljsko dolino po mladi cemaž. Tudi tam je bila bera zelo lepa. Dan smo koncali us-pešno in z gobarskim pozdra­vom dobro bero odšli veselo domov na dobro pomladansko kosilo. Vse clane društva prosimo, da v sedanji situaciji, ko je gi­banje omejeno, doma v roke vzamejo kakšno gobarsko knjigo, jo preberejo in se tako pripravijo na bodoce aktivno­sti društva in strokovna uspo­sabljanja, ki jih bomo izvedli, takoj ko bo mogoce. Vse informacije lahko dobi­te na tel. št. 041/474-327 (Bra-co) ali po e-pošti braco@mail. amis.net. Braco Vukosavljevic, predsednik GMD Ig Boštjan Urbanc • KOTICEK zA MlADE ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Izobraževanje na daljavo K ot smo bili že vsi obveš-ceni, so se na obmocju celotne države zaprle vse vzgojno-izobraževalne ustanove, zato so šole organizirale pouk na daljavo. Osnovna šola Ig tako ucenje omogoca prek svoje spletne strani. Prvi dan ucenja take vrste sem komaj cakal na prva navo­dila za delo od doma, saj me je zelo zanimalo, kako bo to pote­kalo. Seveda sem prvo nalogo takoj opravil, nato pa spet ca­kal na novo. Scasoma pa se je prejema­nje navodil spremenilo v sa­moumevno, saj so vsak dan prihajala nova. Vsak dan sem opravil delo tistih predmetov, ki sem jih imel ta dan na urni­ku, ter tako pokril delo za cel teden, hkrati pa si pustil vi-kend prost. Ta vrsta ucenja se mi zdi nenavadna in hkrati preprosta za ucence. Sicer je bilo potreb-no nekaj casa, da sem se nava­dil na delo v domacem okolju, od takrat pa je delo potekalo veliko enostavneje. Verjamem tudi, da je to vplivalo na pre­življanje dni vseh ucencev, saj se je vzporedno z uvedbo ucenja na daljavo uvedlo tudi nekaj sprememb življenjskega sloga. Vecina ucencev lahko tako vstaja pozneje, ima vec prostega casa kot sicer … S temi pozitivnimi spremem­bami pa so se zaradi današ­njega stanja uvedle tudi bolj negativne, saj moramo dneve preživljati zaprti v stanovanju ali hiši, kar onemogoca pros-to preživljanje prostega casa zunaj, na svežem zraku. Naša družina si 'zaloge svežega zra­ka' nabere s sprehodi, na kate-re gremo, ce nam le vreme to dopušca. Tam se poleg vdiho­vanja svežega zraka tudi dru­žimo na varni razdalji in tako izvemo vec od drugih clanov, kot bi sicer, ce bi bili zaprti doma. Meni se zdi izobraževanje na daljavo zanimiva ter delu­joca rešitev, ne bi me motilo, ce bi to obliko izobraževanja uporabljali še nekaj casa. Kian Hodžic, 7. b Ucenje na daljavo V dneh, ko sem doma, Zjutraj zgodaj vstanem, pozaj­sem kar malo v skrbeh trkujem in opravim jutranjo zaradi koronavirusa. higieno. Dan zacnem s šolo. Po drugi strani pa mi je super, Nekaj snovi vcasih pustim še da sem doma. Manj se ucim in za naslednji dan. Ob ponede­vec pomagam pri domacih op-ljkih in cetrtkih imam pouk ravilih. klavirja. Uciteljica me poklice Vsak dan se zacenja enako. preko Vibra. Vsak dan vadim klavir. V stiku preko elektron­ske pošte sem tudi z drugimi ucitelji, ker pa sem vec doma, moram tudi pomagati. Atiju pomagam pri lažjih opravilih v delavnici, kuhati in posprav­ljati pa pomagam mami. Rada pecem piškote in se z njimi radi posladkamo, saj ima moja babi najboljši recept za kekse, ko sem bila doma, sem se še mivi. Pouk doma poteka zelo mlete na strojcku. Z mami tudi malo družila s sosedo, ko pa so drugace, še posebno ce kakšne telovadiva in pleševa ples, ki druženje prepovedali, sem se snovi ne razumem takoj. Z sem se ga morala nauciti za iz-zacela malo dolgocasiti. Krajši družino smo tudi vec casa sku­birni predmet. Skoraj vsak dan cas mi delajo sošolke, s kateri-paj kot po navadi, zato se tudi je posijalo sonce, zato hodiva mi se po telefonu veliko pogo-skregamo. Kljub temu pa se na sprehod do našega gozda. varjam in smejim. Po osmi uri vec pogovarjamo, družimo in Gibanje na svežem zraku je zvecer z družino pogledamo smejimo. Mogoce bi bilo bolj pomembno za zdravje. Radi kakšen film ali pa se igramo obicajno, ce bi bila v šoli. jemo regrat, zato ga z mami družabne igre. Hana Zdravje, 7. a nabereva celo vreco. Prvi dan, Moji dnevi doma so zani- Pust v Iški vasi Pust V torek, 26. 2. 2020, nimi oblekami naju je ujel mela na kolešckih. Zaradi Pust se je zdaj približal nam, so po Iški vasi hodi-in s palico cisto malo udaril. svoje velikosti se je velikok-zima pa je šla stran. li 'Arabci' s kamelo, Smejali sva se in šli domov. rat prevrnila. Šli so do vsake Pustni karneval je bil v soboto pred njimi pa pustni spre-Doma sva pustili šolski tor-hiše v vasi in potem je bilo in takrat so maske zadele loto. vod. V njem sodelujejo pa-bi in jih zasledovali po vasi. tega burnega dne na žalost S tem denarjem so kupile sladkarije jaci, policaj, tamlada in ta-Malo sva opazovali, potem konec. in ostale drobnarije. stara. To je že od nekdaj naš pa sva zaceli klicati pajace, Pust je eden iz med mojih Naslednje leto bo pust spet prišel, obicaj. Po prihodu iz šole da so naju lovili. Ni naju bilo najljubših praznikov. Vesela z njim pa še vecje veselje. sem jih z najboljšo prijatelji-strah, bilo je zabavno. sem, da vsako leto znova do-co obcudovala. Ker se niso prevec trudili živim to lepo izkušnjo. Ema Kvržic, 6. b Hitro sva zaceli teci, in s tekom, sva jim brez težav ker sva imeli na sebi šolski ušli. Odšli sva še do belo Sara Škulj, 6. a torbi, nisva bili tako hitri. oblecenih Arabcev, ki jih je Pajac z belo masko in barv-spremljala velika rjava ka- Tekmovanje v veleslalomu V cetrtek, 5. marca 2020, tekmovalcev. Na vrsti sem bila canjem pa sem se sprostila. Ne bi vozili pred nami. smo se zjutraj odpra-cisto prva, zato sem bila zelo smucam profesionalno, ven-Po podelitvi diplom smo se vili proti Kranjski gori, živcna. Nisem vedela, kje toc-dar se nisem vlekla kot polž. odpravili domov. Ta dan sem kjer je potekalo podrocno tek-no moram peljati, kako hitro Spodaj sem pocakala še se naucila smucati tako kot ve­movanje v veleslalomu. naj vozim, kakšen rezultat bo v dve prijateljici in skupaj smo leslalomisti, zato mi je bil zelo Najprej smo se obuli v pan-primerjavi z drugimi … Znašla preživele preostanek dneva. všec in upam, da se ga bom cerje, si nadeli smuci in odšli sem se na startu. Vratca so bila Odšle smo še na malico in pre-naslednje leto spet udeležila. na smucišce. Ogledali smo si zaprta in nisem vedela, da jih ostanek dneva prosto smucale progo in za ogrevanje odpelja-moram podreti, zato sem tam po celem smucišcu. Bilo je za- Leja Gacnik, 6. a li dve testni vožnji. Bilo je 276 izgubila 4 sekunde, med smu-bavno, saj ni bilo uciteljev, ki Ni vsak dan nedelja Življenje na našem podeželju je nek­daj potekalo popolnoma drugace. Vsakemu kraju in casu so dajali pecat ljudje, posebno ljudski originali, ki jih ni manjkalo v vsaki vasi. To so bili pri­povedniki, ljudski rokodelci vseh vrst pa tudi mešetarji, zdravilci, ljubitelji vinske caše, vaški posebneži, beraci in potepuhi. Naslednja pripoved govori o potepuškem paru, ki se je veliko zadrževal v barjanskih vaseh, pot pa ju je zanesla celo do Škofljice in vasi na vzhodnem obrobju Ljubljane. Peter cez te kraje ni rajžal sam, temvec ga je kot senca spremljala družica Lojza. Bila je ciganske krvi, spoznala sta se men-da v eni izmed gostiln na Ižanskem, kar pa ni nenavadno, saj je njen rod taboril v gozdovih nad Iško vasjo. Bila je majhne in suhe postave, z gostimi crnimi lasmi in bledih lic, ki si jih je barvala s cikorijevim papirjem, da je bila rdeca v obraz. Ceprav se nista zaobljubila pred Bogom, nista ži-vela v božjem strahu in sta bila kljub temu nerazdružljiva kot rit in srajca. Od kod je prišel Peter, ni vedel nihce, ljudski glas pa je znal povedati, da je bil svoje dni doma iz okolice Vrhnike, na bogati gruntarski kmetiji, kjer je gospodaril starejši brat. Ker se tudi dva petelina na dvorišcu ne gledata prav prijazno, je odšel od doma in za hrano delal na kmetijah, kjer so pot-rebovali posle. Selil se je iz kraja v kraj, scasoma pa je dnino povsem opustil in se oprijel bolj prijetnega dela po nacelu: vse bi delal, samo delal ne! Bil je vseskozi na tesnem z denarjem, a ce je bila priložnost, se ni izneveril sam sebi in ga ni bilo sram zvrniti steklenice vina po grlu. Pil je vse od kraja, zadovoljen je bil tudi z nicvredno brozgo, najraje pa je nagibal žganje. Pravil je, da mu edino ta pijaca pomaga varovati se pred kacami. Nobena pijaca se mu torej ni ustavila pa tudi trezen ni bil nikoli tako, da bi se ji odrekel. Kljub vsem napakam pa se je rad menil kot mešcan, ceprav je hodil naokrog v raztrganih hlacah in pošvedra­nih cevljih. Ustil se je, da je bil vcasih gos-pod in je naredil visoke šole, toda vsakdo je vedel, da je bilo vse njegovo znanje 'na štoru' delano. Kosmat kot Krjavljev hu­dic je hodil po vasi in žical za pijaco. Po tistem, ko je spoznal Lojzo, mu je veckrat na pomoc priskocila tudi ona, ki je prav tako rada objemala flašo, tako da sta bila kar uglašen par. Veliko je nacinov, kako se clovek reši svojih težav, in eden izmed njih je brezdelje. Zacela sta pohajati okrog po svojih cigansko-poslovnih opravkih, po­tepuštvo in klateštvo pa sta jima postala nacin življenja. Na vprašanje vaških mož, zakaj podpira lenobo, je Peter v brk pih-nil in odrezavo odvrnil: »Vse je en šmorn, ce kaj delaš al pa ne, saj se vse glih lahko živi!« Ce je prišel do besede, se je bahal kot ob žegnanju, ob tem pa v tla gledal, kot bi iskal denar, pa tudi sicer je veliko govo­ril tjavdan in v prazno. Imel je prvo besedo ob skledi, kletvica pa je bila njegova mo-litev. Res se je prav cudno obnašal, da ni bilo nicemur podobno, posebno tedaj, ko je spušcal debele na racun hiš, od koder je prišel s prazno malho. Razen mršavega kljuseta, ki jima je pre­važalo na vozu vse borno imetje, nista na tem svetu imela nicesar. Bogatija to ravno ni bila, kajti ves tovor je vseboval le nekaj vrec sena, ki sta jih sproti izprosila pri dobrih ljudeh in je služilo konju za pribolj­šek od paše na srenjskih gmajnah, v dru­gih vrecah pa sta imela kup raznovrstne krame. Najvec je bilo loncev in bakren kotlicek, kjer se je kuhalo in cvrlo, kadar je imela Lojza uspešen dan. No, tudi brez oblacil nista bila, ceprav sta bila videna v enih in istih cunjah, streho nad glavo pa jima je nudila zakrpana plahta, kadar se je silil dež. Pozimi sta jima mraz in sneg kvarila potovalne navade, zato sta bila veckrat prisiljena ustaviti se pri kakšnem kmetu, kjer je pac naneslo, in pocakati, da je minilo najhujše in se je sneg unesel. Ži-vela sta iz dneva v dan, brez skrbi, kaj bo prineslo jutro, saj še nikoli ni bilo, da ne bi bilo. Obicajno sta taborila na robu vasi na srenjskem svetu, da ni bilo nepotreb­nih jeznih pogledov in grdih besed. Ko je bil v gmajni tabor postavljen, je Lojza od­vihrala v vas in si od gospodinj izprosila za tisti dan hrane. Ce je bila bera majhna in skromna, je jezno prhala in vpila, da je šlo skozi ušesa, spotoma pa se je odpravila še na bližnjo njivo, si postregla s pridelki in tako polepšala dan. Jezika ne bolijo noge, pa tudi koristi ni, ce mlin stoji in jezik molci. Lojza je bila tiste sorte ljudi, ki je znala dobro sukati jezicek in so besede kar vrele iz njenih ust. Pri njej si prišel do besede le, ce si se pogovarjal sam s seboj. Veckrat pa jezika ni znala držati za zobmi, kadar bi bilo to potrebno, zato si je z njim prislužila marsi­katero jezo in nejevoljo. Znana je bila tudi po tem, da ni locila tuje lastnine od svoje. Na svojih pohodih je marsikoga ofrnaži-la, ce pa je bila priložnost, je kakšno stvar brez slabe vesti tudi izmaknila in nato iz­ginila kot kafra. Tako je nekoc iz odprte hiše odnesla poln cekar gnjati in klobas. Na vprašanje žandarja, ali prizna krivdo, je zacela kot obstreljen medved vpiti, da klobas ni imela v ustih že sedem let, preje pa še nikoli. Vendar tudi Peter ni držal roke v žepih. Tudi on se je z druge strani odpravil v vas in sitnost prodajal, ce pa je imel sreco, si je z veseljem grlo splaknil. V vsako rec je svoj nos vtaknil in takrat je tudi njemu za­dišala kakšna klobasa, ki je visela v veži ali na stropu crne kuhinje. Te dobrote pa je opazoval le od dalec in je že skoraj poza­bil, kakšne oblike in okus imajo. Na vpra­šanje, koliko spije žganja dnevno, je živah­nih kretenj in besed samovšecno odvrnil: »Prmejduš, povsod je vrag, bolj suša je za pijaco, ampak ce sem priden in dobro feh-tam, se vcasih nabere tudi za pol flaškona v grlu. O, pa tudi cigaret dosti pokurim, ce so ljudje dobre volje. Kadim samo tiste najboljše, ki se jim pravi 'dobiš' in se niso podražile še od tistih casov, ko je bil še naš Franc Jožef vladar.« Vendar pa je bila taka sreca bolj izjema kot pravilo, kajti nedelja ni vsak dan. Obi­cajno je le slino požiral in vonjal dim dru­gih kadilcev, veckrat pa mu je kdo tudi z brco pokazal pot iz hiše. Tedaj je vedel, da mu je zmanjkalo dela, pa tudi Lojza je bila vse bolj sitna in je silila dalje, ko so bili pridelki na njivah po njeni zaslugi lepo zredceni. Podrla sta domovanje, povezala culo in se zapeljala v sosednjo vas ali faro, dokler ju ni usoda cez nekaj mesecev po­novno prinesla semkaj in sta spet osrecila vašcane s svojo prisotnostjo. Njuno romanje iz kraja v kraj je trajalo nekaj debelih let in bi še trajalo, vendar je nekoc Lojza staknila pljucnico in odšla s tega sveta. Peter je ostal sam in kmalu os­tal brez vsega, saj se naj bi od tedaj bolj kot sebi posvetil pijaci. Postal je berac in kmalu je tudi njega poklical Gospod k sebi. plahta – ponjava; fehtati – prosjaciti Bojan Jerlah Obogateni populaciji barjanskega okarcka in hrošca pušcavnika Na obmocju Krajinskega parka Ljubljansko barje se od zacetka leta 2018 izvaja projekt PoLJUBA, katerega glavni namen je izboljšanje stanja naravnega okolja, s poudarkom na ohranjanju ter revitalizaciji sedmih ogroženih živalskih vrst in treh habitatnih tipov. Projektne aktivnosti so usmerjene predvsem v neposredne ukrepe varstva. V prvih dveh letih projekta so bili v ospredju odkupi zemljišc, saj je to osnova za ustvarjanje pogojev za ohranitev izginjajocih avtohtonih vrst. P rojektne aktivnosti se bodo v prihodnje izva­jale na kar 149 ha kme­tijskih in gozdnih zemljišc, od katerih je bilo 48 % uspešno odkupljenih. Za nekatera zem­ljišca so bile z zainteresirani-mi kmeti sklenjene pogodbe o skrbništvu, na podlagi ka­terih bodo skrbniki izvajali projektnim vrstam in habita­tnim tipom prilagojeno kme­tijsko prakso. Na preostalih zemljišcih ukrepe izvajajo z zunanjimi izvajalci. Na obmo-cju Rakove jelše bodo na povr­šinah v zarašcanju vzpostavili kompleks ekstenzivnih travni­kov s sistemom mejic in novo interpretacijsko pot. V letu 2019 so v okviru pro-jekta zaceli gojiti barjanskega okarcka za namene doselitve in obogatitve populacije na Ljubljanskem barju. Strokov­njakinja za metulje dr. Tatjana Celik z Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU je v preteklem letu bdela nad gosenicami, ki so se iz jajcec izlegle v nadzorovanem okolju novo vzpostavljene gojilnice. Ko se bodo gosenice konec meseca maja zabubile, jih bodo prenesli v njihovo narav-no okolje, in sicer na obmocje Naravnega rezervata Iški mo-rost (NRIM), od koder je vrsta nedavno izginila, habitat pa je kljub temu še primeren. V na­ravo bodo v dveh sezonah do-selili 240 osebkov barjanskega okarcka, s katerimi bodo obo­gatili tudi zadnjo obstojeco populacijo v okolici Iga. Prav tako so na obmocju NRIM za potrebe varstva habitata kosca nadaljevali z vzdrževanjem in izboljšanjem stanja obstojecih mokrotnih travnikov. Zaceli so sekati gr-movja in posamezna drevesa na 4,1 ha veliki površini, kjer bodo v nadaljevanju projekta obnovili mokrotna travišca. Z namenom spremljanja ucinka izvedenih del je bil v sodelo­vanju z ZRC SAZU izveden prvi popis vegetacije in kar­tiranje habitatnih tipov zno­traj rezervata. V okolici Bevk in Iga pa je bil izveden tudi zacetni popis vegetacije z na­menom zasledovanja ucinkov casovno prilagojene košnje travnikov, ki ustreza ekolo­škim zahtevam metulja straš­nicinega mravljišcarja. V poletnem casu so iz­vedli prvo doselitev hrošca pušcavnika. Raziskava, izve­dena s feromonskimi vabami in prestreznimi pastmi v letih 2018 in 2019, ni potrdila pri­sotnosti vrste na projektnem obmocju, so pa strokovnjaki z Nacionalnega inštituta za bio­logijo identificirali obmocje, primerno za obstoj vrste. V Mestnem logu so na drevesa namestili 15 hrastovih gnez­dilnic, v katere so naselili li-cinke pušcavnika, vzgojene iz osebkov, ki so bili vzeti iz lju­bljanskega parka Tivoli. Iz njih naj bi se v letošnjem letu raz­vili prvi odrasli hrošci. Ti bodo v prihodnje naselili bližnja pri­merna dupla in osnovali sta­bilno prostoživeco populacijo. Licinke hrošca pušcavnika Na celotnem obmocju Lju­bljanskega barja so bila dolo-cena mesta za izkop razlicnih oblik vodnih teles za mocvir­sko sklednico in hribskega urha, in sicer luže, mlake in razširitve obstojecih terciar­nih jarkov. Z namenom izbolj­šanja življenjskega prostora za košcicnega škratca so zaceli obnovo izbranih odsekov ne­katerih sekundarnih jarkov. Prav tako je potekal izlov tuje­rodnih želv. V naravnem rezervatu Stra­janov breg so v preteklem letu izvedli rocno košnjo trave in enoletnih poganjkov lesnih rastlin, odstranjevali so inva­zivno tujerodno rastlinje in drevesno zarast, sledila bo še ureditev hidroloških razmer potoka Strajanov breg. Skozi vse leto se je izvajalo opazova­nje nivoja talne vode, opravili pa so tudi zacetni popis vege­tacije in pojavljanja Loeselove grezovke. JZ Krajinski park Ljubljansko barje Jasna Tarman O projektu PolJUBA: Osrednji cilj projekta PoLJU-kacjega pastirja košcicnega BA je obnovitev in ohranja-škratca, dvoživke hribskega nje mokrotnih habitatov na urha, edine slovenske avtoh-Partnerji projekta so Javni za-Štiriletni projekt v skupni obmocju Ljubljanskega barja tone sladkovodne želve moc-vod Krajinski park Ljubljansko vrednosti 4,12 milijona evrov – travnikov s prevladujoco virske sklednice in kosca, barje (JZ KPLB), Zavod RS za je v 80 odstotkih sofinanciran stožko, nižinskih ekstenziv-travniške ptice selivke, za ka-varstvo narave (ZRSVN), Dru-iz Evropskega sklada za regi­nih gojenih travnikov in ba-tero je bilo Ljubljansko barje štvo za opazovanje in prouce-onalni razvoj, preostalih 20 zicnih nizkih barij. Projektne še do nedavnega najpomemb-vanje ptic Slovenije (DOPPS) odstotkov prispeva Republika aktivnosti so usmerjene tudi nejše obmocje gnezdenja v in Regionalna razvojna agen-Slovenija. k varstvu ogroženih vrst, ki vsej državi. cija Ljubljanske urbane regije naseljujejo mokrotne habi-(RRA LUR). tate: orhideje Loeselove gre­zovke, metuljev strašnicinega mravljišcarja in barjanskega okarcka, hrošca pušcavnika, Se štorklja Bela vraca v Slovenijo? V casu, ko vsi bolj ali manj razmišljamo o epidemiji, je vsaka spodbudna novica toliko bolj pomembna. Te dni nas je razveselilo dejstvo, da v naravi nekatere stvari še vedno potekajo, kot bi morale. Ptice so zacele svoje selitve. N a interaktivnem zem­ljevidu, kjer spremlja-mo potovanje štorklje Bele, smo opazili, da se je ta premaknila iz Sharm el Sheik-ha in da potuje proti severoza­hodu. Projekt Leti, leti štorklja se je zacel lansko poletje, ko so v Elektru Ljubljana v sode­lovanju z Društvom za opa­zovanje in proucevanje ptic dve štorklji z Ljubljanskega barja opremili s telemetrijski-ma napravama. Poimenovali so ju Srecko in Bela in na ze­mljevidu sledili njuni selitvi v Afriko. Štorklji sta ornitologe presenetili že takoj na zacetku poti, saj sta se, ceprav iz istega gnezda, v tople kraje odpravi­li vsaka po svoji poti – Srecko cez Italijo, Bela pa cez Turcijo. Za Srecka se potovanje na ža-lost ni dobro koncalo. V Tuni­ziji se je najverjetneje zapletel v plasticno vrecko in nesrecno poginil. Bela pa na presenecenje znanstvenikov ni nadaljevala poti proti jugu Afrike, temvec se je ustavila v Sharm el Sheik-hu in tam prezimila. Tako smo jo vso zimo spremljali, kako vsakodnevno dela le manjše prelete nad egiptovskim le­tovišcem. S pomocjo kolegov so ornitologi iz DOPPS-a ugo­tovili, da Bela dnevno hodi k bližnjemu vodnemu zajetju, kjer pije. Na žalost se je izka­zalo, da je voda v zajetju precej onesnažena, zato je bila tudi Belina prihodnost negotova. Prav ob prihodu pomladi pa je Bela presenetila vse, ki ji sle­dijo, saj se je že zacela vracati proti severozahodu. Kot poja­snjuje dr. Damijan Denac, di­rektor DOPPS, mlade štorklje po prvi selitvi na jug obicajno prezimijo v toplih krajih do tri leta, šele nato se vrnejo v kraje, kjer so se izvalile. Prav zato je tudi težko napovedati, do kod bo Bela poletela tokrat. Možno je, da do Turcije, takšen primer so v DOPPS že spre­mljali. »Morda pa se, ceprav je še spolno nezrela, celo vrne v Slovenijo in se bo tukaj potika-la okrog,« še dodaja Denac. Bela je trenutno v Izraelu, njeno nadaljnjo pot je mogoce spremljati na www.elektro-lju­bljana.si/leti-leti-storklja. Elektro Ljubljana Pozor – žabe na cesti V si, ki živite v eni od vasi na hribu od Dob­ravice do Zapotoka oz. se veckrat peljete v ta ko­nec naše obcine, ste zagotovo opazili veliko povoženih žab ob vsakem deževju. Najvec jih je povoženih ravno med odce­pom za Dobravico in Podgoz­dom. Razlog za to so verjetno ribniki pri Dragi, ki so idealen habitat za žabe. Pa še relativ-no blizu so. Ko se žabe selijo iz teh ribnikov na vse strani, jih gre veliko tudi v naš hrib, cesta Ig–Kurešcek pa jim pre­seka pot. Poleg tega je asfalt še za kakšno stopinjo ali dve to-plejši od gozdnih tal, in ker so žabe hladnokrvne, se zato tudi raje zadržijo na njem. Žabe so dvoživke in imajo zelo tanko kožo (razen krastac, vendar se tudi te zelo rade zadržujejo ob vodi), zato so precej podvrže­ne izsušitvi. To pojasni, zakaj se pojavijo v vecjem številu samo ob deževju, saj le tako lahko premagajo vecje razda­lje. Nekaterim se zdijo žabe nagnusne in jih ne marajo, ne­katerim se zdijo nekoristne in nepotrebne, zato se ne zmeni­jo prevec, ce jih nekaj povozijo, nekateri to delajo celo iz užit­ka. Vendar velikokrat slišimo, da je v naravi vse povezano. In res je tako. Ceprav so mor­da res neprijetnega videza, pa so za nas zelo koristne. Kako? Žaba kot paglavec poje veliko licink komarjev. Predstavljajte si, da v lužah ali ribnikih ne bi bilo niti ene ribe ali žabe. Komarji bi se zelo zelo na­množili. To so najbolj ekološki odstranjevalci komarjev. Seve­da žabe ne jedo samo njih, od­rasle žabe jedo vse, kar lahko spravijo v gobec. Pri nas so to razlicne žuželke, od muh, kobi­lic, šcurkov, hrošcev, metuljev in gosenic do stenic, razlic­nih vrst os, mravelj, strigalic, deževnikov pa tudi pajkov, polžev itd. So pa tudi hrana za druge živali, kot so štorklje, caplje, belouške. Nerodno je, ker se žabe na cesti pojavijo ponoci. Še bolj nerodno je, ce je to jesen, ko ne veš, kaj je odpadel drevesni list in kaj žaba. Priznam, da sem tudi sam po pomoti povo­zil kakšno, vendar upanje osta­ja. Neka dobra duša je name-stila letake na cestne znake, ki opozarjajo na žabe na cesti. Nekateri se tega držijo, drugi ne. Veliko bolj ucinkovito je prenašanje žab v casu parje­nja. Takšne akcije so v spomla­danskem casu v vec krajih po Sloveniji. Organizacija akcije pre­našanja žab zahteva veliko predpriprav, pridobitev do-voljenj, pridobitev preprek … Zaradi virusa podatka, ali je kdo že zacel s tem, nisem us-pel pridobiti. Zato spodbujam, ce je kdo že zacel s temi dejav­nostmi, da zainteresirane za akcijo prenašanja žab obvesti preko Mostišcarja, da se je lah­ko udeležimo. Najbolj ucinkovite pa so stalne postavitve ob cestah, zato apeliram na župana oz. pristojne na obcini, da ob ob-novitvah cest po obcini upo­števajo ta problem in se, kjer je ta problematika, uredi tako, da je ob obeh straneh ceste prepreka in na predpisani raz­dalji cev pod cesto, da jo lahko žabe (pa tudi druge živali, na primer kace, ježi itd.) varno preckajo. Tako imajo to ureje-no nekatere druge države, npr. Avstrija. Luka Jamnik Mojca Borko Spomladanska divja samopostrežba Prostranstvo cemaža K er nam je višja sila pre­precila organiziran po-hod po cemaž v Šcur­kov graben, ki ga je Društvo Zapotok, Sekcija za zdravo živ­ljenje, nacrtovalo letos 18. apri-la, vas vseeno opogumljamo, da se, ko bo situacija s korona­virusom nekoliko pomirjena, odpravite po to zeleno zlato. Cemaž vas bo pocakal, saj ga lahko nabiramo še pozno v pomlad. Vabimo pa vas, da vstopite v spomladansko divjo samopostrežbo še po kakšno drugo zdravilno rastlino, ki raste morda za vašo hišo ali na vrtu. Prav tako bo dobrodošla in koristna za zagon telesa po obicajno siromašnem zelenem zimskem prehranjevanju. Dišece vabljivi cemaž Zdravilne ucinke cemaža velja vsekakor izkoristiti, saj blagodejno vpliva na celo telo. Deluje razstrupljevalno, pre-cisti krvni obtok in dihalne poti, krepi imunski sistem, je naravni antibiotik in poživlja prebavo. V Šcurkovem grabnu ali naprej po Želimeljski do-lini ob potoku raste v velikih zaplatah, ki kot goste zelene preproge dišece vabijo in se ponujajo, da stopimo med-nje. Morda pa ste bližje domu odkrili tudi kakšno svojo lo-kacijo, samo pazite, da ga ne zamenjate s šmarnico ali pod-leskom. Na to smo vas vedno opozarjali, ko smo ga nabirali skupaj. Iz cemaža lahko pri­pravimo juho, cemažev zavitek ali pa pesto, saj zmlet, osoljen in z dodatkom olivnega olja pocaka v kozarcku za razlicne namaze in polivke. Spomladanska divja samopostrežba V spomladansko divjo sa­mopostrežbo pa lahko vsto­pimo tudi po kakšno drugo zdravilno rastlino. Lahko vam raste takoj za hišo ali na vrtu. Marsikatera je za v lonec ali solato. Med ponudbo prehran­skega obilja se sprehajamo, pohajkujemo neomejeno in nabiramo zastonj. Smo v akci­ji, tocke zvestobe pa se izraža­jo v našem zdravju in dobrem pocutju. Tu mislimo na prve spomladanske rastline, kot so regrat, koprive, hren, trobenti­ce, šparglji in razlicni pleveli, ki rastejo po gredicah. Kopri­ Pljucnik v družbi cemaža ve skuhamo v sopari, upora­bimo jih kot prilogo ali pa v zavitku s skuto. Lahko so kot dodatek v juhah in enolonc­nicah ali pa jih posušimo za caj. Mladi regrat je najboljši v solati, šparglji nam teknejo preprosto samo prevreti ali pa popraženi z jajcki, pleveli in trobentice pa najlepše kra­sijo solate. Tudi hren je zdrava popestritev jedilnika. Naj ne bo samo priloga k velikonocni šunki, pac pa se odlicno poda h kuhanemu govejemu mesu, hladnim narezkom, pecen­kam, ribam in še cemu. Mlade liste lahko uporabimo tudi v solatah. Pomaga pri astmatic­nih in pljucnih boleznih, saj pomešan z medom razredci sluz. Uporabljaj hren, da boš zdrav kot dren, pravi stara ljudska modrost. zelišcna frtalja – slovenska narodna jed Ponujamo vam recept za narodno slovensko jed. Potre­bujemo: 6 jajc, mleko, moko, sveža zelišca, sol, poper, mu-škatni orešcek, maslo za pe-cenje. Jajca razžvrkljamo z mlekom in dodamo moko, da nastane gosta tekoca masa kot za palacinke. Dodamo dobro oprana, osušena in sesekljana zelišca, ki jih lahko trenutno naberemo (kopriva, regrat, cemaž, drobnjak, rukola, pe­teršilj, bazilika, luštrek). Maso solimo, popramo in dodamo muškatni orešcek. Dobro po­mešamo in polovico zlijemo v ponev na raztopljeno maslo. Zapecemo na zmernem og­nju na eni in nato še na drugi strani. Postopek ponovimo še z drugo polovico mase. Frtaljo lahko pripravimo tudi z drugi-mi dodatki: cebulo, bezgovimi ali regratovimi cvetovi, nari­banimi jabolki. Lahko dodamo tudi domace ocvirke, kose klo-base, pršut ali panceto. Poleg ponudimo skledo sveže solate ali pa jo postrežemo po eno­loncnici. Pa dober tek! Darja Mlakar, Društvo Zapotok, Sekcija za zdravo življenje Priprave za velikonocno razstavo B liža se velikonocni cas in v našem društvu smo že takoj po novem letu zaceli priprave za velikonoc­no razstavo. Ker priprave na razstavo, barvanje jajc, pripra­va prostora in še marsikaj vza-me veliko casa, smo predvsem clanice društva pripravile že veliko stvari. Ker vsako leto razstavo oblikujemo tematsko, moramo priprave zaceti dovolj zgodaj, da nam ne zmanjka casa. Žal pa letos naša razsta­va ne bo izvedena zaradi pan-demije koronavirusa. Bomo pa predstavili nekaj stvari, ki so bile narejene pred odpovedjo razstave. Jelka Mi-natti je pobarvala že 900 jajc. Vsa so surova in barvana s copicem, kar vzame veliko casa. Ker ne moreš pobarvati celega jajca, najprej pobarvaš polovico, pocakaš nekaj ur, da se posuši, in nato še naslednjo polovico. Nato sledi ustvar­janje vzorca, odvisno od zah­tevnosti lahko traja 10 minut ali pa celo pol ure za eno jajce. Mojca Lenarcic je s pomocjo prijateljic pripravila že ogrom-no rožic iz krep papirja, in sicer razlicnih vrst, vse to je že prip­ravljeno in pospravljeno nazaj v škatle. Darinka Gorencic pa se je ukvarjala z drugacno te­matiko. Predstavili vam bomo samo nekaj detajlov, vse ostalo bomo razstavili naslednje leto na velikonocni razstavi. Preberete si lahko tudi ne­kaj receptov naših clanic Ive Lesica in Marinke Livk. zgodovina velikonocnih razstav v Vrbljenu Naša prva razstava je bila leta 2001, torej bi bila letos že 19. po vrsti. Na prvih razstavah smo predstavili le pecivo, veli­konocne jedi ter nekaj pirhov, ki smo jih clanice same po­barvale doma. Prvo razstavo smo pripravili na velikonocni ponedeljek, a smo kmalu ugo­tovili, da ta datum ni najbolj ustrezen, zato smo razstavo prestavili na cvetno nedeljo. V nadaljevanju je padla ideja, da moški clani društva spletejo butaro velikanko, ki smo jo nato z vozom odpeljali na blagoslov v cerkev Tomišelj in postavili na ogled pred dvo­rano. Kot zanimivost naj po­vem, da je bila najvecja butara visoka kar 19 metrov. Sledile so nove in nove ide­je. Vsa leta na naši razstavi sodeluje tudi vašcanka Joži Glavan s prikazom izdelave t. i. ljubljanskih butaric. V nada­ljevanju smo naredili tudi crno kuhinjo pa še marsikaj. Otro­ci in uciteljice šole Tomišelj, pozneje še Vrtec Tomišelj, že veliko let sodelujejo na naših razstavah. V goste smo po­vabili tudi sosednja društva in posameznike: TD Lavrica, Škofljica, KTŠD Lokvanj, Pod­pec, Majdo Alic iz Podpeci, ki je predstavila kvackane stvari Poslikani pirhi Jelke Minatii in aranžma Darinke Gorencic Pirhi Jelke Minatti in pripadajoce ogrlice Mojce Lenarcic na sto in en nacin, ter Ribnica­na Franca Jaklica, ki je prika­zal izdelavo suhe robe. Že vec kot deset let pa našo razstavo redno obiskuje novi­nar Slovenskih novic Primož Hieng, ki jo predstavi tudi širši Sloveniji. Kar nekajkrat so razstavo popestrili pevci Kvarteta Slavcek. Vse razsta­ve so blagoslovili tudi domaci župniki, ki so takrat delovali v Župniji Tomišelj. Vsa leta tudi uspešno sodelujemo z Mes-nico Farkaš, ki nas oskrbi s suhomesnatimi izdelki, nekaj let smo meso tudi prodajali, potem pa zaradi spremembe zakonodaje prenehali. Vsako leto smo našli kakšno novo temo in jo potem na raz­stavi prikazali (leto cebele, 20-letnica Obcine Ig, 110 let PGD Vrbljene-Strahomer, ko­lišca, narodni motiv, obletnica Aljaževega stolpa …). Obisk in ogled naše razstave raste iz leta v leto, zato smo se pred leti odlocili, da pripravimo dvodnevno razstavo. Da smo vsa ta leta priprav­ljali in organizirali razstavo, ni malo dela. To lahko naredimo le z veliko dobre volje vseh clanov društva, kajti zgolj ne­kaj posameznikov take raz-stave ne more pripraviti. Zah­vala vsem, ki ste pomagali v preteklih letih, in vsem, ki še zdaj pripravljate in pomagate pri razstavi, brez vas oz. nas te razstave ne bi bilo. Zahvala tudi PGD Vrbljene-Strahomer, ki nam vsako leto odstopi dvo­rano. V teh težkih casih vam že­lim predvsem, da ostanete zdravi. Ostanite doma, še se bomo lahko družili. Se vidimo prihodnje leto, ko bomo za vas na razstavi spet pripravili ne­kaj posebnega. Darja Modic, TD Krim TD Krim Kokosova potica s suhimi slivami (po receptu Ive lesica) Sestavine za kvašeno testo: 450 g moke, 20 g kvasa, 1,25 dl mle­ka, 120 g kisle smetane, 90 g masla, 30 g sladkorja, 2 rumenjaka, 1 jajce, sol Za nadev: 500 g kokosove moke, 300 g suhih sliv, 80 g sladkorja, 2 dl sladke smetane, 2 žlici kisle smetane, 2 beljaka, rum, limonina lupinica. Priprava: Zamesimo kvašeno testo, za nadev skuhamo suhe slive v toliko vode, da so pokrite. Ko so mehke in voda povreta, dodamo kokosovo moko in vse preostale sestavine ter sneg dveh beljakov. Nadev razmažemo na razvaljeno testo, zvijemo, vzhajamo ter nato pecemo 1 uro pri 170 °C Zelo okusno! Orehovi štrukeljcki (po receptu Ive lesica) Sestavine za kvašeno testo: 750 g moke, 40 g kvasa, 100 g slad­korja, 110 g masla, 5 rumenjakov, sol, rum, limonina lupinica in mleko Za nadev: 750 g orehov, ˝ l smetane, 200 g sladkorja, sneg 3 be-ljakov, rum, malo prave kave Priprava: Zamesimo in vzhajamo testo, nato ga zvaljamo na pol centimetra debelo ter namažemo s pripravljenim nadevom. Nare­žemo na štrukeljce, ki jih premažemo z rumenjakom in specemo. Zelo dobri! Šarkelj (po receptu Ive lesica) Sestavine:560 g moke (2x presejane), 40 g kvasa, 3 dl mleka, 240 g masla, 180 g sladkorja v prahu, 2 vrecki vaniljevega sladkorja, 6 rumenjakov, 2 jajci, sol, limonina lupinica, rum, rozine Priprava: Iz sestavin pripravimo kvašeno testo, ki naj 2x vzhaja. Pri drugem vzhajanju dodamo rozine. Pecemo na 175 °C 50 do 60 minut. Ob koncu pecenja pokrijemo šarkelj z alufolijo, da se prevec ne zapece. Cemažev namaz (po receptu Marinke livk) Sestavine:tri šopke (tri pesti) sveže nabranega cemaža, 0,5 do 1 dl olja (po želji soncnicno ali olivno), sol (malo žlicko) po okusu, lahko tudi vec ali manj, 5 dag mletih orehov (ali lešnikov, ali mle­tih soncnicnih semen) Priprava: Cemaž narežemo z nožem na 1 cm velike rezine, stre­semo v multipraktik, dodamo olje, sol in zmešamo. Nazadnje dodamo še mlete orešcke, premešamo ter naložimo v kozarcke s pokrovom. V hladilniku ga lahko hranimo mesec ali dva, ce ga prej ne zmanjka. Dober tek! Naredimo domaci kvas in specimo kruh z drožmi Vsakdanji kruh, brez katerega si dneva in jedilnika ne moremo predstavljati, lahko specemo brez industrijskega kvasa. Domaci kvas so tako imenovane droži ali kislo testo, divji ali naravni kvas. N aši predniki se s poimenovanjem niso obremenjevali, saj drugega nacina peke kruha niso poznali vse do približno konca 19. stoletja, ko so iznašli nacin proizvodnje kvasa. Marsikje se je nacin peke z drožmi obdržal zaradi bogatega okusa ter koristnih lastnosti kruha z drožmi. Zadnja leta je peka z drož-mi spet v porastu. V trenutnih razmerah pa se še posebej zavemo, kako pomembna je samooskrba in znanje prednikov, ki niso imeli tolikšne materialne blaginje na vsa­kem koraku. Do slastnega kruha pridemo v treh korakih. Vsak korak zahteva svoj cas in potrpljenje, a bogato nagradi. Pri vsake-mu posebej bodite natancni in dosledni, le tako boste tudi uspešni. 1. KORAK: Vzgojimo maticne droži V prvem koraku bomo vzgojili maticno kulturo mlecnokislinskih bakterij in kva­sovk (kar 70 jih bo, v industrijskem kvasu je le ena). Postopek traja okvirno 3–5 dni, odvisno od pogojev (kakovost moke, vode, temperatura zraka ipd.). Ko jih nare­dite, jih nato samo vzdržujete in jih imate lahko za vedno. Potrebšcine: – manjši stekleni kozarec za vlaganje s pokrovom – bela pšenicna moka tip 500 ali ržena moka – voda (prefiltrirana ali postana) 1. dan V kozarec zmešate 20 g moke in 20 g vode v gladko maso, kozarec priprete (po­krov samo položite na navoj, ni ga treba zavijati ali zategovati) ter pustite stati na sobni temperaturi do naslednjega dne, ko ob enakem casu postopek ponovite. Ce nimate natancne digitalne tehtni­ce, lahko uporabite jedilno žlico. V tem primeru date 1 JŽ moke in 1,5 JŽ vode. Zacnete lahko tudi z 10 g moke in 10 g vode, sploh ce uporabite zelo majhen kozarcek od marmelade ali delikatese. Uporabite lahko tudi 1/2 pšenicne in 1/2 ržene ali samo rženo moko. Voda naj ne bo topla, raje hladna kot mlacna. Tako vzgajamo kakovostne ma­ticne droži. Vse bližnjice nas privedejo le do kratkorocnega rezultata. 2. dan Po 24 urah je mešanica moke in vode v skoraj enakem stanju kot na zacetku, le tu in tam je opaziti kakšen mehurcek. K zacetni mešanici primešamo ponovno 20 g moke + 20 g vode. Pustimo stati v pripr­tem kozarcu na sobni temperaturi nadalj­njih 24 ur. Idealna sobna temperatura je 22–24 stopinj. Ne izpostavljajte soncu, naj bo raje na vrhu omare ali na polici, kamor sonce ne sije. 3. dan Po dveh dneh, tj. 48 urah, naša mešanica še ni fermentirala, a že kaže znake fermen­tacije – opaziti je nekaj mehurckov z vrha in vonj je rahlo kiselkast. Ponovno dodamo 20 g moke + 20 g vode, zmešamo v gladko maso in pustimo do naslednjega dne na sobni temperaturi v priprtem kozarcu. Ce boste uporabljali rženo moko za vzpo­stavitev maticnih droži, bo mešanica v tem casu najbrž že lepo mehurckasta, saj ržena moka prej fermentira. Za primerjavo poglejte sliko zrelih droži, narejenih s pšenicno moko tip 500. S potrpežljivostjo bodo tudi vaše droži lepo mehurckaste, vonj pa kiselkast, kar je tudi pomemben kazalec fermentacije. Predvsem moramo doseci, da se droži po dodajanju nove moke in vode dvigujejo in spušcajo. V pomoc nam je lahko, ce si s flomastrom oznacimo raven. 4. dan Po 72 urah je opaziti drobne mehurcke z vrha in od strani. Iz kozarca odvzamemo polovico mase, ki jo lahko zavržemo ali dodamo kot zakuho za jed ali primešamo v maso za palacinke. V preostalo polovico mase v kozarcu dodamo 20 g moke in 20 g vode. Ravno tako kot do zdaj pustimo v priprtem kozarcu na sobni temperaturi. 5. dan Po 4 dneh fermentiranja moke z vodo v razmerju 1 : 1 in pri ugodnih razmerah že nastanejo naše maticne droži, ki nam bodo služile kot starter za pripravo doma­ 1. dan 2. dan 3. dan Zrele maticne droži – mehurcki so jasno vidni. 5. dan – polovico droži odlijemo. 5. dan – naredimo nastavek. cega kvasca, tj. drožnega nastavka, ki ga uporabite za kruh. Kako veste, da ste uspeli vzpostaviti maticne droži? – Po dodajanju moke in vode nabreknejo oz. narastejo. – Vonj je rahlo kiselkast, a ne oster. – Barva je enotna in po vrhu se ne izloca voda. – Mehurcki so enakomerno razporejeni po celotni masi. Ce vaše droži ne ustrezajo naštetim lastnostim, je možno, da še niso fermen­tirale. V tem primeru nadaljujte s postop­kom hranjenja z moko in vodo v razmerju 1 : 1 ali maso razpolovite ter obilneje nah­ranite z nekoliko vec moke in vode (30 g moke + 30 g vode). Ce vaše droži ustrezajo naštetim lastnostim, je fermentacija uspela. Droži nahranite z 20 g moke in 20 g vode, zme­šajte v gladko maso, lahko jih poimenujete ter shranite v hladilnik. Maticne droži vse­lej shranjujte v hladilniku, sicer se bodo prevec zakisale, alkoholizirale ali splesne­le. Nahranite jih vsaj 2x tedensko, tudi ko jih ne uporabljate, ni jih treba hraniti vsak dan. Obcasno jih razpolovite. Zavržene droži so koristne tudi za biološke grezni­ce, saj pomagajo pri vzpostavljanju mi-krobiološkega okolja. Ce boste pekli red-no, jih nahranite po vsaki uporabi toliko, kolikor ste uporabili. 2. KORAK: Drožni nas­tavek (domaci kvasec) Priprava drožnega nastavka je vmesna faza med drožmi in kruhom, s katero ko­lonijo bakterij in kvasovk razmnožimo in zmanjšamo kiselkast okus droži, da kruh potem ni prevec kisel. Drožni nastavek za pribl. 900 g kruha naredite tako, da zmešate: 10 g maticnih droži, 50 g moke in 50 g vode ter pustite v zaprtem kozarcu na sobni temperaturi, da se podvoji, kar lahko traja 6–10 ur. Na-stavek bomo nato umesili z moko, vodo in soljo v testo za kruh. 3. KORAK: zamesimo kruh z drožmi Osnovni recept za kruh: 500 g moke 300 g vode 10 g soli 110 g nastavka Pri izbiri moke upoštevajte, da ima vsako žito dolocene last-nosti. Nekatere vrste moke po­trebujejo vec vode (polnozrna­te), druge manj, nekatere se vlecejo kot lepilo (pira, ajda), nekatere pa so trde (rž). Zato je za zacetek najbolje upora­biti preizkušeno mešanico ali pšenicno moko. Sestavine najprej zmešajte s kuhalnico in nato nadaljujte z roko. Testo pustite pocivati pol ure, nato ga trikrat pre­mesite z 10-minutnimi pocit­ki. Torej premesite, pustite 10 minut pocivati, ponovno pre­mesite, pustite pocivati itd. Po tretji seriji mesenja testo obli­kujete v štrucke in položite v podolgovat pekac (25–30 cm), v katerem boste tudi pekli. Testo potrebuje okvirno 6-8 ur na sobni temperaturi, da vzha­ja. Za peko je pripravljeno, ko se podvoji. Vzhajate pokrito z vrecko, da se povrhnjica ne posuši. Vzhajate ga lahko tudi v krušnici ali peharju oz. kate­rikoli okrogli posodi, le dobro jo pomokajte, da se testo ne prime na stene. Še bolje je, ce posodo obložite s cisto krpo (ravno tako pomokano). V tem primeru morate vzhajano te­sto pred peko preložiti v pred­ogret emajliran ali litoželezni pekac s pokrovom. Peka Vsaj pol ure pred peko pe-cico segrejete na najvišjo tem­peraturo. Kruh sprva pecete 15 minut na najvišji temperaturi, pokrit s pokrovom. Po 15 mi-nutah ga odkrijete in pecete na 200 stopinj še 20–30 minut. Kruh je pecen, ko ima zlato rjavo skorjo in ob trku po dnu zadoni. Obilo užitka in uspeha pri pripravi droži in peki! Zuhra Jovanovic Domaca velikonocna ustvarjalnica D ruštvo Zapotok, Sekci­ja za zdravo življenje, je letošnjo velikonocno ustvarjalnico, ki je bila nacrto­vana 9. aprila, zaradi neljube situacije v državi odpovedalo. Otroško velikonocno ustvarja­nje se je tako preselilo za do­maco mizo. V družbi staršev, ki so zdaj vecinoma prav tako doma, so kuhinje in dnevne sobe postale pravi ateljeji za ustvarjanje. Vsaj upajmo tako. Ce kdaj, potem je letos edin­stvena priložnost, da skupaj Velikonocna dekoracija dokažete in potrdite, da je ve­lika noc praznik za druženje in ustvarjanje za celo družino. Ob tem prazniku najprej pomislimo na pisano pobar­vana jajca ali pirhe, na šunko, hren in potico, na velikonoc­nega zajcka in na okrasitev doma. Naj vam natrosimo ne­kaj izvirnih in preprostih idej. Otroci se obicajno najbolj zabavate z barvanjem in okra-ševanjem jajc. Trdo kuhanim s flomastrom naredite oci, nos in usta. Za lase prilepite prejo ali jim zavežite rutko ali nap-ravite klobucek in jih posadite na prazno kartonsko rolico, ki jo oblepite s pisanim papirjem. Tako naredite oblekico. Kar naenkrat bodo jajcka postala mali možici, deklice, babice. Lahko pa jih preprosto ovi­jete v raznobarvno volno. Na-ložite jih v velik steklen koza-rec za vlaganje, ki ga kot okras postavite na omarico ali pult. Iz jajcnih lupin, ki ostanejo po peki potice, si otroci lah­ko ustvarite mini zelišcni vrt. Prepolovljeno lupino napol­nite z zemljo in vanj posadite pšenico, baziliko ali kakšno drugo zelišce. Ko pa bo mama jajca bar-vala v cebulnih olupkih, bo potrebovala vašo pomoc. Tre­ba bo nabrati trobentice, dete­ljice in druge zelene listke po vrtu. Z njimi previdno obložite surova jajca, mama pa jih bo potem zavila v najlon nogavi-co in dala kuhat v vodo z olup­ki. Še nasvet in priporocilo za mame. Nikar ne porabite vseh cebulnih olupkov. Shranjujte jih, prav tako olupke od cesna. Oboje lahko dodajate prav k vsaki zelišcni cajni mešani­ ci. Iz crevesja bodo pobegnili nadležni paraziti. Seveda mo-rata biti cebula in cesen biolo­ško pridelana. Darja Mlakar, Društvo Zapotok, Sekcija za zdravo življenje Cajna mešanica s cebulnimi in cesnovimi olupki Mini zelenjavni vrticek • KMETIJSTVO ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Odlog placila obveznosti za kmete D ržavni zbor je na seji 20. 3. 2020 sprejel Zakon o interven­tnem ukrepu odloga placila obveznosti kreditojemalcev (ZIUOPOK), s katerim se do­loca interventni ukrep odloga placila obveznosti iz kreditne pogodbe za preprecitev huj­še gospodarske škode in oh-ranitev financne stabilnosti v Republiki Sloveniji v zve­zi s posledicami razglasitve epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) na obmocju Republike Slovenije in s tem povezanega nadzora. Odlog placila po tem zakonu pomeni prekinitev zapadlosti vseh obveznosti po kreditni pogodbi do izteka obdobja od­loga. Koncni datum zapadlosti kreditne pogodbe se podaljša za cas trajanja odloga placila. Po izteku obdobja odloga pla-cila naslednji obrok zapade v placilo skladno z dolocbami kreditne pogodbe. Odlog pla-cila ne vpliva na izracun višine posameznega obroka skladno s kreditno pogodbo. Banka in kreditojemalec se lahko spora­zumno dogovorita tudi druga-ce. Banka in kreditojemalec o odlogu placila skleneta aneks h kreditni pogodbi, ki upošte­va znacilnosti odloga placila iz prejšnjega odstavka. Za ve­ljavnost in ucinke odloga pla-cila po tem zakonu v razmerju med banko in njenim kredito­jemalcem se poleg sklenitve aneksa ne zahteva nobeno dodatno dejanje banke, ki iz­vede ukrep po tem zakonu, ali njenih kreditojemalcev ali njihovih porokov ne glede na drugacne dolocbe v kredi­tni pogodbi ali zakonih, ki se uporabljajo v zvezi s placilom obveznosti iz kreditne pogod-be. Banka ali hranilnica ali podružnica banke države cla-nice, ki ima sedež v Republiki Sloveniji, odobri kreditojemal-cu odlog placila obveznosti iz kreditne pogodbe za obdobje 12 mesecev, ce posamezne ob-veznosti iz kreditne pogodbe, za katero kreditojemalec zah­teva odlog placila, do razgla­sitve epidemije virusa še niso zapadle v placilo. Ne glede na to se lahko banka in kreditoje­malec sporazumno dogovorita za rok glede placila obveznosti iz kreditne pogodbe, ki je za kreditojemalca ugodnejši. Za kreditojemalca šte­je med drugimi tudi nosilec kmetijskega gospodarstva ali nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji skladno z zakonom, ki ureja kmetijstvo. Kreditoje­malec naslovi na banko vlogo za odlog placila obveznosti iz kreditne pogodbe najpozneje v šestih mesecih po preklicu epidemije virusa. V vlogi nosi­lec kmetijskega gospodarstva, nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji ali samozaposlena oseba: – ugotovi in utemelji, da pla-cuje obvezne prispevke, davke in druge dajatve, da pa zaradi poslovnih razlo-gov, povezanih s posledi­cami epidemije virusa, ne more zagotavljati poplacila obveznosti po kreditni po­ godbi z banko, – v ta namen predloži opis poslovnega položaja zaradi posledic epidemije virusa, – prav tako tudi izjavo, da ima na dan 31. 12. 2019 poravna­ne zapadle obveznosti iz na­slova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev ali da je na dan vložitve vloge iz prejšnjega odstavka v si­tuaciji, ko mu je skladno z dolocbami zakona odlože-no placilo obveznosti iz na­slova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev oziroma omogoceno obroc­no odplacilo le-teh. Ne glede na prejšnji odstavek kreditojemalcu ni treba priložiti opisa poslovne­ga položaja in podati uteme­ljitve, ce opravlja dejavnost, za katero je bilo z vladnim ali obcinskim odlokom doloce-no, da se opravljanje storitve oziroma prodaja blaga zaradi epidemije virusa zacasno pre­pove. V tem primeru kredito­jemalec v vlogi navede le vlad­ni oziroma obcinski odlok, ki vpliva na opravljanje njegove dejavnosti. Opis poslovnega položaja mora vsebovati: – navedbo vzrokov in predlo­žitev dokazov za bistveno zmanjšanje obsega dela in poslovanja kreditojemalca zaradi posledic epidemije virusa, zaradi katerih ne more zagotavljati poplacila obveznosti po kreditni po­godbi z banko, – nacrt poslovodstva kredito­jemalca o ukrepih za vzpo­stavitev likvidnosti. Kreditojemalec enkrat me- secno poroca banki o izvajanju nacrta o ukrepih za vzpostavi­tev likvidnosti in drugih spre­membah njegovega poslovne­ga položaja. Banka lahko prekine ali skrajša obdobje odloga placi-la, ce: – kreditojemalec redno ne poroca skladno s prejšnjim odstavkom, – na podlagi porocanja kre­ditojemalca in drugih po­datkov o kreditojemalcu, s katerimi razpolaga banka, oceni, da je prekinitev ali skrajšanje obdobja odloga placila upraviceno, – ugotovi, da je kreditojema­lec v vlogi navajal lažne po­datke. Skrajšanje obdobja odloga placila skladno z drugo alinejo prejšnjega odstavka velja tudi za kreditojemalce, ki v vlogi navedejo le vladni oziroma obcinski odlok, ki vpliva na opravljanje njegove dejavno­sti. Prekršek kreditojemalca, ki je nosilec kmetijskega go-spodarstva, nosilec dopolnil­ne dejavnosti na kmetiji ali sa­mozaposlena oseba, ce v opisu poslovnega položaja navaja neresnicne podatke, se kaznu­je z globo od 2.500 do 20.000 evrov. Dolocbe tega zakona se uporabljajo tudi za kreditne pogodbe, ki so na novo skle­njene v obdobju veljavnosti tega zakona. Zlatko Krasnic, kmetijski svetovalec Nevarnost trihineloze v casu pred velikonocnimi prazniki T rihineloza spada med zoonoze, bolezni, ki ogrožajo živali in ljudi. Njen povzrocitelj je crevesni parazit Trichinella spiralis. Bolezen je razširjena po vsem svetu, njen povzrocitelj pa parazitira v mnogo živalskih vrstah, divjih in domacih. Pri živalih ne povzroca vidnih znakov bolezni, pri cloveku pa vidne simptome. Bolezen se lahko konca s hudimi zdra­vstvenimi posledicami in celo s smrtjo. Pri cloveku je stopnja in-tenzivnosti bolezni odvisna od števila povzrociteljev, ki so prišli v telo, zato blažjih oblik bolezni vcasih niti ne opazi-mo. Inkubacija (to je cas, ki mine od nastanka bolezni do prvih znakov) je od nekaj do deset dni. Prvi znaki okužbe so driska in bruhanje, ki ju spremlja bolecina v trebuhu. V naslednji stopnji bolez­ni, v kateri licinke prodrejo v mišice, se pojavita vrocina in znojenje, ki zaradi povecanega števila licink v telesu privede­ta do splošne slabosti. V tretji stopnji bolezni pri­de do vnetja srcne mišice. V blažjih oblikah bolezenski znaki prenehajo po petih do šestih tednih, pri hujših pa se lahko bolezen konca s smrtjo. Pri prašicih in drugih ži­valih ne opazimo nikakršnih znakov bolezni, zdravljenja pri njih ni, zato pa tudi ni ustrezne preventive za preprecevanje. Ko prašic poje meso, v ka­terem je Trichinella spiralis, pride povzrocitelj v tanko cre-vo, kjer se zacne razmnoževati, potem pa po krvnem obtoku in limfi prodre v mišice, kjer se zabubi. V živi živali lahko os­tane povzrocitelj neomejeno dolgo, v mesu zaklanih živali pa lahko preživi tudi izredno zahtevne pogoje pri obdelave mesa. Dobro prenaša tako vi-soke kot nizke temperature, zato se bolezen lahko širi tudi zaradi neustrezne termicne obdelave mesa. Tudi globoko zamrzovanje ne zagotavlja, da bomo v mesu unicili vsiljivca, zanesljiva metoda unicevanja pa je zamrzovanje na –20 °C, ki traja dalj casa. Zaradi omenjenih razlogov se vsako okuženo meso unici v kafileriji. V mestnih in vaških razme-rah so glavni prenašalci para­zita prašici in podgane, zato je potrebna ustrezna preventiva za onemogocanje prenosa bo­lezni. Predvsem je treba pre­povedati pašni nacin prehrane prašicev, ker pri tem nacinu lahko pridejo živali v stik s trupli okuženih živali. Letno je treba izvršiti vsaj dve ali tri deratizacije v hlevih, silosih in gospodarskih poslopjih na kmetiji. Trupla podgan in vsa ostala je treba ustrezno sani­tarno in higiensko odstraniti. Posebno moramo biti pozorni pri hranjenju domacih praši-cev, da jim pokladamo ustre­zno prekuhano hrano, ki ne vsebuje svinjskega mesa. Prav tako pa tudi sami ne kupujemo mesa, ki ni veteri­narsko pregledano, še pose-bej v casu pred velikonocnimi prazniki, ko je ponudba mesa sumljivega porekla precejšnja. Zlatko Krasnic, KGZS – Zavod Ljubljana Dragi bralci glasila Mostišcar! Živimo v izrednih casih, ki jih nekateri imenu­jejo kar apokalipticni cas. Pred dvema mesecema se nam še sanjalo ni, da se ne bomo mogli vec družiti, da se bodo koncala vsa športna in kulturna srecanja ter priredi­tve. Otroci, ki so z muko hodili v šolo, niso niti pomislili, da bodo ostali doma in se ucili preko e-ucilnic, da bodo od katehetov in župnika dobivali naloge preko e-pošte. A vse to je danes resnicnost, iz katere želimo potegniti nekaj ko­ristnega za naše življenje. Ali je to sploh mogoce? Hvala vsem, ki tudi naše bogoslužje spremljate pre­ko naše spletne strani. Veseli smo, da imamo tudi med ted­nom kar okoli 40 ogledov, kar je vec kot sicer pri navadni de­lavniški maši. Hvala, ker nas podpirate ter ste veseli naše molitve in daritve svetih maš. Hvala vsem, ki darujete za svete maše. To je edini redni vir dohodka duhovnika. Za da­tum darovanja za svete maše se lahko dogovorimo preko te­lefona ali spleta. Svoje darove lahko nakažete preko TRR žup­nije ali v kuverti oddate v naš nabiralnik v župnišcu na Igu. Hvala staršem, ki preko e-pošte sprejemate veroucne kateheze in poucujete otroke verouk doma. Tako smo potr­jeni v prepricanju, da ste prvi kateheti starši. Kateheti vam bomo dali navodila za nadalj­nje delo. Ce kdo ni prejel vse-bin, naj nam piše na: zupnija. ig@rkc.si. Nekdo mi je dejal, da nas je tudi Bog zapustil, ker ne more-mo priti v cerkev. Ali kot be-remo vprašanje tudi v Svetem pismu 5. postne nedelje: »Ko bi bil ti tukaj, Gospod, se kaj takega ne bi zgodilo!« (prim. Jn 11,21). Takemu odgovarjam, da nam je Jezus sedaj še bližje. Lahko ga molimo doma v na­ših družinah, kjer mnogokrat nismo imeli casa za molitev. Jezus tudi naroca: »Ko ti mo-liš, pojdi v svojo sobo in moli k Bogu na samem. In Bog, ki vidi na samem, te bo uslišal.« (prim. Mt 6,6). Seveda slišimo tudi: »Kjer sta dva ali trije zbrani v mojem imenu, tam sem tudi jaz sredi med njimi.« (Mt 18,20). Zato je prav, da smo zbrani k molitvi v vaših družinah. Da najprej družine skupaj molite. Pri vas doma je prvo oznanilo in Božja navzocnost. Druga pa je tudi širša povezanost v molitvi. Ves svet se povezuje v en velik krik: Gospod, pomagaj nam! Papež je pozval k skupni mo-litvi ob izbranem casu. Prepri-can sem, da to vidi vsa Italija in z njo ves svet v teh dneh preizkušenj. Podobno tudi mi skupaj molimo! Nismo sami! Škofje nas spodbujajo, da z nji-mi molimo vsak ponedeljek ob 20.00. Ob tej uri bomo zvonili z vsemi zvonovi. Vabljeni, da ob tej uri prižgemo sveco na naših oknih v znamenje soli­darnosti z vsemi žrtvami epi­demije in molimo s škofi po radiu Ognjišce. Naj vsi ti dnevi pomagajo, da se ustavimo in umirimo. Kristjani se odpremo Jezu­su, o katerem razmišljamo v postnem casu, ki je za nas bi­can, za nas kronan s trnjem in križan. On trpi v vsakem bol­niku in v vsakem utrujenem zdravniku je tudi Gospod ut­rujen. A ne obupa. Gospod je tudi vstal in živi, da bi to z Njim zmogli tudi mi. Kako naj torej praznujemo te velikonocne dni? Škofje vabijo vse vernike k ogledu tedenskega nagovora nadškofa Zoreta (TV SLO 1, predvidoma ob 11.30). Vsako nedeljo je tudi prenos svete maše na TV SLO 2 ob 10.00. Naj ne gre mimo ta možnost in spodbuda. Vsi obredi in maše bodo tudi pri nas zaradi možnosti okužbe brez navzocnosti ver- Praznovanje velike noci bo minilo drugace, kot smo vajeni. Vstajenski Kristus v župnijski cerkvi na Igu nikov! Vabljeni, da se nam ob oznanjenih urah v duhu pri­družite. Obrede in svete maše velikega tedna bomo prenašali na naši spletni strani http://zu­pnija-ig.rkc.si/ kot že do zdaj. Spovedovanja do konca epi­demije ne bo. Izredni primeri so možni po predhodnem tele­fonskem dogovoru. Prenos obreda velikega cetrtka in petka bo zvecer ob 18.00 na naši spletni strani. Na veliki petek ob 15.00, ko je ura Jezusove smrti na križu, vabimo vse, da sami doma mo-lite križev pot ali žalostni del rožnega venca ali pa sprem­ljajte križev pot na radiu Og­njišce. Križev pot bo tudi zve-cer iz Vatikana. Letos odpade blagoslov ve­likonocnega ognja v soboto zjutraj. Blagoslov velikonocnih je­dil z Iga samo preko naše splet­ne strani bo ob 14.00 in 16.00, na TV Slovenija pa predvido-ma ob 15.00 in 17.00. Po pre­nosu lahko jedila tudi sami blagoslovite z blagoslovljeno vodo. Ce te nimate, si jo lahko natocite v cisterni, ki jo bomo v ta namen postavil pod zvo­nik cerkve na Igu. Velikonocna vigilija brez udeležbe vernikov bo v sobo-to, 11. 4., ob 20.00. Prenos bo preko interneta. Tudi na veliko noc, 12. 4., bomo prenašali maši z Iga ob 8.00 in 10.00. Tudi vstajenjska procesija bo samo na Igu brez ljudstva, udeležila se je bova samo duhovnika. Naj vstali zvelicar kljub vsemu gre tudi po našem kraju in blagoslo-vi našo nemoc ter nas vodi k zmagi in vstajenju. Spremljaj­te naju od doma. Vsem želim blagoslovljeno velikonocno praznovanje! Držimo se ukrepov in pri­porocil za izogibanje smrto­nosnemu virusu. Bodimo po­zorni, da si umivamo roke, da kašljamo in kihamo v rokav ter se držimo razdalje 1,5 metra ... In ne pozabimo drug na drugega! Radi se pogovarjaj-mo po telefonu, da bomo še lažje govorili, ko se ta težki cas konca. Clovek res ne živi samo od kruha, ampak od vsake be- Župnijska Karitas Ig Troštova ulica 12, 1292 Ig Obvestilo Župnijske Karitas Ig Zaradi koronavirusa (COVID-19) Župnijska Karitas Ig nima uradnih ur do preklica. Transakcijski racun Župnijske Karitas Ig, na katerega lahko prispevate svoj dar za pomoc ljudem v stiski: SI56 0209 8026 0579 946 (NLB, d.d.). • PlANINSKI KOTICEK ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// V Loški Potok na kavo L epo je imeti prijatelja, ce pa ima ta prijatelj podob­ne navade, ideale in že­lje, je še lepše. Takega prijate­lja sem spoznal pred nekaj leti. Zbližalo naju je pohodništvo. Skupaj sva med drugim preho­dila polovico slovenske Jako­bove poti pa tudi na španskem Caminu sva bila hkrati. Ime mu je Vojko. Ob letošnji tretji polni luni sem ga spremljal na poti v Loški Potok in nazaj. Že dalj casa si je namrec želel pre­magati 100 km v enem kosu. Pot – traso je prepustil meni. Hoditi sva zacela malo po 19. uri z njegovega doma na Selu. Na Igu pri Ulcarju sva spila kavo, se podala po Želi­meljski dolini cez Škamevec, Rob, po Mišji dolini do Karlo-vice, zatem cez Malo Slevico, Sveti Gregor, Sodražico do Loškega Potoka, kamor sva prispela malo po šesti uri zjut-raj – nekoliko prej, kot sva bila dogovorjena. Kar težko nama je bilo pocakati skoraj petnajst minut, da so naju sprejeli v piceriji Ana, saj sva se ob za­ustavitvi hitro ohlajala, bilo pa je tudi vse pomrznjeno ob zmernem vetru. Jutranja kava je bila odlicna. Zamenjala sva še vodo v nahrbtniku s toplej­šo in krenila proti domu po drugi, zahodnejši poti. Ustavi-la sva se še v Novi vasi in Ra-kitni. Vecji del poti sva hodila po cesti, od Cajnarjev naprej pa tudi po gozdnih vlakah in stezah. Napravila sva malo cez 2.500 m vzpona. Vojko je pre­hodil 108 km, jaz pa malo cez 93, imela sva povprecno hit-rost 5 km/h. Okoli Loškega Po-toka so policisti v avtomobilih ob pogledu na naju veckrat zmanjšali hitrost, a naju niso legitimirali. Morda sva bila ob bežnem pogledu videti kot migranta, ko pa so sešteli vse sede (Mt 4,4). Svetloba slavno vstalega Kristusa naj prežene vse temi­ne srca in duha. Z vami v molitvi in veli­konocnem praznovanju vaši duhovniki: Janez Avsenik, žu­pnik, Tadej Ložar, kaplan, in Anton Košir, duhovni pomoc­nik. Župnija Ig dejavnike in polno luno, se jim je morda zdelo bolje, ce naju pustijo pri miru. Bilo je lepo, zaradi polne lune in svetle noci še bate-rijske svetilke skorajda nis­va potrebovala. Ta izlet je bil eden tistih, ko si lahko ob poti preprosto pustil mislim svo­jo pot in užival v igri lunine svetlobe po umirjeni pokrajini noci. Janko Purkat Obišcite spletni portal Obcine Ig na: www.obcina-ig.si. Vadba od doma 6. vaja (slika desno) Zacnemo v položaju planka. Eno od rok iztegnjeno dvignemo nad sabo in z rotacijo trupa pogledamo za njo. Ponovimo 10x ro­tacij na vsako stran (skupaj 20). 6. vaja G ibanje je kljucnega po­mena, ko govorimo o zdravju, predvsem pa zdaj, ko se soocamo z epide­mijo. Vsi se zavedamo, da je dobro telesno pripravljenost težje vzdrževati, ko smo zaprti doma, zato smo vam v aktivu inštruktorjev Fit Ig pripravili primer treninga, ki ga lahko brez pripomockov kadarkoli izvedete doma. Pred vsako vadbo se je treba najprej ogreti, da s tem zago­tovimo boljšo izvedbo vaj ter preprecimo možnosti poškodb. Ogrevanje za našo vadbo bo potekalo 8 minut. Izvedli bomo tri vaje. Prva je tek na mestu in jo izvajamo 45 sekund, nato sledi 15 sekund premora. Po-novimo jo dvakrat. Sledi tek na mestu z odrocenimi rokami in poskoki 'jumping jack' (posko­ki na mestu, roke in noge v skoku razkoracimo in odroci-mo, v naslednjem gredo roke in noge skupaj). Drugo in tretjo vajo delamo povezano, najprej prvo 30 sekund in drugo 30 sekund. Sledi 30 sekund pre­mora, nato obe vaji še enkrat ponovimo. Ogrevanje bomo koncali z dvema bolj staticnima vajama. Prva je 'plank' na iztegnjenih rokah. Postavimo se v položaj za skleco in v tem položaju vztrajamo. Druga vaja je tako imenovani 'sumo pocep'. Izve-demo ga tako, da stopimo cim širše ter se s telesom spusti-mo v pocep. Telo zadržimo v najnižji tocki, kjer s komolci potiskamo kolena cim bolj nav­zven. Ti dve vaji izvajamo le vsako po 30 sekund. Glavni del je sestavljen iz 6 vaj. Vsako vajo ponovimo štiri­krat (med ponovitvami imamo 15 sekund premora, med vaja-mi pa 30 sekund). Po koncanih vajah sledi sprošcanje. Ležemo na hrbet, nato roke in noge dvignemo proti stropu ter jih rahlo tre­semo. Vajo izvajamo 1 minuto, lahko veckrat. Želimo vam prijetno vad­bo. Bodite zdravi in ostanite doma! Fit Ig • IŽANSKA PAŽARNA ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Gasilci v casu epidemije COVID-19 E pidemija COVID-19 je zaznamovala tudi nas, gasilce, da smo omeji­li svoje aktivnosti. Naše delo ni delo posameznika, temvec delo skupine gasilcev. S pre­povedjo druženja in javnega življenja smo se temu prilago­dili, vendar naše poslanstvo zašcite in reševanja deluje ne­moteno. V prvem kvartalu leta PGD-ji in GZ izpeljemo obcne zbore (OZ), kjer pogledamo delovanje preteklega leta in potrdimo nacrt za nadaljnje delo. Vecina PGD-jev je uspeš-no izpeljala OZ pred epidemi­jo; nekaj društev in GZ smo jih prestavili na jesenski cas. Prestaviti smo morali tudi vsa tekmovanja, ki so nacrt­ ovana do junija, prav tako te­ meljna in dopolnilna uspo­ sabljanja kot tudi redne vaje. Naša krovna organizacija GZS je odpovedala vsa usposablja­nja na njeni ravni in jih pre­stavila na jesenski cas. Prav tako je prestavljeno državno prvenstvo v GŠTD, ki je bilo nacrtovano v maju, na 3. in 4. oktober 2020. Na to prvenstvo se je uvrstilo šest naših ekip: Iška vas in Matena – mladina, Tomišelj – clani B, Golo – sta­rejše(i) gasilke/gasilci in Škri­lje – starejše gasilke. Tako bo, upajmo, vec casa za priprave, saj zdaj ne morejo trenirati. Omenimo, da bo 12. sep­tembra 2020 državno tekmo­vanje v orientaciji gasilske mladine v organizaciji PGD Golo pod okriljem GZ Ig. So-delovale bodo najboljše eki­pe iz vse Slovenije. Hkrati bo dobra priložnost za promocijo naše obcine in njenih lepot. Prosimo za sodelovanje in po­moc pri organizaciji celotno GZ kot tudi Obcino Ig. Stopi-mo skupaj in izpeljimo držav-no prvenstvo na takšni ravni, da bodo udeleženci zadovoljni z našo gostoljubnostjo in se bodo z veseljem še kdaj vrnili v naše kraje. Naj na koncu prosim vse obcane, da bodimo strpni drug do drugega in tudi do gasilcev v teh težkih casih. Ko dobimo poziv in smo poz­vani na pomoc, smo vedno na voljo in se odzovemo klicu. Kljub vsemu moramo poskr­beti tudi za svoje zdravje; na intervenciji smo še toliko bolj izpostavljeni možnosti okužbe z nevarnim virusom. Opre-mo, ki jo uporabljamo pri re-ševanju, moramo po uporabi razkužiti. Razkužilna sredstva je težko dobiti, prav tako tudi ostalo zašcitno opremo, ki je v omejeni kolicini in je najprej namenjena zdravstvenemu osebju in tistim, ki so v stiku z obolelimi. Zato vas prosimo, da bodimo previdni in pozorni na morebitne nepotrebne situ-acije. Bodimo in ostanimo zdra- vi. S skupnimi mocmi in upo­števanjem navodil pristojnih institucij lahko prebrodimo in premagamo COVID-19, da bomo po epidemiji mocnej­ši ter bomo toliko bolj veseli aktivnosti in družabnega živ­ljenja, za katerega smo trenut-no prikrajšani. Zdaj pa je cas za stvari, za katere prej nismo imeli casa – predvsem za sebe. Ostanite zdravi in ostanite doma, pazite nase. Gasilska zveza Ig • zAhVAlA ///////////////////////////////////// • OGlASI //////////////////////////////////////// Razstava Kolišcarji z Velikega jezera Razstava Kolišcarji z Velikega jezera na Igu, ki obicajno zacne novo sezono aprila, bo tokrat ostala zaprta, dokler se epidemija in ukrepi, ki veljajo ob njej, ne koncajo. Društvo Fran Govekar Ig Obcina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Župan 01/280-23-02 Direktor obcinske uprave 01/280-23-04 Družbene dejavnosti 01/280-23-10 Komunalne dejavnosti 01/280-23-12 Gospodarske dejavnosti 01/280-23-08 Kmetijstvo 01/280-23-24 Požarna varnost in zašcita 01/280-23-24 Turizem 01/280-23-18 Financno-racunovodska služba 01/280-23-06 Urbanizem 01/280-23-16 Režijski obrat 01/280-23-14 Medobcinski inšpektorat 01/788-87-57 DOMACE MLEKO KMETIJE STRLE IZ IŠKE Po prednarocilu vas na našem dvorišcu v Iški 11 v hladilniku lahko caka domace kravje mleko. Narocila na 041/375-707 (Cilka) do 6.00 zjutraj za dopoldanski prevzem (od 7.00 dalje) in do 18.00 zvecer za vecerni prevzem (od 19.00 dalje). Mali oglasi so brezplacni in jih sprejemamo na naslov: Obcina lg, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig ali na elektronski naslov: mostiscar@obcina-ig.si. Rok za oddajo malih oglasov za objavo v prihodnji številki je 23. april 2020. Foto: facebook.com Foto: Marko Vavpoti Media24 • PRVI SLOVENSKI UGANKARSKI TABLOID • • Izhaja vsak drugi torek • 31. 3. 2020 • št. 605, leto 24 • 2,09 € • Novi obraz na malih zaslonih Maja Pin­teric _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _, tocneje iz Sromelj pri Brežicah. Od nekdaj je želela biti voditeljica ali igralka. Ker ni uspela priti na AGRFT, je koncala študij komunikologije, na RTV pa je prišla po nakljucju. Na Instagramu jo je opazil Blaž Švab in jo predstavil urednikom na RTV, potem pa jo je Vanja Vardjan res poklical. Vpliv Sonca, Lune in planetov na osebni razvoj (str. 42-43) DOU, Gerard - nizozemski slikar, Rembrandtov ucenec in posnemovalec, ERBIL - cetrto najvecje mesto v Iraku, NITEROI - polmilijonsko obalno mesto na obmocju Ria de Janeira v Braziliji Obišcite spletni portal Obcine Ig na: www.obcina-ig.si. Mostišcar 03 | April 2020 35 KAJ JE KORONAVIRUS? Koronavirus povzroa virusno olezen, ki se kaže s simptomi, podo nimi gripi. Pri pri ližno 80 % okuženih poteka v lažji o liki, težji potek naj i imelo pri ližno 20 % z olelih. Ocenjuje se, da je smrtnost po okuž i pri ližno 2 %. Za potrditev ali izkljuitev okuž e z novim koronavirusom je potre no mikro iološko testiranje. Pred odhodom na obmocja, s katerih porocajo o okužbah s koronavirusom, preverite stanje ukrepov v ciljni destinaciji, saj se razmere in ukrepi za zajezitev virusa hitro spreminjajo. Slovenskim državljankam in državljanom, ki se nahajajo na obmocjih, s katerih porocajo o okužbah s koronavirusom, svetujemo previdnost pri vracanju domov. Ce se vam bodo v obdobju 14 dni po vrnitvi pojavili bolezenski znaki vrocina in kašelj ali obcutek težkega dihanja ostanite doma ter se izogibajte stikom z drugimi ljudmi. Po telefonu se posvetujete z zdravstveno službo, ob tem navedite potovanje. Ce pri sebi ne opazite bolezenskih znakov, ukrepi niso potrebni.